2(8. JteifflRo. v LiuDHnni,« torcb 31. oktobra iszz. LOtO IV. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^* ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^r ^^^^^K^Hi^B^B^H^m^^^BP ■BHIBVB' mV ^BJBBB^^^^^^BI^^^^^ ^^B^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^P ^^H^H^^BHJHBBV ^^^^B^^^^^Bl^B^ ^(BMI^W ^BBSBB^HP^IBV1 ^T^i^^^HM^^^^^ ^^^^^H^HH^MIHv ^VHH^V ^^^^BC^^^^ ^^M^^r"»•^™ Ixha{a vsak dan popoldae, Uvzenfti uedtl • la prazaik«. l»s«ratl: do 9 petit vrst i 1 D, oJ 10—1 s peti v rst a 1 l> 50 t>. večji inseratl pttit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rekUme, ,>rek!ici petit vrsta i D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; žciitne poitlD* beiedi 75 n. Popust le pri naročitih od 11 objav naore . — Inseratnl davek posebej. Vprašanjern glede inseratov na\ se r>rMo!i /.namka za od^uvi*:. Ui*>*vni4tvo „Slav. Naroda1 tu „Njr?4iia tlskmra«" SLnafleva olica St 5, pritliino. - T«U!ji št. 104. Ur«d*iit*» „31or. fll*r»«V l*if>»vi >iUsi At S, I. aadatroiia Telft on sSa-r. 34 De?lS9 sar»tatii '• *»4fti»n i* ti listi) Irankovano- *- Roliooiiov sa na vrata. ^pfl IBP" Posamez*'* it^'jii^: ~^BH v Jugoslaviji.vsa dni po Din V— v Inozoiitsttfti nanadne cflti Oin 1, nadalje Oln 1*25 PoStnlria platana v gotovini. „Slovenski Narod- velja: -----n-rr^- -^"-™^-™-----, t i«oit»m. 12 me^ecev...... Din 120— Dm M4— T Din 216 — 6........00-, 72- . 108-3 . .......30 — . ?6-— . Ć4- — 1 ....... . 10— . 12- . »•- Pri moreb'tnem rvoviSanju se inu rialjši naroćnina cioplačatL Sovi nnročniki na; poši «jo v prvič naro?nino vetln« ~^&/" f** nakain^d. Sckokki parlament v Zagrebu MANIFESTACIJA SOKOLSKE IDEJE. — ZAS1M1V GOVOR STAROSTE BR. DR. RAVNIHARJA—17ADVOL1TEV.STARO* ST A BR. DR. RAV NI H A R, NAČELNIK BR. DR. V. MU RN IK — VAŽNE RESOLUCUE. (Posebno poročilo.) EJanes ob 9. dopoldne je v sa* borski sejni dvorani na Markovom trgu otvoril starosta br. dr. R a v n u bar občni zbor Jugoslovenskega sokolskega Saveza. Današnji občni zbor, katerega se udeležuje 120 de* legatov iz raznih žup od Triglava do Vardarja, iz Dalmacije, Sarajeva, Niša, Skoplja, Novega Sada, Vršca, Beograda in drugod, predstavlja pravi sokolski parlament in vse raz* prave so se vodile parlamentarno s sokolsko disciplino in mirnostjo. Pred štirimi leti ob isti uri je vladalo v tej saborski dvorani žu vahno življenje in z napetostjo so pričakovali dogodkov, ki so se po* javljali na obzorju. Takrat je bila historična seja hrvatskega sabora, na kateri je stari, častitljivi sabor* ski predsednik dr. Medaković na* znanil svečano, da je napočil dan narodnega osvobojenja ter progla* sil likvidacijo državnopravnega raz* merja med Hrvatsko in Avstro* Ogrsko. 2e v soboto zvečer je bil šesta* nek delegatov, na katerem so se ob* ravnavala vsa za Sokolstvo aktualna in pereca vprašanja. Razprave o po* sameznih točkah, resolucijah, peti* cijah in o spremembi pravil so bile zelo živahne. Sestanek je trajal sko* ro vso noč. Kakor uvodoma omenjeno, je otvoril občni zbor starosta br. dr. Vladimir Ravnihar. Njegov go* vor je bil zanimiv in temneramen* ten. Vsa izvajanja so našla glo^ok odmev med delegati, kar je pričalo opetovano pritrjevalno ploskanje in viharno odobravanje. GOVOR STAROSTE DR. VLA* DIMIRJA RAVNIHARJA. Ko je najprisrčnejše pozdravil delegata Č. O. S. podstarosta br. V. Stepaneka, kateremu je zbor priredil navdušene ovacije, je staro* sta izvajal: Bratska skupščina! Bratje in se* stre! Sr^čno naključje je, da zboru* je skupščina JSS baš na obletnico našega osvobojenja. Loteva se nas svečanostno raspoloženje. Oživlja* mo spomin na oni najpomembnejši trenotek naše tužne povestnice, ko smo vrgli raz se spone in verige, ki j so nam stoletja žulile naše ude ter davile našo dušo. Svoboda! Lepa je ta beseda, pa še lepša nje vsebina, dostikrat in marsikomu še nepojm* ljiva. — Dolžnost naša je, da se ob tem trenotku s hvaležnostjo zopet in zopet spominjamo vseh, ki so nam pripravljali in prihorili svobo:!o. Spominjamo se hrabre srbske voj* ske in njenega naroda, na čcKi mu kralj Osvoboditelj Petcr I. (S'ava! Slava! Slava!) in sec'anji naš juna? £ki vladar Alcksandcr I. Spominja* mo se vseh onih herojev hrvatskoga in slovenskega rodu, a zlasti onih sokolskih borcev, ki so raclovoljno prelili svojo srčno kri za svobooo svoje domovine in našega celokup* nega naroda. Spominjamo se nciz* mernega trpljenja jugoslovenske id ne, ki je brez solza, zav^stne in po* nosne duše polagala žrtve na oltar domovine (Viharno odobravanje in ovacije!) Dolžnost naša je, da se ob tem spominu zavedamo, da se nam je vsem onim brezprimernim žrtvam oddolžiti, ne samo s svečanim obe* tanjem, da se hočemo izkazati vred* ne svoje svobode, marveč s smotre* nim, neprestanim in nesebičnim de* lom za porast in povzdigo našega naroda ter njegove edinstvene dr* V Zagrebu, 29. oktobra. žave. Delo sokolsko pa bodi tu na prvem mesru!« Starosta br. dr. Ravnihar je na to prečital in predlagal vsebino br* zojavk Nj. Vel. kralju A 1 e k s a n* dru in predsedniku dr. M a s a r y* k u. Brzojavki se glasite: Njegovom Veličanstvu Kralju Aleksan* dru — Beocrsđ Rc'ni'ifn rhivna skupština Jugoslaven* sko&a Sokolskoga Saveza, sakupljena u onoj sabornici, u kojoj je prije četiri godine na današnji don hrvatski sabor profln?f> nera* visnost i oslobojcnje od Austro*Nadžzrije i ovlastio Narodno Vijeće SHS, da sa ostalim kraic.irrta, J..: «. -/ . prekinutom teritoriju jednu iucoslnvensku j narodnu državu, poklanja so \r€šem Veli* * čanstvu kao prvoboriocu zn ostobodjenje i ujedinjenje cclo% juszoslovenskog naroda. — Starosta Dr. Ravnihar. Prezident Masaryk, Praza. Jufoslovenski Sokolski Savez zbran na svoji plavni skupščini v Zagrebu se sporni* • nja velike ga praznika oslobodjenja češkoslo> ' \-ašhcga neredu, mu k tej vclčastni narodni slavi iskreno čestita in prezidenta te svobod* ne države, našega milena brata po mišljenju in delu, navdušeno pozdravlja. — Starosta dr. Ravnihar. ' »A še eno je, kar mi je na srcu in kar mi do voli te, da poudarjam, preden preidem na dnevni red da* našnje skupščine. Posebna radost mi je, da zboru je skupščina vsega ju* goslovenskega Sokolstva, Sokolstva srbskcga, hrvatskega in slovznskefla naroda pa edinstvene juloslovensks nacije v Kraljevem Zagrebu. V tem kulturnem sredi:ču hrvatshega de* la našega naroda, na teh klasičnih tleh žarke narodne zavesti in pro-svitljenosti, narodove časti in pono* sa, v tem častitljivem hramu Hrvat« skega Sabora in Narodnega Vcča, ki je doživljal znanu:.!to historične ] trenotke v borbi za osvebojen j 2 svo? j jega naroda, — tu zboru je JSS v ver* ) ni tradicij idej, ki so jim bili prvo* boritelji naiboljši sinovi naro -a hr* i vatskega. Ča^t mi je, ća. morem s tega mesta kraljevemu Zagrebu ra» praviti globok poklon. Beograd, Zagreb, Ljubljana — tri prt^tolice na* šega naroda mlade države, tri tečaji našega edinstvenega kulturnoga, £0* spo 7arskega in državnega živ]j;r;ja. V vsej iskrenosti kličem Zagrebu svoj sokolski — zdravo! Najznamenitcjši dogor'ek pro* šlega leta v soko'skem našem živ* ljenju je bil jugcslovenski vscsokol* ski zlet v Ljubljani. Prosim slavno skupšeino, da vzprejme onravičenje odi ora, ^a smo s skupščino ncko'iko zaknsneli. Vzrok temu zakašnjenju je naš zlet. Int^nzivno delo in priprave ra z^ct nišo c!opušča!c kakega ^rckini^nja. ne glede na to, da bi b^o stnrešin^ stvuT na kojega ramenih ie s!oc'o vse ogromno f'olo, fizivno n^i^n^o* ! če, Ha H vršilo temeljito pripravo za skupščino. Ne imejte, bratie in sesfrc* za samohvalo, ako u^otavljam, da nam ; je zlet vspel v vsakem por!lcdn. ćelo, I da nrtm ie po sodbi ncnristrsnccv vspol si ja j no. Tej sodbi se je pri* družila tujina, to sodbo je — kar , nam je v posebno za^oščenje — i podcrtalo bratsko Sokolstvo naroda češkoslovaškega. (Zdravo!) So bile morda hibe, ki jih nikakor nočemo prikrivati, marveč nasprotno spo* znavati, zato da jih ▼ bodoče popra* vimo in se jim izognemo; toda reklo bi se. iskati dlake v jaicu, ako bi s takimi ob tako otfromnimi priredit^ vi, zlasti vs*cd nczafTostno nam na razpolago danih sredstev, neizbež* nimi nedostatki hoteli zmanjšati c*r* lotni uspeh. Mora'ri uspeh — pred-vsem. Z na im zlet om je mis~l so-k kolska slavila svoj triumf in svojo zmago na tleh jugoslovenskih. Ni je narodove institucije, ki bi, slone* ča na svobodnem in zadovoljnem zdniženju, danes zmogla kaj cnake* ga, ki bi razgihala narodove množi* ce ter jih potegnila za sehoj. Vzrok ne leži v zunanjem hlesku. marveč v globini naše ideje in v dolu, ki je ona nalaga narodu v svrho svojega udejstvo'■- ia. Dokaz temu naša te-lovadišč so je oživljali tisočeri naših tcl^.^dcev, ki je na njem so* sokolski vaJbeni sestav odr.e >el pr* venstvo, ki smo na njom pred očmi našega naroda in pred kntičnimi ocrni tujine polagali račun o svojjm notranjem delu. Ta račun je tem za* dovoljivejši, ker je bila na drugi strani tehtnice mladost našj organi* zacijc, ki se nahaja šele v početku svoje zgradbe in pa potc/1 oče, ki smo jih morali premagovati. Ne sa.no dolžnost, srčna potre» ha mi je, t'a dancs s tega mesta izre? kam svojo najiskrcnejšo zahva'o vsem, ki so pripomoći k našemu zmagovitemu uspehu. Ako ločcm biti vljudcn, moram pričeti pri na* ših Ijuhih costih t2r pred vsem izreći zahvalo Evropski telovadni zvezi, da se je bila odločila prirediti med* narodno tekmo baš o priliki nae^a zleta. Ni sumnje, da je to dejstvo močno dvi^ni-o pomen našega z!efa, ki je s tem nrestopil ozke mejc do-mače prireditve ter se povspcl do mednaroene ponembno ti. Češka Obec Sokolska je nasto? pila z vsem svojim sijajem, kakor bi bila to njena last.ia priredit:v. Po* scti'a je naš zlet s svojimi najbo-jši* mi izhranimi si!ami, ne da bi pri tem štedila velikih materijalnih zrtev. V posebno radost nam je bil poset če::ke'a sokolskega nara'r'a:a. Ta dan pobratimstva na'e in češke sokolske mladine nam ostane v re* pozabnem spominu. Dancs še niti ne rr.drcmo preceniti njo^a do' ro* dejnih pos-edic. Naj ne i o pra r.a žedja, ki jo izrckam, da bi ti mc-dsc* bojni obiski mladine obeh narodov postali sta!na naša institucija. Zahva'o mi je izreci naši vla Ti, centralni kakor pokrajinski,zazivalo, zla.'iti naši narodni vojski, ki je brez pomisleka stopit v vrsto sokolske ter si v bratskem sode'ovanju osvo? ji-a miscl so' o!sko; zahvalo vsej na? ši javnosti, ki ic raz'imc'a romemb* no.t prireditve ter jo smafra'a. ka* kor nckdaj Cirki svoje ok'mnijske ii!rc, kot častno zadevo vsega na? roda. Tn sedaj naj bi izrckcl zahva'o Vam. bratje in sestre, pa ne vem, \:\2 bi priček Moral bi Vas irveno* vati vse, vse Vas bratje in sestre od Tričava pa doli do Skoplja. Vsakdo J2 prispeval po svojih raiboljših močeh. Da je stal naš tehnični od* bor na višku svoje naloge, mi ni tro* ba omenjati po^ebe. Lokalni zletni odbor pa je prokosil samega sebe v izredni požrtvovanosti. Staro>ta je ra to pr^Tla^ak da se odrošTj-' staro,ti C O. S. bratu S c h e i n c r j u ta I? brzojavka: JugosJovcn ki So'ol ki Savez, zbrm na svojj glavni skupščini v Za;:r;bu, no^i'ii Tebi. drai!i brat starosta, iskren: pozdrave s proš? njo, da jih tobs ačiš vsej veliki in noro.ni rorovini črškoslovaškega naro Ta! Tebi in vsakemu: Zdravo in Nazdar! — Starosta dr. Ravnihar. I Starosta je dalje izrekel zahva* lo naši vladi, centralni in po-r«jin* ski, narodni vo'ski, ki je sto-^i'a v vrsts sokolske brez pomislci a, da* Ije je izreke! zahvalo vsej javnosti in vsem bratom in sestram, ki so 3 nožrtvovaJrostio ^odelovali pri zlet* nih prireditvjih. Vse preran je pa grc tehničncmii odboru. Nadalje je starosta omenjal: Ne zara-ii sebe samih, zaradi stvari, znraf1i ideje sokolske smo hot^l' nri' c.^ati svo'cmu raro-'u ▼ v^rm r. * n; T " o1"* in č* to^ti in t nfe* ni bistveno^ti; in zaradi tega narod« samega, ki si je osvojil misel sokol* sko, da ga predstavimo tujini kot kulturni činitelji, brez katerega ^e ne bodo več imeli sklepati nošeni mednarodni računi. A le nekaj snio hoteli in hoteli smo afirmirati politično misel Sokolstva, misel o ujedinjenju na'cm nar cd u v edinr.tvetii njegovi državi. Ta afirmacija se h nam popoliomn posrećila, ta je kot tuka pripomogla h konsolidaciji no? tranjih na Hi razmer ter k učvršćenju prestiža na'.e države. To stran pomcrnbnosti zleta ic mo^la pojmiti ra:a cc'okupna v'-v da, naš kra'j, ki je spontano nn-1 ! na Sokolstvo uprav kraljevske ć.?-sede. Lust r.on Icast naj mu carašs nja skupšči. a izrazi ra^o naiu-'a* nejšo zahvrdo. (Živci kra'j!) Nai si njegove c rar^ocenc bcuilc vsal:do zapiše v svojo dušo, raj jih ponav* lja, kakor vsakdanji evangelij, naj te sprem^jajo 00 vsakem tvojem ravranju, da se bos i::?-n^al vredne* j;;a, kakor najviši"^a oblikovanja, ki se je mo^1o doseči. Z!ct nam je vrg?! v raročje vc^ lik moralni zaVa^k Storili bi neod* pusten greh. ako bi ca r? hoteli ali ne znali izkoristiti. Ponuja 5e nam dcTo, ki mora \t\ na širino (organiza* torično) in v cfobino, da ro-tani in* tenzA-njjšc tako v cc'oti kalzor v rabili edinicah v vsch era^ah, ki jih r'opušča mi^cl soko'ska. Prav v pr:< čakovanju mora^ega uspeh a smo v prctcčcnein letu osredotočili vso svo^o dcTovno si'o na čim dostoj* ne i o in č:m popo'ncjšo z!ctno pri* rcd.itrv, pmtivši za to dobo neko!i* ko na stran ono redno podrobno delo, ki c/ino po preteku več \ct or.iogoča tako veliko in vodno do* vršenojšo prireditev. Kar srro v tem pojedu v prošlem letu zamudili. moramo sedaj nadoknaditi v podvojeni meri. 31iiTo enega dogocka minolega Dos'ovn \aa leta ne morem iti mo'če, tcmbo'j ker je bil ta do^odek trpka kaplja v kupo naše radosti in našr* Ha "o^osa. D jI r.oko'skih eruštev na Hrvat .kem se je odcepil od JSS, po* urarjajoč ekskluzivni plemenski značaj svoj v ga č'anstva. Zgodilo se je to po rolgotrajnih razpravah in ro izčrpni izmeni misli. Od mno.cih strar.i se nam je očita-o, da ni.^nio takoj spočetka cncrg'ČTio presekali vsako pokajanje in razpravljanje. 5!tarcšinstvo in odbor se nn:ne* noma ništa botela prenagliti. Srna* trah smo celo pibanie za trenotno, od nrlitičnih strasti razvneto za-blodo, zanc'cno od zunaj v dotična dru'iva. Bili smo mnenja. da bode pametna beseda. čas in iztreznenje fisto Zilravilo, ki je v takem slučaju naiprimrrne?7e. Rili smo tuđi mrte* nja, da moramo opustiti vs^, kar bi, čctiHi ravi'czno, iztfle^a'o kot kriv« da na n?.ši strani. Zgotoviti morem, da ie bila na*a taktika pravilna. Oni so bili v svoji intransi^entnosti na* rosTed prišiveni, da so se sami iz* kii-'čr! iz sokob-kc dru/ine, ne samo \z Saveza, an^pak iz Sokolstva sp^o1!. Porazivši enodu^nc zaključke sokol* sk^£a sabora v Nov:m Sadu. ki so bi?i 7-anje sami ^asovaH, so prišli vprck z najprvotnejšimi sokolskimi načc]i. Na?a taktika nam je da'a prav tuđi glede učinka. Učinck je mini^ makn v njihovi pozitivni nameri. Tuđi v tej krizi se je izkazala sila ideje sokolske, prestala jo je pozi* tivno in brc?: vsake škode za Sokol* stvo samo. Dancs se oni ze zatekajo k posredovalcem, da bi jih ti spra* vili z nami. Na to samo iz javljam, in upam, da ste z menoj cne misli: Naše duri so vedno otvorjane. Po* $oj je samo eden, da brezpogojno nrimavaio načela tokolska, mej ka* terimi dixcir>lina sokolska ni na zmd* njem mestu. O^> želji, da bi rudi današnja sku^čira rodica rono.no dobrega »a* du, Vam vsem, ki ste prihiteli na njo od blizu in c.alsč, ▼ pozdrav kik čem svoj sokolski »Zdravo!« Govor starostj je zkupšSiiiii spreiida z viharnim pioskaij-sni. Viliarno pozdravljen je na to podstarosta Č. O. S. br. S t £ p a ?' n ck izročil pozdrave česuofi-ova^ škega Sokolska jiigosloTcv-'sksmu. Z iskrcnimi in toplimi besodami se j» srominjal prekrasni1: sokolskih tl^U nili dni ter je priznal, da je r»^3typ ju;:oslovcnskc;!a Soko^stva na tsiu :dctu Cel'iOs-ovflko naravno11 i^iie* ra-"il. Tzncnndila je nje prcclvcrm precizna in toena orj;cnirac'ja. Če^ škoslovaško sokolsko žensrtvo sa^.aj ničesar druTc^a r.c govori, l:a-:or o vtisih in rprvaiirih, ki jih je odnesJo s prekrasnih zletnih dni. MIRNA RAZPRA\FA OTOCKAH DNEVNEGA REDA. Po končanem fovoni staroste je obćni zbor Savcta nrciel k po-samnim toč"-arr> dnevnoga rede.. Vsa poročila so bila soglasr.o in bres protesta sprejeta. Knzpravo o vseh vprasanjih so biic mirncw tciilit in ^Iadke. Savezni tajnik br. dr, F u & je na to poda! obširno in strokevno zanimivo ta.ini&ko r>oro55!o, ta kar je savezni blagajnik br. K a j 8 c i j poroč?! o den^mem stanju Savessfi, podal j~ nekatere podrobnost« o iz<-datkih in dohodkih .?a I. jugos)trv«n> ski vsc£">koksk! zlet. Načelnik br. čr. X%&v? M. « i» n i k je poclal selo rasimlro pc*c3fc» lo s te!ovtdno * tehnienega vtol'iS|i L'coiovil je rredvscm Ts-erst«*^ ili točno funkcijoTiiranjo sl^ta. N^g\a* 5al je velik pomen med^arodn>2 teli* me, ki je bila pravi eTrop^iai &*+y> iiek. Vsi erropfki i'^1, t-^^--^i» luksenburšk-i. franeofliri m wJc T^J1> jan^ki pohvalno pišfjo o i&? ^&4'AY4>de ni tekmi in nastopu juj-©«loTCš^£its* «'a Sokolrtva. Ta rHGdn&rcd.va U')*.; ma je pokazala giovanakv rt*',:•£/.a mr-Č in spretnost, pokr^nltt >e I'v/ot? p: $ist?m in metoda $okt>l$kd >xz: 1 j\. Naša sokolska vzjjoja ni s?.u.o r;o-vedla do telesn«, marvei tuđi do moralne zrnate. (Sledilo ]% Yll--arr.o O'-'obravanjc.) Poroč«val«c br. ćr. M u r n i k je nadalje omerjal lasJ'.ft* vo pismo predsednika mcJiiai^J.ae tc'ovadnc zveze Cuperua* jv?.fosio* venskcniu Sokolct\ii. Načelnik statističncija oo*cl-:ft br. S v a j g c r j© podal v dftljies'i roročiki nrtančno stati«tiko o v*!fh društvih. Omenjal je med dr^^i^ii, da sokolski Savez obse^R 36 lup s 361 dru.štvi in da je sedaj vc^anj^iih nad 38.000 Sokolov \n Sokolić. Slo* venija steje 6 žup, Hrvatska 5, Bo&» na 4, Dalmacija 2 in Srbija 9. Za tem so sledile volitve. Na predlog delegata SAraicvskc župci ćakule je bil per acelamatienen in med vi harnim odobravanjem izvo* Ijen ia-le odbor: Starosta: dr. Vladimir Ravnih&r, I. namestnik: dr. Car Lazar, II. namestnik: Gjuro Paunko* vid (Beograd), III. namestnik: Engelbert Oe^gl, načelnik: dr. Viktor Murnih4 I. namestnik: Miroslav Ambroz žič, II. namestnik: Miroslav VujU nović, III. namestnik: Banko Palčić. Deset odbornikov: Bogomil Kaj* zelj, Svaigar, Nande Maroit, Bejžeif, Čobal, Kostcnapfel, dr. Fux (vji iz Ljubljane), or. Lazar Popović (Z&* greb). Jaša Nenadović ^Nl5), Košta Danilović (Osijek). Natncsti^iki: dr. Matija Ambrožič, 6t. rittdiL jU« lij D*v, Jožica Terdtnov* kx Vtiko Turk. SkupiCina je nadalje »prcjcla predlagano izpremembo MLV&aziln pravil, sprejcla je v*£n# r€9oiucijc glede aktivne vojašh* službe, glede raxmerja Sokolatva do tkavtov In Zled* protialkoholnega gibanja, da* Ije rudi resolucije glede razmsrja SokoUtva do športa ia uumorja icM Stran 2. »SLOVENSKI NAROM« dn» 31. oktobra 1922. Stev. 2-18 Jcolsfva do četnikov in Orjune. Za* tiimiva pa je bila resolucija, katera je bila sprejeta glede stališča Sokol« Stva napram raznim političnim strankam. To resolucijo, ld je bila soglasno in enodušno sprejeta, pri* pbčujemo dobesedno: Z ozirom na ponavlfajoče se po* tzkuse zanesti v sokolske vrste poli* tiko ter priklopiti Sokolstvo eni ali drugi politični organizaciji, oziroma 6tranki9 jugoslovensko Sokolstvo, zbrano po delegat ih žup na 111. glav ni skupščini Jugo$lovenskega Sokol* skega Saveza, ponovno opozarja vse članstvo na resolucijo »Sokolstvo in politika«, ki je bila sprejata na glavni skupščini v Mariboru. Na podlagi Je resolucije ponovno izjavljamo, da uodločno obsojamo vsak poizkus za* 'jiesti politične boje v sokolske vrste. Sokolstvo vsak tak poizkus i vso odločnostjo zavrača. Sokolske ideje pe srne ne ena stranka ali oseba izkoriščati za sebe. V širokem okvU tu sokolskega delovanja je prostora za vzporedno delo vseh, ki so si psvojili sokolska načela. Vsaka ]Strankarska politika pa mora iz so* kolskih organizacij, ker nočemo trd* nih načel Sokolstva razmajati s tre* nutnim strankarskim razpolože* njem. Vsak posamnik se srne kot svoboden državijan javno politično udejstvovati v stranki, ki po svojem programu ne nasprotuje sokolski • misli in našim, opetovano izrečenim načelom. I Delegati, zbrani na glavni skup* ičini v Zagrebu pozivljamo vse č!a» ne sokolskih organizacij in Sokol* stvu naklonjeno časopisje, naj se ozirajo na to stalisče Sokolstva, ki ga naj v dnevih političnih polemik ne vmešavajo v politične boje. Načela Sokolstva so jasno izra* žena v izjavah novosadskega sabo« ra, glavnih skupščin v Osijeku in Mariboru in v temeljnih principih sokolske organizacije, sato je vsako prerckanjc o stališču Sokolstva y tej ali oni politični zadevi brczplod* no, ker se Sokolstvo od svojih nače] ne umakne. Pač pa bi vsak poizku* delovanja bodisi posamnih oseb ali posamnih sokolskih organizacij pro* ti tem načelom Sokolstvo samo ob» sodilo. Vzvišeno nad vsakdanje poli* tične borbe, stremi Sokolstvo, zdru* ženo v Jugoslovenskem Sokolskem Savezu, slejkoprej za fizično in mo* ralno popolnostjo svojega naroda, ki je v naši edinstveni domovini sa* mo eden, kakor je Sokolstvo, ki si u* ii njemu, samo eno! Pri slučajnostih Je med drugim sprejet tuđi predlog, da se Sokol* stvo udeleži v večjem številu pre* nosa kosti pesnika »Gorskega Ven* ca« NjeguSa iz Cetinja na Lovčen. ; Starosta br. dr. R a v n i h a r je nato ob 13. zaključil v vsakem oziru si* jajno in krasno uspelo skupščino Ju* goslovenskega Sokolskega Saveza. Mednarodni položaj naše države. HLADNO IN TFEZNO RAZMOTRIVANJE DOGODKOV V ITALIJI. — SC-6TANKI BALKANSKIH POLITIKOV. — STAMBOUJSKI PRIĐE V BEOGRAD. — Beograd, 30. oki "(Izv.) Razvoj . jnednarodnih svetovnih dogodkov je potisnil stalisče naše države v zelo re-sno situacijo. Aktuelna so postala velika mednarodna vprašanja, ki so potrebna nuine rešitve in ki fcloboko se-gajo v našo državno organizacijo ter so vitalnega pomena za našo državo. Bližamo se rešitvi problema bližnjega Vzhoda. Na rešitvi tega problema v go-spodarskem oziru ni interesirana samo naša država, marveč vse balkanske /države in vsa Evropa. Na konferenci v jLausannu je mijrto potrebno, da naša /država zavzame ođločno tn jasno stall-'šče, radi česar v ztmanjem minlstrstvu iskrbno in mar!* ivo zblrajo ves materijal za fc konferenco. I Še neka stvar irrraf proeFno ranTmi- I /v*6s^. Tekom današnjega dneva priča-jkujejo prihod misije Društva narodov. •Ta misija ?ma, kakor smo že Javili, na-Ifogo, proučiti važne gospodarske, fi-nančne in politične razmere v državi. Za orijentsko mirovno konferenco .vlada v vsakem oziru živahno in napeto zanimanje. Prihodnje dni tekom tega !'tedna se vrše važni Kestanki vodilnih krogov z zastopniki balkanskih držav. Kakor je bilo Že javljeno, je dne 1. novembra sestanek zunanjega ministra ;rdr. Ninčnća z grškim zunanjim ministrom Politisom v Skoplju. Naš zunanji minlster pa se sestane ▼ kratkem tuđi z romuiiskhti zananjim ministrom Daćo, k! bo zastopal Romunsko na ortjent-skl mirovni konferenc?. Duca vodi oseb-no delegacijo v Lausanne, kamor od-potuje že 8. novembra t 1. Vsi ti se-stanki so namenjeni orijentskem ' problemu. V ospredje pa stopa se'đaj zbfižanje Bclsarske in naše države- Kakor smo že javili, je započel bolgarski ministr-$ki predsednik Stambolijskl resno akcf-jo za vzpostavitev dobrih in lojalnih odnošalev med obema narodoma in dr-lavama. Vaš dopisnik je na zelo me-rodajnem mestu danes Izvede), da Je ▼est o sestsnku mlnistrskega predsed-nikn Stambolijskesra 7 naSfml Todifnlml politlki resnična. Zadnji čas je bolsrar-skt premier StnmboHjskl jasno In konkretno pokazal iskreno željo, da Želi Boljararska žlvetl z na?o državo v naj-boTjsih in nailofaVnefšlh odnoSaHh. Zadnji odgovori bolgarske vlade na note grške in remunske vlade v za devi ko-initskih Čet, so napravili v Beogradu I n?fbolj?5i vtis. Naša vlada Je sedaj prepričana o resnostl akefle Stambolll^kejta in te odobreno, da priđe Stambolijskl v Beograd. Stambolijskl se sedaj nahaja v BukareštI. Po končanih diplomatičnlh razgovorih z romunskiml rodilnimi krogi odpotuje Stamboiilskl takoj Ix BukareSte v Beograd, da se šesta ne z minJstrskim predsednikom Nikolo Pall-ćem, zunanjim ministrom Ninčićem In še z nekateriml drugim! ugledniml dr-žavnfki in politikl. Ta obisk bolgarskesa mlnistrskega predsednika smatrajo politični krogi za prvi korak, da se izvrši zbližanje obeh držav. Naše stalisče napram Bolgarskl pa je prcdvsem odvisno od nastopa in taktike Stambolijskega. V vsakem slučaju ne bo imela naša država prav nikakega razloga nasprotovati zantevi Boigarske, da se JI prizna In zajamči svobodnl do-hod na Egejsko morje, V Jegl oziru priznava na5a država upravlčenos! \e boćarske zahteve, sloneče na tehtnih gospodarskih motfvivh. Kar se pa tiče bolgarskega predloga, da se Trakija prizna za avtonomno, naša vlada, Č«-prar Še n! o tem definitivno sklepala, ne more pristati na ta predlog, ker it načelo samo se ne vjerna s tendencami naJe zunanje politike. Bo-Tdki v Italiji. Zelo aktuelnl so postali đogo^k! v Italiji. Z veliko napetostjo In globokim zanimanjem zasledujejo vodilnl krogi razvoj notranjepolitičn!h dogodkov v Italiji, ki bodo Imeli čisto gotovo glo-bok vpliv na zunanjo politiko. Jasno Je, da so ti doecdkl zopet zavlekll ratifikacijo konvencij sporazuma med našo državo in Italijo. Čeprav je odstopivša Factina vlada te konvencije že podpisa-la, je njih ratifikacija skoro v nevar-nostl. Na5a država stoji na stnlišču, da jo v tem oziru pr*v nič ne interesirajo notranji politični dojrodkl sosednje kraljevine. Na§a vlada razmotriva te do-godke popolnoma mirno, trezno In hladno. Naša vlada Caka na nadaljnf razvoj, odločena pa je, da, Ce se ne izvede ratifikacija konvencij, bo v gotovem Času storila primerne korake. Naše sta-Hš2e je: I. zahtevat! ratifikacijo pod-plsanlh konvencij: 2. Čuvati svoje mele, 3. Ničesar ne storltl, oziroma dovoll-ti, kar bi dafo našem« nasprotnfko porod za nastopanle, oziroma «e fzoglbatl v?ak"i provnkaclj. 4. Na drugi strani pa rt!d? ne dfffatl povoda provokacljam z na5«>rf>fne ?(ranl. Smatrati je trefJa sftuacfjo v ffa-Itji z ozirom na razne medrtarodne obveznosti za resno. Naša vlada pa mora porabiti v gotovem momentu vsa na razpolago jl dana sredstva, da se vzpo-staviio normn^ni odnošajl med obema sosedoma. Mi bočemo ?e dalje čakati na izvršitev rati^kaclje konvencij. Ce pa se to ne storl v gotovem času. Ima naša vlada močne adute v sami rapall-ski pogodbi, da apelira na Društvo narodov. Na?a vlada je skrbno pripravljena 5e na druge eventualnosti, ni pa potrebna za to nikaka mobilizacija vojske, kakor so to nekaterl domaći In Ino-zem-ki listi javljali. Kako resen položaj Je v TtalljT, 'dokazuje velik padec lire na raznih sve-tovnih borzah. Prihod Stanbolijskegc v Beograd. — Beograd, 28. okt \\z\) Beogradski listi so že pred dnevi razširill v javnosti vest, da je bolgarski minl-strski predsednik Stambolijskl storil primerne diplomatične korake za se-stanek z našimi vodilnimi političniml krogi. Ta vest ni neverjetna. Po Informaciji VaSega dopisnika J e r e s, da je ministrskl predsednik Stambolijskl že pred davnim časom Izrazil željo za tak sestanek. Prcdvsem Seli Stambolijskl da se sestane z ministrskim predsednikom Nikolo Pašićem ▼ svrho Izmenjav« misli glede odstranltv© vseh onih za-prek, kl so naporu In ovirajo vzpostavl-tev odnošajev dobrega sosedstva m bratskega prijateljstva med obema narodoma. Kakor znano, je Stambolijski po končani skupščini DraStva narodov odpotoval U Zeucvfi ▼ Pfago, JM*ri.° Imel daljgi sestanek z vodilnimi politikl, pripadajočimi če$ki agrarni stranki, kakor tuđi s sedanjim predsednikom vlade Svehlo. Iz Prage je Stambolijski skušal v Beogradu doseči odobrenje za sestanek. Z ozirom na sedanji notranji in zunanji politični položaj pa se ta sestanek ni mogel vršiti. Zunsnji minister dr. Ninčič pa tuđi ne more na svojo ro-ko započeti akcije za sestanek, ne da bi popreje za to dobi! pooU-iastUo od ministrskega sveta. Pred fašisfovsko vlado. SO. oktobra. FaSlzcm v Ital'ji je narastel do tega viška, da vzame v svoje ruke vlado. Na zadnjih večjih lašistovskih fthodih je bil napovedan pohod v Rim. Ta pohod se sedaj vrši. V src-diščih vseh provinc se zbirajo fašisti In jcmljejo oblast v svoje roke. Politična in vojaška oblast se jim mo-rata pokoriti povsotli, kjer je kaj od-pora, se ga potlači nemudoma, tako da je danes Italija v fa^istovskih ro-kah In se kmalu razglasi tuđi fa^i-stovska vlada. Po vsej Italiji je mrz-lično razpoloženje in po nekaterih krajih je prišlo do spopadov med vo-JaStvom. fašisti, delavci in kmetskim prebivalstvom. Incidenti pa nišo bili nikjcr te^ke^ra značaja, iz prihnja-Jočih podrobnih poročil je razvidno, da pretresa preblvalstvo napeta ne-gotovost in v vseh delih Italije s- r nekakim strahom pričaknjejo novi dojjodki, ki naj bi redili italijansko krizo In končno napravili mir v državi. Delavstvo je mirno. K^mnni-stična stranka Je izdala pro*?lns, ki poudarja. da je v sedanfem trenutku dol^nost proletarijata, da se strne v skupno fronto ter caka na svojo obrambo, ako bo potrebna. Danes je položaj že tak, da ni prlčakovati meSčanske vojne. Za povoljno rešitev krize se je posebno toplo zavzel kralj Viktor Emanue! in v riorenci se je razglasilo, da je pripravljen svojo voljo uravnati po situaciji v prilog fašizma, ker vidi na njegovi strani deto za veličino Italije in ker hoče preprečiti vsako revolu-cijonarno gibanje. Fašisti se navdu-Sujejo za kralja in povsod se čujejo vzkliki »Vlva il Re!« Značilen je fa-Sistovskl manifest v Piši, ki pravi, da fašistovsko gibanje ni naperjeno proti domovini in proti kralju. Njegovo Veličanstvo naj bo res kralj Italije, ne pa podvržen slabotnim ministrom. FaSIsti korakajo v Rim, ker hočejo vrniti Italiji popolno svobodo in dati ftalijanskemu ljudstvu tako I Italljo, kakrSno so si sanjali oni, ki ! so umrli za nju. 500.0')(» ji!i je. Paši- I sti korakajo v Rim z živu željo po j miru in ijubezni. ! Zelo pesimistično presojajn po- ; loj*aj ugledni stari politiki in finanČ- j niki. Jeden najholj^ih italijanskih ' i publicistov LmVri tlinaudi piše v »Cor-rieru della Seru*, da ga je srce za-bolel\ ko je čitnl Mussolinijev govor. Pet ministrstev in en komisarijat ! zahtevajo fašisti in sicer ministra za ' zun. zatleve, vojno, mornarico, javna , dela.deia i n komisarijat za avijati- i i ko! Skrhno pa se ugiba jo finanaiega j rninistrstva, vendar pa je to mini-strstvo ono, od krterega je pričako-vati v prvi vrsti rc^itve narodnih fi-nanc in rešitev dežele. Samo ako bi bili postavili na mento finančnega ministra kakoga svojega Človeka, bi se ! moglo po I:inaudi:evcn! mnenju sma- i trati fašistovsko delo res za realno. 1 Komuni«lični listi izvajojo. da je nesmisel, udajati se upaiiiu. da kre- i neto fašisti na legalno pot. Na tiele- j galnosti je zgrajen fasizem In konec fašizma bo oni dan, ko izjavi, da fro-čc vpoStevatf v bodoče legalnost. | i Tcžka je tt^lijanska kriza in nihee | ne ve prav. kam jadra Italija, ako i priđe vlada v roke fašistov. j Pri sedanjem revolMcijonarnem vrvenju zanima ras v prvi vrs^i, kn-ko stnli^č** zavzemajo na^i bratje. S V Juliisk! krajini je mir. OMast je v f?^!«tovskih rokab. »f!dinost« pi.^e na naslov našega ljudstva, da sprico novega noložaja, ki zadobiva zakonito obliko, je zadržanje Jugnslove-nov jasno. Lofalno so priznali ane- ] ksljo, tako priznavano tući nov polo-žal brez prfdržka. 7^htevo?o In nrl-čnki;le?o strogo pravičnost !n postav-nost. Tfočefo spo^tovat! državo In zakone tu dl v novih raziierah !n na-glašafo, da Je potrebna vzpostavltev pogojev za red in normalno življenje, da «e more kriza čim pre| ugodno resiti. FAŠISTI SO PREVZELI DRŽAVNO OBLAST V SVOJE ROKE. ftteoiini sesfavija vlado. — Rim, 29. oktobra. (Izv.) Ker je Salandra odklonil mandat za sestsvo vlade, je kralj danes ob 3. popoldne po-rerll sestavo nove vlade Mussntinijii. — Rim, 29. okt. (Izv.) Po poročilih \t province je vladal danes povsod mir. Nikjer ni bilo nikakih izgredov. Atmosfera pa je zelo nasičena, kakor pred vi-harjem. Me?to Pim je mirno. Ustavljen je električni promet, po ulicah vozijo samo avtomobili tn izvoščekt. FaSisti i $ku§ajo po glavnih mestih zasesti po-Stne urade in prevzeti politično oblast v roke. Ponekod se jim je to posrećio brez vsakega krvoprci'tja. Do krvavih spopadov pa je priSlo v Cremonl. V Milanu vlada mir. V središču mesta so razpostavljene vojaške čete. FaStsti se zbirajo na periferiji. Mobilizacija fa?i-stov se povsod po vseh glavnih mestih točno izvaja. — Rim, 29. okt. (Izv.) Tittonl, De Nlcola In Salandra so bili pozvani h kralju. Kralj je sprva poveril sestavo vlade Salandrl, a njegova akcija ni uspela. Mussolini, ko mu je kralj danes popoldne poveril mandat, se je takoj izjavi! za pripravljenega prevzeti ta mandat in je začel pogajanja s strankami.. Zani-mrvo je, da je voditelj faSistov na vseh fašistovskih kongresih in shođih svečano Izjavljal. da on ne mara nikdnr in pod nobenimi pogoji stopiti v vlado ali crlo pre\^zeti predsedstvo vlade. Mnssolinl skuSa. da dvigne Glolittlja na predseđ-niškl stolec in upa, da se mu posreći na mlren način odstraniti krizo ter vzpo-stavltfl normalne notranie politične raz-nere. Mussolini je takoj po avdijendza-itopnlkom tiska dal obštrne izjave o svojem programu. SptoSno pa objektivni opazovalcl zatrjujejo, da je Musso-linl prevzel mandat pod pritiskom svoje stranke. Dalje je pa interesantno, da Musolinl sedaj ne zahteva samo pet mest v vladi, marveč kar sedem. PROaiCANO OBSEDNO STANJE V ITALIJI. — Rim 20. otk. (Izv.) V demisiji nahajajočt se vlada Facte je sklenila proglasiti nad ćelo Italijo obsedno stanje. Po ustavi pa mora zadevno naredbo podpisati kralj. Kralj, ki z zanimanjem zasleduje vse najpodrobnejše do-godke, je odločno odklonil podpis te naredbe. OdstopivSa vlada je na to na svojo roko Izdala naredbo glede progla-stgvf, 6bsednega stanja. Z ozirom P* odločnost kraljevo in odpor pri ostalih strankah, pa je morala vlada to obsedno stanje Čez dve uri preklicati. Kraljev odpor je vzbudil \ faoistovskih krogih veliko zadovoljstA'o in oJobra- \ van je. : — Mitan, 29. okf. (Izv.> Fašisti so j nad mestom razglasili obsedno stanje, i Ustavljen je promet cestnih železnlc i ^elezniski promet je delen. Fašisti so I izdali ^esio: »Roma o morte!« (Rim ali | smrt.) Vsi fašistovski oddelkl so pri- ! pravljeni, da ^a?no korakat! proti Rimu. j — Rlrn, 20. oktobra. (Tzv.) Po Tzja- ■ vi. kl jo je dal Mnsrolini zastopnikom ; tiska, je projjrnm fa^lstovske vlade ob- « nova Italije. Fašisti hočcio, da v zuna- ' nj! poTitifcl ima Italija tisto pomombno } vtoco, kl ji ere po njenih zmaga-h in položaju. — Pariz, 29. oki. (Tzv.) Kljub stro-prl cenzuri objavljnjo listi nekatera va- « žna poročila iz Rima, ki sliknjo položaj ! za zc!o resen. Objavljena mobilizacija j faSistovskfh oddelkov se izvaja povsod \ v redu. Fašisti so zaredli Milan in dru- j Ka me^ta brez vsakega odpora od stra- ! ni vojaSK'a. J — Pariz, 29. oktobra. (Tzv.)" »Chfca- j go Tribune« objavlja program fašistov ! v zunanji politiki Italije. Ta program j vsebuje te-le točke: i 1. Odstranitev oz. raz\'e1]avljcnje vseh pogođb, sklonjene med Italijo in Jugoslavija glede Dalmacije in Reke. j 2. Odklonltev washingtonskih raz- i orožičvenlh konvencij. 3. Ojačenje In pomnožitev Italijan-skega vojnega brodovja. 4. Zahteva vojne odSkodnine, plaćane od Nemčije. 8. Aneksija Đodekaneza. 6. Proučitev orijentskega problema In uđeležba na mirovni orijentski konferenci. _ Rim, 29. okt. (Izv.) Iralljanske borze v Rimu, Milana In Trstu so za-prte do 6. novembra. Rim v brambi firoti f m**m. — Rim, 29. okt. (Izv) Vojaške oblasti so tekom sobote Izdale zadnja povelja in zadnje odredbe, da se zabrani fašistom vhod v mesto. Ob zgodnjih ju-tranjih urah so vojaške čete zasedle in zaprle vse dohode. Na mostovih in dru-god so postavljeni Ipanskl jezdeci. V njih blizini pa so dislocirani oddelki ar- tiljerije in pehota. Vojaške oblasti so odločene zabraniti fašistovskim elementom pot v ir.esto z vscml sredstvi. c!)orožene fnšistovske čete so se zače-le pomikati iz vseh važnejsih mest Se-verne Italije proti Rimu. Močni oddelki so ndSli iz Pizc. Ustavljen je popol-noma železniski promet Na probah proti južni Italiji so ukazale vojaške oblasti, da se razderejo železniški tiri do 200 km, da bi na ta način bilo prepre-čeno nadaljne prodiranje fašistov proti Rimu. Močne kavalorij?ke čete so zasedle bližnjo okolico Rima. — Milan, 29. oktobra (Havas) Fa-?Ktl so zascdli mesto. V rokah faši-sstf>v 50 tuđi mesro Havia. Novara. Mor-tara, Alefisandriia in še drugi kraM. V vseh te!i tne^tlh so lašisti sospodari'i po-ložaia. V Alessandriji so fašisti znplo-nili velikansku množino vojne ga materijala. V Cremoni ie pri?lo do krvopre-litja. ?tirje fr.^isti so bili uhiti. V Paviii so kraljeve čete izrodilo orožje fašistom. PfpSfi^i* PWf1R|J?R! Ju?n8 žeSeznicc z Italije. — Trst, 29. okt. (Izv.) Generalni ravnatelj Ju/ne Železnice na Dunaju dr. I'all je zadnje tedne vodi! skupno s stro-kovnjal.i pozajania z italijansko vlado glede odstranitve takozvar.ega »recrime provisnire« oz. glede končne rešitve vprasanja Južne žcleznicc. Dr. Fali jo nameraval po končanih pogajaniih v Trstu odpotovati v Ber^rnd, kjer bi na-nadaljeval pogajanja v beogradsko vlado. Z ozTom na Izredno kritični polo-fai v Italiji fr> b*?a ta pogaiaiia preki-niena In dr. Fali Je odpotoval na DtinaJ. MohHliaG!j& f ?l!sts¥ na Eeki in v Zadru. — Reka, 29. oktobra. (Tzv.) Včeraj je bila razglaSerta mobilizacija fašistov« skih oJdelkov. Fašisti iz istrskega ob* rez i a so prideljeni poveljst\ii na Rcki. Mesto je v zastavah. ražisti so zasedii Delavsko zbornico. — Zader. 2*. oktobra. (Tzv.) Dalmatinska legija »Frzmc^co Rismondo« je mobilizirana. Legija je pod direktno odvisnostjo d* Annunz'ija, Fašist! imiit uM v JnSijsid IZGREDI IN NADALJNI POHODI FAŠISTOV. — POHOD PROTI RIMU. — Como, 29. okt. (Stefani.) Fašist! so zasedii prefekturo in ukinili izdajo listov. — Rim, 29. okt. (Havas.) Danes popoldne je do?!o do spopadov med la-?ist» :n komunist!. Na mc^tu je bil eden mrtev in ve-1? oscb ranjenih. Po poroči-Iih iz province so fašisti zasedii Še ve5 prefektur. Nikjer ni došlo do izjjrcdov. — Rim, 29. okt. (Havas.) Fašisti so Južno Italijo popoinoina odrezali od ostalih pokraj in. Fašisti so zasedii To-scano, Umbrijo in Treniin.. V Ventim?-gliji, PortOKcrri, Delettu in San Remu so fp.5if.ti rekvirirati vse osebne in to-vorne avfomobile in drnjrc vozove. V Julifskl Bersečlji so zaredll važne stratesicne ceste, da preprecijo ka-k^ vpade jusr^Iovenskih čet. V Milan, Bolo;mo in Monterotondo so fašisti zbraM mečne cddclke. — Him, 29. oktobra. (Stefani.) Milanski *Scce!o* javlja, da je vrhovni povc!jn?k fašistovskih oddclkov rodpi-sal povelje o mobiHzacf'i vseli fašistov« skih le^'i. da zasedejo stratesično važne cesto In tcžke in da vzdržujejo javni red. Izda! ]e pove?je za koncentra-cljo faJIstovsklh čet — Rim, 29. oktobra. (Havas.) Fašisti so vdrli v redakcijske prostore »II Mondo«, Lf Azione«, »Epoca« in šo nekaterih drugih listov. Povsod so vse demolirali. %\r ? MM\ Krajini. — Postotna, 29. oktobra. (Tzv.) Fa* *isti so Sli na komisarijat zahtevat od* stop občinskega zastopstva. StareŠin* stvo je imelo radi tega popoldne sejo, na kateri je podalo demisijo v roke ko* misarja. Za vodstvo občinskih poslor bo imenovan izredni kcmiar s tremi italijanskimi in dvema slovenskima so* svetnikoma. Ka Notranjskem vlad« mir. — Trs!, 29. okt (Iyv.J Povsod vlada tnlr. Mesto pa je silno živahno in vse pričakuje z mrzličnim zanimanjem poročil iz Rima. Včeraj je bila zasede-na prefektura. Sicer je bila zastražena okoli in okoli s karabinjerji, toda pri&el je Giunta in si izposloval pristop v prefekturo, kjer se je vrSil pojrovor med njim in prefektom Moncado, ki je po-noči odstopil vso svojo oblast fašistom. Na balkonu je zavihrala na to italijan-ska zastava. VrŠil se je osrromen ohhod po mestu in Banelii je v svojem govoru naglašal, da se ne sme v Trstu preliti niti kaplja krvi. Mesto je v zastavah. Vso poslovanje se vrši normalno, Stev. 248 »SLOVrNS K i N A K < M U dnr 31. oktobra u2z. Stran 3. — Gorica, 29. okt. (Izv.) Gorica je vsa v zastavah. Zadoščal je v to *vrho manifest fašistovske stranke.. Razpoloženje je sicer vrveče, vlada pa i:ovsodi mir. Javna poslopja so bila okupirana brez vsakcga incidenta. Za->eden je tuđi deželni odbor. Kom. Pe-farin je sicer izjavil, da protestira proti tej okupaciji, toda glede na razmere ra mora udati. Fašistovskega odposlan-oa Heilanda je vprašal, ali je ta akt na-yerjen samo proti gori^kemu deželne-mu odboru in ko je dobil negativen od-iovor, se je umaknil. Uradi deželnegt odbora ostanejo zaprti do nove odredbe. Vrhovno vodstvo goriške dežele so prevzeli dr. Luzzatto, Dcrfles, Mater, Majo, dr. ObJaschak, Belluzzl in Se ne-tateri drusi. Fašistovski zasedbi se Je protivi! tuđi general Ferrari, kl se je skliceval na svojo vojaško prisego. Fašist Heiland pa sa je pregovori!, da se je prišlo do prerekanja med Četo alpm-3 epriSlo do prerekanja med četo alpin-cev in fašisti. Vojaki so se korono umaknili. Pri najvišjem fašistovskem povelj-stvu se je oglasila ob 16. deputacija Slovencev, v katerl sta bila posl. Sček in vpok. nadučitelj Krizman. Izjavila sta Heilanđu simpatijo Slovencev za faši-stovsko akcijo in prosila jamstva in gotovosti napram Slovencem s strani fa-Slstov. Heiland jima ji izjavil, da bodo *ašisti respektirali slovenski element v njegovih pravlcah, nakar je deputacija odšla. klipan Bonne je nabil oklic, kl priporoča mir in red. PBimOME VESTI, =r Dr. Triller In »Jugoslovenska zajednica. Kakor znano, je dr. Triller že opetovano izjavil, da se z ozirom na svoje omajano zdravje ne namerava več aktivno udejstvovati v političnem j življenju. Njegovi politični somišljeniki so se trudili ga pregovoriti in si zago-toviti njegovo drasoceno, na izrednih sposobnostih in bogatih skušnjah slo-neče sodelovanje, ker je že po svoji vsestranski verziranosti v komunalni politiki naravnost poklican, da igra naj-odličnejso vlogo v občinski upravi. Ker pa je dr. Triller neomajno vztrajal na svojem sklepu, sklicujoč se predvsem na svojo rahlo zdravje, ni njegovim so-rm*ijenikom preostalo drugega, kakor da so z iskrenim obžalovanjem vzeli na znanje njegovo odločitevč 2 zado-ščenjem pa ugotavljamo, da je g. dr. Triller na enodu?no prošnjo vseh so-mišljenikov drage volje izjavil, da bo »Jugoslovensko zajednico« prav rad podpira! z nasveti kakor tuđi z dejanjem v predstoječi volilni borbi, v kateri so vse simpatije na strani »Jugoslovenske zajednice«. = Kandldatna lista »Jugosloven-fke zajednice«, ki jo je včeraj že pri-obćila »Jugoslavija« in ki jo priobčuje-mo dar.es tuđi mi, je vzbudila v ljubljanski javnosti veliko pozornost. Splo-šno se priznava, da so kandidatje prav srečno izbrani in so vseskozi možje, ki vživajo v najširših plasteh Ijubljanskega prebivalstva ugled In spoštovanje. Splo-šna sodba je, da bi bil občinski svet se-stavljcn po večini iz kandidatov »Jugo-slovenske zajednice«, edtni kos veliki nalogi, ki caka našo občinsko upravo v bodoenosti. = Reorganizacija talijanske Gudske stranke. [talijanska katoliSka stranka, takozvana »patrio popolare« se v očigled izpremenjenim razmeram reorganizira. Vatikansko tajništvo je razposlalo £e 2. oktobra t. 1. vsem škofom ekrožnico In vrhovno vodstvo italijanske ljudske stranke Je izdalo manifest, ki pomenja asa stranko razvoj proti desni v bodočnosti- Ker bo reorganizacija italijanske ljudske stranke brez dvoma imele vpliv tuđi na katoliške stranke v ostalih državah, objavljamo bcsedilo okrož-nlce, ki jo je razposlal Vatikan: »Z ozirom na potrebo, da se preuredi [talijanski kato-liškl pokret, prosi kardlnal-državnl tajnik škofe za njihovo mnenje ciede naslednjega na kratko posnetega nacrta preustroja Itali-janskega katoliškega pokreta: 1.) Ljudska zveza katulikov Italije (L' Union« popolare dei cattolici d' Italiahe Izpremcni v Zvezo italijanskih katolikov (Union fra cattclici italliini), ki se bo sestavljal iz: a) vseh katolikov, moikih in ženskih, ki so vpisani v katerikoli kaioliški organizaciji (italijanska katoliška omladina, italijanska ženska katoliška zveza, itlijanska vseučlliška katoliška federacija itd.j: b) vseh onih, ki so ▼pisani v Ljudski Zvezi in ki ostanejo te nadalje kot osomljen! ud]e. Na čelu Zvez! bo stal osrednji odbor, o katerem st bo ▼ kratkem poročalo. 2.) Posebno organizacijo, o katerih se govori gori in vse ono, k! so odvisne od cerkvenih oblasti, §e bodo točile v dve veliki družini: moško in žensko 3,) Vscmu Italljanskemu katollSkcmu pokretu bo načeloval osrednji odbor. Temu bo stal cb strani poseben sosvet, kl ga bodo tvorile katoliške osebnosti in lailkl. kl bi bili konpetentnl v raznih strokah verske in socijalne znanosti. Naloga tega sosveta bo tuđi proučevanje boli zamotanih vpralanj. Profesionalne In druge družbe, kl namera-vajo postaviti svoje delovanje na katolISko podlago, se bodo morale zateci k temu so-svetu in dejansko prlpoznatl njegove skle-pe, storiene sporazumno s »Katoličko Zvt-zo.€ Okrožnica ^sebujo U druga doiočU«. kl pa to 1* nd>I»rvwcgt m$*l*, .. Kandidatska lista Jugotlovcnski zajidnice". »Jugoslovenska zajednica«, narodno socialna stranka, je vložilt to-le kandidatsko listo: Kandidati: 1. Dr. Ravnihar Vladi-mir, odvetnik. 2. Tavčar Ivan, uradnik agrarne direkcije. 3. Perant Anton, vrt-nar. 4. Podbevšek Ferdo, žel. kovač. 5. Bonač Pran, trgovec. 6. Urbančič Karei poStni nadoficijal. 7. Dr. Kušej Rado, vseučiliškl profesor. 8. Rupnik Fran. strojevodja v p. 9. Dr. šlaimer Pdo, sanitetni svetnik. 10. Vidmar Stane, tr-tovec. U. Arhitekt Costaperarla Jostp, Žel. nadzornik. 12. Rabntk Jakob, instalater. IX Miiller-Petrič Ivan, inžener. 14. Dr. Peterlin Viktor, profesor. 15. Skulj Fran, učitelj. 16. Velepič Rudoli. pom. banc\ uradnik, 17. Presi Mihael. profesor. 13. Ambrozič Jostp, učitelj. lO.Jelačtn Ivan ml., trgovce. 20. Malgaj Tone, pleskar. 21. Sušnik Rihard. lekar-nar. 22. Pelan Vlado, knjigovodja. 2^. Dr. Josip ttacln, odvetnik. 24. Repovi AUmlav. mest. uČitHj 2S„ Rasto Pusto-sifmSek, glavni urednik. 26. Slrcelj Anton, Žel. revident. 27. Posa^nlk Fran. trpovec. 28. Fon Josip, trgovrc, 20. Gol-/i Robert, trg. postovodja. ?0. Golf Jakob, posestnlk. 31. Dr. Vođušek Kon-rad, odvetnik. 32. Plp Uroš. knjisovo-dja elektr. žel. 3.^. Udarit Joso, fin. rač. revident. 34. Gorenc Frnnc. pređ-sednlk stavbinskih delavcev. 33. Meden Viktor, trgovec. 36. Salehar Fran. vi-Jjl poštnl oficijal. 37. Martlnc Anton, bančnl blagajnik. 38. Hst Joško, nata-kar. 39. SretetiČ štefan, sobni slikar. 40. Tomec Albln, poHr. 41. Jeraš Ivan, ravnatelj trg. podjetja. 42. Koprivec Ivan, $e\. skladi§čnik. 43. KoŠak Ivan, i slikarski mojster. 4 i. Sadar Vendelin. učitelj. 45. Simonči? Vladimir, knjigo-vodja. 46. Kovač Josip. žel. strugar. 47. šega Iznaći}, žel. ravnatelj. 48. Jesih Josip, postajnt odpravnlk. 49. Gabrilel-Čič Mihael. dvora! svetnik. Namestnikt: 1. lorko Karei, u radni shif«. 2. WaUand Robert. trgnvski ravnatelj. 3. Ivčevii Matei, brivski pomoČ-nik. 4. Pinter Janko, trtovec. 5. Župan Joško, ban?ni uradnik. 6. Pavle Avgust. /apetnik. 7. Podnae Rudolt, postajni odpravnlk. 8. škaSar Pran, mlrar in po-•esrnik. 9. la\§c Viktor, tt?.vec. 10. Ka-čič Metod, tcitilnlčar. ti. Vojska Drago, tovarnar. 12. Kajzelj Bogumil, pro-kurist. 13. Gale Franc. učitelj. 14. Glavić JerneJ, trgovce. 13. RifelJ Frane, poštni rač. oficija!. 16. Hrovat Jakob, trrovec. 17. Jermolj Josip, profovni mojster. 18. Kritaj F.vgen, r>o§tni rač. svetnik. 19. Buh Mihael, delovodja. ^0. Dr. Pavlin Ctril. easebnl uradnik. 21. Fon Jostp, le!. kretnik. 2J. Tavčar Fran, /nžener. 23. Stopur Davortn, ban-čm uradnik. 24. Brajgr Clrtl, trg so-trudnik. 25. Vran Anton, že!ezni*ar. 2t. Dr. lupane Fran. odvetnik. 77. Hrandt-ntr ArJon, narodni poslanec. 28. Vit-fak Ivan, stavec. 29. ladravec Jakob, premikaff. 30. Dolar fanko. blagajnik. 31. ?ori Leon, kovinski strugar. 32. Su~ Jktarlč Joso, banČni ura J nik. .^. Verhi? tvnn, državni uradnik. M. Sajovlc Karei, vi^ji nadrorFirk. W. Kranjc Jane*, ftn. rac1 revident. 36. Hrlfrar Fran. tiskar v n. ?1. Porenta Pe-ter, delavec. 3ft. Menclnger Leo. In*. 30. Vrabec Ferdo, slugi. 4D. Dr. KokalJ ; AloJzlJ, odvetnik. 41. Devetak Fran. «i- '< dir. 42. Lilek Anton. p!vovar. 43. h/ovak Alojzij. žel. voz. mojster. 44. Dr. Jenko ' Ivan, primarij. 43. Petek Milan, žel. nadrevident. 46. Rohrman Viktor, trgo-vec in posestnik. 47. Fretina Ludovik, žel. kanelist. 48. Dr. Bole Ivan. ravnatelj banke »Slavije^, 40, peritč Ivan, nar. peslanec. V Ljubljani, dne 50, oktobra 1922. —- Prihođnji občni zbor JSS se vrši v smislu nedeljskega sklepa občncga zbora v Zagrebu v Beo* gradu. — Razveseljiv pojav. Na dru* £em mestu poročanio o glavni skup* šČini a>JugosIoveri5kcga Sokolakega Saveza«, kl je zborovala včeraj, v nedeljo v Zagrebu. Ker so mladini javno napov*dovali, da obračuni jo na tej skupščini s starosto JSS; dr. Ravniharjem, ker se je osmelil imeti druge nazore o raznih, našega politič* nega življenja se tikajočih proble* mih, smo s skrbjo pričakovali ra zbor, ker smo se bali, da bi se tuđi v to našo najvzglednejšo vsenarod* no organizacijo zanesia politika, kar bi bilo zanjo prava katastrofa. Z največjim zadoščenjem sedaj bele* zimo, da je bila ta bojazen neupra* vičena. Dasi se je z gotove strani skušalo vreči v strnjene sokolske vrste bakljo razdora, Tendar ta po* izkus ni uspel, ker ga je vse Sokol* stvo odbilo enodušno % vso energijo in z največjo odločnostjo. Tako «o bile t kali zadušene vse spletke, ki so bile zasnovane od gotove strani v Ljubljani dasri proti osebi eavei* nega staroste. Vsa slovenska jav# nost bo gotovo vzradoščeno in % zadoščenjem sprejela to vest, ker se zaveda, da bi bilo naše Sckolstvo resno ogroženo, čim bi se posrećilo v njem ustvariti rezonančna tla sa dnevne politične dogodke. — Sprejem na češkoslovaškem konzulatu. Povodom Čcškoslovaške* ga narodnega praznika se je vršila ▼ soboto dopoldne v srebrni dr orani hotela »Union« ''avnostna ret epci-ja, pri kateri je g. generalni konzul dr. Beneš sprejemal čestitke službe* nih oseb In posamnikov. Čestitat so prišli pokrajinski namestnik Ivan H r i b a rf poveljujoči gencrtl Grjor* gje D o k i ć\ predstojnik! vseh civil* nih in vojaških oblasti ter odlični zastopniki In zastopnico ljubljanske družbe. ZveČer je bila t nirodnem gledalisču slavnostna predstava Ja« načkovo sloveče opero »Njena pa* storka*. — Napr«đoTaa1» ▼ oaH arvadL 91 ul^ btnf Tojni list Jt. 44 z dnt oktobra t. 1. objavila naredbo, podplsano od Nj. Vel. kralja na Kumanovem, t katero to imenovani: V čin majorja: kapetan I. rai. Ivan Krpan, ▼ čin kapetana I. raz. kapetani II. razreda: Ovldon I. Benlntir.dr. JobJp J. Č • r I a» Otoa P. Oregorie. Mate] J. Orudtn. Josip J. Hočevar, Rado J. HoCevar, Josip i. Kos. Pranjo N. K ot, Tvan A. Ko-p r Iv e c, Tonči M. K o k a 1J, Zvonimir P. MirttnčcvIC Crtiett M. P a k I *, Stjepan A. Perl£16, Branko J. Pof afinik In Pranjo J. To ml«. — Odlikovanje t ćrlmrmfi fr*H*anil na Selu. V nedello, dne 29. t. m. Je načelnik oddelka za kmetiistvo gosp. Ivo Sancin v državni irebčarni na Selu pri Ljubljani slovesno dekorlral nnrednlka vodnika t- ! Ivana Rajlpa Iz Voseka pri Mariboru, kl )e 1 bll poslan ob prlllkl poroke Nj. Vet. Kralja Aleksandra I. z desetiml najlepllml £rebcl yy^au»k« IreMarnt x Đtograd Z avrbo vožnji pri svatortkam tpftfođft. V trnia«-nje svojih zaslui Je bfl odllliovaa % veliko srebrno svetinjo s krono naftega Kriili*:v-skega Dama In % veliko slato st«tinte s krono od romunsktga dvora. —« Minister Puc#*S je minulo *«-deljo na sestanku kmetijske ttranke v svojem kmetijsk! misli posvečenem govoru poudarjal, da na programu hJcko-ve stranke stoje tr\ glavne točk«. »Gledati moramo«, je dejal, »da proda kme-tovalec svoje pridelkc dobro, ker le tako se dvigne produkcija. Skrbeti moramo za naobrazbo kmetovalca ker je to predpogoj njegovega napredka in dvigniti moramo kmetovalca z gospodarsko pomočjo«. Naznanil je nadaije, da je 11 zakonskih načrtov glede kme-tijstva Izdelanih. med katerfml jo ?ilno važen nacrt o kme^skera kreditu, o z&-varovanju proti te. li itt!. Toda vseh tzh načrtov ni še mogoče predložiti zbornici. Mtnlster PucalJ i# ntdal!« poudarjal, da naš parlament n9 4»^ tako, kit-kor bi bilo treba. 7ato so nova vcJitr? nujne, zato je njezova stranka ra vo-litve. Mogoče Je, da so klerikalci zino-tili par tovariSev. Naj pa bo rezultat voiitsv le kakr$enko*i, kmatska m!sf! ne zatr«. In da zmaga kmetska mU*\, je glavni cilj, ne pa da trlumfira stranka. Prav nobenega vzroka nt da bi se tedaj bal! volitcv. Slej ko prej treba, đa se združimo z vsemi kmet!jskiml stran-kami v eno močno skupino, toda no v ero stranko. Pokrajinski interesi se da-fo braniti lc s pokrajinskim! strankarr.i. Zato, pravi minister Pucclj, nismo za enotno stranko, pač pa sa svezo stranlu V nadaljnih lzvajrnjih je omenil glede zvišanja Izvozne carln« na svinje, da s tem vlada ni pomagala Jconsumetiru, ker ni istočasno povišala carine na izvoz mesnih izdelkov. H koncu je minister Pucelj omenil, da naš denar postaja sedaj zopet — denar. Kdor bi torej se sedaj zadolžil, bi prejel le slab denar, vračal pa bi dober denar. To je treba upoStevatt. Vsekako so bila izvajanja g. ministra zelo zanimiva fn podučna za sedanje Čaše in tuđi bodoče razmere. —g Od neurja prUadtta kraj« od Šore do 2cleznikov ai je miniiter Puctlj, kakor poroCa tađnji kmetfj-ski list, sam ogledal In ]• ukrenil fe vse potrebno, da dobi težko prizadeto prt-bivalstvo neobhodno potrebno državno. pomoč. Na njegovo prizadevanje jo pri-Slo rudi vojaStvo na pomoC udarjenemu prebrvalstvu. Kakor poroJa »Kmctijski list«, se sedaj Brodar hvali In napi-huje, da Je on edini dobrotnik, edini re-Sltelj, Čegar besede so našle v Beogradu hitro in izdatno — usmiljenje. Zopet tuje perje, g. Brodar! Upati je, da Vi In Va$ organ »Slovejiec« nekaj časa ne moreta udrihati po Beogradu. Pa bo kmalu vse vkup pozabljeno in stara pesem začne z nova. In godla se bo zopet najbrže tja do — prihod njega neurja. — Spatnl vozovi Pisama VVagona-Ota, Ljubljana, Dunajska cesta 31, tel. It KM, aam iavl^ dajgartlo tplal j^ioji (^rjf ^ red) redno vsak dan: Ljubljana - Zagreb- J Beograd bizuvlak, odhaja ob 16.IU u Ljubljane (slitini \uz od Zagreba drž. kui. dalje;, Ljubljana - DunaJ, brzovlak 5t. lut od-hod iz Ljubljane 0.32. uri, Ljub'.jaTM-Trbt, brzoviak su 13, odhod iz Ljubljane ob 24. uri. Ljubljana - Trst - Pari* S. O. P., vsak dan ii Ljubljane ob 15.50. Vsa ^iasr.'la in karte ta tu- in inozemstvo se c be, lirama pf«diirodi*iaio v pisar ni. Fri tci piiUltl •1 dovolimo velecrnjeno nieduarodno dru-ibo Wa*uns - Liis opotorlti, da bi v s-. •>-jth mcftnilii voznih redili i« davno lahko prlCeia tlsati naša jujos.uvanska krajevaa imena itd. vic^koil na pravilni in LtT.inl »•čin, piibiiiiio tako, kakor ćchoslovaSka. Tako pa na.dei tu neitrade, i'ar ».'.liino, kiatovat«, Msch, Vrajiile, Ooumeniiza. Loubljana itd. Za^kaJ da se ravno a;iSu imena Š« vedno pačijo, ne veir.o. Odklan.amo vsako omaluvaževanje! Zahtovamo, da se vm, zlatttl ftotedni ivet navadi čim prcio na ■aia ii.lrna lmeaa, kar naj cen^na družba cimprei« uviiiii/ — Smrtaa *osa. V Ljubljani je umrla idč. O\gA U k r. 1 i n ! lx snane knjlgotrike rudliine. lila* i sponiin! — Na nck»ov vojaške uprave. Pi-Jejo nam: T,i diii je prcncCc\ aio v Ljub-ijani lu v.-i* ikov iz Caribroda na bol-g«uoki meji z riekim poročnikom in pod vodstvom podpolkovnika Nedeljkovića. Oddelek ima nalogo v Stcinklammu prevreli večje število konj na račun vc.jne od§kodnine. Naš dopisnik je imel priliko govoriti z nekim redovom, ki je primci v go^tilnt) večerjat. Le-ta je po- ! vedal tuliko in take reci, da bi jlh člo-vek ne mogel verjetl, ako bi se sam ne i prepričal na lastne oči o nji^i bridki rc-snici. V lahki Irtni obleki brez plasča jih po?iljajo v tem mrazu — v Carihro-du jo ft 17. t rr. zaradio 25 cm snepa — ▼ nam sovražno dr3favot kjer ^e bodo le preupravičeno blatile in sme^ile na-le razmere. Redov je gostom pokazal kvoje mizerno obuvalo, kar je izzvaio I veliko ogorčenje. Pesni čevelj je imel široko zevajočo odprtino, iz katere mu i je molel, v blatne cunje povlt, palec v vsej svoji obse?no?:ti. S tako obutvljo mora vojak v tujo dr5avo! Redovi do-bivajo to 7 dinarjev na dan za ce'o pre- | hrano, poročnik pa 80. Zimskih pla^čev v Caribroda — in haje tuđi drugod — sploh ne premorejo. imajo jih samo na straži steječi redovi, ki jih morajo pri zamenjavi izročiti svojim naslednikom. Njihov komandant v Caribrndn je znani poikovnik Vašić. 5e večji križ je s perilorr.. o hrani pa *p!oh rt govorit!. To *o g-oro^ta^n! nedostatki, ki se mo- j rajo rmjno o d p r a v i t L Naj bi »e vsaj ! rs. toliko časa. k?r so v taklh misijah, ohUkl! ^a ooremlth krkor *e ?r>AdoM. če je ra druzt reci den?.r, bo tud? za te fn take najnujne:'.$r stv»ri. Pcdnv ni delal vtisa. da bi narr.ennma ?n krivično ohtcfjil fn grrajal te nedostatke, ali pa da bi bil kaV eksponent rovarjev proti i drfavf. — Priobčujrm^ ta drpi«:, ki *?ro ta prejeli od zanesTjive »tranl, ću opo-zorimo \i5jo vojaJko oblost na rarme-re, ki Mkodujefo uw.^tđn n&še vojske doma fn na tujem. Prosimo minfstrsvo. nij v bodove prrrrečf take iz našo državo sramotne JkardaTe! — Za napravo postffafffča nn VIJti !•# *• fe pred vofno »prc^Ha s»kc!?«, k! pa ;e mrnda sropet zaspsl*. S'!$3»i wn, da je bila Ju?nji Jrlc^nic« -rvarl naklon:trs. ševe pod običajr.Jmi pngoji. Na Viču bi bila *ploh potrebna celotna postaja, ker *v v krafu fndtistrl'a !epo razvi;« (ve2 opekaven, \ kemi^n^ tovarna. tovarna 1?. d*o?e, milrs, j avtomobfle. pečf e!ektrj»rna ff«i. O>đe o^rb- ■ nera prometa r« bi rt?en ob^frne ć^mftče I obv'fne rnivitfrale k novemn postaja-'H?« | vse občine v zaledlu kakor Dobrova, Pol- j 1 hov f-jdtc itd. Naj b! se torej merodajni ] krog! rnoTa tn resno raviell ra uresnfčenjo j teca nacrta. — Cestn! napad. Ko *e Je v sohotn I iveJer vra?a! gndber.Jk A!- /i; T.^ešnr 7. ! Do1enTske ceste protf domu, je pri Rtkovni- ! "scu nenad.^ma skoCll nekf nc7naprc proti 1 n.lemu. Libešar Je t strahu rav!htel dfžnik proti njemu In g:a udaril po tlavl, da ]e napadftlec padei. LibeSar *e na to ?be??1 in prllavil napad na atražrici. Ko 1« pt policija prllla bi lice mesta le tujec 2e pobtgnil. — AretacUa norllca Schrotha r,a Du-Mj«. V petek 21. t. m. je bii na Punaju are-tiran dvojni roparskf morilec Schrch, ki je ▼ Zairebu iivrSH, kkkor smo io poročall, \ umor nad dvema krojalkims pomočniko- i ma. Schroth je Uknj po IzvrŠenem činu pobetnil v A\ strijo. S prvim jutranjlm vlakom is Zagreba se je pelja! v Celje, kjer je proda! *a «X)0 dinarjev blaga. Potem i© ie odpeljal v Poljčnne, kjer je pod Imenom KarI Rubnik preblval tri dni. Ko se Je ra-čutil dovolj varnega, jo »topil ponovno na ! vlak, te odpeljal proti Mariboru in tim Iz- j •topil. Mejo je nato prekoračil pe£. Poto-val ]e z največio previdnostjo. toda kljub temu ni ušel roki pravice. Ko je namreč prlspcl na DunaJ, Jo nauravll uso;!?t^i*io napako, da j« takoj obiskal ivojega biv^c-ga mojstra. Dunajska policija, kl je pa bil* 0 morilcu obveščena, Je dala hiJo radroro-vatl DetektiY Josip Doleji je Sclirotha ta-koj apoznal in ga aretiral. Morilec je svoje dejtnjc brea vsake^a kesanja prlznal, pravi pa, da je imel namen Panijana in Jacima samo omtmitl. Vsekakor bo obsojen v Av-striji, kjcr je smrtna kazen odpravliena. Doleiv ki je Schrotha pri'el, prejme cd za- j grebške policije razpisnno nagrado v zne- { sku 20.000 kron, kar rnačl v avstriiskl va- | luli vsekakor čedno vsoiico, okroglo 6 mi- ' Hjonov kron. Policija je morilca oddaia so-dllcu. — PobegU tržaikl ilhotapec. Kakor smo ie poručali, ie uradnik mariborske glavne carinarne Rudež na revl^ijski kon-groU 1 J>r*0Tlaku proti Rakeku ^aiaCU j£v ' I ž^skega trgovca Domenica, ki je sku§al V j Tm. irihotapiii okoli o5U.(.uo D, katere Je ! nrištl miaJI. vendar enersićen uradnik pri Domenicu. delinr.3 v ov^u. deloma pod oblcko. Domenika su potem pripeljali v ! Maribor na glavno carinarno. Tu so mu naložili kazen 32.uuO D ali eno leto zapora. Med zasiišev^njein v pisarni glavne carl* rame v Mariboru pa je Domenlco šiudiral« kako bi ušeJ. Z netlolžniin ubr..zurn 3c pjio-2il. da mu je strašno slabo naj mu duvo-lijo samo malo ouuilia zunaj. Uradnikl nlČ slabega slutei, >>o mu to dovoiili. A Do-meni^o ie izrabil to lahkovernost za dal.si oddih. Kako se inu je posrećilo uiii iz po-^ slopja cannurne in kako da nišo nanj bolje pa/.iii, to je dancs se ug-njka. Tuđi je javnost raduvedna, ako dobi g. Rudež po predpisih zajamčeno naerado, ki bi znaŠ.ila okoli 160.0UO D. Doslei so take visoke na-trade navadno kje obležale. — Dodatno fe temu porcčilu narn se javljajo: Afera do-zdtvnejia tržuškega trgovca Dornenico po* staja Čim dalje bolj zanimiva in se cb tem *-asu še -c more trditi, ali ne sre polcg ti-hoiapstva tuui za poneverjenje. Priiui je čisto slučajno v roke pravice. Najpreje ga je pri,el Topolovec. Zdclo se mu je sunv' IJvo, ker je kliub Itali\insl:emu potnemu li~( s:u govorll dobro siovensko, še bolj pa. ker je vide! v roki vozni lbtck do Rakcka^ Na vprašanje, koliko ima denarja, je odgo-voril, da le 1000 D. Ko Je moral pokazati denarnico, je iz nje padlo več bankovcev po luOu D tako zavltih, knkor da je samo eden. Nato je priSel revizor Rudež, katere-ga je Topolr.vcc opozoril na osumljenca." Rudež je šcl daljo revidirat. Topolovec pa se Je podrobnejc pečal z osumljenccm. Dobil je pri njem zavoj, podoben kavčku, na kar je sledila še telesna preiskava, kakor že poročano. Kakor je iz prvega poročila razv!jno, ]e dozdevni D^menlco pobegnll Iz pisurne v Mariboru. Ni se dolso veseli) svobode. ?tra?niku Gor§!Ču se Je posrećilo 22 Izslediri v nekem hotelu. Med tem je đn-spelo iz L;ubl.;ane cbvc^tilo, da je dnzdevnt Domenico pri neki bank! dvf^m'l na tri čeke 120.000 lir na ime trZaškega trgovca Domenica. To svoto je pntem po njeKovem zatrdllu prlvatneo z^menjal 7. dinarji. tako da se pri njem dobili 54-4.snn O, to je 1,779.200 kron. Za enkrat so tlhotapca Izro-čili državnemu pravdništvu. « GlASiSl"VEŠTJIIK. ', — Ženski zbor moravskih učlteljlc It Brna, ki nastupi v nedeljo dne 5. novembra v dvor-nl hotela Union, Steje 30 članic pod vodstmm genijalnega dirigenta prof. Va-cha. Zbcr Je do sedaj v dobi lOletnega oh-stoja nastopil v f>l koncerilh in dokaza], da se da z ženskim zborom doseči ravno tako lepe uspehe, kakor z moškfm zborom, kajrl kraseta in milina ženskih glasov je isto toliko vredna. kakor vzneScna moč moSke^a zbora, ženski zbor sicer ne vpllva na po-j slušalca po svoji moči, vendar pa m po-polncma pritegne naše vsled svoje miline In Ijubl-osti. Scdoži za ta koncert v predpro-daji v trgovini Glasbene Matice na Koo-gresnem trgu. — Dramatična šoia. Udruženje eledall* ških igralcev poziva vse gojence, ki so se priglasiH v dramatično Solo, da se udeleže sestanka v sredo dne 1. novembra 1922 Qb 10. dopoldne v dramskem gledališču. * vi DRyšTVBOESTr~ — DraSivo trjrovsKh In fndnsfri?s-kTJi nameščeneev Sloveniie v Ljubljen! priredi v torek dne 31 oktobra t. 1. ob 20. zvečor v salonu gostilne pri »I-osariiu polej cerk- J ve sv. Jakoba) svoj dnici dnižabnl večer, j na katerega so vabljeni vsl člani in priia-1 telji društva kakor tuđi njihovi svoj ci. I — J. M. A. V. *]aćr?.n« javt'a, da se j vrši VJ, redni «emc?tra!nf občni ?bnr v to-j reK, dne 31. t m. cb 20. v čltalnlcl »Jadra-j na« (Napredni dljnSki dom) e običajnim' *' dnevnim redom. Vnžna je posebno točka: ratifikacija pakta z J. JanuSićcm. Udcležba je za vse čhne obvezna. O. stare.išine sa ! vljtidno vabljeni. — Od*}or. Odst^j raadžarskega ztipfiiega ministri- — "Budimpešta, 30. oktobra. (I^vr.) V nftjkmjsem času sledi oclstop mad« ?ar«kcjja zur.anjr^a ministri ^rofa Ranf* j fy«Ja. Kot namcstiiika imenujejo jjrofft i Telckty#ja. Grof Barffy postane mad« žarski poslanik t Parizu. --------------------.---------------„—^------U*t Borzna poroćila. — Z&gnrh, 30. oktobra. (Izv.') Zal'ljuČelU Devize: Curih 11-20, 11.30, Pariz 4.375, 4 4231' j London 272.50, 277.50. Berlin 1.35, 1.^5, Du-j naj 0.0815. 0.0865, Praga 398.50, 201.50. Trst } 24«.—, 252.—. Ncwyork 61.—, 62—, Budinv I pešta 2.36, 2.66. \*alutc: dolar 50.50, 60.50, lira 244.—. 24S.—, česk* krona 195.50, 19S.50, Švicarski frtnk 10.95, 11.05, franeoski frank 4.30. 4.35. — CurtK 30. oktobrtu (Izr.) Dantsn}« predborza: Zapreb 2.30, Berlin 0.1.15, Dunaj U.0071, Prasja 17.50, Budimpešta 0.22. Milan 21.90, London 24.67, Pariz 38.80, iNewvork 5.53. POIZVEDBE — Zgubil se Je srebrni biserni (Perl-< mLith) rožni venec mimo jahalnice po nun-I skl ulici do Nunske cerkve. Pošten najdttftli j naj ga odda proti nagradi cerkovniku nun-' ske cerkve. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: ^ - Valentin kopitar* ,. Stran 4 .SI OVTNSKI NAROOi dru* 3' oktobra 1922. štcv. 2-18. Nosife zaradi nj ihovih velikih pr ednosii ^sjpežnik^in poi- olaie |[f. .1* fhzni in stanovaije fđva dijaka srednješolca se dobi s novembrom 1.1. Naslov povc uprava $\ov. Naroda. 9253 Sobo za takejL čc moeoče s potebnim vho-doai, z dobro hrano, išče uradnica Po Audbo pod .Dobra hrana 9254" na upr. Se*. Naroda. 9254 Proda se lep ulnojrod % ftovo xidano hiio blizn Poljčan. Na-doty« niša z vrtom in aadono>nikr>m v Cfcolld Ce!|a. — Poiiv« te pri KotnU. Gornje Poljčane 67. 9257 MafhĐa meblovana soba S9 od da s 1. novembrom. Naslov povr aprava Slov. Narodi. 9267 enedražiiuba vila v Ljubljani, ravno dograiena, se vsled drtselitve takoj zelo ceno proda. Naslov pove uprava SIov. Naroda. 9260 3ščcm deklo X« tm, ki zna dobro kuhati. Sva dve oflebi. PUČa 900 K mesečno. Nastop 15. novembra. Pisati na naslov: Louisa Broschan, Osijek I, Beogradska ulica 3, prizemno desno. 9258 Proto se dobro oh'arsena plinova peč v trgo-v ni Ar^a! je Čadež, Kopiiarjeva u! ca 1 zraven poSte. 9261 ~"Rontorlstlflja z enotetno prakso išće službe v meatu ali na de2e!i. Nastop takoj. Ponud e pod .S. I. 9255" na upia^o Slovensk Narod- 925" tUodisfka prvovntna moč, katera tuđi dobro modernizira, se ISČe za Zagieb. Naslov r>ove tiprava Slov. Naroda. 9?51 Štonoiiiie v nov! vili v mestu se bo ođda-o In s;cer 2 veHki sobi, kuhinja in pntikline. Najemiiino je plakati 5 let naprej. Ponudbe na poštni predal 103. 9352 Absolvent trgovske visoke sole vešč slovenščine, M*m?Čine, fttncolČine, de oma tudl hrva^čine in lavine, iiče službe v trgov ktm ali indnstri skem podjetju. Ponudb? pod .Podjeten 9206" na upravo Slov. Naroda. 92Ot» 100 hl nolfinelieso Ijutomcrčana rizling I« 1921 se ugodno «f!4a. Natonćneje pri F. SERŠEM v Ljuto mtru. 92G6 V gfoboki žalosti javljam vsem sorođnikom, pHJateljem in znancem tužno vest, da je moja pre-I draga sestra ] danes dne, 29. t. m. dopoldne po dolgotrajni, muke- ] polni bolezni mirno v Gospodu zaspala. j Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne ] 81. t. m. ob. 2. popoldne iz hne žalosti, Valvazorjev I trg 7, na pokopališče k Sv. Križu. i V Ljubljani, dne 29. oktobra 1922. Ivan Rafael Giontini. j __ i HlpoteKornn banko ]u§os!ovanshlh ! i hranlinlc v Ljubljani | jj prela „Kranjska defelna banka" j 5 javlja, da bo pričenši z dnem 1. nobembra 1922 ob- ] F restovala stare in nove j * | i uloge na Majsžice po čist h S°|o obresti • Jj Ylo?Q na tekoSem račasm i m bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno | jj pa vezane vloge proti tri ali šestmesečni odpovedi | Morsbe trave nud! vsako n nožino Sevcr A Komr*, Lmbjana, VVolfova ulicr 12. 9114 Par kon] lepo sparjenih, brezh'bnih, visokih, za 'ciko in lahko vožnjo, kupi takoj Ma> s Scver. Ljubltana, Wi Ifova ulica 12 ^1-8 Visokošolec išfe sobo. event. s hiano. Ponudbc rod .A T. 9262' na upuvo SI. Nar. coro hmM praktikant 5če mesta brerplačno Pon db- pod .Praktikant 9124* na upra ništvo S»o venskega Narodi. 9124 Proda se zemljii v Sd. Sil^i, zdo pii ravno za zidante dveh hii ali vi!, kateri bi Imtli še vsaka len vrt fr vcn. Naslov pove upravi *šlov. Naroda. 9111 W gobe in Rumno I kupuje ______i Saver * Komp., — L uol<«a»t Welfov8 ulica 12. — Sode za vino, mo5t itd. raz~roda. dokter traja /alnoa, tvrdk-a J. AUGU^TIN, Sv. Jer-neja cesta 231. 85 2 Sukno za promenadne in Športne obleke v bogati izbiri a.8E,5t!DliErnž»trgiD Te&efon! Vcč finih novih telefonskih unaratov ii nsjboljše dunajrke tovarne, prerf-vojni materi;aj. za govor In klic do 1000 kim. je po jako nizki cenl na r^zpola^o. Poiflsntla in vzorci pri Fr. Zajec, Zpor Slška 105, L'ub iana 9165 frva smrsVa parna mlekarna in tvornica sira priporočai čajno maslo kn Din. 42, Ia traplstovski ^ir Din. 28, *ir Imperi I ducat Din. 28, liptavski sir k^ Din. 13. NaroMa sprc-;fmn glavno zastopstvo P. S. P. M. in T S. Novo mesto, Karlovska cesta 81. P^šilja se od 5 kg naprej od ros^m^zne vr^te. ^983 miMA KAJFE2 Florifanska ulica 4. Od danes naprej vs^Vo sohoto, npdelio, tor^k in sre o n-»tfine?*a krvav« In mettna p«6«na klobase, vsak nonrte'i k. če'rtek in petek poikajene kranjske klobase In rebrca. Izborna kiihin'a, vsa jedila -o la^tni ren;. Točiio 5=e le prvov-stna domaća vina. Producente sarr.o prvorstnih finih vin vabim, da mi prinesejo • znree. A. Kajfež. ŽPttifna pomuiha. Mlad, treovsko naobražen cospod, vele-po^citnik in holelit v večiem mestu, želi znanja z gospodično boljše obiieiji. naobra eno, iztineno v posT-odin stvu, starost 18—24 Itt, neomadeževane pre-tekloi 1 In event nekai picmoženja. Prednost ima o pi)*podičnet hferke re-stavraterja, Kotci th n\\ kaj primernega. Le rcsr»e p >nudbe s prHoženo sliko pod Mskrecijo nai se po^ljcjo n» upra-o SI. Naroda pod šifro .Božič i922—92SO. 9250 zo auto — Pavcsl ft Tolotti — z visokimi stranicami se ugodno proda J. GOREC, UUBLIAKfl Vizltke, kuverte In plsemskl papir s firmo kakor osako-:: urstne drage tiskouine :: Uvrtali toCM „Narodna tiskarna". narsaia ■prajcau fttM Jiarmšma kaStoariar. Spreimejo «e gospodje na dobro domačo hrano. Vpraša se na Krakuvskv m nasipu, Vr'na ulici 13. Dobro obranjen klavir -e ceno nrodd. — Gosposvetska čest* št. 13 I 65. 9129 U nalem e dajo gnsTJini^^i pros'ori a'l s 5po-raEumom mdl l w. dorrač > hrano. Ponudbe ro 1 „Skupn--9246" na upravo S:..v Naroda. 92i() Zen ttn a pon nitba! Mlada dama vdo\ a, N'cmka, z nekij premoženiem, bi se v svrhe čmpre šnjt možitve seziianila s stareiSim fmlm po-spodom. NemSki dopisi pod .Osamli-nn 9221' na upravo Slov. Naroda. 9221 Praiole ceno, vse popol^oma novo in moderno svilen in volnen jum er, pleten !ba kje oH česi, zadostuje pa tndi na dvor Šču. Naslov rove upmva Slov. Naroda 9208 Kupi se hiša v sredini mesta, katera ima prazne lokale za industriio. Prednost ima o hl$r z večjim d.ori§"em, event. vi tom. Naslov pove urr. S!ov. Naroda. 9219 Mi koresp^ifeDta 2!i fenllooveđa išče. sprejme tuđi službo izter ev3lca, notnika, skladi^čnika itd. StarejŠa mof, vesč slnvenskeg."1, hrvatskega in nem-Škc^a jezika, absoivent po i. Sole in 'ečaja za knjigovodstvo. Ponudbe pod .Večletna praksa i 166" na upravo Slov Namd-i. 9166 [w mMm silo Išče zakonski par brez ottoV, mirna stmnlca. Znabiti meblovano sobo in prn-zen kabinet, ali d;e sobi Phča dohro, eventualno tri ali večmesečno naprvj. Dobro nap ado!!! N.^slov povc uniava Slov. Naroda .9224 za dame, «r*»pada In deoo O|^«*na sa novorfl{taike i niil i! iu'1 pn: A. ŠINKOVIC nasl. E. Soss Ljablfana, Mealnl trg 19. Za prodajo :-: vina:-: na debelo se išče za Sloveniio prvovrsten, podjeten in vpeljan potnik proti proviziji. Ponudbe na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. 9229 Za veltsemenj prepozno dospelo, «e prodaja sedal po zni^aih cenah. JEDILNO ORODJg: najmoderne;ših fazon v kasetah in brei kaset, Kina srebro. Bcrndorf L vrst« in pravo ?■ rebro. J0S. ŠELOVIN — CUDEN trgovina z zlatnino, srebrnino, z urami in SivalnimI »tr^ji v LjuDljani, Mcstnl trg 13. DiPfiMi i\\M \W\ niEijiiliUi.Jul p'Jihd JiiUJ! «•" cersejši cd neniSk2Bi "»a Zastopstvo za mesta (L]abl]aia) in okolici prvorazrednoga ameriliaisisegu pisalaega strofa se cđđa solventnim Slr^iam. Ponudbe na „OSSlfi", oblasni z?v^'f. Z^ireb, GunJuiićcvi u1. 5. pod „PISAĆI STROJ-*. ■ ^ mm »i- ^ m^ „ ■^iinn KA , if^m^^^k -ii im ml m ■ ji ^rp v vscli oWik.-.h in ^5^!?^* ff^ S^ S r^ vT ^-^-at nabc'j^e kakovosti priporoča po i:izkrh coi^!!* L^ubliaca. Gosposka ul;ca 7. stre* za Ssiuiov^njo fce- toassii^ pzl^\ih fa otlifc Bfa«Q@7&ft%a gradofa. Isde.cfe v%e elementa „Fsx" oblastveno varovano. Ućejo se cJirafnJ za-siopniki. Eđi^o prodajo Ima B^^^asclikaen- unfi F^^^eriallen-Vertriebs 8. m. b. H. Tel«gran« i Ben»»?*-!azersdor!« Inz^rsdorf b. WIen« i : i I a. d.y B33jrad Javlja, da bo pr!5@a§I s 1. no-I vembrem 1332 obrsato^aLi pri vsoh s^oflh i poslovaluioali v Jaj^g:avl|l stare la dovq uloga na knjižka po čistih i 5°o obresti. | se bedo obrostcvale po dorov^ra aa'agođ-I ne>, peseb^o pa vez^aa v'o i proti eaof tri aii šoaSmcs^č^I cJp^^cui. i i I I Ali tol M radi »uim J!7maT Z^ na lis«> ^ I Bolcćlne v tl«nkth -ti sklep'h, sateklf ud)tf sključcne roke in nogt. tfganjr. boden}e, vlrčrn e po iail;čnih dt~ lih ttlesa. da. tuđi flabotnoit očt ao poJedice revmatičmh in protinskih boLČin. Ni univerzalno zdravi!o nego zdravilo. kakrSna dohroina mati prirodu deli bolnemu eiovtštvu Vsa^ttmn br«tfilit#n« ptaliVtBl«. Pilite ta-oj pa Vam p»ttj«m svoj pomoick in poučno razpravo popolnoma zattonj. Postanele Še moj hvaležen pr ra§. tmfa fer inn-rpctMi. mm vl nnmt{ Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.