v ' ^ -r.v . -ar ; • | Edini sknrcaski daevoik t Zjedinjenih S državah. f S Velja za vse leto - - $3.00 I Ima aid 7000 laroceikov. i GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The Slovenian daily m th« United States, bailed every ty except Sundays | and Holidays. g rSLXTOK PI1AJOT: MS7 OOETLANDT. btmi ag Inn4 Oba Msttw, l«t«te tl. IMS, itOifMl Mtoa ■» Vit Ysrk, X. TH ota the AH t Ooagreas ef M S, 117» CTLXFOX 7ISAJLM1: MS7 0OBTLA1TOS. NO. 115. — STKV, 115. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 17, 1911. — SREDA, 17. VEL. TRAVNA, 1911. TOLUlCi XIX. — Uim XX3L Iz delavskih kropv. Shod tovarnarjev. V New Yorku je bil otvorjen konvent National Association of Manufacturers, na katerem se bo v prvi vrsti razpravljalo o nezgodah v raznih industri-alnih obratih. -o- Amerikanske socialne in politične zadeve. V senatu so zopet volili začasnega predsednika; volitev je bila brezuspešna. * [ PRIZORI 0BLE60VANJA MESTA JUAREZA VARSTVO PRAVIC. INDUSTRIALNIH BREZPOSELNOST V NEW YORKU. Samuel Gompers je sklical na 14. septembra t. 1. v Minneapolis, Minn., konferenco elektriko v, da poravnajo nastale diference. -o- Tovarnarji iz vs»*h krajev dežele, ki so člani National Association of M a mi fact u rt* rs. so prišli v New York, da se udeleži1 konven-ta svoj«' organizacij«'. Predsednik John Kirbv je pri otvoritvi rekel, da hod«* organizacija tovarnarjev podpirala prizadevanja strokov-nih delavskih organizacij za vpeljav«« boljših varnostnih naprav v tovarnah in za ureditev vprašanja o odškodnini za nezgode. Na kon-ventu bodo razni delegati predavali o nezgodah v industrialnih obratih. Brezposelni delavci v New Yorku. Število brezposelnih delavcev v New Yorku se množi od dne do dne. V mesecu marcu je bilo v mestnih prenočiščih 18,000 brezposelnih delavcev, v istem mesecu poprejšnj«'ga leta pa same 12,000. Superintendent posredovalnice za delo in službe, ki jo vzdržuje Charity Organization Society, priporoča. da država ustanovi delavska kolonije, k«»r le na ta način bo mogla od pomoči brezposelnost i. Spor med elektriki. Samuel Gompers. predsednik American Federation of Labor, je sklical na 14. septembra t. 1. v Minneapolis. Minn., konferenco elektrikov, da se poravnajo med njimi nastale diference. Delavci v tovarnah za sodavico strajkajo. Delavci, ki delajo v tovarnah za sodavico v New. Yorku, so za-1 htevali od svojih delodajalcev pripoznanje unije in zvišanje pla-č«' iu k«'r njih zahtevi niso ugodili, so pričeli štrajkati. Nekatere tovarne so se že poravnale s št raj kar j i. Nov predsednik organizacije maši nisto v. William II. Johnston bode pri prihodnji konvenciji Mednarodne zveze mašinistov najbrže izvoljen za predsednika te organizacije. -o- Bivši senator okraden. V soboto ponoči so tatovi obiskali stanovanje bivšega sena -torja John F. Drydena, št. 1002 Broad St. v Newarku in odnesli za več tisoč srebrninc in zlatnine. Denarje v staro domovino pilfij—MI sa $ 10.35 ............ 60 kron, sa 20.50 ............ 100 kron, sa 41.00 ............ 200 kron. sa 102.50 ............ 500 kron, sa 204.50 ............ 1000 kron sa 1020.00 ............ 5000 kron. Postarina je viteta pri teb svoUh. Dom« se naksiane noto popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Kaša denarno poiiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $50.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večji zneske po Pomeetie Postal Money Order ali p« New York Bank Draft FRANK 8AK8B& CO., 82 Oordaadt St, New York, V. Y 0104 St. Glsir A*e_ N. E., Clevtland, Otto. Iz Avstro-Qgrski. Jubilej v Pragi. Bivši minister Pacak je izjavil, da se bodo Češki poslanci v novem državnem zboru združili v skupnem klubu. SINOVI MAŠČUJEJO OČETA. V Krakovem je bila konferenca vodilnih poljskih politikov z merodajnimi osebami Jugoslovanov, na kateri se je razpravljalo , kakoustvariti tesnejše razmere med Poljaki in Jugoslovani v državnem zboru. Razne novosti iz inozemstva. V angleški poslanski zbornici je bila Lord's Veto Bili sprejeta s 121 glasovi večine. SULTAN MULAI HAFID. —o— Turška vlada je predložila parlamentu projekt amerikanskega sindikata o gradbah železnic v Mali Aziji. Naši čitatelji so brali v "Glas Naroda", da so mehikanski in surgenti in si ga osvojili. Naša slika nam kaže dva prizora v začetku oblegovanja. »»gre* corv»iCHT »v frriej« ***#>»<»» ^ zasedli mesto Jaurez V poslanski zbornici v Albany je bila sprejeta zakonska predloga, s katero se prepoveduje no-, siti orožje. | -o- Washington, 15. majuika. V senatu se je danes dvakrat vršilo glasovanje o volitvi začasnega predsednika. Pri obeh glasovanjih sta dobila Gallinger in Bacon po 35 glasov. Regularni republikanci nameravajo vsaki dan pro-vzročiti glasovanje. Mednarodni patentni kongres. Washington, 15. majnika. Biv-Iši poslanik v Berolinu Tower je danes otvoril četrti mednarodni kongres v varstvo industrialnih pravic. Posvetovanja in razprave bodo trajale 6 tednov. Na kon-! ferenci se ne bo samo debatiralo jo patentih, nego se bodo sklenile j tudi pogodbe. Zastopniki vlasti j imajo za to potrebna pooblastila, j Konferenca je bila že pred dve-l ma letoma določena in tako so imeli zastopniki časa dovolj, da so pripravili svoje elaborate. Zj. države, Anglija, Francija, Švedska, Holandska in Švica bodo stavile konferenci predloge v varstvo industrije. Orožje nositi je prepovedano. Albany, N. Y., 15. majnika. — Assembly je sprejela zakonsko predlogo senatorja Sullivana, s katero se prepoveduje nositi orožje. Kdor si hoče kupiti revolver, mora imeti za to oblastveno dovoljenje. Proti zakonski predlogi je glasovalo samo 7 poslancev. Sprejeta je bila tudi Bili, ki določa, da ne sme nobeden lekarnar delati nad 70 ur na teden. Bronx County Bill najbrže ne bo prišla letos več v razpravo. Assembly je sprejela kompromisni predlog, da naj prej prebivalci v Bronxu glasujejo o tem, ako so za ustanovitev samostojnega Co-untyja v Bronxu. Mirovna pogajanja. Diazov odstop. Predsednik Diaz je baje obvestil generala Madero, da bodeta on in podpredsednik Corral takoj odstopila. Ponarejalci denarja v New Yorku prijeti. Aretiranci so obdolženi, da so ponarejali desetkronske avstrijske in petdolarske amerikanske bankovce. MADEKOVE ZAHTEVE. TRIJE ČRNOGORCI. V taboru insurgentov vlada harmonija. Madero in Orozco sta se spravila. Insurgenti in mehikanski vojaki upajo, da se sklene mir. Aretacija se je izvršila malo časa pred nameravanim pobegom iz New Yorka. ...„,v Mizarski štrajk v Grand Rapids, Med štraj kuj očimi mizarji in policisti v Grand Rapids, Mich., je prišlo do krvavih spopadov. NAD STO OSEB RANJENIH. —o— Policisti so streljali na delavce in nekateri so smrtnonevarno ranjeni. —:—o- Grand Uapids, Mich., 15. majnika. Tukaj so se primerili krvavi štrajkarskl izgredi, pri katerih je bilo nad sto oseb ranjenih. Policija je ustavila množico, broječo 2000 mož, ter jo je hotela zavrniti. Prišlo je do spopada. Policisti so streljali na štrajkarje in nekateri delavci so bili tako nevarno ranjeni, da ne bodo okrevali. . Oblasti so mogle napraviti red in mir šele potem, ko so prišli gasilci na pomoč in so z vodo razgnali izgrednike. -o- Prodajalci srečk aretirani. Zvezna policija je aretirala Italijane Alfonza Perello, kavarnar-ja v Mulberry St., Nicola Delia Cechia in Nicolla Ciaga, ker so na sumu, da so prodajali srečke italijanske loterije. Prodaja srečk | je v Ameriki Btrogo prepovedana, j Mexico City, 15. maja. — List "Dario del Hogar", ki je zelo razširjen in nasproten predsedniku Diazu, je prinesel senzacionalno vest, da je Madero poslal vladi svoje mirovne pogoje. Madero zahteva, da Diaz takoj odstopi, da se razpišejo nove blitve in da ves kabinet resignira. Vlada se je posvetovala o mirovnih predlogih generala Madera in je stavila protipredloge. Diaz je baje izjavil, da on in podpredsednik Corral takoj odstopita, da pa mora Madero privoliti, da ostanejo v sedanjem kabinetu štirje dosedanji člani. Nadalje je zahteval Diaz, da bo general Reyes imenovan za vojnega ministra. Vlada upa, da bo Madero sprejel Diazo-ve predloge. Govori se, da je predsednik že v soboto izročil svojo resignacijo kongresnemu odseku in da bo re-signacija predložena te'dni kongresu. - Harmonija v taboru insurgentov. El Paso, Tex., 15. maja. V taboru insurgentov vlada najlepša harmonija. Vihar, ki je bil nastal, se je polegel. Madero in OrozcO sta se zopet sprijaznila in spravila. Insurgenti pričakujejo, da bo general Rabago napadel mesto Juarez. Orozco mu bo šel z 2000 ustaši nasproti. Mgdero in Diazov zaupnik, sodnik Carb&jal, sta se posvetovala in iz tega sklepajo, da se bodo mirovna pogajanja obnovila in da bo kmalu. sklenjen mir. Mrfdero stavi*« višje pogoje za iniry kakor jih je stavil pred osvojitvijo Juareza. Standard Oil Company, Rockefeller podlegel. Najvišje zvezno sodišče je potrdilo razsodbo prve instance o razpustu oljnega trusta. VLADA JE ZMAGALA. Praga, 15. majnika. V mestu so se pričele slavnosti o priliki jubileja stoletnice praškega kon-servatorija. Zastopniki minister-stva, dežele in mesta so se udeležili slavnosti. Praški župan Groš je pri slavnostni seji govoril samo v češkem jeziku, drugi zastopniki so se posluževali obeh deželnih jezikov v svojih govorih. Enoten češki klub. V Chrudimu na Češkem je na voli vnem shodu izvajal bivši minister Pacak, da se bodo češki poslanci v novem državnem zboru ne le združili v skupnem klubu, marveč da sestavijo tudi enoten kulturen program. Vlada potrebuje za velike naloge, ki jo čakajo, veliko, konsolidirano večino. Končno je navedel potrebo, da se izvede sprava med Cehi in Nemci. Kmetski voditelj ustreljen. Budimpešta, 15. maja. V Bekeš Čabi v komitatu Bekeš so vdrli sinovi bivšega državnega tajnika Mihaela Žilinskega v stanovanje kmetskega voditelja Achima in zahtevali od njega, da jim da zadoščenja za razžaljenje njihovega očeta. Achim je vrgel Žilinskega sinove iz hiše, nakar je eden potegnil revolver in ustrelil na Achima ter ga smrtnonevarno zadel. Razsodba najvišjega zveznega sodišča je velike važnosti za na-daljni boj vlade proti trustom. -u-- i Po dolgem zasledovanju po vseh aiuerikanskih državah se je včeraj zveznim detektivom posrečilo izslediti družbo, ki je ponarejala desetkronske avstrijske in petdolarske amerikanske bankovce. Delavnico so imeli ponarejalci na štev. 6 Paterson St. v Ho-boken, N. J., aretacija pa se je izvršila na 216 iztočni 16. ulici v New Yorku. Aretirani so bili James Glenard in njegova žena ter trije Črnogorci: Marko Pagp-nič, Sam Benkovič in Mihajio Ka rase vi c. Detektivi so našli ;v delavnici vse priprave za ponarejanje bankovcev in so tudi zaplenili več falzifikatov. -O- Črnec linčan. Swinsboro, Ga., 16. majnika. — Črnec John McLeod je bil linčan, ker je ustrelil šerifa Wooda. Oborožena množica je vdrla v zapore Emmanuel Courityja in odvedla črnca na prostor pred mestom,' kjer so ga obesili na drevo in streljali na njega. Črnee je bil u-strelil Wooda, ko ga je ta zaradi nekega prestopka hotel aretirali. Poštne hranilnice. Gen. poštni ravnatelj Hitchcock je ustanovil 47 novih poštnih hranilnic. Te hranilnice bodo pričele poslovati dne 12. junija, oou» pa, ki jih je ustanovil pred enim tednom, pa bodo otvorjene 1.' junija. Poštne hranilnice se otvorijo tudi v Dover, N. J., Herkimer, N. Y., in v Homestead, Pa. Dejstvo je, da imajo insurgenti dovolj denarja na razpolago; za nadaljevanje revolucije in da se ne bodo zlepa ndalL Washington, 15. maja. Najvišje zvezno sodišče je danes izdalo razsodbo proti Standard Oil Co. v pravdi, ki jo je bila naperila vlada proti njej. Najvišje sodišče je razsodilo, da se mora Standard Oil Company ali takozvani oljni trust v teku šestih mesecev razpustiti. Tožbo proti oljnemu trustu je bil pred tremi leti provzročil takratni predsednik Roosevelt. :V trustu je 60 do 70 družeb,.ki imajo glavnico 500 milijonov dolarjev. Družbe so samostojne ali delnice so v posesti Standard Oil Co of New Jersey, ki vodi vse kupčije družeb ih si prilastuje di-vidende. Glavna družba ima 100 milijonov dolarjev kapitala, in večina delnic se nahaja v rokah Ro-ckefellerja, njegovih sorodnikov in prijateljev. Trust je ustanovil pred kakimi 20 leti Rockefeller. Olje se je vsled ustanovitve trusta podražilo za sedem centov, dasi so med tem časom našli mnogo' novih vrelcev. Trust je uničil vse samostojne-družbe^ ki so imele kupčije'z oljem. Zvezna vlada, pa tudi posamezne države, so skušale streti moč oljnega trusta, ali dozdaj .so imela njih prizade vanja malo uspeha. Sedanja razsodba se opira na Shermanov pro titrustni zakon. Na vsak način je razsodba velikega pomena za via do, ki je bila tožila "Standard Oil Co. Zdaj bo mogla vlada z uspehom nastopiti tudi proti drugim trustom. Najvišje sodišče je spoznalo Standard Oil Co. krivim, da je s svojim združenjem ovirala promet med posameznimi državami in ustvarila monopol. Odvetnik družbe je izjavil, da družba ne bo prenehala s pošlo* vanjem, nego le uvedla nekatere London, 15. majnika. V poslanski zbornici je bila Lord's Veto Bili, ki omejuje pravice lordske zbornice, pri tret jem branju s :i62 glasovi proti 241 sprejeta. V zbornici je vladalo veliko veselje ined nacionalisti, radikalci in med zastopniki delavske stranke. Bili bo zdaj izročena lordski zbornici. Marokanski sultan se je udal upornikom. Tanger, Maroko, 15. majnika. Mulai Hatid, marokanski sultan, se je udal upornikom, ki jih je vodil njegov brat Mulai el Zin. Usoda se je nad njim maščevala. Pred leti se je bil on uprl proti svojemu bratu sultanu Mulai A-zizu in ga odstranil, zdaj se je moral on udati drugemu svojemu bratu. Amerikanci v Mali Aziji. Carigrad, 15. majnika. Turška vlada je predložila parlamentu projekt o zgradbi železnic v Mali Aziji, ki ga je izdelal amerikan-ski sindikat. Parlament je odka-zal projekt brez vsake debate odseku. Poljsko - jugoslovanske konference. Krakov, Galicija, 15, majnika. Tukaj je bila konferenca vodilnih poljskih politikov z merodajnimi osebami Jugoslovanov, kjer se je razpravljalo, kako ustvariti tesnejše razmerje med Poljaki in Jugoslovani v državnem zboru. Med Jugoslovani so se osobito v tem smislu izjavili bivši zbornični podpredsednik Pogačnik, deželni glavar vojvodine Kranjske Šuklje in voditelj hrvaške kmet-ske stranke Radič, ki so naglaša-li, da bi bili za oba naroda ugodni uspehi. Deset tisoč dolarjev Za srčne bolečine. Židinja Lena Sklar je po svojem očetu Meyerju Sklaru tožila zida Abrahama Wohle na $10,000 odškodnine, ker jej je obljubil zakon, pa je svojo obljubo prelomil. Razprava se je vršila pred sodnikom Garretsonom v Brooklynu. Tožiteljica je bila dala tožen&u $100 v gotovini in bančno knjižico ,za $400. Izpovedala je tudi, da jo je toženec povsod predstavljal že za svojo bodočo ženo. Naenkrat pa je ponehal občevati; ž njo in ko je prišla ona v njegovo prodajalnico na 612 Broadway in zahtevala pojasnila, jo je dal po klerku odpraviti iz pisarne. Tožiteljica se je med razpravo jokala in smejala. Sodnik si hoče stvar dobro premisliti, predno bo izrekel razsodbo. Papež in Gabriele d'Anunzio. Rim, 16. majnika. — Papež je prepovedal vernikom čitanje knjig in spisov italijanskega pisatelja Gabriele d'Anunzio. izpremembe. Najbrže se bo izpre-menila samo zunanja oblika, notranje zlo pa bo ostalo. Premogarski štrajk v Walesu končan. London, 15. majuika. Premogarski štrajk v Walesu, ki je zelo dolgo trajal, je končan. Štrajk je stal $11,250,000. Minister -— posredovalec med delavci in delodajalci. Madrid, Španija, 15. majnika. Stavbinski delavci, ki že strajkajo teden dni, nameravajo proglasiti generalni štrajk. Ministerski predsednik hoče štrajk preprečiti in bo posredoval med delavci in delodajalci. Danes zvečer je sprejel zastopnike delavcev in se z njimi posvetoval. Amerikansko vojno brodovje v Yokohami. Yokohama, Japan, 15. majnika. Amerikansko azijsko vojno brodovje je priplulo v tukajšnje pristanišče, kjer je bilo slovesno sprejeto. Mornarji so gostje župana Arakawa. Mesto je okrašeno z japonskimi in amerikanski-ini zastavami. Na čast gostom je priredilo mesto banket, katerega so se udeležili amerikanski in japonski častniki, člani amerikanskega poslaništva in -200 meščanov. Zeppelinov balon 'Deutschland' . ponesrečil. Diisseldorf, 16. majnika. Zep-pelinpv novi balon ' Deutschland' je bil popolnoma razdejan. Izmed potnikov ni nihče ponesrečil. Balon je bil prišel ravno Iz šupe, ko ga je moean veter zagnal nazaj proti šupi. Nad 200 ljudi je držalo balon, pa ga ni moglo obdržati. Veter je zopet dvignil balon in ga vrgel na streho šupe. Balon ni za nobeno rabo več. Grof Zeppelin nima sreče s svojimi baloni. V balonu je bilo osem potnikov, ki pa so bili vsi rešeni, ne da bi bili telesno poškodovani. -o- Ekspresna družba je ustavila bančno poslovanje. Večina delničarjev Wells Fargo Express Co. je sklenila opustiti bančno poslovanje in je takoj svoj sklep naznanila Supreme Court sodniku Giegerichu. National Park Bank je prevzela vse obveznosti in bančni department družbe. OLA8 NARODA, 17. MAJA 1911. "GLAS NARODA" l8lov«nlc Dally.; Owned and published by the '11111 at, Dopifli brez podpisa m oaobnoati ae ae MUmejo. Denar naj ae biagotoli pošiljati po — < (Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rommode še koga drugega kak agent prevalil, naznanjam, da je tukaj še vedno štrajk in opozarjam rojake, da se ne bi kdo vsedel na limanicc kakemu agentu. Kadar bode štrajk končan, bode naš list Glas Naroda že tozadevno naznanil. Torej pozor, da ne spravi kak agent koga v sramoto, ka kor je mene. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa štrajkarje v Westmoreland okraju. Fran Ranbarg. Durango, Colo. Dragi mi Glas Naroda:— Lepo je v tem malem, s sivim, golim hribovjem obkroženem mestu meseca maja. Prijazne, s sadnim in lepotičnim drevjem zeleno travo in cvetličnimi gredicami obdane hišice te pozdravljajo, po tratah se glasijo veseli murni, kosi in drugi krilati pevci pa imajo svqjc pevske skušnje po visokih topolih ob kalnem Las Animas Riverju. Prijetna vonjava plava po mehkem majnikovem vzduhu, sladka in dobrodejna. kot bi prihajala direktno iz devetih nebes. Slovencev v tem mestu ni veliko, ampak kolikor jih je, so vredni takega lepega bivališča, toda boljših delavskih razmer; kajti delavske razmere tu zdaj nikakor kniso ugodne. Splošno se pa Bodi in'govori, da se bode tudi v tem oziru v kratkem obrnilo na boljše. — Bilo je lepega, solnčnega -popoldneva. ko sem si bil ogledal že vse mestne znamenitosti, pre-štel vse cvetece jablane in hruške in poljubil vsako (ne punco) cvetečo vejico, ki mi je molela na pot. Truden, sem kolčno našel idealno krasen gozdiček ob Junction Creeku, ki se steka v Las A-niiuas River. Hladiia seaca in btgna zelena trava wabili ate mel Iffiai "^ilfeiiig ~ Poročali smo že, da je vojni tajnik D. J. Dickinson odstopil in da je predsednik 'Taft imenoval za njegovega naslednika new-yorskega bivšega zveznega državnega pravdnika Henry L. Stim-K>na. Novi vojni tajnik je dobro znan- v amerikanski javnosti. Sot zvezni državni pravdnik v New Yorku si je pridobil dobro 'me s zasledovanjem sladkornega trusta in proganjanjem bankirja tforseja, ki sta bila oba zaradi sleparij obsojena. Pri zadnjih volitvah v državi New York je bil kandidat za gnvernersko mesto, a je podlegel nasproti J. A. Dixu. v svoje krilo. Nisetn se pustil dol-*o vabiti 111 predno je preteklo >ol ure, sem že smrčal v gosti travi, da se je treslo li.nl je 11H topolih. pevajoči ptički pa so zaeu-leno umolknili, radovedni, kdo ie je oglasil v takem globokem :)asu. Pa liele smrčal, tudi sanjal sem, in sicer krasu«*, zanimive sa-lje. Zdelo .se mi je, da se nahajam v slavnem mestu Winter Quarters v Utah. Na prostranem travniku, blizu Mejaševega s;>-'oona, postavljen je bil čaroben iltar. ves bleščeč se v zlatu ii. dragih kamenih. Silne množice judstva valile so se skupaj od vseh strani. Ko se množica malo pomiri, nastopi sivolasi mormonski škol" v svečanem ornatu in vse se zatopi v liajglobokejšo po božnost, podobno, kakor Izraelci pred zlatim teletom. Po vejah v bližini rastočih smrek klečali so iepi beli angeljčki v samih srajčkah, z zlatimi kadilnicami v rokah. Po končani ceremoniji vzame škof kadilnico in nasuje na žerjavico neblagodišečega kadila. (Jaz sem si na tihem mislil: gotovo ji« nabral to kadilo pri kovanju kompanijskih konjev, s katerim delom se bavi poleg svojega škofovskega ''biznesa'*.) Potem pa stopi 11a govorniško tribuno. "Dragi poslušalci'1, pravi, "povod današnje slavnosti je včeraj došla brzojavka iz Ljubljane. Vi vsi veste, da so Nemci svet, od Boga izvoljen tj a rod, kateremu se ne sme niti lasu skriviti. In glejte, Ljubljančani so bili tako nesramni, da so jih pred dvajsetimi leti vrgli iz občinskega zastopa ljubljanskega. Celih dvajset let ni smel nihče kljuna odpreti po nemško pri občinski seji. Zdaj pa so se — hvala Bogu — našli bnimni možje, ki so vpo-števali dobrote, koje Slovenci prijemajo od Nemcev v Gradcu. Mariboru in Celju, pa so dali "u-bogim, zatiranim"' ljubljanskim Nemcem zopet vstopnice za v občinski svet ljubljanski. Poživljam vas zato, zakličimo tem možem: slava!"' Vsi zvonovi so začeli zvoniti, parne piščalke žvižgati, ljudstvo pa je skakalo od veselja in navdušenosti, ter kričalo na ves glas: Živijo! Slava! Hosana! Vi-*at! Iloch! Ileil! Eviva ! Eljen! Kričanje je bilo tako hrupno, da «0 se majale smreke in da so bili angeljčki v samih srajcah v nevarnosti. da popadajo na tla. Jaz sem se tako nečloveško drl "Heil und Sieg!"; da mi je moj nekdanji "boardingboss" stopil na prste in me opozoril, da to presega 1 vso dostojnosti. Molči! sem za- \ kričal nanj in udaril z nogo ob I tla — a v istem liipu brluzgne mi mrzla voda v obraz in jaz sen; se zbudil" pod topoli v Durango. V svojih političnih, sanjah sem namreč priplezal popolnoma do poto« ka 111 ko sem hotel udariti z nogo ob ila, sem zadel v vodo, kateri se ni ničesar sanjalo. Sezuvati se mi pa vseeno ui bilo treba, ker imajo moji čevlji to dobro lastnost. da posedujejo 11a obeh straneh po več lukenj: ako pride voda pri eni strani notri, pa gre n:5 drugi lahko ven. Ilripav sem pa še danes od samega liajlanja. A. J. Terbovec. Boj proti tuberkulozi. —C— t 'e hočemo z uspehom izvoje-vati boj proti tej morilki človeškega plemena, če hočemo ubraniti sebe in svoje drage vsaj deloma z upanjem na uspeli pred tuberkulozo, tedaj je prav umestno. če časopisi od časa do časti povzdigujejo svoj glas in se postavijo v bojne vrste onih, ki že desetletja bojujejo ta težki boj. Stvar zdravnikov je, da izbojujejo končno zmago, njih naloga je, da izumijo sredstva v tem boju. Stvar časopisja pa je, da razširja med ljudstvom zaupanje v končno zmago, da ljudje ue bodo brezbrižno držali rok križem in delo zdrtlvjiikov morda še celo ovirali. "Jetiko ima, za tega ni pomoči", to je navadna sodba ljudi, in s tem je v veliki meri za navadno ljudstvo vse končano. Predvs^i pa je treba ljudstvo podučiti, da je tuberkuloza v svojih začetkih ozdravljiva bolezen in da se da pod gotovimi pogoji prenesti od človeka na človeka. Ce vzamemo v pretres dejstvo, da je tuberkuloza ozdravljiva bolezen. .je naravno, da nam pride najprej na misel, da naj bi ustanavljali zavode za one, katerim morejo zdravniki še pomagati, da ne zapadejo kruti morilki. Fak-tično obstojajo že taki zavodi na več krajih, vendar pa so deloma mnogo predragi, da bi v nje pošiljali revnejši krogi, ki zlasti mnogo trpe pod to boleznijo, svoje bolnike. So sicer tudi ustanove, a vse premalo jih je. Seveda sprejemajo v te zavode le take bolnike, ki so ozdravljivi, tedaj le take, ki imajo tuberkulozo v prvem stadiju. Na ta način je le mogoče, da rešijo ti zavodi mnogim lahkoobolelim življenje. Jvakor pa že omenjeno, je to zdravljenje dostopno le malemu številu obolelih, večina obolelih se te dobrote ne poslužuje ali pa poslužiti ne more. Na tisoče in tisoče je takih nesrečnikov, ki pa tvorijo obenem velikp nevarnost za druge ljudi, da prenesejo bolezen na zdrave. '*Za te ni rešitve", je navadna hitra sodba, in vendar to hi res. Tudi tem je mogoče pomagati in to brez velikih denarnih žrtev. Mogoče jim j > olajšati bolečine i t .. 11 _ a Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbare Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City. Pa, lakorporlrano dne 31. jannarja 1902 v državi Pcnosylvaaijl. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN. Box 6S3. Forest City. Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERXEL, Box 95 Willock, X'a. i. tajnik: IVAN TELBAX, Box 707, Forest City, Pa. It. tajnik: STEFAN ZABR1C, Box 50S, Conemaugh, Pa. * Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. __ " NADZORNIKI: Fredsednik nadzornega odbora: KAROL, Z A L AR, Box 547. Forost City Pa. I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield Pittsburg, l*a. H. nadzornik: FRANK ŠUNK, 5u Mill St., L,uzerne, Pa. 111. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. X. -- 3rd St., Rock Springs, Wyo. POROTNI IN PRIZ1VNI ODBOR: Fredsednik porot, odbora: PAUL OBUEGAR, R. R. No. 1., Weir City, Kana. I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 51. .Mineral, Kana. II. porotnik; ANDREJ SLAK,, 7713 Issler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELIŠKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se poSiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O Box 707 v City, Pa. orcst Družtveno glasilo je "GLAS NARODA" in jim podaljšati življenje. Pred-, vsem pa je treba paziti 11a to, da ne prenesejo kali bolezni na svojo najbližjo okolico. Sedaj so jetičui navadno popolnoma prepuščeni domači oskrbi, imajo slabo postrežbo ali pa se morajo celo do zadnjega trenutka mučiti z neprikladniin delom. Ljudje se jih ogibajo in mnogi jim naravnost kažejo, kako se jih boje. Umevno je in po predpisih, da bolnišnice takih neozdravljivih bolnikov ne sprejemajo. Primanjkuje jim prostora za take bolnike in jili pošiljajo domov, saj so obvezane samo tedaj jih sprejeti, če se izkaže absolutna potreba. Dolgo pa ne ostane tak bolnik v bolnišnici, kmalu mora zopet domov k svojim ali pa v svojo domovinsko občino. Premalo časa ostanejo ti bolniki tudi v bolnišnici, da bi se navadili na splošno snaž-nost, da bi vedeli ceniti poinen uničevanja vseh izmečkov; skoro nemogoče jih je tedaj higienično podučiti ali bolje vzgojiti in jih storiti 11a ta način neškodljive. Zelo bi bilo umestno, če bi se našla sredstva, kako bi bilo mogoče ravno najnevarnejše bolnike storiti za druge neškodljive. Najboljše bi bilo seveda, če bi jim mogli preskrbeti oskrbo v bolnišnici, da jih odločimo od zdravih in s tem preprečimo prenos bolezni. To bi veljalo predvsem za one. ki so v zadnjem stadiju jetike. Za tc seveda ni več rešitve, vendar pa bi se omejilo razširjenje bolezni. I11 če se že bolnišnice ne morejo baviti s takimi bolniki, če jih hiralnice ne morejo sprejeti, bi morala biti ena prvih nalog človekoljubja, da odpre posebne zavode za te nesrečnike. V teh zavodih bi se lahko higienično vzgojevali tudi taki bolniki, ki se vrnejo pozneje v domačo oskrbo. Pri takih bolnišnicah naj bi bili tudi posebni zračni oddelki, seveda v stran od cest in kolikor mogoče v prijazni in pomirjevalno vplivajoči okolici, kjer bi mogli sedeti bolniki, zavarovani proti vremenskim iz-premembam v lepih poletnih in jesenskih dneh. Kdor se izmed tuberkuloznih vrne v domačo oskrbo, naj bi se držal popolnoma predpisov in navodil bolnišnice. Na vsak način pa je neobhodno potrebno, da niso stalno v dotiki z zdravimi hišnimi tovariši, za katere tvorijo kolikor toliko nevarnost. Primerno je, da imajo ti bolniki svoje posebne sobe, neobhodno potrebno pa je, da imajo sami svojo zračno spalnico, ki naj bi bila z zvoncem zvezana z drugim stanovanjem. V svežem gorskem zraku bi lahko zgradila družtva pa tudi javne korporacije bolnišnice za tuberkulozne, ali pa vsaj napravila postojanke za take bolnike, ki bi bili pod zdravniško oskrbo ali vsaj pod zdravniškim nadzorstvom.^ Gorske in gozdne postojanke za tuberkulozne bi imele najblagodejnejši vpliv ha omejitev razširjanja tuberkuloze in bi bile pripravne za odrasle in za mladino. Predvsem pa je treba strogo paziti tu kakor drugod na pametno in dosledno stanovanjsko higieno. Kadar kdo umre za tuberkulozo, je treba nad vse vestno desinficirati stanovališče. Tudi pametni boj proti alkohola je ^elo umesten, ker ravno ne-zmerno u&vanje alkohola spodkopava ljudsko xdravje in slabi cele generacije v odporni sili proti infekcijskim boleznim. Vsa ta sredstva pa je mogoče uporabljati samo tedaj, če je ljudstvo podučepo in če tega ne drže samo bolnišnice, marveč tudi vse družine, ki imajo med seboj kakega tuberkuloznega bolnika. I11 gotovo se mora ljudstvo za to zanimati, ker je s tem dana najuspešnejša pomoč proti infekciji od človeka na človeka. Dobro higienično vzgojeni bolniki ne i tvorijo za svojo okolico nobene nevarnosti več. Kajcršne pa so razmere danes, pa ni popolnoma odveč neka bojazen pred tuberkuloznimi bolniki in to le vsled tega. ker se javnost vse premalo briga za neozdravljive slučaje tuberkuloze. Nečloveško je, kar se dogaja pogostokrat, da celo bližnji sorodniki ravnajo s tuberkuloznim človekom kakor z izvržkom in da se ga ogibajo kakor kužnega, nečloveško je, pa umljivo in opravičljivo. Tudi to bi se zboljšalo po- ' tem in poleg telesnega trpljenja nesrečnik ne bo moral trpeti tudi še vseh onih duševnih muk, ki vzrastejo iz takega odganjanja iti .izogibanja. Dosti kruto je, če ima I bolnik zavest, da za njega ni re-išitve, dosti kruto je, če se trese j v dolgih, kakor večnost dolgih I nočeh pred onim smrtnim bojem, katerega si predstavlja Se hujšega, kakor je v resnici. Zakaj bi j moral še čutiti in videti, kako se% ga ogibajo vsi oni. ki so 11111 prirasli na srce.' To se mora izpremeniti in nemogoče ui. Ljudem oči odpreti je treba, pokazati jim je treba sovražnika takega, kakršen je, in pol zmage je dobljene. Poljaki nezadovoljni s svojim župnikom. - Cleveland, Ohio, 14. maja. Danes zvečer je prišlo pred župni-ščeiu katolišče cerkve sv. Kazi-I mirja do spopada med privrženci in nasprotniki poljskega župnika Iiev. Ignacija Pietrowskega. Nekoliko Poljakov, ki so nezado-j voljni s župnikom, je hotelo Pietrowskega izgnati iz župnišča. /upnikovi prijatelji so se postavili v bran in tako je prišlo do pretepa. Morala je priti policija, da je naredila mir. Dve osebi sta bili obstreljeni in deset jih je bilo s kamenjem ranjenih. Trideset policistov je po izgredu stražilo župnišče. Osem jetnikov je pobegnilo iz jetnišnice. Lynchburg, Va., 16. majnika. Osem jetnikov je pobegnilo iz jetnišnice v Pittsvlvaniji. Med begunci je sedem črncev. Vsi so bili v zaporu zaradi umora, posilstva, težke telesne poškodbe in zaradi drugih težkih deliktov. Oblasti so osnovale posebno Četo, ki jih zasleduje. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. G., Cleveland, O. Zahtevani naslov je: "Ilustrovani Tednik", Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8. List je jako zanimiv in nepristranski. Mislimo, da bi Vam upravništvo poslalo kakšno številko na ogled, če pišete po njo. Naročnina je za Ameriko za celo leto 9 K. V 18. Mike Cegaretovein pismu z dne 13. avgusta 1910 je označen izvirnik večine naših držav, med temi tudi Vaše, kakor sledi: "Država Ohio iz domače naše besede: uhajam, tudi menda iz uho, ali oh, aja! (dete). Pozdrav! Jugoslovanska ^^^jKatoi, Jednota. t • * - 3 % aifam iKtfume dne 24. janoBijn 1901 v državi MinoetoU. Sedež v ELY, ^MINNESOTA. URADNIKI: rrediMHlnik: IVAN A. GEIUI. Box 5T. Bradclock. Ta. l-«..||.r.-Oj-<-Jriik: IVAN PRIMOŽIČ. Evelelh. Minn.. B»x 641. C taval tajnik: GEO. L. BRoZJCH. Ely, Minn., liox 424. I »mužni tajnik: MIHAEL MILWI.N'EC, Omaha Neb.. 1234 So. 15Qi. St. Biairajnik: IVAN OOCŽB, Ely. Minn., Box 105. Zaupnik: FRANK MEDOSH, So, Chicago, 111., 94S3 Ewing Ave. % VRHOVNI ZDRAVNIK: I>r. MARTIN J. 1VEC, JoUet, III . 900 No. Chicago St. NADZORNIKI: AI»1H KOSTKT.IC. Salida. Colo.. Box 5S3. MIIIA KI. KLOB1JCHAR, Calumet. Mich.. 11", — Tht SL 11,1 Kit K11 AR, Kansas City, Kans., 422 No. 4tli SL POROTNI ODBOR: IVAN KKRZIŠNIK. Burdine. Pa., Box 138. KllANK UOL'/.K. CMalioi«, Minn., Box 715. MARTIN KOCIIEVAR, l*n<*l»lo. Culo., 121D Eiltr Ave. Jednotino glavilu je "GLAS NARODA", New York City, New York. \ dopisi naj ff pošiljajo na slavnega tajnika, vse denarne pošiljatve pa na [Uvmna blagajnika Jednote. ( NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. V blaznico so 1. maja odpeljali močno blazno Dorotejo Škrjačevo iz Trzina. Za kruhom. Dne 1. maja se j«* y. ju/.ut-gu kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 55 Hrvatov in Maeedoneev, nazaj pa je prišlo 72 Hrvatov. Poizknšen samoumor, V solato dne 29. aprila je prišel domov na Tržaško cesto v Ljubljani nek kleparski pomočnik precej natikati. V tem stanju je šel v podstrešje ter se ol»esil. a so »ra do-' mači š<* pravočasno rešili. Tudi drugič si je nameraval vzeti življenje z vrvjo, a so ga zopet pravočasno r^ili. Samoumor. Dne 1. maja (h>-poldne so našli stanovalci hiše št.. 17 na Rimski cesti v Ljubljani na sobnih vratih obešenega 4:> let starega črevljarskega mojstra Ivjiii;« lledena. Policijska komisija je odredila, tla so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Beden je že nekaj dni prej kazal svojim prijateljem i vrvico in pripovedoval, da se bo-; de z njo obesil. Vzrok satnoumo- ] ra so baje družinske razmere. j Umrli so v Ljubljani: Ivan Zti-' pan. delavec, 74 let. — Antonj Zerbo. mctlarjev sin. 1 leto. — .Josip Svegelj. pastir. 12 let. — Fran Alhrecht, bivši čolnar. 47 let. — Helen Oražein. železniške-1 ga sprevodnika vdova. 8."l let. —j Ana Zupančič, zasebniea, 61 let. I — Marija Trefalt. kontoristinja. j 21 let. — Otokar Kočarek. sin' akordanta, 7 mesecev. — Ivan ' Beden, čevljar, 46 let. Kurji sovražnik v Rožni dolini. V mesecu aprilu je v Ko::.ui dolini ! pri (iliiH-ah r;:.:;.i-,i *.*.:;;..!;;.:n j zmanjkalo več kur. Te tatvine sol se vedno ponavljale, ne da bi bilo ; moč priti storilcu na sled. Ker' pa vsaka reč le en čas trpi. je bila tudi tu enkrat mera polna in orož-i n i kom se je posrečilo spraviti jmm! j ključ delavca Lovrenca Muho. kateremu so bile razmere dobro znane iu kateremu se j«* dokazalo, da je sovražnik kuretiue. Nesreča v rudniku. V Jožefo-vem rovu v Idriji je šel okoli polnoči rudar Jožef Pajer zažgat 14 z dinamitom nabitih min z vžiga In i mi vrvicami, katere so bile enakomerno odrezane.. Pri tem se je pa ena prezgodaj vžgala in Pajerju na desni roki tri prste po|Milnouia odbila : razun tega je zadobil tudi na s|»odnjcm stegnu in ) a obrazu okvare. Tudi v obli/ju se nahajajoči rudar Alojzij Kolar je bil od poka eksplozije podrt na tla in na glavi poškodovan. Vzrok tej eksploziji je bila vžigalna vrvica, katera je bila premalo s smodnikom napolnjena ter je poprej kakor druge zgorela. Nepoboljšljiva tatica je 281etna Terezija Strajnar. rodom iz Toplic na Dolenjskem. Le-ta je bila že petkrat zaradi tatvine predka-znovana. toda ji ni mar se poboljšati. Meseca sušea je bilo v neki hiši, kjer je Strajnarjeva stanovala, iz podstrešja ukradena različna obleka in perilo soprogi nekega uradnika v skupni vrednosti nad 70 K. Poleg tega pa neki tovarniški delavki obleka in čevlje. Policija je Strajnai jevo kot osumljeno aretovala in tudi dognala. da je res tatica. Pri aretaciji je hotela neko ukradeno krilo vreči v stranišče, na sebi jf pa imela pet ukradenih kril. Izročili so jo v zapore deželnega so dišča. Ciganska nadloga. Ponoči na 1 27. aprila t. 1. okoli polnoči je 1 [>eljal posestnik Janez Marolt iz » Zgor. Zadubrave v družbi dninarja Franceta Mar na iz Ljublja- 1 ne gnojnico domov. Na okrajni * -*esti v bližini vasi Hrast ja, vsta- * i ili so ga trije eigani; njih vede- ( nje priča, da so mu hoteli konjič- * tin izpreci. Nato je zavpil Marot « |>ioti svojemu spremi jevolcu: 1 "Franee, daj mi sekiro sem!" 1 Tega krika so se cigani zbali in [Kjbegnili. Ponoči na 2i>. aprila ( t. L je pa orožništvo napravilo « ov na te neljube goste, in sicer 1 ■jo zasačili pri Sueberjih ciganski 1 abor. Aretovali so Janeza Leva- t koviča star. in mlajšega ter Ant. ' Lludoroviča. Pri telesni raziska- ; vi so našli pri slednjem 22 K. Iver je bilo istodobno več tatvin 5 v teh krajih izvršenih ter so z 1 beračenjem prebivalstvo bližnjih"* asi vedno nadlegovali, so bili ' iretirani. j I Premoči so se morali umakniti. 1 !>ne 2J. aprila dopoldne je prišlo le vet fantov iz Dobrunj ter se * istavili v tamošnji Vebrovi gostil- 1 :ii. Istodobno je pa v isti gostilni pilo obenem tudi pet domačih i i fantov. Kakor je po deželi sploh grda navada, da so si fantje dveh s različnih vas kmalu nasprotju in v laseh, tako je bilo tudi tu. Previdni krčmar se je pa bal pretepa v svoji gostilni, zato je vsej. skupaj na prosto iztiral. Komaj i "j so bili fantje zunaj, so jih Dobru-j njčani napadli s poleni in noži. i Pri tem je zadobil France < Joli j. iz Rudnika vhod) ju j v desno pleče n udarec na desni nadlehti. liaz-rezaua sta mu bila tudi jopič in 1 telovnik. France Vrečar iz Orle-ga je pa zadobil več udarcev po desni roki in poškodbo na zgornji ustnici. Ker so bili domači fantje v manjšini, so zbežali v bližnjo i Zrimšekovo hišo ter se tam poskrili. A Dobrunjčani so metali za pest debelo kamenje v hišo, en kamen je priletel 141etni hčerki ki se je nahajala v kuhinji, v čelo ter jo poškodoval. Dobrunjčani se izgovarjajo s silobranom. očividci pa to zanikajo. Zadnjo besedo o tej stvari bo imelo sodišče. Kurji prijatelji so France. Jože in Marija Stepic vsi iz Cirnika pri M irui. Meseca decern. 1D10 je bilo ukradenih v par nočeh zaporedoma kar osem kokoši. Nekako ob istem času je bila ukradena posestnici Ani Černe v Cir-niku ena kokoš in en sveder ter nekaj lončenih loncev. Še preje v mesecu juniju in avgustu ste ji bili ukradeni dve kokoši. Te tatvine so najbrže izvršili mili kurji prijatelji France. Jože in Marija Štepec. ker so našli v njihovi hiši sveder ter eden ukraden lonec. Ljudje splošno govorijo, da so Stepeevi kuhali razven oglja v ; gozdu tudi rejene putke in srebali i mastno in einkasto kurjo juho. Ker se pa človek kurjega mesa kmalu naveliča in je tudi dobro malo priliti knretiiii, je zmanjkalo Janezu Zupančiču 5 putrhov (malih sodčkov) Št epi cevi m sosedom in Antonu Kotarju celo dva pitana prašiča. V noči med 9. in 10. januarjem t. 1. pa je bilo ukradenega Janezu Zupančiču in Spod. Raven okoli dve vedri vina. Bilo je več tatov, ki so odnesli tudi skup zvezanih 5 putrščkov : in eno brento. Prašiča so blizu hleva zaklali in odnesli vse. le ) glavo, želodec in kos plečeta so v naglici pozabili. Dne 24. aprila t. 1. pa je bil zažgan gozd Dreno-»vee, ki je last posestnicc Ane Ccr- ne iz Cirnika. Ker je imela Ana 1 Černe več pravd s Štepiceviini, sej je razblinil ljudski glas. da je za-žgal kdo od Štepicevih Ani Černe i in ji provzročil blizo do 4000 K ' škode. Splošno se pa sumi tudi da so izvršili zgoraj navedene tat- ~ vine Štepcivi. ker so posebno | otroci na zelo slabem glasu. i j i ŠTAJERSKO. I V Peklu pri Poljčanah je polo- j žen temeljni kamen za večrazred- 'ei no nemško ljudsko šolo. Posla- J uec Pišek je pa na volilnem shodu ; ( v Prepoljah na Dr. p. razlagal, ,1 tla slovenstvo in klerikalizem v i ] okraju napredujeta. Ponesrečil se je v Vrbnem pri i v Št. Jurju ob J. ž. kmečki sin Anton Sivka pri streljanju z mož- g narji. Cel naboj ga je zadel v levo . roko. Težko ranjenega so pripeljali v celjsko bolnišnico. KOROŠKO. u Nemška nesramnost.. Dne 28. j aprila je bil v Veiikovcu nabor. 1 Med fanti je neki zaveden Slove-nee nosil slovensko kravato. Stir- !' je nemški pobalini iz Pustriee ga ^ brez vsakega povoda zgrabijo, mu ■ strgajo kravato in vržejo na tla. i Morebiti bi se bilo zgodilo še kaj j. hujšega, ako bi ne bili žandarji 1 V.,. 11 preprečili. : _ - O ljudskem štetju na Koroškem 'J "Kako pa ste se Vi dali zapisati v števno polo?" je vprašal neki celovški gospod svojega sorodnika. ki je kmet ne daleč od Celov- 1 ca. — "Nemško!'' se mu odreže 1 ta. — Ker je pa bilo celovškemu 1 x gospodu dobro znano, da mnenje-; * ni kmet govori nemščino zelo te- j F žavno. in sicer le v nujni potrebi, i slovensko pa vsak dan s svojimi j domačimi, ga vpraša: "Kako pa govorite pri Vas doma?" — "Kakor pride, slovensko ali nemško,"! mu odgovori kmet. Ko ga še na- i tančneje izpraša, kako občujejo j žena. otroci in posli med seboj, pri zna kmet šele, da izključno slo- j vensko. Nato mu reče celovški sorodnik: "Potem pa niste pravi napovedali". — Bolj žalostnega menda ni, kakor da se da Človek i ob zdravi pameti tako daleč za- i peljati, da se začne svojega materinega jezika sramovati! Umrl je na Nižjem Avstrijskem ravnatelj celovškega učiteljišča Jožef Schuhmeister. Nenadna smrt. Kap je zadela 1 dne 3. majnika v Celovcu vpo- i kojenega orožniškega stražmoj- * str Karla Seebacherja. < RAZNOTEROSTI. Antimilitarični Dunaj. Dunaj ' je širont znan. da so njegovi pre- ; bivalei naravnost otročje vneti za vojaštvo. Dne 23. aprila zvečer ; pa je Dunaj prelomil to svojo I tradicija lito utilitaristično nazira-nje. Neki desetnik 24. pešpolka je ustavil nekega prostaka ogr- 1 skega polka, ker mu ta ni saluti-i ral. Ljudstvo se pa je postavilo na stran ogrskega vojaka, in desetniku grozilo s kamenjem, med j item ko se je posrečilo ogrskemu j, vojaku uteči. Ko je vojaška pa- i, trulja odvedla desetnika v Ra-deekega vojašnico se je zbralo pred njo več tisoč ljudi, ki so hoteli vojašnico bombardirati s kamenjem. Vse moštvo, ki je bilo doma. kakih 340 mož je bilo nato alarmirano in je prevzel povelje major Mueller, vendar ni bilo treba vojaštvu stopiti v akcijo, ker je že policija prej razgnala demonstrante. Tudi .zvečer je prišlo na več krajih do demonstracij. NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske prejeli smo nekaj več RAČUNSKIH ZAKLJUČKOV | za leto 1910. V teh zaključkih je po številkah vložnih knjižic o-I značena vrednost istih z obrestmi vred, in sicer z dne 31. decembra i 1910 do številke 78419. Vložnikom Mestne hranilnice j ljubljanske dopošljemo rade vo-. lje po jeden zaključek, ako,se - nam pošlje 5c za poštnino. Zaključke je dobiti tudi pri na-t ši podružnici na: 6104 St. Clair * Ave., Cleveland, Ohio. FRANK 8AKSER CO., '' 82 Cortlandt St., New York City. (17-27—5) o _ GLAS NARODA, 17. MAJA 1941. mmitjmm KEMi OOPUIJEJft IZ m YOBKA Pabnik jonpujjjsj v St. Loais......maju 2»< Southampton Lapland..............,, Antwerpen Arabia.........j 2u Liverpool K. AVilh. d. tir. „ 2:. Bremen liotierdam--------„ '^Rotterdam Oceanic..............24 Southampton La fcjavoie............„ 2o Havre K. A tig. Victor-1 „ 25 Hamburg St. Paul .......I ,, 27 Southamptor- Yaderland....., „ 27 Antwerpen Cedric..................„ 27 Liverpool Chicago........| „ J7 Havre Krompr. Cecilia ,, 3n Bremen I Ryndam............„ au Havre I La Lorraine___junija 1 Hamburg I Glede cene za parobrodne listke in I vsa droga pojasnila obrnite se na: I FRANK SAK3ER CO., I 82 Cortlandt St., New York, N. Y. | Štrajk na Cubi. Havana, 14. majnika. Španski! uslužbenci cubauske centralne že- j lezuiee so pričeli štrajkati in za-jj htevajo, da vodstvo železnice od-1J pusti iz službe vse Angleže in A-merikance. Štrajkarji so razdeja-!s li železniške tire in mostove. Pre- i ] bivalstvo simpatizira s štrajkarji. | u V Saguala Grande je prišlo do !0 krvavega spopada med štrajkarji 11 in vojaki. Slednji so streljali in t] ustrelili tri izgrednike, 11 drugih; je bilo težko ranjenih. Požar v Williamsburgu. V Williamsburgu sta včeraj I zjutraj nastala dva požara, j>ri katerih je bilo več sto ljudi v nevarnosti. Prvi požar je bil v hiši s štev. 288 Wy t lie Avenue, drugi J pa v liiši štev. 415 Flushing Ave. a —- ~ i Kje je moj mož IGNACIJ MO- > ŽINA?. Pred 14. dnevi je bil.J tukaj na Scofield, Utah, in od. j tu je šel v Salt Lake City. Ko |1 sem prišla iz starega kraja, j sem mu pisala, toda pismo ga j1 ni dobilo, ker je odpotoval.; * Prosim cenjene rojake, če kdo 1 ve, kje se nahaja, da mi liazna- ( ni, za kar mu bodem zelo hva- j i ležna. Če bode pa sam to čital, | ga pa prosim, da se mi javi. — i Mrs. Antonia M ožina, Scofield.,^ Utah. (15-18—5) j _ r ^ ! t FARMA V PENNSYLVANIJI . NA PRODAJ. 26 akrov, 11 obdelanih, ostalo j gozd. Iliša in lilev v dobrem sta- " nju. Cena $1500. .^500 v gotovini, ' ostanek po dogovoru. Mrs. Amalia Dietz, 923 Traphagen St., ' 1 (15-17—5) W. Hoboken, N. J. ^ VABILO NA PIKNIK, katerega priredijo skupna slovenska družtva johns- townske okolice 1 v nedeljo dne 21. majnika 1911 ; na farmi g. Viktorja Fajta v Morrellville. Začetek ob 2. uri popoldan. ! Vstopnina za gospode $1.00, I dame so vstopnine proste. Pivo i prosto. Čisti prebitek je namenjen slovenskim štrajkarjem v Westmoreland okraju. Tem potom najvljudneje vabimo vsa družtva iz Johnstowna, Conemaugh, Franklin, Mbxliam.! Cambria City in okolice, da se te-' ga piknika polnoštevilno udele-j žiti blagovolijo. — , ■ Ker je ta piknik letos prvi v j tukajšnji naselbini in za tako ko- j , ristno stvar, zato tudi upamo, da j ne bode rojaka ali rojakinje, kij bi nas s svojim obiskom ne poča-j stil. Slov. pevsko družtvo "Bled"] bode pod vodstvom pevovodje g. Ivana Boljka zapelo več krasnih slovenskih pesmi. Godba bode tudi izvrstna, svi-^ ralo bode hrvatsko tamburaško družtvo "Gorska vila" ter naui , pomagalo do boljše zabave. Na razpolago bode tudi pečeno ( jagnje in druga razna topla ter mrzla jedila^ kakor tudi sladoled. Za zabavo pa prostorno plesi-| šče, vrtenjak in moderno kegljišče bode preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča Jakob Brenčič, predsednik skupnega odbora. ' '_(13-18—5)_ POZOR! f < Podpisani naznanjam cenj. ro-jS jakom, da je na Elbi pri Gilbert. 13 Minn., rojakinja Josipina Kerže, Jj katero sem že večkrat prosil za | ^ služkinjo. Vselej mi je tudi ob-1 ? ljubila, da pride, akoprav nikdar! 8 ni prišla, ter me radi tega mnogo C oškodovala. Doma je iz Gore pri Ji Ribnici. Opozorim torej rojake, I \ da ji še kdo drugi ne verjame. 'l Frank Krall. ' j J P. O. Box 113. Eveleth, Minn.j? (17-18—5) - j: --------u NAZNANILO. | { -o- i Slovorisko katoliško podporno društvo J SV JOŽEFA št. U' J. iS. . J. za Pitjs- , burg-Allegheny, Pa. in okolico ima svo- l je reilne seje vsuko drugo nedeljo v me- I ^ secu. j t Društvenikom se naznanja, da bi se j £ istih v polnem številu udeleževali ter ' «j redno donašaii svoje mesečne prispevke, j ^ Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali , ? dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo j mesečni no na nekaterega izmed izvršu- k joti h uritdnikov pod spodaj navedenim «J naslovom dopošiljajo. I Uradniki za leto 1911 so sledeči: 2 1'redsednik: Fran Krese, 5106 Xatro- 5 na Alley. Pittsburg, V Podpredsednik: Fr;:n Coloh. Cellndine J «t. betw, 54tU & T.Gth Sts., 10jh Ward, ^ Pittsburg. ^ I. tajnik:Josip Muška, 1120 Spring .j Garden Ave., Allegheny. V II. tajnik: Nik. Povše, 34 Gardner St., J Troy Hill. Allegheny. ' \ Blasajnik: Fran Stravs, 1012 High St. \ Allegheny. . Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 - 42nd St., Pittsburg. Odborniki. r I "Ivan Simončič, 71u lladison Ave., Al- i legheny. I van Mestnak, S49 Perry St., Alle-j gheny. i ] Fran StrniSa, 1 Rucckenbuch Al- lesheny. | lgnac Derganc. 1213 Troy Hill Road, , Allegheny. : ^ Alojzij Butkovie, 5335 Dresden Alley, i Pittsburg. Zastavonoša: Ivan Muatnak. —— —————— PRVA islovenska trgovina z obleko, čevlji, klo- ! boki in majnarskim ' opravami je. John Košir% Kock Spring, Wyo. j i ' V zalogi imam največjo izbero kra-1 'snih oblek za krste in sicer vsake cene. Vzamem mero za fine, krasne I j obleke, ki so vse garantirane. En | sam poskus vas bode prepričal o I dobrem izdelkn. j Pri meni dobite vsake vrste čev4 II | ljev bodisi nedeljskih kakor tudi i majnarskih. V zalogi imam tudi vse priprave za maj no, lampice | - kape, lopate in dr. Velika izbera } i spodnjega perila in druzih potreb 1 ifin, ter modernih klobukov prav ) po nizki ceni« r Za obilen obisk se priporoča: John Košir, Rock Springs, Wyoming. mggh 50.000 knjižic ^MHMn zastonj možem. Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku. ____Ako trpite na kterikoli moški bolezni, želimo, da takoj pišete po to t-mležno knjižico. V lahko raznmljivem jeziku vam ta knjižica pove. kako se >>a ^omn teu>e-f|Vl V " ^^Ha Ijito zdravi sifilis ali zastrupljenje krvi, životna slabost, zguba spolne ku po ti, revma-f^H U IV jJm ■ y ^M tizem ali kostobol, organske bolezni, želodec, jetra in bolezni na obMih m v mehurju. I^hImAA^^^^U \'cem tistim, kteri so se že nasitili in naveličali večnega plačevanja brez vsakega w-peba, ia ta brezplačna, knjižica vredna stotine dolarjev. Ona vam Uidi pove, zakaj trpite in Kako da lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mož jezadobilo perfektnu zurnvje, te-fln^B^^^H^HI lesno moč in poživljenje (Kitom te drtt^rocene knjižice, ki je zaloga znanosti in vsebuje [MHIllwWWI^BMBHBBi^PB Stvari, ktere bi moral vsae človek znati. Zapomnite sp, ta knjižica se <)pbi popolnoma zastonj. Mi plačamo tndi poštnino. Pošljite nam vaš natančni naslov še danes, na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jezika poplnoma zastonj. Pošljite nam ta odrezek Se danes. l)r. JOS. LISTER & CO., Ans. 702 Northwestern Bldg, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo pošljete takoj. Ime.............................................................................................. Pošta................................................ Država.................................... Pozor slovenski larmerji! Vslcd občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število pravih domačih ^ KRANJSKIH KOS ^ V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane i^ najboljšega: jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. Gena. t kose je <$1.35. pri večjej naročit bi znaten popust. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla jn pristne "UergaiLo" brusilne kamne (osle). Cena 1 garniture klepanja je $1. — l brusnega kamna 3<)c. Rojake opozarjamo da se z naročili požurijo dokler zaloga ne poide Naročila priložiti ie denar ali Postal Money Order. Slovenic Publishing Co. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI H OT E Lr AUGUST BACH, 145 Washington St., New York Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih eenah. PREMISLI, KO JAK I Ali bi ne bilo dobro in koristno, če bi dobil nekaj pojma o angleščini, da ne boš večen tujec v tej deželi t Mi poučujemo ž« Četrto leto ANGLEŠČINO in LEPOPISJE. Pod gotovimi pogoji vam damo pouk v lepopisju zastonj. Pišite po pojasnila, jih pošljemo brezplačno. Slovenska korespondenčna sola, L 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland. Ohio. NAZNANILO. \ Rojakom Slovencem in Hrvatom j kteri potujejo Čez Dulutb, Minn., pri-1 poročamo našega zastopnika g. JOSIP SCHARABON-a, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolj s postrežen. 1 Zastopa nas v vseh poslih. Toraj i pazite, da se ne vsedefce na lim la-j skavim besedam ničvrednežev, kterih k v Duluthu ne manjka. Kje je moj brat LUKA ZUPANČIČ:' Doma je i/. Zlatega Polja, ]>. Šmartno pri Tuhinju. Preti 5. leti je prišel v Združene države in biva sedaj nekje v Co-lorndu ali Kansasu. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Joseph Zupančič, B Robin St., Lakewood, Ohio. (17-19—5) TSoM bodisi icakorŠnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojeir lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo i&hteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 6 2nd Str., Cleveland. 6 POZOR, SLOVENCI! Ker sc nameravam podati dne |29. julija na izlet v slovensko j Ljubljano in tam ostati za nekaj i časa, vsled tega prodam svoj dobro urejeni SALOON, kateri obstoji iz kuhinje, jedilne sobe in dveh cementnih kletov, kakor tudi iz 10 spalnih ter 5 j stanovanjskih sob. Torej, kogar veseli, naj se do konea meseca maja gotovo zglasi; dobi se prav poceni. Obrnite se na: Albin Glojek, 140 Clinton St., Milwaukee, AVis. (15-17—5) § WILLIAM SITTER 9 East 81. Street, Cleveland, Ohio. Sdina Slovenska Zlatarska Trgovina v Ameriki^ katera prodaja na drobno In debelo* Se priporoča rojakom pri kupovanju ur, ter vsakovrstne zlatnine po najnižjih cenah. Nadalje se priporočam slovenskim zlatarjem in urarjem v naslednjih strokah: EIsrin, AValtliani, Hamilton, Illinois ter Hampden kolesja; nadalje Fahys, Illinois, Ihteber in Wadswortli oTcvirjev (cases); Simons, Bigney's in Blackinton verižic i. t. d. vse po tovarniških cenah. Trgovci pišite za cene! dajem nekatere ugodnosti, katerih nobena druga tvrdka ne daje. AVHMaia Sitter, 3619 E. SI. St.. Cleveland. Ohio, _ .1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulica 2 I- Podružnice - . trn. Ciliwe. Tilt,"I ŠSr.SZI- spnit, MwyTrit, . SirijiVfl ta Sirica. I Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. 1 - SanjavO iB Gorica, » Ddnifln stavnic« . I Naš dopisnik z* Zjedinjene države je tvrdka 1 - Rezervni fond J k. P.000.000W .1 pKANK SAKSER CO., 82 Gortlandt Stt# New Yo^k. I " k. soo.ooo. " T:-' ' .' •• Sri? " . -vr:^.- ... .. l>j,ei.i;' r* Uljnjak. ^ rosnega žita sc je vzdignil škr-se, iazvigal in se vrisk a je spustil gor v belo in sinje nebo, solncu ^^^^»roti, ki se jo smejalo od izhoda Bnu je žarelo zlato lice, kakor da se Hi na svatovskem vozu po vedrem HeŠkem polju. Kamor se pripelje, Hije nebo v jasni modrini, oblački ■ejo, kadar se napijejo na solnčni Hibi jasne toplote. Lesketa se ra-^ftti in razposajene sreče, žarke po-Hbe siplje v pozdrav svoji nevesti, Rkošno ovenčani zemlji, ki se je ob-Hla v pihano krilo in si rdečega ^Ktjn zataknila za pas. H*ako zlato jutro je sijalo, nebo je Ho samo tnpatarr še posuto s snežni-I oveicami, ki so se razpasle in raz-Hdo po božji poljani, da jih ne za-Hic plamteče oko. Moj Bog, to je bil H>ki i-as, tako svetel in deviški, kot ■ svatovali angelei, kot bi pela in *šGvala sama sveta nedelja. Vsena-Hli rosa in žarki, iskre in biseri, ^rje in cvetje. Zeleno se izpreminja- ■ oči so se bliskale iz žita, iz tenke Hlo r/.i in temne, kip?če pšenice, in H njivah -o se podile in valovale Hlne, mehke sapice, kot bi se skri- in letale nevidn? deklice. Hi polje! Glej, kako se je zgrnilo v Bavo. kako je narastlo in se zalilo, H m In lo dekle, razvito in kipeče H^tesra zJravja. Kamor lies? oko. ^gje samih rož, zelenja in trave, H bi si postlala deva na livadi in ^Biliala. iti bi valovali njeni razple- It žepeie s cvetom in s? klanja in Hje, a kadar zapiha veter, tedaj se 1 da hite cvetovi po polju od ene-B onca do drugega, se spoitikajo in ^■ajo in zopet beže v urnem objemu. I strani se lije žito v zelenili valo-H. visoka, sočna in temnomodra rž Ho pretaka in njeno klasje cve-H[ Po tenkih bilkah, po vitkih in vi-Htili stebri ill, -e v-mmja na zelenih beli s]ak. kot bi jezdil, kot bi Hp i val z lilijastimi kelihi. Globoko Hd klasj-. m, spodaj nad prepeličjim ■cz.lom, v razorih, se žari in kriči B or.m--i, koiati mak. Višnjeve pla-g! dajo izme 1 žita. drobne, vi-Hličaste cvetke pa so njivo nagosto ^fc»prcult'. -'vi i vajo se in mežikajo, da ■ videti njive tako bujne in pisane HSredi polja, med njivami, na podol-Hsti planoti jc stal Vrbanov uljnjak. ^■tr in sključen sc? je sklonil in na-^Bt ~po?t zelenim* "težkim mahom, ki ■ kakor bar/nn zagrnil slamnato Heho, tako da je sedela na njem kot Her.n ku'mn. Stal je na polju že od Hkdaj. in bocrvekje so že tiste roke, ■ so ga postavile in vezale te tramo-H. b izpreminjajočih živih H-a\nikov. med zelenimi, zlatimi in jHlimi njiva :i:i, sredi pšenice in škr-Hirkov, objet o 1 solnčnih žarkov in Bzle burje. vSamo uljnjak ni cvetel ^Bondadi, ko se jP zemlja ogrinjala ■?.nitovanj>ki plašT-; bil je star. nem K sluh, nizko sklonjen sredi rosneq-a Hvtja in bohotno kipečih žit. poleti ^B zorel in jeseni ni umiral. Živel je H luo, mladi starec, noč- in dan je ^■vlo in >timelo v njem, zvenelo je. Hot bi pele tenke, tenke strune, in bu-Hilo je, kol bi odmeval globok, nizek I In v u!j:ijaku je bil panj pri panju Hakor kralje-tvo polc^r kraljestva, o-H-m panjev na širino in devet na vi-Hino. \ v-a cm je kraljevala matica Hcti pokornih in marljivih delavk ter Hropu neskrbnili. sladkosnedih trotov, Hi -o lahko t iselno zapravljali in pi-Hi imetje ter bili samo v škodo gospo- [ Uljnjak ni cvete!, a dehtel j? pozidal.i in poleti kot najslajše rožice; na ^■tioč je dišalo in nizke lesene kočice. Hn k \'lili. se je i/, uljnjaka in pod ^Bolnce, na ridu vsem matica, in visoko H zraku lehsh in raz-ŠS : 'Vrl>.:iva »e vraii i»d jnlraijie maše; iz cerkve na nasprotnem griču jo je mahnil naravnost med žita in po mejah, 'med škrjaneki in makom, je prišel do uljnjaka. Čebele so šumno škropile iz panjev in izginjale v soln-čnem zraku, a s polja so se zgrinjale vedno nove čete oprašenih delavk. Ustavil se je sredi goste trume in zadovoljno se smehljal, ves obraz mu je bil poln veselja, po gubah in razah se je prelivala nedolžna radost preprostega človeka, ki živi s poljem in čebelami kakor s svojim bratom, kakor s svojimi družicami. Kadil je in objemal z obema rokama z žebljički o-bito pipico, in vsak trenotek 'mm je priletela čebela za vrat ali mu sedla na klobuk. Bil je sključen in obrnjen s hrbtom k solncu, ki ga je goreče pi*ipekalo v stare ude. Sedel je na klopico. Večkrat je potegnil z roko po rjavih, skrižanih licih, pogladil se je po čedno obriti bradi in skoro nejevoljno pogledoval na žareče nebo, kjer je kipela in se razlivala pesem poljskega pevca. Vrbana je zmotilo v njegovi zamišljenosti tiho pokašljevanje. Tam sta stala nastezi pod uljnja-kom, pod gričkom, dva mlada hlačma-na; prvi je imel klobuk z visoko štu-lo, drugi je bil pokrit s suknjeno čopasto kapo. Stala sta m gledala Vrbana, oba "sta držala prst v Tistih in ! požirala sline. Pokimal jima je z glavo, a ni ju hotel spoznati in ogovoriti; j pobiča sta milo gledala na uljnjak, : da sta se nazadnje Vrbanu zasmilila. ''Jernejeek, ali bi rad čebel? Kar j klobuk nastavi!" Mali se je kislo za-] smejal in dregnil svojega tovariša. ''Xo, Xave, kaj pa ti! Ali je Luka j že zdrav?" Mali kapar je potegnil palec iz ust , in povedal zelo naglas: "M — hm! Je! Sem doli pride k j vam. Naju je poslal pogledat, če ste I tukaj." "Glej jo, kapo kosmato! Zakaj pa nista takoj rekla! Gora zelena!" In Vrba n se je vzdignil s klopi in se obrnil proti uljnjaku. Onadva sta planila po gričku in v trenotku sta bila pri Vrbanu, ki je odpiral uljnjak. Iz temnega, nizkega prostora, ki je bil ves nastlan listjem, je zallišalo po medu, in fantiča sta olprla usta in se zasmejala. "A ga bomo pokusili?" je govoril Vrban in jemal previdno in polagoma j deščico iz panja, nato pa je še bolj oprezno secrel z lesenim nožem vanj in odkrhnil kos bleščečega rumenega 'satja. j t'Ta je iz samih rož," se je smehljal in ga vzdignil proti svetlobi, daje gosta in sladka tekočina posijala v belih celicah. Tedaj pa se je tesni pro.-tor v uljnjaku 5e bolj zamračil. med nizkimi durmi je stal postaran možieek, mlajši in slabši od Vrbana, bil je golorok, v pražnji -srajci in telovniku s svetlimi gumJbi. "Sapralot, Vrban. saj še čebele ne bodo mogle sproti nanesti, če boš imel takšne goste," je nagovoril prijatelja in se zasmejal. Potegnil je obrvi pravda las in široko zinil, njegov smeh je bil tenek in hitro ga je zmanjkalo. Vrban je vzdignil glavo in se veselo začudil: "Glej ga, Luka, si že tukaj! Tako J presneto mi je bilo dolgčas, da ne | morem povedati! Ampak, da si le j prišel." Hitel je, da se iznebi malih sladko-snedežev, in nato sta sella na klop. j Začel se je pomenek in pogovor o starih in mladih časih, o hudi vročini in ostrih zimah, o zdravju in smrti. Govorica je tekla brez konca, Luka je tožil in vzdihoval, a Vrban je tolažil. "Kar vzeti me je hotelo," je pravil Luka. "'Bodlo me je in slabosti so me obhajale." In zmaje z glavo, pa se takoj zopet razveseli, ker sije solnce 'tako irorko. " E — e, solnček !! Kako me pa greje, greje" Reče in se zasmeje in klo-I buk posadi za tilnik, i "Vidiš, vidiš," kima Vrban, "0, j zdaj ni sile. Še bova poživela kakšno leto, pravim." "Ti seveda, no. ampak jaz. Saj pravim, tako me je bo Ho in mrazilo," pove še enkrat in roko položi na prsi. "•Pa kaj, mladi nismo več, mladi." Vrban ne mara slišati takih besed in hitro poseže vmes: "Kaj bo tisto! Krepka sva še, in j dandanes gre v grob mladina pred j starimi ljudmi. No, kako je bilo s 'Petrom!" Moža vesta, kako je bilo s Petrom, j ki je Šel rdeč in vesel na semenj v ; bližnjo vas. domov so ga pa pripeljali žalostnega in mrtvega. Z glavo kidata in gledata na uljnjak, zakaj na panjih ima Vrban vse vaške dogodke Hepo naslikane s čopičem in barvami, j da se ne pozabijo. Na prvem panju je naslikano, kako |Sxe Peter na semenj. Svetle škornje ima, viržinko v ustih in roke v hlačnih žepih. Strašno je ponosen, mlado i dekle mu gre nasproti in ga vabi, naj ; gre ž mjo domov. Peter se pa nasmeje | in pomeša z roko srebrne kronce po žepu. — In spet naprej se vidi, kako ; Peter fante na korazo kliče. Klobuk I s krivei vihti po zraku in poskakuje in pleše po vasi, a odzadaj že »gredo [trije jezni korenjaki in ga vržejo po [tleh. Peter je močan, ali trem ni kos, in z dolgim polenom ga česne prvi po glavi, druga dva pa že bežita. Iu prijatelja vstaneta in stopita na sredo pred uljnjak, v hrum in šum, kjer vrve čebele in se jima zaletavajo v rame in lase. Kadita in gledata in se spominjata vsega, kar se je v vasi zgodilo in kar je ovekovečil na končnice vaški živopisec, Meskov Gašpar. Časih se vstavi za trenotek govorica, pa že Luka pokima z glavo in nadaljuje : "Take pa še ne kot tisto leto, ko j^ zgorela Čarmanova in Grogova hiša. Take pa še ne!!" In Vrban srčneje stisne okovano pipico in pokaže: "Vidiš, tam-le imam za spomin vse naslikano, kakor se je zgodilo." In oba se zamislita v tisto dogoibo in še enkrat si jo povesta od kraja do konca. Tako si krajšata čas in živita v spominih žalostnih in hudih časov, a vseeno jima je vse tako drago, kar je bilo, kar se je zgodilo, ko sta bila še mlada. Vrban pripoveduje zelo živo, zraven pa brez prestanka vleče iz pipe in gleda na panje, kjer je naslikana vsa dogodba. Pravi, kako hudo je bilo tisto leto, ko je gorelo po baseh naokrog. Zdaj eno noč za Savo, pa gori za Kranjem, pa zopet v hribih. Neke sobote zvečer pride v vas črn bradač, bos in pijan. Zmerjal je kmete in zato so ga nabili, ponoči na se posveti na Grogovi hiši, in preden so vedeli kaj in kako, sta že bili dve poslopji v ognju. Luka je kimal z glavo in se rotil: i'£E — e, .turška sapa!" S pestjo se j je praskal po sivem licu in bodel s prsti v ušesa. Ko je Vrban končal, sta nprla oči na panje, in tam je bilo videti na srednjem dedca z rdečim petelinom, ki ga spušča na slamnato streho. Človek je neznan in kosmat, na glavi ima visok klobuk, za trakom pa dva rožieka. — Na panju naprej že gori hlev, rdeč tpetelin stoji ria vrhu strehe, peroti je razpel in ima odprt ! kljun; tam pa stoji zapisano: Ogenj ! Tu spodaj, sta dva žandarja z nasajenimi bajoneti in imata uklenjeneca požiralca, ki ima na hrbtu zapisano: Ta bo visel. In tako je ves ul.>njak poln vaških povesti, kot naslikana zgodovina. Na tretji vrsti panjev se peljejo svatje k poroki in za klobuki imajo šopke, velike kot drevesa, nevesta pa ima srebrno krilo in zlate čevljičke. "To je Rožmanova Micka," pove Vrban. "Takrat je bilo res lepo, turška sapa." pravi Luka. "Kar plesal sem. tako sem bil vesel." In Luka maje z zlavo in se smehlja in spominja neveste z zlatimi čevljički. "Pa je že tudi umrla. Mati jo je hotela imeti. Ko jo je prišla kropit, se je zasmejala na odru in za teden dni je šla za materjo." Vrban pritrjuje in kolne: "Gora zelena, tristo rogačev!" Nekaj novega bi rad povedal Luki, ali ne more se domisliti, in nato začne praviti zgodbo o kmetu, ki se je dal oklicati za kralja Matjaža. Mlad je bil pa neumen, zato je mesto na njivo hodil v krčmo, namesto da bi oral in sejal, je pil in jedel. Pet ministrov si je izbral iz vrst hlapcev in postopačev, vino so pili iz škafa, jedli so pečenega vola in prigrizavali mesene klobase. Tako je zapravljal kmet svoje posestvo. — Tretji dan njegovega kraljevanja so mu pripeljali Čikovo Jero, pijanko in babo, da mu bo kralj k? a. Berači in propadli kmetje so hodili pred novega kralja in hlapci so obljubljali davke. Četrti teden pa so končali pojedino z zelenim žganjem, ovsenjakom in krompirjem. Do-mačija je bila zapravljena, gostje so se poizgubili. Krojačka Drobtinco je ubilo žganje, kmet Osat pa je izgubil pamet: v les je hodil in plezal na smreke. Matjaž je šel po svetu pobirat davke in oznajevat vojsko; zakaj tudi on je znorel. I« prijatelja utihneta in premišljujeta. Zares čudne reči se gode po svetu. Stari domovi gredo v nič, mlad rod zapravi, kar so mu pridobili očetje, ua drugi strani pa se zopet vzdihuje iz znoja in dela zasluženo i-metje. Luka pravi: "Zares, tako je." in 7.ačne pripovedovati o fantu, ki se je šel ženit, a ni mogel dobiti neveste. Hotel je biti zal, zato je zataknil za klobuk vse polmo rož, okoli in okoli. Dekleta pa so se mu smejala, in vsaka mu je ušla. Odtakrat so mu rekli "panani Janez". Nazadnje jo dobi, Polinovo Majdo, ki je zmerom govorila, da se bo omožila pred pustom. Šla sta k žtnpniku, in gospod ju je izpovedal in rekel, naj se pripravito na smrt, "Koliko si stara, Majda?" je vpra-šal. ''Trikrat dvajset." Janez pa ni vedel, ker ni štel let. In župnik je dejal Majdi, da je še oremlada. Potem, je čakala in čakala in hodila izpraševat župnika, dokler ni umrla . . . "Ja, to je bila večna nevesta," opomni Vrban in pogleda po polju, kjer se vedno bolj zlati in izpreminja čo nebeško plan, in prepelica se oglaša v pšenici, in kosec kleplje. Tudi Luka je utihnil. Sedi na klopi, in se je zamislil in stisnil vase. Stara tovariša sedita in mislita, spominjata se starih Časov, ko sta še nosila rože od svojih deklet, in Vrban bi se rad razmislil, vstane in stopi k uljnjaku. Zopet sta oba v gostem čebeln