fWTTt mu 1 . \ ^rH^lla.pr.r.Uki fn> .tori wHUndAif, glasilo SLOVENSKE narodne podporne «i ed note i.OmnafpMtnMii: '*mr 8a. LaaradaU an. Toltpfcaast LawadaW 4IW. Chicago, III., »obota, 26. marca (March 26) 1921. ^rSX*00 STEV.—NUMBER 71. W tfca Ad ml OctoW S, 1017, m ft!» »t tka Pnt Offlaa mt CUm|^ IMaak. By wty. al tfca PniUm, A. t. kri««, P «ar Om»wI. val« .f po«U«« provided far la mcUm 1101, Aal al Oat. 3. It IT. aatkariaad aa 14, Itlft. TRGOVINI Z RUSIJO. Hardinf Jo predložil rusko noto kabineta in sakljuóek bo nun NASPROTNIKI RUSIJE BOMBARDIRAJO WASHINGTON Washington, D. C., 25. marca.— Danes se vrši izredna seja kabine ta o (vprašanju vzpostavljenja trgovine z Rusijo. Uradno poročilo v ghisi, da predsednik Harding poliga toliko važnost na to vprašanje, da je. p klical kabinetno sejo, predno ffanK pbjaviti svoj zaključek in oilgovojrit} ruski sovjetski vladi na 'njeno; noto. Vsi člani kabineta so le vfceraj prejeli kopijo ruske note, da ser se lahko pripravili za današnjo razpravo Pričakuj« »e, da bbVprašanje hitro rešeno in zaključek so obja vi morda de danes ali jutri. Trgovski tajnik Hoover je edini, ki je že večkrat izjaviCda je trgo-vina z Rusijo nemogoča, ker sovjetska Rusija "nima ničesar na prodaj." Današnja seja pokaže, kako sodijo o tem važnem vprašanju drugi člani kabineta; največ pa je seveda odvisno od Har-dinga samega. Hitar obrat položaja, ki je s prejemom sovjetske note spravil vprašanje trgovskih stikov z -ruskimi sovjeti v ospredje, je izne-nadil zagrizene nasprotnike sovjetske Rusije. Danes prihajajo brzojavni protesti iz mnogih taborov reakcije. Prvi in najdaljši telegram je prišel od Narodne meščanske z Veze v New Yorku, katere aktivni član je tudi Gompers, predsednik American federation of Labor. Meščanska zveza ogorčeno protesti» proti NAPAD EA SOVJET1KE0A POSLANCA V EOIU. Divji fašisti so posvali Vorev-akega na dvoboj. ■ i I ■ Rim, 86. marca. — Drhal fašistov je snoči napadla sovjetskega trgovskega poslanika Vorovskega v hotelu, v katerem je nastanjen s svojo misijo. Poslanik je dejal napadalcem, da so slabo vzgojeni ljudje. To pa je fašiste tako raz-kačilo, da qta dva«izmed njih takoj pozvala Ruaa na dvoboj. Vorovaki je naravno odklonil smešno ponudbo. REVOLTA V NEMČIJI PRIČELA POJEMATI, Večinski in neodvisni socialisti pomagajo policiji potlačiti revolto. NEMÔKI m POLJSKI DELAVCI NASTOPAJO SKOPAJ V ÔLEZUI UDAREC BA GOMPERSOVO POLITIKO NAPRAM RUSIJI Dotroitaka delavska svoaa napo i védala boj Oompersu. PRODUKCIJA PREMOGA JE PADLA. JIH^PLA KAJ PA CENE, KI ČUJE LJUDSTVO - Moof; ' "ene so ostale visoko, ker se pod etniki no zadovoljijo t majhnim profitom. Chicago, m. — V tednu, ki je iončal % dvai/ajstim marcem, je bila tedenska produkcija premoga najnižja v zadnjih štirih letih, «jemo dela le teden, v katerem je bila stavka v lotu 1919. V tem teJdnu je bilo po statističnih izkazih producirauoga le 6,891,000 ton. j Produkcija mehkega premoga se je torej zuiiala skoraj.za šestdeset odstotkov, vozovi za prevažanje premoga pa stojo na atran-skih tirih. t Antracit ni premog se še zahteva na trgu iu produkcija v antra-pitnih rudnikih je normalna. Premogov o leto konča a prvim aprilom in kljub zni ciji pi po Berlin, 26. marca. — Vlada je danes naznanila, da je varstvena policija vzela komunistom mesto Kisleben po krvavem boju daue* zjutraj. V boju je bilo ubitih se dem oseb in ranjenih enajst poli cistov, komunistov je na 40 ubi t iti iu ranjenih Okrog 50 oseb je bilo aretiranih. Beuthen, Uoruja Slezija, 29 marca. Poljski in nemški delav ci v Gornji Šleziji se pridružujejo Viemškomu komunističnemu Riba nju in se pripravljajo na okupa cijo rudnikov in tovarn. General, Ijerond, šef zavezniške mkije iu plcbiciti^ih čet, je proglasil obned no stanje v okroljima Kattowitza in Pleaaa. Berlin; 2. marca. — Koniuui-etična reVolta v centralni Nemčiji je po zadnjih veste v pričela izgorevati, kljub temu pa je aituacijs še vedno reena. Vlad ae še ni po-isltižila vojaštva proti delavcem,' poslala pa je več močnih oddelkov pehote in strqjničarjev is Berlina najbolj ugrožane kraje. To je dalo povod alarmističnim govoricam, da so za danes (veliki petek) pripravljene komunistične demonstracije v Berlinu, ki se morda končajo a pučom. Ker ao danes tovarne večjidel zaprte in so delavci prosti, niso izključene demonstra-cije s shodi in sprevodi. Vse to kaše, da Nemčija — raztrgana na znotraj m potifpjyna ob zid od au- ŽELEZNIŠKI MAGNATJE SO OSTALI DOSLEONI. ■jâflju z. ruska " ao se h Oglasili so se tudi sovražne časni karske agenture in priččie pogrevati atare laži o razmerah v Rusiji, da na ta način "pripravijo javno mnenje" proti trgovski pogodbi. RUSKA NOTA JE PLEMENITA," PRAVI FRANCE. Washinigton, D. C., 25. marca. — Republikanski sdnator France iz 'Marylanda je daues izjavil sledeče glede sovjetske note, poslane predsedniku Hardingu: "Ruska nota Združenim državam jo plemenita in veličastna poslanica. Srna ameriškega ljudstva ao ko odgovorila afirmativno na to noto." SVARILO! Izvedeli smo, da so klati po naselbinah mod našimi rojaki in drugimi Slovani neki HrvU, Id so izdaja za s^stopnika in blagajni-kaS. N. P. J. Itr pobira asesment, katerega aefvefe spravi v svoj top Po nekod so mn IU oolo tako daleč na lim, da ao mu plačali oelo-letni asoamont naprej. Opozarjamo rojaka in vso druge Slovane, da naša organizacija nima organiiatorja in da nikdo drogi nima pravioo pobirati menta sa našo jadnoto, kakor krajevna društva. JodnoU ni odgovorna sa dajanja takih sleparjev in vsak jo aam kriv, če se da ogo-liufatt napoananlm ljudem in takim, ki nimajo pooblastila sa pobiranja aaosmonlt aH kakih dragih prispevkov sa jodnoto Nošo člaaa, ki pridejo v dotiko s drugimi rojaki in Slovani, pro-aimo. da jih tadi oai na to oooao re. Oo prida kateri tak slepar po asoamont. ga primite is isročtto takoj poMoiji. i predsednik SNPJ Ohleago in okolica: V nedelj« deloma oblačno In gorko. Juž-ii vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah: najvišja 54, najnižja 44. Aolnee izide ob «:43. zaide «k 7:10 (nov lokalni #aa. ki je eno aro naprej pred navadnim centralnim čaaom). 1018-13, ko je vo tzredno. pomnožila produkcijo premoga. Ta resnica pove, da rudarji ee-daj producirajo. več prtmoga, čeprav manj ur delajo. Ce pa posamezni rudar produeira več premoga kot pred tremi leti, tedaj to pomeni, da ao ae produkcijski stroški znižali in Ida imajo od znižanja produkcijski stroškov pro-k le podjetniki. Cena premogu je prav malo padla* in je še zmirom visoka, čeprav so ise zniiaK prodiulkftijskfi stroški in produkcija premoga. Da cene ne padejo, pa niso krive udarske mezde, ker so mčzde rudarjev tako nfcrike. da ne eoglašajo sedanjo draginjo. Vzrok, da ne padejo cene, je iskati seveda drugje. V vojnem /času ao se podjetniki privadili viaokenru profitu, čeprav ao Wli prdd izbruhom vojne zadovoljni s deect centi čistega profita pri toni. Od teh viso-tih profkov so ne^narajo ločiti m visoke cene ao ostale. Za po-vratek v normalne čase ne potrebujemo znržanja delavske mezde, ampak znižati jo tfcsba proflte. [)okler ne bodo znišanl proflti, je neumnost govoriti, da se vrača mo v normalne «ase. Popolnoma napačna teorija je tudi, da visoki profki pospešujejo razvoj ,indu-atrije v domači deželi In povzro Čajo ustanovitev novih podjetij Ce ao profiti visoki, imamo draginjo in delavake mezde ne krijejo življemktt» potrebščin. Delavec ne more več porabiti za avojc življenje, kot mu jo izplačano % mezdi. Če pi mezde no odgovar jajo draginji, todaj Idenar. ki alu jfci kot izmenjeval«» sredstvo, ne kroži tako nemoteno, ds ao od atranjene vse oviro v življenju in dustrije. In kadar ao take ovire pomnote. začne zaaUjati «vijenje industriji. Z druglssi bcaodami pravimo, da sa znamenja za nastajajočo stagnacijo v Industriji tukaj, ki se lahko razvid v go-«podarrtko kriao. Niako delavake mrrde ne odvračajo na»*»d«r«k«. krizr. ampak jo posHtajejo. Detroit, Mieh. — (Federateotroltska delavska ave «a je napovedala vojno Gomper-Mivemn programu napram aovjet ski Huaiji. Voditelji aveae ao piaali Goiuperau, da je njegovo ruvanje sproti Rusiji protidelavako iu atro kovne unije v Dctroitu mu ne boolicija" (bela garda, rekrutlra-na največ Iz bivših junkersklh častnikov, reakcionarnih dijakov m klerikalnih kmetov) prepodila komuniste iz ladjedelnic In javnih poslopij v Hamburgu. Središče ustaje so industrljalna mesta na Saksonskem. Eisleben, ki ms 40,000 prebivalcev, je v rokah komunistov. Železniški mostovi med Hallom in Bangeshausonom so bili razstreljeni. V Mansfeldu so komunisti okupirali samostan s debelim obzidjem, na katerega so postavili strojnice. Komunisti v Sislebenu imajo 8H atro j trie, dočim e imelo 300 'zeleznih policistov', rt fto branili mesto, le tri strojne puške. Večinski socialisti in desničarski neodvisni socialisti so izdali poziv na svoje pristaše, da naj pomagajo potlačiti komuniatično gibanje. VoTwaerta" in drugi njihovi liati silovito napadajo komuniste. V par dnevih ae pokaže, na katero atran ae obrnejo velike delavake mase, od katerih je vae^lriano Hamburg, 2. marca. — Ne manj (o trideset je Mlo ubitih tukaj v včerajšnjih izgredih. Natančno število ranjenih še ni znano, ve pa. da je 2H težko ranjenih. Po-idja je reokuplrala ladjedelnice n mestno hišo. Tukajšnji komuni atični list "Volksseituug" je n-stavljen. MORRISON SVARI PRIVATNE PODJETNIKE. Winston-Salem, N. 0. — Frank Morriaon. tajnik "Ameriške de lavake federacije," je g-ivoril tn kaj na izredno dobro obiskanem ljudskem shodu o agitaciji t*.zni žanje delavake mezde, o katero ao pričeli podjetn&i vsepovsod Združenih državah. PoaMau» je kritiziral "Podjetniško zvrzo. ki najbolj odločno ogitira aa ani žanje delavake mezde Dejal je da naj orsanhdrani podjetniki ne Sredo predaleč v svoji nestrpnosti v času sedanje brezpoeeluortl ker sa kgitMli po tam vsako pra-vino do pritošhe, U ee »kkJo de lavei nanje navalili, ko os sopet i «živi industrija. LUOA RA DRUGO SE tO ........._ __ NAZNANJAJO ZNIŽANJE B8BS)B. Sadnja ao j^^oglasila North- Ohioago, v HI. — Ohleago k K0rthweetoni železniška drušl^a je pddvzela korake aa znižanje mezde. -»Seveda hoče železniška drušba naj prvo udariti tiste, ki ao naj-slabe.je plačani in aeveda tudi najšibkeje organizirani. To so delavci. ki delajo na železniški pro-jjJ Ce so železniški družbi posreči pritisniti te delavce k tlom in jim diktirati znižam» mezdo, tedaj pridejo na vrsto ualušbenel drugih kategorij. Družba pa ul zadovoljna le t znižanjem mezde, ampak šell podaljšati tudi delovni čaa od oeem n» kleset ur. Seveda je drušba najela celo krdelo takovvanih ekspertov, ki bedoi i njaacm laUrtaa „Všsk vali, da ata znižanje meade in podaljšanje delavnika Živa potreba. Ti ekuperti neksj čvekajo o znanstveni klasifikaciji želeani-šklh uslužbencev. To je aeveda samo fraza, ki.ima namen pokriti zkoriščauje želesnilkih ualudbben«-cev; Ce bi bili res vsi železniški nalušbenol po svojih zmožnostih cenjeni, tedaj bi marsikateri na Washington, D. C., 26. marci.-*-Kvgen V. Deba, večkratni predaed niški kandidat aocisllatičnov atran-ku, ki se nahaja v desetletnem za* >oru v Atlsnti, je včeraj neopa-Šen in naposnan obiaksl Waahing-ton, konftrlral dve uri s juatlčnim tajnikom Daughcrtyjcm In ae po-tem zopet vrnil naaaj v Atlanto. Potoval je sem in tja brez vaškega stražnika, popolnoma aam. Njegov KMet jo bil anau le predsedniku lisrdlugu, justičnemu tajniku In ravnatelju ječe. l>HUirherty jo ■ dovoljenjem Hardinga sporočil vodstvu sapo-rov v Atlsnti, d* nsj pošlje Debaa Waahington brez vaakega aprematva. Dobs je odšel U Atlanto v sredo. Zasodel je vlsk in s^ pomešal mod potnlks, ne da bi kdo spoznal. Vso pot jo Čital časopise. Všeraj opoldne je prišel v Wssh ngton. Nihče ga nI čaksl na kolo. dvoru, ker ni nihče vedel, da pride. Pred postajo jo *a*eljal do justlčiiegs dspartments. Tu je poslal svojo visitjio Dsuff» iertyju, ki ga jo takoj poklloal v svojo privatno pisarim, kjer ata govorila približno dve url. Po (ončanem razgovoru ae* je Debs odpeljal naravnost na kolodvor In si vrnil v v lutilip llftlllOl jo dospel dsnes popoM|ne< J ——• lH- • rî"^ ^ postal ravnatelj železniške druž )e, ravnatelj Železniški' družbe bi pa dobil kramp v roke. da bi po-iMHvljal progo. O znanstveni kva-ifikaciji delavcev — duševnih in »•očnih t- se ko lahko šele govori* o v socialistični dmšbl, ko bodo j itd je opravljali dela po njih zmotnostih. Daaea ne pridejo pri železniškem ravnatelju več v0o-Štev njegove zmošnoati! ampak največ šteje njegova denarna mošnja. Ce ima človek zelo avr* hsno drnarno mošnjo, da lahko pokupi veliko železniških delnic, tedaj poeta ne tudi kmalu železniški ravnatelj, ako ae odloči za že-eanšŠko karijero. Ljudje, ki nimajo dobro rejene denarne mošnje. pa ne poetanejo železniški ravnatelji, četudi imajo najbolje sposobnosti za tako Poteaa, ki jo je izigrala adaj Cliicago k Northwestern železni ška druKui. nI drugega kot do kaz. da se tudi U Aslezniška drui be strogo ravna po dogovoru, ki *<• ga napravili iirlezniški magna-tje med aalm, Ida iaailijo podalj-šanje delavnika, uveiMm deja od kosa in znižanje mezde NEMČIJA MORA PLAČATI DO 1.MAJA. . s kasni jo, ako M bo do takrat 90 miljard Pariz. 26 mansa, t— Ml* tentna reparad joka kegaMja jo obveetila nemško vlado vtšeraj. da mora hiti plačana reparacija v vsoti dvajset miljard zlatih mark najkaaneje do 1. maja t. lt ako na, bo entenU uvedla nove kasni Komlsljs pravi, ds nI v vsrssiok |M»godM nlšesar na kar bi ss mogla Nem«lja opirati aa odlaganje plačila ali ponovno razprav I jan je glede tage. Vsota mora MU j 1 Jo* DEBS JE POSETIL WASHINGTON! Socialistični votaran jo i dovoljanjom Hardinga naopaian in br«8 vsako tlraia obiskal justičnofa tajnika, Iton-foriral s nJim dva ari in M poUm odpeljal naiaj y Atlanto. Valiko prosonočonje v Waahingtonu. Kaj jo Doba govoril s justlčnim Ujnikom, jo šo tajnost. ajna, dokler ni jnstični tajnik včsraj popoldne Intel običajnega aprejema časnikarskih poročevalcev. Bili ao proaenečeni, ko jim je Daugherty dejal: "Posebnih novlo nimam, rasen da sem imel obiskovalca, ki vas bo sanlmal. Ifivgen V, Deba jo bil pri meni ln pred kratkem ae je odpeljal ngzaj v sovegs alučsjs iu v spprgjjumu predsednikom Je Deba prišel v Waahington abeolutno aam brez vaako strsže. liekel mu sem, da ae naj vsdržl vaake izjave za publikacijo, kar ae tiče najine kon-ferfiice, in to Je obljubil. Pntpri-lan sem, ds noUn treanomlsleč flovok ne bo nadlegovsl Debaa, da bi raspravljsl o razlogih, kl ao privedlf Debat v Wsshlngton. Dela» s* je asm zagovarjal pred poroto in sodiščem, in dovoljeno ipu je bilo, da otori tako tudi adaj. V tem slučaju gre samo za Delata; drugih polit ¡enih jetnikih ni bilo govora. Kaj sva govorila, bo o svojem čaeu poročeno predaed-nilcu pkupno z mojim priporočilom kakor hitro ae zaključi proiaka- IZREDNA TRMOGLAVOST ŽELEZNIŠKEGA KRALJA. SA VSAKO OBlfO SELI O BDE Pennsylvanska želosniAka družba so nt oflka na Izid splošnega Jfhia. aovanjs, čo ji nI po volji. va. m Reporterjl ao narsvno obsuli juatičnega tajnika s rasnimi vpra» šanji. Eden ga je vprašal, dali j< to postavno, le ae povabi jMnlk v glavno meato brez atraže. Daugherty je odgovorili "Ima mo oblast. Jaa in predsednik svs odgovorno sa to." . Reporterjam pa ni šlo v glavo, da hi imel em-ialiet tak privilegij, in so silili v Juatičnega tajnika, da jim pora, kdaj as je ža zgodil tak SmK' - - "Zgodil ss je zdaj in to jo do. volj," jo bU odgovor tajnika. Na vprašanje, kako lagteda Doba, jo Ujnik. da je Ml videti precej pri zdravja, ssmo malo aarvosen. "Ali jo Deba spremenil svoja mišljenje f" jo vprašal neki re. po rt t "O tem svs naravno govorila in ravno tako narsvno vam ne mo-ran nič povedati," jo odgovoril Daufherty. V eneielletičnUi krogih v Waah ingtonu je zavladalo veliko raz-korjeaje. ko ss js isvodelo, ds jo bU Deba tuksj. Naravno M ga Ml Chioago, 111. — Pri drugem sa-allšaudu pred želesuiškim idelav-skliu odborom je W, W, Aty?rbu ry, pod predsednik petmaylvanake železniške drušhe, izjavil, čeprav bi glaaovalo naem in devetdeaet odatotkov uaiulboneev na omenjeni želesnici, da ae odpravi delo od kosa ln uvode menda od ure, tedaj bo oti odklonil utesdu od ure. Ravno tako je naglsšal, da Itlelav-like organizacije nimajo pravice govoriti v imenu vseh uslušben oev. Uslušbeuei pemnaylvsnakc že leznlške drušbe ao ša dvakrat gla-aovali ss tnlprtvo dels od koaa. Vsak Ikra t js bilo oceanih osem iu devetdeaet Odstotkov glasov za odptavo lu/J»eg*f cent na aploŠno glaaovauje, kam ae žela pridružiti. (JlasovsnJs ae je udeležilo »476 ualltfwev. (Id teh je oddalo svoje glasove za "Društvo žel^nlliK brzojav. filh ualul»ieiieev,H M7 za prklru-žkev k "Društvu Meaidških po» stsjnMi uradnikov." m za pri družitev k "Društvu odpraviteljev vlakov"' hi samo 12 k "Vzajem-nemu diHirotvornemu društvu l»ennaylvsi^i.. /< lezuies." želez-nlAka družim je odklonil* Izid MploOna'ss glasovanja, če Izid ni M lok, kot «a želi. 0(KatnSi Walsli je dalje čital doksse u Vi4ttmsk#n> «istemu, lit-U jo Ispovad, ki Jo je napravil >• Alterimry v letu I9UM914 pn4d komisijo za indtsMrijsIne raamsfo. Odvetnik jt ^ital te dokaza, dokler ae nkw» adv«fka»ja / >' /niške drušlm prebmiUi is dremanja In proteatirali proti aa-(Dalje na S. strani.) r sprejeli s najsijajnejškni démon straaijami, kakršnih še ni videlo glavno meato Združenih drŽav, s ko M Mil znali za njegov po**t Člani atranke in drugi lllieralui elementi, ki aadalujejo sa v>Meh atarega^ in «a-To načelo je divjaško, ker pomeni, da se mora Sibkeji * hkifti blazinah in aa gpHMo s ¿o- ljndje upravičen» da ü Wienie kolado, je izjavil R. A CburcMl. naravnHi bogastev I ■ ■ Nadalje je izjavil, da ne bo do koliko mfljooov ljudi živi DANAŠNJI GOSPODARSKI SISTEM 7 DELAVSKE MEZDE. d očim ataoovalei v apa rt -1 ao organizirani, politično in go-mentuih hišah ne plačajo nfceaar. spodertko, iu radüega imajo vao stanovalci v apartmentnih hišah moč v svojih rakoh. Priatopajte vzlmejo viako jutro, avojoi pai v aocijaiiatične klube, uéite ee ao ! ne na jutranji aprchod. ko "šln- eijalizma, ki uči, da eo vei ljud-tarja" Šc ni zunaj, nato jih od-he enako ustvarjeni m da ao val vedejo v toplo zakurjeno sobo. I enakopravni. da iti nikafcih pred- kjer ležijo k^^gjKps «H F™® ali prtvifegij.ae ^ anarhigti. Pbglejmo, ~ Angleški miniater za Indij., v po- Me izjev parlamentu, da je ale- pustil, da bi ee lgetniki teh pudll manjkanju in bed). d«*«. ¿fSS^SS* nov izognili »aajem. klavku. Na- dmgi «t rani «M»' ^^^Zl t^^o dalje je rekel, da veliko raje tel- ljudi a ogromnim, bogaetv, in u- ^ lot * h<32J5il» JT živa aadove dela pbogega trpina, »trati omlotno boljAeviéluj giba 1. lJnF5t5l# M*(Ifl^7r '"I Četrta rettug konvencija JHZ. »'»t pe dopuatil, da bi prominentne kj ae je viÜla ífc ia M. marea v — V Steel tonu. Pa., je biU raz dame brez otrok ne plačevale pae- Chicagu, IU., je ea*rtale nadaljno strelba plavža Betblehetn Hteel jega davka. Poekrbel bo, da me- pot ter odobrila too oklepe I, II. kompanije. Štirje delavci ao bili rodajne oblsfti uvedejo preiska- jn tretje -konveneije JRZt da bo ubiti in več ranjenih, vo v vaeh apartmentnih hüah in lie vet rajno delovala po sakijtté- _ Držami dolg Franeije je one «rndlne, od katerih ni plačan kih prejšnjih konvencij, dokler Une 1. atarea znašal 302 miljerdi davek, bodo'odvedli v "zapor". Le ne doseže cilj. za katerega je frankov (več ko 60 nriljard dolar Človek ae mora zgražati nad ustanovljene ta politična orga- jev). Pred vojno je Francija dol tem. Ako bi ne bilo ncbene rev- nizaeija, da poaUne JngoaUvija U0vala 30 miljard frankov, ¿čine na avetu, ko bi vai ljudje federativna republika. Nadalje _ u Ledoux, bivši vojak, ri živeli v blagoatanju. bi nihče ne je bUo tudi eklenjenb, da ac da v Chlcagn. je izvršil aamomoi j>o za stradati. Ako je pa oženjen, ne strada le on, ampak I »-o, ^^f0^ strada tudi njegova družina. ) IgNPJ, na kateri je tudi v raani Delavec gre od tovarne do tovarne za delom. £d- ÄJ^ÄW , vsod mu povejo, da ne potrebujejo njegove delavne moči. tem ie bu deležen vaeh el^kooti Kadar so vsa delavčeva sredstva izčrpana, je naravno zabave. Kaj «no vae pili in jedli, pri volji .prejeti delo aa v^ko ceno ker „e kruli le^njegov k ^^tS nb.X želodec, ampak prazni so želodci tudi njegove žene mL M VM te (Io/brote< dft gem ne, njegovih otrok. Ti lakti so poznani tudi privatnim biz- kaj akrivoma vtaknil v žep i» niškim interesom te zategadelj skušajo privatni bizniškiHn«*» III> da *em ae Mlav mre vaa&o leto valed bede in po- jela reaolucijo, v kateri ae obso-1 _ Amerika vlada je poslala manjkanja, ko opazi airomašne ja krivično rapall^o ® Loto Nemčiji, v kateri zahteva, da rih obranih je videti glad, tedaj dno trdno efojhto 8a id^e iTO, . , Bergdolla ameriškim mora pljuniti valed tega, ^ «a ^avt avc4>odo «erativne; re- «^^ ^^n ob Renu. čeniajo nekatere dame m viadkihlpuhlike v MroalRvtjr. * , krožov Za evoje pudlne imajo Ker mi je že drugega gradiva. T1AniPraVH toniti k H! vsega dovolj, dočim ae a «todom zmanjkalo, naj navedem ae obrnejo v atran, ako opazijo ka- lucljo peharjev št. 2 in 6 v tukaj- prodov, ker ima prave« atrofiko kega airomašnega otroka na SrUnjUaJdbiM. Pted ittom j« bile. - ^^ lici. tukaj več pečlifrakih številk ka- hw . Tukaj bi bili na meatu rami kor tudi gotovo več fcčlarjev. In 77 « Berlina javljam da ae reformatorji .ki hočejo napraviti ker nekateri rojaki *c vedno kli- pnčne v maju aodna obravnava iz ljudi angeljne in iz sedanjega čejp Sterilke, katerih pa v reani- p*>ti nemMnm vojnim zločincem sveta raj. Reformirajte ljudi! - ci ni, razilft **oraj navedenih, P«d vrfiovnim aodi^em v Leip- Naročnik. in sočutja. Proti tej konkurenčni teoriji se bori strokovno orga-1 v eno mdčno orgam^jo. nizirano delavstvo z vsemi svojimi močmi. Dokler postoji ¡in/ž^°dftwblik^tn današnji gospodarski sistem, toliko časa postoji tudi konkurenčni boj s vsemi zli posledicami za delavstvo. Od- Iker ao ae pečlarfi razpršili kot ebWw.' to zafcttevMe raztaere, valed tega — Iz Smirne (Mala n«UvakR «i na, cenjene rojake in prišla veat. da ao Grki pričeli o-Aliquippa, Pa. — UciavaRa 1 rojakinje v tukajšnji naaelbtni fenzivo proti Kemalovim Turkom, tuacijaaeod zadnjega^meseca pa predlwraWf aa prejšnja »te- (Včeraj je bilo poročano. da «o do danea ni prav nič zboljšala, dye ^^ ^ in prej f......... pač pa ae je poalabšala y toliko ttteviUu pet pečlarjev poata-da ao «t Prvega marca vai delavci Torej, ako ne bo nobene deležni 20 odatoikov znitaj. » a ^^ I mezde, nekateri aevtoda dvakrat ___; Grki opustili ofenzivo). — Miljonar Harry J Black iz New Yorka je $500 kazni, ker je akoprav on i ^ . tv-1 ^ije število majhno, ae amatra -e-[bojev steklenic žganja a X i »^ pravornočna in aprejeta. p^itMce v Florido, tri dni na teden, toda vflaaih pa Pe61aric ^ nc potrebujemo. ItLrJ^^ae 'nrav ker * *** Kuh ' m' ^jra g* dne popolnoma zasužnjili. In ^ m ^ „ t kuhinjo, t0Iu o*na*tpr° m^kT ^cak0^ vrši gibanje za izkljuienjc u . ^ r. Konečno, aRo bi ae hotel kateri L—t-u-*tz«ti. .^u«»«^ gotovo nobenemu nc prizanaša, in iineveTlti ^ dnl|bfi da M rbia^tsr^r it V Chk.Ru bodo (rraditi ie to spomlad. V newyojikl íe««l»turi k ko' °d AtlMt!e'' riii ie PO«n.l polico vi. d. mor. pn«i za deUvce „,„,„*! ^ " „j ona doba. ki je b,la pred de- rojAov r CMc.*fc kjer ,U,n° - okoliiu viln(| M «tim. let. da tako postanejo zo- ^ na konvoncin m 1 - Pol akl v ^^ VUn« » ¡naln. najb^e. da ^^J^^U^iti v nevtralni eonl Mizo SltTi danrmtd'» en dO. ^""Z^ZZt V^H ~ - ^-Bu- lar in pol. In vae to je verjetno. JRZ< B*mi ' pei,ar' blin in druga irtdta m«rta z ra- nimi četami, boječi se aploSnih iz-LbnisviUe, Cfolo. — Tukaj je bruhov ob petletnici velikonočne ICainkar še vefikrat obikkal naša. naselbino, ker prikupil ae jc praviti konkunmco »trga je ie ricoraj toliko kot postaviti ^ današnji gospodarski sistem na drugo podlago. Kakor Kaj torej hc«ijt> uvesti vde-podjetniki v jeklaraki industriji? Da boldo plačevali delate po I' iti ki ITc nk nrft, Hnrni delavnik, in te \foč podobnih nameßkov. Ka, bo zä delavce te pomenilo, ako uvedejo dvanajitumi delavnik ac cianicam laruarvn vennra, uveaejo avanajmuriu «navi«« r ao ihti bite zelo hvaležne M Dvanajst ttr v tovarni, 1 uro ia-hltro pristanejo privatni bizniški interesi, da delavčeva I nji^govo požrtvovalnost (ena me ki,ik> «gi* na poti do tovarne, delavna moč ni blago, ki se kupuje na ¿r«u. «> pristali, daN® le vprašala, ako vem, ^ se mora odpraviti konkurenca in spremeniti gospodarski u Mbiva VHC|>ko sistem. Kapitalisti «o sicer odpravili konkurenco v svoji L| v ^^ domača, nepri-deželi do gotove meje, ker se združujejo v trustih, sindi- alljena zabava, po katM ae mi še katih in kartelih, niso jo pa odpravili na svetovnem trgu. K®"«? ko,ca ,lu ^ VT1' Privatni interni se združujejo najprvo v svojih dfiavah,!^;^* t^^Liiorum a'-in kadar je ta organizacija dovršena doma, šele skušajo men. - Da ne pozabim, piealrii dobiti v drugi deželi trdna tla. Tako nastanejo iz narod- ™0 ,ttdl <<«>0,tter ,.?ncVn. V8ak ^^ rdn.rdne ^^Lr^raffi0 itn Imtične organizacije in v deželah, v katerih se ustanove, h„uno b'io. Alt žal. petelin je aa-je konkurenci odpravljena do gotove meje in večinoma pel, dantca («voada na prsih poii-postoji le v domišljiji. Na pr. če se ustanovi jeklarski H?** ^ *oyoJ*. trust za Ameriko, fwmcijo in Britanijo, tedaj preneha1 VMl'Ji" -em P J ^ konkurenčni boj v teh treh državah in kapitalisti v po- ^triiHtjanjenih deželah vodijo konkurenčni boj-proti ka-.pitaHstom v nepotrust jan jenih deželah. In če bi bil ves danaHnji civilizirani svet potrustja-njen in bi bil konkurenčni boj takoj omiljen, da bi ga sploh ne bilo poznati, bi se kapitalisti vseeno držali načela, da je delavčeva delovna moč navadno blago, ki se kupuje na trgu. Zakaj? Ca kapitalisti zavržejo to divjaško načelo, tedaj pristanejo, da so delavci Človeška bitja, ki imajo tiste praviee do življenja kot kapitalisti. Z odpravo tega načela iigube kapitalisti tudi svojo avto-kratično moč za odločanje v Industriji. Ce sa pa kapitalisti odpovejo avtokraciji v industriji, so pristali na demo-kracijo v industriji, kar toliko pomeni, da imajo tudi de-lavci pravico odločati, kako se naj upravljajo industrijska podjetja. TI razlogi so dosti jasni, zakaj se kapitalisti nočejo odpovadati načelu, da ja delavčeva delovna moč blago. Strokovno organizirano delavstvo se bojite, da se to kapitalistično načelo zavrže. To sopet pojasaMe, zakaj hočejo privatni bizniški Interesi uničiti delavske strokovne ofljpfcac i je ia vsako cem* vem. katera). Pbitava «v. pršhi Melje vtelesena t možu postave je ugasnila hi*, ml smo sr pa raz kropili vo "Narodni ulici" (Na tioaat A ve.) in peli ono 'znano: "Oženil bi ae rad, pa. . ." — Portland. Oregon — < Pnieej lepo allko današnje človeške zavšden dela vee priznati, da bikovka ie i»nčili, kdo bo delal postave in zakone aa delavatvo. Kaj poma ga eedaj kritiziranje in sabavlja-nje. ko aa vendar izrekli na vo-lil ni dan. da ee popolnoma zadovoljni. da delajo peatave in za-kooe aa deta vet ve od naših btbo-riftievaieev najeli in plačani advokat je. Valed tega apeliram na vae rojake. organizirajo ae politično u »trakovno. Ako nismo politi*-m organizirani. ne moremo na-orndovati. ker kdor ima politUno inoč. ta je geapodar. l'čimo ne od ov. kako dobro na! sdravL. Že prava spomladi da lepše bi nc revolucije, ki je pretresla Irsko mogel želeti. Ptički veselo skak- heta Wie. ljajo od veje do veje in prepevajo _ v kitajski provinci Honan svoje pesmice. Poljr je že želeno, umre dnevno tisoč oseb vgled la-Sploh vsa narava jc vesela pri-J kote. hoda krasne Vtane Premogovniki obratuje jp dva do tri dni na teden, trpin ae greje na solncu in premišljuje 8Voj bedni položaj, v katerega ga je vrgel sedanji sistem splošnega izkoriščanji. Od brata v stari domovini Pe tra Hafnerja sem dobil pisn|&j| katerem ni poroča, da je dobil sporočilo, da je list Prosveta u-stavljen in Oa ga ne bo več de bival, ker ga je vlada ustavila Piše mi eledeče: Zelo aem bH potrt, ko sem zvedet, da je list ''Prosveta1 prene kil prihajati v staro domovino Is tega lista aem se veliko nauči in pričakoval sem, da ae bom več Zelo tti bo dolgčas po temu listu m ostal ml bo v spornimi vse živ 1 jen je. • Nadel je piše še sledeče: Naji skreneje 4* zahvaljujem .rojakom — Francozi nameravajo postaviti piramide na črti, kjer so bili Nemci ustavljeni aflomladi leta 1918. Na piramidah bo napis: "Tukaj smo ustavili baibare." — Število mrtvih pri rszstrelbi bombe v milanskem gledališču zadnjo sredo* je narastlo na 31. ~Poljski izgrednttd v Gornji ftleriji so zadnji torek ubili šc«t iaveznifikih vojakov (menda Itfl- gnal Stlnnes kntmje časopise na Ogrskem. Za dnevnik "Azest" v Kuilnpešti je ponudil teč miljo nov kron. ' — Kardinal Ofbbon» v Bslthno rti je umrl. \ I M «O AM ZKlâKEOilSAONATA m ^znance» v!M*0t'}i:\«pringai» Wyo.. ki eo mi darovali veoto 46 dolarjev, ker vsled vojne sem pri šel v veliko bedo. Dgefcvitfi sledeči: Frank Hallier, Josip Hal nor. Janez Hafner. Valentin Ju »ovir. Frank Jugovlc, Ježe Po-remta. Jakob Po rent s. Andrej Bernard, Leo Poljane. M. Kolar. BIU Noter, Frank Hor««n. Frsnk Martelak, T. Oblek, V. IV čnik. Martin Koblar. Ježef (lesAr Janes Ptntar. frank Kahnnc. Peter Lnžan. Anton Dolenc Valen tin P..t«.čnftk tli Andrej Uernik. — fte enkrat najlepM hvala vaem skupaj! Ostali wA bodo v vedoem H|M>minu. Peter Itafner. Jeae- mm,-.- ; Tmli jas ae ¡yWhk*Beje m hvaljujem tsmošajirn rojakom saibado divMende od t njik poirtvovalnoat. katero ae ia- kapitala toliko večj* Ali ne velja sedma božja zapoved sa te delničarje! - J j t. Ohieago, UI. — Železniški ms gnat Atterbury, ki argvmentira pred železniškim delavskim odbo rom sa anižanje mezde, se je po služil zelo slabega argumenta, da dokaie potrebo zA znižanji me ade. Sklical ee je deac^ božik za povedi in rekel, da sedma zapoveH "ne kraeji" pomeni, da dela ved n4 dovoljeno ukraati mesdo sa e-no uro dela. ki ga nl^^Mlf Znano je, da kMavel dosdsj še niso prejemali tMsdc «a ki gs niso izvršili. Pač je pa atvar narobe! železniški kapital je silno zvodenen Delničarji so prt-jrii del utre, sa katera nleo f*Ia šali nikdar enega fieka, kljnk te mu pa vlečejo dd tek vodeašk deV nie divklendo in zah#eva|e. da ee snišajo Skreasb Ntrodit RlflQVO okusno, diš< jen s» ¿ved sobne ponu "MU* LAjraoroovâ kiíjwul:O ROVU! KONFERENCI Bivši drlevná tajnik naziva Wil •ona avtokrata. Habe rt Lariam*, bivši državni tajnik, ki jo bil na mirovni konferenci v Parizu in ki je pozneje moral demiaionirati, ker je Wilson botet imeti državnega tajniku. kateri mora-biti "enake misli'' a njim, je spisal knjig* a naslovom 'The Peate Negotiations', ki opfeuje mirovn« pogejsuje in Wilsonova delo v Parizu. Knjiga je prevker ftšle in ameriško kitajoče občinstvo je kar planilo po „jej. Uatfng obdelava Wihio-na V tej kujigi brez rokav ie. Pravi, da je bil (Wilson) pravi avto-krat, in do je «aberautal svoje princiiH: za monstrozno lipo narodov.*' . EtJŽBE SO IZ-ODREZALE 8 mm. Washington, D. C. - Največjo telefonske drijšbe so napravile samo v septembru sedem naljonov pet sto tfep®' dolarjev profita, ali $3,0»,n« več kot v lanskem sep-tertbru. Lani so vse telefonske družbe stokale, da morajo okra-hirati» ie oe ne povišajo telefonske pristojbine. Zakaj, je bilo tre-Ha povišati telefom&e ^tetojbine, pa «overi pomnoženi profit, ki se je povišal za več ko sto odstotkov. MESTA V SIBIRIJI Skrbeli Mn "ss mir in red". Toki je, 25. nlerka. — Umdno porošilo vojnega ministra se glasi, da jepoitake čete kmalu Usedejo nekatera vešne okrožja v sibirski provinci SakBlm. Čete okupirajo , stšsts «fikolajevek, Soiisk, Pek*tt4 M '-lam J«!*>nei uvedejo civilno upravo v svrho, da ae obdHHta '*mi* m red". Ruskim prebivalcem je isdan oklic, dp >Bej '' zenpejo'' japonskim Mp »mt« rr\ mwi SASHSU! V OEOR. 1 . .. ki' Ž i « '.'./'" Fannkr js dbtešan, da je msorU enajst semeresv. ^ ffl^MT • 'ffijifcr-f' 3' • Mlf^r Oa. — Veleporota o-krajn Jssperja' je obtožila Hr-iimrjs .fokn W!Hienusa ,da je u-moril trt «PUdišrce, iki so jth našli pi-sd1 ktoken* v feki. Po izjavi .leputtjn Jokneona jf neki zamorski deUveO; vposljen pri WU-lisosar izpovedal, da je Willi VAL REAKCIJE POČASI SHLAHÜJB. Trijs socialisti m ■lov oproščenih. Wahington, D. C. — (Fedevnted Press). —- Zvezno vrhovno sodišče je na priporočilo zvezue vlsde razveljavilo obsodbo treh socialistov. Charles W. Steeneja, Pr. L. Pre-stona in William Hotzeja, ki so bili i. maja 1919 obsojeni na poldrugo leto ječe v Syraeusu, N. Y. Obtoženi so bili, da so prekràili vojni proti vohunski zskon. Porota je takrat navušeno izrekla, da so "krivi" vsega, česar so bili obtoženi. Rockford, 111. — Sodnik Wm. Johnson na tukajšnjem okrožnem sodišču je na predlog državnega pravdnika zavrgel obtožnico proti osmim komunistom, ki so bili ob-tožfeni prekršenja protlpuntnega zakona v Illinoisu. Obtoženci so bili aretirani 2. januaVja 1920., ob issu famoznega falmerjevega pro-gona rdečkarjev. Oproščeni ao: Carl G. Lind, Alfred Nelaon, mrs. Alice Beale Parsons, Emil ¿. Pe-terson, William Romansky, Joseph Ttaskevieh, William Steindorf in Oscar Wehlstrom. SPREMEMBA ÖAJ3A V CHI- CA QU. Na- temelju mestne ordinauco, ki je bila sprejeta ^valeid malomarnosti volilefev zadnjo jesen, »nastopi jutri (v nedeljo 27. marca) nov čaa, ki bo eno uro naprej pred navadnim centralnim čaaom. Vsakdo mora torej pomakniti kazalec svoje ure za eno uro naprej. No v ¿as, ki se zaradi lepšega i-prlhranitev sOlnPne svit- skini bankirjem, da ne bodo zao «tali za časom v New Torku. Toda delavci so glasovali zanj iu Rusijo kakor Hitre kitajska vlada podpiše trgovako pogodbo. Kitajski Turke*an je že sklonil separatno pogodbo s Rusijo s dovoljenjem vlade v Pekingu in trgovina je še v polnem tiru. Trgovci v Mandžuriji pošiljajo blago skozi llsrbin ln Vladlvostok. ZAQONBASN TROJEN UMOR ■aBUflngton, W. Va. — V gro-ceriji \V i I lis m Sn.it li a so naalt u-strel jene tri oeebe: Smiths. Paul Millerja iu njegovo soprogo. Poleg so našli samokres, is katerega ao bili oddsul le trije streli. Preiskava je dognala, da je bilo vseh Htrelov oddanih sedem. Policija adaj išče nekega neznanca, ki so ga videli losodje, da je tekel raaoglav is prodajalne. je namreč jeklarski magnet Ga-ry ponatisnil in rsošlril v tisoč iu HIm>č iztisih, ds je lahko fartval ¡javnost, da so jdklarski delavci orgdnkirani v sindikalistWni or-ganisaciji. Ravno te zvijale ae je sdaj poslu žil Atterimrr. Res kla vern zagovornik privatuih bitni Ikih interesov, ie se mora p<*lu-žiti le tokih ciganskih svijsč, da pokaže, kako strašuo so ftevarne Želeantesrske organizaci je, /ele-sniftki delsvski odbor se ps ni osi-rsl na ta sviječen dokas, ampak ga je dal izključiti is sktov. POTRES V ARIZONI. Yuma, Alis. — Okoli 5:30 do 6 zvečer so občutili v tuksjšnji o-kolici več lahkih potresnih sunkov, ki pa niso napravili škode. Nekateri ljudje so se razburili, ker so pričskovali najhuje. ČE DELAVCI IZVOLIJO a JE ZASTOPNIKE . , svo menujc IHOT ______________________ tóbe.'bo na korist edino čiks- ^ M delavce in jih oddaja dela v. 8ydney, Avstralija. — Tukaj-ŠnM volijei so izvolili županom članu delavsko-soclatistične stranke. Od kar je mesto dobilo socialističnega župana, se je v mest u marsikaj Spremenilo. Trust tr-gpveev s sadjem je zlomljen ln sadje prodajajo prodajalci na cestah. Mesto ima svojo zavarovalnico proti požaru. Vsaka hiša mora biti opremljena a kapeljo in Bobe ne smejo bati manjše, ki se oddajajo v najem, kot doloma mestna odredba. Mesto gradi bi- čem proti lahkemu odplačilu na obroke. Tedenski delovni Čas je bil zdaj ga naj imajo. Spremenjen LkrajŠen od 48 do 44 ur. V sobo- čas ostane v veljevi do bra. • ' ' septena I S911ÈV BEDASTE 0BUŽABNE WA Vi flfff * Chicago, ül. — Že lets sem je navada, da morajo ženske in ofro to se ne dela, tako da imajo delavci dva praznika. Mezde mestnih usluftbencev so bile povišane. Mestni avet je iadelal načrt za nakup premogovnika, tako da bo ljudstvo oskrbovano a premogom iz mcatnega rudnika. Ravno tako ae btf porabil premog iz tega rud nika za vse mestne naprave kot električno centralo itd. Seveda socialisti' ne znfij^ go ci imeti za Veliko noč n»ve o bol i ^raz^ta^ined ^sr^ijimi^n I ^eda socUllsti ne mm , »p-L M Po|rrth ^ vHiu po kstollškem ^iCtiiSatanWi/nCd teml^»"^.. Kmo>mrí1' obredu dna21. marca 1921 zjutraj L nel r r no pa pri K*0' ki ver>ni,,j<»' ko. pri delavcih, posebno ps pri j kajti ^ peb#iko kraijestvol POSLEDICE POVIŠANE TO VORNINE. a ms umorll'enajst zamortdclti delavcev. Po njügdvl izjavi so bili zamorci pri Wilßanisu v peonSftni eui-no«ti. Zagrozili so Wil}ianwu. da ga namenijo oblastem, in Williams se je neljubih prič iznebil m. ta nsčin, da jih je pomoril. Za moreč jo dalfe izpovedal, da je bile še veliko drugih zamorcev prisiljenih delati na plontoši. Nedavno so našli tri umorjene zamonce v Žolli reki. Obteženi so l>ili s kamenjem. v.4>( »*«> » ' "* .•■ * "i pametnih delavcibv ' vedno ttelj prihaja v v poaubljimt, Psmeten človek si takrst kupi (Obleko, kadar jo potrebuje» Ljudje, ki ae P<*ore nezmiselpim navadam, 1,1, Waihln^on 0 0, so postale železen in nepisan za- ■ £ cotoT človeški družbi, pa takrat, tVMEft cadar napočijo gotovi prazniki. Že marsikateri polten Človek je Ze mamikatert po ten prdmet na železnicah,«e ve postal žrtev te navade, pa tudi _liflVlli prlnatgtega marei litmiui utv> iv ..«• ■ — — - ■ .—--- tragedije je že povzročila ta nf- vada. . V Norman R. Wallsovi druši-ni, ki obstoji iz štirih otrok in Še-ne, so sc veselili Velike noči; kajti oče je obljubil vsan, ds jim nekaj kupi za Veliko noč. Ali sl-no& ae je to veselje spremenilo v žalost, ko je bila žena obvešiesa. AU TE wm■ P&0B1 tONZtm MESA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH? mtmmm — čte ss oslrsmo le na oflcijelne Številke, ki jih izda-dajsjo mesarji o konsumu mesa v Združenih državi, te<^j se je v resnici po tek številka* zniža mesni k oranim v Združenih drža vab. Papehm drugo allko konzu mu mesa bf imeli,'če bi nam štati slika povedala, koliko prašičev drobnice ln goveje živine so fsr marji poklali doma ker je niso hoteli posteviti ss trg zsrsdi nizke cftte, ki no jKh Jo pohudili me-Hsrski bsroni. In ker te «tatistlke še ni, se tudi ne more govoriti, do Me je sniŠel ženih državah. M "Ameri P je izdala poročilo, iz katerega je r^ipuotl, de ae je do peUiajstega marca to- dho zniževal. Petnajstega marca je «talo na železniških tirih tko raj ¿ol ftiiljona praznik železni ških voz. izredna trmoolavost že lsenlsxrta ma09tata. (Nadaljevanja s X. štreni) da so njenega soproga prijeli v ¿¡t«,ju. Čital je te do- Milwaukee ju iaradl menja vanja L^ ^ ^ ^ da ae aiMS (•••rljMM^B. spsfla PsrfpVM Jt^tšll GLAVNI ITAK, tOST-BO BO. LAWNS AUL AMU* OHICAÛO» ILUNOIS. Izvršavalni odbor : NAZNANILO IN ZASVALA S tužnim srcem nsznsnjam vsem cenjenim znancem in sorodnikom šalostno vest, da je moj j^reljub-jeni soprog in oče JOHN PAULX6, Phe 17. marca t. 1. ob 7 uri popoldne umrl, v uijlepši moški dobi star 40 1st. Doma jo bil is Igs pri Ljubljani. Tukaj zapušča žalujočo soprogo lu pet nedoraslih otrok ed 4 do 13 let, eiuAsostro poročeno Btibler v Grafton, Wis., In več drugih sorodnikov; v stari domovini f* mater in tri sestre. Moja najlepša hvala vsem rojakom, ki so mi stali na strani in me tolažili v: mojih bridkih urah. Iskrena hvala društvu "Slovenec" SNPJ. Št 68, katerega član je bil pokojnik, hvala člauom, ki so ge obiskovali za časa bolezni lu čuvali pri mrtvaškom odru, ter mu pološili na krsto krasni venec svežih svetile v bratski spomin. Hvala članom društva "Ilirija" št. 38 S. N. P. J , ki so se v del ožji i pogreba in darovali venec,. Moja najlepša hvsla sestri pokojnika in njenomu soprogu za udeležbo pri pogrebu ln za kraani venec. Ijepa hvala moji aestri in njenemu soprogu JOe Kofiak-u za kraane cvetlice, katera sta prineala a seboj is Cle velanda, Oblo. Lepa hvala mojemu bratu in njegovi soprogi, ki sta prišla k meni in me tolažila v času nesrečo in žalosti Hvala družini £aplsnovi za krasne cvetlice in za tolažbo, ki ste jo meni izkazali. 6e enkrat najlepša hvala vsem, druŠt vam, sorodnikom, in znancem in prijateljem za vso pomoč in tolažbo 1 Mut rsnvM SIS Umi n, B obredu dno 21. marca 1921 zjutraj *b 9 uri na katoliško pokopališče. Počivaj mirno, drogi soprog in oče v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostali t Ana Paulič, soproga. John ih Albert, sinova. Ani, Rosi in Lisi hčerke. Vsi v Raclne, Wla., 900 Grand Ava ponarejenih čekov. ",",l'VH*"----„ , , , , _ j 110 ur nuic /a|iw»i»t»v. •> Ko je Walls odbsjsl od doma, tplužbenec, ker je 4 rekel svoji soprogi, da m*** fclez»dčei*ke organizacije, odpotovati po opravkih. Walls je Miettouy js pristal, da je namr©* inženir. Obljubil J®**?*1 pennsylvanska železniška družin» družini, de jo obdari za Veliko y lftu mi ,to tilK)i noč. NaeUnil se je v hotelu in ko doUriev ^ -voj potieajAl si- so ga policaji aretirali v njegovi ^^^ ^ arBcna|^ polne sobi, so našli v nji dva ženska1 klobuka, žensko obleko, otroško alsiolut- lie SSM sapostsviti ncdien že- člsn P I pušk, samokresov in koiičev iz klstNiks, žensko obleko. otroSKo i ^^ ^ ^^ •»•» j'. j* Ko so ga aretirali, je rekei^J>Mbi|a dolžnost vohunov povedati je bil prealab, da bi is« vpr telj L ^^ k^bl, kaj íelesttl žene in otrok, ki so gs ProMM. nsJ Uaf.U|rtnJij0. ■m kupi novo obleko za Veliko noč. Moči n« imel, da bi povedo! svoji soprogi, ds ime premslo de-nsrjs in ds mors odkloniti nje-no željo in želja otrok. Ae vaško leto jim je kupil obleko za \ HI-ko noč, toda letos nI bilo denarje ln uko je postal ponarejalec. čarji uganjajo Ko oc je Atterbury pošteno i* k »hal o tem pod pritiskom Wal aha. js potegnil iz Žepa znapo kwjfgn "BindBcellzcm," W jo je apical W. Z. Fester. To knjigo jc pričel pri Berlkm in je drvil deset milj sspodao mimo Usris. lrnrgs proti severovzhodu, je po-' vzro&l veliko epuotošesde. Polomljeni so brsojavni drenovi ia is-ruvsao je drevje. Odfaešcnih je Mlo i. ï %o Mirki irirrr- Kltsjiks kmalu odpre trgovine b Rnsljo. , London. 25. su rea.—I« Ôssgs-. : ja poročajo, da ss kitajo» trgove radujejo podpisanja pogofc»i, aaj aa saSUJa ss aaaêavi NA PRODAJ. Rojaki, sedaj js čaa, de il kupite farmo, jas jih imein na razpolago raznovrstne velikosti kakorŠno koli si laKko izberete, Z vlo opra vo, orodjem in živino, ter pridal« kom ali krez vsega si lahko kupite samo semljo. Pišite ali pa pridi to osobno do mene, jaz sem vedno pripravljen vam postreči. Vse te fsrme ss nshsjsjo v državi Oblo, pole« lepih ln dobrih cest in šs-leznice in poulično kare. Torej pridite gotovo in se aglasite pri Milil* <**>■/iu--.5 » »sir' ^ JOHN ZULIOH, 5606 It. Olalr Ave., Olsvelend, 0 .............. S TEM NAZNANIMO VSEM (ktaSSHr* KRONAH ( ,T ' ! i . . Umvei tudi v DOLARJIH IN V GOTOVEM DENAlUtl. a S&zifts:??: is. •» ■ T »_____ našiiiašsa katsre ÄfcTMäBr^ Pišite nam po eano SO pošiljotvo denarja. ¿gtt ¿jwrsÄ TÄ EMIL ICISS» ^ 133 Second Am., Now York, N» Y» Tmmmmmmmmmm Dasl. «47, HAWSfVILLl* KY. CEN® ZA TOBTAINI POiX- Zaradi pogoatoga menjavanja kursa jB nemogoče posUvltl stsl-ulh eon za denarne pošiljatve. Poleg toga je, saradi oddaljewoeti med nind^ln ; lomo- gočo imeti v Uatu owe se isti dsn kakor izlds llsi. Zato bomo nava< jall cone ea dan nazaj. ' V Jugoslavijo pošljemo zs: I 2.00.............. .K" 111 0.00 10.00 20.00 00.00 76.00 378.00 755.00 Zs slučsj. Vls koše kdo posiBti doner v dlneejNn noj račune 4 krona se en dinar. t. V Italijo pošljemo set $ 6.00 ............. 110 lir 10.00 , . . ........... 230 lir 21.00.............. WW Mr 42j00 ............... 1,000 fir 416.00 .............10,000 Dr Dsner naj ss pošlje po t»oštiiWi mmepoidorik ali po baminll. drafOh aU Napram čekih sli s m-gistrirsnMi pk«ib nai, f^J i . ZAKRAJftEK A OltARR 1 m «T 70-Wi Ave. Ntsr York City n mi i i.i * ■ y ,,»••»..«.. > JC *•»»*»••..>>K 1,260 ,,.*,......< K 2,600 , «...*.*...• K ti,JOO , «. «,.. •.. •. K 10,000 • «. * »*•••• » .K 50,000 ...K100,000 ikrtifl Slovenske Bilki i Amríkí. I likesi In pogsrev- ljam obleko ye najnüji Pridite In Ze 4tmM eo pe hiše brez ntr^ir^etín po hod* psilrdlir-1— M d mg ns-Mn. ftkods je velika todi v šu-meh. Dve oeebi oU bili lAiti in — - a .. ^ tAli . en«j«1 j r Min FSANK ESZNOZNIK. iki »odjrtirild M BM.Jkfl PRISELJEVANJE V AME» RIKO VTEGNE srn PREPOVEDANO Norice iz Jugoslavije. Stavka delavcev in vseh T veeh tovarnah V Giboniku jo končana. Ekfavei ao doeecli 75 odstotno zvišanja plač. Izvoz loeJUr* Kkonomeko finančni komite ministrov jo Akni!. da je moffoče iz našo države t inozematvo Uvažati vae v Jugoalavijl tkkane knjige. Ždezn i carjeva aeerača. Skladi*^ delavec, 47 letni dnšln-m ki oče fttefan Kranjec je 19. febr. teško ponearečll na «davnem kolodvoru. Hotoi ae vrniti na avoj dom v Zalogu je Kranjec po končani alušbi čakal na ze-etavo ealoškega «lulbeneffa vlaka. «tal je db tiru M. 4. Po tiru je ob 6.25 pri vozila premikalne lokomotiva z dvema vozovoma. Prvi voz je delavca prijel in *a •podrl na Ha pod koleea, ki ao mu popolnoma zmečkala obe nogi. eno pod kolenom, drugo v ¿lenkih. Teško ranjenega in ne-zaveetnega ao «a na kolodvoru za filo obvezali In preneoli z no-ailnico v Javno bolnico. Drugi dan zjutra je Štefan Kranjev podlegel težki pofekodbi. Kranjce upttfk vdovo In tri male nepreekrfdjene otroke. IrfnMjgaOh» porota. 21. febr ao ae prftMe pred ljubljanaklm deželnim »odllferflt /porotne razprave, ki jih Je otvoril predsed nlk drl eod. dr. O. Papež. Prvi alušaj: (Potepuh in tat). Matevž Bedenčtt je mlad. 19 leten pote-puh in tat Tekom lanOkcga poletja ae je potepal po Gorenjskem okrog kmetov/ katerim jf pokradel denar, blago in enega konja. Obeojen je bil na 18 mesecev tefke ječe.— (Tatioa Ig na-vade.) Zaradi enega etarega plete in rertrgane rute je prejela pet let težke ječe atara 50 letna samica Terezija Capi, ki je tatica iz navdde. Bila je že zaradi tatvine 19 krat kaznovana in je po zaporih presedela godem let k me tlel novit in en dan. Komaj je begun Jako kaznilnico in plet ukradla v Nošah Princ, ki jo je presiočevala. radi 316 K — pet letf — 1 teonm vojaka!) Vojaka Vegelj in Anton VraiMfttt sta že od 28. aprila 1920 v zaporu o sumljcna in obdobna sta bila, da sta ponoči omenjenega dne v |družbi dragih pobeglih tovarišev — vojakov ukradla b blagajne epro vizac ijskeaa odbora v iDobrHvesi gotovine 14.034 K, Sedaj pred poroto oriicaua Vegelj in Vranešič sU bila oproščena. Zanikala sta vsako krivdp. je Antuviarte Dosedaj so raspiaane sledečo porotne razprave: Dne 7. marca» Alojzija Boje, umor otroka; 8. marca: Viljem Dengg, goljufija (bil pri predzadnji poroti že obsojen na 5 let); 9. marca: Mato ja tttimac- VukmaniČ, rop: 10. marca: Jakob Lepe j. uboj. Hlodi pa fta mnogo zanimivih razprav najbrže za celi mesce marc. Uvažanje živina v inosemstvo ae je pričelo kar na «debelo. Iz Savinjske dolino nam Iporoftajo, da ae odpremlja vagon za vaeo-notn. MerodajnO oblasti vpr#a-ino, kakšne gospodarske in soci-jalne posledice bo to imelo t Ali ni to lahkomUljenoatt Ali je sladkorček za pre kupce in domače oderuhef y .....■»■aJl..! - - aoitiunisHCB* oom — rijaka vojašnioa. Zgradba eplit-skega komunističnega doma, katerega je policija zaprla, bo preurejen za vojašnico žendarme rije. ' Naknadne volitve v konititu- anto se bodo višile po iz praznjenju od Italljsnov zasedenega o-zemlja v Dalmaciji. To tfoelej zasedeno ozemlje bo volilo 9 poslancev. Kaj smo vso Francozom dol- šni V Belgrado ae snuje društvo kraljice Jelene, ki ima namen, da deluje v okrepitev prijateljskih odnošsjev ' mod nami In Francozi. Spomini na plemenito delovanje In UKta Žhrljcnje je Idai Idejo k vi tega društva. Jelena je plemenito živela in de-ala pred par sto leti Dolg, ki aato si ga Jugoslovani napra vili a tem, da amo ji dovolili pri ti k nam živet h Idrlovetl. je v tem naraael za par tisočakov obresti m je torej samo naša človeška dolžnost, da ga je torej dolžnost, da ga sedaj tao. Najbolje bi seveda bilo, če bi poslali na ta račun in na evo-je stroške par armad na spomla dni izprehod. Pravijo, da bi na še vlada ne bila proti temu. da ao odpošlje tozadevno delegacijo v Pariz, da ae pomeni o tej stvari in baje bi ne imela niti Francije nobenega pomisleka proti takemu poveličevanju prastarih dolgov. Jflfoolavija in Vatikan. Zastopnik Jugoslavije pri Sv. Bto-lici je državnemu tajništvu Sv. Btoifcce dal naeananje novo no tranjo ureditev kraljevine in je Izrazil željo svoje vjsfde, naj l>i se cerkvene mejo opravile v sklad s političnim. — To je j menda prvič, da javnost izve, da ima kraljevina BttS tudi pri Va-vstlkami svojega zastopnika. Drugače še nismo Bližali o njem nlčespr. 200 milijopov kron vlog j; |lo-segia v sdboto Mestna hranilnica ljubljanska. Ob izbruhu vojne je imela 45 milijonov, koncem decembra 1919. pa 100 miljonov. Oiabnos« kapitalistova. Keka-teri ljubljanski (kapitalisti, ki so si med vojno nagrabili milijone, postajajo silno ošabni in nesramni. V svoji nadutosti nočejo niti spoštovanja izražati nasproti nižjim uradnim osebam in u-radnim slugam. Tako je te dni dostavil sluga stanovanjskega urada — torej viieč avojo uradno dolžnost — odtok o zasegi prostorov "Slovenski banki' — nekemu milijonarju, Id je slugo precej oeorno nahrulil in opso-val načelnika pristojne oblasti. Jlmmle Higglns. BpM UPTON 6INCIÍAIEL Z dovoljenjem avtorja preval IVAH KOLEK. (Nadaljevanje.) Kandidat povzpeli korak, za njhn je pa poskakoval Jlmmie, ki je čutil, da je ogromna teža svetovne nesračs aopet padla na ran» njegovega junaka. Ko sta prišla do nmožice, zagledata bule-tin z najnovejšimi brzojavkami, Id je bil nabit na stojslu pred poslopjem. Bila sta predaleč, da bi mogla ¿itatL "Saj je vsžuegaf" vprašata hkratil oba. "Nmnci oo na meji (Belgije in v Nemčiji so ustrelili mnogo ootialletov." "KaJT v*likne kAadidat in njegovo roko se krčevito stispe. "Tako eo giaei buleiin." "Moj Bori" Kandidat plane skoti množico in as njim hiti Jlmmie. V nekaj hipih stojita pred tablo in čita-ta vrstice, aplasne na pisalnem atroju. Kratko naznanilo, da je bilo uatreljenih več kot sto nemških vodtlnik socialistov, ki ao hoteli preprečiti mobilizacijo armado. Kandidat In Jtafenio strmita v vmtiee. dokler ju ni gneča potlanlla proč. Zunaj gruče je kandidat Obetal in etrmel predse, Jitmnie pa v kandidata. Če bi ae atrašna novičk tikala članov aocia-listtf ne organizacijo V Leesvillu, Amerike, ju ne bi mogla bolj pratreeti. Duševna bolečina na kandidatovem obraou je bila tako očitna, da je Jlmmie sopet kdtal beaed, kako bi ga potolažil. Ia dejal je skoraj šopetaje: "Btorill ao, kar ao mogli." Tedaj je zalarelo kandidatovo oko. "JunakiI Beseda socialist je odslej avetal Njihova imena ae bodo blestela na prvem mestu v zirodovini onih, ki eo padli sa človečanslvot. . . Zdaj mi js vseeno, kaj ae zgodi, eodrug. . . Naše irlbanje jo povelttano. .. Dogodek v Nemčiji je lačHck nova dobeU ..." Iti kandidat je nadaljeval In mahal z rokami, kakor da stoji na odru pred mnogobrojnlm ob-. činst vum. Taka je navada govornika. Nadaljevala ata pot lk kandidat je govoril bolj »«hI kot Hlflgtmau. Njegova vizija aa je odmrla na ovojih krilih nekem daleč daleč la Lee-svil la in mali strojnik je bil teko prevzet, da ni v trenutku sem vedel, kje je. Pozneje, ko eo je opominjal tega prisora, je ponosno povedal slehernemu OTcislistu, Id gs je arečal, da je bil to naj-vdljl moment V njegovem življenju. "So-skeai, ki jo urednik socialiatičnega lista m v vo-' jaških letih. "Kje si izvedel!" vpraša Sehultze z izbuljenimi očmi. ■ - «".*' Jimmie pove, Lje je čiUl. V dvorani je nastala panika. Člani organizacije se zgrnejo okrog Higginsa in vprašanja se križajo. Tudi tukaj, je hilo, kakor da se je zločin agodll nad lokalno organizacijo v JLessvillu — čutili so, da so sami prizadeti. V mejfu, kjer je pivovarna, je naravno dosti nemških delavcev; ali kljub temu, č« bi ne bilo Nemca med njimi, ne bi bil učinek ull manjši, kajti soeislisti vsega sveta so kot edem mednarodnost jo duša njihovega gibanja. Ko je kandidat naše) v Uigginsu socialista, je bil takoj njegov prijatelj; revno tako bi bHo s soirugom is Nemčije, Jsponske ali srca Afrike — mogoče se ne bi razumeli po jeziku, ali ena beseda "socialist" bi zsdostovsle. Preteklo je nekaj časa, prodno so se pomirili sodrugi v dvorani radi Higglnsove novice in tedaj jo nekdo omenil nesrečo, ki je zadela organi-racijo. Kandidat ni prišel! Odbor ga je čakal na postaji« vlak jc prišel, ali kandidata ni bilo. Tedaj šele se ravs Jimmie. "Kandidat je tukaj.1• Zopet so bili vsi sodrugi okrog njega. "Kjcf'Kdaj jc prišel T Ka^of" "Danes zjutraj je prišel." "In zakaj naa nisi obvestili" Zadnje vprašanje je zaatavil sodrug dr. Service, Član sprejemnega odbora in ostro pogledal "Kandidat ni hotel, da bi ga kdo motil. "Tako torej! Bajšl je kotel, da smo čakali na poetaji in ostali v veri, da ga ne bol" Jimmie as je čutil krivega. Njegova prva dolinoet jo bila, obvestiti sprejemni odbor, ne pa raatarjati sodrugov z novicami iz Nemčije Dru-sega ni mogel povedati kot vse od kraia. ko ko ae jo sešel a kandidatom v Tomovi restavraciji kako je šal s njim na aprrhod is mesta, kako *tg ae kopgla v reki in kako sls naposled itvedela vest o mssakru nemških eoeiaJiatov in kaj ie dejal kandidat pod vplivom te veati. ITbogl Jlmmie je bil trdno prepričan, da je eodruge silno rarve-eetil e gvojo povestjo, in ko je na prlkodnjl seji lokalne orsanizaeljs dr. Service potolkel neki njegov predlo*, as mn niti še asajslo ni. da ae js aodnur Service maščeval nad njim. ker ga je on mali mašlniat. ponišal s tem. da se je prej srečaj a kandidatom kot on, dr. Service, prilično prem«v tm airavnrk ki je aaktevel. da mu Hlgfclml hr eelo kandidstje iakezujcjo prednost, ker je stopil v sortalUtN-no Kihanje Is «olesa človekoljubja in pri tem žrtvoval nekoliko svojega druial.n. -a ia pfotfraionalueaa prestiža. Zagovarjal se bo milijonar pred sodiščem, kjer pa bo bojj poni žea. Mesto pred oltar v zapor. — Ljubljanska policija jc v nekem pr<-noči6ču Kolodvorske ulice a-retirala l-Vanceta / ICelrjifca. Na Jesenicah je obljubil samski kuharici Ivanki Gregorčičevi zakon hi je na Ca način izvabil od nje 6886 K, ter na to pobegnil s i gpvorim, da gre «ia Štajersko orehe kupovat." Izposodil si je h|l tudi 1600 K vreden rjsv au-knjkf pek. pomočnika Antona Petača. • ' './^J 3000 hajdukov v Južni Srbiji se je priglasilo na oklic ministr-st ve za notranje zadeve. Sitjeki seljak, pravi, da bi aploh ne bilo hajdukov po gorah in planinah, če bi ne bilo takšnih uradnikov kot so v Južni Srbiji, ki skoraj vsi zaslužijo ime hajduki v uniformi. t To je golo žalostno. V Subo-tici so zanrl i vse rokodelske šole, ker niso hoteli učitelji pič več u<'iti za dosedanjo nagrado 12 K na uro. Žalostno je. da ubogi su-botiski židje ne morejo vsled svoje debele "revščine" plačati učitelje po njihovem delu. NAZJrAHILO IV ZAHVALA. S tužiiim srcem javljam vseAi znancem in prijateljem žalostno vest, da je po dolgotrajni in mučni bolezni za večno zaspala moja ljubljena soproga in mati AJTTOOTJA JBLEBČIC (rojena Hlače) dne 15. marea. 121 v svoji usjlep-ši starosti 32 let. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga in tri male hčerke, Ismed katerih je e-na stara šele 6 tednov, ena tri leta in oba šest let. V starem kraju. V Orižah pri Vipavi, pa zapušča mater in dve sestri. Pokojni- je bila članica društva "Za- VICTORIA PRODA 81 Voflka miza krasnega izdelka za 125.00; pijano (m*hogany) ekoru nova za |ltt5.00 in drugo pohištvo po smerni ceni. Mora biti kitr« prodano, ker se selim. Oglasit«- ^ pri Mrs. Kaplan, na 3015 Wwt 13th Street, blizo California av Telefou 2475 Lawudale. itflMPVPHHHiPMHH ved ne Slovenke" št. 104, SNPJ. ko ja najiekrenejša 'hvala članicam omenjenega društva za krasne vencc in velik« vdeleabo pri pogrebu ia za vsestransko pomoč ob času bolezni in smrti. Lepa hvala tiidi botrom g. in g. Sera-žin za krasni venec. ¡Najlepša hvala vsem, ki so mi kaj pomagali bodifi za časa ^olezni ali zadnji čas, ko jc ona mirno spala na mrtvaškem odru. Hyala tudi bratu Jakob Hlebčarju, tajniku društva "Planinski raj," kateri je bil pri volji nam z vsem post reči, kar je bilo v njegovi moči. Tebi, draga soproga in mama, pa želimo: Špavaj sladko in mirno v ameriški zemlji! Žalujoči ostali: Alojz Jeler&č, soprog, Zofija, Pavlina uo. —■ ^^ ^ Kupite ^cW^ioo še danes in ( POTKI LISTI, s Zadnji čas gno imeli skoro vsak teden droge določbe glede dobavo . . . ^ „ jugoslovanskih potnih listov. Od ^h U 1. marca pa je sopet nova odred-^ potni list naprej v stari kraj na vlado v odobrenje. Vsled tega bo vzelo par mesecev, prodno bo mogoče dobiti potni Uit. Kdor toraj želi potovati na poletje, ta opora takoj vložiti prošnjo, ako hoče dobiti svoj potni Ust pravočasno. ZO italijanski sp¡smeriške pot- Eojald g ameriškimi potnimi listi lahko potpjojo v Jugoslavijo, kadar hočejo, Za nadaljna pojesnilA o potnih listih, o kratenju parni-kov Hd., pišite na naš naslov, PRIBZLJE V AN JE. Vkljub temu, da so nekateri naši "vio-vedoži" že voč mesecev la-gaU ljudi i trditvijo, da bo s 4. maroom priseljevanje ustavljeno, naj poudarimo, da jo 4. marce M nami a novo naoelnlike postavo še vedno nimamo in tudi ne vsmo, bOMO J^fi^l^o štor» postava v veljavi ia bo v veljav! vsaj še nekaj mesot ako voč ao. Vaši rojaki Imajo to, roj še vedno dovolj prilike, da dobo k sobi svoje sorodnike. Pišite nam po nadaljna navodila. DKVAB. Priproeta pamet nam pove, da oedanjA vrednost dolarja napram jugoelovanaU kroni ni naravna, nI opravičenA, temveč tuketno vzdržana In vsled tega nI trajna. Po našem mnenju dolar ni voč vreden kakor 40 jugoelovanskih krom. Kolikor dobimo mj več do-bimo Ukorekoč "m šenk". To nevarno In neopravičeno razmerje eo no moro vadršatt. Krono skoro ne morejo biti eonejše kakor so Ako Voa je no tem, de eo okoristite i sedanjimi penami, ta Imate •voj "chanoe", ne samudito ga. Ml Imamo igvrstae. direktne «vase s starokrajskimi denarnimi ■Avodi In Vam zato lahko točno poetraženo bodisi, da hočete posla-ti denar na kako osebo aH pa, da gA naložite v kak lAnssljiv denarni »vod. V tem slučaju Vam ai preskrbimo hranilni knjižico in do tloj, do dobite VI hranilno k*Jliloo v roko, smo mi odgovor nI sa denpr. Vaše osno eo vedno med nAjnišjimi Za vse drago se obrnite na slo BAKRENE Slavonic Immigrant Banki, 436 W. 23rd Street, New York City. Spoštovani gospodje: — Včeraj dno J.2. marca sem prejel priznanico iz domovine za Din. 37.00.— katero svoto sem po«Ul preko Vaše banke svojcem v domovino. , \ '■•t^'X " Najtoplejše se Vam zahvalju-jem za Vaše hitro in to^bo poslovanje in priporočam Slavonic Immigrant Danko v New Yorku vsem Jugoslovanom. Pozdravljam Vaš Joe Markovich, 1587 E. 32nd Street, Cleveland, Ohio. (Adv.) ' i;'.; —' -j-— PRAVA T O NI K A Dobro zdravje in telesna moč je odvisna največ od pravilnega delovanja želodca in jeter. Najnavadnejse bolesti teh dveh prebavnih organov so dvspepsija, neprebavnost, želodčna bol, kolika, žoltenica, žolcavost, zaprtje, zgaga in glavobol. Znaki, potom katerih se te bolesti navadno spoznajo, so: neprijeten občutek na dnu želodca, slabost v želodcu, vrtoglavost, pokritje jezika z belino, neprijeten vzduh dihlaja, kisli olras, plavajoče lise pred očmi, vznemirjenje po jedi in splošno slabo razpoloženje. , "V' . lit,. Ja ' * .' * ifajV Severov Balzol . pTcjc Severov življcnski balzam ' popravi te nerede. Uredi organe prebav-nega sistema in obnovi njihove funkcije, kakor je potreba. Premaga splošno slabost.'Jtititiealna tonika in gra^telj F. SEVERA CO- CEDAR RAPIDS, IOWA| (Dalje prikodnjiš.) ZAKRAJÖEK * ÖESARK, v 70—9th Avs. WW YORK, V. T. ■I—i—iwmÉmmi Direktna črta—NEW YORK—HAMBURG V«UU modemi paralkl «a dve rijaka. MINNEKAHDA (novi) samo tretji razred Marca 31 MANCHURIA, 14. aprila—MONGOLIA, 28. aprila TJ NEW YOMC—-GDAN8ICO—LIBA V A mimo HAMBURGA GOTHLAND—4. APRILA._ Í tfHiaa« nwA Z«lo piipnm ta udobna itU «a potnik« ▼C«ha-Slov.kUo. M neto prilik« m wbÁnl* po krom In T*