TRST, torek 8. januarja 1957 Leto XIII. . Št. 7 (3512) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad, — TELEFON 93-80» IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. it. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11» Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak- mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozoa Slovenije, višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - izdata založništvo tržaškega tiska D. tu z Kadar napoveduje demokratizacijo Han imarskjoeld poroča o Madžarski Delegati OZN zaključili pogajanja o pomoči -Rakošiju, Geroeju in drugim bodo odvzeti poslanski mandati Budimpešta, 7. — Radio Budimpešta je včeraj objavil deklaracijo madžarske vlade, V kateri vlada pojasnjuje, kako misli urediti najbolj pere-in najvažnejša vprašanja v začetku govori deklaracija 0 nedavnih razburljivih dogodkih, v katerih je nastal odtočen preokret v boju zoper Protirevolucionarne sile. V deklaraciji je rečeno, da je morala kmečko-delavska vlada Prevzeti svoje posle v zelo težavnih okoliščinah. Njena glavna naloga je bila ohraniti v državi red, ubraniti pridobitve socialistične revolucije in razbiti sile protirevolucije. To nalogo je vlada uspešno izpolnila. Glavna vprašanja, našteta v točkah deklaracije od 4. novembra, hoče vlada urediti s Poglobitvijo in razširjenjem demokratizma. V deklaraciji lo rečeno, da ne bo nikoli več ^dovoljeno, da bi se v vodstvu lavnih poslov vrnile protile-ninske metode vodenja klike Rakosi-Geroe, kult osebnosti ’n zanemerjanje koristi delov n>n ljudi;:. Vlada je trdno sklenila popraviti vse napake, storjene v minulih 12 letih. Uveljavila je ze več ukrepov, med drugim je zvišala mezde industrijskih delavcev, rudarjev ■n drugih delovnih ljudi, izdala uredbo o delavskih sve-!h, uredbo o zaščiti imetja Proizvajalnih zadrug, državnih posestev in strojnotrakt.or-skih postaj, odpravila odkup itd. posebnem poglavju govo-n deklaracija o krepitvi in nadaljnji demokratizaciji državne oblasti. Eno največjdh Poroštev demokratizma državno oblasti je v tem, da orga-*'■ kii jih izbere ljudstvo, ocn0 zasedajo in sklepajo v k^iru dela, določenega z u-tavo. Glavne smernice vlado določa parlament po u-rezmh zakonih. Za važno alogo ima .vlada nadaljnji razvoj demokratizma v delu Pravnih organov. Državno rganizacijo je treba nadalje »zvijati, da bo najbolje u-trezala nalogam socialistične j-j^ddnje v madžarskih pogori' ; ddia najvažnejših vladnih “log j e poenostaviti državni Parat, ki ga 'je treba skrčili Važna naloga je tuc’i okre-te socialistično zakonitost . r zaščito zakonitih pravic korist j državljanov, j ^ddžarska vlada v svoji ^.klaraciji poudarja prepriča--le. da bo koo sedanjim te-go -31?' tembolj, ker so po< za to ugodnejši kakor so bdi r * 10 ug( "Ut leta J945. * deklaraciji je poudarjena y.arn°st inflacije. Zato m kle zvišati mezd, do- ni 1 de bodo ustvarjeni ugod-Pogoji za to. Deklaracija staviLtUC?\0 potreb‘ po UJ5°' ter • sistema osebne zain-2a e''!ranosti delovnih ljudi m Povečanje proizvodnje. Na-dačrt° Prei®djega petletnega črt vlada sestavila na- secev® ■ nekai prihodnjih mehi za letošnje leto, da neo.° raniia težave prehod-dudn obdobja. Vso pomoč bo hod delovnim kmetom, da km°f Ustanovili rentabilne P„ etllske zadruge na načelu da h Prostovoljnosti. Vla-zadr z a j a mč i 1 a samostojnost diovUf8m ter onemogočila sa-deve l? in vmešavanje v zadaj delovnih zadrug od zu- da^ff6 .notranje trgovine vla-liifcn di, da je treba neko-no -^azširiti privatno trgovi-triaa- zunanji trgovini želi g0V]2arska vlada obdržati tr-lami ® st'ke z vsemi deže-vlad ben izmed temeljev e gospodarske politike je ohranitev zunanjetrgovinskega monopola. Glede vodenja v gospodarstvu je vlada na stališču, da je najboljša metoda demokratični centralizem, ki pa ga je treba izpopolniti z aktivnim sodelovanjem množic. V deklaraciji je rečeno, da je treba zagotoviti večjo samostojnost podjetij ter zmanjšati aparat ministrstev in gospodarskih organov. Direktor podjetja, ki ga imenuje država, uveljavlja centralne direktive, hkrati pa tudi sklepe delavskega sveta. Deklaracija potem obširno govori o načelih vladne politike na kulturnem in prosvetnem področju ter o odnosih med državo in Cerkvijo. Potem preide na vprašanje zunanje politike. Temeljno načelo madžarske zunanje politike je upostavitev dobrih odnosov z vsemi deželami ne . • - i j glede na družbeno ureditev I 4!fe in sicer tako. da da so mu po zadnjem poročilu, ki je bilo objavljeno 30. novembra, trije opazovalci izročili 15. decembra noto. v kateri mu javljajo, da bi bilo zaman, če bi skušali napraviti pregled položaja na Madžarskem ali o zadnjih dogodkih. Na koncu poudarjajo opazovalci, da se postavlja vprašanje, ali :ie bi bilo bolje pre-kiti anketo v pričakovanju, da se vprašanje ponovno prouči. Hammarskjoeld pravi, da bi morebitni novi začasni odbor deloval kot. organizem glavne skupščine in bi moral dobiti vso pomoč in olajšave za izvršitev svoje naloge. Ameriški predstavnik v OZN pa je izjavil, da pripravlja njegova delegacija novo resolucijo, ki bo predložena skupščini. Predlagala bo ustanovitev «odbora petih«, v katerem bi bile zastopane države čla- bi na podlagi enakopravnosti in narodne neodvisnosti. V deklaraciji je rečeno, da »sovjetska vojska v sedanjem zaostrenem položaju na področju Madžarske varuje madžarski narod pred morebitnim oboroženim napadom imperialističnih sil« in da so zadnje čase uredili nekatera vprašanja med Madžarsko in Sovjetsko zvezo, ki so za Stalinovega življenja Ovirali zdrav razvoj stikov med obema deželama. Obe deželi želita, da bi sedanja in bodoča vprašanja v zvezi z madžarsko-sovjetskimi odnošaji m sovjetskimi četami ureaiii s prijateljskimi razgovori. Po poročilih sovjetske časopisne agencije je madžarski zunanji minister Imre Hor-vath na sestanku z novinarji izjavil, da je madžarska vlada povabila glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda, naj spomladi obišče Madžarsko. Imre Horvath je dejal, da je vlada sklenila poslati svojo delegacijo na zasedanje glavne skupščine. Rekel je tudi. da bi pošiljanje opazovalcev OZN na Madžarsko pomenilo vmešavanje v notranje zadeve Madžars-ke in da bi prispevalo k cbnavljanju delovanja podtalnih reakcionarnih sil v deželi. Nato je povedal, da je spričo oktobrskih dogodkov zapustilo deželo 150.000 ljudi: polovico teh je še v Avstriji. Okrog 10.000 beguncev se je že včnilo domov. Pripomnil je da se vlada trudi, da bi olajšala vrnitev beguncem. V New Yorku pa je glavni tajnik Hammarskjoeld objavil danes poročilo o položaju na Madžarskem, v katerem pravi, da do danes niso imeli predstavniki OZN nobene možnosti neposrednih opazovanj v tej državi in da prizadete vlade niso nudile potrebnega sodelovanja, da bi lahko prišlo do ankete predstavnikov OZN. «V takih okoliščinah, pravi poročilo, bi edini vir posrednih ali neposrednih informacij lahko bile izjave beguncev iz Madžarske, Avstrijska vlada je izrekla pripravljenost sprejeti opazovalce v ta namen. Tudi ZDA in Italija | džarskem. Deklaracija, ki upo- bilo zastopanih vseh pet velikih geografskih področij. Odbor bi bil odgovoren pred skupščino. Imel bi nalogo zbrati vse koristne informacije o položaju na Madžarskem. V Budimpešti pa so se danes zaključila pogajanja med gospodarsko komisijo OZN. ki jo je vodil Philippe De Sey-nes, in madžarsko vlado in ki so se začele 4. januarja. Predsednik vlade Kadar je sprejel Seynesa in se z njim dolgo razgovarjal. Podtajnik OZN se je razgovarjal tudi z ministri in številnimi madžarskimi osebnostmi. Clan madžarske delegacije v OZN Imre Vajda je izjavil, da so razgovori «potekali v duhu popolnega prijateljstva in razumevanja«. »Upamo, je dejal, da bo pomoč OZN učinkovito prispevala k dvigu madžarskega gospodarstva.« De Seynes je prišel nocoj na Dunaj Budimpeštanski radio javlja, da je vlada ustanovila ministrstvo za delo. ki bo imelo nalogo razmeščati delavce na razne sektorje madžarske industrije, skrbeti za učenje vajencev, pripravljati delovne načrte in obravnavati mezdna vprašanja. Radio pripominja, da je bilo to ministrstvo ustanovljeno zato, da se centralizira vodstvo vseh vpraašnj, ki se tičejo dela. Budimpeštanski radio je tudi javil, da se bo komisija madžarskega parlamenta za parlamentarno imuniteto sestala v kratkem, da pripravi seznam tistih poslancev, katerim bo odvzet poslanski mandat. Med temi bodo Rakosi, Geroe m Hegedues. «Politika» ugotavlja zatem da je sicer težko soglašati z ocenitvijo v deklaraciji, da je v zadnjih tragičnih dogodkih šlo za »kontrarevolucijo« a ne za nastop množic proti Rako-šijevi in Geroejevi stalinistični politiki, vendar pa je danes najbolj važno, kako se začenjajo reševati konkretna težka vprašanja In ali ta politika prispeva k ustalitvi razmer v državi. Vlada priznava delavske svete in računa na njihovo sodelovanje v naporih za obnovitev proizvodnje in izboljšanje uprave v podjetjih. Iz vsebine in tona deklaracije se vidi. da se madžarska vlada trudi prepričati Madžare, da bodo njihove osnovne težnje po socialistični demokraciji in enakopravnih odnosih v okviru realnih okoliščin upoštevane. Vse to je po mnenju «Politike» korak naprej k ustalitvi razmer. Včeraj je umrl slavni arhitekt Jože Plečnik LJUBLJANA, 7. — Danes je umrl v Ljubljani član Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Jože Plečnik, eden najzna-nienitejših slovenskih arhitektov. Prof. Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1. 1872 v Ljubljani. Študiral je v Gradcu, na Dunaju in tudi v Italiji in Franciji. Bil je redni profesor arhitekture na tehnični fakulteti. v Ljubljani, redni član Slov. akacemije znanosti in umetnosti v Ljubljani je postal ob njeni ustanovitvi. Pokojni Plečnik je izdelal načrte za arhitektonske rešitve najlepših poslopij in celih mestnih kompleksov v Ljubljani, Beogradu in na Dunaju. Eno od njegovih najlepših arhitektonskih del pa je arhitektonska preureditev dvorca Hradčani v Pragi. Med važna dela arhitekta Plečnika spada spomenik narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji ter u- Poročilo o razgovorih Bulgamn-Grotewohl Več novih sporazumov urejuje odnose med Moskvo in Pankovom «Zadnji sovjetski vojak bo zapustil Vzhodno Nemčijo, ko ne bo več nevarnosti za napad na socialistični tabor», poudarja skupno poročilo ' MOSKVA, 7. — Danes popoldne sta Bulganin in Gro-tewohl podpisala v Kremlju končno poročilo o razgovorih med sovjetsko in vzhodnonemško delegacijo. Po podpisu so priredili sprejem. Vzhodnoberlinski radio javlja, da so predstavniki Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije podpisali več dogovorov. Med temi je nov trgovinski sporazum, ki določa povečanje trgovinske izmenjave med c.bema državama, ter sporazum o razmestitvi sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji, o stroških za njihovo vzdrževanje in o njihovem pravnem položaju. Tretji sporazum določa »popolno zračno suverenost« reditev gledališča v Križan- Vzhodne Nemčije nad njenim kah v Ljubljani. | ozemljem. Podpisan je bil tu- di sporazum o tranzitnih vizumih po ozemlju Vzhodne Nemčije. Dalje je bil sklenjen sporazum o nemških specialistih v Sovjetski zvezi in sovjetskih specialistov v Vzhodni Nemčiji. Sovjetska zveza je izrekla pripravljenost »pomagati v duhu prijateljstva in razumevanja tistim nemškim državljanom v Sovjetski zvezi, ki se želijo vrniti v Nemčijo«. Prav tako je bil skle vojak zapustil Nemško demokratično republiko, ko ne bo več nobene nevarnosti za napad na to državo ali pa na države socialističnega tabora, in ko bodo oporišča NATO izginila iz Zahodne Nemčije». Komentar pravi dalje* da se sporazum o sovjetskin četah tiče «začasne navzočnosti« sovjetskih čet v Nemčiji v obliki, ki je v skladu s suverenostjo vzhodnonemške republike. njen sporazum o povratku u- 1 V skupni izjavi pravijo dele. netniških dragocenosti v 1 Sati obeh držav, da je glavna Nemčijo in za ohranitev nem- | ovira za združitev Nemčije «o ških vojaških pokopališč v Sovjetski zvezi. Vzhodnoberlinski radio je v svojem komentarju izj'avil, d? je bilo med pogajanji sklenjeno, da bo ezadnji sovjetski ■m m iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiititniitiitiiiiiiniiiitiiitiii mi itiinii n iiiimi m laiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiaiiiiiiniiitiiiiiitiitiiiiiiiiiiitii 11111111111111111111111111111 V Beogradu pozdravljajo napoved demokratizacije BEOGRAD, 7. — Politika, ki je prikazana v zadnji deklaraciji madžarske vlade, vabilo vlade Hammarskjoeldu, naj obišče Madžarsko, in sklep o vrnitvi madžarske delegacije v OZN je po mnenju v Beogradu spodbuden korak na poti ustalitve razmer na Ma- so pristale na sprejem opazovalcev- ki naj bi poslušali izjave beguncev.« Hammarskjoeld pravi, da se je obotavljal nadaljevati preiskavo v tem smislu, priznava pa, da bi skupščina lahko ustanovila posebno začasno komisijo, ki naj bi prevzela delovanje skupine treh opazovalcev, ki jo je on imenoval novembra in ki bi lahko delovala na širši podlagi. Zatem javlja glavni tajnik. števa nesrečne dogodke, pred sta vi j a po mnenju beograjske «Po(itike» napor vlade, da v okviru sedanjih okoliščin najde pot za ureditev razmer in zdrami množico iz apatije in letargije. Najbolj hrabrilna pa je vsekakor napoved demokratizacije, to je namera, da se na določen način in v določeni stopnji izvlečejo izkušnje iz preteklih viharnih dni in upoštevajo osnovne težnje ljudstva. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiHimiiiimimiiiititiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiimiiiitiiiiitiifiiimiiiiniiiiiiitftiiiiiH V Italiji vlada in desničarji Navdušeni za Eisenhowerjev načrt Socialdemokrati pa le izražajo pridržke - Pred imenovanjem ministra za državne udeležbe našega dopisnika) vzhS 7-=- ~ Na Srednjem ter z «vso ameriško dejavnostjo, ki je usmerjena v o--- Eisenhowerjev načrt lajšanje gospodarskega in so-vd,?sVo ni naletel na kak na- obilnega napredka, ki je po-labi. n sprejem. Za to bi treben za izboljšanje življenjsko hh« u-i,„ skih pogojev narodov«. »To se r.anaša danes zlasti na področje, ki je Italiji zelo blizu, je dejal Martino, in je z njo v tesni povezavi: zaradi tega lahko izrazimo naše zadovoljstvo za ta važen razvoj a-meriške politike«. Seveda bi se bilo vprašati, kako naj ti se sploh ameriška politika razvijala, da ne bi naletela vsakikrat na brezpogojno o-dobravanje italijanskega zunanjega ministra. Medtem ko »o doslej demokristjani v svojem glasilu «li Popolo« večkrat zavzeli Atabcem naklonjeno stališče, pa so se sedaj tudi uravnali po Washingtonu. torej z vlade tudi v pogledu zunanje politike. Od vladnih strank edino socialdemokrati ne izražajo brezpogojnega odobravanja, temveč pravijo med drugim — v članku v glasilu »Giusti-zia« — da bi raje videli, če bi pred Eisenhovverjevo izjavo prišlo do direktnega povabila Sovjetski zvezi in drugim prizadetim državam, da hiorp" čudno, kako se tisti nac( nji™ navduševati hačrV se direktno ta tičnp Pe ti^e- Določena policijo s,ta'išča pa lahko pojas- čud(,0 Zakai tu<*' t0 n‘ ve^ ]*vin?’*nu se na£l Eisenhower_ jej0 načrtom zelo navdušu-gi, ,n' 'n desničarski kro- ‘sii a. t>tin 'CarsTv ,katerih je že prišla i«Va atera odobravajoča iz-Marti-. .^ zunanji minister “o je dal intervju, ki ga le u Je dal intervju, ki ga Fl0r )avila »La Nazione« iz v°ri btCe t*anes- Minister go-kctak 0 <riznanje pravic alžirskemu prebivalstvu, in ustanoviti «alžirsko federativno republiko«. Ta dva oficirja sta general Jaques Faure, glavni sodelavec poveljnika divizije v Alžiru, in general Dumesnil Du Maricourt, poveljnik letalstva v Alžiru. General Faure je bil obsojen na 30 dni strogega zapora, ker je stopil v stik z ekstremističnim odborom v Alžiru, ki mu predseduje neki višji rezervni častnik. General Dumesnil pa je bil samo pozvan v Pariz, kjer so od njega zahtevali pojasnila in se je nato vrnil k svojemu poveljstvu. «Le Monde» piše, da je bil namen tega odbora ugrabiti ministra rezidenta Lacostea med njegovimi inšpekcijami v Južnem Alžiru in ga nadomestiti z drugo osebnostjo v Alžiru. S tem v zvezi je ministrstvo za obrambo objavilo kratko pojasnilo, ki pravi: »Ker so se izkoristile nekatere neprevidne izjave v izredno kočljivem ozračju, je bil minister prisiljen izreči sankcije proti eni osebi in opomin proti številnim osebam, da s« napravi konec sleher- nemu tolmačenju, ki je skrajno škodljivo za moralo vojske.« »Le Monden piše, da je gotovo, da je general Faure skušal zbirati privržence za uresničenje načrta, ki je imel namen nadomestiti v Alžiru civilno oblast z vojaško oblastjo. Medtem se francoska vlada pripravlja na razpravo o Alžiru v skupščini OZN in zunanji minister Rineau je že prišel v New York. Z druge strani pa se pogaja z maroško vlado, da bi z njo znova uvedla boljše odnose. Maroški sultan je predlagal, naj bi se rešil spor, ki je nastal, ko je Francija ugrabila pet alžirskih voditeljev, ki so bili gostje maroškega sultana. Maroški sultan je predlagal, naj bi zadevo predložili v rešitev mednarodnemu sodišču. Francija pa predlaga ustanovitev »anketne komisije«, ki naj bi se ustanovila sporazumno. V njej naj bi bili ne samofram coski in maroški delegati, pač Pa tudi predstavniki tujih držav. Napovedani obisk državnega tajnika Mauricea Faura v Tuniziji pa so v zadnjem trenutku odgodili zaradi najnovejšega razvoja tuniško-li-bijskih državnih razgovorov. Med Tunizijo in Libijo je bil namreč sklenjen sporazum in objavili so skupno deklaracijo, ki poudarja, da je treba «alžirskemu narodu priznati pravico do suverenosti in neodvisnosti«. Izjava pravi dalje, da je treba najti ‘pravič- stične in patriotične sile u-, delavcev in kmetov na Vzho-spele odpraviti te ovire, bo du. Predlagal je zatem, n«i mogoče najti nove poti za bi razorožili oba dela Nem(^N - ■ - je in omejili efektivno šte- vilu oboroženih čet razumne' ter je zahteval, naj se ia Nemčije odstranijo «vse atomsko orožje in enote, ki so specializirane za množično uničevanje«. Glede sovjetskih čet je Grotevvohl izjavil, da bodo te še dalje jamčile varnost vzhodnonemške republike »dokler ne bodo imperialist: sprejeli ustanovitve področja omejene oborožitve«. «»------- Odposlanstvo ZDA v Beogradu BEOGRAD, 7. — Danes popoldne je prišlo z letalom v Beograd z Dunaja ameriško odposlanstvo, v katerem so Štirje člani in pet izvedencev posvetovalne komisije za a-meriško gospodarsko pomoč tujini. Delegacijo vodi Benjamin Ferles, njen član je med drugimi tudi predsednik sindikata rudarjev John Levvis, Na letališču so odposlanstvo pozdravili podtajnik v zunanjem ministrstvu Velebit, ameriški poslanik Riddleber-ger in visoki funkcionarji ameriškega poslaništva. Delegacija bo ostala v Jugoslaviji dva dni, jutri pa jo bo sprejel maršal Tito, Prav tako bosta delegacijo sprejela jutri državni tajnik Koča Popovič in Svetozar Vukmano-vič. Ob povratku v ZDA bo delegacija poročala Eisenho-werju v zvezi s programom za pomoč. Angleška letala bombardirajo Jemen BONN, 7, — Jemensko poslaništvo v Bonnu je danes objavilo izjavo, v kateri pravi, da angleška letala in 0-klepna vozila napadajo jemenske kraje. Izjava, ki je bila izročena novinarjem, pravi: »Angleška letala so nadaljevala napade na jemenske naselbine z zažigalnimi bombami in z močnimi eksplozivnimi bombami. Več poslopij vlade in jemenske carine je bilo čo trenutikia, ko eo bile objavljene vesti, porušenih, medtem km angleška oklepna sredstva še dalje napadajo jemenska mesta.« Jemensko poslaništvo v Bonnu je tudi sporočilo, da sta bili v zadnjih 24 urah sestreljeni dve britanski bombni letali nad jemenskim o-zemljem. Uničenih je bilo 18 angleških oklepnih avtomobi-lov. Jemenci pa imajo 173 mrtvih. V Londonu pa je predstavnik britanskega ministrstva za kolonije izjavil, da ao britanska letala stopjla v akcijo v protektoratu Aden »proti elementom, ki so se infil-trirali iz Jemena«, da pa ta letala »niso stopila v akcijo v Jemenu«. Kairski račio je javil dalje, da je jemenski odpravnik po-nlov v Kairu Taleb po razgovoru z Naserjem izjavil, da je Velika Britanija nakopičila čete, letala in oklepna vozila v protektoratu Aden, da bi zasedla področje Qataba, ki je velike strateške važnosti in ima tudi bogate petrolejske vrelce. «Hočemo sedaj videti, je dodal Taleb, kaj bodo v tem primeru napravili Američani, ki pozivajo na ohranitev miru.« Jemenski predstavnik je nato izjavil; «Velika Britanija ima namen zasesti pocročje Qataba, ki je važna strateška točka. Angleži so zbrali na področju Beda več enot skupno z reakcijskimi letali in motoriziranimi oddelki. To je jasen napad na suvereno državo. članico Združenih narodov.« no ureditev tega vprašanja, ker bo le tako zagotovljena varnost vsega arabskega sveta. Alžirski narod mora dobiti pravico, da si bo sam krojil svojo usodo v skladu z določbami listine QZN. Tunizija in Libija se obračata na vse svobodne dežele, naj pripomorejo k takšni rešitvi alžirskega vprašanja, ki bo ustrezala hotenju arabskega naroda. Izjava pravi dalje, da vsebuje tuniško-libijska pogodba uvod v deset točk, ki določajo bratske odnose in odnose dobrih sosedov med obema deželama. Pogodba poudarja, da bo vsaka stran smatrala, da je neposredno prizadeta, če bo ena od njiju ogrožena ali napadena. Z novo pogodbo s Tunizijo se bo zdaj tudi Libija pridružila fronti severnoafriških dežel, ki se zavzemajo za neodvisnost Alžira in za ustanovitev združene severnoafriške skupnosti. Novi politični ravnatelj alžirske narodnoosvobodilne fronte Ahmed Taufik Madani Pa je, kakor poroča kairski radio, izjavil, da osvobodilna fronta zavrača Molletov načrt notranje avtonomije v Alžiru. Dodal je, da se ne bodo pogajali s Francijo, dokler ne bo ta svečano izjavila, da priznava Alžiru pravico do neodvisnosti. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo proglasili enotedensko splošno stavko, ko bodo konec januarja obravnavali alžirsko vprašanje v OZN. Predsednik Sirije v Pakistanu KARAČI, 7. — Predsedniki sirske republike Kuatli je danes prišel v Karači na desetdnevni uradni obisk. Spremljajo ga žena in hči, zunanji minister Bittar in poveljnik sirske vojske. Na letališču ga je sprejel predsednik pakistanske republike Med potjo v Karači se j« »irski predsednik ustavil v Saudovi Arabiji, kjer ga je sprejel kralj Saud. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 9,5. najnižja 5,8. zračni tlak 1033,9, vlaga 77 odst., temperatura moria 8,4. Vreme danes: Spremenl jivo oblačno vreme, temperatura brez bistvenih sprememb._______________ Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 8. januarja Severin, Božena Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 10.49 in zatone ob 24.00. Jutri, SREDA, 9. januarja Julijan. Nikosava Pred današnjim razpravljanjem tržaškega občinskega sveta o ACEGAT Občinski odbor grozi z ostavko če ne bodo sprejeti njegovi predlogi Občinski svet naj bi po teh predlogih povišal za 5 lir prevozne listke, za 2 liri električni tok in za 40 odst. vodo ter že sedaj odobril poviške drugih tarif, ki bi stopile v veljavo prihodnje leto Včeraj se je sestal občinski odbor in pripravil dva predloga v zvezi s proračunom podjetja Acegat, ki ju bo odbornik za Acegat prof. Gri-delli predložil v očobritev na današnji seji občinskega sveta. in sicer: 1. občinski s/vet naj potrdi letošnji proračun podjetja A-cegat, kot ga je sestavila u-pravna komisija podjetja, primanjkljaj, ki je naveden v proračunu, naj se zniža za 50 odstotkov z znižanjem predvidenih Rtroškov za amorti-zaoijo. Občinski svet naj potrdi predlog odbora za povišanje tramvajskih, trolejbus-nih in avtobusnih voznin za 5 lir za navaden listek, povišanje cene električnega toka za comačo razsvetljavo za 2 liri za kilovat in 40-odstotno povišanje cene vode. 2 občinski svet naj že sedaj sklene, da bo v teku leta proučil povišanje še drugih tarif, ki naj bi stopile v veljavo s 1. januarjem 1958. leta. Ta druga povišanja, naj bi služila za kritje nadaljnjih večjih stroškov, ki jih bo i-melo podjetje s povišanjem plač uslužbencev. Poleg tega pa bo odbornik za Acegat prof. GridelJi predlagal obnovitev upravne kombije podjetja. Po nekaterih vesteh bo odbor sporočil občinskemu avetu. da bo počal ostavko, če omenjena predloga ne bosta potrjena. S tema predlogoma je odbor postavil občinski svet pred izvršeno dejstvo. Sedaj občinskemu svetu ne odtaja drugega, kot da ta predloga sprejme ali pa ju .a vrne. Rot torej vidimo, odbor že vnaprej grozi z razpustom občimkega sveta, če večina zavrne njegova predloga. Menimo, da je taksen način izsiljevanja necopusten in da ga ne more sprejeti nobena opozicijska skupina. Kot je znano, je bilo na zadnji seji občinskega sveta sklenjeno, da se razprava o proračunu Acegata odloži i namenom, da se bodo občinski svetovalci podrobno seznanili s pora-meanimi postavkami proraču-na, da bo dal odbor pred začetkom razprave razna pojasnila o posameznih postavkah in o dosedanjem načinu u-pravljanja podjetja. Zato so vei pričakovali obširno razpravo o celotnem položaju v podjetju Acegat in šele potem dokončne predloge odbora, ki naj bi upoštevali tudi predloge opozicije za ureditev laz-raer v tem velikem javnem podjetju. Zdi pa se, da odbor noče načeti razprave o celotnem položaju v Acegat To pjmc-ni, da se stranke, k: so v odboru in ki so odgovorne za dosedanje gospodarsko opravljanje podjetja, bojijo javne razprave o dotedanji upravi, da nočejo razpravljati o podrobnostih ib odgovornostih dosedanjega upravljanja Acegata pred imenovanjem ncve upravne komisije. Mnogokrat smo že pisali, da j* podjetje zabredlo v hudo finančno stisko zaradi plahega upravljanja. Dosedanji u-pravni svet Acegata so nadzorovali demokristjani, socialdemokrati, republikanci in liberalci. Nobena druga stranka, veiika ali mala, ni imela najmanjšega vpogleda v dotedanje upravljanje. Leto za letom so opozicijske skupine v občinskem svetu zahtevale, naj vključijo v upravni odbor tudi njihove predstavnike, ali pa naj j>im vsaj o-mogočijo posredno nadzorstvo da bodo lahko proučevale položaj v podjetju. Vse te zahteve so bile zaman. Sedaj pa. ko se podjetje pogreza v vedno večji primanjkljaj, hoče odbor zvrniti odgovornost za nastali položaj na ves občinski svet, to je tudi na o-pozicijske stranke. S tem bi se dosedanji upravitelja izognili vsaki odgovornosti. Krivdo za povišanje tarif, ki bo prizadelo predvsem delav-.-ke družine, pa bi nosili vsi svetovalci, tudi tisti, ki niso nikoli sodelovali pri upravljanju Acegata. Zato očbor grozi s krizo, Če občinski svet ne bo sprejel njegovih predlogov. Po našem mnenju je takšno ravnanje odbora okrajno nedemokratično. Dvomimo, da si bo kdo od opozicijskih svetovalcev vzel odgovornost za nastali položaj v podjetju A-cegat, coklei mu ne dovolijo. da podrcbno prouči celotno vprašanje. Tega se odbor zaveda in zato si je izbral orož.e Izsiljevanja. Kljub temu pa smo prepričani, ča bo drevi večina svetovalcev zavrnila takojšnji sprejem o-menjenih predlogov. Dolžnost opozicije, ki je v večini, je, da sodeluje z odborom za dobro upravljanje občine in r.je-nih podjetij, To je opczicija do sedaj tudi storila. Za dobro upravljanje podjetja A-cegat pa je potrebno, da opozicijske stranke poznajo njegov celotni upravni ustroj, da se seznanijo z vsemi vprašanji, da spoznajo in se prepričajo, ča so določene po-rtavke isdatkov upravičene, da dajo svoje predloge, kako zmanjšati primanjkljaj n kako razmestiti osebje, da bo čim bolj koristilo oo-ije-ju. Glede izdatkov ni nobena skrivnost, da je bila drseda-nja upravna komisija preveč širokosrčna pri nekaterih postavkah. Sam odbor je ugotovil, da so vsa pretekla leta protizakonito uporaoljali amortizacijski »klad za is»na nova čela. za nabavo novih vozil in podobe«), ki ne spada v obnovo izrabljenih sredstev. In prav amortizacij'ki sklad je vedno predstavljal postavko, ki je najbolj bremenila primanjkljaj. Poleg tega pa se mora občinski svet prepričati, da so bile vse dosedanje tipremembe tramvajskih preg v trolejbusne proge nujne m koristne, pregledati mora, zakaj ima podjetje v zalogi za več kot 600 milijonov iir materiala, zakaj ima več stroškov za osebje menze, kot pa za nabavo blaga za menzo, na kaj se nanašajo izdatki pod postavko «razno», kjer ni povedano, za kaj gre, :n vrsto drugih vprašanj, k; jih mora vsak veoten upravitelj spoznati, preden da svoj glas za proračun podjetja, ki je bilo do sedaj v rokah strank, ki predstavljajo manjšino pte-bivalstva. Stanovanjska komisija pričela z delom Sinoči je župan umestil občinsko stanovanjsko komisijo, kateri predseduje sodnik dr. Gargano in ki jo sestavljajo odbornik Stopper, gospa In-vernicci, svetovalec Tonel in predstavnik EC A d:. Chicco. Komisija je občinska in bo treba prošnje za stanovanja odslej nasloviti na župana. Iz tega razloga bo tudi stroške za delovanje komisije in njenega urada prevzela ob-čim-ka uprava. Komisija je sestavljena iz občinskih predstavnikov, vene ar pa določa zakon, da ji mora predsedovati predstavnik sodnih oblasti, kar predstavlja na j večje jamstvo za nepristranost. Komisija bo delovala s nemočjo občinskih oddelkov za delo in socialno pomoč in bosta ta urada tudi poslovala kot tajništvo komisije. Temu uradu bodo začasno tudi dodeljeni sedanji uslužbenci vladnega generalnega komisariata (bivši uslužbenci ZVU), katere pa bo plačeval vladni generalni komisariat. V začetku delovanja komisije bodo veljavne vse že predložene prošnje za dodelitev stanovanj. Kasneje pa bodo morali vsi interesenti prošnje obnoviti, s čimer se bo število prošenj mnogo znižalo. Na vsak način pa namerava komisija točno proučiti vse stare prošnje . Na osnovi sklepa komisije bo župan s svojim pismom oporočil interesentom glede dodelitve stanovanj. ■ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllIllltlllltlllllllllllllllllMIIIIIUMIIMIIMIMItltllllllllllllllllllllllllltlllHIIIIIItlllllllllHIIIMIIIIIIIIUIIIlllll Še nekaj o zakonu za uslužbence bivše ZVU Nesprejemljivi predpisi za upokojitev uslužbencev Številni uslužbenci bi po zakonu zgubili vse zavarovalne prispevke INPS, hkrati pa ne bi dobili državne pokojnine V oceni vladnega zakonskega načrta za ureditev vprašanja uslužbencev bivše ZV U smo že omenili več negativnih plati. fri tem smo poudarili, da bodo s tem zakonskim načrtom, če bo sprejet in postane zakon, še posebno priziv deti starejši uslužbenci. Kot je znano, plačujejo ti uslužbenci zavarovalne prispevke Zavodu za socialno zavarovanje (INPS). Tistim uslužbencem, ki jih bodo uvrstili v dodatni stalež, bo država vse prispevke, plačane od datuma t* uvrstitve, pridržala, to je prevzela od INPS. Pri tem nastaneta dva primera. Uslužbenci, ki jim bo država priznala vsa leta službe in ki so začeli plačevati zavarovalne prispevke, šele ko so bili sprejeti v službo k ZVU, bodo niorali odstopiti državi te prispevke ter se zanje prenejj^i vsakršni zavarovalni odriS z TNPS glede starostne pokojnine in invalidnine. Uslužbenci, ki so vpisani pri INPS vsaj pet let ter plačajo vsaj leto dni prispevkov, preden se uvrstijo v dodatni stalež, pa bodo lahko sami prostovoljno nadaljevali plačevanje prispevkov za starostno pokojnino in invalidnino. Pri tem je treba upoštevati, da je za minimalno pokojnino potrebnih 15 let vpisa pri INPS ter pet let dejanskega plačevanja prispevkov do leta 1956. sedem let prispevkov do leta 1957, osem let do leta 1958, devet let do leta 1959, enajst let do leta 1960, trinajst let do leta 1961 in petnajst let do leta 1962. Za državno starostno pokojnino pa se morajo plačevati prispevki najmanj 19 let, 6 mesecev in 1 dan. Pri tem je treba upoštevati, da dobe pokojnine INPS moški v starosti 60 let, ženske pa v staroeti 55 let. Invalidnino INPS pa dobe ne glede na starost, seveda če so plačali v petih letih pred vložitvijo prošnje vsaj leto dni dejanskih prispevkov. Država pa ne prizna invalidnine. Iz navedbe teh predpisov o socialnem starostnem zavarovanju je razvidno, da vsi tisti uslužbenci bivše ZVU, ki so že stari 56 let in ki bi jih sprejeli v dodatne staleže, sploh nimajo interesa sprejeli takšne ureditve, kajti če jih uvrstijo v dodatne stale- nega zakonskega načrta stari 65 let, bodo odpuščeni in če niso vpisani že 15 let pri INPS. sploh ne bodo imeli pravice do starostne pokojnine. Lahko dobe le invalidnino v višini od 3.500 do 5.000 lir, seveda le. če jih zdravnik INPS prizna za invalide. Iz tega se še bolj jasno vidi, kako je zakonski načrt neugoden za stare uslužbence. Upoštevati pa je treba tudi tiste uslužbence, ki ne marajo sprejeti ureditve v dodatne staleže ali pa ki nimajo za to pogojev. Vsem tistim, ki se odpovedo službi, bodo po novem zakonskem načrtu izplačali poleg redne odpravnine še posebno nagrado v znesku šest mesecev plače. To je korak nazaj v primerjavi z odlokom vladnega komisariata z dne 20. maja 1955, po katerem dobe vsi, ki se prostovoljno odpovedo službi, nagrado v višini 10 mesecev plače, to je štiri mesece več. Toda vladni zakonski načrt pravi tudi. da se bodo morali uslužbenci, ki so dosegli 63 let starosti ali pa ki že dobivajo kakšno pokojnino, odpovedati službi mesec dni potem, ko stopi v veljavo zakon. Tem pa ne bodo niti izplačali posebne nagrade, marveč samo normalno odpravnino, Pri tem pa gre ta zakonski načrt še dalje. Tem uslužbencem bodo od odpravnine celo odtegnili nagrado, ki jim jo je dala bivša ZVU ob njeni razpustitvi, češ da je bil to nekak predujem na dokončno odpravnino. To pa je nesmisel, kajti po civilnem zakoniku je vsak predujem na odpravnino prepovedan, ker se mora izplačati celotna odpravnina, ko se konča službeno razmerje. Končno pa postane krivičnost tega člena še bolj jasna in otipljiva, če pomislimo, da je najvišji funkcionar ZVU, ki so ga »posodili« iz Rima, ob razpustu ZVU dobil nad milijon lir posebne nagrade, za katero ga ni kasneje nihče terjal. . —««----- V šoli se je ponesrečil Med s ;anjem po hodniku šole pri Sv. Ivanu je U-letni Aldo Dozič z Lonjerske ceste včeraj zjutraj zdri-nil in nerodno padel na tla. Ker se je otrok udaril v glavo, so predlagali, da bi ga mati od' letni šofer Desiderio Novel iz Milj opazil tramvaj, je hi- ...» _________________________________ _ treje pognal v upanju, da se že* zgubijo 'pokojnino' INPS ' Peljala v bolnišnico, kar :.e mu bo posrečilo priti preko 1 Im* ■ . , 1 _ M Mtl M _ mA. — - Ji t MR lin lab i k 4 M A n i A mvidan Zaradi nerednega padca na dvorišču za stavbo, v kateri stanuje, pri čemer si je zelo verjetno izpahnila komolec desne roke in si povzročila tudi kostne poškodbe, se je 45-letna Ana Kocjančič por. Mlak z Lonjerske ceste včeraj proti večeru zatekla v bolnišnico. Toda po nudeni zdravniški pomoči so jo odslovili in ji priporočili, ča bi se sama zdravila v domači oskrbi in seveda predvsem počivala. Tat v rokah pravice Včeraj so prijavili sočnim organom 19-letnega Duilia P. od Sv. M.M. Sip., ki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine likerjev, slaščic in 4000 lir iz pekarne in slaščičarne Ar-cangele Volpi por. Marinelli, ter tatvine lambrete Kritike in poročila Lep uspeh II. javne produkcije igralske in baletne šole SNG Pred. polno dvorano na stadionu. «1. rnajs je bila včeraj II. javna produkcija igralske in baletne šole SNG s sodelovanjem glasbene šole Glasbene Matice. Spored se je pričel z nastopom štirih pianistov iz razreda prof. dr. Demšarja. Poleg Savice Kolarič, ki nam doslej še ni bila toliko znana, so nastopili gojenci, ki smo jih videli že mnogokrat pri raznih nastopih: Tatjan a Vršič, Lia Furlan ter Bruno Podgornik. Vsi so ponovno potrdili lep napredek, za kar jim gre vse priznanje kot tudi prizadevnosti njihovega u-Čitelja. Potem so prišli na oder gojenci baletne šole pri SNG. Videli smo 16 plesalcev (točneje 13 plesalk in 3 plesalce) na raznih stopnjah študija in zmogljivosti: od še povsem majhnih deklic, ki so naredile vtis s svojo ljubkostjo, do skoraj odraslih plesalk in plesalcev, ki so že pokazali precejšnjo dospelost v svojem izvajanju. Pri prvi točki so nastopile: V. in M. Uršič, S. Pulger, s. Pertot, M. Batič. Zadnja se je še dvakrat pojavila na odru, najprej s svojevrstnim kostumom v humoreski «Petje po dežju«, nato pa kot solistična plesalka valčka. V. Kosovel in D. Mavec sta svoj valček odplesali s sigurnostjo in gracioznostjo. Velikega priznanja je bila deležna Darja Grobovšek, ki se je še posebej odlikovala z lepimi gibi rok. Skupina treh parov (L. Prodan, R. Petrovi, S. Masten, F. Drašček, C. Možina in Strajn) je lepo zaplesala znani Boccherinijev menuet, medtem ko sta Možina in Strajn zelo efektno zaključila ta del programa s Turškim maršem Mozarta. Fžrugi del baletnih nastopov je začela Danica Mavec z lepim plesom na Schubertovo glasbo (Sanje), nakar sta se ponovno pojavila Možina in Strajn ter zaplesala Mozartov menuet. Ze tu je bilo mogoče ugotoviti, da je slonela glavna teža programa na teh dveh sposobnih plesalcih, kar velja še prav p osebno za Cezarja Možino, ki je nastopil nato še v solistični točki; plesal je po Schubertovem Momen-to musicale. Zelo prijetno je presenetila Selma Micheluz-zijeva, ki si je izbrala za nastop Pi zzicato Delibesa. Nastopila je poleg G. Požarjeve ter spet duojiee Možina-Strajn tudi v sklepni točki, ki je že katero je 21-letni Danilo Francescht. , pomenila zares dovršen ' sferni iz Nabrežine pustil 9. de- pinski klasični balet. cembra lani v Ul. Crispi. 1 Baletna šola pod vodstvom aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiHiiiiif Včeraj zjutraj na Trgu Sansovino Tramvaj v avtobus Na srečo ni bilo med potniki nobenih ranjencev, medtem ko sta vozili utrpeli precejšnjo škodo Kljub razmeroma hudemu trčenju, do katerega je prišlo včeraj zjutraj okoli 8.30 med tramvajem št. 2 in nekim avtobusom na križišču Trga Sansovino z Ul. Madon-nina, pa na srečo ni bilo treba zabeležiti nobenega ranjenca ne med potniki javnega prevoznega sredstva ne pri šoferju težkega vozila. Pač pa sta obe vozili utrpeli precejšnjo materialno škodo, ker je bilo trčenje precej hudo. Nekaj minut po 8.30 je tramvaj, katerega je vozil 38-letni Silvio Cherti ij Ul. Giulia, privozil izpod predora na Trg Sansovino in med nadaljevanjem vožnje je vozač zaradi nevarnega križišča z Ul, Madonnina zavrl. Prav tedaj je po tej ulici privozit avtobus podjetja »Au- blatnik. Na mesto so prišli agenti prometne policije in dokler ti niso končali preiskave, je bila cesta zajjrta za promet. Na srečo se je vse končalo v pičlih 15 minutah. Samomor ali nesreča? Predvčerajšnjim so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 49-letne Marije Zakaj pir. Calucci iz Ul. delTUniversita. katero so o-koli 11. ure našli mrtvo zaradi zastrupitve z gorilnim plinom. Vse je kazalo, da je ženska izvršila samomor, vendar je njen sostanovalec O-tello Gabrielli kasneje izjavil, da je umrla zaradi nesreče. Ko se je on vrnil domov, je našel kuhinjo v po- tovie Carsiche« in ko je 45- polnem neredu in tudi pre in ne dobe državne pokojnine, ker bodo morali prej prekiniti svoj »lužbeni odnos z državo. Uslužbenci, ki bodo za časa uveljavitve omenjenega vlad- je ob koncu pouka res zgodilo. Po natančnem pregledu je dežurni zdravnik sklenil o« troka pridržati na nevrološkem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v tednu tramvajskih tračnic preden bi privozil tramvaj. 2al pa se je pri računu zmotil in tako je tramvaj treščil v prednjo levo stran in te je z odbijačem zaril v vrijjeno plinsko peč. Verjetno je ženfka spoznala nevarnost in se je skušala rešiti, a je morala biti že tako o-mamljena, da tega ni več mogla. To naj bi dokazovalo tudi prevrnjeno pohištvo v kuhinji, katerega se je oprijemala, da ne bi omahnila na tla. V nedeljo obdarovani občinski stražniki Kakor že nekaj let, so v nedeljo avtomobilisti in motoristi ter njihove organizacije oziroma klubi, obdarovali prometne stražarje, ki skrbno pazijo na promet, za varnost pešcev in seveda tudi varnost in življenje vseh, ki se vozijo z raznimi motornimi v,«-zili. Vreme je bilo v nedeljo dopoldne lepo in ob križiščih se je na pločnikih zbralo veliko število meščanov, ki so z zadovoljstvom gledali dolge povorke avtomobilov, vesp, lambret itd., ki so krožile po najbolj prometnih tržaških ulicah in so se ob semaforjih ustavljale ne glede na barvo luči. da so lahko vozniki čestitali prometnikom Kolona avtomobilov in raznovrstnih motorjev je okrog 11 ure krenila s Trga Unita po Korzu, preko Trga Goldoni do Senenega trga, nato pa nazaj po Ulici Carducci do sodne palače Za to izredno priliko seveda niso veljali razni prometni predpisi, vse je trobentalo in piskalo, stražniki pa »o to spregledali in smeje odzdravljali vozačem. Ob semaforjih so se na križiščih ie od jutranjih ur kopičili raznovrstni darovi, steklenice vina. sadje, slaščice, guače itd. »Vespa club« pa je kakor prejšnja leta podaril občinskim stražnikom nov motor »Vespa«. Poleg tega so v nedeljo, k; je nekak zaključek božičnih praznikov, razne ustanove obdarile revne otroke in zaslužne matere. Tako je dr-lavna ustanova za zaščito ma. tare in otroka obdarila 260 zaslužnih mater ter 120 otrok, ki so bili najbolj pridni in marljivi v šoli. Pokrajinska uprava je razdelila 1500 darilnih paketov med nezakonske in zapuščene otroke, za katere skrbi, 150 paketov pa uslužbencem pokrajinske u-prave. Tudi otroci gasilcev, Železničarjev in uslužbencev pristaniškega poveljstva ter vladnega generalnega komisariata so v nedeljo dobili darilne pakete. Adrijana Villesa je dokazala, da dela resno in smotrno. Vse predvajane točke so bile obenem tako lepe (nekaterim seveda manjka še nekoliko dodelanosti), d. a bi jih bilo kar škoda pustiti »neizrabljene«, da ne bi namreč ti mladi baletniki še ponovno kje nastopili, bodisi z vsem programom ali pa samo s kako točko kot krepko obogatitvijo kakega drugega programa. Z dvema točkama je nastopila igralska šola ,i n sicer drugi letnik (z izjemo Dušana Jazbeca, ki je v prvem letniku), razred S. Drolčeve in M. Baloha. Najprej je bil na sporedu prizor iz Shakespearove ((Ukročene trmoglavke», nato pa 4. dejanje iz Ferda Kozaka eVide Granto-ves. Obalorat se je lepo uveljavil Aleksij PregarcI ki se je znal zelo dobro vživeti v dva povsem različna žanra i-gre. V njem se gotovo razvija dober igralec. Dušan Jazbec fe imel v drugem delu več priložnosti, da se izkaže, kot v prvem; tudi pri njem smemo upati v napredek. Pri Lavri Prodan je šla njena odrezavost kot trmoglavke nekoliko na račun razumljivosti govorjenega teksta. V »Vidi Grantovis so nastopila poleg Pregarca in Jazbeca še štiri dekleta. Glavna teža je seveda slonela na Nerini Dra-šiievi, ki je z mnogo prizadevnosti skušala dati svoji vlogi kar največ prepričljivosti. Igrati mater Silvi Raz-tresenovi gotovo ni bilo lahko, kakor tudi Gabrijela Orlova ni imela lahke vloge komaj osemnajstletne nezakonske matere. Petronijeva pa je imela le postransko vlogo. Neumestno bi bilo pristopati k naporom gojencev i-gralske šole s kakimi strogimi merili, zato teh nekaj pripomb ne velja toliko njim kot režiserjem. Tako je bila na pr. Vida Grantova odločno premlada, medtem ko je bila tipkarica s svojo pojavo zelo neprepričljiva. Pri tem je zelo važna maska prav zaradi tega, ker mora naznačiti tudi pravilno starostno razmerje, na pr. med Vido in tipkarico, hi je bilo to pot porušeno. Vedno se je tudi dogajalo, da so se med mladimi igralci pojavljali ((Levarji*. aSkrbinški» itd. Namen vzgojiteljev pa to gotovo ne sme biti. V nedeljo je dostikrat udarjala n.a dan predloga. po kateri smo dobro slišali kako drugo znano osebnost iz gledališča. Toda kopiranje ne more biti umetnost, čeprav je v začetku še lahko dopustno; vendar se ga je treba čvmprej osvoboditi, ker ovira samostojen razvoj. Se nekaj splošnih pripomb: Pozdraviti je treba dejstvo, da se taka produkcija združi tudi z nastopom gojencev glasbene šole. K programu, ki je bil kar akademijski, bi se prav dobro podala še kaka glasbena točka, seveda, kolikor ni bil program že sam dolg. Sestavljavci programa za prireditev pa so se lahko prepričali, da gre pri taki prireditvi v nedeljskih popoldanskih urah za nekaj neprijetnosti, za katere skoraj ne vemo svetovati rešitve. Razni momenti namreč narekujejo tako uro (toda netočnost je neodpustljiva!). S tem pa pride do neizogibne utrujene naveličanosti navzočih otrok, ki pač ne morejo več strpeti prav tedaj, ko bi moralo biti občinstvo najbolj zbrano. Kako pa naj na mlade igralce vpliva takšen «odziv» v dvorani, si pa tudi lahko mislimo in nam mora biti zanje lahko samo žal. (Tisti, ki imajo s seboj majhne otroke, ki jih ni mogoče več miriti, bi morali že vendar razumeti, da je nezdružljivo z obzirnostjo, a/;o dvorane ne za- pustijo. V bodoče bi morali na to opozarjati reditelji, če se ljudje na to sami ne spomnijo). Prireditev bi p večerni uri gotovo bolje izpadla. To-da tu nastanejo nove težave, deloma zaradi nastopajočih samih, ki so še otroci, kakor zaradi dela občinstva, ki so tudi otroci in morajo biti zvečer v postelji, stvar je res težko urediti. Da pa prireditev sama ne trpi in da prideta delo in trud nastopajočih do boljšega sprejema pri občinstva bo pa vsekakor treba pomisliti, kaj bi bilo napraviti. rho «»------- Družabni večer PD v Barkovijah Ko sem sledil v soboto zvečer nas topu naša mladine na odru in pod odrom, sem bil prijetno iznenaden. Ni dolgo temu, ko smo dajali mladini navodila, kako naj se udejstvuje v prosvetnem delu, od točke do točke pa je raslo v meni prepričanje, da je mladina tista, ki nam kaže nova pota na prosvetnem p odroč-1 u. Od štirideset do šestdeset pevk in pevcev smo vadili petje skozi dolge in dolpe mesece, kajti spored za na-stgp je moral vsebovati petnajst do dvajset pesmi, Naša mladina pa nam je dokazala, j za pester tpv* red majhno število vnetih in požrtvovalnih prosvetnih delavcev, ki spravijo v kratkem času na oder spored, ki prija vsakemu okusu. Štirje skeči, us^a) ženskih dvospevov in štinročna skladba za klavir so zadostovali, da je prišel vsak udeleženec na svoj račun. Pravzaprav smo Bnrkovlja-n i srečni, kajti razpolagamo s tako mladino, ki se je za- čela ukvarjati z odrom že v svojih otroških letih in to nič več in nič manj kot pri slovenskem gledališču. Sola Starčeve, Rodoškove in drugih poklicnih igralcev je pustila pri naši mladini lepe sledove, ki se odražajo v neprisiljenih kretnjah, lepi mimiki ih brezhibni izgovarjavi. Zdi se ti, da vidiš pred seboj i-gralce, ki so zapustili gledališko šolo z najboljšim uspehom, kajti vsi štirje skeči so bili podani z neverjetno rutino. Tudi nam je pripravila naša mladina novost. Nazorno nam je namreč predstavila pašo lepo, nad sto let staro pesem. Oder in dvorana sta sodelovala pri naši narodni: «Po čelen Trste lučke ni, pri muaje lubce gorijo tri«, in na odru so zažarele tri luči-ce. »Al je zdrava al bolna, al jema dni zga lubega« in že je na odru Miček objemal t anko. «Pod uakno s’n prce-getau, an druge je lubco šepetati« in pod oknom si je grizel prste v nepopisni ljubosumnosti ubogi in nesrečni Jernek. Seveda je sledilo Jer-nekovo maščevanje: «Da be te šepetala mrzelca uokul tuajpa živega srčeca, nuč jen dan, da be se pruaso smrte sam«. Le kdor je videl Mič-ka, kako ga je tresla amrzel-ca», lahko razume, kaj je pomenilo staro barkorAjansko maščevanje. Dvorana in oder sta se spojila v eno celoto in marsikdo se je pohvalil, da je tudi on sodeloval pri tej točki. Po končanem sporedu se je razvila neprisiljena zabava, preko katere Barkovljani ne gredo nikdar. Naša mladina, ki nam je priredila tako lep večer, zasluži vso pohvalo in nam je v ponos. Delo starih utrujenih članov je prešlo v krepke in spočite roke mladine, ki nam daje jamstvo, da ne bo naše prosvetno delovanje nikdar izumrlo, ker tudi ne sme izumreti. Našlo je v naši mladini novo pot. R. P. R. Ricci in E. Magni v Teatro Nuovo V Teatro Nuovo so včeraj zvečer gostovali Renzo Ricci in Eva Magni ter Glauco Mau-ri, Gian Carlo Sbragia in An-na Nogara, ki so v režiji Ric cija samega predvajali 0’Neiia »Dolg dan do noči«. Umetnik) so z odlično igro v pretresljivem delu dosegli velikanski uspeh. Zaradi pozne ure (konec blizu 1. ure) in pomanjkanja prostora bomo o predstavi nekaj več poročali jutri. O Danes ob 18. uri bo v ameriškem kulturnem centru USIS koncert reproducirana glasbe, ki ga bo organiziral »Tržaški krožek jazza«. Vstop, je prost. ( OtEDALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI J u t r i ob 20. uri za a-benente reda B v ložah in parterju ter reda A na galeriji — druga predstava Wag-nerjeve opere »Nuernberški mejstri pevci«. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za to predstavo. ( KAHNA OBVBSTIIA ) Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kuiturne zveze v Trstu bo imel svojo redno sejo v sredo 9. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ul. Roma 15. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTi IN POROKE Dne 6. in 7. januarja 1957 se ie v Tr»tu rodilo 16 otrok, umrlo ie 22 oseb. bila pa ie ena poroka. POROČILA STA SE: natakar Egidio iianella in gospodinja Netla Lacliner. UMRLI SO: 77-letni Pietro Missigol. 68-! etn a Frančiška Starc por. Pierobon, 68-ietna Carolina Carminatl por. U osut ti, 24-letni Corrado Bonazza, 80-ietna A ona Furlanich ,vd. Debernardi. 78-letna Marija Strapcar, 80-letni Giovannl Ruzzier. 2 dni stara Loredana Troian. 64-letna Gio-vanna Trotti por. Marussi. 79-leuil Giovanni Stanicich. 78-let-na Giseila Roeco, 73-1 etna Antonija Udovič por. Zanella. 85-letnl Bortolo Gianoila. 7»-letna Ana Černigoj vd. Lorenzi, 67-letni Annibale Semmola. 80-letna Emilla Zamparo. 8T-lc!nl M roa r -do Uelise. 73-letna Emma lom-masinl vd. Piccini, 61-letni Mario Ferro. 62-letna Ana Sanda« POT. Crevatin, 87-letna Emi in la Decltch por. Franca, 43-letnl Ivan Počkar. NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju Davanzo. Ul. Berninl 4: Gl usti. Strada del Friull 7 »Greta): Mulo. Ul Buonarroti tl! Mizzan. Trg Venezia 2: Tamaro-Neri. Ul. Danle 7. 7.0. vedno nas je zapustila naša draga Katarina Sosič por. Tence sl a ra 63 let Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 9. januarja ob 15.30 i/. hiše žalosti v Sv. Križu. Žalujoče družine Tence Magagna in Antonini GLASBENA MATICA priredi jutri 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju Koncert mladih glasbenih umetnikov HOELZEL HIl DA sopran KRIZMANCIC SILVAN violina ŠVARA BORIS klavir VODOPIVEC ALEKSANDER kit, vir SPORED: 1. Bach--Liszt: VARIA- CIJE NA TEMO : Weinen, Zagen, Sor-gen, Klagen 2. Gluck: ARIJA IZ O- PERE ALCESTA 3. Vitali: GIACCONA 4. 'Volf: POSVETILO Strauss: VSEH DUŠ DAN 5. Brahms: BALADA g- mol 6. Čajkovski: MELAN- HOLIČNA SERENADA 7. Chopin: TRIJE PRE- LUDIJI Škerjanc: TRIJE PRELUDIJI 8. Šivic: O SAJ NI SMRTI Bravničar: ŠE VEŠ KO SI MI PRINESLA JASMIN Lajovic: KAJ BI LE GLEDAL 9. Tajčevič: PREDUDIJ Liszt: GOZDNO ŠUMENJE 10. Puccini: ARIJA IZ OPERE TOSCA Verdi: ARIJA IZ O-PERE TRUBADUR Vabila bodo na razpolago od ponedeljka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. MOŠKI PEVSKI ZBOR orosvetnega društva »PROSEK - KONTOVEL« priredi v soboto 12. t. m. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu KONCERT UMETNIH IN NARODNIH PESMI pod vodstvom Milana Pertcta. Besedila pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG. Sporedi bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. tv. Frančiška 20. I R A P 1 O j TOREK, t. januarja 1957 TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 Predavanje: 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture: 12.55 Gounod: »Faust«, prolog: 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Chopin: 24 preludijev; 18.36 Zbor Choraliers; 18.50 Fritz Kreisler: 19.15 Zdravniški vedež: 19.30 Priljubi iepe melo- dije; 20.00 Šport: 20.05 Delio Lu-tazzi; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije: 20.51 Musorgski: Noč na Golem brdu: 21.00 Jacques Deval: «Tovariš», drama v 4 dejanjih — igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Poje Marian Anderson. TRST I. 14.30 Tržaška kulturna kronika: 19.45 Ciganski orkester: 21.05 Simlonični koncert orkestra Tržaške fiiharmonile. d rigira Dean Dixon. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15, 13.30, 14.15, 15.00. 19.00. 22.00 Poročila v Italijanščini: 6.30, 12.30, 19.45 23.00, 5 00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba: 7.00-7.15 Spored Iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Koledar; 8.00. 12.00 Spored iz Ljubljane: 13.45 Iz operne glasbe: 14.30 Naše gospodarstvo: 14.40 Po Slavoniii in Voivodini (spored narodnih pesmi); 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Veseli godci: 15.40-16.00 Spored iz Liuibljane: 16.10 Ritmi in popevke: 16.45 Skladbe Vletorja Herberta: 17.15 Pevski zbor ital. kulturnega krožka z Reke: 18.00-19.30 Spored Iz Ljubljane: 19.30 Gershwi-nove melodije; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 13.00 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 800 Operetne melodiie Danila Bučarja in Iva Tijardoviča; 8.50 Vesele in žalostne narodne pes- j mi; 9.15 Silvo Matelič: Iz Vare-ške doline — trboveljski do-zdrav (reportaža): 9.30 Dopol- ; danski koncert; 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev): 11.45 Melodije za razvedrilo; 11.15 Za dom in žene; 11.30 30 minut so- i listične glasbe: 12.00 Zbori pojo : narodne pesmi; 12.40 Edward Grieg: Stine norveški plesi: 13.15 i Igra orkester Jam Corduvvener; 13.30 Pester spored opernih melodij: 14.35 2eleli ste — poslu- ^ šajte!: 16.10 Marijan Lipovšek: Simfonija za veliki orkester (izvaja orkester Slovenske filharmonije. dirigent Jakov Cipci); 17.10 Zabavna in plesna glasba j na tekočem traku: 18.00 Športni , tednik: 18.30 Solistične skladbe ; za klavir in violino: 20.10 Poje j Ljubljanski komorni zbor: 2Q.30 ; Radijska igra — Sarovan: Cio- j veška komedija (prva izvedba); | 21.30 Mali koncert: 22.15 Iz komornih del jugoslovanskih skla-; dateliev. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18.40 Sfinga TV; 19.10 Športne vesti! ; 20.45 Poročila; 21.00 Cirkus Krone. reportaža iz Florence: 22.20 »Neki glas zvečer«; 22.45 Rotterdam. ( KINO J Escelsior. 13 30: »Vojna in mir«, A. Hepburn, H. Fonda. Vista-vision v barvah. Nepretrgane predstave Zadnja predstava ot) 21.10. Feaice. 15.30: «Prepovedan planet« (11 pianeta proibito). VVal-ter Pidgeon. Anne Francis. Čudovita dogodivščina v svetu prihodnosti. Eastmancolor. Nizionale. 15.30: «Metro» predstavlja Toma in Jerr.va. dve zelo zabavni osebi, v »Živahni fantaziji M. G. M.» (Fantasia animata M.G.M.). Technicolor, Fiiodrammaiico. 16.00: »Crni šotor« (La tenda nera). Vistavi-sion-Technicolor, Anthonv Steel R. Sinden. A. M. Sandri. Supercinema. 16.00: «Montecarlo». Technirama in technicolor. V. De Sica, M. Dietrich. Arcobaleno. 16.00: «TrikotniK smrti«, S. Chaplin. Film J® strogo prepovedan mladoletni' kom. Astra Rojan. 16.00: »Pirati metropole«, Frank Lovejoy n> Joan VVeldon. Capitol. 16.00: »Suor Letizia«' Čudovita interpretacija Anne Magnani in A. Cifariella ter E. R. Drago. Cristallo. 15.30: James Stevvart in Doris Day sta odlična izvajalca v filmu: «Clovek, ki je preveč vedel«. Film vam bo vzei dih. Režija Alfred Hit-ckoch. Paramount - VistavisioD in technicolor. Grattacielo. 15.30: «Mešana krik A. Gardner, S. Granger. Alabarda. 16.00: James Stevvart in Doris Day sta odlična izvajalca v filmu: «Clovek. ki ie, preveč vedel«. Film vam bo vzel dih. Režija Alfred Hit-ckoch. Paramount - VistavisioD Ariston. 16.00: «Spačena roka»' Zarek ljubezni v naipeti policijski zgodbi. Van Johnson i" Arlene Dahi. Mladoletnim prepovedano. Armonia. 15,00: «Kongo». Super-technicolor V. Mavo. P. Lor-re. Na odru zelo komična komedija «E1 vecio cotoler« Aurora. 15,45: «Mihael Strogovk C. Jurgens in S. Koščma. P° romanu G. Vernea «Carski sel*' Cinemascop v Eastmancolor Fox. Garibaldi. 16.00: «Jaguar». Sabu, Chiauita, Borton Mac Lane. Avanture v predelih, ki so najboli nedostooni za človeka' Ideale. 16 00: «Zavoievalec». Velik cinemascope v technicolon John Wa.yne, Susan Haywar» in Pedro Armendariz. Im pero. 16.00: «Piknik» z W. Hol-den in K Novak. Cinemascope v technicolor. Zadnji dan. Italia. 16.00: «Ob času počitnic*1 (Tempo di villeggiatura). Zabavna komedija. Giovanna Ra!-li, Abbe Lane in Vittorio D® Sica. Zadnii dan S. Marco. 16.00: «Morska pošast*-Kino ob morju. 1600: «Ona»' Dramatičen in napet film. Marina Vladv in Walter Gilleo Prepovedan mladoletnikom. Moderno. 16.00: «Hamlet», LaW-rence Olivier in Jean Simmonš Savona. 16.00: «Ponos plemena*' Technicolor. Jane Russel 1*1 Jeff Chandler v ljubezenski zgodbi. Viaie. 16.00: »Velika ietnišnica*' Tom Tolly, Silvia Sidnev. FilU1 prikazuje skrivnosti ječ. Premiera v Trstu Vitt. Veneto. 15.30: «Jokala bor« jutri«; Susan Haywacd. Metro-scope. Prva nagrada na festivalu v Cannesu. Belvedere. 15.30: «Princ študent* Čudovit Technicolor Metro. £• Purdom. A. Bl.vth. Poje M1 Lanza. Marconi. 16.00: «Noči iz Decame-rona«. Technicolor. Joan Fontaine in Louis Jourdan Massimo. 16.00: «Zakrinkanl konjenik«. Napeta pustolovščin* najbolj popularnega junaka * Zahoda. VVarnercolor. ClavtoO Moore In Jov Sllverheels. Novo cine. 16.00: «Rommel, lisic* puščave«. James Mason. Odeon, 16.00: «Crna mapa«. Antone Balpetre m Lea Padova"'' Radio. 16.00: »Komu zvoni«, Tech-nicolor Garv Cooper in Ingrid Bergman. [ MALI OGLASI J IŠČEM 14-letnega VAJENCA 7* trgovino jestvin. Ul, F, Sever® 105. JSCEM 14-15-lctnega VAJENC^ za trgovino iestvln v mestu. N*" slov na upravi lista. Umrl nam je oče, ded in praded BOGOMIR SAKSIDA Pogreb bo danes iz Andrejeve kapele r.a 2alah v Ljubljani. Žalujoče rodbine; Saksida. Vajda, Volčič, Vovk, Čermelj Z A H V A. L A Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki iz-gubi naše drage matere in stare matere MARIJE JOGAN vd. TAVČAR se iskreno zahvaljujemo, Posebno zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoče družine Milič, Sosič In Jogan NIGERIJA KAMERUN ojaunaa IZVIRNE OBLIKE USPEŠNE BORBE PROTI STALINIZMU DRUGI DEL ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE ZN 0 POLJSKI SOCIALISTIČNI DEMOKRACIJI Zgodovinsko vključijo kot Za železnimi vhodi varšavske univerze je drevored, ki vodi k raznim univerzitetnim zgradbam. Na eni strani drevoreda je zid prelepljen z lepaki, pred katerimi se zbirajo študenti. Gre pre- težno za lepake pisane s peresom, s svinčnikom risane karikature. Na njih se izraža solidarnost z madžarskimi delavci, s Poljaki, ki se Po sporazumu vračalo iz ZSSR. Gre pretežno za politične lepake, ki nosijo podpise »Centra komunistične mladine«, «Centra socialistične mladine«, «Centra demokra- tične mladine«. Na univerzi je torej enotna mladinska organizacija zadobila večstran- karsko obliko. Vse to se dogaja odkrito, brez vsakršne ovire ■n brez vsakršnega preganja-hja od strani oblasti. Politična diskusija med študenti je zelo živahna, njihova občutljivost je postala skoraj bolestna. Študenti so bili z delavci v prvih vrstah v oktobrskih dneh. Govoril sem z mladimi študenti; v splošnem sem naletel na razpoloženje, ki išče »socializem v svobodi« tudi med onimi, ki se proglašajo za »demokrate, kakor v ostalem tudi med mladimi «komunisti». Diskusija in polemika sta se mi zdeli nejasni ,toda polet se mi je pri vseh zdel zelo živahen. Obstaja torej tendenca k Političnemu razlikovanju med strankami tudi med učečo se mladino v Varšavi, ki prav gotovo predstavlja precejšnji del javnega mnenja. Dejstvo le, da vsaj formalno, nismo, imeli na Poljskem nikoli režima ene same stranke. Ved-no so obstajale tri stranke: Združena delavska stranka, ljudska (kmečka) stranka in demokratična stranka. Res je, da je po letu 1948 absolut-n° premoč imela delavska stranka, ki je nastala iz fu-ztje med komunisti in socialisti ,ampak parlament in Poljska vlada sta bili vedno sestavljeni iz različnih struj. Volitve so se vršile plebiscitarno, z blokiranimi listami, toda liste so bile vedno koalicijske liste nacionalne fronte. V sedanjem vrenju se sku-ža dati strankam na Poljskem Peko bolj izrazito obeležje. Toge oblike fronte prepuščajo mesto skupnim odborom med strankami. Jasno se zatrjuje, da mora oblast ostati trdno v rokah delavskega razreda, in zato njene stranke, v izgradnji socializma; hkrati pa se tudi zatrjuje, da druge politične sile morajo imeti važno funkcijo v tem delu, če le pristane na to, da razvijajo svojo dejavnost znotraj socialističnega sistema. Nismo torej pred shemo meščanske, zapadne demokracije. ampak tudi nismo pred shemo države z eno samo stranko. Izgradnja socialistične družbe zahteva po mne-niu Poljakov, omejitve in ob-veznosti, ki naj preprečijo Protirevolucionarne poskuse, toda gre za izgradnjo, ki se more in mora razvijati s sodelovanjem sil, ljudi, različnih skupin, v dialektičnem Procesu Ali more tedaj ponovno na-stati ,poleg komunistične stranke, tudi neka socialistič-na stranka na Poljskem, kakor baje menijo varšavski Študenti? Reči je treba, da voditelji Združene delavske stranke odločno odklanjajo tako možnost. Oni namreč smatrajo, da bi nastanek dveh delavskih strank predstavljal skrajno nevarno nazadovanje ra stvar socializma. Kako bi hastala neka socialistična »Iranka? Ce bi nastala zunaj Združene delavske stranke bi mtjno postala opozicijska stranka, ki bi mogla zbrati okrog sebe vse nezadovoljneže in nasprotnike; če pa bi hastala znotraj delavske stranke, z razkolom, bi to Predstavljajo nevarnost, da bi Poleg nje obstajala neka zaprta in sektaška komunisti* ha stranka, v kateri bi mo-S" z lahkoto prevladati statisti skupine »Natolin«. Kaj-žt glasovi, ki so naklonjeni organiziranju ločene socialistične stranke, prihajajo, ra ren od strani tistih, ki po tragičnih izkušnjah preteklih *ft, iščejo spontano neko »demokratično« delavsko stranka ('h tu gre tudi za »socialistične« študente v Varšavi), °d strani ostankov socialdemokratske desnice, ki so svpi fas ostali izven združitve, in od strani določenih predstavnikov skupine »Natolin«. Srebanje obeh skrajnih kril delavskega gibanja je značilno Menim, da je poljsko vprašanje v tem da Združena delavska stranka ostane vedno bolj demokratična in vedno bolj ustrezno orodje soclali-•tične graditve, orodje, ki h a j bo v stanju usmeriti Polj »ko, g vedno večjo odločnost-po poti socialistične demo. kracije. Toda če ni verjeten niti ko rlsten razkol delavske stran j5*, ali bo na Poljskem nasta ** neka katoliška stranka? V zanimiv poskus, da se tudi katoliške množice tvoren element v proces izgradnje socializma zelo katoliški Poljski bi bilo naivno misliti, da ni nobenega, ki bi mislil na to. Toda kljub temu, da nekateri o tem diskutirajo, menim, da ni možnosti niti za to hipotezo. Menim celo, da si odgovorni katoličani ne postavljajo, vsaj za sedaj, tega problema. Reči je treba nasprotno, da so oni, s kardinalom Viszynskym vred, do sedaj ravnali z veliko spretnostjo in z veliko previdnostjo. V sedanjih razmerah bi bilo na Poljskem skrajno težko organizirati neko katoliško stranko. Imeli smo, res je, gibanje naprednih katoličanov Pax, ki je podpiralo režim tudi v najbolj trdih letih. Toda Vatikan je gledal s skrajnim nezaupanjem na gibanje 'Pax, kakor da bi šlo za krivoversko gibanje, kakor da je šlo za izraz ideološkega in verskega popuščanja na polkomunističnih o-snovah. Menim, da je vloga tega gibanja končana. Problem poljskega katolicizma in poljske države je danes v tem, da najde neko osnovo sporazuma, ki naj da katoličanom vsa jamstva verske svobode, ki pa naj vključi katoličane v socialno življenje dežele in jih spremeni v tvoren element obnove in narodnega napredka. V nasprotju s kardinalom Mindszenty-jem. je kardinal Vyszinsky dokazal ,da se zaveda možnosti in meja, in da ima zelo razvit čut za Dolitiko. Po svojem povratku v Varšavo se on ni prepustil hrupnim manifestacijam izrazito političnega značaja. Ni se pojavil na balkonu, razen v notranjosti nadškofijskega dvorca; ni hotel spremeniti svoje »prve maše« v Varšavi v jav. no politično manifestacijo. Ravnal je diskretno in previdno. V nasprotju z madžarskim kardinalom, izhaja poljski kardinal iz socialnih struj katolicizma in je ,takoj po svoji vrnitvi, imel pred očmi strahotno lekcijo v Budimpešti. S svojim delom je do sedaj tiho podprl Gomulkove napore; podpora, ki je bila jasna zlasti pri imenovanju poljskih škofov, na bivšem nemškem ozemlju. Res je, da sv. j,e pri tem, ,z običajno cerkveno tenkočutnostjo, uporabila" formula, ki še ne pomeni pravnega priznanja poljskih zapadnih meja, nedvomno pa gre za neko prvo priznanje «de /acto«. Škofe ni- so imenovali kot škofe omenjenih sedežev, ampak kot «splošne vikarije poljskega kardinala« v »onih sedežih«. Vsakršen umik je možen; vendar pa so danes, prvič po vojni, poljski škofje tam, kjer so bili nekoč nemški škofje, in to predstavlja zelo važen korak za utrditev enotnosti vseh Poljakov. Akcija kardinala in katoličanov more imeti precejšen vpliv na podeželju ,med kmeti, ki so bili do sedaj, zlasti v poslednjih letih, zelo nasprotni režimu. Kardinal prav gotovo ne more hoteti tega, kar hoče Gomulka in Združena delavska stranka. Ta dva moža z veliko politično razsodnostjo, revolucionar Gomulka in kardinal Viszynsky, imata nujno znatno različne cilje, toda oba imata živ čut za dejanske možnosti. Poljska se danes trudi, da bi našla svojo avtonomno, nacionalno pot v socializem in da si povsem ponovno pridobi svojo nacionalno neodvisnost na temelju odnošajev vzajem. ne enakopravnosti z ZSSR v okviru pripateljstva in sodelovanja med socialističnimi deželami. Na tej poti je že napravila pomembne korake in dosegla velike uspehe. Toda gre za pot, ki je polna težav, ki jih ne moremo prezreti. Treba je premagati tudi znatno nezaupanje od strani Rusov, premagati razpoloženje, ki na Poljskem pogosto meji v nekaterih krogih, na najbolj zagrenjen nacionalizem. Napredovati je treba v največji narodni enotnosti, z veliko umerjenostjo in čutom za ravnotežje. Ce bodo dosegli to enotnost, se bo tudi graditev socializma mogla razvijati v vedno širših oblikah, s sodelovanjem vedno širših plasti prebivalstva. In na Poljskem more, prvič v zgodovini, dozoreti srečanje katoličanov s socialističnimi množicami v izgradnji nove družbe. Nihče pa ne more prezreti, da je vprašanje zadržanja katoličanov povezano v precejšnji meri ne samo z voljo Poljakov, ampak tudi z voljo Vatikana. Treba bo zato zasledovati s skrajno pozornostjo obisk, ki ga bo poljski kardinal v kratkem napravil v Rimu. Kar zadeva politične stranke, bo, po mojem mnenju, Poljska ostala zvesta sedanjemu trojnemu razlikovanju, Nastop mladih umetnikov ne da bi se pri tem pojavile nove stranke, najmanj pa socialistična ali katoliška stranka. Toda sedanje tri formacije bodo zadobile bolj izrazito in odločno fiziognomijo. Politična diskusija bo postala živahnejša, tisk bolj odprt in bolj svoboden V delavski stranki sami se bo še nadalje razvila že itak živahna notranja diskusija. »Diktatura proletariata« se torej na Poljskem razvija v lastnih oblikah tudi na političnem področju. Gre za izkušnjo, ki je s te plati daleč od one sovjetske, kakor od jugoslovan ske, in ki se približuje morda po raznih plateh oni kitajski. In gre za izkušnjo, ki. naj skozi težkoče in ovire uresniči socialistično demokracijo, v kateri naj se sedanje orne jitve spremene v popolno svobodo vseh ljudi. GIOVANNI PIEHACCIN1 (Iz nAvanti!,) Zadnje dni je Gina Lollobrigida ponovno postala «važna». Postala bo namreč mati. Ropot, kj Je v zvezi s tem nastal, pa je prav gotovo nekoliko prekoračil meje. Ob njej znana filmska igralka Anna Magnani Nekoliko vedrejše ozračje Enajsto zasedanje generalne ] obstoječih problemov nemo-skupščine ZN, ki je bilo prekinjeno pred prazniki ,se nadaljuje. Skoro dva meseca trajajoči prvi del zasedanja je bil stalno predmet splošnega zanimanja ne zaradi «o-bičajnih« točk dnevnega reda, ampak predvsem zaradi »nenavadnih« vprašanj, ki so bila prišla pred Združene narode zaradi krize v mednarodnih odnosih, predvsem zaradi Egipta in dogodkov na Madžarskem. Vzdušje, v katerem se nadaljuje delo generalne skupščine, bo, kot se zdi, vsaj za malenkost drugačno od burnih dni v začetku prvega dela zasedanja. Zdi se, da so elementi zaostritve izgubili glavno težo, poleg tega pa je tudi splošno vzdušje v mednarodnih odnosih zadobi-lo čedalje bolj obeležje stanja, v katerem sicer drugemu ne veruje, hkrati pa nihče ne želi riniti še dalje k poslabšanju odnosov ter pazi ,da bi ne šel preko meje, od koder bi se bilo težko vrniti. Blokovska politika in vse, kar je z njo povezano, da je ta način odnosov za reševanje iiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiitiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii PRI VOLITVAH V KAMERUNU JE PRIŠLO DO NEREDOV... Francoske oblasti priznale obstoj trgo vine s sužnji Francozi so sicer skušali z neznatnimi reformami stanje izboljšati, domačim rodoljubom pa to še ni dovolj ga pogleda na mednarodne adnose, zaradi svoje pravilne orientacije iznad in proti blokom in končno zaradi nakazovanja perspektive, ki je v današnjih pogojih edina mogoča, perspektiva politike aktivne koeksistence. V dneh, ko je jugoslovanska delegacija obrazložila svojo koncepcijo, je bil to svetel žarek v pretežno mračnem vzdušju, za katerega so bili značilni zna. ki zaostritve in pomanjkanja dobre volje. Komaj tri tedne zatem, ob koncu leta, pa je bilo vedno več tistih, ki so že prihajali do prepričanja, da se z zaostritvijo vzdušia in razmer ne more rešiti ničesar in da vodi ta pot neposied-no tja, kamor ni dejansko hotel nihče iti. Na temelju takih ugotovitev se da zaključiti, da se tisto, kar ni bilo storjeno v prvem delu zasedanja, da nadoknaditi v dru. gem delu zasedanja V drugem delu zasedanja se mora končati razprava o skrbniških vprašanjih. S sankcioniranjem plebiscita v britanskem Togu vprašanje tega ozemlja še ni prišlo z dnevnega reda. Tudi francoske za. hteve po priznanju rezultatov plebiscita od 22. oktobra lani v Togu, o čemer pišemo v drugem članku, bodo zelo verjetno naletele na resen odpor zaradi okoliščin in skrajnih namenov plebiscita samega. To vprašanje bo verjetno o-srednje politično vprašanje s področja skrbniških nalog ZN. Tudi diskusije o ekonomsL,a' vprašanjih in predvsem i-vprašanju gospodarsko ne«-dostno razvitih področij svet* V nedeljo popoldne Je bila v dvorani na stadionu »Prvi maju zelo uspela II. Javna produkcija plesne in Igralske šole tržaškega SNG ob sodelovanju šole Glasbene Matice. Na prvi sliki prizor tz «Vide Grantov«« Ferda Kozaka. Na sliki vidimo nastopajoče (od leve proti desni) S. Raztrese-nova, G. Orel, R. Petrom in N. Prašič. — Na drugi »liki Chopinov »Notlurno« v izvedbi baletne skupine G. Požarjeve M. Možine, M. Strajna ln S.Micheluzzijeve. — Na tretji sliki U. Podgornik pri klavirju Ob koncu preteklega meseca so imeli v Kamerunu volitve. Proti tem volitvam sta se izrekli najmočnejše politično gibanje v Kamerunu Ljudska unija Kameruna in tudi Združeni narodi. Vzrok temu je bilo to, da se je pri teh volitvah od ljudstva zahtevalo le to, da izvoli skupščino, ki naj nato sklepa o tem, ali naj Kamerun ostane še naprej pod skrbništvpm ZN, ali naj se vključi v sklop Francoske unije. Celo iz poročil francoskih dopisnikov iz glavnega mesta Kameruna Jaunde je jasno razvidno, da je tamkajšnje ljudstvo volitve bojkotiralo. Del francoskega tiska je kar odkrito pisal, da je v posameznih pokrajinah šlo na volitve le 28 odst. volilnih upravičen- cev. Sicer pa je znano, da je prišlo pred in med volitvami v deželi do velikih neredov, celo do požigov volišč in umorov kandidatov. Vsa zadeva zasluži nekoliko daljše razlage; V Kamerun so Nemci prodrli okoli 1870. Leta 1884 pa so si Nemci to ozemlje, ki meri 422 tisoč kvadratnih kilometrov, prilastili kot protektorat. Po nemškem porazu v prvi svetovni vojni sta si Kamerun razdelili Francija in Anglija. Angleži so si vzeli petino dežele in jo pozneje priključili Nigeriji, ostale štiri petine pa so postale mandat Zveze narodov, ki ga je poverila v upravo Franciji. Isto stanje so leta 1946 potrdili tudi Združeni narodi. V zadnjih desetih letih pa se je oblika skrbništva Francije nad Kamerunom močno spremenila. Da bi Francija utrdila svoj položaj in svojo kontrolo, je vključila Kamerun v svojo unijo in tako je dežela, ki bi morala biti pod upravo ali vsaj kontrolo skrbniškega sveta ZN, postala sestavni del Francoske unije. V svoji reportaži iz francoske Afrike je neka holandska novinarka leta 1953 pisala ,da se »vsak dan na stotine človeških bitij prodaja v suženjstvo«. Sest mesecev pozneje se je neki mladi črnec iz tega področja prijavil državnemu tožilcu in obtožil svojega bivšega gospodarja, da ga je prodal kot sužnja v Saudovo Arabijo. V začetku leta 1956 je bil skrbniški svet Združenih narodov opozorjen ne neko vest, ki je prihajala iz Londona in o kateri je pisal »Nevv York Times«. V tej vesti je bilo rečeno, da «Združenje za zaščito kolonialnih ljudstev pro ti suženjstvu pripravlja poročilo o trgovanju s sužnji, ki se izvaja na skrbniškem o-zemlju Kameruna«. Ta vest je spodbudila skrbniški odbor na vsestransko razpravo in francoski pred stavnik v tem odboru je izjavil, da je «francoska skupščina o tem vprašanju že vodila razpravo in zahtevala pojasnila od nekih svojih odborov. Na temelju teh podatkov, ki jih ima na razpolago, se lahko ustvari vtis, da trgovina s sužnji dejansko obstaja, vendar pa ne v več-] jem obsegu«. | Da bi ublažil val nacional- ne borbe in borbe za svobo- stem, označili za komunistič- formah, hkrati pa je tudi do je francoski parlament 23. aprila lani izglasoval tako imenovani »loi-cadre«, ki pooblašča vlado, da v svojih prekomorskih posestvih sme uvesti «daljnosežne preosno-ve». Ta poizkus se je začel izvajhti najprej v Togu in Kamerunu. Ukinjene so bile dotedanje volilne omejitve in kvalifikacije, ljudstvu pa je bilo «dovoljeno», da izvoli svojo «avtonomno» skupščino, ki pa bo tudi še nadalje o-stala pod kontrolo francoskega visokega komisarja, to se pravi francoske vlade. V skupni parlament francoske unije sme 3.200.000 prebivalcev Kameruna izvoliti tri predstavnike, 6000 belcev pa ki žive v Kamerunu, ima pravico izvoliti kar 2 predstavnika. Iz širokega vala borb za nacionalno in socialno svobodo, ki je zajel ves črni kontinent, ni izključen niti Kamerun. Glavna politična stranka, ki vodi to borbo, je Ljudska unija Kameruna, ki so jo, po stari navadi, kot vse podobne organizacije, ki' se tudi v drugih deželah borijo proti kolonialnim obla- no in jo — prepovedali. Program te organizacije zahteva ponovno združitev obeh delov Kameruna v enotno, popolnoma svobodno in neodvisno deželo. Toda ta program je tako zajel množice in tako globoko, prodrl v sindikalne organizacije, da je francoski visoki komisar sredi leta 1955 začel odkrito borbo proti Ljudski uniji. Policija je vdrla v glavni sedež stranke in pozaprla številne njene voditelje. Zaradi tega je prišlo do pravega upora proti oblastem, kar so morale potrditi tudi francoske oblasti in večina francoskega tiska. Francoski tisk je tedaj javljal, da je pri uporu «umrlo nekaj desetin oseb«, indijski delegat v skrbniškem svetu ZN pa je obtožil Francijo, da je ob tem uporu ((pomorila 5CO0 ljudi«. Konec leta 1955 in v začetku lanskega leta je prišlo v Kamerunu ponovno do krvavih obračunavanj, Francozi so ponovno javljali, da je »bilo pobitih nekaj desetin oseb«. Nato je Pariz izdal že prej omenjene sklepe o re- zamenjal visokega komisarja in izpustil iz zapora 59 voditeljev Ljudske unije. Toda ta preračunan ukrep kamerunskih borcev za svobodo ni zadovoljil. goč. Nasprotno, ta politika je dokazala, da bi vprav taki odnosi v kratkem času lahko spravili ves svet v resno mednarodno krizo. V preteklih dveh mesecih dela 11. zasedanja generalna skupščina ZN praktično še ni načela osnovnih vprašanj. Se več niti generalna debata ni bila ono, kar bi morala biti in kar je po navadi bila. Namesto, da bi analizirali in obravnavali poglede posameznih vlad na številne svetovne poglede, je bila dosedanja generalna debata pod močnim vplivom razmer ob napadu na Egipt in zaradi dogodkov na Madarskem. Ti važni dogodki so se v generalni debati močnp odražali. To je tudi povsem razumljivo, toda glede na značaj generalnih skupščin, kakor tudi na značaj same svetovne organizacije, bi bilo treba pričakovati, da delegacije držav-članic posvetijo več pozornosti tudi drugim vprašanjem in ne le dogodkom zadnje dobe. Poleg tega bi morale vse vlade težiti k vzpostavitvi neobhodnega ravnotežja in vsaka država članica bi morala, pa čeprav s svojega stališča, dati ali vsaj poskusiti dati določeno perspektivo za reševanje vprašanj, ki so obstajala že pred temi dogodki in ki bodo obstajala tudi tedaj, ko se bo stanje v zvezi z zad njimi dogodki že uredilo. Do sedaj je bilo v splošni debati zelo malo izjem v tem smislu. Z drugimi besedami, le malo delegacij je posvetilo večjo pozornost tako celotnosti se morajo končati. D°sodanjt mednarodnih odnosov, kot sa- j diskusije niso v zadostni meri mim posameznim perečim | pokazale, ali obstaja in v čem svetovnim vprašanjem Egipt je evolucija stališč najvažnej-in Madžarska sta spravila £initeljev glede vprašanja iz ravnotežja precejšnje števi- ustanovitve posebnega sklada lo delegacij, ki so sicer na za gospodarski razvoj. Sovjet- zasedanjih generalne skupščine ZN in tudi izven njih imele široko izvenblokovsko orientacijo. Kar se jugoslovanske delegacije in njenega posega v generalni debati tiče, vlada splošen vtis, da se je ona na specifičen način ločila od večine drugih delegacij. In to zaradi svojega celovite- sko pozitivno stališče blede tega pa vendarle predstavlja zelo važen nov element. Ni izključeno, da v pogojih izboljšanih mednarodnih razmer pride tudi do razpleta, ki bi omogočil prve uspehe. Vprašanja razorožitve se doslej še niso dotaknili, razen tedaj, ko je bilo govora o sovjetski deklaraciji od 17. novembra., Dober znak za raz. voj v tej smeri je bila tudi mirna diskusija na seji komisije ZN za razorožitev ob sprejemanju poročila, ki se vsako leto predloži generalni skupščini. To vprašanje je morda več kot katero koli drugo vprašanje odvisno od splošnega stanja v mednarodnih odnosih. Znaki, ki prihajajo od več strani, dajejo do neke meje upati, da se glede tega vprašanja morejo pričakovati določeni rezultati. Ce drugače ne, vsaj v smislu po. litično-psiholoških priprav za ponovno načenjanje razprav v okviru pododbora komisije za razorožitev. Seznam važnih političnih vprašanj vsebuje še razpravo o problemu mednarodnega sodelovanja v mirnodobski uporabi atomske energije na temelju poročila kon. ference, ki je bila pretekle jeseni v New Yorku. Na dnevnem redu pa so prav tako Alžir, Ciper, Koreja itd. niiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiitiiiiMiiiMaoiiiitaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiti n iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii in lini mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Rio de Oro je edino pod. ročje afriške celine, o katerem ima zemljepisje razmeroma skrajno slabe podatke in je zato pučavski predel te dežele, rekli bi, povsem nepoznan in neraziskan. Ce boste primerjali n. pr. zemljepisne karte tega področja A-frike, boste opazili, da ne boste niti na dveh kartah zasledili mesta Smare na istem kraju, dočim ga na večini zemljevidov sploh ni. Zakaj in kako vse to? Veliki berberski državnik, vojskovodja in verski dostojanstvenik Ma el Enin se je leta 1884 vrnil z božje poti iz Meke v svojo deželo s trdno voljo, da zgradi sredi pučave veliko mesto. Izbral je za to neko oazo, kjer naj bi stala ta njegova bodoča prestolnica, in nekaj tisoč sužnjev ter berberskih vojakov, ki so za nekaj časa odložili svoje orožje, je začelo graditi krasno mesto sredi puščave. Iz vroče puščave so začeli kopati kamnite bloke, ki so jih dobri kamnoseki klesali v kocke, s katerimi so zidarji začeli graditi krasne palače. Mesto bi moralo postati, vsaj za berberske pojme, pravo velemesto. V petih letih je Smara imela že svojo veliko džamijo, vladno palačo in nekaj mestnih četrti, ki so bile podobne alžirskemu Kas-bahu. Mesto je bilo dejansko že sorazmerno veliko, in za afriške razmere skrajno lepo. Toda tedaj se je Ma el Enin spomnil, da je mesto preveč pusto, da je preveč kamenja in premalo zelenja. Zato je poslal velikansko karavano po zelenje. Ko se je čez nekaj mesecev velika ka. ravana vračala v puščavo, je bila podobna premikajočemu se ali potujočemu gozdu palm, kajti petsto kamel, kolikor jih je štela karavana, je nosilo na sebi vsaka po eno veliko «Sveto mesto» - Smara sredi saharske puščave V tem mestu šivi danes le en sam prebivalec, ki ni nihče drug, kot vnuk ustanovitelja mesta Ma el Enina Toda Ma el Enin ni mislil samo na to. Takoj za prvo karavano je poslal v arabski svet še večjo karavano, ki je imela nalogo prinesti v novo mesto pohištvo in opremo za nove hiše, za državne ustanove in, seveda, džamijo. Karavana je bila tako dolga, da bi človek potreboval kar štiri ure jahanja na kameli, da bi jo obšel. Vse to pa je bil le začetek, kajti do prvih let tega stoletja se je mesto tako razvilo, da je bilo dejansko prava prestolnica vsega lepega in dobrega. Razna muslimanska plemena so napravila na tisoče kilometrov poti, da so prišla sem na božjo pot, da bi se poklonila Alahu v veliki smarski džamiji. In Smara je postala prvo «sveto mesto« vsega afriškega muslimanskega sveta. Verski in državni ali plemenski poglavarji afriških muslimanskih ljudstev so se zbirali v Smari na konference in razpravljali o verskih in drugih vprašanjih. Da pa se na teh konfe. rencah ni govorilo le o verskih in drugih vprašanjih, je pripomogel predvsem ustanovitelj Smare Ma el Enin, ki je bil nepopustljiv sovražnik vseh tujih in predvsem evrop-zeleno palmo za nasade in skih osvajalcev afriške celine, parke v novem mestu sredi Ma el Enin se je ukvarjal piiščave. J tudi s pesništvom in s pisa- njem verskih razprav. Vse to pa je hotel za nekaj časa za. nemariti, ker si je postavil kot najnujnejšo nalogo osvoboditev teh predelov od tujih zavojevalcev. Zato je skrivaj zbiral orožje in strelivo. Leta 1905 je Ma el Enin napovedal «sveto vojno« proti francoskim in španskim zasedbenim silam. V vojno se je pognala vsa velika Sahara in naslednjih pet let je bila Smara središče in baza tega upora. Leta 1910 pa se je Ma el Enin odločil za nekaj, kar bi, ne bil nihče pričakoval. Tega leta je v že itak suhi afriški puščavi zavladala taka suša, da je zmanjkalo vode tudi v samem mestu Smari. in Ma le Enin je bil primoran izdati nalog za izselitev vsega prebivalstva Smare, Nekega večera se je napotilo iz »svetega mesta« vse njegovo prebivalstvo kateremu je sledila karavana 16 tisoč kamel, ki so odnesle, kar se je dalo odnesti. 2e dokaj stari podjetni u-stanovitelj mesto Ma el Enin pa tega udarca ni mogel pre. boleti. Komaj nekaj mesecev po prisilni izselitvi je od žalosti umrl. Z njegovo smrtjo pa se je prenehal tudi večletni upor proti tujim zavojevalcem njegove dežele. Tri leta pozneje je prispela v Smaro prva skupina evropskih vojakov, ki je našla v mestu vsega tri ljudi. Po višjem ukazu so ti vojaki mesto zažgali, da bi maščevali svoje neuspehe v borbi proti »afriškemu uporniku«. Toda ber. berska plemena tega dejanja niso prenesla tako lahko. Berberi so se zakleli, da se ne bo vrnil živ noben tujec, ki bi oskrunil njihovo »sveto mesto«. Zato so vse skupine vojakov, ki so pozneje skušale prodreti v Smaro, izginile. Temu dejstvu je treba pripisati, da ostali svet dolgo ni vedel, kje pravzaprav tiči to mesto in zato smo ga na zemljevidih vedno zasledili na drugem mestu, ali pa sploh ne. Sele leta 1930 je 52-lelnemu raziskovalcu Michelu Vieux. changeu uspelo prodreti v »sveto mesto«. To mu je uspelo zato, ker se je bil preoblekel v muslimanko, ki da gre na božjo pot v gmaro. Vteux-changeu je uspelo tudi napraviti nekaj fotografskih po. snetkov, ki jih je prinesel v »civiliziran« svet. Ta pot pa je bila tako naporna, da je kmalu po vrnitvi umrl. Štiri leta pozneje pa je v mesto vendarle prodrla večja skupina španske vojske. V mestu pa ni našla žive duše in le vojaki, ki so pod vojaško disciplino so v tej puščavi vztrajali, pa čeprav so vodnjaki bivše oaze spet bili polni vode, kot tedaj, ko je Ma el Enin začel graditi mesto. Razmere so se vtem nekoliko pomirile, Berberi so ma. Ione pozabili na svojo prisego in šele pred časom se je v mrtvo «sveto mesto« napotila tudi neka nevojaška odprava, ki sta jo tvorila le dva mlada pogumna znanstvenika; Jean Ferre in Allain Tet. Potem ko sta prebrodila nad 800 km puščavske poti, sta v daljavi opazila zidovje »sve. tega mesta«. Nato sta krožila po povsem pustih ulicah nekoč lepega mesta. Ko pa sta tako krožila po ulicah, sta na nekih vratih opazila mlajšega moža. Stopila sta za njim in se nato z njim tudi prijateljsko pogovorila. Mož, ki ni bil nihče drug kot vnuk ustanovitelja mesta, jima je razkazal najrazličnejše zanimivosti mesta, pokazal jima je tudi džamijo in posamezne sobane vladne palače. Med drugim jima je pokazal tudi veliko knjižnico, ki ima nekaj tisoč knjig povečini verske vsebine in ki je ob požigu mesta čudežno ostala nepoškodovana, kakor je ostalo nepoškodovanih tudi nekaj poslopij, med katerimi tudi sama džamija. Edini prebivalec tega čudnega mesta pa tujcema vendarle ni dovolil vstopa v nekaj soban vladne palače, kakor jima ni hotel povedati za vsebino nekaj dokumentov na pergamentih, ki spadajo v zbirko razprav njegovega starega o-četa. Ko sta se tujca ločila od njega, ju je naprosil, naj mu pošljeta fotografije. Na vprašanje, kam naj naslovita pošto, je vnuk velikega predni. ka na kos papirja napisal: Cebeit Ma-el-Enin (svoje ime, pač) Smara — Sahara. To se pravi, da tamkašnji ljudje verjetno dobro vedo, kje je Smara, ki je na evropskih kartah nimamo ali pa jo imamo označeno le približno. Gorlško-beneški dnevnik Še vedno nič znanega o sklicanju sej Za Gorico in pokrajinsko upravo napovedujejo enobarvne odbore Borba v demokristjanskih vrstah za izvolitev župana v Tržiču Predstavniki PSDI pa zahtevajo večje upoštevanje PSI Doslej ni Se ni£ znanega, tedaj se bosta sestala goriiki občinski in pokrajinski svet, da izvolita župana in predsednika pokrajinske uprave. Nekateri govorijo, da potekajo sedaj razprave glede predlogov za izvolitev omenjenih dveh oseb kakor tudi članov obeh upravnih odborov. Od dneva, ko so bili znani volilni izidi, se izključuje sodelovanje socialdemokratskih pred stavnikov v odboru za Gorico, ker je Krščanska demokracija prejela absolutno večino glasov, kar ji zadostuje za sestavo enobarvnega odbora, S tem eo propadli tudi predlogi socialdemokratskih voditeljev, ki so v volilni kampanji nakazali možnost sodelovanja v odboru. Točno stališče bo stranka zavzela na mestni ckup šotni članov stranke. Tuči pokrajinski odbor bo sestavljen samo iz demokrist-janskih predstavnikov, kar smo v ostalem že poudarili pred časom. Seja sovodenjskega občinskega sveta, ki naj bi bila po nekaterih vesteh predvčerajšnjim, je preložena na soboto ob 18.30. Prav tako ni še nič znanega, kdaj bo prva _ja in izvolitev županov v Doberdobu in v fiteverjanu. Vprašanje izvolitve novega Župana v Tržiču in sestave ožjega odbora občinskega sveta ni morda nikjer v gonški pokrajini tako zapleteno in skorajda brez izhoča, kakor prav v Tržiču. Kot je znano, demokristjani, ki imajo 15 svetovalcev, ne morejo brez sodelovanja drugih strank izvoliti župana in odbornikov, kakršni bi jim bili po želji. V iskanju zaveznikov so se najprej obrnili na socialdemokrate, ki so prišli kar do 5 občinskih svetovalcev, toda slednji etoje trdno na stališču, da je treba v občinsko večino povleči tudi Nennije-ve socialiste, ki so 4 v občinskem svetu, ker bi edino na ta način bilo uspešno upravljanje tržiške občine, ki je po tvojem sestavu predvsem čeiavskega značaja. Socialdemokrati in demokristjani so se že večkrat sestali, da bi se pomenili o sodelovanju pri volitvah župana in ožjega odbora, toda dotlej vedno brez uspeha. Socialdemokrati zahtevajo, da vladna stranka začne v Tržiču bolj upoštevati PSI, ki i-ma za seboj veliko število volivcev, poleg tega pa bi hoteli enega izmed svojih izvoljenih kandidatov na počžu-pansiko mesto. Demokristjani, ki so se cestah že večkrat, so pripravili ponudbe, s katerimi so nastopili pred ‘ocialdemokra-ti, toda najbrž jih bodo ti oobili, ker so zanje nesprejemljive. Tajnik demokrščan-ske stranke v Tržiču ni na sestanku svoje rekcije dobil niti glasov vseh svojih občin- iiiHtiiiiliiiiiiitmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiiiHi — KINO — CORSO. 16.00: #Dvorski norček«, D. Kaye, cinemascop v technicolorju. VERDI. 16.30: «Car», T. Po-wer, Kirn Novak. V1TTORIA. 17.00: «Ljubezen velike kraljice«, R. Schnei-der, v technicolorju. CENTRALE. 17.00: ((Tihotap- stvo proti vzhodu«, G. Mont-gomery, Korin Booth. MODERNO. 17.00: »Ščit Fal- worthov». K«-------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. skih svetovalcev; dva, in sicer Vercase in dr. Cavasoli-jeva sploh nista prišla na sestanek, tretji svetovalec Visintin pa naj bi pred glasovanjem o predlogih tajnika stranke Romana zapustil sedež stranke. Predlogi, ki jih je stavilo vodstvo na dnevni red, so bili sicer z večino sprejeti, vendar sta se še dva občinska svetovalca vzdržala, tako da mora demokristjan-ska stranka računati z najmanj štirimi negativnimi glasovi samo pri svojih kandidatih. Predlogi, ki so naleteli na odpor omenjenih čemo-kristjanskiih svetovalcev, so obstajali v zahtevi, naj bi bil za župana postavljen senator Rizzatti (namesto Pahorja, ki naj bi se pri vodstvu stran- ke zameril zaradi svoje dokaj ljudske uprave občine), za podžupana pa prav tako demokristjan Cuzzi. Take predloge bodo seveda tržiškii sooialdemokratje, ki želijo sodelovanje nennijev-cev, vsekakor odbili. Kaj bo nato storila demokristjanska stranka v Tržiču, oc nosno njeno vodstvo, kateremu so prišli »pomagat# celo tajnik pokrajinske federacije in nekateri poslanci! Ali se bo obrnila na desno ali se bo odločila za komisarja ali pa bo zadovoljila večino prebivalstva tržiške občane in omogočila izvolitev take občinske uprave, ki bo porok za predvsem demokratično u-pravljanje te važne občine v goriški pokrajini. Razdelitev daril in diplom zaslužnim materam in otrokom V nedeljo dopoldne so v občinski dvorani ob priliki praznika ((Matere in otroka« v prisotnosti goriških oblasti razdelili 200 darilnih paketov zaslužnim materam, dojenčkom in drugim malčkom, za katere skrbi ONMI. Devet mater je prejelo tudi diplome kot nagrado za vzorno vzgojo in skrb za svoje otroke. Kasneje je bilo na sedežu ONMI svečano kosilo za povabljenke in otroke. «»------- Plačilo takse za 1.1957 za vsa motorna vozila Goriški avtomobilski klub opozarja vse lastnike motornih vozil, naj čimprej plačajo takso' za prevoz za leto 1957; to lahko store vsak dan in tudi danes dopoldne na uradu ACI na občinskem trgu št. 12, člani kluba pa to lahko store na sedežu kluba v Ul. N. Sauro 28. mm&st- m iiiimMiiiiiitittiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiitiiiiitiiMiiiriiimiitiiiiimiinitiiitttiiiiiiiiiitifmiimiiHHiiiii Krvavo dejanje ob Soči še nepojasnjeno Najdeni samokres naj bi uporabila v moškega oblečena napadalka Cerani in Visintinova naj bi se v februarju poročila Vrsta najrazličnejših ugibanj okoli zagonetnega dogodka kmet je revolver našel v ne- deljo na neki njivi. Revolver jt znamke «Dreyse» ter ima kaliber 6 35. Nosi štev. 40060 ter ima na ročaju gravirano siglo R.F.M. V njem niso našli nobenega od sedmih na- bojev, kolikor jih lahko naenkrat izstreli. Policija je preiskala prstne odtise na revolverju, vendar jih ni našla. To ji ni uspelo, ker so prstni odtisi najditelja povsem uničil: prejšnje odtise in ker zelo verjetno napadalec orožja ni držal v goli roki, ampak je imel na roki rokavico. Ce upoštevamo trditev, da je napadalec utegnil biti neka ženska, tedaj je bilo v ženski torbici prav dovolj prostora za damsko pištolo kalibra 6.35. Oba zaročenca sta v bolnišnici S. Giusto zastražena ter imajo do njiju dostop samo starši, ki noč in dan bedijo ob njuni postelji v stalnem strahu, da bosta zaradi ran izdihnila. Medtem krožijo po mestu najrazličnejše govorice. Med drugim se na primer govori, da sta se Cerani in Visinti-r ova nameravala februarja poročiti. Med drugimi lepimi načrti naj bi bila tudi gradnja neke hiše, ki naj bi si jo zgradila na nekem terenu, ki ga je Cerani dobil v dar od nekega svojega sorodnika. Teda potrebovala sta denar, da bi lahko uresničila svoj sen. Ta bi bil najlaže uresničljiv, če oi oče Visintinove, ki je lastnik bara «Gorizia» na Trgu Cavour, izplačal hčeri doto. Visintinova naj bi na kaj takega ne upala, ker je bila z očetom zelo skregana. Znano je, da ni šla nikoli v bar, ampak da je šla s ceste takoj v stanovanje nad lokalom. Kako rfezdravi odnosi so vladali med očetom in hčerko, dokazuje tudi to, de jo je nekoč baje zaklenil, da ni mogla na sestanek s svojim zaročencem, ki jo je čakal na cesti. Ker je po vsej sili hotela oditi iz hiše, naj bi pozvala kvesturo naj intervenira. Sele s pomočjo policajev, ki naj bi ju pripeljal Cerani, je Anna lahko odšla iz stanovanja. Anna Visintin se je rodila y Lovrani pri Reki. Njen - o-če pa je iz Zdravščine na Krasu. Po vojni so zapustili Reko in se vrnili na Goriško. Anna je bila še zelo mlada, Športni dnevnik 14. kol« italijanskega nogometnega prvenstva Milan utrdil svoje vodstvo Triestina-Palermo 1;1 (1:0) Obojestransko slaba igra - Neuspešen debut Natterija kljub dobremu začetku Anna Lia Visintin s Trga Cavour Krvavi dogodek, ki se je prejšnji teden dogodil ob Soči in pri katerem sta bila hu. do ranjena 22-letna učiteljica Anna Visintin, in njen 25(-letni zr ročenec Lucio Cerani, postaja vedno bolj zagoneten. Pc eni strani ga delajo takega najrazličnejše govorice z večjo ali manjšo mero resnice, po drugi strani pa ga spravlja v vedno bolj zapleten položaj dejstvo, da se odkrivajo vedno nova dejstva, ki jih policija sicer skuša a-r.alizirati in priti do zaključka, kar pa ji kljub prizadevnosti vsega osebja in vodilnih ljudi doslej še ni uspelo. Niti Cerani niti zaročenka Visintin do sedaj še nista bila operirana, ker se zdravniki bojijo, da bi nastale komplikacije. Njuno zdravstveno stanje je še vedno zelo resno, tako da lahko rečemo, da je njuno življenje še vedno na nitki. V mejah možnosti je policija zaročenca ponovno zaslišala. Cerani je ponovil svojo trditev, da bi spoznal napadalca, če bi ga z njim soočili. Dejal je tudi, da ni izključeno, da je bil napadalec v moškega oblečena ženska, ki je dejanje izvršila zaradi ljubosumnosti. Znano je namreč, da je imel Cerani zaradi svoje prijetne postave in živahnega značaja pri ženskah na splošno velike uspehe, kar je logično bil dovolj tehten razlog za najrazličnejša ljubosumja trpečih deklet. Novo dejstvo pri celotnem dogodku je najdba revolverja na kraju dogodka. Neki Roberto Lucio Cerani iz Ul. Orzoui 4 ko se je končala II. svetovna vojna. Se bolj mlada pa je kila, ko je propadel fašizem. Imela je komaj devet let. Kljub temu naj bi rada izkazovala svoje simpatije do fašizma. «Jaz sem nostalgična«, naj bi govorila, ter pri tem mislila na stari režim. k! ga ni več. Teh besed sicer ne moremo jemati resno lahko pa nam služijo za gradivo pri proučevanju ekscentričnosti mladega dekleta. Nedvomno ima policija težavno delo pri reševanju vprašanja, ker nastaja z njim v zvezi vse polno najrazličnejših govoric, ki jih je sposobna poroditi samo domišlj’ja ljudi malega mesta, ki so bili močno vzn;