Posamezna številka Din 2.
St. 111.	v	¥	LpiMfanI,	v	nedelj©	11.	maja	1924«.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
x +>■%, ti. «fc ** «V
/«W/
I
mm
i
i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke.
!	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I ČJ .......................................................................  □
■•■? Neodvisen političen list
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. UpravniStvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
  ........................  ....M....-....................
j	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	!
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f 1 Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	\
Francoske valitve;
Spengler se je zlagal. In ž njim va-j&k> sebe in lahkoverno čitajočo publi-
0	vsi oni romantično-pesimistični pro-1°*^ ki vidijo romanski svet se potapljati v dekadenco. Baš nasprotno je jes! Ta »Abendland«, glede katerega "■taiujejo nemški zgodovinarji, kdo mu r? Mipisal večjo senilnost, se pred na-suni očmi dviga >prerojen, ves nov« in Narekuje zopet celi Evropi postave. Ni-“~ar ni sijaj francoskega imena obje-
S	takšna prostranstva kakor sedaj, peroizem in jeklena volja pa, s katerim Francija kljubuje petim, številčno ®cjim narodom, nalikuje ter presega
0	njenih klasičnih dob.
Francija (in ž njo cel svet) je priča-da se Nemčija dne 4. maja iz-jasno z »da«, ali »ne«, ali za paci-
-	raevozljaj reparačnega proble-aH za revanšno trmo. Odgovor nem-j?®8a ljudstva je Kil: »Ne vemo, more-Jj. da« morebiti ne.« Današnji enajsti 3 bo zalučil v Berlin — kakor je z u°1 Verjetnostjo pričakovati — repliko,
i	J0 bodeta jasno razumela kakor jun-bJLv Ermellandu tako ogljat v švarz-a,<blkih šumah.
v .Utežna večina našega naroda je še ^na, motriti Francijo skoz nemška ona jo vidi, kakoršna je bila v tevly*USovih 5asib- Pa °d tedaj je prešlo 5e^.t stoletja. Desetkrat in sto-s,*t je res, da je francosko ljudstvo jt^^k^sko razcepljeno na preobilno . evilo taborov, da je v njih političnih »^iah mnogo formalizma, da so si ki-^j ^ki Programi podobni kakor ffili v r kraicariu itd. Štiristo kandidat-^ list je bilo tokrat prijavljenih. Ali to nad desorganizacijo, ali to ni že ividen razpad? Da in ne. To je le jjtiontaža prastarih šablon. To je pa smotreni razvoj demokracije obleci. v Franciji, kjer niso politične Fanike odrevenele v rokah plutokrati-°hlokratije kakor v Združenih drža-t“. se je ljudstvo s stoletnim izvajati,demokratičnega načela politično,
g. ^vno ter gospodarsko tako diferen-
i	’ ^ sleherna zadeva’ ali do-yt' lahko strankotvorni činitelj. Ne zmislu seveda', kakor v enolični, ^Cjcarpatski Rusiji, kjer se je pred bo^®1 mesecem prepiralo 24 strank za ostgZ Šest mandatov, temveč tako, da 2ejj^e ta razlikujoči činitelj le posame-.
°f«anično spojen zvok v bučni Ho » ki ji pravimo dnevno politič-l^Uenie. Velika načela iz 1782, 1830, 1875 so postala že integralen ^fj^erne frakcije. To, kar loči dan-oJ* v političnem oziru so (ako izvza-m 00 komuniste) le še trenutni socijal-2a,i®0sPodarsld, departementalni oziri. Je^J^Sraio progimnatična načela le Jo Ji0; skupna napisna tabla, so le bolj da v i?st- Ta formalnost pa nam pa-W (tudi v drugih ogledih) kot zlo, I* nismo 5e dospeli blizu te politične Ho vlf ^ ^ ker se nam zdi foirmal-kar je jasno ter samoumevno, le	mlselnost pa je jasna, kakor
UefcT11* matematična Izravnanost in re-franc, jezika. Skratka: franc, fcj. strantoirstvo se polagoma preobli-metodah specijelnih dnevnih in sCaln3h zahtev; frakcij ie mnogo, D« v srednjeevropskem zmislu le za Že	te stranke so pravzaprav
cijj m spreminjajoči se konfigura-Drav^ *® 1)0 naibrž usmerjal moderni fekel n ■^‘e* (Ostrogorski bi danes vSe„ •	>e imel s svojim nasvetom
rav, °dpusti čitatelj, da smo m>i. *’ malce preširoko to stvar, am-
Pak
di “*;Je treba samoumevnosti tu-
kdo i„fJa ’ ^,anes Pa zato. da ne bo
izidi, v“?.,se ^udil, ko bomo poročali o
itranlfn^	z dolgim katalogom
parskih imen.
^er	v°litvami se si-
vseeno	klikih konturah, toda
E^menova^10’ Pli^zuie' ^ bi mogli e l&toSn if> H^^^ržavno demokracija V	® VJolitve »o se vršile
ftega to } m ri P°d vtisom reparaič-AS? v ^ vrsti francoskega in
franc voHlM°hlema‘ Današnii votum v°tum k! ? ^ I*epowedni odgovor na nemški narod če-A-^!fke volitve, ki se pri 'tl «S ^ n]u stvari dado pričakova-
^ bldSJ Šh ?°,°,izlava anKle*
Uudstva k 4. in 11, maiu. Repa-
Preokret v krizi.
Triftovič ie dobiB mansiafi za koncentracijsko
vlado.
Posvetovanja krone z vladnimi in opozicijonalnimi politiki.
Beograd, 10. maja. (B) Danes je kralj nadaljeval posvetovanja glede sestave vlade in je opustil nameravani lov. Vlada je neprestano konferirala v predsedništvu vlade, a opozicija v narodni skupščini. Voditelj opozicijonal-nega bloka g. Ljuba Davidovič je bil poklican ob pol 12. uri na dvor, kjer se je dolgo razgovarjal s kraljem o koncentracijski vladi g. Marka Trifkoviča brez radičevcev. Gosp. Davidovič je javil vašemu dopisniku, da pogajanja za koncentracijsko vlado napredujejo. Nato je bil pri kralju tudi g. Marko Trifkovič. Kralj je posredoval, da se doseže sporazum med Trifkovičem in Davidovi-čem. Končno je dal kralj mandat za sestavo koncentracijske poslovne vlade g. Trifkoviču. Med tem časom se je posvetoval g. Pašič z Ljubo Jovanovičem, če naj bi se sprejela in izvedla kraljeva želja za koncentracijsko vlado. Iz dvora je odšel Trifkovič okoli 2. ure popoldne k Pašiču na dom. Marko Trifkovič se bo najbrž pričel danes pogajati s parlamentarnimi skupinami.
Beograd, 10. maja. (B) Z ministrom Trifkovičem je bil hkrati na dvoru tudi načelnik opozicije Davidovič, čigar avdijenca je trajala do 12. ure 5 minut. Gosp. Davidovič je izjavil po avdijenci novinarjem, da na dobil mandata, da pa gre za sestavo koncentracijske vlade. Minister Marko Trifkovič je razpravljal s kraljem o koncentracijski vladi. Krona je izrazila željo, naj bi se na vsak način sestavila taka vlada. Na koncu avdijence je kralj Aleksander poveril g. Trifkoviču mandat za sestavo poslovne koncentracijske vlade.
Takoj po avdijenci je šel g. Trifkovič ob 14. uri v stanovanje g. Davidoviča in je ostal pri njem pol ure. Sporočil mu je željo kraljevo in pa, da je dobil mandat za koncentracijsko vlado.
Ob 15. je bil pozvan na dvor načelnik jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki je ostal na dvoru skoraj dve uri. Za njim je bil sprejet predsednik muslimanskega kluba dr. Spaho. Avdijenca je trajala eno uro. Kralj je želel v teh konzultacijah izvedeti razpoloženje parlamentarnih skupin o koncentracijski vladi. Dr. Korošec in dr. Spaho sta se izjavila za tako vlado, toda z gotovimi pogoji, ki jih pa bosta stavila mandatarju krone Trifkoviču.
Vladar je sprejel potem bivšega ministra za socijalno politiko dr. Peleša, ki je bil v avdijenci skoraj eno uro. Dr. Peleš je povedal kralju svoje mnenje o koncentracijski vladi. Rekel je, da bo šlo zelo težko s tako vlado, ker je med posameznimi parlamentarnimi skupinami in vodilnimi osebami teh strank toliko nasprotij, da jih bo le težko premostiti. Težava je tudi radi heterogenosti teh skupin.
Po 19. uri je bil povabljen na dvor predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, ki je ostal dolgo v razgovoru s kraljem. Krona se je posvetovala z njim o uspehu mandata, ki ga je dala g. Trifkoviču. Gosp Jovanovič.je povedal kralju svoje mnenje, da bo šlo težko s koncentracijsko vlado zaradi heterogenosti opozicije.
Spopad med Husi in Umnimi?
Beograd, 10. maja. (B) Po doslej še ne potrjenih vesteh iz Bukarešte so vpadle ruske čete v Besarabijo. Ob meji so bili krvavi spopadi z romunskimi obmejnimi stražami, pri če-
mer je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Naše zunanje ministrstvo ni prejelo o tem spopadu še nobenega potrdila, dobilo pa je zasebno brzojavko o tem.
Kraliica odpotuje . lonasled-na Bled.
danes $ presto nikom
Beograd, 10. maja. (B) Jutri zjutraj odpotuje kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom v spremstvu dvomih dam in ostalega spremstva s posebnim vlakom na Bled, kjer ostane do odhoda kralja in kraljice v Pariz.
V	Franciji ostane kraljeva dvojica približno deset dni. Prestolonaslednik ostane ta čas na Bledu.
VREMENSKO POROČILO.
D u n a i, 10. maja. Napoved za 11. maj. Naglo zboljšanje, nekaj topleje.
NEVARNOST POPLAV ŠE NI MINULA.
Beograd, 10. maja. (Z) Po obvestilu poljedelskega ministrstva nevarnost povodnji še ni minula. Pri Beogradu je voda upadla samo za 70 cm. Zaradi neprestanega deževja nevarnost še vedno obstoji.
MILLERANDOV POSET V VARŠAVI IN PRAGI.
Praga, 10. maja. (K) Kakor poroča »Pravo Lidu«, bo francoski predsednik Millerand ob svojem potovanju v Varšavo v juniju t 1. prišel tudi v Prago, da vrne poset predsednika Masajka.
račno vprašanje pa bo ostalo še dolgo vrsto let, k temu se oglašajo drugi težki mednarodni dogodki, važni za vse evropske velesile. Parlamenti teh držav, v katerih dominira in odloča o njih sestavi že zdaj zunanja politika, se bodo volili čim češče in bolj v plebiscitarnem zmislu z ozirom na poedina važna meddržavna vprašanja, med tem ko bo notranja državna politika se umikala, kar kor doslej, vedno bolj k tehnično - strokovnim zborom in bo ljudstvo izvrševalo svojo zakonodajno suverenost le v obliki nadzora. To se pravi: zdi se nam, da se z današnjim dnem pojača ona tendenca, ki gre za tem, da si narodi o velikih medsebojnih ali skupnih vprašanjih izmenjajo neposredno svoje nazore v plebiscitarnih volitvah, ki se razpišejo vedno tedaj, kadar trenutni parlament očividno ni dobil od svojih vo-lilcev mandat za ravno sporno zadevo. Kar se glede notranjedržavnih zadev prakticira že sedaj, se bo moralo glede zunanjih še bolj. V tem zmislu pričajo tudi mnogi reformni načrti, Id krožijo zdaj v raznih oblikah po evropskih državah, da se parlamenti razbremene od legislativnega balasta ter odločajo le o kapitalnih vprašanjih. Ker je pa usoda sredniih In malih državic le majhen
krog v velikem krogu v usodi velikih narodov, se bo ta meddržavna parlamentarna izmena nazorov, neposredno priobčevanje svoje volje od naroda do naroda posplošnilo, postala nova poteza demokratizma!. Takšen razvoj, proroko-van nekdaj od polit, idealistov, je bila1 pred četrt stoletjem še urnebesna fantazija in k fantazijam bodo gorenje naše misli prišteli tudi čitaitelji. ' ,
In to z važnim razlogom. To, čemur je vojna narode predvsem naučilai, je načelna nezaupljivost in zavest, da se je v odločilnih trenutkih zanesti edinole na lastno, dobro oboroženo pest. Vera v dano besedo je tako zrahljana, da še dolgo ne bo mogla podpreti napredovanja meddržavne demokracije. V tem znamenju stoji tudi sedanja francoska politika. Tudi danes bo francoski voli-■iec predvsem poslušal glasi, ki v prvi vrsti veleva samozaščito.
Clemenceau danes morda na kakšni farmi premišljuje o nehvaležnosti tega sveta, toda silni njegov duh bo vodil Premislek volilcev. Če ba danes vstal Julius Cezar, bi ugotovil, da se ob Renu načeloma ni nič spremenilo in velel bi svojim vojščakom napraviti nove in še višje naaioe	ran.
PosaianJa za sestavo koncentracijske
vlade.
Pogoji samostojnih demokratov.
Beograd. 10. maja. (B) Ob 16.30 se je sestal g. Trifkovič z ministrom Svetozarjem Pribičevičem, ki je stavil svoje pogoje za vstop v koncentracijsko vlado. Pogoji so precej težki. Tako zahteva g. Pribičevič med dr., da se g. Davidovič, oziroma demokratski klub popolnoma odcepi od radičevcev in da opusti svoio politiko. Nadalje je zahteval, da se ima popolnoma izvesti vidovdanska ustava in narodno in državno edinstvo. Opozicija pa odklanja že vnaprej te pogoje.
Potem je posetil g. Trifkovič v ministrstvu za gradbe predsednika zbornice Jovanoviča in ministra Uzunoviča. Govorili so o vseh eventualnostih, ki jih je treba predvideti pri poskusih za sestavo koncentracijske vlade.
Trifkovičev porazgovor z Davidovlčem.
Beograd, 10. maja. (B) V ministrski sobi narodne skupščine je imel ob 18. mandatar krone Trifkovič prvo konferenco z voditeljem opozicije Davidovičem. Razpravljala sta o pogojih z ene in druge strani za vstop v koncentracijsko vlado. G. Davidovič je za svojo osebo pristal na pogoje Trifkovi-čeve. rekel pa je, da bo dal končnove-ljavni odgovor, ko se posvetuje z ostalimi načelniki opozicijskega bloka. Kakor se doznava je eden glavnih pogojev g. Trifkoviča, da v koncentracijski vladi ne smejo biti zastopani radičevci ter da se ostala opozicija odcepi od njih. G. Davidovič je obljubil, da bo odgovoril morda še nocoj.
Davidovič ima proste roke.
Beograd, 10. maja. (B) Ob 18.30 je bila seja demokratskega kluba, katere so se udeležili tudi člani glavnega odbora stanke. Načelnik Davidovič je poročal o svoji današnji avdijenci pri kralju in o konferenci, ki jo je imel z g. Trifkovičem. Klub je poslušal le glavne pogoje g. Trifkoviča za vstop v koncentracijsko vlado in sploh ni razpravljal o njih. Pustil je g. Davidoviču proste roke, da nadalje vodi pregovore za koncentracijsko vlado.
Potem se je sestal h konferenci opozicijski blok, na kateri je g. Davidovič obvestil dr. Korošca in ostale člane bloka o svojih porazgovorih z mandatarjem krone Trifkovičem. Jutri se posvetuje g. Trifkovič z dr. Korošcem, dr. Spahom in tudi Lazičem, ako se bo slednji že povrnil iz Zagreba.
Po konferenci z g. Davidovičem je šel minister Trifkovič k predsedniki} vlade Pašiču in ga ie obvestil, kakor tudi ostale ministre, o svojem dosedanjem uspehu pri opoziciji.
Ob 18.30 je šel g. Trifkovič zopet na dvor, da sporoči kralju o prvih uspe- ( hih porazgovorov z opozicijskim blokom. Krona mu je naročila, da naj pogajanja nadaljuje jutri z Spahom in dr. Korošcem in naj jutri popoldne o tem poroča.
Po svojem povratku z dvora je prišel Marko Trifkovič na sejo ministrskega sveta, ki se je začela ob 17. in je obvestil g. Pašiča o izgledih za sestavo vlade, pričakujoč odločitve kabineta, ali definitivno sprejme koncentrat cijo ali ne.
Pogoj radikalov.
Beograd, 10. maja. (B) Ministrski predsednik Pašič je zvečer po seji vlade sporočil g. Trifkoviču d|finitivne pogoje radikalne stranke za vstop v koncentracijsko vlado, v katero bi vstopile tudi nekatere stranke iz opozicije. Ti pogoji so: 1. S strankami opozicijskega. bloka se je treba razgovar-jati posebe. Blok kot tak se ne prizna-* va in ne more kompaktno vstopiti V kabinet. 2. Poedinim strankam opozicije se stavijo pogoji vsaki posebej. 3. Integralna izvedba vidovdanske ustave. 4. Opozicijski blok se mora raziti, tako bi prišla pri vstopu v vlado v poštev vsaka stranka posamezno in ne kot članica bloka. 5. Izključenje radičevcev iz vsake kombinacije.
Minister Trifkovič je izjavil g. Pašiču, da se jutri zopet sestane z načel* niki opozicijskega bloka in da bo jutri popoldne obrazložil kralju položaj in mu dal končnoveljavni odgovor.
Slabi izsledi za sestavo koncentracijske
vlade.
Beograd, 10. maja. (B) Od 17. do 20. je bila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal g. Pašič o novo nastalem položaju. Po daljši debati je dobil minister Trifkovič proste roke, da skuša sestaviti koncentracijsko vlado. Vlada stoji na stališču, da se taka vlada ne da sestaviti le z enim delom radikalov, ampak s celo radikalno stranko, pri čemer ne bi bil nihče izvzet. Jutri bo torej g. Trifkovič nadaljeval pogajanja s politiki.
Beograd, 10. maja. (B) Gg. Pašič in Pribičevič sta se popoldne doleo posvetovala o položaju, ki je nastal 2 mandatom Trifkovičevim za sestavo koncentracijske vlade. Razmotrivala sta o možnosti, da se taka vlada odkloni, ker je nihče ne sprejema. Ako se danes ne bi dala doseči drugačna rešitev, se bo govorilo o tem jutri na seji radikalnega kluba, ki naj bi definitivno sklepal o odklonitvi koncentracijske vlade,
Volitve v Bolgarski.
Nepovoljni rezultat za vlado.
Beograd, 10. maja. (Z) Po sporočilu bolgarskega poslaništva je bolgarska vlada pri zadnjih okrožnih volitvah dobila 50 odstotkov glasov. Zemljorad-niki so dobili 30 odstotkov, vse druge stranke pa 20 odstotkov. Če upoštevamo veliko nasilje, s katerim so bile izvedene volitve, so rezultati prav ne-povoljni.
KONFLIKT MED RUSIJO IN NEMČIJO.
Moskva, 10. maja'. (Ag. Rosta.) Predsednik ruskih sovjetov Rijkov je izjavil o diplomatskem spofu z Nemčijo, da se trgovinski stiki med obema državama ne bodo poprej vzpostavili, dokler ne bo Nemčija jamčila, da se ne bodo več pripetili slični dogodki, kakor oni v Berlinu. Nemška vlada se hoče po sprejetju poročila izvedencev prikupiti Franciji. Ako Rusija ne dobi zadoščenja, bodo prekinjeni vsi trgovinski odnošaji % Nemčijo, kar bo imelo posledice seveda tudi na političnem polju. Glede pogajanj v Londonu se je izrazil Rijkov zalo optimistično.
Nova ofenziva proti franku.
Špekulaciji še ni dovolj poraza.
Pariz, 10. maja. (Havas) Časopisje piše o novi ofenzivi proti franku ip poudarja, da je ta v zvezi s francoskimi volitvami, ki se imajo pravkar izvršiti. Listi presojajo prejkoslej brez pridržka položaj optimistično. »Matin« ugotavlja, da sta Poincarč in finančni minister takoj ukrenila vse potrebno s sredstvi, s katerimi v zvezi s francosko banko vedno razpolagata.
Borzna porodila.
Trst, 10. maja. Devize. Zagreb 27.70—27.95, Francija 134—134.75, London 97.95—98.15, New York 22.35—22.45, Švica 397—400, Praga 65.60—65.90. Dunaj 0 0312S —0.0320 —Valute. Dinarji 27.70—28 avstrijske krone 0.0310—0.0320, dolarji 22.30-
22.40,	funti 97.80—98.
v	maia*	Beograd 6.975, New
*0TkJQ°°’ London 24.61. Pariz 33.75, Milan 25.10, Praga 16.50, Budimpešta 0.0060, Bukarešta 2.85, Sofija 4.10, Dunaj 0.00791250.
Berlin, 10. maja. Beograd 5.18, Du* nai 5.98, Milan 18.95, Praga 12.46, Parte 25.34, London 18.405, New York 4.19, Curib 74.61.
Sli si CIib Juooslopenshe Katini
K tehniki francoskih volitev.
Da dado demokratični misli v danih (realnostih čim najučinkovitejši izraz, so po vojni kakor stari, tako tudi »novi« narodi uvedli proporcijonalni volilni red. Seveda je ta volilni red izpadel povsod drugače, kakor je pač ugajal jonim političnim organizacijam, ki so tedaj ravno imele oblast in v kolikor so .bile prisiljene pristati na kompromise, 'narekovane od drugih.
Francoski predvojni volilni sistem je bil enak onemu, ki smo ga poznali v bivši Avstrijk Vsak okraj je volil po enega poslanca r. absolutno večino glasov; ako se ta pri prvem skrutiniju ni dq£egla. je pri drugem odločala ožja volitev. Ta sistem je veljal v Franciji že dolgo kot zastarel ter je imel vsled strogo izvedene centralistične uprave dokaj slabih posledic. Ne le da so bile manjšine iz zakonodajnega sodelovanja •izključene, poslanec je postal tekom čaša pravi sluga svojih mandatov, dr-ždVno uradništvo pa agitačni personal vsakokratnega strankarskega poten-Lata.
tiistvene določbe volilnega reda.
V	»revolucijonami« Franciji so bile Po_ vojni konservativne sile tako jake, da, se je kot kompromisna formula med pred- in povojno koncepcijo demokratične pravičnosti s zakonom z dne 12. juljja 1919 uvedel mešani volilni sistem, t. j. večinsko načelo omiljeno z manjšinskim zastopstvom.
Voli se po načelu proporčnega pravite. Vsak departement (oblast) jc ob-enfem volilni okraj in sicer voli vsak de-paitement toliko poslancev, kolikokrat obsega 75.000 prebivalcev francoske narodnosti.
Izvoljen je vsak kandidat, ki dobi prt prvem skrutiniju absolutne večino Oddanih glasov (seveda pod pogojem,
da je dosti mest za vse. ki so dosegli absolutno večino).
Ako se na ta način ne razdele vsi mandati (kar se seveda vedno dogaja), se razdele ostali po številu glasov, ki jih je zbrala na svojo listo katerosibodi politična stranka.
V to svrho izvede volilna komisija naslednje dve operaciji:
a) ona določi volilni količnik in sicer na ta način, da razdeli število za posamezne kandidatne liste oddanih glasov s številom poslancev, ki naj se izvolijo v departementu;
b) potem določi povprečnost vsake liste in to tako, da deli skupno število glasov, oddanih za, kandidate dotične liste, s številom kandidatov, navedenih na kandidatni listi.
Razdelitev mandatov po proporčnem pravilu pa se izvrši na sledeči način:
1. Oni. ki so dosegli absolutno večino, so eo ipso izvoljeni,
2. Ostali mandati se razdelijo tako, da dobi vsaka kandidatna lista toliko mandatov, kolikorkrat obsega njena povprečnost volilni količnik.
3. Mandati, ki ostanejo po tej operaciji še vedno neprisojeni, se dado oni kandidatni listi, ki izkazuje najvišjo povprečnost.	,
Nadalje bodi omenjeno, da je dovoljena takozvana »panacliage«. to je, vsaki volilec sme na glasovnici, na kateri so natiskana imena kandidatov, prečrtati eno ali več imen one liste, katero voli, ter napisati imena kandidatov, vzetih iz drugih kandidatnih list.
Ponazorimo ta komplicirani sistem s primerom. Recimo, da je bilo oddanih v kakšnem departementu 60.240 veljavnih glasov za 4 razne liste in da je izvoliti 6 poslancev.
Količnik znaša 60.340 : 6 = 10.040.
%		Glasovi se porazdele	n. pr. sledeče:	
tx 3	Lista A:	Lista B:	Lista C:	Lista D:
	P. 33.645	C. 18.125	L. 15247	V. 5.164
	L. 29.827	F. 16247	K. 14.620	S. 4.032
» •	M. 29.640	H. 15.822	F. 12.172	T. 3.392
i	N. 25.274	I. 12.659	I. 8.625	B. 1.123
	O. 18.401	R. 8.404	C. 6.018	Z. 1.119
	D. 12.524	S, 4.031	R. 5.101	P. 1.082
c	148.311	75.286	61.791	15.812
cratique. ki niso vstopili v prvo skupi-(no. Šteje 93 članov, njen predsednik je Louis Barthou.
3. Levičarski republikam (Republi-cains de gauche) obstoji iz članov od Alliance Democratique in nekaterih pro-gresistov. Ona šteje ca 60 članov, njeni voditelji so Le Trocquer, .Tardieu. Ley-gues, Loucheur.
4. Republikanska in socijalna zveza (Action rčpublicaine et sociale). Ona tvori levo krilo Nac. bloka, šteje okoli 45 članov; njeni vodniki: Bokanowski, Bertrand.
U. Izven Nacijonalnega bloka vrše opravila parlamentne opozicije sledeče skupine:
1. Neodvisni (Independants), večinoma konzervativci in monarhisti. Okoli 30. Voditelj: Leon Daudet.
2. Republikanski socijalisti (Republi-cains socialisfes) štejejo okoli 25 članov. Voditelji: Briand, VivianL. Vidal.
3. Radikali in radikalni socijalisti (Groupe du Parti radical et radical-so-cialiste). Po večini malomeščanska stranka, antiklerikalna. Šteje ca 85 članov. Voditelji: Herriot, Buisson. Klotz.
4. Skupina socijalistične stranke (Groupe du Parti Socialiste) zastopa francosko sekcijo druge internacijonale ter vzdržuje načela starega francoskega
socijalizma. Ima okoli 50 članov. Voditelji so: Blum, P. Boncour. Varenne.
5.	Komunisti (Groupe du Parti com-muniste). Šteje okoli 15 članov, njeni voditelji so: Cachin, Vaiilant-Couturier. Okoli 20 poslancev ne spada k nobeni grupi.
BOJ blokov.
Kakor smo videli, daje volilni red prednost velikim strankam. Zato so skušale stranke levice na vsak način stvoriti levi blok (bloc des gauches), kateremu naj bi pripadale vse socijalistične stranke. V začetku je kazalo, da se bo stvoritev levega bloka tudi posrečila. Kmalu pa je prišlo razočaranje. Opomini voditeljev levičarskih strank so bili brezuspešni, kajti v več ko 30 departmanih je postavljeno 3 do 4 soci-jabstičnih kandidatnih list.
Desničarski nacijonalni blok pa je nasprotno preizkušnjo prestal in razven v Parizu in nekaterih večjih mestih nastopa enotno. Vsled tega so izgledi levičarskih strank zelo padli.
Končno bi pripomnili še to. da je tudi med levičarskimi strankami vse polno pristašev odločne politike proti Nemčiji. V tem oziru so mnenja le malo deljenai, vsled česar so nemški računi na posledice eventuelne, toda malo verjetne zmage levice, zelo pogrešeni.
pumo.
Nasprotje med Marinettljem In Mussolinije m. — Vatikan se naj italijanizira! — Idejna
kriza v fašizmu.
Kandidat P. na listi A je izvoljen s absolutno večino (več nego polovico od'4>0.240).
Lista A pa dobi še dva nadaljna mandata in izvoljena sta tudi L. in M., keri- obsega povprečnost liste (148.311 :
6	-- 24.718) dvakrat količnik 10.040.
‘Lista B dobi en mandat in izvoljen je Jtandidat C., ker obsega povprečnost te .liste (75.286 : 6 = 12.547) količnik 10.040 le enkrat.
Tudi lista C dobi samo en mandat, ker. obsega njega povprečnost (11.965) količnik (10.040) le enkrat. Izvoljen bo kandidat L.
Lista D ne dobi nobenega mandata, ker’je njena povprečnost (2.635) manjša kakor količnik 10.040.
Stranka A odnese torej s svojimi 148.311 glasovi tri mandate, ostale tri stranke B, C in D s 152.889 glasovi izbrdnicni na njih kandidate, pa le dva mandata. Francoski volilni sistem torej v močni meri protežira velike stranke, obenem pa daje premijo agilni agitacij velikih strank, kajti ako število onilv volilcev, ki so volili, ne doseza polovico števila opravičenih volilcev, se vrši drugi skrutinij. Ta se vrši tudi tedaj, ako nobena lista ne doseže količnika.
Ta volilni sistem je še dosti 'nepo-polen in v pretekli legislaturi je bilo obilb inicljativ za njegovo temeljito poprajo. Francozi so hoteli s tem sistemom. ki obstoji v tem, da povzroča ta preveliko strankarsko razcepljenost, kar silno otežkoča tvoritev nosne in trajne vladne večine. Vendar pa so si to svojo namero pokvarili s tem, da so pripustili »panachage«, kar silno oslablja večinske (stranke. Ker se namreč vladne večinske stranke v Franciji silfto nagibajo k evropsko-splošni razdrobljenosti, ob-
gi'1'J.I---------------■	  ..II.,,.,—
stoji v mnogih departmentih nevarnost. da nobena frakcija ne doseže količnika. in da pripade potemtakem pretežno število mandatov oni stranki, ki se »panacliage« v prid kandidatov drugih strank ne poslužuje, t. j. komunistom. Od to<^ ta anomalija, da se bolj-ševiška hidra drži v deželi največje ljubezni do zasebne lastnine.
Razmerje strank v starem parlamentu.
Radi popolnosti navedimo še par podatkov o strankarski konfiguraciji v pretekli francoski zakonodajni dobi.
Volitve dne 16. novembra 1919 so spremenile sliko franc. pari. zastopstva takole:
1.1914 1.1919
Konzervativci in Action Li-berale (klerikalci)
Progresisti
Levičarski republikam (alliance democr.)
Radikali in radikalni socijalisti
Republikanski socijalisti Zjedinjeni socijalisti
Po 20 letih torej zopet tivni parlament, ki se je začetkom 1920 zorganiziral po naslednjih vidikih:
/. Nacijonalni blok (vladna večina):
1. Republikansko-demokr. antanta (Entente rdpublicaine ddmocratique) obstoji iz nekaterih progresistov, pravega krila levičarskih republikanov in nekaterih od Action Libčrale, zasleduje umerjeno politiko, je za versko svobodo lin odločno proti boljševiški Rusiji. Šteje okoli 185 članov, njen predsednik je Arago.
2. Republikanska demokratična levica (Gauche rdpublicaine ddmocrati-*que) včlenjuje one člane Alliance ddmo-
65	111
50	125
96	139
249	147
37	34
105	70
konzerva-
Fašizem je nedavno proslavil svojega filozofa, kakor sem Vam poročal v zadnjem pismu, a svoje politične filozofije ni še našel. To nam jasno dokazuje sedania mno-gobesedna polemika med raznimi fašistov-skimi listi o vprašanju »normalizacije« in »revizijonizma«. Posebno se razgrevajo nekateri fašistovski mogočniki za »revizionizem«, kajti le revizija dosedanjih fašistov-skih metod (boli ko fašistovske ideie same) more dovesti do izluščenja one prave vsebine fašizma, ki naj bi bila po inneniu revizionistov njegova trajna in nespremenljiva podlaga — njegova filozofija.
Že v zadnjem pismu sem omenil, da ie ime! fašizem po svojih metodah in po vsej svoji vrtoglavosti vsaj v prvih letih popolno futuristično obeležje. Oče italijanskega futurizma Marinetti je bil soustanovitelj prvih fašijev. On je vodil ono znano bitko v Milanu proti socijalistom, s katero se ie začel taasilni pohod fašizma (15. aprila 1919). Marinetti je bil kandidat na fašistovski listi pri volitvah v 1. 1920, bil ie skupaj z Mussolinijem v ječi in je s svojimi spisi gotovo največ pripomogel k onemu zrevoluciioniranju italijanske mladine, ki je omogočilo njen revolucijonami in nasilni nastop proti liberalni in demokratični preteklosti v prilog ‘»bodočnosti velike impcrijalistične Italije«.
Idejno se je Marinetti kmalu spri z 'Mussolinijem in drugimi voditelji fašizma in je že 1. 1919 izstopil iz fašizma. Toda samo Idejno, ne pa tudi drugače. Metode fašistovske borbe so bile takšne, kakor jih ie on pridigal: poveličevanje nasilja, prezir vsega dotedanjega, brce, napadi, spopadi, kljubovanje nevarnosti in smrti, revolucija, pohod proti vsemu staremu, obnemoglemu in gnilemu, paralitičnemu in vsemu drugemu, kar je bilo označeno z brezštevilnimi pridevki, ki dičijo italijanski futuristično-faši-stovski slovar tedanje dobe. Vsa zgodovina fašizma prvih treh let njegovega uveljavljenja dokazuje, da se je ravnal strogo no receptu futurističnih kričačev.
Toda vse to je le zunanjost pokreta, vidne oblike fašizma, nikakor pa ne ledro njegove notranje vsebine. Kakor rečeno, Marinetti v tem oziru ni imel sreče. Oče futurizma je popoln moralni in politični anarhist, zahteva odpravo družine, policile in sploh vsakega omejevanja individua. Gnila preteklost ima po njegovem mnenju najmočnejšo zaslombo v tem, da se nahaja na ozemlju Italije Vatikan. Neobhodni predpogoj za absolutno zmago »heroične bodočnosti« nad gnilo in paralitlčno preteklostjo je odstranitev, izgon papežev iz Italije ali. da rabim njegov izraz, devatikanizacija (svaticanamento) Italije. V svojem delu »Monoplane du Pape« je povedal v »poetični« obliki, kako si to predstavlja. Futuristi bi ugrabili papeža in ga odvedli z aeropla-nom nad Jadransko morje. Tu bi ga vrgli iz letala v morje in tako bi našel konec zadnji papež. Italija bi bila »devatikanizirana«!
Toda ravno v teh temeljnih točkah je nastalo nepremostljivo nesoglasje med fa-šisti-futuristi in Mussolinijevimi pristaši. To pa ne toliko z ozirom na vsebino vatikanske nevarnosti \ italijansko državno misel, katero Mussolini ravno tako priznava in sovraži kakor Marinetti, temveč predvsem ‘glede metode in taktike, ki naj kaže pravo pot do cilja. Futuristične politične utopije (artekracija idej) pač-niso mogle ugajati Mussoliniju. Mogočna in »cesarska« Italija.
čuden invalid.
Bila je nedelja, in ko sem se proti večeru vračal domov, sem stopil malo v cerkev. Pred kratkim je moral končati blagoslov. ker ko sem vstopil, so ravno ugaševall teta .In posamezniki so že zapuščali hišo ©ožjo. Poleg tega Je še močno dišalo po kadilu, klopi pa so bile ie skoro vse zasedene.
Vsedel sera se v eno Izmed zadnjih ■»opt. in dasl nimam navade v cerkvi opa-Ifudl, se ml je oko nehote zaustavilo »veku. ki Je sedel zraven mene, gto-ttpognjen. s podprto glavo. Bil je očl-Invalid, kajti leva noga, ki Jo je imel nično naslonjeno čez klečalnik, Je bila Ivoma fz lesa. Razen tega Je moral neti kako rano v ušesu, ker sl ga Je ves ,
*	“L1*8** * ruto. Iz obličja, ki ga Je večkrat odsevala tako izrazito velika iz-fnucapost, da je vzbudil ta neznanec v meni v /sčetku globoko sočutje. Ne vedel b povedati z gotovostjo, koliko je mogel j * *.e il11, ba« da Je moral biti še prav mlad, četudi Je bil njegov obraz ves raskav in naguban. Sploh pa ie imel ta Blcvek na sebi nekaj posebnega, kar me je navdalo s čudnim zanimanjem, m pričel sem ga skoraj nesramno opazovati.
Lase je imel črne, kratko ostrižene In no« igrazlte oblike, tre-
V	Trstu, 9. mala 1924.
o kateri sanja in v katero slepo veruje sedanje italijansko pokolenje, bi se pač ne moglo ^graditi na razvalinah italijanske družine, cerkve, monarhije in drugih, narodnih in moralnih vrednot«. Podlago bodoče veličine Italije, to se pravi bodoče nadvlade italijanskega plemena nad vsemi drugimi narodi, je videl Mussolini že v začetku v »revoluciji k idealizmu« (rivolta ideale). Naloga te revolucije je, da osvobodi duševne in materijalne tekovine italijanskega naroda od vseh spon preteklosti, vlije monarhiji, cerkvi, veri, družini in vsem institucijam sploh novo življenje, jih pomladi in jih popolnoma. disciplinira, da bodo sifepo služile načrtom novega italijanskega pokolenja. ki hočejo ustvariti večjo in lepšo — t. j »heroično in imperialistično, svetovno Italijo«. Zato pa je Mussolinijev načrt za rešitev cerkvenega vprašanja v Italiji popolnoma drugačen: svojega cilja noče doseči s tem, da bi Italijo »d e v a t i k a n i z i r a 1«, temveč Je njegov ideal italijanizacija Vatikana
Marinetti in njegovi futuristi so si prizadevali na vse kriplje. da bi se fašizem že takoj v začetku izrekel proti monarhiji in proti Vatikanu. Ni se jim posrečilo in zato je Marinetti ž.e v 1. 1919 izstopil iz fašizma, a ta poslednji je črpa! svojo idejno moč iz filozofov kakor Vico, Arinai, Croce, Gen-tile in drugih manj zrfanih propovednikov »idealne revolucije«. Ni pa nobenega dvoma, da so dali fašizmu vso njegovo zunanjo obliko ravno »futuristični filozofi«, t. j. pro-povedniki brc, nasilja, boja proti preteklosti, revolucije mladih proti starim.
Treba je seči nazaj do teh začetkov fašizma, ako hočemo razumeti sedanjo moralno krizo, ki jo preživlja italijanski fašizem. Ni to edina, temveč so siične krize nekaka njegova kronična bolezen, neozdravljiv spor, k,i ga razkraja s tem večjo silo. čim večji in pomembnejši so dogodki, ki ločijo posamezna razdobja zgodovine nove fašistovske Italije. Taki dogodki — mejniki so dosedaj predvsem pohod na Rim in zavla-danje fašizma in na drugi strani zadnja volilna zmaga fašistovske stranke. Prea temi dogodki je prevladovala v fašizmu revoluci-jonarna futuristična oblika nad vsebino, ka-kor so jo mislili voditelji, toda po zmagi, po popolni zmagi fašistovskega gibanja je moral stopiti pomen zunanje »heroične« oblike v ozadje in nastopila je reakcija notranje »filozofične* vsebine. Nastala je nekaka borba med obliko in vsebino fašizma, borba, ki povzroča stalno reorganiziranje in prenavljanje stranke, razpuščanje in vzpostavljanje posameznih pokrajinskih zvez. razne upore in nerpde, nepokorščino pokrajinskih mogočnikov napram fašistovskemu vodstvu in končno tudi nepokorščino vodstva samega napram vladi.
Začetek te borbe je treba iskati, kakor sem omenil, v sporu med futuristi in pravimi fašisti, ki se je pojavil že leta 1919. Ako piše fašisto-vskj mogočnik Farinacci v svojem listu »Cremona Nuova«, da Je treba uzakoniti to. kar je na fašizmu nezakonitega, ako pravijo in zahtevajo drugi, da se mora fašizem zopet povrniti k svojim začetkom, ako si želijo nazaj one »romantične« m »heroične« čase iz leta 1919—21, je jasno, i“-s?Jv,tenl de,u Gšizma nadaljuje futuristični duh prvotnega fašlzma-futurizma. Ako pa istočasno drugi naglašajo — in teh je večina — da je to blaznost, da bi se po končni
zmagi fašizma, posebno pa po njegovi zmagi ob zadnjih volitvah dajalo 2 nadaljevanjem prvotnih fašistovsklh metod le orozl* v roke sovražnikom fašizma, koi hi 2aa0' bival njihov odpor vsled fašistovskega na sllja isti sijaj »hercizma«. ki je »dlčil« te»L stovsko mladino v čisto revolucijonami dobi tega gibanja — je tudi jasno, da zastopa-t* struja Mussolinijevo idejo, t. L Idejo samega očeta italijanskega fašizma. Že to pa je sigurno jamstvo, da bo ta struja zmagala tei da se bo fašizem pretvoril polagoma te potom nadaljnega reorganiziranja v čisto Mussolinijev fašizem. Revizijcnizem zasleduj* ravno ta cilj. in ker ni dvoma, da bo zmagal — naj si Ivo tudi za ceno malega razkola v obliki radikalnejšega čiščenja — gre evolucija sedanjega fašizma z brzimi koraki v smeri proti popolnemu mussolinizmu.
Mussolinijev triumf v Siciliji
Medtem ko se vršijo med iašistovskfani listi polemike o normalizaciji ta revizionizmu, se nahaja g. Mussolini že teden dni na svojem zmagoslavnem pohodu po Sicilija Prebivalstvo mu prireja sijajne sprejeme, pri katerih ne sodelujejo samo državna, temveč tudi cerkvena oblastva. V Maršal■ se je vršila ob sprejemu ministrskega predsednika značilna svečanost, ki nam lahko služi kot nov dokaz, da hoče Mussolini rešiti rimsko vprašanje z italijanizacijo Vatikana. Fašlstovsko in arditsko zastavo 1* blagoslovil v prisostvovanju ministrskega predsednika duhovnik, ki je pospremil svoj« opravilo z gorečim patrijotičnim govorom Duhovnik je žel ogromno odobravanje m ploskanje s strani prisotne množice. Po n®* katerih drugih mestih Italije so sc vršile te dni cerkvene svečanosti, pri katerih so to* delovala vsa državna in fašistovska oblastva z .velikim pompom. Tudi fašistovska milica je bila mobilizirana. Tako vidimo to Tej pridno medsebojno tekmovanje med cerkvenimi in državnimi oblastvi v medsebojni korektnosti. Tudi tu bo zmagal Mussolini * svojim načrtom italijanizacije Vatikana. Ta italijanizacija gre odzdolaj, je naprav®1 ogromen korak naprej z razvitjem politi®! moči popolarske stranke in val bo za®* prej ali slej pljuskati tudi na vrata Vatikana,-Prejšnji voditelj popolarov je ravno te d» opozarjal in svaril Vatikan pred neva-roostJ"5 popolnega zasužnjenia, ki mu grozi od šizma, gotovo na veliko škodo ugleda kat*1 liške cerkve pri drugih narodih.
Šibenlškl Incident.
Incident v Šibeniku, ki se je dogodil P®’ vodom nameravane proslave smrti Nikol* Tommaseo, je povzročil po Italijanskih k stih veliko šuma. Italijansko-jugoslovensk® »prijateljstvo-« je bilo postavljeno na reso® preizkušnjo, katero pa ie po zasmgi jugosl®* vanske vlade naglo in gladko prestalo. Z*' deva je kočljiva in zato si le nočem dali* razglabljati. KaT je treba povodom tega iD' cidenta posebno podčrtati je to, da so 3* italijanski listi ob tej priliki zelo »neprfl®'' teljsko« mešali v notranje zadeve Jugosl*r Vije s tem. da so incident izrabljali kot sredstvo za podžiganje notranjih sporov me« jugoslovenskimi plemeni. Incident da ni h® toliko naperjen proti proslavi ta proti Italta* temveč da je bila to v prvi vrsti protisrbska demonstracija-šibeniških Hrvatovi Ta »P1*' iateliska« razlaga je precej zgovoren dok®*-kako globoko le »ukoreninjena« tostran Snežnika ideja italijansko-jugosJovanskC®* prijateljstva...
Slepa pravica.
Pri nas se to prijateljstvo vedno boh čuti, njega posledice so čedalje bolj blagodejne. Tako je brezdvomno znak močne poglobitve prijateljstva med obema narodom*’ dejstvo, da so bili te dni obsojeni nekateri fantje z Vrabč na 9 mesecev do enega tel* ječe, ker so se ob priliki neke poroke v prP sostvu karabinijerjev pokazali malo boli korajžne nego kak drug dan, ko ni takih veselili dogodkov v vasi. Iz samega prijat®”’ stva. do Jugoslovanov to- in onstran meje e® bili iste dni oproščeni pred tržaško por®*® štirje fašisti, ker so »Iz političnih razlogov* ubili enega Slovenca, drugega pa težko **' nili. Znak prijateljskega spoštovanja Je dali* dejstvo, da so naše šole z zakonom odpravljene. dočim se istočasno z zakonom ust*" navijajo arabske šole za prebivalce dM* Libije v severni Afriki itd Itd.
Toda za danes dovolj, g. urednik, k*1 sem že itak preobširen. Na drugi strani P* se ne maram spuščati dalje po tej poti. k®* se kot pravi prijatelj resničnega priiateUs‘M ne samo med obema vladama, temveč WrJ med obema narodoma, bojim, da bi me žalostni pojavi ne zapeljali proti svoji V®® do razmotrivanj, ki bi bila v nasprotju * J? mojo idejo. Je pa tudi mnogo drugih ran, kj jim italijansko-jugoslovansko prijateljstvo J* prineslo ne zdravila ne tolažila. MnogoJ* teh ran toliko na narodno-političnem kolik®* tudi na čisto gospodarskem polju.
O tem pa, g. urednik, in še o marsič®® drugem v prihodnjem pismu. > S. I*
w	t
I Vedno zadnje novosti •
s	   *
SAMO
šelenburgova ulica 9 I Gričar & Mejač. #l
palnice majhnih, rjavkastih, ves čas solznih očesc, pa je neprestano gibal. Tudi ustnice so se mu neprenehoma nalahno tresle, toda nikakor nisem mogel določiti, ah se mož Joče ali smeje, zlasti ko so večino luči že pogasili. Najbolj čudno pa se ml je zdelo, da se kljub mojemu pozornemu opazovanju, nikoli ni ozrl proti meni. Zdelo se mi je. ko da me sploh ni opazil. Toda naenkrat se Je nagnil k meni ter ml zašepetal:
»Gospod, kaj me zijate?«
Glas mu je bil tresoč in nekoliko hripav,
o	kaki jezi pa ni bilo sledu. Zatem se je dotaknil moje rame in mi namignil naj grem za njim. Počasi le vstal, se globoko priklonil. parkrat se prekrižal in se napotil šepale proti vratom, med tem ko sem mu jaz v zadregi sledil ter premišljeval, kako naj se mu opravičim.
Ko sva prispela ven, sem začel govoriti nekaj o njegovem ušesu, hoteč se mu tako opravičiti, ampak on me je prekinil z vprašanjem:
»Ali ste zdravnik?«
Ko sem mu zanikal, mi ni dal nadaljevati, temveč pričel sam govoriti:
»Vse zdravnike naj vrag vzame, dragi gospod,« je dejal, »in gorje mu, kdor Je njihova žrtev!«
»VI ste morali veliko pretrpeti?« sem ga vprašal.
»Veliko, cenjeni gospod, več kot se more od enega samega, ubogega človeka pričakovati. Življenje me je čisto unjčik\ in sedaj tavam po svetu ne da bi komu smilil«	J
Njegove oči so se začele zopet solziti, ta nadvse se ml je zasmilil.
»Rabite denarja? Nekaj malega vara Idhko dam.«
»Hvala, prijazni gospod, kar se tega tiče ie izhajam za silo.«
»Torej imate službo?«
»Špekuliram...«	*
»Tako?«
»To nese, dragi gospod,« se je uasmeh-nil. »Špekuliram... Kaj se hoče. živeti se mora tako ali drugače. Današnji časi zahtevajo, da se človek poniža do takšnih nizkotnosti. Zapomnite sl gospod, človek mora Biti svinja, dTugače se ne more živeti. Vsak dan hodim v cerkev in prosim Boga odpuščanja, da sem takšna golazen, ker verujte mi, dragi gospod, da kljub temu. da so mi Iztrgali skoro vise. kar je bik) v meni človeškega, še vedno točim zlo od dobrega,« »Ali ste že dolgo primorani tako živeti?« sem ga vprašal, ko je utihnil, četudi poslednjega kar Je govoril nisem jasno razumel.
»Dolgo ali kratko, kakor hočete,« je od-
v mladih letih so me samo mučili... Ko je izbruhnila vojna, sem moral z vso sodrgo, tudi jaz v to svinjarijo ta tam so me še pohabili. Ko sem se vrnil nazaj, pobit in bolan, sem šele prav spoznal, kako podli so ljudje, cenjeni gospod! Kaj mi je preosta-jalo drugega, kot postati njim podoben in se prilagoditi razmeram, če sem se hotel še nadalje prerivati v tem klavrnem življenju. Sedaj sem pač svinja, dragi gospod, ta kakor Tečeno špekuliram, radi denarja razume se, kajti kaj se hoče, denar Je danes alfa in omega.«
Hotel sem ga vprašati v čem obstoji njegova špekulacija, toda pričel mi je razlagati o svoji izobrazbi, mi zatrjevati, da je dostojen človek ter se opravičevati, da Je morda rabil presurove izraze. Rekel je, da se navadno človek, ki je prestal veliko gorja. ne more izražati drugače, kakor surovo ta strupeno. Zatem me je prosil, če ga maio podprem, ker da težko hodi. kar sem prav rad storil in tako sva hodila precej časa po raznih ulicah, dokler se ni končno ustavil pred veliko, staro hišo.
»Tu stanujem, dragi gospod,« se je nasmehnil, »pri hišniku, strašnemu bedaku, ki me za kratek čas žali. Hvala lepa za spremstvo. Priznati moram, da ste prijazen člo-
t	’	kakor n°Ce\e’L]? od* I vek, eden izmed redkih, in žal mi je da bi
govoril »Liubezm nisem poznal nikoli in že I utegniti o meni slabo misliti« Zarežaj se je
tako čudno, kot bi bil umobolen nato P® *f. hipoma zopet zresnil in mi zašepetal na uh®-»Kaj _ se hoče, človek mora biti »vin®-če hoče živeti. Pomagati si mora kot sl f®** sicer ga puste poginiti slabše od podgan®-* Globoko se je priklonil in izgtafl v y«ž®> odkoder sem še slišal: »Oprostite. sluS* sem ponižen.«
Nekaj časa sem stal kot pribit pri v*** tih, nekam vrtelo se mi je v glavi In ms®® bil prav gotov, ali ie bila vse to resnica-Predramil sem se šele, leo sem 5ul neko uro.
»Moj Bog,« sem pomislil, »biti mora ž*
pozno.« Hitro sem šel k bližnjemu »vetu niku, da pogledam koliko je ura. toda S*®|’ ure ni bilo v žepu! Začel sem pretnBW®v*B ali sem jo moTda pozabil doma, vendar se tipal nervozno po vseh žepih — te krt ie udarila v glavo... Listnice ni žepu, doze tudi ne, še robca ne; s,kr*L«( zepi so bili prazni, kakor bi si meril nov obleko.
Stekel sem nazaj, alarmiral Mšnika polovico stanovalcev, vendar o zagone^n* invalidu ni bilo ne sluha ne duha. In W ires ga nisem izsledil, akoravno se sktv oziram po vsakem, ki le malo šepa. g Vražji »špekulant« je moral bitL končno, vendarle usmiijeuja vreden, srečnež.
Pojasnile.
Poročajo mi, da je sospoda pri »Ju-i*Tu* zopet postala nespodobna. Napada jne zaradi fuzije Narodno napredne z (Narodno radikalno stranko, češ, da sem somišljenike speljal na led ter da sedaj N>et* slepomišim z neko oživljeno na-Kodino - napredno stranko. Ze mogoče, •k ie gospodi fuzija prišla prav nepristno, toda ne vem, če je ravno umestno stresa svojo jezo nad tem baš ob ^trenutku, ko »samostojni demokrati« *ako zelo. potrebujejo zavezništva Radialne stranke. Pa taktnost in lojalnost Se menda ne nahajata v Jutrovem slo-varju. kakor' še marsikatera druga lepa teseda ne. Ugotavljam pa te napade, da °° Priliki ne bo dvoma, kdo je zopet -.2ačel, pa tudi za slučaj če bi nas kdo 2?Pet hotel denuncirati v Beogradu, češ Pišemo proti vladi, kadar smo samo ^siljeni, da se branimo pred inzulti 'jJUtrovcev. Zakaj oni pa vlada in država “ narad — so seveda eno!
Kaj se je zgodilo? Fuzija se je for-,melno izvršila, sedaj jo je treba dejan-T0 izvesti. Vsled tega poživlja načelstvo NNS svoje somišljenike, naj stopi-v krajevne odbore Narodne radikal-e stranke, kjer te že obstoje, a kjer jih e ni» da ustanove nove. To je v dotič-em Pozivu, ki ga dobi vsak somišljenik, Prav jasno povedano. Iz tega pa sledi, a dotičnega napada v Jutru ni povzroči noben somišljenik NNS, kakor nam °^io natvezti, ampak so ga skovali v
Jutrovem uredništvu samem, ko so bili čuli nekaj zvoniti. Zakaj »somišljenik« Ima v rokah poziv in torej dobro ve, da ne gre za kako novo oživljanje NNS. Tam stoji črno na belem: »čim jaeje so te organizacije in čim jačja postane tem potom Narodna radikalna stranka ^ v Sloveniji, tem večji bo njen politični vpliv, tem izdatnejša bo njena beseda v Beogradu, tembolj bodo zaščičene gospodarske, kulturne in socijalne koristi Slovenije kot celote, kakor tudi slehernega poedinca. Na nas je torej ležeče, v koliko se hočemo uveljaviti v N RS, ki je in ostane na krmilu naše državne politike. Od naše volje in od našega sodelovanja je odvisno, koliko veljave moremo vreči na strankino tehtnico, ki jo drži v rokah Glavni odbor NRS. to so ministri in za časa zasedanja narodne skupščine poslanci NRS.« Bolj jasno ne moremo govoriti. No, pa »Jutru« tudi ni na tem., ali jasno ali nejasno; porabilo je ves napad pravzaprav le za to, da more na dan i gorečim vzklikom: nazaj v JDS. Čemu pa hoditi »akul žvota v aržet«, bi dejal ranjki Pakiž. Čemu pa najprej v JDS in potem šele v Narodno radikalno stranko. Zakaj. d;a pot JDS po zadnjih dogodkih ne vodi nikamor drugam, kakor v NRS, je za vsakega političnega abecedarja očividno. Kam naj tudi gredo revčki!?
Dr. Vladimir Ravnihar.
Dunajsko pismo.
nekaj o narodnih manjšinah. — .Siidmark . karstvo. — Castiglioni odlikovan, Bosel poteptan..— Tutti frutti.
Na Dunaju, 9. maja 1924.
vzgled. — Tudi gospodarski .beginnen sie den Kreis unter, sich zu schliessen’! Zadruge vseh vrst. posojilnice, zavarovalnice (Selbstversicherungen) se c<sa-mosvojujejo od nemških (machen sich unabhangig von den Einrichtungen der Deutschen!). Sprejemajo v svoj krog vsakega brez razlike stranke ali stanu, skrbijo in pomagajo si vzajemno, prila-godujejo se spretno vsakočasnim razmeram (n. pr. sedanjim avstrijskim, op. dop.) in: čakajo (und warten ab!)
Ta pohvala ima sicer prozoren namen, da bi Nemce oplašila pred slovensko nevarnostjo in jih vzpodbudila za večje žrtve »Sudmarki«; vendar je pohvala precej zaslužena...! To bodi Korošcem v vzpodbudo, da bodo toliko marljivejši, vstrajnejši in požrtvoval-nejši! Le pogumno naprej!
-v^.e večkrat sem omenjal v svojih po-kako Nemci točno zasledujejo ^Hično in gospodarsko življenje v .iMfaviji; imajo tudi poseben urad, jo Stajo vse glavne naše liste, zbirajo ®aRrijal za razne potrebe in name-ž ^»Berichte aus den neuen Staaten«. fl^^ujejo vso zakonodajo^ upravo in Bor ° ’ gosP°riaTsko	politiko. »Die
Preu6* ima za gospodarstvo poseben Prte	Za Jugoslavijo; »Neue Freie
v v.Se* ima dva izvrstna dopisnika v jj •hebu in Beogradu. — Tudi v Nemči-ie dovoljno zanimanja za vse Več	Pr* vas dok, vsekakor mnogo
Žfliv h'20 morete opaziti v antantnih dr-^ .ah, in §e to, kar tam včasih poroča-1 < J® večinoma iz nemških virov.
Sani ne 2a<Jovoljujejo se le s — poro-test -m.’ murveč tudi kritikujejo in pro-Ujejo, če jim kaj ni prav. — Tako n. */' Je znani velikonemški poslanec dr. Nati * Pokal v avstrijskem zveznem nonalratu interpelacijo nai zunanjega šin Stra °	• zatiranju nemških manj-
tlu.,v Jugoslaviji; omenil je razpust Kul-o^a, ki je udaril Nemce v kazen za iiur 'i° pr°ri vladi; dalje trdi, da str°Sl°y. vIa<Ja samovoljno izganja. Av-Viti1Ce ‘n končro, da namerava odpra-hoč aer,1“Ke Mednje šole. Vpraša: ali JgJ la ko j posredovati pri jugoslov. Se 3 'm Se ne bo to nič pomagalo, naj kaju ^ za pomoč do Društva narodov, Jugoslavija je sprejela v sanžer-mirovni pogodbi tudi varstvo - mirovni pogodbi tudi varstvo
lačnih pravic... Druga interpe ske*- 56 riče imetja avstrijskega plamin-niarj£e društva, Schulvereina in Stid-
teh^? ak slej pride do razgovorov v
verein	1Jin- u ouumunu m oumi-
;to morda ne bo nikake težave, ker ji;	Politični, borbeni organizaci-
je t0 le bo s planinskim društvom, ker <4 j; Zasebno društvo. — Nadejam se, Prevkta ° »Slov. planinsko društvo« n° v prevzemanju te lastnine!
5kihC?° Pride do kakih diplomat-Vo, °rakov na interpelacijo Hampto-nk' tu u bnela vaša vlada priliko, Seinik?Tav* znano zamudo o priliki naj ra j?8® dohoda v Beograd. Takrat treba*	li avstrljcl jasen odgovor, da
tipMri? !vnašanje urediti po načelu reda	ali	tudi: Do ut desl (dam,
v ‘.Kdor ima nalogo, da ima take . enci’ uui bo pripravljen in da vaiSi.11« ^ “ mi Pa P° izkušnjah, hain«rti. • pollt- odel jen j e ni kos svoji
za april se bavi koroškimi Sloven-postavlja Nemcem irugim piše: najti narodnih Sloven-
za
Po ponesrečeni špekulaciji na daljno padanje franc, franka (ko je bil že pod liro!)., katere so se v veliki meri udeležili finančniki in bankarji v Avstriji, je sledil, zaslužen udarec! Nešteto je povojnih bogatašev, dri morejo deklamo-vati: Kakor prišlo, tako prešlo! —Kar človek o tem čuje dan na dan, je strašno. Tudi Castiglioni in Bosel sta udarjena;, ali ta dva tiča sta tako bogata, da ju taki udarci še ne uničijo. O Boselu pravijo, da je izgubil do — 4000 miljard (5 miljard Din). Ali je mogoče, da je ta gališki žid tako strašno obogatel med vojno in še več po vojni?! — Castiglioni je pa dobil na svojo bolečino flajšterček v podobi velikega križa Italijanske krone (gran croce della Co-irona d’ Italia); preskrbel mu ga je Mussolini, ki ima Castiglionija zai eksponenta svoje gospodarske ekspanzije v srednji Evropi. Povedal sem že, da je C. gospodar treh dnevnikov na D. (Extra-blatt, Mittagszeitung in Wr. Allgem. Ztg., večemik), da more zjutraj, opoldne in zvečer uganjati svojo politiko. Več drugih listov mu pa služi po — potrebi in po mošnji, ki je v C. rokah...!
•»Splošna industrijska banka« je res propadla; pomoč je prepozna; bančni rešilni sindikat le posname, kar je še mogoče, ali za-se, a vlagatelji in delničarji so na dilci! Proti raznim funkcionarjem je že uvedeno kazensko postopanje.
Tudi »Deutsche Bodenbank« je na — isti poti. Za silo je dobila 10 miljard od nemško-nacijonailne strani v Nemčiji, ker je ta banka politična ustanova, ali s tem zamaši le najbolj zijajoče luknje! Pomoči ni nič več!
»Splošno depositno banko« je rešilo pet največjih dun. bank, da ni kraha, ki bi na ves denarni trg silno slabo vplival, kajti ta. banka je bila na glasu solidnega zavoda! — Todai, čujem danes, te banke rešilke ne nameravajo zai-se obdržati prevzetih delnic, marveč so že v pogajanjih s Castiglionijem. da jih on prevzame in se tako zmagoslavno vrne v zavod, kjer je končno — bogat po-
stal in ga je od tam izpodrinil povojni bogataš Goldstein. Ta poslednji je zopet tako modro špekuliral na1 riziko banke, da je moral iz zavoda sfrčati — ta vrne se Castiglioni. Kolo sreče!
Časopisi poročajo vsak dan o krahih malih zasebnih bank in samomorih bankirjev.
*
V »Neue Fr. Presse« občudujete morda neko bombastično označilo o lastni poročevalski službi pod naslovom »United Press. — To je madžarsko-ži-dovska agentura treh madžarskih novinarjev s — Slovaškega! Velik švindl!
Čitali ste morda poročila o nekem bau-bau: o avstro-bavarski monarhiji. dokumentarno dokazani. Te dokumente je prvi prinesel Hittlerov »Volkischer Kurier« in so — ialsiiikati! Torej nič strahu!!
Listi poročajo, da je Radič prosil nemško vlado za potni vizum; rad bi potoval v nove baltske države, da bi tam agitiral za svojo konferenco manjšin. Vlada da je vizum odklonila!! Ne jamčim za resnico. — Radič ne stanuje v hotelu »Zum Auge Gottes«, marveč v neki penziji bliže Ringa. Prijatelj Rasto se je vrezal, ko je šel na lim »dunajskemu dopisniku.« Jaz sem na tej raci nedolžen, dasi so me nekateri tuk. prijatelji dolžili, da — niti tega ne vem, kje Radič stanuje. Lep poročevalec da sem, so rekli! Pa se ne bom jezil!!
Neki jugoslov. sekcijski načelnik na Dunaju (ime znano fin. delegaciji v Lj.) črna nekako 800.000 Ka pokojnine (950 Din.), torej nekaj malega več nego znaša tukajšnja — Arbeitslosenunter-stiitzung! — Pa se čudite, ako je toliko nezadovoljstva v deželi danski!
Danes pa sem govoril s Slovencem, ki se je bil o prevratu potuhnil na svojem mestu; ostal je sluga v neki - centrali (državni); danes prejema redne plače 1,900.000 (2300 Din.), a ima še postranskih dohodkov... Pa ni zadovoljen, pripravlja se na štrajk tudi on! Primerjajte sami!	A.	G.
Ečomunstei fašizem.
čudno bi bilo, ko ne bi imeli v dobi splošnega nacijonalističnega gibanja tudi Romuni svojih fašistov. Poznamo jih iz njihovega nastopa meseca decembra proti vse-romunskemu novinarskemu kongresu v Klu-ju, ki so ga nekaznovani razbili, zaprli policijskega prefekta in ga držali v zaporu toliko časa, da je podal demisijo; poznamo pa jih tudi iz raznih drugih izgredov proti javnemu redu. Cilje romunskega fašizma najdemo v »Doktrini romunskega fašizma, Načrt programa«. (Bukarešta 1924.) Fascia Romana je skupina boja in dejani za rešitev naroda, ki mora priti potom narodne diktature. Diktatura mora predvsem izpodriniti parlamentarizem, poklicni politiki se morajo izolirati v koncentracijskem taboru. Iz dežele je treba izgnati vse tujce, ki so se naselili na romunskih tleh po 1914. 1. (teh pa je nad 2 milijona!). Glavna njegova naloga pa je integralni nacijonalizem, ki pa zasleduje na Romunskem dalekosežne cilje. Romunski fašisti ne streme samo za pobijanjem etničnih avtonomističnih stremljenj, kakor Španci, tudi ne smatrajo za svojo glavno nalogo boj proti političnemu uveljavljenju drugorodcev, kakor Nemci, oni so v prvi vrsti antikapitalisti. Njihova naloga je torej zelo težka. Temu kapitalizmu, ki grozi zasužnjiti na zemeljskih darovih bogato deželo, morajo romunski fašisti posvetiti vso svojo pozornost. Paziti morajo, da se ne nasele ob donavskem ustju židovsko-bizantinski izkoriščevalci. Njihova ost je torej v prvi vrsti naperjena proti židom, elementu, ki največkrat zakrivi vse gorje. Ko bo tako dežela očiščena, pride na vrsto zunanjepolitična preorijentacija. Geslo je: zbli-žanje z Latini, proč od Slovanov! Prva naloga romunskih fašistov je torej »narodnd očiščenje« od vsega »tujega«, nato pa latinskemu pokolenju odgovarjajoča zunanjepolitična preorijentacija. Kaj poreče k temu Evropa, je brezpomembno. Ako bi romunski narod umiral lakote, ga ne bi ona preživljala, nai vzame tujce pod svoje okrilje. — Romunski fašisti so si postavili res idealne cilje; ko bi ne bila realnost tako neusmiljena! To so Romuni ravno sedaj doživeli, da ne dobe mednarodnega posojila, ker so židovski kapitalisti ostro proti njemu nastopili. Izjavili so, da dajo denar le, če se neha protižidovska politika v Rumuniji.
KINO ,.IDEAL"
predvaja
od pondeljka 12. do vštevši srede 14. maja
veliko ljubavno dramo v 5, dej,
Na meji dobrega In zla
v glavni vlogi Elza Ferguson.
Krasni naravni posnetki čarobne Indije.
Prednaznanilo:
Eddie Polo
Politične vesti.
== O koncentraciji piše Svetozar Pribi-čevič v beograjski »Reči«: Mislim, da ni nobeden od merodajnih faktorjev v radikal-no-demokratski koaliciji v načelu proti ideji koncentracije. Toda v radikalno-demokrat-ski koaliciji vlada soglasno mišljenje, da se ne more izvesti koncentracija z opozicijo-nalnim blokom, ki je tudi po famoznem proglasu Radičeve stranke ostal v najtesnejši zajednici z Radičem. Nesporno je dejstvo, da stranke g. Korošca in Spahe tudi po proglasu Radičeve stranke tvorijo federalistični blok s to stranko. Tudi Davidovičeva demokratska stranka je ostala v intimni zajednici z Radičevo stranko. Nam pa je moralno In politično nemogoče, da bi stopili v kakršnokoli sodelovanje z opozicijonalnim blokom, dokler ne zapusti Radičeve stranke, ki se je s svojim proglasom diskvalificirala za vodstvo državne politike ... Večje nesreče za državo ne bi moglo biti, kakor bi bila koncentracija, v kateri bi se neprestano med seboj borile nasprotne politične smeri. Ta borba bi paralizirala vse moči ter bi tako koncentracijsko vlado onesposobila za pozitivno delo... Ni torej dovolj, da se opozicijonalnj blok odreče vsaki zvezi z Radičevo stranko. To bi bil moral blok storiti iz lastne inicijative takoj po proglasu Radičeve stranke... Mi hočemo politiko striktne izvedbe vidovdanske ustave, oživo-tvorjenje vseh njenih odredb, politiko narodnega in državnega edinstva, ki bo pobijala brezobzirno vse protidržavne in suver-zivne tendence. Toda opozicijonalni blok hoče politiko »plemenskega sporazumevanja«, nestalno politiko, ki bi nas brezdvom-no dovedla do revizije narodnega in državnega edinstva v najbližji bodočnosti. Med tema dvema politikama ne more biti kompromisa! .. Ne bj hotel, da se narobe razumemo. Ne meni in nobenemu drugemu, s katerimi sodelujemo, ni do nobenega osebnega ali strankarskega triumfa. Nam gre za idejo in načela, ker smo se končno od svojih dosedanjih tovarišev ločili zato, da zmaga ta ideja, ta načela in ta politika. Zato, ker stojimo na tem stališču, smo proti koncentraciji, ki ne bi značila dominacije^ ideje narodnega in državnega edinstva v naši politiki.
= Vprašanje koncentracijske vlade. »Vrem e«, ki je v tesnih zvezah s posameznimi radikalskimi državniki, piše o koncentracijski vladi: Radikali so v načelu pristali na koncentracijsko vlado, toda ne verujejo. da bi se mogla sestaviti. Predvsem postavljajo radikali, in ž njimi tudi samostojni demokrati, s katerimi delajo radikali v popolnem soglasju, kot pogoj pogajanjem za koncentracijo, da se skupine, ki prihajajo v poštev (Davidovičevi demokrati, Koroščeva skupina, bosanski muslimani in zem-ljoradniki) odrečejo vsaki zvezi z radičev-ci. Radikali pravijo, da radičeve! po proglasu HRSS nikakor ne morejo priti v kombinacijo pri sestavljanju kakoršnekoli vlade in zato se logično tudi ne .morejo vpoštevatl oni, ki so v zvezi z radičevci. Dokler je g. Davidovič v opozicijonalnem bloku z radičevci in dokler sta dr. Korošec in Spaho ž njimi v še ožji zvezi, v federalističnem bloku, se radikali ž njimi ne bodo niti pogajali. Toda če tudi bi se izpolnil ta pogoj, ki ga stavijo radikali in demokrati, ni gotovo, ako bodo pogajanja dovedla do koncentracije državotvornih strank, ker so ovire tako velike, da jih ni mogoče izgladiti. Kako naj se sporazumeta Pašič-Pribičevičeva centralistična politika stroge obrambe in striktne izvedbe ustave ter Korošec-Spahina avtonomistična politika? Zato obstoja splošno prepričanje v opozicijonalnib in vladnih krogih, da bo delo za sestavo koncentracije ostalo brezuspešno.
= Kako dolgo še? Krsta Cicvarič piše v svojem dnevniku: Separatizem je vedno nevarnost, ki se jo mora pobijati ravno tako energično kakor komunistično nevarnost. Medtem ko je naša državna oblast onemogočila komunistom vsako akciio, je pustila separatistom v Hrvatski popolno svobodo! Ta razlika v postopaniu napram enim in drugim, je prišla odtod, ker so separatisti znali biti politiki, ker so znali imeti zveze z izvestnimi političnimi krogi v Beogradu ter so si na ta način priskrbeli njihovo protek-cijo, da so mogli nekaznjeno nadaljevati svojo separatistično akcijo. Radičevi »sposobnosti« se je treba zahvaliti, da je njegova stranka, dasiravno je ravno tako neprija-teljska napram državi kakor komunistična, ostala nedotaknjena in da se je pri zadnjih volitvah v narodno skupščino še bolj okrepila! Radič je bil naipreje v zvezah z radikali. katerim je obljubil svojo podporo v njihovi borbi proti demokratom, ko pa se je z radikali sprl, je obljubil demokratom svojo podporo V njihovi borbi proti radikalom! Tako je v Beogradu vedno kaka stranka, ki jamči zanj in ki pokriva njegovo se-
Prosvefa.
O »Stavčevi« razstavi v Narodnem domu.
Povodom štiridesetletnice obstoja, je pevsko društvo »Slavec« priredilo v Narodnem domu v Ljubljani razstavo, na kateri se nudijo vsem prijateljem tega našega zaslužnega in uglednega društva na vpogled posamezni dokumenti, ki označujejo razvoj in delovanje »Slavca«. Pregledno In lepo urejena razstava mora zainteresirati vsakega posetnika. številni rokopisi, slike, pohvalna priznanja in glasbena dela jasno izpovedujejo, da je pevsko društvo »Slavec« v svojem 40 letnem obstoju častno in hvaležno vršilo svoje kulturno poslanstvo. Med najvažnejšimi listinami najdemo lastnoročno pismo velikega škofa Strossmayerja, ki pravi v svojem pismu, da mu je prijetna dolžnost, da se zahvali za podeljeno mu častno članstvo. Pravtako se izraža pesnik Simon Gregorčič, katerega nebroj uglašenih pesnitev je »Slavec« izvajal na svojih koncertih. Simon Gregorčič je prvi častni član »Slavca«. Gregorčičeva slika krasi razstavo.
Sledijo dela različnih slovenskih in hr-vatskih skladateljev, kakor Viktorja Parme, Antona Forsterja, Nedveda, Rista Savina, Vilharja, Ipavca, Stokla, Zajca. Navedeni skladatelji so pevsko društv^ »Slavec« bo-
paratistično delovanje! Kako dolgo bo šel to? Dokler bo tako, bodo separatisti razvijali svojo akcijo in mi bomo neprestano imeli »državno krizo«! Ako se hočemo osvoboditi državne krize, moramo pobiti separatiste na isti način, kakor smo komuniste in potem bo postal Radič navaden emigrant na Dunaju, ki politično ne bo pomenil niče-, sar, kakor danes politično ne pomeni nič Sima Markovič, dasiravno je trenutno iz-gledalo, da bo postal gospodaT naše države!
= Radičevci v Bosni. Beograjska »Politika« poroča iz Sarajeva, da so radičevci prvi pričeli z volilno agitacijo. V Sarajevo sta došla poslanca HRSS Ivan Radič in Kovačevič, ki sta imela zaupni sestanek, na katerem se je sklenilo, da se prične v najkrajšem času v Bosni velika agitacija in ustanavljanje strankinih organizacij. V Sarajevu naj bi izhajal radičevski list »Hrvat-ska Politika«. Izvoljen je poseben odbor, kU bo izvršil te sklepe.
= Mala antanta — napotje madžarskim upom. »Budapesti Hirlap« objavlja članek grofa Appohyija o nalogah madžarske zunanje politike. Apponyi je prepričan, da je skala, zavaljena na madžarske nade zopetnega vstajenja. Mala antanta, ki združuje tri sosedne države, da onemogočijo obnovitev Madžarske, ki ne sme nikdar pozabiti, da se mora trianonska pogodba revidirati in vsa madžarska zunanja politika se mora zgraditi na tem principu. — Istočasno pa prinaša »Pester Lloyd« članek bivšega zu- r nanjega ministra Gr at za, ki se izjavlja } za aktivno politiko na temelju medsebojnega sporazuma, ker je vztrajanje v sedanji izolaciji za Madžarsko riskantno in škodljivo.
= Glasovanje za samostojnost Hanove-ranske. Pri predhodnem glasovanju dne 18. t. m. o oddelitvi Hanoveranske od Prusije in njeni pretvoritvi v samostojno zvezno r državo se mora ena tretjina upravičenih vo-lilcev izreči za to oddelitev. Z ozirom na' izid državnozborskih volitev je jako dvomljivo, če bo dosežena potrebna tretjina. Ako : bi se pa le zgodilo, da bi se tretjina volilcev izjalovila za novo zvezno dTžavo »Spodnjo Saško«, patera se vrši drugo definitivno" glasovanje, za katero je potrebna kvalificirana večina tri petine oddanih glasov al.’j-'-pa najmanj večina glasov upravičenih volile -cev. Je pa že naprej čisto izključeno, da bi, se mogla taka večina doseči. »
= Iz Rusije. Minimalne delavske plače v Rusiji. Ljudski komisarijat dela SSSR jt' določil minimalne delavske plače, in sicer za prvi pas 6 zl, rubljev, za drugi 4.80 zl. rubljev in za tretji pas 4.20 zl. rubljev na teden. — V drugi polovici maja bo dan v promet meden drobiž po 5. 3 'n 1 kopejko.
— Izvrševalui odbor III. Internacijonale je sklenil odložitev plenarnega zasedanja odbora na 5. junij in določil, da Se vrši V. spl. kongres III. internacijonale 15. junija t. I.
= Nasprotja v angleški liberalni stranki. Asquith za, Churchill proti Macdonaldovi vladi. Asquith je izjavil v svojem govoru v Chelmsfordu, da bodo liberalci iskreno podpirali delavsko vlado, dokler se bo držala resnično liberalnih principov, kakor je to storila pri zadnjem svojem proračunu. Ako bi se pa odklonila od teh smernic, bo morala liberalna stranka varovati svoje principe.
— Churchill pa je govoril v Liverpooto in ostro napadel Macdonaldovo vlado, češ da:,, je brez vsakih političnih principov, da je čisto navadno oportunistično telo, ki živi od dne do dne, z rok v usta. Zagovarjal ie- 1 sodelovanje liberalcev ,in konservativcev proti socijalizmu.	»
== Maksim Gorkli, sovjeti In sevrski porcelan. Načelnik petrograjske komune G, Zinovjev je imel na zborovanju učiteljstva . petrograjske gubernije referat o proletarski revoluciji in učiteljstvu, v katerem je podal.o podrobno karakterizacijo razmerja ruske inteligence h kmetu, delavcu in h komunistični, _ revoluciji sploh. Posebno pozornost je po-ri , sveti! M. Gorkemu in povedal o njem meti'-drugim tole: »Gorkij je eden izmed največjih pisateljev naše dobe, ali nekaj mu brani, da bi razumel pravi Tazmah naše revolucije in da bi vzljubil njo in njene gibne sile, v prvi vrsti kmečki stan. Za njega je kmet bitje’	'
nižje vTste, sicer ne v meščanskem, gosposkem smislu, ali s stališča kulture. V Petro-gradu se je vršilo 1918. 1. ogromno zboro- : vanie, ki se ga je udeležilo 20.000 kmetov.. Kadar se Maksim Gorkij spomni na ta shod, postane vedno nevoljen, ker so »nekulturni«' kmetje, ki so prenočevali v zimskem dvor-, cu, razbili nekaj sevrskega porcelana. S|-	, ,
cer je pa samo čudno, da niso več teh »Ion-	,
cev« pobili. Gorkij rad ponavlja: Spominjal-.', te se mojih besed, da vam bo mužik nekoč	\
glavo snel. Ali naloga našega pokolenja ni, • da bi se bali, kako nam bo mužik glavo snemal, temveč da vzljubimo mužika tak-, šnega kakoršen je, magari nekultiviranega.«:;
  1  .....................
gato založili s svojimi izbranimi deli in na . ta način pomembno pripomogli k uspešnemu udejstvovanju društva na kulturnem polju, Pevsko društvo »Slavec« pa je pokazalo' svojim skladateljem hvaležnost na ta način, da je marljivo študiralo nova dela ter jih s preciznostjo in uspehi izvajalo.
Zanimanje pobujajo na razstavi nadalje tudi lepo popisani spomini na »Slavčeva« potovanja na Češko iz leta 1908, 1910 in 1911. V 40 letih društvenega delovanja s*> zabeležili časopisi mnogobrojne kritike izpod peresa strokovnjakov na glasbenem polju. -»Slavec« je združil vse te kritike v drago., , ceno zbirko, ki zavzema na razstavi častno mesto. Le malo tako starih društev je, ki W“' '-“i mogla z zanosom pokazati na vseskozi objektivne in pohvalne ocene svojega umetniškega delovanja, kakor »Slavec«.
Poseben oddelek na razstavi tvorijo pestre trofeje, darila, venci, slike ta pipi o- , me, ki jih je prejel »Slavec« od raznih do- • mačih, kakor tudi tujih slovanskih strani. .
Da se je društvo odlikovalo na mnogih ? -prireditvah, svečanostih, lastnih in gosto- 1 valnih koncertih, o tem nudijo dokaz raz« u -stavljeni plakati in društvene objave.
Slovenski javnosti toplo priporočamo, *'4f, da se z obiskom razstave te dni prepriča iT ■ marljivem delovanju »Slavca«
—  . ■
SKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA BANKA
Telefon st 104.	podružnica	v LJubliaiiB« Marijin tra 5«	,	&n-naslov; indusbanka.
Delniška glavnica in rezerve cca Kč 290,000.000Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun Kč 2,170.000.000 — Centrala v Pragi, na Prlkope 35, 67 podružnic v vseh večjih krajih Čehoslovaške republike. — Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne
________ transakcije	kar	najkulantneje.	...
m
Dnevne vesti.
— Opozarjamo vse one naročnike, ki se do 15. t. m. ne odzovejo našemu vabilu, da poravnajo dolžno naročnino, da jim bodemo s 16. t. m. brez nadaljnjega ustavUl pošiljanje lista,— Uprava.
— Najboij čitan roman Je danes na vsak način aai roman »Tarzan«. Vsi slovenski listi delalo zanj reklamo in v »Slovencu«, »Taboru«, »Jutru«, »Slov. Narodu« čltamo dnevno notice o romanu »Tarzan«. Nas mora ta splošna reklama slovenskih listov za »Tarzana« le veseliti In se zato vsem listom za njo prav toplo zahvaljujemo. Ker pa Je v teh reklamnih noticah tudi par pikantnosti in netočnosti, naj nam bo dovoljeno par pripomb. V »Slovencu* je napisal napad nek gospodič iz jeze, ker je romal njegov podlistek v naš uredniški koš. Gospodič si je tako dniadil jezo, »Slovenec« pa si privošči! blamažo in napadel plakat, ki ga je tiskala in sicer dobro. Jugoslovanska tiskarna. — »Jutro« pa je našlo v »Tarzanu« darvinizem ai ker objavlja »Tarzana« tudi »Slovenski Gospodar«, je odkrilo cek> konflikt med ljubljanskim In mariborskim škofom. To svojo iznajdbo pa je zasolilo »Jutro« s konstatacijo. da je »Tarzan« dolgočasen. Nas prav veseli, da gospodje niso mogli prikriti svoje jeze, ker vse čita edino »Tarzana«. Citajte »Tarzana«, ki povzroča cek> konflikte med škx>fi!
— Nagrade cestnim mojstrom za najboljše vzdrževane proge državnih cest. Jugoslovanski avtomobilski klub v Ljubljani razpisuje tri nagrade cestnim mojstrom za najboljše vzdrževane p rope državnih cest v Sloveniji, in sicer v zneskih 2000, 1500 in 1000 Din. Posebna komisija, v kateri je zastopana tudi Gradbena direkcija v Ljubljani, se bo prepričala o stanju cestnih prog in razdelila nagrade dctičnim cestnim mojstrom. ki z ozirom na razpoložljiva sredstva, promet itd. svoje cestne proge najbolj-le vzdržujejo. Reflektanti naj sporoče svoja imena z navedbo svojih prog najkasneje do 20. maja t f. Jugoslovanskemu avtomobilskemu klubu v Ljubljani, Dunajska cesta 1.
— Odlikovana sta: minister n. r. dr. Niko Zupanič ta višji kontrolor zagreb-Jke direkcije Josip Horvat z redom Belega Orla V. reda. Srebrne svetinje za vestno službovanje so dobili orožniški narednik Franc Habjan, Franc Štempihar, orožniška redova Ivan E d 1 e r in Martin Ril, nadzornik artiljerljske delavnice Josip Golob in mojster Milan Demšar.
— Seznam nevročl]ivih poštnih pošiljk za mesec april 1924 Je razgrnjen pri vseh poštnih uradih v Sloveniji.
— Stanje hranilnih vlog. Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za prvo četrtletje 1924 izkazuje vlog 246,644.786 Din 43 pava; tekom četrtletja Je Mio dvignjenih 37,010.693 Din 90 para.
— Pregled letnega dela na osnovnih šolah. Ministrstvo prosvete je odredilo, da itn a jo takoj po 20. maju šolski nadzorniki Vdelati pregled letnega dela po vseh osnovnih šolali. Istočasno s pregledom dela se ima izvršiti tudi ocena učiteljstva.
— Carinarnica na Roki. Ministrstvo financ Je na predlog carinskega sveta privolila v to, da se na Reki otvori oddelek glavic carinarnice na Sušaku. Reška carinska poslovalnica bo izvrševala posle, ki spadajo v de okrog carinarnic prvega reda.
— Nove poštae znamke. Do '15. maja bode došla v Beograd prva pošiljatev nove emisije poštnih znamk, ki so se izgotovile v Londonu. Nove znamke se bodo oddalo takoj v promet, ker zaloga starih znamk že zmanjkuje.
— Prepovedmi časopis. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvoz In razširjanje bolgarskega Usta »Stobodna Makedor nlja«, ki Uhaja v Sofiji.
— Uredba o draglnjsklh dokladah za že-IszBlSke uslužbence. MlnisteT za železnice
«r. Svetislav Popovič je predlagal ministru nanc, da se uredba o draginjskih dokladah za nameščence ratztegne tudi na železniške uslužbence, s korekturami, ki odgovarjajo položaju železniškega uslužbenstva. Izplačilo novih draginjsklh doklad se računa s 1. majem.
— Nov zgodovinski muzej v Pragi. Komisija za regulacijo mesta Prage je sklenila, da se v Pfragi zgradi nov zgodovinski muzej.
— Anketa lovskih društev. Sklicana Je anketa lovskih društev, ki se vrši v Beogradu fn bo obravnavala vprašanje ureditve tov a v državi. Lovska društva iz Srbije so ?a prosti lov. dočlm so prečanski lovci za sistem zakupa. Sklepi ankete se bodo vpo-števali pri novem lovskem zakonu. Za anketo ylada v lovskih krogih veliko zanimanje.
Ljubljana, dne 10. maja 1924.
— Radio-postaia v Splitu. Mestna občina v Splitu bo zgradila radio-postajo, ki bo instalirana na občinskem poslopju.
— Sokol in Kolo jug. sestara v Prevaljah je nabralo za Jugoslovensko Matico 866 Din 50 para. Darovalcem in nabiralcem izreka najiskrenejšo hvalo Jugoslovanska Matica.
— Cerkvena razdelitev. Cmureška župnija se je nahajala doslej deloma tudi na desni strani Mure. tako da so verniki iz Jugoslavije, ki so pripadali temu delu župnije, morali hoditi v cerkev v Avstrijo. Sedaj se je končno to vprašanje tako rešilo, da se Je ju goslov enski del cmureške župnije priključil k župniji Sv. Ane v Slovenskih goricah. Slovesna priključitev se je izvršila dne 4. t. m.
— Češkoslovaški In francoski študenti v Jugoslaviji. Ministrski svet je na predlog ministra prosvete odobril, da se podeli štipendija za študij v naši državi dvema češkoslovaškima in dvema francoskima dijakoma.
— Italijanski gospodarski krogi v Beogradu. V Beograd je došla večja skupina iz italijanskih gospodarskih krogov,‘katere namen Je ogledati si tamošnje gospodarske ustanove. Istočasno se bo vršila konferenca z industrijskimi in trgovskimi zastopniki.
— Razprava proti razbojniku Čarugi In tovarišem se bi imela pričeti jutri zjutraj ob 8. uri. Dvoje zagovornikov je že odklonilo prevzeti zastopstvo Čaruge. Sedaj je advokatska zbornica imenovala za Čarugi-nega zagovornika dr. Viktorja Bilherja. Iz Osijeka se poroča, da bo tudi dr. Bilher odklonil zagovomištvo. s utemeljitvijo, da ni bil vsaj 8 dni pred glavno razpravo določen za zagovornika. V tem slučaju bi se morala glavna razprava preložiti za 8 dni. Razprava proti Čarugi bo trajala najmanj tri tedne. Dnevno se bo izdalo za razpravo po 100 vstopnic za občinstvo.
ljubljena.
— Na današaje jurjevanje na Ljubljanskem gradu vabimo še enkrat občinstvo. Prireditelji so se potrudili, da nudijo obiskovalcem kar najraznovrstnejšo razvedritev. Vstopnine ni nobene,
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga pričel pobirati članarino za leto 1924 po hišah. Kdor hoče poravnati Članarino osebno, naj to stori pri hišniku, ki ima plačilne listke. Opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti član društva, kdor je s članarino 6 mesecev v zaostanku. Brat, sestra, ki še nisi porav-nal-a članarine, stori svojo dolžnost! Zdravo! Odbor.
— Promenadni koncert muzike Dravske divizijske oblasti v nedeljo dne 11. t. m. v »Zvezdi« ob četrt na 12 uro; kapelnik dr. Josip Čerin. Spored: 1. Kašparek: Marš prezidenta Masaryka. 2. Smetana: Odlomki iz opere »Poljub«. 3.) Zajc: Iztočna zora.
4.) Smarftglia: Predigra k operi »Cornelius Schut«. 5. Jaki: Čehoslovak in Jugosloven.
6.	Offenbach: Valček iz opere »Hofmanove pripovedke«.
— Včerajšnje seje Izvrševalnega odbora SKS se Je udeležil predsednik zemljo-radniškega poslanskega kluba g. Voja Lazič in posl. Miloš Moskovljevlč. Seja Izvrševalnega odbora je bila polnoštevilno obiskana in so se med drugim sprejele tudi resolucije, v katerih se izreka SKS za dTžavno edinstvo, za revizijo ustave in proti temu, da bi se SKS vezala s kakšno drugo stranko. Poslanca Voja Lazič in Miloš Moskov-Ijevič sta se odpeljala včeraj popoldne v Bosno na agitacijo.
— Izredni občni zbor Slov, plan. društva se sklicuje zopet za pondeljek dne 19. maja t. 1. v dvorano mestnega doma. Začetek ob
8.	uri zvečer. Društveniki naj se izkažejo pri vhodu s članskimi izkaznicami za leto 1924. Dnevni red: Volitev predsednika in odbora; eventuelne slučajnosti.
— Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v nedeljo dne 18. maja\ 1924 ob 9. url dopoldne v veliki dvorani hotela Union svoj občni zbor z »v Mojem domu« objavljenim dnevnim redom. Ker se bo na tem občnem zboru, razven običajnih poročil o društvenem delovanju, razpravljalo še
o	raznih važnih stanovskih zadevah, Je nujno želeti, da pridejo na zbor prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, najsi bodo že člani našega društva ali ne. Občnega zbora se udeleže zastopniki iz Beograda, Zagreba in ostale Hrvatske, kakor tudi Iz vseh mest Slovenije, radi česar je moralna dolžnost vseh posestnikov, da pridejo na naš shod, da skupno pozdravimo naše bratske sobojevnike za naše pravice ter s tem pokažemo solidarnost vseh posestnikov v naši državi. K prav rrmogobrojni udeležbi vabi odbor.
— Umrli so v Ljubljani. Dne 8. maja: Alojzij Curk, nadstrojnlkov sin, 2 leti. — Božena Lasič, zasebnica, 20 let. — Zofija
Uranič, posestnikova hči, 3 dni. — Josip Rezman, posestnikov sin, 20 let. — Dne
9.	maja: Makso Kopitar, trgovec, gostilničar in posestnik, 43 let. — Dne 10. maja: Alojzija Krakar, vdova umirovljenega poštnega ekspediienta, 84 let.
—	Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na policijo sledeče ovadbe:
1	tatvina, 1 kaljenje nočnega miru. 6 prestopkov cestnopolicijsKega reda. 3 prekoračenja policijske ure, 3 prestopki pasjega kon-tumaca, 1 razgrajanje, 1 nedostojno vedenje, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek zglaševalnih predpisov.
Haribor.
— Smrt Igralca. V Trstu je umrl prošli teden bivši član mariborskega Narodnega gledališča, g. Rudolf Mikulič. Mikulič je igral najprej v Slovenskem gledališču v Trstu, ko pa so Italijani požgali Narodni dom, in je bilo s tem tudi naše tamkajšnje gledališče pokončano, ga je angažiral tedanji upravnik Nučič skupaj s Šimencem, Mezgečevo, Vovkovo in nekaterimi drugimi tržaškimi igralci, za mariborsko Narodno gledališče. Mikulič se je zadnje čase svojega delovanja pri gledališču lepo razvijal in obetal postati dober igralec, toda bolezen, ki jo je že prinesel iz Trsta s seboj, ga je končno prisilila, da Je moral zapustiti oder. Živel Je na to nekaj časa v Mariboru, nazadnje Je pa odšel nazaj v Trst, kjer ga Je tuberkuloza dne 2. t. m. pobrala v cvetu mladosti. Mikulič je bil svoječasno tudi blagajnik in tajnik mariborske sekcije »Udru-ženja gledaliških igralcev SHS«. Bodi mu lahka domača tržaška zemlja!
— Povišanje tarife Izvoščekov. Okrajno glavarstvo je potrdilo novo povišano tarifo izvoščekov, ki je stopila v veljavo dne
7.	t. m.
Porotno zasedanje. V prihodnjem porotnem zasedanju, ki se prične 10. junija t. 1„ se bo razpravljalo o približno 12 slučajih.
Umrlo “je v minulem tednu v Mariboru 13- oseb, in sicer pet moškega in osem ženskega spola.
Koncert. V veliki kazinski dvorani priredi v sredo 14. t. m. ob 8. zvečer slovenski kvartet iz Ljubljane koncert z zanimivim sporedom.
Gostovanje Hudožestvenikov v Mariboru Je določeno na 17., 18. In 19. t. m.
Drug! koncert citraškega kluba v petek zvečer je prav lepo uspel. Nastopilo Je 20 ciitrašev, ki so povoljno rešili svojo nalogo.
Občni zbor francoskega krožka, ki je bil določen na soboto zvečer, se je moral zaradi nepričakovanih zaprek preložiti na 16. t. m.
Na svinjski sejem dne 9. t m. je bilo prignano 241 svinj. Kupčija je bila precej živahna,
— Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo
(zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi otroji Ant. Rud, Legat, Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100.
Nočno lekarniško službo bosta Imeli prihodnji teden lekarna pri »Sv. Antonu« v Frankopanski ulici In lekarna pri »Angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
Celfe.
— Notar Baš. V Celju v Aškerčevi ulici le v noči od četrtka na petek po kratki mučni bolezni preminul notar g. Lovro Baš v 75 letu starosti. Umrli *e bil ves čas svojega delovanja v Celju trden naroJnjak in naprednjak. Rojen je bil dne 3, avgusta 1849 v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah. Gimnazijske študije Je dovršil v Celju, visokošolske pa v Gradcu in na Dunaju. Notarski kandidat Je bil v Celju, Kozjem in Laškem. Notar je bil v Ljutomeru. V Celje je prišel v razburkani dobi ministrovanja dr. Pra-žaka leta 1881. kot drugi slovenski notar. Bil je dolga leta predsednik spodnještajerske notarske zbornice s sedežem v Ceiju, podpredsednik Celjske posojilnice ter Član upravnega sveta Južnoštajerske hranilnice
v	Celju ter njen pravni konzulent. Pogreb zaslužnega moža se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri na Okoliško pokopališče Vrlemu možu, ki sl Je na polju delovanja za narodno stvar v Celju pridobil nevenlfivih zaslug, bodi ohranjen časten spomni!
— Občni zbor kopališke zadruge »Diana« na Bregu bo v četrtek dne 26. t. m ob 6. uri zvečer v sejni sobi Posojilnice v Celju.
— Tombola podpornega društva za revne otroke v Gaberju je vsled Škrlatico preložena na nedoločen čas.
— Sokolsko društvo v Celju priredi danes, kakor že javljeno, pešiziet v Griže. Zbirališče je v mestnem vrtu pri vremenski hišici. Pridruži se izletnikom pevski krožek.
— Občinske volitve v celjski okolici. Bemotova frakcija socljalno-demokratične stranke je že vložila kandidatno listo. Tudi druge stranke že pripravljajo volime sestanke.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8. url zvečer.
Nedelja 11. maja. Izgubljene duše. Izv. Pondeljek 12. maja. Dom. Red C.
Torek 13. maja. Zaprto.
Sreda 14. maja. Ana Karenina. Red E. Četrtek 15. maja. Izgubljene duše. Red
B.
Petek 16. maja. Kamela skozi uho šivanke. Red D.
Sobota 17. maja. Zaprto.
Nedelja 18. maja Zaprto (radi gostovanja Hudožestvenikov).
Pondeljek 19. maja. Zaprto.
Torek 20. maja. Zaprto.
Opera:	,	'
Začetek ob pol 8. url zvečer.
Nedelja 11. maja. Gorenjski slavček. Ljudska predstava. Izven.
Pondeljek 12. maja. Carjeva nevesta.
IM D.
Torek 13. maja. Tosca. Red A.
Sreda 14. maja. Zaprto, četrtek 15. maja. Faust. Red C.
Petek 16. mala. Manon Lescaut. Red F. Sobota 17. maja. Selo Stepančikovo. Isven. Gostpvanje Hudožestvenikov.
Nedelja 18. maja. Življenjski boi. Izven. OostovanJe Hudožestvenikov.
Pondeljek 19. maja. Jekaterina Iva-npvna. Gostovanje Hudožestvenikov.
»Izgubljene duše«. (Igra v 14 slikah.) Spisal H. R. Lenormand. Zgodba ljudi je to, id »malo ljubijo, malo lažejo in malo trpijo«. IJckUJP tal hodijo, a ne dosoo nikdar. V iz-
redno okusni in tehnično novi inscenaciji je sinočnja predstava predvsem zbog dobre zasedbe vseskozi ustrezala. Po daljšem odmoru nas Je zopet razveselila ga. Šaričeva.
V prvih slikah še malce neogreta Je s fino graduacijo nesrečno življenje žrtve Juliette bolj in bolj pridobivala. Neproblematičen, a zanimivo in močno učinkovit sujet drame ljudi s strtimi krili je osvetljen Iz pestrih, živih strani. Barvitost dejanja je dosegla v zadnjih štirih slikah svoj višek. G. Rogoz Je pokazal svoje najjačje registre, izboren je Montredon (g. Skrbinšek), izrazit in izdelan tip Larnandy (g. Peček). Topot so bile tud! postranske vloge prav skrbno pripravljene. V tem oziru Je pohvaliti zlasti deseto sliko. O igri še poročamo. —i.
Ljudska operna predstava. Danes zvečer ob pol 8. uri se poje opera »Gorenjski slavček«, in sicer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Vlogo Minke poje gna. Zi-kova, Jankota pa g, Šimenc. Ostale vloge so zasedene kakor pri vseh dosedanjih predstavah. V drami pa je ob 8. zvečer prva repriza francoske drame »Izgubljene duše«. Za pondeljek določeni repertoar se mora spremeniti, in sicer vsled tega, ker se je moralo preložiti gostovanje Hudožestvenikov.
Hudožestveniki v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča Je dobila od vodstva Hudožestvenikov brzojavko, v kateri ji isto sporoča, da so morali Hudožestveniki svoje gostovanje v Splitu na splošno zahtevo podaljšati za par predstav. Vsled tega se preloži tudi gostovanje Hudožestvenikov v Ljubljani in se vrši isto po sledečem redu:
V soboto, dne 17. t m. »Selo Stepančikovo«, nedelia 18. t m. »Življenjski boj«, sondeljek.
19. t. m »Jekaterina Ivanovna«. 2e kupljene vstopnice ostanejo v veljavi, in sicer za isti red, kakor so bile kupljene. Vstopnice od 13. veljajo za predstavo 17., vstopnice od 14, veljajo za predstavo 18. in vstopnice od 15. veljajo za predstavo 19. t. m., saj se vrstni red predstav nič ne spremeni, ampak spremenjen Je samo datum. Kolikor je upra-
vi	sedaj znano, se pripeljejo Hudožestveniki v petek, dne 16. t. m. v Ljubljano, m sicer iz Trsta. Prosimo občinstvo, da vzame to spremembo gostovanj na znanje.
Ogled umetnostnih spomenikov Ljubljane prlTedi v pondeljek popoldne, dne 12. maja Umetnostno zgodovinsko društvo. Na programu je ogled frančiškanske, nunske in križevniške cerkve ter kapelice v Krakovom. Vodi msgr. V. Steska. Sestanek točno ob 3. pop. pred frančiškansko cerkvijo. Dostop imajo člani in prijatelji društva.
Mladino opozarjamo, da se XII. mladinsko predavanje, ki je bilo določeno za danes dopoldne, ne vrši in da Je isto preloženo na nedeljo 25. t. m.
Zenski zbor državnega učiteljišča v
Mariboru, broječ 70 pevk, priredi v soboto, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Fll-harmonične družbe, pod vodstvom svoie učiteljice gdč. Ropasove koncert, na katerem izvaja celo vrsto slovenskih in slovanskih ženskih dvo-, tro- in četverospevov, deloma s spremljevanjem klavirja, odnosno enega s spremljevanjem orkestra. Pri koncertu sodelujeta vljollnistka ga. Brandl-Pe-/ikanova iz Maribora in pa operna pevka Zora Ropasova. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, ki ga prirede Mariborčani v Ljubljani, vstopnice so pa v predprodaji v Matični knjisaar&L
111 Ul \ m *
\ -
S. K. JADRAN.
1. nogometno moštvo S. K. Jadran (stoje, od leve na desno): Pokorn, Jamnik, Dru-cker, Brcar, Rak, Steiner, Martinak, Vončina, predsednik kluba Bar Franc; (kleče) Rape, Vidmar. Pečnik.
Z i nacij ati vo trnovskih in šentjakobskih športnikov se je ustanovil leta 1920 športni klub Jadran. V letu 1923 je klub preživel težko notranjo krizo, ki jo je pa prebolel ter pričel pod predsedstvom g. Bara delovati s podvojeno silo. Že v počet k u svojega obstoja Je pokazal veliko agilnost in smisel za dober spori Članstvo obstoja po veliki večini iz dijakov. Kljub temu, da klub nima lastnega igrišča, se je povzpel med naše vodilne klube. Spočetka je gojil samo nogomet ter bil kmalu med prvimi v ljubljanskem drugem razredu. V nogometni sezoni 1922-23 si Je priboril na zelo efekten način (goaldiferenca 48 : 6) prvo mesto dragega razreda ter s tem prišel v prvi razred ljub-
ljanskega okrožja. V svojem moStvu »*• polaga z močmi, ki so znane širom Sl©ve' nije: Pečnik, Martinak, Jamnik.
Poleg nogometa ima Jadran celo dobro razvito ta močno lahkoatletsko sekcijo./® v jeseni leta 1920 je dosegel v prvenstvi* Slovenije tretje mesto ter se držal na mestu dve leti. V prvenstvu za leto J*®*} pa se Je že povzpel na drugo mesto, j panogi je klub dosegel 4 jugoslovanske “
11	slovenskih rekordov ter Je v rekordih’ Sloveniji prvi in v Jugoslaviji drugi. atletiki Jadrana, kakor naš slovenski rekorder na srednje proge Mirko Kregelj ta (jugosl. rekord v skoku v višino) už*wl' v naši domovini najboljši sloves.
V	letošnji sezoni beleži Jadran dva 1*2 uspeha in sicer proti Hermesu 3 : 0 v " za olimpijski coup ter prvenstveno z Ilirijo neodločeno 3 : 3.
S.	K.- Hermes : C. S. Flume 6 : 0 (3 : 0).
Podrobnejše poročilo še priobčimo.
Flume : Ilirija. Danes ob 15. uri 30 minut se vrši na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo in rešklm športnim klubom »Flume«. Ob lepem vremenu se vrši ob 14. uri predigra Ilirija jun. : Kra-kovo ter po glavni tekmi Lask : Ilirija rez.
Težkoatletična sekcija S. K. Slovjj*
priredi danes v Kočevju propagandno tefljf atletično prireditev. V grško-rimstoi ainst#t ski rokoborbi nastopijo Neuchold (težtyj” proti Vošpernlku (težka t.), Florjančič vPT resna t.) proti Toniju (lahka t.). V franco*£ profesijonalni rokoborbi nastopi P!l£*L bacher (srednje težka t.) proti Tic®”" (srednje težka t.). V angleškem prof e« | »J nalnem boksu nastopi Vavpotič (srednje t.) proti Banovcu (lahka t.).
Novo mesto.
— Zastrupljenje, Gospa Mimi Berden, rojena Hladnik, učiteljica v Stopičah je včeraj v bolnici podlegla zastrupljenju. Njeni dekli so padle v mleko vžigalice, kar pa je zamolčala in gospa Je jedla iz tega mleka napravljeno omleto, ki je povzročila njeno smrt. Zapušča mladega rop roga in malo dete. Prizadetim naše sožalje.
— Učiteljska konferenca. Okrajna učiteljska konferenca za novomeški okraj bo v soboto 14. junija. Najpreje bo na gimnazijskem telovadišču vzorna telovadna ura učencev in učenk pod vodstvom učitelja g. Menarda. Nato se b<f vršila konferenca v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu sta poleg nadzorniškega in drugih običajnih poročil še dva referata. Isti dan bo na osnovni šoli razstava risarskih izdekov in ročnih del. zvečer pa priredi novomeško učiteljstvo v Narodnem domu dramo Zvonimira Kosma »Morje« v režiji stelja gosp. Viktorja Pirnata.
Prekmurje.
— Neznan utopljenec. V Melincih v Prekmurju so te dni potegnili iz Mare truplo neznanega, okrog 30 let starega moškega. Identitete doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, gotovo pa Je. da je neznanec zašel v vodo ali po nesreči ali pa namenoma.
— Konec tehnične razmejitve v Prekmurju. Po dolgotrajnem delu so sedaj vendar postavljeni že vsi mejniki na novi prekmurski meji med Jugoslavijo in Madžarsko ter Jugoslavijo in Avstrijo.\Te dni si bo novo mejo ogledala razmejitvena komisija, da ugotovi, če so bili mejniki pravilno Dostavljeni, na kar jo odobri. S tem se definitivno zaključi zadnja faza mučnega in dolgotrajnega razmejevanja.
— Naseljevanje bosanskih dobrovolj-cev v Prekmurju. Urad za agrarno reformo je te dni naselil na veleposestvu grofa Esterhazija v Dolnji Lendavi več bosanskih dobrovoljcev.
Primorske vesti.
—- člana ljubljanske opere v Julijski Krajini. Odlična naša pevca sopranistinja gospa Thierr^eva ta basist g. Betetto sta odšla na svojo turnejo v Julijsko Krajino. Danes koncertirata v Postojni, v torek v Trstu, v četrtek v Gorici, v nedeljo pa v Vipavi. Tako bo vsem našim Primorcem omogočeno, da slišijo naša odlična pevca.
— Fašlstovski učiteljski sindikat. V Gorici Je bil te dni ustanovljen fašistovskl'Učiteljski sindikat, v katerega se Je vpisalo 200 italijanskih učiteljev in učiteljic. Slovencev Je vpisanih 14. Od Slovencev sta v odboru učitelja Makovec ln Zgonik.
Iz raznih krajev.
PROCES PROTI KAPETANU CARLIER^
Beograd, 10. maja. (Z) Na danaS« razpravi proti Carlieru je govoril nje*0 branitelj dr. Živko Topalovič. Omenil Je Jr’ kega našega vojaka, ki je umoril viso^j francosko damo, pa ga francosko sodiJJ« ™ obsodilo, ampak oprostilo. Francoska oW*' stva niso zahtevala izročitev Carliera, prav bi bila to mogla, ker je bil Carlier plomatična osebnost. Francija je hotela, “fj se pusti našim sodiščem možnost, dokaz8n Carlierovo nedolžnost. Dr. Topalovič j« ^ bijal izvajanja obtožnice in citiral Iscllyjeve, ki je rekel: »Carlier me ni rii, on me tudi ni zastrupil. Njega ne objjg žtijem, ker je bil moj najboljši prijatelj. jaz. nitj Carlier nisva imela samokresov. Glede zastrupljenja so mnoge priče » dale v korist obtoženca. Sorodništvo Je javilo, da je Iselly že šest mesecev P1?** umorom, kadarkoli se je vračal s potovam* čutil močne bolečine v želodcu. Branitelj ) predlagal oprostitev svojega klijenta. R8* sodba se objavi v pondeljek ob 4. popoKta^
Sokolstvo.
— Majniška tombola Sokola I. Je v
spešnlh pripravah. Vse kaže, da bo š* bogata kot doslej razglašeno. Vse PTW®.i posega po listkih. Kdo bi si ne želel za®®, nevestine opreme, dragocenega i porcelana, ki že samo predstavlja vredfl<S mnogo tisoč dinarjev in kaj še-Ie ost*^ 7 glavnih tombol. Tudi peterice In četvof*^ predstavljajo povprečno vrednost 150 300 Din. Razpečavajte — kupujte, dokl*f£ še zaloga. Zadovoljni bodo kupci, zad° ljen naj je Tabori
Iz strankarskega žhfljenl*
— Narodna radikalna stranka v
je najela s 1. t. m. na Kralja Petra c® ,lo, I. nadstr. levo lokal za strankino P^.Vgfc kjer bo poslovalo tajništvo vsak pofla^1 sredo in petek od 14,—15. ure. V tefflj^. bo strankin tajnik na razpolago vsem šem stranke za Informacije in eventu^Jn pojasnila. Strankini sestanki, ki so se 'Vgej( doslej vsak torek zvečer v hotelu
vol« se prelože na sredo zvečer, k** vzamejo vsi gospodje člani ln Pr{*7g. stranke na znanje s pozivom, da se t#» > Stankov kar največ mogoče udeležuje!0, Srezkl odbor NRS v Celju.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«1 Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. . Tiska »Zvezna tiskarna« v Llubll8®
Pozor!
Pozori
Avtomobili na prodaj
osebni in tovorni
/. Fiat Wien	/.	Perl Liesing 4 tonski
I. Detmler, skoro nov,	start in I, Waff	4 tonski
električna razsvetljava.	/.	Piat Verpflegstype, 2V2 tonski
I. Fiat Turino 15 Tor M tonski v zelo dobrem stanju in generalno popravljeni.
Platilnl pogoji po dogovoru. Vprašati |e pri tvrdki „SVETLA“ d. d, Ljubljana. Hilierjeva ulica štev. 5.
/
Gospodarstvo.
Evropske borze fin §*§arašianla kateri©0*?
efektne kapital.
Na vseh važnejših kontinentalnih borzah zaznamuje letos od začetka leta dalje gibanje efektnih tečajev znatne ^■gube. Kurzne izgube dunajske borze so prekoračile v prvem četrtletju letošnjega leta 40 odstotkov. Tudi praška borza ni na boljšem, ker notirajo njeni najvažnejši efekti tudi na Dunaju in ker dunajski tečaji močno vplivajo na Položaj v Pragi. Isto velja tudi za Budimpešto; dasiravno so nekateri efekti svoje tečaje obdržali ali jih celo zboljšali, so vendar, preračunani v zlatu, izgubili skoro eno tretjino januarjevega tečaja v zlatu. Še slabše je v Berlinu, ijer so izgubili tečaji V tem četrtletju (v zlatih markah nad 50 odstotkov.
V	Parizu, ki je sedaj glavno središče evropske efektne špekulacije, je povzročila hausse franka, da so pridobili efekti, ki notirajo na pariški borzi, računano v zlatu 50 odstotkov. Toda v frankih (ne zlatu) so pa nekateri efekti kljub temu močno nazadovali.
Nasprotno pa so se obdržali tečaji na londonski in new-yorški borzi v glavnem na isti višini, na londonski borzi zaznamujejo nekateri efekti celo delno zboljšanje.
Žalostni položaj evropskih kontinentalnih borz povzroča- predvsem pomanjkanje denarja. V Franciji je zasegla država velik del kapitala; ki bi se sicer Udejstvoval na efektnem tržišču, deloma v obliki direktnega obdavčenja, dedoma pa> v obliki vezanja na državna Posojila. V vseh ostalih državah pa vla-fa pomanjkanje denarja radi tega, ker ie uničen mobilni kapital. Radi tega je Potrebno zelo štedljivo postopanje s kapitalom in mnogi zneski, ki bi bili sicer udeleženi na efektnem trgu, so investirani drugje. Celotna množina efektov se mora radi tega ravnati po ved-redkejšem denarju, kar je mogoče na ta način, da tečaji polagoma popuščajo.
Tudi v Angliji in Ameriki se v zadnjih mesecih ni mogla razviti živahnejša efektna špekulacija in široki sloji Prebivalstvo so borzo zopustili. Položaj Amerike je težaven toliko, ker ima v svojih kleteh ogromne zaloge zlata. Ves ta denar leži brez obresti v kleteh notnih bank in Amerika se ga ne more rešiti. kajti če bi ga spravila na trg, bi fliegova cena silno padla in znatni deli narodnega premoženja Združenih držav bi bili uničeni. Na drugi strani pa trpi evropsiko gospodarstvo, kar pa seveda tudi ni brez slabih posledic za gospodarstvo Severoameriških Združenih dr-jav._________________________________  _
Proizvodnja živil v Srednji Evropi.
Po podatkih nekega angleškega gospodarskega lista je znašala lanskoletna žitna žetev v srednji Evropi 67,376.000 metrskih ton žita. Na prvem pestu je bila med producenti Nemčija, dalje PoljSika. Tema dvema državama ;*lede Italija. Romunija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Madžarska, Bolgarska, Avstrija in Grška.
Posamezne države v srednji Evropi *° imele z žitom primanjkljaj, radi če-Sar
so uvažale žito in sicer (v tisočih Metrskih ton): Nemčija 3.273. Poljska ,26. Češkoslovaška 415, Avstrija 725, ‘talija 2014, Grčija 370. Italija je dose-pft s svojim uvozom srednjo predvojno . fc&ličino.
Suflcit so izkazale v dobi 1920/22 Redeče države (v tisočih metrskih ™n): Madžarska 328, Jugoslavija 236, “oiriunija 196 In Bolgarska 138.
2	ozirom na število prebivalstva v Posameznih državah znaša potrošnja na Posameznega stanovalca letno (kilogramov žita): Nemčija 397, Poljska 300, M§koslova§ka 375. Avstrija 360, Ma-416, Jugoslavija 303, Romunija Bolgarska 389. Italija 270 (pred-v Povprečna potrošnja). Grčija 237. /.,"aiveč porabijo kruha Madžari Srt®'* <&lJe Romuni. Bolgari Cehoslo-Jugoslovani, Grki in Avstrijci.
* ozirom na proizvodnjo leta J 923 ^^ednj° letno potrošnjo v perijodi m« -1. 80 bnele te države sledeče pri-^»Jkljaje: Italija 1215, Avstrija 520,
mJ? . -v 511 Češkoslovaška 89 tisočev Metrskih ton.
^inlzv2zi’e Pa so (v tisočih metrskih 547)5. Romunija 1377, Ma-3^3 a 70°. Nemčija 632 in Bolgarska
>'<aša Povprečna pro-ftieni	kg	na	hektar, kar po-
najn’f®.,spafa naS* poljedelstvo med
Evropi	P°Medelstva	v	ceii
'tenrivnTf?«0^ ®tro<t/i,vn iakov bi dalo in-^netvnejse	 n	o	r
kraTK? _°kde!ovanje zemlje 3 do 5-Prehmn'* *tev- Na ta načiti bi mogla hn, ^Ln^a država 36 do 60 milijo-
mo^fSV wV’.} ozirom _na "to, da" bi z«ml	sodelovanju
njega	™no«okratntk	seda-
S5?	*e	zel° telet do
pkutio m !i P°staio Za prebivalstvo P^5wufLv , izseljevanja viška JSJSf"*	doma	* vei
Statistika konkurzov je važen vir za spoznavanje gospodarskega razvoja.
V časih gospodarskega procvitanja je število brezposelnih in konkurzov običajno nazadovalo; v vojni pa je bilo obratno. Toda tega pojava v Nemčiji v zadnjih letih ni bilo več opažati. Dasi-ravno je bilo nemško gospodarstvo precej obteženo z reparacijami, je število {brezposelnih in konkurzov vendar z malimi prestanki od meseca do meseca nazadovalo. Ravno tedaj, ko je dosegla inflacijska kriza svoj višek, je padlo število konkurzov na rekordni spodnji nivo. V predvojnem času je prišlo v Nemčiji povprečno 700 — 800 firm v konkurz; novembra 1923 pa je bilo v Nemčiji le 8 konkurzov. Toda ta nizka številka postane takoj razumljiva, če pomislimo na ostale posledice inflacije.
V času inflacije so postali veliki oziroma prav ogromni kreditirani zneski, cela premoženja!, v nekaj dneh brezpomembne vsotice in izposojevanje je pomenilo dobiček z ozirom na to. da se je povrnil dolg v razvrednostni papirnati marki. Vsako eventuelno plačilno nesposobnost je' v največ slučajih napredujoče propadanje papirnate marke takoj odstranilo, v kolikor ni šlo za izpolnitev valutnih obveznosti. Opazovanje konkurzov v celi inflacijski dobi pokaže, da je bilo gibanje konkurzov v nekem razmerju z gibanjem deviznih tečajev. Kadar so naraščali devizni tečaji, so pojemali konkurzi; nasprotno pa je povzvrhovala vsaka okrepitev marke takojšen porast števila konkurzov. V glavnem se je to zgodilo radi tega. da so pri padajočih deviznih tečajih deloma padale tudi blagovne cene. kar je povzročalo zgube pri zalogah in s tem plačilne težave. S stabilizacijo marke je nastal preokret in število konkurzov je od novembra 1933 dalje neprestano naraščalo* kar kažejo sledeče številke:
november dec. jan. febr. marec, april 8	17	31	41	68	133
Od novembra je torej naraslo število konkurzov za sedemnajstkrat, in od novembra 1923 dalje neprestano na-od marca do aprila se je število podvojilo. Velik del teh najmlajših konkurzov jje pripisovati ponesrečeni špekulaciji s francoskim frankom. Spekulacija proti franku je imela za Nemčijo, ki ji primanjkuje kapitala, silno težke posledice in je povzročila vsled ozke zveze posameznih gospodarskih členov plačilne .težave tudi pri podjetjih, ki v špekulaciji niso bila angažirana. Poleg tega obstoja še velik del odprtih obveznosti v franku za ultimo maj. Drug velik del konkurzov odpada na podjetja, ki so bila ustanovljena, mnogokrat popolnoma »lahkomiselno, v inflacijski perijodi in katerih eksistenca je bila mogoča le v dobi inflacije. S stabilizacijo nemške valute pričenjajoči sanacijski proces v nemškem gospodarstvu, ki ga je spremljala v interesu ozdravitve ostra omejitev kreditov državne banke, je razmajal še bolj že spočetka šibke inflacijske in priložnostne ustanovitve in jih deloma tudi že porušil.
Kljub mogočnemu porastu v zadnjih mesecih pa zaostajajo konkurzi v aprilu še izdatno za povprečnim številom konkurzov v predvojni dobi. tudi če vpoštevamo zgubo nemškega ozemlja. To v primeri s predvojno dobo razmeroma nizko število konkurzov je pripisovati tudi instituciji poslovnega nadzorstva. Te institucije pred vojno v Nemčiji niso poznali. Tedaj so bili obvezani po nemškem trg. pravu poslovodje, načelstva ali likvidatorji delniških družb, komanditnih delniških družb, družb z omejeno zavezo in registrovanih zadrug proti odškodninski dolžnosti in kazni predlagati takoj pri nastopu plačilne sposobnosti družbe ali zadruge otvoritev konkurza. Početkom vojne je odredil nemški zvezni svet, da se more izogniti dotični, ki je postal r%di vojne plačilno nesposoben, konkurza s tem, da predlaga pri konkurznem sodišču odredbo poslovnega nadzorstva. Tega instituta! so se posluževali v Nemčiji zelo pogosto.
Poslovnega nadzorstva se v interesu dotlčne fircne ne objavi v javnosti. Do-sedaj se je institut dobro obnesel in iravno v zadnjem času se je posrečilo rešiti konkurza mnogo firm, ki so že postale plačilno nesposobne. Seseda pa se dogajajo tudi slučaji, ko se zlorablja ta institucija samo v svrho zavlačevanja neizbežnega poloma in se je radi tega pojavila v Nemčiji težnja, tozadevna zakonska določila primerno spremeniti ____________________
X Izvoz Iz Bosne in Hercegovino tvorijo v glavnem rude in izdelki lesne industrije in je dosegel 1. 1922 Preko Broda 69.273 vagonov ta 1. 1923 preko 97.000 vagonov. Leta 1913 je. znašal izvoz v tej smeri le 40.000 vagonov. Izvoz preko Metkoviča, Gruža in Zelenike je znašal 1. 1909 29.711 vagonov, 1. 1923 pa 34.891 vagranov.
X Trgovski promet v Trstu. V prvem četrtletju letošnjega leta je prispelo v Trst 433.546 ia odšlo 587.566 vagonov s skupno
1,021.112 tonami. Skupni pomorski trgovinski promet je dosegel 850.822 ton. \ prvem četrtletju je torej prišlo in odšlo iz Trsta po morju in Železnici 1.871.934 ton bla«a>
Panika na Dynaju.
Špekulacija proti francoskemu franku, v katero se je vrgel Dunaj s tako veliko vnemo, kakor niti Nemci ne, je povzročila prav hude posledice. Dunajsko časopisje, ki je prvotno tolažilo sebe in javnost in dokazovalo* da izgube niso tako velike, kakor se govori, je moralo končno tudi samo priznati, da je opustošenje na dunajskem denarnem trgu silno. Nekaj tolažbe je dal prizadetim borzijancem, ki so čutili, da se majejo njihove pozicije, intervencijski bančni sindikat, ki je izvrševal intervencijske nakupe, da bi obvaroval posamezne efekte presilnih izgub. Firme, ki 90 izgubile s špekulacijo proti francoskemu franku silne vsote, so bile namreč prisiljene, da so sl preskrbele denar s prodajo efektov in omenjeni bančni sindikat je kupoval te efekte, da obvaruje trg panike. Toda tudi ta sindikat ne bo mogel preprečiti katastrofe. Vsa znamenja že kažejo, da njegova moč pojema. Ponudba efektov je ogromna, dočim nastopa kot kupec edinole omenjeni sindikat, ki pa sipričo silne množice ponudb že takorekoč ne pride več v poštev. To so borzijanci tudi že uvideli in zato se ponudba le še povečuje ter veča paniko. Zelo deprimirajoče je vplival na dunajsko borzo tudi samomor imejitelja ene dunajskih velikih bank.
Nekaj firm je prijavilo svoj Izstop iz borze in so zahtevale nazaj svoje kavcije. Dasiravno niso vsi ti izstopi neposredna posledica izgub s frankom, vendar te tudi niso brez vpliva nanje. Gotovo pa je, da bo dosedanjim polomom sledilo na Dunaju še precej drugih, zlasti manjših zavodov; najbrž pa tudi vsi veliki in močni zavodi ne bodo ušli katastrofi in usodi
Stran 5
Parižan.
in @m©.
Napoleon pri s@fah.
X Insolvence v Avstrlli. Tudi v Avstriji so se po prevratu vtihotapili v trgovino špekulanti, ljudje brez znanja in tudi brez zadostnega kapitala, ki so dobro živeli v dobi inflacije. Stabilizacija avstrijske krone pa Jih Je spravila iz ravnotežja in končno so propadali In propadajo ti povojni trgovci vedno bolj. To propadanje nam kažejo številke insoivenc v Avstriji:
		prijavljene	povprečno
mesec		poravnave	na teden
julij	1923	39	8
avgust	»	44	11
september	»	50	12^
oktober	X)	88	
november	»	64	16
december	»	105	21
januar	1924	80	20
februar	»	109	27
marc	»	182	36
april	»	174	4334
Tržna poročila.
VINO IN ŽGANJE.
Trst, 8. maja. Istrsko belo 100 do 150 lir, črno 130 do 170, briško 160 do 175, vipavsko 80 do 130, vse za 1 hi. Slivovka 40° za liter 9 do 10.50, tropinovec 40° domač 11 do 11.50 lir.
ŽITO.
Novi Sad, 9. maja. Pšenica 325. oves 270, koruza 227.5 do 242.5, moka »00« 490.
Budimpešta 8. maja. (V dinarjih po srednjem tečaju madž. krone dne 9. maja v Zagrebu.) Pšenica 357.5 do 376.75, rž 335.5 do 346.5, Ječmen za krmo 319 do 330, za Pivovarne 341 do 368.5, oves 346.5 do 363, koruza 289.25 do 293.7, otrobi 247.5 do 308, lucerna 9.9 do 11.55 dinarjev.
ŽIVINA.
Budimpešta, 8. maja. (V dinarjih
po srednjem tečaju madž. krone dne 9. maja v Zagrebu.) Voli I. 16.5 do 18.7, ostali 9.45 do 15.95, biki 11 do 18.7. bivoli 9.9 do 13.75, krave, boljše 14.3 dc 16.5, izjemoma 17.5 do 18.7. slabše 9.35 do 13.75, mršava živina 6.6 do 9.35, mlada živina 8.8 do 14.85, lahke 23.65 do 26.4, srednje 26.4 do 28.6, težke 27.5 do 29.15 dinarjev za kg žive teže.
Dunaj, 8. maja. (V dinarjjh po srednjem tečaju avstr, krone v Zagrebu dne 9. maja). Svinje, mesnate 25.08 do 30.78, debele 20.66 do 26.80 dinarjev za kg žive teže. Od torka so cene nazadovale za približno 1,14 dinarjev pri kilogramu.
X Tržaški trg. Meso, sveže 8.40 do 13.20 lir, telečje 8.60 do 18, svinjina, sveža 10 do 11.60, prekajena 14 do 16. svinjska mast 8.80 do 10.80, slanina 8.40 do 10.80, bela ntoka 1.60 do 2.10, koruzna 1.20 do
I.40, fižol 2.40 do 4.40, krompir 0.80. kislo zelje 1.80 do 2.20, kisla repa 1 do 1.80, sladkor 6.10 do 6.80, solata 2 do 4, zelen radič 2.40 do 4.40, špinača 3 do 3.60, česen 3.50 do
4.	čebula 1 do 1.40, namizna jabolka 2 do 5, sveže maslo 20 do 26, mešano 10 do 12.50 za 1 kg. Mleko 1.40 do 1.70, olje navadno 6 do 8. oljkino 7 do 10 lir za liter. Seno 36 do 38, slama 33 do 34, oves 93 do 95 lir kvinta]. Oglje 60, drva 24 do 26 Ur.
LES.
Ljubljana, 10. maja. Lesni trg zadnji čas slabo posluje. Kljub temu pa rastejo lesne cene skoro neprestano navzgor. Izvoz gre v glavnem v Francijo (bastingsi in madrlersi. 3 do 7 m dolgi, 300 frankov za m"), Belgijo in Holandsko. Od trdega lesa Je povpraševanje le po hrastu; hrastovi frizi so se v ceni zelo učvrstili. Hrastove hlode plačuje Francija, postavljeno v Francijo na postajo po 500 frankov za m5. — Pri nas notirajo v enotah po 100 dinarjev: Hrast: hlodi I. 10 do 26 (=1000 do 2600 dinarjev),
II. 6 do 12. za furnirje 30 do 40, fini hrast 32 do 43, zrcalni rez 42 do 45, izbran 51 do 55, deske do 5 cm obrezane 20 do 26, preko 5 cm obrezane 24 do 31, bonli 32 do 36, neobrezan hrast pod 8 m 21 do 29, preko 8 m 31 do 37, sodarsko blago 0.8 do 1.2 (= 80 do 120 dinarjev), francoske dogice, 1000 komadov 160 do 200, surovi frizi 15 do 18, stafii 20 do 23. — Bukovina: hlodi T. 3.50 do 4. rezana, parjena I. 10 do 20, Ista neparjena 12 do 14, frizi 8 do 9. — Javo r hlodi I. 7 do 9. — J e se n: hlodi I. 7 do 1 brest: hlodi I. 5.5 do 6,5. Mehko tesan blago 4 do 5, žagano 6 do 8. Brzojavni dr* gi. hrastovi 70 do 140 dinarjev, jelovi 50 d 80 dinarjev, hrastovi železniški pragi 30 d-90, bukovi 30 do 50 dinarjev, bukova drv;< I. 2700 do 3000 dinarjev za vagon, II. 2200 do 2300 dinarjev, mešana drva 2400 do 2700, oglje 9000 do 12.000 dinarjev za vagon.
X Ustanovitev madžarske Narodna banke. Ustanovni občni zibor madžarske Narodne banka je sklican za 17. soaJs»
Pariz, v maju.
Avenue de 1’ Opera, v nedeljo zjutraj. Vse prazno... Kakor da bi se pogreznil v zemljo ves automobiiski kaos, kakor da bi izumrlo vse kolesarsko vrvenje. Le tupatam vidiš kakega revnega Parižana, skromno PaTižanko, ki nimata sredstev dovoli, da bi se preselila v vrtinec življenja, ki vlada na Avenue de Versailles. Človek bi skoraj mislil na Voronovo transplantacijo.
In vendar je razlaga čisto enostavna: Parižan beži na deželo. V to svrho se po-služi automobila. ker mu je samo na ta način možno čimprej dospeti iz zaduhlega mesta. Berlinčan se v to svrho posluži mestne železnice in čez pol ure je že na svežem zraku. Ne tako Parižan. Polurna vožnja bi ga šele privedla v območje smrdljivega tovarniškega ozračja. On hoče dalje, v prosto naravo, kjer se hoče vsaj en dan v tednu odpočiti od tedenskih naporov.
Organizacija nedeljskega izleta je seveda v rokah žene. Kljub splošnemu nasprotnemu mnenju je Parižanka zelo skrbna in dobra gospodinja, In njen organizatorični talent moramo naravnost občudovati. Njeno osnovno načelo je varčnost. V soboto pripravi jed za nedeljo, mrzlo pečenko in sa-lato, h čemur še doda nenadomestljivi »Ca-menbert« ali »Brle«. Vse to spravi v auto v pletenem košu. (Nahrbtniki so v Parizu redka prikazen.) Kosilo in večerjo použijejo izletniki zunaj. Parižanu je popoldanska kava neznana. Tudi v gostilno ne zahaja, vsled česar bi morale vse naše male gostilnice propasti. Radi tega jih tudi ni v okolici Pariza. Še celo pijanci zaidejo na svojem nedeljskem izletu v gostilno komaj za pičlo urO, ves ostali čas pa se gibljejo v prosti naravi. Delavske in uradniške družine se utabore v gozdu Garches, ki je edini kraj, kamor pohite ob nedeljah sloji, ki si ne morejo omisliti automobila. Mož se zlekne in spi opoldansko spanje, žena pa se igra in prepeva z otroci. Večje izletniške družbe so PariZanom nepoznane. Francoz se sploh ne navdušuje za vezanost. On je skozinskoz individualist. Sest dni ga silijo življenjske okoliščine k skupnemu življenju; v nedeljo hoče biti sam- Raznih kegljaških, šahovskih, pivskih klubov v Parizu sploh ni. Garcheski gozd je po'n ljudi In vendar imajo vsi občutek, da so sami. To je čuden pojav, na katerega naletiš v Parizu tudi drugod. Tako naprimer v nabito polni podzemeljski železnici. Kljub telesnemu dotikanju obstoja med poedinci globok prepad.
Soproga francoskega prosvetnega ministra, madame Colete de Jouvenel, je nedavno napisala v »Flgaro« članek v obrambo automobilov. Dokazala je, da je postal auto ljubljenec, ne samo boljših krogov, marveč, da se je udomačil tudi že v delavskih družinah. Spravila je na ta način parfum v sklad s smrdljivim automobilom.
Posebno poglavje bi se dalo napisati o izletih pariških umetnikov. Teh je vendar toliko, da tvorijo svoj posebni sloj: 55.000 brez žen in otrok, pravi zadnji Bottin. Pri tem pa imamo pod umetniki v mislih samo slikarje. Ogromna večina slikarjev ie zaposlenih med tednom v raznih tovarnah, kjer vrše službo dekoraterjev, pleskarjev itd. Najmanj jih živi od slikanja slik. Vsi ti umetniki zapuste ob nedeljah Pariz, ki ga sovražijo, ker jim ne dovirjuje, da bi se posvetili svojemu umetniškemu delu. kakor bi sami želeli.	P.
Ali bo ras letos konec
Etfrop® Sn Azile?
Časopisje vsega sveta se zadnje dni peča s prerokovanjem nekega ruskega profesorja, ki trdi. da bo letos zadela našo zemljo strašna katastrofa, katere žrtev bodo postale pokrajine severne polovice krog severnega tečaja, v prvi vrsti pa pokrajine Evrope in severne ter srednje Azlie tako mekako do Himalaje, dočim bo Afriki, Avstraliji in Južni Ameriki vse to naibrže popolnoma prizanešeno.
Svoje trditve opira profesor na dejstvo, da bo nastanek novih kontinentov krog juž-jnega tečaja, ki se danes nahajalo ood vodo, imel za posledico poplavo evropskih, sibirskih in kanadskih ravnin In nižin. Bilo bi to torej nekako zopetno ustajenie velikega južnega kontinenta Gonduane. ki je nekoč obkrožal zemljo od Nove Zelandije do Chile in kateremu so pripadale tudi Avstralija, Indija, vsi otoki Indijskega oceana, Afrika in Južna Amerika. Evrope in Azije takrat v gotovih dobah ni bilo. vsai v takem obsegu kot danes ne. Vmlil bi se tedaj v dobo temnih milljonletii preteklosti, ko je od naših slovenskih zemelj štrlelo iz vode najbrže samo štajersko Pohorje. Med drugimi argumenti o neizogibni pogibelji Evrope in Azije čujemo tudi dejstvo o dviganju Skandinavije, ki se v sto letih dvigne povprečno za 1 m iznad morske gladine.
Kakor vsako prorokovanje. ie našlo tudi to ljudi, ki o njem ne dvomijo in se že pripravljajo na »sodni dan«, to ca ne morda s pokoro za svoje grehe, ampak z zapravljanjem vsega kar imajo. Take vertfike ie inašla tudi znana prerokba o Halleyevem kometu. Komet je prišel, omedel s "tvojim repom našo zemljo, pa vsega tega še čutili nismo. Prav tako bo tudi s prerokbo ruskega profesorja. Njegove trditve slone na starih geologičnih nazorih, ki so danes že .več ali manj premagani.' Samo izoreminja-inje zemeljske površine tekom davnih mili-5onletij v takem obsegu in v takih oblikah, kakor so trdili geologi Frech. Arldt in drugi, Je danes zelo problematično In imamo danes že razlage, ki se temellito razlikujejo od starih.
Tudi dejstvo, da se Skandinavlia dviga, je po najnovejših mnenjih napačno, ampak je pojav čisto obraten — da namreč morje ipada vsakih sto let za približno 1 meter. To padanje morja na tečajih pa ni posledica (premikanja zemeljskih plasti, ampak posledica približevanja lune naši zemlii. ki se vsakih sto let približa za gotovo število km ta je tako njena privlačnost vode in zraka vedno večja. Ker je njen pritisk privlačno-ti najmočnejši na ekvatorju in veže tam edno več vode. se mora morje s tečajev lilimeter za milimetrom umikati in na ta ?ačln se dvigajo tečajne zemlje vedno bolj iz vode. Prorokovanje ruskega profesorja stonl torej na danes že ovržemh teorijah, ■zato gremo vsak večer lahko mimo spat, ne da bi se nam bilo treba bati. da bo že letos konec Evrope in Aziie. Gotovo je, da bodo nekoč kezmične katastrofe pokončale /vsa živa bitja na naši zemlji, toda to se bo .zgodilo tako daleč v bodočnosti, da bodo lahko še milijoni generacij naših potomcev ■radi tggg mirno živeli ia naravno umrli
Ustno sporočilo Napoleonovih sodob-' nikov govori o njegovih govorih kot o nekaki dovršenosti govorniškega daru. Iz stenografskih zapiskov, ki jih je našel general Robillot v cesarjevi zapuščini, pa izhaja, da se ni veliki cesar izražal vedno v iepo stilizirani prozi Cicerona in da je tudi on govoril tako. kakor govore drugi smrtniki. Gre namreč za zaznamovanja nekega pri-sednika v državnem svetu, ki je natančno reproduciral Nepoleonove besede, kakor bi jih slednji zaupal kakemu fonografu. General Robillot je predal te dragocene zapiske Alfredu Marquisetu, ki jih je objavil v ue-izpremenjeni obliki. Gre za zapisnike sej državnega sveta iz let 1804 iu 1803, ki so se vršile vsak torek in petek pod predsedstvom cesarja samega. Poveljnik straže, po-bočnik ali s užbujoči komornik so se vstopili za cesarjev sedež in seja ie pričela Napoleon je nakratko označil predmet seje
o	katerem se bo vršil razsjovor. Za njim se je oglasil poročevalec, ki je razvil svoje misli in sprožil debato, katere se je lahko udeležil vsak član državnega sveta. Govor niki so govorili na svojem mestu in sede Prepovedano je bilo govor čitati. Ves ča» debate le vladala največja famllijarnost.
Karakteristično sliko nam podaja zapisnik seje. na kateri so razpravljali o emblemih cesarskega grba. Debata je bila zelo kočljiva, ker je bilo navzočih več odličnih osebnosti, ki so se udeležili revolucionarnega gibanja. Neki član je predlagal, da bi nosil cesarski grb leva, orla aii slona. Zbor pa se je izjavil za petelina, poleg katerega naj bi se eventuelno nahajal ščit Minerve, kaka cvetlica, hrast ali pa žitni klas. Cesar pa je menil: »Petelin izhaja iz kurnika; je preslaboten!« Nekdo je sprožil misel, na! bi bile na grbu čebele kot simbo! družine, ki Imajo svojega šefa. Prišlo je do glasovanja. Cesar Je vztrajal na svojem stališču: »Petelin je preslabotna žival,« je ponovno izjavil s povzdignjenim glasom, »da bi mogel simbolizirati francosko cesarstvo. Izbirati moramo med levom, orlom ati slonom. Najboljše bo. ako izberemo eva, leže* čega na francoskem zemljevidu, ki iztegs sprednjo nogo preko Rena.«
Nato so razpravljali o cesarjevem »matu. Predlagane so bile vse mogoče kombinacije dragocenih oblačil, katerim pa se je Napoleon z vsemi štirimi protivil z besedami: »Vendar nočete da bi izglettat kot nekaka opica v vaških cirkusih?« Seje so bile navadno zelo dolge. Nekatere so trajale cel dan In so bile raztegnjene pozno v noč. Osobito je bi! Napoleon dobre volje, ko Je videl dremajoče obraze državnit’ svetnikov, ki se niso upali odstraniti Po sejah je odšel Napoleon navadno v kopališče. ostali državni svetniki pa so navalil na buifete v sosednjih sobah.
Razno.
: Na kos« razsekana mladenka. V okolici Eastbourne na Angleškem so odkrili nedavno strašen zločin: v navadnem zaboju, skritem za neko predmestno hišo, so bili spravljeni kosi telesa mladega dekleta. Policija je ugotovila, da gre za strojepisko Emilijo Kaye, ki je stanovala osem mesecev v nekem londonskem uradniškem klubu in se je nato poslovila z izjavo, da gre v juinc Afriko, kjer se namerava poročiti. Ko bi reva vedela, kako krvava in tragična pom-ka jo čaka, bi gotovo nikdar ne zapustila varnega zavetja. Kot krivec je bil aretiran neki Patricij Mahoa, mož štiridesetih let. ki se je seznanil z umorjenko v neki trgovini. Mahom ji Je dolgo časa dvoril in ji končno obljubi! zakon. Poročiti Pžt se je hotel v južni Afriki, kjer ima po njegovih izjavah velika posestva. BIJ je zelo uljuden in kulanteh gospod, nikdo ne bi slutil, kaka zver se skriva za tem hinavcem. Svojo žrtev je pregovoril, da je odpovedala službo in se nastanila pri njem v neki samotni hišici v okolici Eastbourna. Toda njeni sreči je bil odmerjen le kratek čas. Že peti dan Jo je zločinski človek ziorabil in nato trpinčil dc smrti. Ko je revica izdahnila, je šel na svoj mesarski posel. Razrezal jo je na večje kose, odtrgal meso od kosti in jih nato sežgal v peči. Meso pa je spravil v nek zaboj za hišico, najbrže v namenu, da ga zakoplje. Tam ga je tudi našla policija. Vendar pa ni to njegov prvi zločin in nekatere londonske družine se boje, da so zapadle tudi njihove izgubljene hčerke, o katerih so dosedaj domnevali, da so zbežale z ljubimci, isti usodi. Policija je pridno na delu in Je pričela razkopavati ves vrt in sumljive kraje v bližnji okolici.
•• Zdravljenje kač. Ako zbqli kaka živa! v londonskem zoološkem vrtu. jo spravijo v solnčni sanatoiii. Pri kačah pa ne gre to tako lahko. Te živali se ne morejo sprijazniti z novo okolico in čim jih odnesejo iz običajnih kletk, podležejo depresiji in poginejo od lakote. Puste jih torej v stari okolici in jih zdravijo tam. Cesto izvrše na oboleli kači tudi operacijo. Prvo operacijo so napravili na neki veliki kači, dolc:i 10 metrov. Imela je v trebuhu tri otekline. Vlil; so ji v žrelo narkotična sredstva in ji nat Izrezali otekline. Čez nekaj dni je kače ozdravila. Pri nekaterih posebno strupenih kačah pa so operacije zelo nevarne.
dobavlja
Družba Sfirfe
Ljubljana,
Kralja Petra trs 8. Telefon 220.
Plačilo tudi na ©feroke.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril
modni atelje
2a gospode
LJUBLJANA, Gledališka ulica št, 6' (palača Pokojninskega zavoda), Priporoča se za cenjena naročila
A, Lejiišo,
Stran 6.	NARODNI	DNEVNIK,	11. maja 1924.
^ O »	*»	**'*»	V	«^PS»	<!»■*»	t»	»i	to	tototo^to'toto^ttoN»*»^^l«sr,«»^»1
Ste v. 111.
W» ^ %■	^
F E M I N A
Nekai o lepih umetnostih.
Ce dovolite, začnem z Anderson-ovo pravljico. S tisto o cesarja novi obleki. Je oe poznate?
Nekdaj je bilo carstvo in bil je car. In v deželo sta prišla dva človeka. In nihče ju ni poznal. Rekla sta, da prihajata od daleč in da delata obleke. Tako krasne in prekrasne, kot se jih ni še nikdar videlo. In prosila sta, da smeta stkati za carja novo obleko. Dobila sta dovoljenje in mnogo denarja, in najfinejše svile in zlata. Car pa se je nove obleke silno veselil. Kajti blago, ki sta ga tkala ni bilo le prekrasno v vzorcih in barvah, bilo je tudi čudežno. Imelo je lastnost, da je postalo nevidno za vsakogar, ki je. bil neutnen. »Fino,« si je mislil car, »vsakega tepca bom sedaj takoj spoznal.« V delavnico obeh tujcev pa so hodili vsi carjevi ministri in dostojanstveniki fn občudovali prekrasno blago na statvah. Bližal se je dan velike procesije, in car bi imel takrat obleči čudežno obleko. Prav pogosto so hodii velikaši sedaj v tujčevo delavnico, kjer sta oba moža hitela tkati, re-rati in šivati.
Prišel je tudi car sam. Joj! in močno se je prestrašil — plašno pogledal po svojih Jvorjanikih, ki so vsi gledali in hvalili — in končno je tudi sam dejal: »Da, prav čedno je. Prav zadovoljen sem.« In odšel je zelo zamišljen. —
Drugi dan je bil dan procesije. Tujca sta sama prinesla na dvor dragocena oblačila v velikanskih škatljah. In sama sta oblačila Njegovo Veličanstvo. Najpreje košuljo iz prekrasne bele svile, no in tako dalje.
Okoli in okoli pa so stali dvorjaniki in ministri, ter gledali z lornjetami in tudi kar tako in kar prehvaliti niso mogli blaga hi barv In kroja.
Po ulicah pa se je gnetla pestra množica fn čakala procesije. In prišla je procesija in caT pod baldahinom z žezlom in krono in zlatim jabolkom. Zvonovi so zazvonili, topovi pokali, godba je igrala in ljudstvo je glasno krikalo in občudovalo prekrasne carjeve obleke.
V množici pa je stalo majhno dekelce. Prav majhno. In ko je prišla mimo procesija in baldahin in car, je glasno kriknilo: »Cesar je nagi Saj nima nič obleke.« —
Da, cesar je bil nag in ona dva moža sta bila sleparja —
Ali naj prav za prav še kaj povem? Mogoče to, da sem bila na par razstavah najmlajših?
Pa pustimo pravljice in najmlajše razstave ter povejmo 1« par besedi o umetnosti. Namreč o 'resnični umetnosti in ne o namišljeni. Morda tudi ne samo e naši. Mislim, da to, kar nameravam povedati, volja o lepih umetnostih vsega modernega sveta, inklusivno raške umetnosti In aeto se morda paradoksno čuje, če rečem, da ni bila umetnost še nikdar tako aristokratska in tako malo demokratska kot sedaj. Nekdaj je postal pesnik in pisatelj slaven, če ga je vzljubilo vse ljudstvo; če so se brali njegovi umotvori v vsaki koči, če je prepeval njegove pesmi ves narod, če so romale pro-cesije, da so gledale madono, ki jo je slikal Rafael, če hočeš danes razumeti (težko je reči uživati) moderno sliko, moraš preje slišati ciklus predavanj, pTečitati pet debelih knjig o vseh modernih strujah; moderna literatura je usmerjena le na ozek krog posebno kultivirane duševne aristokracije. Ta krog postaja vedno manjši in če bo šlo tako dalje, se bodo znašle Muze nekega dne osamele na nedosežni višini, kjer bodo od dolgočasja umTle.
Lepa je demagoška fraza:	»Vse	ljud-
stvo ima pravico do lepote« — pa dajte jim vendar to lepoto. Ne Vašo, dajte mu njegovo lepoto. Tisto, ki jo razume, tisto ki jo ljubi, tisto ki jo zahteva. Današnja umetnost nima stika z ljudstvom. Danes skoro nimaš knjige, ob kateri bi se naše ljudstvo smejalo, ob kateri bi plakalo. Danes nimaš slike, pTed katero bi to ljudstvo pobožno stalo, današnja pesem našemu ljudstvu ničesar ne pove.
Morda mi reče kdo: »Ljudstvo je treba za umetnost vzgojiti«. Lepota je večna. Za lepoto ne moreš nikogar vzgojiti. Kaj šele ljudstvo, ki ga ne razumeš. Ljudstvo ima svoje lepote, svoje ideale in svoje — sreč. In če mu naša knjiga, naša slika in naša pesem ne pridejo nasproti in mu ne nudijo blažeče in razvedrilne umetnosti po znojnih urah težkega dela, potem gre naše ljudstvo tje, kjer najde svojim instinktom primernega razvedrila — a brez blažilne in plemenite umetnosti — naše podeželsko ljudstvo gre v gostilno, naše mestno pa — v kino.	,
Pa kdo Ima bol) prav? — Sleparska krojača ali naturno dekletce?
Umetniki, ki ne znajo govoriti z narodom, ali ljudstvo, ki noče sprejemati njemu nerazumljivih stvari?
Vse belo.
Izložbe in modne skice nam še nudijo pestro sliko živih barv: oranžno, zelem* Škrlatno in lila in vse to še progasto in križajoče se med seboj — barvna (ekstaza je prikipela na vrhunec. Kot bi se ne mogla izvriskati in izživeti po vojnih letih abstinence, taiko uporablja moda vse kar je pestro in slikovito; izpod najjužnejšega soJnca si je izposodila barve, risbe in motive pa je poiskala v grobovih starih Egipčanov, na indijskih otokih in pri tetovirancih v Oceaniji Vse barve, vse risbe pa je spojila v divja simfonijo — hipermoderno-sfuturistično. Zenski okus in ženska gra-cija pa so vse to nametano pestrost barmooiziraje in jo dovedle do zmage.
In vendar. V vso to opojno barve-most zvene jasno in vedno odločneje mirni motivi. Na zimo in v prvi pomladi so dame najsigumejšega okusa posegle po distingirani črnini.
Iste dame segajo sedaj po oblačilih bele barve.
2e pred meseci smo poročali, da zmaguje na obalah sredozemskega morda belina; zmagala je in zmagoslavno
sedaj prodira s solnčnimi žarki na sever.
Promenadni tailleur v strogo angleški fasoni iz belega ripsa, sukna ali volnenega marokena in športna obleka iz belega harmespuna ali ševijota je višek elegance. Gala-dress tennis igralke je iz belega svilenega trikoja, volnena krepa ali mehkega platna. Ob morski obali in v kopališčih se bo videlo mnogo belega iflanela, na popoldanskih promenadah pod zelenimi kostanji pa mnogo bele pralne svile, svilenega marokena in za našo mladino še vedno batist in čipke, markizet in etamin. Za večerni ples, ki se v fastionable etablissementih vrši po-Jeti na prostem, se bodo izdelavale krasne obleke iz belega Crepe Georget-ta, tila, čipk in kineških krepov; večerni plašč iz belega tistina, brokata ali krepdešina z belim krznom se bo menjaval s kepom iz hermelina.
In v vsem tem belem krasu naj bi se nastanile bele ženske dušice. Da, bele dušice, ki znajo zardevati, če je treba. Pravijo, da so postale redkost, in zato, da so dragocene.
Kako pripravim
mavrahe I
April in maj nam poklanjata to izvrstno gobo. Na trgu so se letos vsled slabega vremena šele pozno pojavile. Toda sedaj vidiš vedno več »pater-noštrov« ter rumenih in rjavih Špiča-stih klobučkov in naše gospodinje pridno segajo po njih.
Morda ne veste, da je dobro položiti gobe za četrt ure v mrzlo mleko, ia jih petem pustiti na rešetu, da se odcede. Dobro odcejene jih lahko pripraviš na dva načina, pražene in ocvrte.
Ce hočeš mavrahe pražiti jih osna-ži, zreži v kolobarčke in jih duši na masti s fino nasekljanim česnom, peteršiljem in čebulo ter nekoliko zalij z juho in vinom ali pa s kislo smetano.
Če hočeš mavrah ocvreti kot pišče, ga prav tako paniraj v malo moke, raztepenem jajcu in smetani ter v finih krušnih drobtinah. Lahko ga pa tudi pomočiš v redko soljeno testo iz jajc, mleka in moke, kakršnega delaš za praženje ter spustiš takoj v vročo mast. Zraven serviraj špinačo ali salato.
Mavrahe pa s haskom tudi posušiš za zimo, če obesiš cel venček, kakršnega kupiš na trgu nad štedilnik ter trde, suhe glavice spraviš v zavezane kozarce kajti v njih se drugače radi za-rede črvL
Tennis-obleke.
Vsak šport rabi svojo posebno praktično, higijenično in ukusno opremo, če naj ti služi šport res za zdravje in zabavo.
Danes, ko čakajo skrbno pripravljeni peščeni četverokoti lepih dni in še lepših igralk, bi povedali dve, tri besede o potrebni opremi
Pri vsakem športu in tudi pri ten-nisu, moje dame, je treba gledati že na perilo. Nič nepotrebnih čipk in svilenih trakov, ki se radi odtrgajo pri brzi kretnji. Par ažujeriev in snežna belina naj je edini okras komodni kombinaži. Nogavice skoro vedno bele, tanke in močne a ne preveč prozorne, nikdar svilene. Preko tanke nogavice še kratko nogavičico iz mehke volne, če hočete s pisanim, nazaj zavitim robom, ki naj harmonira z obleko. Čevlji so skoro vseskozi iz belega platna s podplatom iz kromovega usnja ali kavčuka. Mnogi igralci - športniki pa priporočajo prav lahke čevlje s podplati iz vrvine. Bluza se pri tennisu ne nosi več, ker je nepraktična in postane pri brzih kretnjah nelepa. Mesto nje vidiš pleteni ali kvačkani jumper, ali celo obleko iz pralnega blaga, najboljše iz krepa. Linija je povsem ravna, krilce kratko in ozko. Vendar mora biti toliko široko, da te pri teku in skoku ne ovira. Zato je videti mnogo plisiranih, ali s plisiranimi ple-tami opremljenih kril. Prav praktično je tudi odprto krilo, kjer sega desni rob za kakih 35 cm preko levega roba. Rokavi naj se končajo nad komolcem in naj ne bodo preširoki; da je tennis obleka izrezana krog vratu je pač samo po sebi umevno.
Prav lepe so tudi obleke vse iz trikoja. Lahko jih pa tudi skvačkaš ali spleteš doma iz tenke volne, da celo iz bombaža Aida. Delaj v tem slučaju jurnsper, oz. bluzo zase in krilo zase; v obeh udelaj luknje, skozi katere potegneš pozneje pas ali vrvico, ki na ta način obenem spaja krilo in jumper.‘Take obleke se dado v dolžino lahko regulirati, so jako elastične in ohranijo, če so zadosti gosto delane, vseskozi lepo linijo, Dovoljujejo tudi najrazličnejše kombinacije v barvah; belo krilo in po-dolgano belo-zeleno črtast, ali črno-belo kariran, ali belo-rdeč počez črtast jumper; belo in barveno črtasto krilo in istobarven enoten jumjper itd. v tisoč varijacijah.
KINO ..UUBLJAN/KI DVOR
Z im prefelg	esees	Z g praM
tali Jr .
3 dni
T
3 dni
Nedelja Poadeljeti 11.	12.	13.
Veličastna premilera največjega monumentalnega filma sveta:
monna Vama
Velika tragedija v 2 delih, 10 dejanjih.
Oba dela v enem sporedu I
IIglini vlogi: LEE PARRY oaMažMa.
Vsa Ljubljana bo govorila o tem pranem triumfu filmske industrije!
Predstave ob: 3., 5., 7. in 9. uri, v nedeljo tudi ob pol 11. uri dop.
K|W
dr,at
riO • VIM'
Vsaka tennis obleka naj se da lahko snažiti in prati in hitro likati.
Prav iz tega razloga so kvačkane in spletene, a tudi obleke iz krepa tako praktične, ker se zvečer operejo v milnici, čez noč posuše in drugo jutro, ne da se jih je dotaknilo vroče železo, zopet lahko oblečejo. Pletenih oblek pa ne obešaj, ampak jih zavij najprej lepo naravnane v rjuhe in ko so napol suhe, jih potoži na snažno mizo itd. kam na
prepih, če so bele jim tudi solnce nič na škoduje.
Frizura bodi najpreprostejša in prevezana s svilenim ali batistnim trakom preko čela.
Ne pozabi gorke jopice iz flanele< asortirane tvoji športni obleki, ki naj tiftina ali mehke pletene volne, v barvi ima širok ovratnik, ki se da po končani igri zapeti gori do razgretega obrazka«
s*
■iari
fp. „"5
Poljedelski
stroji
Mlini
Žage
Gatri
Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne
Lastna livarna železa in kovin
Krožne peči
Stroji za
cementne
izdelke
Vsakovrstne
sušilnice
Transmisije
Mlinsko
kamenje
umetno in
naravno
K.&R. Ježek, Maribor.
Centrala: Blansko (Č S. R.).
Zahtevajte prospekte in ponudbe!
iiril1
- fcfl
J š'' E
.MfiJ
Najprimsrej ši
velikonočni pirh za mladino so
I
katere so izšle v ..Splošni knjižnici" zvezek 7. Cena: broš. Din 12*-. vez Din 17*—.
Liobllaoa. Marliia trs Stev. 8.
Važno za turiste!
Pris tni tirolski
6 LODNI i
^ za obleke in pelerine ^
AA
Solidno in trpežno blago
AA
. a
'rs'#
i i
•v i
jiii.
IIL IME - Lin - MESTI 1II
f COLETTE:
Klavdiiin dom.
Liubezen.
Danes še nimamo ničesar za večerjo... Tricotet danes v jutro še ni zaklal... Zaklati je mislil opoldan. Sama zrem v mesnico; kar taka-Ie grem, kot sem. Kako je , to pusto! Ah! Cernu je treba iesti? In kaj 1 bomo jedli danes zvečer?
Vsa brezupna stoji moja mati ob oknu. Oblečena je v »domačo obleko« iz rakastega satena, speto z broško dveh srebrnih an-geljev, ki čuvata dečjo sliko; na koncu dolge verižice ima očala, a lomion se giblje ob vrvici Iz črne svile, ki točno obvisi na vsakem ključu v vratih, In ki je dvaisetkrat zavozljan, ker ga utrga držaj vsake miz-nlce. Vse po vrsti nas pogleduje, brez upa na pameten nasvet. Ce bi vprašala, bi očka odgovorfl:
— Surove paradižnike, pa mnogo popra.
— Rdeče zelje s kisom, bi deial Achjlle, starejši mojih bratov, ki baš polaga doktorski Izpit r Parizu.
— Veliko skodelo čokolade! bi predlagal Leon, solaiSl brat.
In Jaz bi poskočila v zrak. kajti vsak čas pozabljam, da mi je težkih petnajst let nt bi kričala:
— Pečen krompir! Pečen krompir! In sir z oreht!
Pa meada pečen krompir in oaradižnj-ti, orehi, čokolada, sir in rdeče zeiie ne •tvorijo kosla«...
— Zakaj ne. mamica?
—> Ne izprašuj vendar tako neumno... Vsa le pogreznjena v svoio skrb. Ze je za-
PAlK MM
širokraj klobuk z majhno štulo. ovenčano z Tjavo fišo, vrtni klobuk, ki so ga tri poletja poTjavela in s predpasnikom, ki so mu žep predrle vrtne škarje, a v drugem žepu je ritmično s koraki poskakovalo semensko zrnje v papirni vrečici, da se le čulo, kot bi padal dež ali pa, kot bi tri po svili. Ne-čimerna za mojo majko, sem zakričala:
— Odveži si predpasnik, mama!
2e na poti, je okrenila lice, ki je kazalo petinpetdeset let, če je bilo tožno, in tlrideset če se je razvedrilo to se veselilo.
— Cemu pač? Saj ne grem nikamor kot v Delaroško ulico.
— Pusti vendar svojo mater v miru, je oče godrnjal.v svojo brado. Sicer oa, kam pa gre?
— Do Leonore, oče, zbog večerje.
— Ne poideš ž nio?
— Ne. Danes me ne veseli.
Tupatam mi je bila všeč Leonorina
■mesnica; noži in sekira, napihnjena goveja pljuča, ki so irigirala in se zibala v prepihu vsa rožna kot meso hegonije. so me skoro tako privlačevala kot slaščičarna. Čestokrat mi odreže Leonora prozoren trak prekajene slanine to m| ga nudi s konicami omrzlih prstov. Na vrtu se nahaia Marija Tricotet, moja vrstnica, rojena istega dne kot jaz in se zabava; na tla pritiska z nogo še neizpraznjeni mehur govede ali prašiča in ga zabode z iglo, da štae vodni curek visoko v zrak — igra se vodomet. Neprijetni zvok, ki nastaja, če se trga koža s svežega mesa, okrogli kamenčki ledvic, kot rjavi sadovi na čisti blazini rožnate masti so mi vzbujale kompliciran gnjev, ki me le deloma privlačeval In deloma odbijal. Fino maščobo pa, ki se nabere v mali izdolbinl razklanega parklja, ko se razpoči v ognju noga ns&eaa pr ašiča sem použiv^la koš okrep-
ičujočo slaščico... Kaj zato? Danes me pač prav nič ne miče, da bi šla z materjo. *
Očetu je bilo tudi prav. in urno se zravna na svoji edini nogi, zagrabi berglje In palico ter se poda navzgor v biblioteko. Predno odide zgane še časopis »Le Temps«, ga skrije pod blazino naslonjača, v globoki suknjin žep pa zakoplje »La Nature« v njeni modri halji.	\
Drobno oko kozaško, ki se le bliskalo izpod mršave obrvi kot iz sivega prediva, Je švigalo po mizah za tiskano zalogo, ki bi morala hoditi svojo pot v knjižnico, od koder ne bi nikdar več prišla na dnevno luč.„ A ml, pripravljeni na ta lov za kniigaml, smo vse pospravili...
— Ali nisi videl »Mercure de France«?
— Ne, papa.
— In »Revue Bleue?
~ Ne. papa.
Zabliskal je po otrocih z očesom kot gromovnik.
— Rad bi vedel, kdo vendar v tej hiši... Bruhal je iz sebe splošna in temna domneva-inja, podprta s strupenimi dokazovani!. Njegova hiša je postala »ta« hiša. kler vlada .»ta« nered, in kjer njegova deca. tistega nizkega Todu, na »ta« način zaničule tiskani papir, kj H seveda potuho daje »ta-le« .ženska...
— Saj res, kje pa je, ta ženska?
— Papa, saj veš. da je pri Leonori!
— Se vedno!
— Pravkar je odšla...
Potegne uro, jo navile, kot bi nameraval iti spat, zagleda, hvala Bogu. predvčerajšnji Office de Publicltč ter se zopet napoti v knjižnico. Desna roka se tesno ovira krog droga berglje, ki podpira desno ramo mojega očeta. Druga roka rabi palico. Poslušam, kakd to oddaljuje trdno.
no ta ritem dveh drogov in ene same noge, ki je zibala vso mojo mladost A glej, zakaj me danes naenkrat vznemiri neooznana tesnoba, ko sem zagledala gube In nabrekle žile na belih rokah mojega očeta: in zapazila sem, kako močno so rese trdih las ob vratu v kratkem času obledele... Nemara, da bo skoro šestdeset let?...
Mrzlo je bilo in turobno na stopnjišču, koder sem čakala na mojo maiko. Končno začujem njen rahli korak v Delaroški ulici ito začudena začutim v sebi sladko zadovoljstvo... Zdajci zavija izza vogla in se mi približuje. Naš pes — L’ Infšme-Patasson — beži pred njo — njej se mudi.
— Pusti me, ljubček, da brž dam Hen-rijeti ovčje pleče, da ga pristavi k ognju, če ine bomo večerjali podplate... Kje pa je oče?
Sledim Ji v hišo, narahlo vznemirjena, kako, da povprašuje po očetu. Sai niti ni pol ure, kar ga je zapustila, in dobro ve, kje je moj oče... Bolj važno bi ml bilo, na primer, da je dejala: »Minet-Chčrie. nekoliko sl bleda . . . Minet-Chčrie. kal pa ti je?«
A Jaz molčim in gledam, kako ie vrgla daleč proč klobuk z mladostno kretnio in razkrila sive lase nad licem sveže barve, ki 30 se mu že tu pa tam poznale gube. Ali je mogoče — seveda, saj jaz sem naimlajše dete izmed štirih — seveda je mogoče, da fena moja mati že skoro štiriinpetdeset let? . . . Nikdar še nisem na to mislila. In rada bi to pozabila.
Vidiš ga, njega, ki Jo Išče. Olei ga, nataknjen Je ln brki so mu bojeviti. Pazil Je, kdaj bodo zaškripala glavna vrata in se je ivrnU...
— Glej, sl prišla? No, to je trajalo.
te tonna, brzo kot mačka!
— Trajalo? Ti se šališ; sai sem le odšla in se takoj vrnila.
— Vrnila? Od kod? Od Lčonore?
— O, ne, morala sem tudi mimo Ccr-neauja, radi...
— Radi njegove neumne buče? In njegovih mislih o vremenu?
— Ne bodi pusti Bila sem tudi orl Cbo-šetiju, da kupim materine...
Drobno kozaško očesce Je zlobno poglo* davalo.
— O, o, pri Cholet-iul	.
Vzravnal Je glavo in z roko pogianu
svoje goste skoro bele lasč:
— O, o, pri Cholet-jul Ali sl pač zapazila, da mu izpadajo lasje, in da se m« 19 vidi pleša?
— Ne, nisem opazila 1	.
— Nisi opazila! Glej. nisi opazila‘ noma od onstran in z sinovi Mabllat!
— Oh! To je nezaslišano! Jaz. iaz, nai bi se. — In oba sina Mabllat! Cul. resnično Ine razumem, kako se drzneš... Ugotavljam, da niti glave nisem obrnila v stran, kjer so Mabllat-ovi! In v dokaz zato • • •
Vsa v ognju je moja mati klepetala na prsmi, ki jih je visoko dvigal steznik na > kove svoje lepe roke, ki pa iih le bila v kvarila starost in delo v svežem zraku.
Ali je bila zabavna ta mala. stara d* ma, ko je zardevala pod prameni sivin in so se ji od togote tresla ohlapela lica, se je branila šestdesetletnlkove sti. In on se ni smejal, ko ji je celd pr® ge cival, da gleda za »polizanci*. Jaz na » danes smejem, če se spomnim na . prepire; kajti takrat ml je bilo led« v» najst let, in jaz še nisem zaslutila u ^ obrvjo starčka kruto ljubosumno«- .,%i nisem zaslutila na uvelem Ilca šene ra
/ i’ isi*
» t-a
DS
f*
-M
to*;
si
HALI OGLASI
C*na oglasom do 20bascd Din 5*—; vsaka nadallna besada 25 para z davščino vred.
Gmotno slabejŠim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih!
šah.
(Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »LJ.
Šah. kluba«.)
, Petrogradski Šahovski list »5ahmatny .kirtok« priobčuje v eni zadnjih Številk sie-«edi zanimivi interviev z dr. Emanuelom Maserjem:
»Izmed vseh sodobnih šahovskih igral-‘®v je Capablanca najzanimivejša osebnost. Ato bi Šahovski svet želel, bi bil s svoje Hrani pripravljen, sprejeti z njim nov boj, vendar ne bi želel, da bi se ta boj vršil za baslov svetovnega šahovskega prvenstva. Zanima me namreč predvsem intuicija Capablance in želim si najinega srečanja kot umetnika z umetnikom. Naslov svetovnega MVaka stavi velike zahteve, mnogo večje, ®®Bo si jih predstavlja šahovski svet.
1	Aijehin bi zamogel doseči v dvoboju s Capablanco odlične uspehe, seveda le pod Pogojem, da se borba ne bi vršila v Havani. Vroča njegova želja, doseči naziv »Mtopljona, utrjuje tembolj njegove Izglede.
Visoko čislam Bogoljubova; njegove »naiize in partije razkrivajo redko globino »Ahovske misli. Ako bo v New Yorku v Vnni, bo brezpogojno dosegel visoko mesto.
Neuspehi Rubinsteina so v tesni zvezi
1	.njegovim zdravjem, ki ni baš najpozneje.
Obžalovati je, da ovira poklicna dolžnost vrlo nadarjenega dr. Bernsteina k boj-šemu sodelovanju; vendar se slednji, ka-■ ®E?Je 'vodno, živo zanima za šahovsko *£ro. Živiva v Berlinu blizu skupaj ter se Pogosto snideva.
V	Nemčiji opazujemo trenutno pešanie Šahovske igre, kar pa se da razlagati s po-™aio borbo proti šahovski igri, ki jo že *°l*o časa vodi nemška šahovska zveza.
Potom tiska priobčena poročila o mo-dvoboju z Rčtijem, izdaleka ne odgovarjajo resnici. Reti je naslovil na nizozemsko šahovsko zvezo pismo, v katerem Jereka željo, nastopiti v resnem šahovskem ^^boju, ki bi pripomogel k razčtščenju no-® *dej; pri tem je omenil troje imen; v1txe’ Maroezyja in Enweja. Nihče izmed 'Asčakov ni pripisoval temu predlogu res-Vsekakor bt bil tovrstni poziv k boju ‘*io originalen ter edini te vrste. Spominja
nekoliko na čestilca, ki prosi za srce deklice ter smatra potrebnim takoj dostaviti:
V slučaju pa, da se ne strinjate, poročim vašo sestro.
Nova šola je ovinek, ki bo preložila za nekoliko bližajočo se remijsko smrt šahovske igre. a nove ideje same izdaleka niso nove in Steinltz je že stavil v ospredje princip zbiranja skritih sil. Nova šola je izrasla iz pogojev turnirske prakse in je tOTej nje pomen zgolj psihološke narhve. Smatram, da bi prišla insolvenca nove šale v korespondenčnih partijah kaj hitro na dan.
Znanstvena obdelava šahovske igre je dosegla višino, ki ogroža šahovsko igro z neizogibno smrtjo. Potrebne so gotove reforme ter predlagam v prvi vrsti: odpravo rošade, pata ter preoceno različnih remij-skih vrst. Vsled tega‘pozdravljam organizacijo svetovne šahovske zveze, ki naj bi se formelno ustanovila v New Yorku. Navedena zveza bo razpravljala zaeno z vprašanjem glede svetovnomojstrskega in mojstrskega naslova tudi o pravočasni izvedbi reform na poiju izključno šahovskih zakonov. Deloval bom na to, da naj tudi vseruska šahovska zveza spada med povabljene organizacije; istotakd hočem skrbeti, da se bodo v naslednjih mednarodnih bojih stavila nekatera mesta navedeni zvezi na razpolago.
Nadalje se hočem pogajati z Rčtijem, dr. T a rt ak\o\v e r i e rn in Griinfeldom glede daljših gostovanj v Rusiji. V Moskvi se mi je predlagalo, da spišem knjigo o šahovski igri, toda strinjal bi se prevzeti to dolgotrajno ^lelo šele tedaj, ako bi se končno-veljavno državno priznalo šahovsko igro.
V tej knjigi bi med drugim dokazal praktični pomen šahovske igre. Potom šaha sem prispel do teorije boja, ki sem jo temeljito obrazložil v svoji nedavno izdani knjigi »Filozofija neizpopolnjivega«. — Kakor se obeta tej teoriji veliki praktični pomen, ker razvija v nas vse potrebne lastnosti v bciu za obstanek, tako vzgaja tudi šahovska igra
v	nas iste lastnosti: voljo, vztrajnost, ne-omahljivost.
Konečno prosim, da sporočite vsem organizacijam in osebam, ki so me pozdravile osebno ali pismeno, mojo odkrito zahvalo: obžalujem, da me odhod 1 ovira, zahvaliti se vsakemu posebej!«
Kakor znano j« slavni bivši svetovni šahovski prvak dr. Emanuel Lasker gosto-
vi	neposredno pred odhodom na njujorški šahovski turnir v Sovjetski Rusiji in to z odličnim šahovskim uspehom, o katerem bomo poročali — z ilustracijo nekaterih sijajnih partij — v prihodnjih številkah.
SICILJANSKA PARTIJA
(igrana v Moskvi 5. februarja t. 1.).
Beli: Dr. Lasker.
1.) e2—e4
2.) Sgl—f3
3.) Sel—c3
4.) Lfl—e2
5.) 0—0
6.) e4 X d5
7.) Le2—bS
8.) Sc3 X d5
9.) d2—d4 10.) Sf3—g5
Črni: Dr. V. Nenarokov.
c7—c5 e7—e6 Sg8—f6 Sb8—c6 d7—d5 Sf6 X d5 Dd8—c7 e6 X d5 Lc8—e6 —0-0-011
	
17.) Lel—e3	Del—47
18.) Dg4—dl	KbS—a-3
19.) Tal—cl	Td8— bS
20.) Tel—c2	ThS—06
21.) Ddl—<33	e5—e43
22.) Dd3—e2	TbS—b6
23.) Tfl—cl	Ld6—bS!
24.) Le3—d2	Dd7—d6
25.) De2—g4	Tc8—f8!
26.) g2—£3’	Dd6—f6
27.) Ld2-e3	g7—g6
28.) Dg4—d7	Tf8—f7
29.) Dd7—c8	Tf7—fS
30.) DcS—d7	Tf3—f7*
Pač najbo ju obramba!
* črni si na ta način oslabi sredino kmetov ter otv-ori prevažno diagonalo b£—li2.
a Beli ne sme jemati kmeta, keT bi s tem nastal po 26.) D X g7. Tb7! fei po odmiku kraljice prenevaren protinav^l (27.) Dg4. Dh2 + ter Lg3).
* Remis potom ponavljanja pote':. Beli se skoro ne more ubraniti ponavljanja, ker grozi protinapad. Tudi za črnega it težavno najti bolje nadaljevanje.
Razpredelnica o stanju turnirja za ljubljansko šahovsko prvenstvo po 3. kolu
dne 9. maja 1924.
postava po 10. potezi črnega:
11.) c2—c3
12.) Sg5 X e6
13.) Ddl-g4
14.) c3 X d4
15.) Lb5 X,c6
16.) h2—h3
e f
I.f8—d6 f7 X e6 c5Xd4 Kc8—b8 b7 X c6 e6—e5
Ime igralca:	1 2	3	4	5 e	7	8	9 110		11112113			14	tsflel		1.7	18
1- Dr. F. Čadež	11											|		“i	0	i/
2. Stanko Sila		II														
3. Ljud. Furlani		lil«												i		
4. Vekosl. Iskra			lil										i		i	
5. A. Jerošov				IIIII								0	i	—	—	
6. Mirko Kragelj											0	0	i			
7. Rud. Mrzlikar					iPiPi lili					i e		0	—			__
8. Franc Plevelj						«11				l	0					
9. Milan Rode							lili	0		0						
10. B. Stupan							i	III								
11. V. Valentinčič									II«							
12. Dr, F. Veber					0	0	l			lili						
13. Ciril Vidmar					i	i										
14. Josip Vidmar				i	1 Vo							i!		—		—
15- P. Bezrukov			0	0	U								HI			
16. Vladimirovič		0												II«		
17. S. Zadnek	i		0												■	
18. inž. V. Zupanc	v«!		1	1				i				1			■	
EDGAR!«	.
mm
sin ence.
. Tpdi Tarzan je bil med divjo čredo. Njegovo fiavo, mišičasto telo se je bleščalo v mesečini in gledalo prožno in gracijozno sredi ijeokretnih, *®*matih živali.
Strahotni ples je trajal že pol ure, ko je na Ker-kkovo znamenje utihnil trušč bobna in so bobna-Hce odhitele sko vrste plesalcev h gledalcem. °tem so samci n naenkrat planili na truplo, ki ie Pod strašnimi udarci razlezlo v brezoblično, Kosmato maso.
Opice so imele redkokdaj mesa v izobilju in jim je bil konec orgije zelo dobrodošel, ker se je nudilo zopet enkrat sveže meso. Posvetile So se/torej z vso pozornostjo truplu ubitega so-Vražnika.
Veliki zobje so zasekali v telo in trgali ogrom-De grižljaje iz njega. Najmočnejše opice so dobile Dajvečje kose, dočim so slabejše • ostajale v drugi Vrsti in renče čakale ugodnega trenutka, da ujamejo kos mesa ali zavrženo kost.
Tarzan je bil še bolj potreben mesa kakor Sinu rase mesojedcev se je zdelo, da še ni-ni utešil svojega poželjenja Po mesu in zato na vso moč prerival med opicami, da bi bil vsaj poštenega kosa. g, ■strani mu je visel lovski nož nepoznanega £*** v nožnici, ki jo je sam napravil po vzorcu, ki ** bašel na neki sliki v svojih knjigah.
_ sončno se je prerinil do trupla in si odrezal 0strhn nožem večji kos, kakor je pa pričakoval.
. fritisnil je svoj plen na prsi in se poskusil po-kot ^ vrste prerivajočih se opic v kakšen miren
sta .^ed tistimi, ki so bili zunaj kroga, je bil tudi Tublat. Bil je sicer eden prvih, ki je pograbil °i Plen in je že v miru pogoltnil svoj delež. Sedaj (e |e Pa rinil še enkrat v ospredje, da bi odnesel Se kaj.
, Tedaj je opazil Tarzana, kako si utira pot
sk°2l gnečo.
govm°Vra^tva po*ni Pogledi so vzplamteli v nje-Jrtj malih, priprtih, zlobnih očeh. Obenem pa po-‘Jtnje po slaščici, ki jo je imel deček v rokah, in c *an le kmalu z«Pazil svojega sovražnika stek f tako^ uganil namero divje živali, je hitro . Kel k samicam in otrokom, ker je upal, da se mu
Det lahk° skril. Toda Tublat mu je bil takoj za tami. k;0 je degek vide, da se mu ne more skriti,
mu « skušal uteči.
on...2?81131 se je proti najbližjemu drevesu, se v njei veje in splezal v višino — s svojim plenom
¥ zobeh.
Tublat za njim.	1
dr *arzan ie splezal prav v vršiček orjaškega teI *iMiM c°r mu fiegov težki sovražnik ni mo-od	svojega visokega sedeža je sramotil
^ sebof011^*0 2lVal’ P€tdeset čevl^v globoko
tiovmlf-C	naravnost	pobesnel.	S	strašnim
®Jice in™ ,ie.s?^ezaI 2 drevesa in se vrgel med sa-belo vret« m ogrizel s svojimi velikimi zobmi Prišle n J? , v in zasekal samicam, ki so mu * pod r°ko, globoke rane.
ves Dri^nr *,™esečinl ie Tarzan lahko opazoval tta drevesa	kako	l30^e samice in mladiči
»VojJjlf'	živali	sredi arene so čutile zobe
kriki sq x	tovariša in njihovi bolestni
so se Suh prav v vrh dreyja
v	c	le	.ena opica še v amfiteatru,
2daj Dn,J k,**11?’ ^amica* ki se je zakasnila in se pocasi bližala drevesu, kjer je sedel Tarzan.
Us le Kala, ki jo je Tublat preganjal.
Ko je Tarzan videl, da je njegova krušna mati v nevarnosti, se je kakor padajoč kamen spustil od veje do veje navzdol.
Kala je baš dospela do nizkih vej, nad katerimi je čepel Tarzan. Pognala se je v višino in se oprijela veje skoro tik nad Tublatovo glavo; tako se ji je že približal. Bila je rešena, toda veja se je zlomila in Kala je pala Tublatu na glavo, da se je zrušil pod njeno težo.
V. prihodnjem hipu sta bila oba že zopet na nogah; še hitrejše pa je skočil Tarzan z drevesa in ko je besni Tublat dvignil oči, je uzrl človeškega otroka pred Kalo.
To mu je bilo ravno po godu in s triumfalnim krikom je planil na malega lorda Greystoke. Toda njegovi zobje niso dobili nobenega dela več. Mišičasta roka ga je zgrabila za kosmati vrat, dočim mu je druga porivala oster lovski nož v široke prsi. Kakor bliski so padali sunki in prenehali šele takrat, ko je Tarzan opazil, da se je telo drhteč zrušilo pod njim.
Ogromna žival se je zvalila na tla. Tublat je bil odpravljen.
Tarzan je stopil svojemu dosmrtnemu sovražniku na tilnik, pogledal v polni mesec, vrgel ponosno mlado glavo nazaj in zagnal strašni, divji krik svojega naroda.
Zdaj so pričele prihajati opice druga za drugo z dreves, kjer so iskale zavetja in stvorile krog
okrog Tarzana in njegovega premaganega sovražnika. Ko so bile vse zbrane, se je Tarzan obrnil k njim in zaklical:
»Tarzan sem! Ubijati znam! Bojte se Tarzana in njegove matere Kale! Nihče od vas se ne more meriti s Tarzanom! Naj se čuvajo njegovi sovražniki!«
Mladi lord Greysfoke je globoko gledal Ker-šaku v zlobne, rdeče oči, se udaril po prsih in še enkrat se mu je izvil iz prsi oglušujoči, klubujoči krik.
Drevesni lovec.
Drugi dan po dum-dum slavnosti se je pleme počasi odpravilo proti obrežju.
Tublatovo truplo je ostalo tam, kamor je padlo, ker se Keršakov narod nikdar ni lotil svojih lastnih mrličev.
Na pohodu so opice udobno iztikale za hrano. Palm in ananas je bilo v obilici, pa tudi malih sesalcev, ptičev in mrčesa ni manjkalo. Orehi so hreščali med močnimi opičjimi čeljustmi, ali pa, če so bili pretrdi, med dvemi kamni.
Ko je stara Sabor enkrat križala njih pot, so urno splezale na visoke veje, kajti, čeprav je levinja spoštovala njihovo število in njihove ostre zobe, niso imele tudi opice nič manjšega rešpekta pred nasilno kruto divjostjo levinje.
Na nizki veji je sedel Tarzan baš nad veličastnim telesom prožne mačke, ko je tiho lezla skozi džunglo: Vrgel je ananas na staro sovražnico njegovega rodu. Levinja je obstala, se ukrenila in opazovala postavo zasmehujočega jo Tarzana.
Jezno je bila z repom po tleh, kazala svoje rmene zobe in zožila svoje, jeze in sovraštva polne oči v dvoje ozkih zarezic. Zroč naravnost v Tarzana, je divje in izzivajoče zarjovela.
Tudi opičji dečko, ki se je čutil varnega na svoji veji, ji je odgovoril z vso močjo svojega glasu.
Nekaj časa sta si zrla molče v oči, potem se- je
velika mačka vrnila nazaj v goščavo.
*
V Tarzanovi glavi se je pa razvijal velik načrt. Ubil je divjega Tublata. Kaj ni bil že mogočen,borec? Torej ubije še orjaško Sabor. Potem bo tudi mogočen lovec. .	'
Skladlšte In zastupstvo
M
strojev za pisanje
nadalje karbo - papir, vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-WOOD“ u kovčegu, praktičan za putovanje
,Underwood\ Zagreb, Mernika ul 1
Zajamčeno
nepremočljive
dežne
plašče
iz prvih angleških tovarn od Din 320-800 —
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trs 3
Na željo se pošilja po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamen ja ali denar povrne
Prodam
ležeži, plamenocevni. 14 mJ kurilne ploskve, 5 atm., sistem Wagnor po zelo ugodni ceni takoj na prodaj. Ponudbe je poslati na Mestno plinarno, Maribor.
1
v, Emendolc, Grover, Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva uk 28, Ljubljana.
Zasloni Vam jj
blaga za obleko in perilo nikdo ne
da,
toda po izredno nizki ceni ga dobite pri tvrdki
„ Danica61
Majzelj & Raliell,
Ljubljana, Turjaški trs 1 (bivša Preskrbovalnica)
Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur-nega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači in preprodajalci poseben popust.
Mi volek,
popolnoma nov, na štirih kolesih, za težo 200 — 300 kg, močno kovan se proda. Naslov v upravi lista.
Il]l
s celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g. Andiej-u Sošič-u, Maribor, Trdinova ul. št. 3.
Lep klimi vaz
naprodaj po nizki ceni pri I, Tušek. Škofja loka.
Kupim
rabljene, kupim. Ponudbe na upravo lista pod „Stroji“.
Službe)!
1
na življenje sprejmemo povsod. Ponudbe pod »Agilnost* “* upravo Usta.
event. trg sotrudnik, vojaščine* prost, išče primernega mesta, najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Agilen«.
M« pifflia
sprejmem. Videtič, Mirna.
DoMm gomim.
24 letna, želi znanja s starejšim gospodom, milosrčnim in resnim. Vdovec brez ali z nedo-rastlim otrokom ni izključen. Reflektira se samo na resne neanonimne ponudbe, s sliko, katera se povrne, pod „Zadovolj-na prihodnjost" na upr, lista.
izkušen biiancisti bi se rad zanimal po nekaj ur na dan. Samo resni reflektanti nai se blagovolijo oglasiti pod »Točnost« na upravo lista.
za rezanje kurjih očes se sprejme. Ponudbe: Kopališče »Slon«, Ljubljana.
samski, se išče za žago veneči-janko, — vešč morabiti brusili žage Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demički trg.
(Dopisi
ie r
Ne nadleguj me več s pisanjem 1 Odpotujem za delj časa.
Marica.
Tn tm
vesele, življenja polne, bi rade poletele s tremi enakimi petelinčki v naravo. Javijo naj se pod šifro »Hanči«, »Julči«, »Malči« na upravo lista.
jur
korespondence, francoske in nemške radi vežbanja tudi v zameno za srps’!o- hrvaško. — Cenj ponudbe pod »Linguistica« na upravo lista.
Miti In
gospodično ali vdovo, ki bi imela svoj dom, oziroma premoženje. Sem 27 let star, drž. uslužbenec ter imam laetno pohištvo in denar. Resne ponudbe pod »Srečno« na upr. Usta.
(Stanovanja)
Sin® 3 idil
se takoj odda v najem na periferiji mesta. Več v upravi lista.
Razno
v iaiom so le
primeren prostor za krojaško obrt, v neposredni bližini Ljubljane, obtoječe Iz velike delavnice in lokala ter stanovanja, najraje ob kaki glavni prometni točki. Ponudbe na upravo lista.
Zakaj Te ni bilo? Čakala zaman, prosim pojasnila 1
Tončka.
dinarjev posojila, proti vknjižbi na prvem mestu Iščem prot! dobrim obrestim. Ponudbe pod »Soliden« na upravo lista.
Miio jedilno orodje
za 8 oseb se poceni proda. — Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«, '
Jod U
kavarna in gostilna, pot v Rožno dolino se priporoča. Odprta že ob 5 url zjutraj, Izletniki v okolico dobe dobro kavo likerje itd. Postrežba točna in solidna. Vino čez ulico 1 Din ceneje. Sprejemajo se abonenti na hrano. Obed do pol 3 ure. Marija Zgonc.
bi oi
gojil za prihodnje leto semena buč, kumar in čebulžka ? Ob vezujemo se prevzeti vsake množino pridelanega semena Nadaljna pojasnila in potrebno Seme na razpolago. Semenske trgovina Sever & komp Ljubljana, Volfova ul. 12.
itd! Bajt
I. ljubljanska cvetličarna, Šele® burgova ulica 8 naznanja, d» so na novo došle krasne cvetk« in gadje vseh vrst in trakov za okras damskih klobukov Nadalje sveže cvetlice, poročni šopki, sveži in suhi jubitejsk: venci, žalni venci. Velika zaloga umetnih cvetlic, rairtnih\ venčkov za neveste, trakov z napisi. Ceha nizka, postrežba točna.
iMall oglasi imajo uspeh.
\
St. 2988/19—150.
tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka bI. 4.
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št. 8. na dvor. Kovačevič ftTršan.
Miklošičeva cesta 18
ordinira zopet redno od 2, do 3. ure.
RUSSKAJA PEČAT J
Na podlagi rešenja gospoda ministra pravde l dne 1. aprila 1924, S. br. 2082 in z dne 21. aprila '924, S. br. 3479 se bo prodala potom ustne javne dražbe celokupna premična in nepremična imovina nemškega državljana Otona Steinbeiso. veleposestnika v Vitanju prt Celju.
Dražba se bo vršila dne 14. junija 1924 v pisarni uprave Steinbeisove imovine v Vitanju pri Celju in se bo pričela ob 11. uri, končala pa ob 18. uri.
Imovina se bo prodala po sledečih gospodarskih enotah:
Mokrota
škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fini In poceni
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago.
Kataloge pošiljamo brezplačno.
Cene znatno znižane I .*. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I
Vse kar prinaša današ* nja moda, se izdeluje po meri v krojačnici za dame n gospode tvrdke
katerega pa edino dobite v veletrgovini R.Stermecki, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po Čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice In vse drugo modno blago. — Naročite cenik.	|
1. Zemljišča	v kat. občini	Brezen:
a) od	vi. št. 57 parcele	105, 849.	850	87,	92,
858, 859, 860, 861. 862 in 863;
b) od	vi.	št. 56 parcela 827/2	in	od	vi.
št.	21	del parcele	827/1 t.	j.	oni	del
te parcele, ki je potreben za varstvo in' vzdrževanje dovodne struge ter leži med parcelo 827/2 in privatnim zemljiščem.
2, Na zemljiščih pod 1. stoječa električna centrala z vodnimi napravami in daljnovodom od centrale do kopališča v Dobrni ter z vsem zraven spadajočim inventarjem, dalje delavska hiša, kantina i!n gospodarsko poslopje, ki stoje na teh zemljiščih.
Ljubljana, Zldovtka5.
Istotam vsakovrstni lastni konfekcijski izdelki, modni predmeti, srajce, kravate itd.
Po najbolj konkursofnih ranah!
AVTO-VOZI
BREZ-BENCINA
KURI-Z-OGUEM
ZAHTEVAJ-PROSPEKTE
3UGO-HAG
UUBL J AN A- BOHORIČEVA-UL.- 24 TEL.-560
ZAHTEVAJTE CENIK!
mt ZICNIKE
kolarnike, brezglavnike, žičnike, za strešno lepenko in krovnike, krepin-stifte, ščetarje in tapetnike, štukaturne kaveljčke, poveznike s polokrog-limi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete znamke „P“ in raznovrstno
vlečeno in igano žico
izdelujem in razpošiljam na veliko in malo že od 100 kg dalje po
nalniijlh cenah.
1. Zemljišča:
a) od vi. št. 57 kat. občina Brezen paicede: 90, 91, 851 — 857 in 106;
b) vi. štev. 35, 40, 51 kat. občine Stenice;
c) vi. štev. 99 kat. obč. Verpete;
d) vi. štev. 166 in 175 kat. obč. Vitanje.
2. Na teh zemljiščih stoječa žaga na električni pogon in vse ostale stavbe z vsem inventarjem in ostailo premično imovino, ki se nahaja na dan dražbe na teh zemljiščih in je last Otona Steinbeisa. Izvzete so premičnine, ki so posebej navedene pod E in F.
SIMON PIRC, KROPA (Slovenija)
v prevodu Frana Pogačnika je i z i I a kot zvezek 22
»Splošne knjižnice”.
. Cena broš. Din 14-—,
ZAHTEVAJTE CENIK!
1 družba za električno industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijala. — Cene Izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo poset inženirja brezplačno.
Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239.
SPLOSNA KNJIŽNICA
Posestvo »ARCE« in gozd »POGORA« in sicer:
1. Zemljišče vi. št. 21 kat. obč. Brezen razen malega dela parcele 827/1, ki se proda skupaj z enoto A.
2. Gozdna parcela 752 od vi. št. 95 kat. obč. Brezen.
3. Vse stavbe na teh zemljiščih.
Broš.	Ve*.
St. 1. I. Albreht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str. .	Din 12'—	Din 17'’
. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. ...	.	16—	„	22*'
»	3.	I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.,	105	str.	»	12-—	.	17'
»	4.	Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi,	184str.	„	20—	.	26"
. 5. Pran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna In njegova
družina, veseiomodre črtice 1., 72 str..................... .	8'—	.	13"
» 6. L. Novšk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač, 45 str................................. .	6-—	.	11-
. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str............................................ „	12—	.	\T-
.	8.	E.Gaboriau: Akt Stev. 113, roman, poslov. E. V.,	536 str.	.	22'—	.	28'-
„	9.	Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije,	347	str.	„	24 —	„	30 '
„ 10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str.	»	6-—	„	11*.
.11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
Povest v 4 slikah, 84 str................................  ,	12 —	.	\T-
ran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str...................................  .	„	12-—	„	17--
. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str............................................   10'—	.	15‘-
, 14. Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str............... .  ............... 26-—	.	32--
, 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče	Mauperln, roman, prevel P. V. B., 239 str	15 —	.	21
. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str.................... „	15 —	,	20-
,17. Prosper Mčrimče: Verne žluše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str.  .................................   „	9-—	,	14 -
, 18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka iukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str.	„	6 —	,	11'-
. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajk.
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek,	124	str...............16-—	.	22*-
. 20. Jul. Zeyer: Gompači In Komurasaki, japonski roman,
iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str.................. .	14-—	.	20’-
. 21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str.	.	8*—	.	13*-
.22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik...................................................14-—	,	20 -
. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str.	.	9.—	„	14‘-
. 24. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, I. del
(vtisku)..................................
„25. E. L. Bullver: Poslednji dnevi Pompejev, 0. del
(v tisku) .  .................\........................
„ 26 L Andrejev: Črne maske, drama, poslov. Jos. Vidmar,
82 str broš...............................................  „	12-—	„	17'
Znanstvena zbirka (veliki 8« format):
št. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. .	.	16'—	,	23‘-
Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine.
Hišne
Edini tihi
pisalni stroj
L. C. Smith & Bros (Hod. B
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA. Ljubljana a Šelenburgova ulica 6/1. is
Gozd »JAVOR*, ki obsega:
1. VI. št. 56 kat. obč. Brezen razen parcele 827/2, ki se proda skupaj z enoto pod A.
2. VL št. 114 kat. obč. Sp. Dolič.
3. Parcela št. 695 od vlož. št. 95 kat. obč. Brezen.
emajlirano težko posodo znamke „Goliath" in laije vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi naj" ceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vicel, *
Maribor, Glavni trs it. 5
Demontirana žična vspenjača z zraven spadajočim materijalom razen elektromotorja za 25 UP, Id se nahaja v baraki poleg elektrarne.
Elektromotor, naveden pod E.
Pogoji Učit adje:
1. Pravico licitacije imajo le naši državljani, id po zmislu člena 40 »Uredbe o imovini ne-prijateljskih podanikov« niso izključeni od licitacije. Zato je vsak licitant dolžan pred pričetkom javne dražbe doprinesti dokaz o sposobnosti, da more licitirati.
2. Glede nepremičnim, ki se bodo prodaje na javni dražbi je merodajno stanje v zemljiški knjigi na dan dražbe.
3. Imovine, navedene pod A, B, C, D, E in F se prodado ločeno vsaka zase.
4. Izklicna cena znaša za imovino po i:
A. 375.000 Din.
B. 789.000 «
C. 65.000 «
D. 125.000 «
E. 60.000 €
F. 15.000 €
5. Kupec gospodarske enote pod A. mora prevzeti vse obveznosti pogodbe z dne 1. julija 1915, ki jo je sklenil Oton Steinbeis z bivšim deželnim odborom štajerskim glede oddaje električne sile zdravilišču v Dobrni
6. Vsak licitant mora pred licitacijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani ali pa pri davčnem uradu v Celju položiti varščino v znesku 10 odstotkov posamezne izklicne cene v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih ter pred pričetkom licitacije voditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o
.. položeni varščini
7. Prodaja je za izdražitelja obvezna takoj, za državo pa šele, ko Jo odobri gospod minister pravde. Glede nepremičnin je treba tudi odobrenja gospoda ministra za agrarno reformo.
8. Izlicitirana imovina se izroči kupcu, čim bo prodaja odobrena v zmislu točke 7. in ko kupec položi Lzllcltirano ceno v roku, ki ga določi gospod minister pravde.
9. O vseh spornih vprašanjih, ki bi po izvršeni licitaciji eventuelno nastala vsled te licitacije, bodisi glede objektov prodane imovine, bodisi v kakršnemkoli drugem pogledu,
• razsodi končnoveljavno gospod minister pravde in je vsaka pravdna pot izključena.
Pojasnila v zadevi daje sekcija za! sekvestre y Ljubljani in državni komisar Alojzij Rihteršii, v Celju, Krsnikova, ulica 4, v čegar navzočnosti se predmetne imovine lahko ogledajo.
V Ljubljani, da« 5. maja 1924.
Ministrstvo pravde, sekcija za sekvestre, v Ljubljani.
Sef sekcije:
Zamlda.
MERAKL
BODE, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMA3LE, KISrOVE 13AMAČNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
UUBL3ANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLAD&TE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB.
z vrš uje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Narotila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
Utemeljeno 1870
Tovarna umetnih brusov in osi priporoča v nakup svoje, svetovni la s uživajoče izdelke:
Swaty-kamen, znamke »Alumln«, Swa-ty-kamen »Diamond« In »Swatyn«, najboljše povlačUne kamne za britve, nadalje po-vlačilne kamne za orodje, Swaty-kamen »Rapid« v vseh zrnatih vrstah in Swaty-kamen »Grizllth«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes !n trde kože ter pile za nohte »Swatyn«, brusne kamne za kose, znamke »Swatyn«, Iz izvrstne brusne tva- • rine.
Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov In odlomkov, kakor tudi gladllnlh In Carborundum-plošč vseh mer In raznih zrn. Najboljše žagine brusne plošče v treh velikostih in dveh jakostih. Vsakovrstna brusilna in likalna sredstva ln končno naravni brusni kamni ter drčatalkl.
Delniška glavnica Din. 60,000.000
Centrala (začasno) Ljubljana
Rezerve: Din. 32,515.000
Podružnice
Korčula
Kotor
Kranj
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
 Naslov z a brzojave: JADRANSKA —-----------------------------
— Amerikanski oddelek — Potniški urad .........................—
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACUA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New york Gty.
Mh ima urnim zim meh alavnih mesi sim se petami SanMii