BILTENG1ASNIK-2IVIISKEEA1HBINAIA-Z1 Ljubljana, maj—junij 1971 Samoupravni dogovor o delitvi dohodka in OD RAZPRAVA KOMUNISTOV ŽITA O AKTUALNIH PROBLEMIH Ob navzočnosti 60 delavcev, članov ZK in nečlanov je bil 20. aprila sestanek osnovne organizacije, na katerem so razpravljali o dveh aktualnih temah — o samoupravnem sporazumevanju glede osebnih dohodkov ter o osnutku ustavnih sprememb. ® Iz uvodnega referata posnemamo nekaj misli o samoupravnih dogovorih: V ^Vezi z usmerjanjem deli-J-Ve dohodka in osebnih dohodkov je bil v Sloveniji ^Prejet zakon, ki je usklajen s splošnimi napotki ZIS. Skupščina SRS je izdala zakon prav zaradi nesorazmerij , ki se pojavljajo pri urejanju teh problemov, pri čemer gre za osnovni motiv, naj se delitev izvaja na podlagi rezultatov dela. Na osnovi družbenih dogovorov bo treba torej določiti osnovna merila za delitev dohodka in OD. vri tem bo treba upošteva-n najnižji osebni dohodek, najnižjo stopnjo akumula-mje in pogoje dela. Družbeni dogovor v zvezi z zakonom nalaga gospodarskim organizacijam obveznost, da bodo morale dosegati najnižji nivo OD, prav tako pa najnižjo stopnjo akumulacije. Če katera gospodarska organizacija tega ne bi dosegala, bi bila torej nerentabilna in bi jo bilo treba likvidirati ali kako sanirati. Naj nižja stopnja akumulacije naj bi bita 6%, podjetja v isti pa-n°gi gospodarstva pa naj bi se med seboj dogovorila, kolikšno stopnjo naj bi imela. Pri določanju začetne stopnje osebnih dohodkov v mlinarski, žitarski in kon-ditorski industriji bo treba opraviti pregled kvalifikacijskega sestava, pri tem Pa poleg kvalifikacije upoštevati še odgovornost, umski napor, spretnost, sposobnost, delovno dobo, težavnost delovnega mesta in Podobno. Za vsako industrijo bo treba torej določiti: značaj delovnega mesta z ustrezno vrednostjo, dodatke za nočno delo, za nadure, ločeno življenje, kilometrino, dnevnice, stopnjo naj nižje akumulacii e in načela popravkov OD glede na življenjske stroške. Namen samoupravnega sporazuma pa je zmanjšati razlike med posameznimi kategorijami delovnih mest, preprečiti fluktuaci-jo delavcev ter vnesti več reda v akumulacijo. V razpravi o samoupravnem snorazumevanju so bili poudarjeni tile nroblemi: kakšna bo masa za osebne dohodke, ali bo enaka ali manjša, kolikšna naj bi bi- odnos med delovnimi organizacijami ter občinami, republikami in federacijo. Pri tem prihaja do izraza krepitev in utrjevanje samoupravljanja, delovni človek pa naj bi postal nosilec ekonomskega razvoja. Sredstva za razširjeno reprodukcijo se bodo morala v pretežni meri zbirati v de- lovnih organizacijah. Gre tudi za pravice delavcev v zvezi z minulim delom. 23. amandma pa načenja vprašanja, kako obravnavati delovne organizacije z zasebnimi sredstvi. Treba bo razvijati zasebno kmetijstvo in zasebno obrt v skladu s potrebami občanov. Davčne službe bodo morale biti učinkovitejše in bodo morale preorečevati neupravičeno bogatenje nekaterih zasebnih obrtnikov. 24. amandma konkretno obravnava enotnost jugo- LETO VI — ŠTEVILKA 5—6 slovanskega tržišča, pri čemer je zelo jasno opredeljena funkcija federacije glede usklajevanja enotnosti tržišča. Urediti bo treba tudi bančni sistem ter vlogo republik in pokrajinskih bank, prav tako vprašanje izdaje denarja. V razpravi so udeleženci sestanka menili, da bi bilo treba predvsem pospeševati zasebno uslužnostno dejavnost, izboljšati davčno politiko, izdaja denarja naj bi ostala v mejah izvršne-Konec na 8. strani Vsebina: NAPOTKE URESNIČITI! — POTREBA PO SAMOPRISPEVKU — STANOVANJSKI PROBLEMI V OBČINI RADOVLJICA — RAZPRAVA O DELITVI DOHODKA — NAGRADE ZA POSEBNO PRIZADEVNOST — VAŽNE SPREMEMBE IN DOPOLNILA — MEHKI KOLAČI IZ PEKARNE LESCE — FRANC PUTERLE GOSPODARSTVENIK IN ŠPORTNIK — NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANK (UvjeM je ftci nadaljnje samouprave Drugi kongres samoupravi j alce v Jugoslavije, ki je bil od 5. do 8. maja v Sarajevu, je že ob poprejšnjih pripravah, nadalje ob samem poteku in končno tudi ob sprejetih zaključkih vzbujal med našimi ljudmi v kolektivih izredno veliko zanimanje, saj je bil zgodovinskega pomena za nadaljnje usmerjanje samoupravljanja v delovnih organizacijah. Vsekakor je bil izredno aktualen, kar kaže tudi udeležba številnih delegacij iz tujih dežel. II. kongres samouprav-1 j alce v je končan. Hkrati s kongresom je končano izredno aktivno obdobje razprav o naši samoupravni praksi, začenja pa dru, dosežena dodatna vrednost v višini nadaljnjih 85.000 din. Obračun zvišanega rendamenta v pekarnah nam je na ta način prinesel prihranek 1000 ton moke letno — oziroma v vrednosti 1,500.000 dinarjev. _ V proizvodnji mehkih kolačev v Lescah je bila na pobudo inž. Mayerja uvedena uporaba dodatka »Tobomix«. Z njo je bila zaradi razlike med težo in ceno dosežena dodatna vrednost 250.000 din, s čemer se je visoka akumu-lativnost te proizvodnje še povečala. Vsi omenjeni uspehi, ki so bili doseženi le z izrednim požrtvovalnim delom v delovnem in izven delovnega časa, so dokaz izredne zavzetosti in strokovnena poglabljanja v problematiko proizvodnje ter je zato predložena nagrada le skromen odraz ustvarjene vrednosti, ki je bila dosežena po zaslugi inž. Mayerja. VILI TADEL: V široko zasnovanem programu novih gradenj in rekonstrukcij proizvodnih obratov kombinata je bila tudi dokončno oblikovana osnovna linija tehnične zasnove za potrebe tehnološkega postopka v pekarstvu. Po skrbno preučenih možnostih, ki jih je imelo in še ima podjetje, tako v finančnem smislu kakor glede nabavnih možnosti, od proizvajalcev, ki izdelujejo te stroje, se je v sodelovanju s tehnološko službo po predlogu inž. Tadla oblikoval ustrezen sestav tehnične ureditve pekarn. Uvedeni so bili tisti stroji, ki v svoji tehnološki razvrstitvi lahko dajejo obratom največjo možnost za najboljše vodenje tehnološkega postopka. Taka tehnična tehnološka razvrstitev je bila izpeljana v novo zgrajenih proizvodnih obratih v Novem mestu in Krškem, prav tako pa tudi v rekonstruiranem obratu v Kočevju. Vrednost te zamisli je predvsem vtem, da sta tehnična in tehnološka plat odlično usklajeni, kar daje vse možnosti za proizvodnjo kvalitetnih izdelkov v skrajšanem času od doslej običajnega tehnološkega postopka. Še posebno pa je treba omeniti, da je odpadla ta- ko imenovana poizkusna proizvodnja, ki je običajna tako pri novih gradnjah kakor tudi pri rekonstrukcijah, in traja običajno vsaj 2 meseca. Tako je odpadlo 10 mesecev poskusne proizvodnje, s čemer je bila ustvarjena ne samo velika materialna vrednost, ampak je bila s tem zagotovljena udeležba kombinata na tržišču, pri kupcih pa pridobljeno zaupanje do proizvodnje zaradi dobrih in kvalitetnih izdelkov. V programu novih gradenj in rekonstrukcij pekarne v Novem mestu, Krškem, v tovarni testenin, pekarni Kočevje in pri liniji za mehke kolače v Lescah ni bilo izdatkov za izdelavo projektov, ki so bili v tehničnem in tehnološkem smislu izdelani v sami službi, pri čemer je pomemben delež tega dela nosil inž. Tadel, vsaj kar zadeva sam tehnični del. Vrednost tega dela lahko izrazimo le primerjalno s tem, da navedemo ceno za izdelavo takega projekta pri projektantskih organizacijah, ki znaša od 100 do 150 tisoč din. Približni izračun pokaže, da je bilo na ta način podjetju prihranjenih najmanj 400 tisoč din. Če računamo še to, da je v vseh proizvodnih obratih, ki so bili zgrajeni oziroma rekonstruirani, proizvodnja stekla brez vsakih potrebnih in običajnih zastojev, potem je predlog nagrade v višini 4000 din le skromen in neznaten del tega, kar je inž. Tadel s svojim požrtvovalnim delom in s svojo strokovnostjo ustvaril za kombinat ter te nagrade ni moč ocenjevati z materialnega vidika, pač pa s stališča posebnega priznanja kolektiva za njegovo uspešnost pri delu. FRANC VRBINC: Že v utemeljitvah predlogov za nagrade inž. Mayerju in inž.Tadlujeomenjena in poudarjena največja uskladitev tehnične, tehnološke in gradbene zasnove novo zgrajenih proizvodnih obratov in tudi rekonstruiranih obratov. Pomemben del za tako urejeno razporeditev naših načrtov doprinaša vsekakor strokovnost tov. Vrbinca, gradbenega tehnika v investicijski skupini podjetja. Kot gradbeni strokovnjak je s svojimi idejami ter konkretnimi predlogi dal možnost vsem ostalim dejavnikom pri uresničevanju programov, da so bila vsa dela, tako pri novih gradnjah kakor tudi pri rekonstrukcijah, izvedena v najkrajšem tehnično mogočem času in je bil s tem skrajšan čas izpada v proizvodnji. Kot uradni predstavnik kombinata in njegov nadzorni organ pri gradnjah je nadvse vestno in strokovno vodil in nadzoroval ta dela novih gradenj v Novem mestu, Krškem, rekonstrukcijah v tovarni testenin, pekarni v Kočevju, Lescah ter urejevanju lokala na Vodnikovem trgu. Pri tem je s svojo organizacijsko sposobnostjo povezoval dela izvajalcev tako, da so bili termini za zaključek gradenj in rekonstrukcij vedno v soglasju s sklenjenimi pogodbami, kar je glede na položaj že nekaj let nazaj izreden uspeh, saj je prizadev- nost obrtnikov poznana.S tem je dosegel za podjetje velik uspeh, saj je bil zastoj proizvodnje s tem občutno skrajšan, novi obrati pa so začeli s proizvodnjo ob dogovorjenem terminu. Njegov strokovni nadzor nad izvajanimi deli je zagotovil solidno kvaliteto opravljenih del, in torej predlagana nagrada predstavlja le izredno majhen del te ustvarjene vrednosti. NIKO CAPUDER: V rekonstruirani tovarni testenin v kombinatu je bil poleg ostalih strojev nabavljen tudi stroj za zavijanje zvitih testenin firme Pavan. Ta je po svoji funkcionalnosti povsem v redu, vendar je njegovo od-tiskovanje datumov predstavljalo določen problem zaradi tega, ker je izdelan po načelu mokrega odtiskovanja datuma. Delo stroja, čeprav funkcionalno v redu, ni zagotavljalo vidnosti odtiska ter je v določenih primerih to predstavljalo problem pri odvzemanju vzorcev s strani inšpektorjev. Da bi zagotovili zanesljivost vidnosti odtiska-nega datuma, je tov. Capuder uvedel način oziroma možnost odtiskovanja datuma na suhi način in vedno na istem mestu zavitka. Prvotni način odtiskovanja je zaradi negotovosti zahteval vlaganje dodatnega datumskega listka v vrečico, kar je povzročalo dodatno delo in dodatke stroške. Računajoč, da je posamezni datumski listek stal 0.02 din ter je vlaganje zahtevalo dodaten čas dela, lahko ugotovimo, da je s tako racionalizacijo tov. Capuder ustvaril kombinatu vrednost najmanj 4430 din na mesec, kar znaša letno 50.000 din. Predlagana nagrada predstavlja 2,5 %> letnega prihranka ter je glede na pobudo, da je Capuder samoiniciativno poiskal zadevno rešitev, povsem upravičena ter naj bo v spodbudo ostalim članom kolektiva, zaposlenim direktno v proizvod- ARSEN KURET: V obdobju od 1969 in 1970 je razvojni oddelek pripravil za tržišče naslednje proizvode: — rolade, sadni kolač, bonboniero, tortno podlago, toast, — mini rolade, party prepečenec, bonboniero knjigo, kokos desert, C-gumo, zeliščne bonbone, mentol desert, nove karamele. Mehko pecivo pomeni novo dejavnost v kombinatu, ki se je začela konec leta 1968. Iz skromne prodaje v letu 1968 je le-ta porastla v letu 1970 (11 mesecev), dobiček pa se je povečal. Obrat pekarne v Lescah je z uvedbo nove proizvodnje močno povečal izrabo svojih zmogljivosti in s tem močno utemeljil smotrnost naložbe v pekarno Lesce. Realizacija pekarne v obratu mehkega peciva pa se je povečala od leta 1968 do 1971 za indeks 257. Vzporedno s povečano učinkovitostjo osnovnih sredstev je porastel tudi dobiček obrata Lesce. V 11 mesecih se je Konec na 7. strani Inž. Boris Mayer (na sliki v drugi vrsti tretji od leve) je zelo zaslužen za uvedbo novih in sodobnejših tehnoloških postopkov pri proizvodnji v Kombinatu J »Žito 7 Nagrade za posebno prizadevnost Nadaljevanje s 6. strani letos povečal v primerjavi z letom 1968 17-krat, v letošnjem letu pa predvidoma 28-krat. Z uvedbo proizvodnje mehkega peciva je obrat v Lescah bistveno izboljšal svoj položaj in bodo vse investicije, vložene v obdobju 1966 do 1969, povrnjene v letu 1970 in 1971 že iz ostanka dohodka, poleg razpoložljive amortizacije. Linija je odprla možnost za izdelavo vrste naših proizvodov ter je bila v celoti obdelana že v letu 1969. Elaborat je bil realiziran skoraj v celoti, tržišče pa je predvidevanja tudi potrdilo. Ostali artikli, ki so že v prodaji, pomenijo za tržišče osvežitev, posebno bonboniera 1876. Obseg njihove proizvodnje je omejen z zmogljivostjo desertnega oddelka Šumija, ki zahteva nujno povečanje zmogljivosti. Kupci so artikel dobro sprejeli, saj je cenen 'n privlačen. Inž. Kuret je s svojim dosedanjim delom nedvomno dokazal, da je mogoče obstoječe zmogljivosti bolje izkoriščati ter večati njihovo rentabilnost. Zato se mu za ak-tivizacijo obrata Lesce in ostale izboljšave da simbolična nagrada kot povrnitev za izredni uspeh v dosedanjem delu. Menimo, da se je z novo proizvodnjo kombinat tudi dodatno uveljavil na tržišču in opozoril na svojo sposobnost. Milivoj samar: Skupaj z razvojnim oddelkom je oddelek marketinga dal oziroma pripravil za tržišče proizvode, ki smo jih že našteli, s tem, da je dal rešitev za embalažo, transport in ceno. Posebno pri pripravi Projekta mehkega peciva je oddelek marketinga dal osnovne rešitve za embalažo, zbral osnovne elemente za kalkulacijo, ocenil obseg tržišča in način distribucije. Na Podlagi predvidevanj oddelka 2a marketing je bila nabavlje-na tudi nova linija za mehko Pecivo, katere pomembnost za naše poslovanje je opisa-na že pri inž. Kuretu. Meni-orO' da je tov. Samar, prav tako kot inž. Kuret, bistveno Pripomogel k aktivizaciji investicij v obratu Lesce. Prav tako je tov. Samar sode oval pri pripravi vseh preoblek obstoječih proizvodov: športna čokolada, bonboniera 1876, kot tudi pri oblikovanju novih proizvodov, ki pomenijo dodatno izkoriščanje naših zmogljivosti ter zboljšanje po-9°jev poslovanja. Pri obratu žvečilnega gu-m|ja v Krškem je s predlo-9°m nove igre, bistveno doprinesel k hitri aktivizaciji sredstev, vloženih v Imperial Krško. Prav tako je kombinat za-vzelizredno močan položaj na tržišču žvečilnega gumija. Tov. Samar je s svojim delom pripomogel k nekaterim bistvenim dopolnitvam v naši proizvodnji in skupno z razvojnim oddelkom bistveno Pripomogel k racionalizaciji Pdsiovanja v kombinatu, kot tudi širjenje nekaterih obsto-Jscih dejavnosti. Realizacija kombinata se je v primerjavi z letom 1969 pri mehkem pecivu in žvečilnem gumiju povečala, kar je neposreden dokaz, da je usmerjenost marketinga in razvojnega oddelka pravilna. Marketing prav tako pripravlja vrsto preoblek obstoječih proizvodov, kot tudi embalažo za nove. Med obstoječimi naj omenimo bonboniero Šumi 1876, ki je omogočila, da se je prej slabo idoč proizvod Šumija uspešno uvrstil na tržišče ter vplival na povečanje izkoriščenosti zmogljivosti desertnega oddelka Šumija. Menimo, da je tov. Samar s svojim prizadevanjem bistveno vplival na racionalnost poslovanja v navedenih proizvodnjah (obrat Lesce, Krško, desertni oddelek Šumi) ter dokazal utemeljenost dela oddelka in njegov uspešen vpliv na proizvodnjo. JOŽE DOBRAVEC: V letu 1970 je bila letina pšenice 30 Vo pod predvideno. Posebno je primanjkovalo trde pšenice. Kombinat je uspel z dobro organizacijo nabave zagotoviti potrebno pšenico do maja 1971, tako po kakovosti kot količini. Poudariti je treba, da je kvaliteta letošnjega pridelka podpo prečna in je bilo treba vložiti izredne napore, da smo žago tovili poprečno kvaliteto, kar je predvsem odvisno od po znavanja kvalitet s posamez nih področij. Poleg tega so posamezni predelovalci pšenice dobili le 5 °/o pogodbe nih količin, kar je seveda bi stveno vplivalo na oskrblje nost predelovalcev žitaric. V letu 1970 bi se nam lahko pri petilo, da bi ostali brez 20 ti soč ton pšenice. Izredno pri zadevanje šefa nabave in ši roko poznavanje tržišča s pšenico nam je omogočilo, da smo zbrali potrebne količine. Dobra založenost nam je omogočila, da teče mlinska industrija brez zastoja, kar je posebno bistveno v sedanjem položaju. Lahko računamo, da bi morali mlini zmanjšati proizvodnjo za 40 "/o, kar pomeni izpad 20.000 ton pšenice in vrednosti izdelkov 36 milijonov din. Da do tega izpada ni prišlo, gre zasluga nabavnemu oddelku, ki je s polno odgovornostjo reševal to problematiko in v splošni zmedi uspel zagotoviti potrebne količine za predelavo po še znosnih cenah in pogojih. Dobro poznavanje tržišča nam je omogočilo, da smo prevozne stroške za pšenico zmanjšali na najnižjo stopnjo, poleg tega pa uspeli dobiti potrebno število vagonov za prevoz. Kontrola prevoznih stroškov in poznavanje tarif je nabavni službi omogočila, da je izkoristila vse prednosti, ki jih nudijo železniški prevozi. Zato nas letni prevozi ne stanejo več kot 5,4 milijona din, vendar pa bi lahko to vsoto dvignili tudi na 6 milijonov din. Prihranek je zasluga kombiniranja in poznavanja stanja na trgu. Poleg tega je nabavna služba z vso pozornostjo nabavljala tudi ostale žitarice, tako da so v sedanjem položaju povišanih cen ostalih žitaric (oves, ajda, koruza) realizirane znatne razlike v cenah, ker je bila surovina nabavljena pravočasno ter oo pravilnih predvidevanjih. Vsa predvidevanja nabavne službe o podražitvah posameznih žitaric so se uresničila, zato so vse zaloge, ki jih imamo danes, dobro naložen kapital, ki bo imel za določen čas pozitiven vpliv na našo predelavo. Najvažnejša pa je ugotovitev, da danes lahko 90 °/o mlinske industrije teče normalno brez zastojev. Zato menimo, da je politika nabave v letu 1970 prinesla kombinatu ogromno materialno korist. Nagrada, ki jo predlagamo za tov. Jožeta Dobravca, naj bo le simbolična oddolžitev kombinata za pravilno in tehtno vodenje nabavne službe. KATI HROVAT: V letu 1969 je kot dopolnilna proizvodnja v obratu pekarne Lesce stekla tudi proizvodnja rolad, ki je bila v letu 1970 avtomatizirana z uvedbo nove avtomatske linije. Ta proizvodnja je omogočila, da je ta obrat postal visoko akumulativen ter ga danes lahko uvrščamo po ustvarjenem dohodku med obrati na prvo mesto. Poleg ostalim, gre zasluga za to brez dvoma tudi tov. Katarini Hrovat, vodji izmene v tej proizvodnji. Ta je že pred uvedbo avtomatizirane linije vodila, v času obrtniškega načina izdelave rolad, to proizvodnjo ter je od začetnih 1000 rolad dnevne proizvodnje uspela z dobrimi organizacijskimi prijemi povečati in razviti proizvodnjo na 5000 kosov dnevno. Če upoštevamo vrednost te proizvodnje in razliko med obema, znaša ta 17.000 din dnevno oziroma mesečno 425.000 din, ustvarjeni čisti dohodek od tega pa znaša 112.500 din mesečno. Z uvedbo avtomatizirane linije v obrat je proizvodnja takoj začela z normalnim tempom brez vsakega zastoja. Če pri tem upoštevamo, da se je ta povečala za več kot 100%, saj znaša danes 10 do 12.000 rolad dnevno v 8 urah, potem je očitno, da je bila za to organizacijo proizvodnje potrebna posebna zavzetost tovarišice Hrovatove tako v tehnološkem kakor organizacijskem smislu. Če računamo samo vkalkulirano vsaj enomesečno poizkusno proizvodnjo, ki je pri tem — zaradi pospešene zavzetosti tovarišice Hrovatove odpadla, potem lahko ugotovimo, pri upoštevanju vrednosti proizvodnje oziroma čistega dohodka, da je bila s tem ustvarjena nepričakovana vrednost v višini 1,062.500 din oziroma 22.500 din čistega dohodka, ki jo lahko upoštevamo kot racionalizacijo v pravem pomenu besede. Pri osvajanju tovrstne proizvodnje nismo računali na pridobitev te vrednosti, zato lahko trdimo, da je ta uspeh poleg ostalih članov kolektiva, omenjenih že v prejšnjih utemeljitvah, tudi zasluga tov. Hrovatove. Ni pa samo ta ugotovitev, ki smo jo prikazali vrednostno, izhodišče za predlagano nagrado. Prav je, da ob tej priložnosti poudarimo še en dejavnik, ki je bistveno pripomogel k temu, da je celotna proizvodnja rolad tako uspela. Gre namreč za to, da tak način vodenja proizvodnje — tako obrtniški kot industrijski — zahtevata primerno strokovno usposobljeno delovno silo. Tov. Hrovatova je s svojim smislom za organizacijo proizvodnje uspela neopazno vzgojiti potreben kader, ki je bil sposoben in je še danes, proizvajati kvalitetne izdelke, kar je važen element pri osvajanju trga s temi proizvodi. Pravilna vzgoja kadra je imela važno vlogo pri uvajanju avtomatizirane proizvodnje — saj so delovna mesta, ki služijo za to proizvodnjo, zasedena s kvalificiranimi močmi, ki so v danem trenutku lahko prevzela nase odgovornost za podvojeno proizvodnjo. Poudarjamo ta primer zato, ker je izredno pomemben in izrazit, težko pa je vrednostno prikazati: če pa ugotavljamo, da strokovna izobrazba te vrste delovne sile predstavlja za podjetje tudi precejšen strošek, potem je tudi tu tov. Hrovatova s svojim delom ustvarila neke vrste vrednost, ki jo lahko označimo z racionalizacijo in je torej pri upoštevanju prej navedenih vrednosti, ki jih je ustvarila za kombinat, vsekakor upravičena za nagrado. POSLOVNIK KOMISIJE ZA TEHNIČNE IZBOLJŠAVE, RACIONALIZACIJO, POHVALE, ODLIKOVANJA IN NAGRAJEVANJE 1. člen Komisija obravnava vse vrste tehničnih izboljšav in racionalizacij ter posebnih zaslug posameznikov ali skupin, ki so in bodo doprinesle k takim tehničnim, tehnološkim in organizacijskim izboljšavam, izboljšavi osebnih kvalitet posameznikov, s katerimi je in bo v kombinatu ustvarjena posebna dodatna ekonomska vrednost ali povečanje ugleda podjetja. 2. člen Utemeljen predlog, v katerem je prikazana oblika ra- cionalizacije ter njeni rezultati, mora biti predložen v pismeni obliki. Predlog za odlikovanje ali pismeno pohvalo mora biti priložen prav tako v pismeni obliki. Predlog lahko poda samoupravni organ DE, glavni direktor, direktor služoe ali DE ali delovna skupina oziroma njen vodja, ali pa komisija in družbene politične organizacije. 3. člen Predlogi se posredujejo neposredno komisiji, ki jih oce-Konec na 8. strani Marmorni kolači in mehko pecivo se je uveljavilo na tržišču v veliki meri po zaslugi prizadevnih Kureta, Hrovatove in Samarja nagrajencev Važne spremembe in dopolnila Glede na to, da je prišlo ob reorganizaciji v kombinatu do nekaterih sprememb, so samoupravni organi kombinata sprejeli v posameznih aktih, — v statutu ter v pravilniku o delovnih razmerjih — nekatera dopolnila in spremembe, ki jih to pot tudi objavljamo. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA KOMBINATA ŽITO 9. člen Drugi odstavek se dopolni in glasi: Glavnega direktorja nadomešča njegov pomočnik, v odsotnosti obeh pa oseba, ki jo pooblasti glavni direktor. Točki a in b odpadeta. 13. člen Tretji odstavek: Skupne službe: Informativno propagandna služba namesto služba informiranja. 20. člen Doda se nova e točka: e) za začasno kritje dospelih faktur in akceptnih nalogov. 77. člen 5. točka se dopolni še z besedilom: »ter imenuje pomočnika glavnega direktorja«. 96. člen Glasi se: Glavnega direktorja nadomešča v njegovi odsotnosti pomočnik glavnega direktorja oziroma od glavnega direktorja pooblaščena oseba. V tem primeru ima le-ta v poslovnem odboru vse pravice in dolžnosti glavnega direktorja v času, ko ga nadomešča. 97. člen 9. točka se dopolni še z naslednjim besedilom: »...; po sklepu DSK izdaja odločbe iz delovnih razmerij za delavce na vodilnih delovnih mestih.« 97 a člen Za izvajanje pristojnosti in dolžnosti iz 97. člena te- ga statuta ter za notranje povezovanje obstaja delovno mesto pomočnika glavnega direktorja, v katerega pristojnost sodijo predvsem naslednje naloge: — kontaktira in sprejema naloge glavnega direktorja, — ureja problematiko interne dokumentacije, — pripravlja organizacijske predpise, — izvaja potrebno povezovanje strokovnih služb in delovnih enot, — spremlja gibanje sredstev, — pripravlja predloge za strokovna potovanja v druge republike in inozemstvo, — spremlj a izvajanj e važnejših pogodb in obveznosti iz njih, — pripravlja predloge za obisk seminarjev, sejmov, šolanj izven republike, izpopolnjevanj v inozemstvu in podobno, ■— obdeluje problematiko kritičnih faz na tržišču ali v proizvodnji, ki zahtevajo širši dogovor in soglasje vseh strokovnih služb, — obdeluje možnosti za povezovanje enot v združeno celovitost, — globalno spremlja izvajanja razvojnih programov, — pomaga glavnemu direktorju pri vseh zadevah, kjer bi glavni direktor izrazil željo. Glede na sprejete naloge ima pomočnik glavnega direktorja pravico: — povezovati strokovne službe oziroma predstavnike strokovnih služb v skupine, v kolikor bodo to naloge zahtevale, — opozarjati strokovne službe, katere komnetence POSLOVNIK Nadaljevanje s 7. strani ni ter jih nato posreduje DS kombinata. Istočasno pošlje sklep o predlogu svetu delovne enote, oziroma predlagatelju. 4. člen Komisija mora obdelati predlog najkasneje v 60 dneh po prejemu predloga, uporabljajoč enotno metodologijo. 5. člen Komisija mora dati odgovor na vsak predlog. 6. člen Komisija lahko odredi za predlog poskusno dobo zaradi preverjanja napovedanih rezultatov. 7. člen Pri nagradi se prvenstveno upoštevajo ekonomski kriteriji, lahko pa komisija upošteva v svojem predlogu tudi druge kriterije neekonomske narave, ki pa so kljub temu pripomogli k izboljšanju kva- litete oziroma ugledu podjetja. 8. člen Sklep velja, če so zanj glasovali najmanj 4 člani komisije. 9. člen Komisija je sklepčna, če prisostvuje na seji najmanj 5 njenih članov. 10. člen Za verifikacijo podatkov se predlagatelji lahko poslužija podatkov strokovnih služb. 11. člen Komisija poroča o svojem delu obvezno polletno DS kombinata. 12. člen Vse morebitne spremembe in obstoječi poslovnik sprejema DSK s svojim posebnim sklepom. Predsednik komisije: inž. Marijan Jerman, I. r. in dolžnosti morajo še urediti, — povezovati delovne enote s strokovnimi službami tako, da bodo problemi čim hitreje rešeni, v kolikor ne bo to storjeno že prej, — opozarjati strokovne službe in delovne enote, če naloge, ki so jih sprejele, niso pravočasno opravlje- — organizirati sestanke v širšem merilu, v kolikor problem ne bi bil rešljiv v okviru strokovnih služb, — obvestiti glavnega direktorja o izvajanju sprejetih nalog in težavah, ki se v zvezi s tem pojavljajo, — sprejemati direktorje delovnih enot, v kolikor bo šlo za reševanje celovite poslovne problematike. Delovno mesto pomočnika glavnega direktorja je vodilno. Na to delovno mesto je imenovan lahko le, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, pet let prakse na odgovornih delovnih mestih, znanje dveh tujih jezikov, poznavanje osnov tehnologije, živilske dejavnosti ter koncept perspektivnega razvoja kombinata. 106. člen se spremeni in glasi: Zasedanju sveta delovne enote mora prisostvovati tudi direktor delovne enote, v DE uprava (skupne službe) pa pomočnik glavnega direktorja. 129. člen Se spremeni: — javnost dela se zagotavlja tudi s tem, da se vsi sklepi organov samoupravljanja hranijo v informativno propagandni službi. Informativno propagandna služba kombinata je odgovorna za redno obveščanje delavcev. 136. člen Spremeni se drugi odstavek: Predlog za spremembo se vloži pismeno informativno propagandni službi kombinata, naslovi pa se na DS kombinata. 141. člen Dopolni se: Delovno mesto pomočnika glavnega direktorja bo znova razpisano po štirih letih, računano od dneva, ko bo to delovno mesto v kombinatu prvikrat zasedeno. DOPOLNITVE PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH ŽIVILSKEGA KOMBINATA ŽITO LJUBLJANA 28. člen Se spremeni in se glasi: Glavnega direktorja izvoli na podlagi javnega razpisa DS kombinata na predlog razpisne komisije, po pogojih in na način, ki ga določa zakon, statut kombinata in ta pravilnik, pomočnika glavnega direktorja pa na enak način imenuje DS kombinata. Glavni direktor se voli za 4 leta. Delovno mesto pomočnika glavnega direktorja se ponovno razpiše vsaka 4 leta. 29. člen Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: Za pomočnika glavnega direktorja kombinata pa se lahko imenuje le, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, pet let prakse na odgovornih delovnih mestih, znanje dveh tujih jezikov, poznavanje osnov tehnologije živilske dejavnosti ter koncepta perspektivnega razvoja kombinata. 31. člen Prvi odstavek prvega odstavka se dopolni tako, da se glasi: Delovno mesto glavnega direktorja in pomočnika glavnega direktorja razpiše in razpis opravi 5-članska razpisna komisija, ki jo imenuje DS kombinata. Tretji odstavek se spremeni in se glasi: Ko izteče razpis, predlaga razpisna komisija delavskemu svetu kombinata kandidata, ki izpolnjuje zahtevane pogoje in je najprimernejši za zasedbo razpisanega delovnega mesta. Izjemoma, če gre za razpis glavnega direktorja kombinata, predlaga razpisna komisija delavskemu svetu kombinata največ tri kandidate, če vsi enako izpolnjujejo zahtevane pogoje in so enako primerni za položaj glavnega direktorja. 32. člen Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: O ugovoru zoper odločitve odloča DS kombinata. 113. člen Drugi odstavek se dopolni in se glasi: V tem sklepu mora biti navedeno, s katerim dnem se delavec izključi iz delovne skupnosti. Ta dan je v primerih prenehanja dela zaradi samovoljne zapustitve dela istoveten z dnem, ko je bil delavec zadnjikrat na delu v kombinatu, z dnem vročitve dokončnega pismenega sklepa o izključitvi. PRAVILNIK O DODELJE VANJU POSOJIL ZA STA NOVANJSKO GRADNJO IN RAZDELJEVANJE STANOVANJ Spremenita se 13. in 21. člen, in sicer: 13. člen Se glasi: Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe pri DSK je dolžna izdati delavcem, katerim je odobren kredit, ustrezno potrdilo, iz katerega mora biti razvidno: — ime in priimek koristnika (prosilca), — višina odobrenega kredita, — roki vračila kredita, — obrestna mera. Obvestilo se mora izdati v 15 izvodih. 21. člen Se glasi: Posojilojemalec mora vrniti posojilo v polovico krajšem roku, kot to predvideva posojilna pogodba, v primerih: — če mu preneha delovno razmerje pri kombinatu po lastni odpovedi, — če mu preneha delovno razmerje pri kombinatu zaradi samovoljne zapustitve dela, — če je izključen iz delovne skupnosti kombinata, — če je obsojen za kaznivo dejanje, ki ima za posledico prenehanje delovnega razmerja (glede na trajanje odsotnosti z dela v smislu veljavnih predpisov). Enak rok vračanja posojila velja tudi v primerih, ko kombinat veže v banki določen znesek za združeno varčevanje. Tudi v Trbovljah zadovoljstvo Nadaljevanje s 3. strani samezni obrtniki. Inženiring nad gradnjo je imelo podjetje Rudis Trbovlje. Vse stroje za pripravo in obdelavo testa je izdelala tovarna Gostol iz Nove Gorice, obe statični peči pa podjetje Termotehnika iz Zagreba. Proizvodna zmogljivost naprav v pekarni je 4000 kg kruha v 8 urah, obstaja pa možnost proizvodnje široke izbire izdelkov od raznih vrst drobnega peciva do raznih vrst posebnega kruha. Stroški gradnje in vseh del znašajo 3 milijone dinarjev. Glede gradnje te pekarne je imel kombinat Žito razgovore s pristojnimi domačimi dejavniki v Trbovljah že nekaj časa nazaj, pri čemer so prišli do ugotovitve, da je gradnja nujno potrebna, ker je za približno 19.000 ljudi v Trbovljah primanjkovalo kruha in peciva, saj sicer solidne zasebne pekarne niso mogle več kriti potreb, pa tudi dovoz pekovskih izdelkov izven Trbovelj ni bil zadosten. Tako bo za lep čas ugodeno željam prebivalcev tega kraja, ki se zavedajo, da bodo odslej oskrbovani z zadostnimi količinami kvalitetnih izdelkov te pekarne. T. B. SAMOUPRAVNI DOGOVOR Nadaljevanje s 1. strani ga sveta. Preveliko je tudi predvideno število 23 članov predsedstva federacije, kar pomeni povečanje materialnih stroškov, ker je ta aparat preobširen. Glede na to, da bodo predsedstva tudi v posameznih republikah, tako obširno predsedstvo federacije ni potrebno. Vsekakor lahko ocenimo ta sestanek kot dokaj ploden in koristen, seveda pa bodo morali člani ZK svojim sodelavcem v kombinatu znati tolmačiti vse te probleme, zlasti one o samoupravnem sporazumevanju glede delitve dohodka in osebnih dohodkov, pri čemer smo ljudje še najbolj občutljivi. Mehki kolači iz pekarne Lesce Pod tem naslovom smo bralcem v prejšnji številki našega časopisa obljubili, da bomo podrobneje pisali o te vrste proizvodnji, ki je, kot rečeno, s svojimi izdelki na mah osvojila široko tržišče v Sloveniji in drugih republikah. Mehko pecivo, zlasti vse vrste rolad, pozna menda domala že vsaka gospodinja in seveda tudi otroci. Gospodinje zaradi praktičnosti pri serviranju in kvalitet, otroci Pa seveda zaradi sladke radosti, ki jih obide ob uživanju te vrste dobrot. Pa začnimo tam pri prvih zamislih, kako je prišlo do graditve in ureditve novega obrata v pekarni Lesce. Zaradi ekonomske aktivnosti v tej delovni enoti so začeli v kombinatu razmišliati, kaj bi naredili, da bi uvedli neko dodatno dejavnost. Odločili so se za proizvodnjo mehkega peciva in se dogovorili za dodatno gradnjo objekta ob že obstoječi pekarni. REKORDNI ČAS GRADNJE Po pripravljenih načrtih je gradnjo prevzelo gradbeno podjetje Gorenjec iz Radovljice, ki je opravilo adaptacijo dosedanjega poslopja s tem, da je ob njem zgradilo prizidek v dolžini 70 in širini 6,5 m .torej na površini okrog 450 kv. metrov. S tem podjetjem so sodelovali kooperanti, ki so montirali vodovodne, električne in toplovodne instalacije. Stroje, to je linijo za izdelavo in peko rolad, so montirali delavci kombinata, ki so delali pod vodstvom dveh angleških strokovnjakov tovarne Baker Perkins iz Londona, ki je tudi dobavila vse naprave. Gradbena in montažna dela so trajala le 6 mesecev, kar je vsekakor rekordni čas, vrednost teh del pa znaša 700.000 din, medtem ko je vrednost opreme — pri čemer je vštet še nakup 2 kombijev in tovornjaka za prevoz teh izdelkov — 3 milijone dinarjev. Obrat ima urejene ventilacijske naprave, ogrevan pa je s centralno kurjavo. Linija deluje s pomočjo kurjenja na olje, za pogon trakov, nožev in ostalih strojnih delov v liniji pa služi električna energija. POTEK PROIZVODNJE V treh mešalcih za kremo izdelajo nadev raznih vrst za rolade, in sicer iz vanilije, čokolade, citron, ruma ali sadne marmelade. Testo zanje pripravljajo tudi v teh mešalcih. Za osnovo služi biskvitno testo, ki ga naredijo s strojnim mešanjem ustreznih surovin in jajc po predpisani recepturi. Prav tako v teh mešalcih pripravljajo testo za sadne in marmorne kolače. Narejena zmes gre nato v glavni zbiralni kotel, mešanica pa nato s pomočjo kompresorja iz zbiralnega kotla v odmerjenih količinah prehaja na jekleni pečni trak. Iz peči pride nato tako imenovani biskvitni trak, ki se prenese na mrežasti trak in tam ohladi na normalno temperaturo. Na ohlajeni biskvitni trak (iz testa) odmerijo nadev, vse skupaj pa razrežejo na kose. Celotni postopek pri tem delu poteka avtomatično vse do kosov. Nato sledi ročno zvijanje kosov, ki jih nato zavijejo. Pri zavijanju gredo rolade najprej v celofansko folijo s kartonsko podložko, ki jo nato z avtomatičnim zavi-jalnim strojem električno nepredušno zavarijo in te zavitke vložijo v kartonsko embalažo. Po končani proizvodnji sledi seveda kontrola za ugotavljanje količine in kakovosti proizvodov, zakaj rolade izdelujejo v kosih z dvema težama, po 200 in 300 gr. Delo poteka za zdaj v eni izmeni 8 ur ob 32 delavkah, v tem času pa izdelajo ustrezno količino kosov rolad v različnih okusih. Količino proizvodnje glede okusa posameznih rolad ali kolačev določajo v zvezi z naročili kupcev. NAJNOVEJŠI ZAVIJALNI STROJ Poprej so končne izdelke, se pravi rolade in kolače zavijali s polavtomatičnimi stroji. Nedavno nazaj pa se ta obrat ponaša z najnovejšo pridobitvijo, z avtomatičnim zavijalnim strojem angleške izdelave, firme Forrbrovve. S tem strojem se je močno izboljšala kvaliteta zavijanja, zmanjšalo pa se je tudi število delovne sile. Poprej so potrebovali tri zavijalne stroje z 9 delavkami, sedaj pa ta stroj opravi isto delo pri 5 delavkah. Opaziti pa je tudi občuten prihranek na materialu za zavijanje, se pravi pri celofanski foliji. Konec na 10. strani Zavijanje in varjenje mehkega peciva v celofansko folijo na polavtomatičnih strojih je potekalo prej počasneje Pogled na zložene sadne kolače, ki čakajo na odpremo. Toda kaj hitro so police prazne, ker gre vse na trg V imenu delovne skupnosti kombinata je ob odprtju novega obrata prvi govoril predsednik DSK Bogo Bratina Zbrani gostje poslušajo nagovor podpredsenika občine Radovljica, Nika Fajona To je novi avtomatični stroj za zavijanje rolad Predstavili na sejmih Informativno propagandna služba v kombinaut ni nova oblika dejavnosti, saj je začela s svojim delom že tedaj, ko se je začelo podjetje širiti in sprejemati v svoje okrilje nove delovne enote. Sprva je delovala v nekoliko skromnejših mejah in z zelo majhnim številom zaposlenih. V zadnjem času pa je zelo razširila svoj delokrog in tudi število delavcev v njej se je občutno povečalo, hkrati pa tudi njene kompetence samostojnega odločanja. Da bi ta služba uspešneje delovala, je dobila tudi svojega direktorja, na to delovno mesto pa je bil imenovan s strani samoupravnih organov tov. Janez SLOVENC, poprej vodja informative službe, ki je tudi odgovorni urednik našega glasila. O delu in zvrsteh informativno propagandne službe, o njenih nalogah in ostalih podrobnostih v okviru kombinata bomo imeli bržkone priložnost obširneje pisati še kdaj v prihodnje, to pot pa naj bi namenili naš zapis le eni, trenutno najaktualnejši akciji, ki v sodobnem svetu v boju s konkurenco izredno veliko pomeni — o udeležbi na mednarodnih sejmih in velesejmih. Živilski kombinat Žito je namreč letos sodeloval z razstavo nekaterih svojih artik lov, zlasti konditorskih izdelkov, najprej na velesejmu v Zagrebu, nato pa še na mednarodnem sejmu v Novem Sadu. • V središču pozornosti na velesejmu v Zagrebu so bili pri obiskovalcih, pa tudi pri predstavnikih konkurenčnih podjetij Visoki C, Herba bonboni in pa mehki kolači. Visokemu C je sicer napovedana konkurenca, zakaj Kraš ima na tržišču svoj Zlat-ni C (op. pisca: o katerem pa pravijo kupci, ki so ga poskusili, da še zdaleč ni tako okusen kot Visoki C), poleg tega podobni bonboni Zore iz Sarajeva in še Pionirja iz Beograda. Vsekakor bo treba za Visoki C povečati propagando in si omisliti glede nje učinkovite prijeme. Herba bonboni so vzbudili zanimanje zaradi svoje sestavine iz zdravilnih zelišč, gramske teže in načina zavitkov, prav tako pa nova embalaža novih karamel, izdelanih iz kave in lešnikov. Sicer pa je bilo opaziti, da konkurenčna podjetja posvečajo veliko oozornost raznim oblikam embalaže, dalje različnim vrstam bonbonier ter Čokolade. Takšne primere je bilo videti pri Kanditu, Zori in Evropi iz Skopja. Prav tako se pojavlja tudi konkurenca z izdelavo rolad. Zatorej se je izkazalo kot potrebno, da bi kombinat Žito organiziral v raznih krajih degustacije, za kar je že skoraj sklenjen dogovor v Beogradu v zvezi s TO-PO in roladami. ® V Novem Sadu so bili razstavljeni vsi izdelki, za katere je dala predlog komercialna služba kombinata. Poudarek pa je bil dan Herba bonbonom, mehkemu pecivu, Visokemu C in novim karamelam. Ob tej priložnosti se je izkazalo, da so Herba bonboni močno prodrli na tržišče, v Beogradu so naprodaj skoraj v vseh trgovinah, pa tudi v trgovinah konkurence! Radio Novi Sad ie sprejel propagando in reklamiranje za Herbo bonbone in Visoki C, tako da kaže vse na uspešno prodajo teh, nekaterih med njimi tudi novih artiklov, ki v drugih republikah še niso bili toliko poznani. Na tem sejmu si bo treba v prihodnje zagotoviti ugodnejše pogoje za razstavljanje ter izložbene prostore še izpopolniti, zakaj prvi poizkus razstave je bil le bolj improviziran. Takšen, vsekakor dokai zadovoljiv je bil torej učinek ob razstavljanju izdelkov kombinata na teh dveh sejmih, za tako rekoč prve korake v to mednarodno prostranost vsekakor uspešen in pa spodbuden za podobne, vsekakor redne akcije v prihodnje. Razgovori predstavnikov Žita s sorodnimi podjetji ter z raznimi inštitucijami za reklamno dejavnost pa so na vrgli vrsto napotkov, kaj b bilo treba v prihodnje še iz boljšati in izpopolniti, da b bili vsesplošni učinki na trži šču kar najboljši. Sindikalni izleti ŠUMIJEVCI PRI SLAPU SAVICA Delovna enota Šumi oziroma njena sindikalna organizacija hoče, kot kaže, uvesti tradicijo vsakoletnih izletov članov sindikata, pred Šumija v Ljubljani odpeljala dva avtobusa, Slavnikov z registrsko tablico KP 251-19 in od Creine z registracijo KR 126-96. V svoje okrilje sta vzela 80 izletnikov, ali bolje rečeno izletnic, ki so pač — glede Direktor pekarne Lesce, Anton Pintar (v beli halji), razlaga gostom iz Šumija delo in ustroj svoje delovne enote kar so le-ti do lani precej pogrešali. Že po lanskem izletu tega kolektiva v delovne enote Žita na Dolenjsko in v Krško je bilo čutiti pri vseh udeleženkah in udeležencih veliko zadovoljstvo. Ogledali so si delo v pekarnah Novo mesto in Krško ter v novem obratu žvečilnega gumija Impe-riala, nato pa se v prijetnem okolju na Sremiču preživeli popoldne v prijateljskem kramljanju. Letos so svoj izlet usmerili na Gorenjsko, da bi obiskali svoje delovne tovariše v delovnih enotah pekarne Kranj, pekarne Lesce in Gorenjke in si istočasno ogledali še košček Slovenije v Bohinjskem kotu. Tako pripravljeno zamisel so izpeljali v soboto, 12. junija. Tako so, deloma, sledili delavcem delovne enote Notranjska, o katere izletu smo poročali v prejšnji številki. No, v ne preveč k lepemu vremenu obetajočem sobotnem jutru sta približno ob 7. uri zjutraj iz- na »strukturo« te enote — v večini. Kaj kmalu se je v avtobusih razlegla pesem, ki je ustvarila prijetno razpoloženje. Prva postaja je bila pe- karna Kranj. Goste iz Šumija je ob prihodu pozdravil direktor pekarne Jože Gašperšič in jih nato povedel skozi vse delovne prostore, da so si jih podrobno ogledali; za tem so bili postreženi z izdelki tega obrata, še posebej s krofi, zaradi česar so bili prijetno presenečeni. Obisk te pekarne in gostoljuben sprejem s strani domačinov sta, razumljivo, zapustila pri obiskovalcih zelo dobre vtise. In že sta krenila avtobusa s Šumijevci najprej, po gladki cesti skozi Naklo in dalje po novi asfaltni preprogi pod novim predorom pri Ljubnem in čez most Peračico, pa skozi Radovljico do druge postaje, do pekarne v Lescah. Tudi tukaj so se na obisk sodelavk in sodelavcev iz Šumija dobro pripravili. Sprejel jih je prav tako direktor enote, Anton Pintar, ki jih je najprej povabil v sindikalno dvorano. Tam jih je že čakala sladka malica, pripravljena iz rolad in sadnih kolačev, pa prav tako krofi, vse kar delajo v obratu mehkega peciva v Lescah in v slaščičarni na Jesenicah. Za osvežitev so bili na razpolago še sadni sokovi in dišeča kava. Direktor pekarne Lesce je obi- skovalcem nato precej podrobno prikazal delo v njihovi enoti na Lescah, nato pa jim je razkazal obrat za izdelavo mehkega peciva, kjer je prav tedaj tekla proizvodnja rolad. Šumi j e-ve delavke so prav z zanimanjem sledile poteku proizvodnje, ki je zanje nekaj novega, čeprav gre tukaj prav tako za »sladke izdelke«, kot pri njih. Potem ko se je za gostoljuben sprejem zahvalil direktor Šumija Alojz Pajnič in povabil kolektiv pekarne Lesce na obisk v Šumi, so vsi prav tako z lepimi vtisi zapustili to delovno enoto. Nato so si še, vsaj bežno, ogledali tudi tovarno čoko-lode Gorenjka, kjer pa so imeli domačini veliko opravka s proizvodnjo, da jih ni kazalo preveč motiti. Z vožnjo okrog blejskega jezera so se ljubljanski izletniki nato usmerili proti bohinjskemu kotu. Kot je dopoldne kazalo na slabo vreme, se je nebo zjasnilo in sonce je obsijalo vrhove Julijskih Alp, ki so bili, s Triglavom vred, pokriti s svežim snegom. Vse je torej obetalo, da bo drugi del izleta in njegov zaključek potekel v prijetnem razpoloženju in lepem vremenu. In res je bilo tako. Na poti proti Bohinju so naši izletniki videli številne domače in zamejske turiste, ki so se sprehajali po poteh blizu Bohinjskega jezera ali veslali s čolni po jezeru. V Mladinskem domu je bilo vse pripravljeno za slastno kosilo, ki je izletnike še bolj razživelo. Za tem so se ob zvokih glasbe še nekoliko zavrteli — žal so imele predstavnice ženskega spola premalo moških soplesalcev — nato pa je stopil v akcijo še »dežurni« fotograf in brž naredil nekaj posnetkov za spomin. Avtobusa sta se znova napolnila in odpeljala še na zadn;o etapo, k slapu Savica. Precej se jih je podalo v senco dreves in dokaj strmi noti proti vrhu, nekaj pa jih je raje nabiralo nove moči v gostišču ob vznožju hriba. No, tisti, ki so si ogledali mogočni slap, pod imenom katerega je nastala zgodovinska pesnitev našega naj-veciega pesnika Franceta Prešerna »Krst pri Savici«, Konec na 12. strani Skupina izletnikov iz Šumija, slikana tik pred odhodom k slapu Savica M Franc Pntcrle fosfuu/oesbieiut in V našem glasilu je bil doslej že nekako ustaljen običaj, da je glavni direktor kombinata, Franc Puterle, ob prihodu novega leta oziroma ob kakšni drugi primerni priložnosti sam s pisano besedo ali pa v intervjuju z novinarjem prikazal uspešnost in probleme v okviru gospodarjenja v kombinatu in s tem spodbudil člane kolektiva k nadaljnjim prizadevanjem za izpopolnjevanje nalog. To pot ga pa predstavljamo v nekoliko drugačni luči, namreč kot gospodarstvenika in kot človeka, ki ima tudi širše poglede, stremljenja in želje zadostiti vsem zahtevam sodobnega družbenega življenja, kot delavca tudi na športnem področju. Revija za teoretična in Praktična vprašanja telesne vzgoje, športa in rekreacije TELESNA KULTURA, ki se je nedavno znova Pojavila v javnosti, je v letošnji svoji 3,-—4. številki objavila zelo zanimiv in tudi pomemben razgovor svojega glavnega in odgovornega urednika Kreša Petroviča z glavnim direktorjem Puterlom, ki ga zaradi vsebinske pomembnosti v celoti objavljamo. Značilni je uvodni moto glavnega direktorja v zvezi s tem intervjujem: Množičnost in kvaliteta z roko v roki, samo tako je mogoče; drugačne zamisli so lahko v naši družbi le suha veja, ki jo je treba odžagati. Moje načelo za delo v športu: vmešavam se samo v to, za kar sem zadolžen in za kar sem lahko osebno odgovoren. Razgovor je potekal takole: VPRAŠANJE: Dovolite namrei tale kratek uvod, da ne bi bilo pozneje med nama nepotrebnih nespo-razurnov. Najbrž sem vam nolžan povedati, da sem nasprotnik tiste politike v telesni kulturi, zlasti njene-Pa financiranja, v kateri tgrajo direktorji velikih po-njetij^ odločilno vlogo, ker So Pač, da tako rečem, »vir« tnaterialnih sredstev. Naj Poudarim, nasnrotnik politike, ne pa gospodarstvenikov,, ali drugih uglednih v ?z> ki tako ali drugače rečejo praznino v prostoru, r1 ga kljub pomenu telesne kulture za razvoj slo-enskega naroda doslej ni-tno uspeli primerno družbo ovrednotiti in zlasti e urediti njegovo materialno osnovo. In ker sem nasprotnik politike, ne pa ljudi, menim, da je to zadostno izhodišče za najin razgovor. O vas in vašem delu v športu krožijo po Ljubljani, da ne rečem v Sloveniji, različne govorice in ocene, negativne, pa tudi pozitivne. Vendar si je večina enotna, da ste odkriti, odločni, da delate premišljeno. Zato sem prepričan, da bo najbolj prav, če vas poskušam kar se da pošteno predstaviti slovenski javnosti. Najprej seveda, ali se strinjate, da »prekrižava meče« ? ODGOVOR: Z veseljem, saj sem prepričan, da ne bo prehudo. Meče križamo vsak dan in prav je tako, brez tega v demokratični družbi ne gre. VPRAŠANJE: Torej prvo vprašanje: Kaj vas je pritegnilo k športni dejavnosti, ali ste bili sami aktiven športnik? ODGOVOR: Začel sem s športom na travniku kot bosonog deček, nato pa v Sokolu in atletskem klubu Primorje. V namiznem tenisu sem dosegel, da tako rečem, prve šnortne uspehe. Končno sem obstal pri nogometu. Pri akademskem športnem klubu Primorje sem aktivno igral vse do odhoda v partizane. VPRAŠANJE: Vojna je torej prekinila vašo športno kariero? ODGOVOR: Vojna je prekinila marsikaj, pa tudi spremenila. Toda tudi v najhujših časih mora ostati človeku še nekaj vedrega duha in sproščenosti. Mislim, da le tako lahko prenaša najtežje napore. Zato, vidite, smo tudi med vojno našli čas in voljo za šport. 1944. leta smo igrali v 14. diviziji nogomet. Svojo »partizansko športno pot« pa sem končal leta 1945 v ekipi Slovenije, ki je igrala proti Julijski krajini. VPRAŠANJE: In po vojni? ODGOVOR: Služba in bolezen sta mi po vojni onemogočila nadaljnjo športno dejavnost. Toda od športa se nisem hotel niti mogel ločiti. Kot višji oficir sem bil po službeni dolžnosti funkcionar pri nogometu. Ko smo spravili Odred v prvo zvezno ligo, sem zaradi nesporazumov odstopil. Vidite, zgradil sem si svojo zamisel špor- šftotUuk ta pri nas. Rad o njem razpravljam, tudi popravljam ga, saj čas in razvoj vedno terjata svoje. Toda če ne gre drugače, je treba tudi odstopiti. VPRAŠANJE: Ali lahko ta vaš odstop pri Odredu povežem z vnrašanji, kot so: kako gledate na kvalitetni vrhunski šport, kdo in kako naj ga vodi in kakšen bi moral biti naš odnos do vrhunskih športnikov? ODGOVOR: Kdor dela s srcem v športu, se lahko od sebi podobnih razlikuje le v odtenkih. Razlikovati pa se morajo tehnične službe. Imeli smo, marsikje pa še imamo ljudi, ki so hoteli biti strokovnjaki, za vse, od gospodarstva do strokovnega dela v nogometu, hokeju itd. Moje načelo za delo v športu je: vmešavam se samo v to, za kar sem zadolžen in za kar sem lahko osebno odgovoren. Isto velja v športu kot v gospodarstvu. Brez kolektivnega dela ni uspeha ne v enem ne v drugem. VPRAŠANJE: Naj vas za trenutek prekinem. Ali so odnosi v hokejskem klubu, ki ga vodite, skladni s temi vašimi načeli? ODGOVOR: Teamsko delo mora biti. Če tega ni, odstopam. Pa naj gre za hokejski klub ali kakršnokoli drugo dejavnost. Težko je dobiti športne delavce. Mnoge smo prav z nesistematičnim delom razočarali, tako da so odstopili. Ljudje imajo voljo za delo. Če pa jim kdo pod kakršnokoli krinko vsiljuje svoje, so vsi, zlasti strokovnjaki razočarani. Že pred vojno sem kot športnik živel v kolektivih, v katerih so bili najboljši strokovnjaki. Zato mi je, da tako rečem, v krvi, da pustim strokovnjakom tisto, kar jim po strokovnosti pripada. Drugo pa je politika kluba, ki je danes stvar demokratičnega, samoupravnega dogovora celotnega kolektiva. Lahko ste opazili, da smo pri hokeju pritegnili dva visoko usposobljena češka trenerja, ki smo jima dali vso podporo pri delu — od pionirjev do prvega moštva. V hokejskem klubu Olimpija imamo: hokejsko šolo, pionirje, mladince in prvo moštvo. VPRAŠANJE: Hvala lepa, kar nadaljujva s prejšnjim vprašanjem, ki ga nisva končala! ODGOVOR: O vrhunskih športnikih bi dejal tole: potrebuj emo Cerar j e, Daneve. Oni so zaradi mladih, zaradi njihovega vključevanja v šport. Kvaliteta brez množičnosti je kot suha veja na drevesu. Mora odmreti. Zato je edina možna povezava kvalitete z množičnostjo. Šport je pomemben, ker je športna mladina zdrava, zdrava zato, ker nima časa za »nezdravje«. Glede vodenja v športu pa bi dejal tole: treba je ločiti samoupravljanje od upravljanja v športni organizaciji. Če hočem biti iskren, moram reči, da imam čuden občutek, da je po osvoboditvi prepustila telesno kulturo samo sebi. Iz ene skrajnosti smo padli v drugo. Morda je to nekoliko karikirano, toda preprosto: iz »vzhodne politike« smo prešli v »zahodno« in telesni kulturi smo tu pa tam dodali še kak »stranski« političen udarec. Ali bolje: udarec ljudem, ki so delali v njej. Medtem ko smo se na drugih položajih z razvojem samoupravljanja ujeli in našli svoje, originalne rešitve, se v športu še danes nismo. Samo poglejte, kakšen položaj so imeli učitelji telesne vzgoje! Podrejen položaj športa je porajal podrejen položaj ljudi, ki so šport vodili. VPRAŠANJE: Mnogi menijo, da je podrejen položaj telesne vzgoje, športa, rekreacije pogojen v prvi vrsti s sistemom financiranja? ODGOVOR: To prav gotovo drži. Vendar še danes nismo uspeli reči, kdo in kako naj financira telesno-kulturne dejavnosti od množičnosti do atraktivnega vrhunskega športa. Tudi to »krpamo« na razne načine. Potrebno pa bi bilo postaviti sistem. Prav gotovo pa je to v prvi vrsti stvar posameznikov in podjetij. Toda za osnovo bi se morali pomeniti v okviru republike. Pri tem mislim na vadbene prostore in strokovnjake. Brez tega ne bo šlo. V kvaliteto bodo vedno bolj posegale zainteresirane gospodarske organizacije. Toda tudi tako financiranje vrhunskega športa bi moralo biti v okviru sistema, za katerega bi se morali dogovoriti. Pa še nekaj ste me vprašali. To je status vrhunskih športnikov, zlasti njihova pošportna kariera. Danes za to kaj malo skrbimo. Imamo že dosti športnikov, ki so žrtvovali čas in zdravje za klub in državo, danes pa so na socialnem dnu. V mednarodni areni so športniki naši najcenejši vojaki, pa vendar nam po koncu kariere niso dosti mar. To ni prav. Tudi zato ne, ker negativno vpliva na mladino. VPRAŠANJE: Rekli ste, da je za financiranje telesne kulture potreba postaviti sistem. Nekoliko bolj točno ste povedali, kdo naj financira atraktivni šport. Zato naj vas kar naravnost vprašam, kaj pa množičnost, in še bolj naravnost, kaj ste vi oziroma vaša organizacija storili zanjo? ODGOVOR: Sodelovali smo pri akciji »tisoč drsalk«, zlasti velik pa je naš maternalni delež pri »Pohodu po poteh partizanske Ljubljane«. Pa ne samo materialni. Veliko ljudi iz našega kombinata sodeluje pri organizaciji pohoda. Veste, bil je že v resni krizi. Mislim pa, da je prav, da smo ga obdržali. Prepričan sem, da nam je potrebna manifestacija, kjer se srečujeta visoka kvaliteta in množičnost ob partizanski tradiciji, ki jo moramo negovati. To je njen vzgojni in športni smoter. VPRAŠANJE: Naj bom ob doslej povedanem nekoliko zloben. Mnogi pravijo: direktorji za svojo slavo ali prestiž podnirajo samo kvalitetni vrhunski šnort ali velike manifestacije, tam izživljajo svojo slo po moči in veljavi, športna rekreacija v domači delovni organizaciji pa jim ni dosti mar. Kako je s tem pri vas? ODGOVOR: Ne bi želel razpravljati o direktorjih. Zdi se mi, da ni tako hudo, če imamo direktorje, ki stremijo po slavi, huje pa je, če imamo direktorje, ki ne vidijo v podpiranju telesne kulture nikakršne vrednosti. To se mi zdi v sodobni družbi kratkovidno in družbeno škodljivo. Take ljudi očitno ne skrbi jo jutrišnje generacije, ampak le trenutni poslovni uspehi, kot da bi bili ti sami sebi namen, ne pa ljudem, danes in jutri. Kot pri športu je tudi za gospodarstvo vedno bolj značilno teamsko delo. Zato ni vse odvisno od direktorja. Gre za vzdušje v dej lovni organizaciji, ki je ali pa ni naklonjeno telesni kulturi. Kar se tiče našega kombinata, morate vedeti, da smo zelo razčlenjeni — od Gorenjske do Bele krajine. Pogoji so različni. Vendar moramo reči, da se povsod čuti »rekreativni val«. Gre, lahko rečem, za množično rekreacijo (kegljanje, smučanje, balinanje, nogomet). Sam sem častni predsednik Žitovega nogometnega moštva. Smo sicer šele na začetku, vendar pa gre za načrt, ki je spontan, ki pa ga tudi materialno podpiramo, ker imamo dvojne koristi: vedre in zadovoljne ljudi in boljše delovne uspehe. Imamo lastne domove na morju in Gorenjskem,ljudje se vključujejo v rekreativne klube. Smučarji so osvojili pokal živilske industrije SRS itd. Rekreacijo imamo v statutu pa tudi v sklepih DS, dajemo ji kar naj večjo materialno podporo. VPRAŠANJE: Kot vidite, naša revija reklamira vaše proizvode. S tem ste jo finančno podprli in tako potrdili, da združujete »gospodarski interes« s popularizacijo telesne kulture. Še bolj pa me je presenetil vaš predlog za strokovno znanstveno sodelovanje med Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani in vašim razvojnim oddelkom. Gre menda za pripravo raznih vrst prehrambenih »paketov« za tiste, ki hodijo v soboto ali nedeljo na rekreacijo, na smučanje, plavanje itd. Kaj menite, kakšne so te možnosti? ODGOVOR: Mislim, da smo industrija, ki je, glede na svojo proizvodnjo, lahko odločilni faktor pri doseganju športnih, tudi vrhunskih rezultatov. Kot pravi profesor Ulaga, gre za zdrav način prehrane in življenja. Ne morem si zamisliti, da pri vseh dosežkih, ki jih je prineslo povojno obdobje, ne bi bila vključena v športno znanost tudi prehrana. Zato menim, da je dolžnost obeh organizacij, da se poveže-Konec na 12. strani Mehki kolači iz pekarne Lesce Nadaljevanje s 3. strani ŠE MINI ROLADE IN TO-PO Obrat za proizvodnjo mehkih kolačev pa se ne ukvarja le z izdelavo teh vrst proizvodov. Začeli so poizkušati tudi proizvodnjo mini rolad, to je majhnih zavitkov, ki imajo velikost približno dveh škatlic vžigalic in so v končni stopnji obliti s čokolado. Le-te vlagajo po 8 kosov v škatlo. Poizkusi so se dobro posrečili in mini rolade so že v prodaji. Razen tega so začeli izdelovati tudi tortne podlage, ki jih gospodinje lahko uporabljajo za nadev v sadjem in oblikujejo iz njih nekakšne vrste sadnih tort. Tudi TO-PO izdelki so že v prodaji in je zanje veliko zanimanje. Nasploh gre vsa proizvodnja sproti v prodajo, je povedala sogovornica, tehnologinja Brigita Žagar, tako da ne ostane v skladišču ničesar. To pa kaže, da so se artikli iz tega obrata že močno uveljavili na tržišču. Prodajajo jih namreč po vsej Sloveniji, pa v Beograd, Zagreb, Split in na Rijeko. Želja pa je, nam je še povedal direktor enote tov. Pintar, da bi si omislili novo embalažo okusnejšega zunanjega videza, ker bi s tem lahko tolkli konkurenco, ki se že pojavlja na tržišču s podobnimi proizvodi. FRANC PUTERLE ... Nadaljevanje z 11. strani ta in na podlagi znanstvenih raziskav prideta do jasnih rešitev. Mi moramo prvi razumeti stremljenja športnikov. Zaradi tega je treba znanost vključiti v ta snovanja. Kot na vseh ostalih področjih sem tudi tu za teamsko delo. VPRAŠANJE: Hvala lepa — oceno najinega razgovora, ki je bil zame izredno zanimiv, prepustiva našim bralcem oziroma javnosti. Najbrž sva jim dala dovolj gradiva za razmislek in razpravo. IN KAR BREZ PRAKSE Izdamo naj še skrivnost, ki je za delo v tem obratu zelo značilna. Tehnologinji Katarina HROVAT, inženirka I. stopnje živilske stroke ter Brigita ŽAGAR, prav tako inženirka, ki je tik pred diplomo II. stopnje, sta z delavkami vred začeli povsem na novo orati ledino na področju te proizvodnje, brez kakršnekoli prakse ali specializacije izven podjetja ali v zamejstvu. Pa vendar je ,ob začetni pomoči strokovnjakov iz Anglije, ki so sodelovali pri montaži linije,vse steklo v redu in brez motenj. Zato čestitke vsem delavkam in delavcem v tem obratu za ta uspeh! POHVALNE BESEDE Seveda je tudi ta obrat doživel skromno slovesnost od- prtja, ki so se je udeležili predsednik občine Radovljica ce France Žvan ter podpred-Stanko Kajdiž, občine Jeseni-sednika obeh občin Niko Fabjan in Franc Božič, republiški poslanec Franc Jere in zastopniki gorenjskih podjetij, ooleg zastopnikov samoupravnih organov kombinata. Vse je pozdravil predsednik DSK Bogo Bratina, ki je prikazal prizadevanje za gradnjo tega obrata in še razvoj kombinata kot celote. Soregovoril pa je še podpredsednik občine Radovljica Niko Fabjan, ki je poudaril, da je praznik kolektiva Žito tudi praznik za občino, ker se je na njenem območju odprla nova proizvodnja. Zato je izrekel pohvalne besed in zaželel kombinatu veliko uspeha. T. B. Nastopi rekreacijskega aktiva NA POHODU PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Člani kombinata Žito, ki že sicer dolgo vrsto let v večini sestavljajo odbor za Pohod po poteh partizanske Ljubljane, so bili tudi ob letošnjem, 15. jubilejnem pohodu nadvse prizadevni. Z izredno dobro organizacijo so prispevali svoj delež k zares odlični politični in športni manifestaciji mesta Ljubljane. Poleg članov odbora je precej delavcev sodelovalo tudi pri ostalih organizacijskih nalogah, omenimo pa naj, da so še posebej sodelovali člani rekreacijskega aktiva v pohodu, kjer so nastopile tri 5-članske ekipe. Tako je kombinat s svojimi delavci tudi letos prispeval levji delež k uspehu jubilejne prireditve. KEGLJAČI SO TEKMOVALI Sekcija kegljačev rekreacijskega aktiva Žito je or- Avtomatični zavijalni stroj opravi skoraj vse delo sam. Delavke le pazijo na njegovo delovanje in zlagajo izdelke v embalažo ganizirala kegljaško tekmovanje med ekipami Ljubljane, Lesc in Kranja. Organizacijo tekmovanja so prevzeli kegljači kranjske pekarne, bilo pa je v soboto 5. junija v Kranju na dvosteznem kegljišču pri Benediku. Ekipe so štele po 6 članov, ki so igrali v disciplini 6-krat 100 lučajev mešano. Po pričakovanju je zmagala ekipa ljubljanskih kegljačev z odličnim Sker-binekom na čelu, ki je tudi mnogo pomagal pri organizaciji med samim tekmovanjem in dajal nasvete posameznikom iz vseh ekip. Ekipa Ljubljane v postavi Planinšek, Vidic, Skerbinek, Tome, Grad in Pirc je dosegla 2232 podrtih kegljev. Najboljši je bil Skerbinek s 447 podrtimi keglji, sledijo pa mu Grad, Pirc in ostali. Druga je bila ekipa Kranja v postavi: Rus, Štirn, Marn, Zunan, Malovrh in Čibej. Ekipa je podrla 2147 kegljev. Posebno se je izkazal Rus, ki je podrl 415 kegljev in med posamezniki zasedel izvrstno drueo mesto. Tretja je bila ekipa Lesc v postavi: Kern I, Fister, Kajdiš, Vidmar, Klančar in Kern II, ki so skupno podrli 1945 kegljev. Najboljši v ekipi Lesc je bil Kern II s 394 podrtimi keglji. Tekmovanje smo zaključili z majhno pogostitvijo in željo, da to ne bi bilo zadnje srečanje, ampak da bi bilo srečanj med športniki kombinata dosti in da Izdaja Živilski kombinat »2110», Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1900 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani bi poglabljala medsebojno tovarištvo. inž. Borut Čibej SPET USPEH SMUČARJEV Smučarji Žita, člani rekreacijskega aktiva, so 5. junija zaključili tekmovanja v letošnji sezoni. Pet tekmovalcev, Gradišarjeva, Griinfeldova, Glavan, Lipicer in Pirc, je nastopilo na tradicionalni tekmi v veleslalomu na plazu pod Prisankom, ki jo je organiziral sindikalni smučarski aktiv Saturnusa v počastitev 50-letnice obstoja podjetja. Tekme se je v celoti udeležilo 36 tekmovalk in tekmovalcev iz poleti' Papirnica Vevče, Saturnus, Tiki in Žito. Vsi so prevozili isto progo, dolgo 800 m s 24 vrati, le štirje so odstopili oziroma biti diskvalificirani. Tekmovalci Žita so dose- gli znova lep uspeh, saj so v ekipni konkurenci zaled-li drugo mesto za Saturnusom, med posamezniki pa so bili v skupni razvrstitvi Glavan drugi, Pirc sedmi, Lipicer petnajsti, Gradišarjeva štiriindvajseta in Griin-feldova enaintrideseta. Pri starejših članih pa je Pirc dosegel drugo in Lipicer peto mesto. Kot zanimivost je treba omeniti, da so nastopile v tekmi le tri tekmovalke, poleg obeh žitovk še smučarka Saturnusa Cudrova. Rezultati —posamezniki: 1. Poljanec (Sat) 32,25, 2. Glavan 32,28, 7. Pirc 36,74, 15. Lipicer 39,75, 24. Gradišarjeva 42,86, 31. Griinfel-dova (vsi Žito) 52,26.— Starejši člani: 1. Bernik (Tiki) 35,46, 2. Pirc 36,74, 5. Lipicer (oba Žito) 39,75. —-Ekine: 1. Saturnus 98,41, 2. Žito (Glavan, Pirc, Lipicer) 108,77, 3. Tiki 109,75, 4. Papirnica 121,04. Nagrajeni reševalci križank Komisija v sestavi Nina Kaplan (DE šumi), Tatjana Mihelič (DE Trgovina), Slava Gozdnikar (uredništvo Glasnika) inToneBan-čič (novinar) je pregledala vse poslane rešitve nagradnih križank »Srečno T971« in »L maj« ter ugotovila, da je za prvo križanko prišlo SINDIKALNI IZLETI Nadaljevanje z 10. strani so se zadovoljni vrnili, malce zadihani in oznojeni sicer, v dolino. Tam so v prijetnem hladu še kratek čas posedeli in si potešili žejo, malo zapeli in se za tem spet vkrcali v avtobusa, ki sta jih po prijetnem izletu odpeljala proti domu. Vsi so bili zadovoljni, vsi enotnih misli, da je bil ta izlet prav prijeten, saj so videli ob obisku v delovnih enotah na Gorenjskem mnogo zanimivega, prav prijetno pa so bili presenečeni nad izrednim gostoljubjem v Kranju in zlasti v pekarni Lesce. Zato so svojim sodelavcem v teh enotah res hvaležni, a. r. PIKNIK V BISTRI Lep običaj je, da sindikalne organizacije delovnih enot organizirajo vsako leto izlet za svoje člane. Tako je tudi sindikalna organizacija ljubljanskih pekarn v nedeljo, 23. maja letos, priredila za svoje člane in njihove družine krajši izlet v Bistro. Okrog 150 udeležencev je tam ob lepem vremenu preživelo prijeten dan, izletnike pa so obiskali tudi glavni direktor ter nekateri drugi vodilni delavci uprave kombinata. Vzdušje na tem izletu, kjer je bil prirejen za vse piknik, je bilo zelo razgibano in zadovoljivo. Še posebej pa so se izletniki razvedrili s tekmami v streljanju, balinanju, nogometu in šahu. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade, po tekmovanju pa so se mnogi zavrteli ob zvokih harmonike. 87 rešitev, od katerih je bilo pravilnih 56, za drugo križanko pa 44 rešitev in je bilo pravilnih 38. Z žrebom so bili izbrani naslednji nagrajenci: KRIŽANKA SREČNO 71 1. Marinka PAVLIČ, pekarna Kranj, 200 din; 2. Cilka MALNARIČ, Šumi, 150 din; 3. Tilka MESOJEDEC, pekarna Kočevje, 150 din; 4. Anton KOVAČ, uprava, 100 din; 5. Pavla GLAVAN, uprava, 100 din; 6. Darinka FEKONJA, Šumi, 50 din; 7. Janez KOSANC, uprava, 50 din; 8. Anton KLOBASA, mlin Ljubljana, 50 din; 9. Ivanka CERKVENIK, uprava, 50 din in 10. Vera VOLČINI, uprava, 50 din. KRIŽANKA 1. MAJ 1. Vinko MIHELIČ, uprava, 200 din; 2. Vida LOŽAR, uprava, 150 din; 3. Minka PETKOVŠEK, Pekatete, 150 din; 4. Silva BUK, pekama Novo mesto, 100 din; 5. Albin BRINOVEC, servisne delavnice, 100 din; 6. Jožica MILIJAŠ, uprava, 50 din; 7. Milena GORŠE, uprava, 50 din; 8. Marjan BEZJAK, Šumi, 50 din; 9. Cilka BABIČ, Lesce, 50 din in 10. Pavlina SIMČIČ, laboratorij, 50 din. Ljubljanski nagrajenci bodo nagrade prejeli pri blagajni uprave na Šmar-tinski cesti, nagrajenci izven Ljubljane pa jih bodo prejeli po pošti. PRAVILNE REŠITVE Križanka »Srečno 1971«: Bratina, Epir, otinek, pamet, srečno v novem letu, čuk, Ane, Carson, Aram, Edo, AK, era, LIP, kri, sam, pnevmatike, Trbovlje, Lia, naslov, inicialka, rtina, DR, Tin, TK, ano, kocinice, Aka, ametist, nastrel, telemeter, TI, PE, ŽO, IT, član, P, IC, Atila, rednina, past, roton-da, Ricardo, pek, apostat, Kastor, Ava. Križanka »1. maj«: Žito, eliksir, živilski kombinat, alopatija, isteje, čorba, jopa, area, DS, eben, BS, pav, Ren, Tot, Spličanka, Isak, dive, tricikel, nen, metan, Ivka ,Edo, kap, tatami, tet, tlakar, Partenon, AM, tri, bes, Lia, Ike ,VM, retarda-cija, staž, Salan, aretiranec, ejektor, rola, Orient, mu-stače, arak, netivo. PRAVILA rekreacijskega aktiva živilskega kombinata Žito I. Temeljna določila 1. člen Rekreacijski aktiv Živilskega kombinata Žito (v nadaljnjem besedilu aktiv) je prostovoljna športna organizacija delavcev živilskega kombinata Žito v vseh delovnih enotah, ki imajo željo in namen, da se rekreativno športno udejstvujejo v posameznih sekcijah, ki jih aktiv organizira. 2. člen Aktiv se imenuje s polnim imenom »Rekreacijski aktiv živilskega kombinata Žito« in ima sedež na upravi kombinata Žito, Šmartinska 154. Območje delovanja omenjenega aktiva so vse delovne enote kombinata, ne glede na sedež. 3. člen Namen aktiva je predvsem organizirati in omogočati rekreativno športno dejavnost vseh članov živilskega kombinata Žito. Delovanje aktiva pa naj bo predvsem: — športno rekreacijsko udejstvovanje, — aktivno športno tekmovanje in treniranje, —• enotno vodenje rekreacijske politike v kombinatu, — zastopanje kombinata glede rekreacije in sodelovanje s podobnimi aktivi v drugih delovnih organizacijah, z družbenimi in športnimi organi, — spoštovanje moralnih in družbenih načel, — športno izobraževanje članov, — pospeševanje rekreacijskega udejstvovanja pri nečlanih, — izpolnjevanje in organiziranje športnih želja svojih članov, — širjenje in razvijanje sprejetega programa, — intenziven kvalitativen in kvantitativen razvoj, — zbiranje nujno potrebnih sredstev. Da pa bi aktiv dosegel svoj namen, si mora še posebej prizadevati za: — organiziranje različnih športnih dejavnosti, — organiziranje tečajev in predavanj, — izpopolnjevanje znanja, — izmenjavo mnenj in izkušenj s podobnimi aktivi v drugih delovnih organizacijah, — tiste oblike športne rekreacije, ki pozitivno vplivajo na delovno storilnost članov. II. Organi aktiva 4. člen Organi aktiva so: a) skupščina, b) izvršni odbor, c) nadzorni odbor. 5. člen Skupščina je najvišji organ in jo sestavljajo vsi člani aktiva. Redna skupščina se sklicuje vsako leto, izredna skupščina pa se skliče po potrebi na zahtevo 1/3 članov. 6. člen Redna skupščina aktiva: a) sprejema, dopolnjuje in spreminja poslovanje aktiva, b) določa osnovne smernice dela aktiva, c) voli izvršni in nadzorni odbor, d) sklepa o poročilih izvršnega odbora in nadzornega odbora. 7. člen Skupščina sklepa veljavno, če prisostvuje več kot ena tretjina njenih članov. Če se člani v 30 minutah po napovedanem začetku še ne zberejo, je udeležba lahko manjša. Sklepe sprejema z večino glasov. Za spremembe in dopolnila poslovnika je potrebna dvotretjinska večina prisotnih članov. Redna skupščina aktiva se skliče najmanj 15 dni pred dnevom skupščine. 8. člen Izredna skuščina odloča samo o vprašanjih, zaradi katerih se skliče. Skupščina vodi do 10-članski izvršni odbor in 3-članski nadzorni odbor. 9. člen Izvršni odbor aktiva: — sklicuje skupščino in pripravlja gradivo za njeno delo, — uresničuje sklepe skupščine, — razporeja sredstva aktiva, — odloča in opravlja vse druge posle med dvema skupščinama, zaradi katerega je aktiv nastal. Izvršni odbor se sestaja po potrebi, po potrebi se vabijo na seje tudi člani nadzornega odbora in člani s posebnimi zadolžitvami. Izvršni odbor sklepa veljavno, kadar je navzoča več kot polovica članov z navadno večino glasov. 10. člen Izvršni odbor izvoli iz svoje srede: predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika aktiva, poleg tega pa še odgovorne člane za nosilce posameznih oblik dejavnosti oziroma akcij trajnejšega pomena. Predsednik in pooblaščeni člani, ki jih izbere izvršni odbor, zastopajo pred organi družbene skupnosti aktiv. 11. člen Nadzorni odbor pregleduje finančno materialno poslovanje aktiva in o tem poroča na sejah izvršnega odbora in na skupščini aktiva. Skupščini poroča tudi o izpolnjevanju drugih sprejetih in zadanih nalog izvršnega odbora. III. Pravice in dolžnosti 12. člen Člani aktiva so lahko: a) redni člani: vsi redno in honorarno (izredno) zaposleni delavci v kombinatu, kakor tudi štipendisti živilskega kombinata Žito. V odbor so lahko tudi voljeni, b) častni člani so lahko vsi redno in izredno zaposleni delavci v kombinatu, ki pa aktivno ne sodelujejo v akcijah aktiva, so pa za njegov obstanek in razvoj močno zaslužni. V odbor ne morejo biti voljeni. 13. člen Člani aktiva imajo svoj karton, v katerem so vpisani vsi potrebni podatki in evidenca plačane članarine. Vsak član ima pravico nositi emblem oziroma znak aktiva. Vsak član, razen častnih članov, plačuje mesečno članarino 5,00 din v štirih obrokih na leto. Plačana članarina se označuje v kartonu. 14. člen Člani aktiva sodelujejo pri njegovem delovanju z uresničevanjem sprejetih nalog, predlagajo v preučitev predloge in vprašanja, ki so skupnega interesa, predlagajo spremembe v delu aktiva in tudi drugače po svojih sposobnostih in pripravljenosti pomagajo aktivu. 15. člen Dolžnost vsakega člana aktiva je upoštevati in uresničevati sklepe organov aktiva, ki so v skladu z določbami tega pra- vilnika. Če se član z delom aktiva ne strinja, lahko ugovarja in naslovi ugovor na izvršni odbor; če razsodba tega organa ne zadovoljuje njegovih zahtev, lahko ugovor naslovi na skupščino. Član lahko na svojo željo izstopi iz aktiva, kadar hoče. 16. člen Članstvo preneha: a) s prenehanjem delovnga razmerja v kombinatu, b) na lastno željo, c) z izkliučitvijo, č) s smrtjo. 17. člen Aktiv informira svoje člane in zainteresirane osebe: a) ustmeno, b) s pošiljanjem poročil in zapisnikov odgovornim zastopnikom v posameznih delovnih enotah, c) z Glasnikom Žito. IV. Finančno poslovanje 18. člen Aktiv zbira sredstva za svoje delovanje: a) s prispevki članov oziroma članarino, b) z dotacijo kombinata, c) z drugimi viri. 19. člen Zbrana sredstva se hranijo na hranilni knjižici pod geslom. Posamezne vloge lahko dviga blagajnik, predsednik ali podpredsednik. Finančno poslovanje vodi blagajnik, ki je odgovoren skupščini, nadzoruje ga nadzorni organ. O finančni politiki odloča izvršni odbor, v nujnih primerih pa tudi predsednik. V. Oblike delovanja 20. člen Ker ima aktiv predvsem rekreacijsko delovanje, so tudi panoge udejstvovanja temu primerne. To so: a) smučanje in turizem, b) namizni tenis, c) kegljanje in balinanje, č) nogomet. Omenjene panoge so izbrane zaradi primernosti, možnosti in želje članstva. Na željo članov pa se delovanje v okviru možnosti lahko razširi. Namen delovanja aktiva je predvsem v športni smeri. 21. člen Aktiv pa lahko organizira tudi tekmovanja ali pa se jih udeležuje. V tem primeru mora organizirati odbor, ki je odgovoren izvršnemu odboru in se izključno ukvarja samo s tekmovalnimi problemi. Skrbeti mora, da se po prijavi na tekmovanje člani organizirano udeležujejo in častno zastopajo aktiv kakor tudi celoten kombinat. 22. člen Za vsako tekmovanje je treba izdelati propozicije ali pa morajo veljati tiste, ki jih predpiše posamezna strokovna športna zveza. Tudi pravila so za tekmovanje v posameznih panogah predpisana od posameznih strokovnih športnih zvez. VI. Prehodna in končna določila 23. člen Ce aktiv preneha z delom, preide vsa njegova imovina v last sindikalne organizacije živilskega kombinata Žito. 24. člen Ta poslovnik je sprejela skupščina aktiva na svojem rednem občnem zboru v Ljubljani, dne 24. maja 1971.