Posamezna številka O vinarjev.
Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje »n praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, nnlletna K 9'—. Četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ..	od	6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Štev. 25.
V Ljubljani, v sredo dne 5. julija 1911.
Leto I.
Zavlačenje socialnega zavarovanja.
Nenavadno sumljiva ve°t prihaja z Dunaja : Kakor smo včeraj javili, trdi nenaško-nacionalna korespondenca, da vlada ne namerava takoj predložiti socialnega zarovanja novi zbornici, temveč da hoče zadevo nanovo študirati in postaviti zavarovanje za starost in obuemoglost na
novo podlago.	,
V	soboto smo poročali, kakšen drzen atentat so kapitalistični hujskači v industrijskem svetu napravili na zavarovanje delavcev, in zdaj prihaja taka vest o namenih vlade! Vsakega zavednega delavca morajo taki glasovi razburiti do skrajnosti, tembolj ker se napoveduje zavlačenje tako važnega vprašanja ravno v času, ko sestavlja vlada me čansko večino za nove davke in za uove rekrute. Zopet naj gredo milioni in miliooi za popolnoma neproduktivne namene militarizma, malenkostna preskrba starih in obnemoglih delavcev pa naj se zopet vrže v kol, da ne dožive prve starostne rente niti tisti, ki pridejo šele letos na svet. Razburljive so te vesti najbolj zaradi tega, ker se vidi, da je v stvari sistem. To niso zgolj slučaji, ampak vse se vrši namenoma, po satansko preračunanem načrtu, po volji uajnesramnejših kapitalističnih oderuhov.
, Bilo je marsikomu čudno, da je baron Bienerth razpustil zbornico ravno takrat, ko jo bilo socialuo zavarovanje v pododseku dogotov-ljeno. Bienerthova vlada je bila tri leta v krizi in je imela lani in predlanskem ravno toliko povoda za razpust parlamenta kolikor letos. Ali „čisto slučajno*1 ga je moral razpustiti ravno tedaj, ko se je imelo končno rešiti socialno zavarovanje! Zadnji teden je Bienerth demisioni-ral. Kaj ni mogel deraisionirati meseca aprila?
. . . Seveda bi bil lahko, ali socialno zavarovanje se tedaj ne bi dalo pokopati.
Zakaj so bili kapitalisti tako navdušeni zaradi razpusta ? . . . Volilna agitacija nam je povedala. Vriskali so, ker so upali, da je s parlamentom razbito tudi socialno zavarovanje. Iu niti tajiti niso mogli tega. Po svojih časopisih iu v neštetih letakih so pozivali bur-žoazijo, naj voli kiistjane ali Žide, Nemce ali Slovane, ampak naj voli le take kandidate, ki ne bodo glasovali za socialno zavarovanje. Zakaj s socialnim zavarovanjem bi bil prizadet kapitalistični žep.
Socialni demokratje so med volitvami neprenehoma opozarjali nato, kar se je godilo za kapitalističnimi kulisami. Klicali so, da pojde v novem parlamentu za boj med kapitalizmom in delavstvom. S prstom so kazali na socialno zavarovanje, ua koalicijsko pravico, na najvažnejše delavske interese, ki so v nevarnosti. Meščanske stranke hinavske sovražnice delavstva,
ki se laskajo proletariatu v obraz, za hrbtom pa mu vlečejo kožo s telesa, so se pa lagale, da ere le za narodne ideale, za jezikovne pravice in so slepile ljudstvo, da svoje resnične interese pozabi.
Žal da se je ljudstvo marsikod dalo zaslepiti. Zlasti na Slovenskem so vse ob'ežane in preperele fraze opravljale svojo farizejsko službo s takim uspehom, kakor da je šlo za zlate hribe. Tisoč iu tisoč delavskih glasov je bilo oddanih za kandidate, ki so z votlim glasom deklamirali o ljubi domovini iu o sveti veri. A zdaj, komaj štirinajst dni da so volitve končane, se kaži pravi uspeh:	Za	boj med
kapitalizmom in proletariatom gre in kapitalizem se čuti moč n e j š e g a. Priropal je na tisoče delavskih glasov, ustvaril si je pozicijo v parlamentu in odtod napada — delavstvo 1
Vlada, naj se imenuje Bienerthova ali Gautscheva, se mora naslanjati na meščanske stranke, stoječe na kapitalistični podlagi. Odrivanje delavskih interesov je cena, ki jo plača meščanskim strankam za to, da jo podpirajo. Kapitalisti nočejo socialnega zavarovanja in vlada je pripravljena, da jim ustreže.
Zakaj nobenega stvarnega razloga ni, da bi se socialuo zavarovanje vnovič zavleklo. Za študije je bilo časa več kakor dovolj. Razmo trivalo se je vprašanie od vseh strani, če ima Gautsch o sistemu zavarovanja in o posameznostih posebne nazore, ima v državnem »boru prilike dovolj, da jih pove in utemelji, čemu torej novih študij? V Avstriji je študiranje že davno na slabem glasu in zlasti delavstvo ima z njim slabe izkušnje, da ne bi mogle biti slabše. Kadarkoli se je kakšno delavsko vprašanje „študiralo“, je šlo za to, kako bi se najbolje prevarilo delavstvo. In kdor je opazoval potuhnjeno delovanje kapitalističnih zastopnikov v zadnjem parlamentu, kdor je slišal kapitalistične glasove v dobi volilne agitacije, temu je jasno, kara meri to novo študiranje.
Ali naj je bil uspeh volitev tak ali tak. Vseeno sicer ni, če sedi v državnem zboru sto kapitalističnih poslancev preveč in sto socialističnih premalo; toda politični računi se v Avstriji ne delajo več brez delavstva. Niso se meni nič t-^bi nič mogli delati, ko ni bilo nobenega socialista v parlamentu, ne bodo se delali zdaj, ko jih je 81 notri Socialna demokrati a ima moč tudi izven parlamenta in če hoče kapitalistično oderuštvo goniti svojo nesramnost do skrajnosti, se bo moralo delavstvo spomniti tudi na tista svoja sredstva, na katera kapitalistična prevzetnost ne misli.
Sramote, ki se izraža v sedanjem položaju, mora biti konec. Zakaj sramota je, da ima minister, če je le par dni sedel v vladni palači, bogato peuzijo, dočim mora delavec, kadar je že ves izmozgan in izsesan, reševati svojo tužno
starost z beraško malho. Sramota je, da ima država milione za subvencije najošabnejšim kapitalistom, pa ne vina ja za delavce, ki so žrtvovali celo življenje delu za tuje vreče Sramota je, da po drugih državah že reformirajo, popravljajo, spopolnjujejo starostno zavarovanje, Avstrija pa ga hoče še le vnovič študirati. In največja sramota je, da država ne čuti te sramote.
Ali je delavstvo tudi ne bo čutilo? Ali jo bo trpelo? Ce računa vlada na ta način, tedaj bo napravila račun brez krčmarja. Iu ravno baron Gautsch ne bi smel tako podcenjevati moči in eneržije delavstva v Avstriji. Saj jo je lahko spoznal leta 1905. če je v vprašanju voliine pravice postal iz Savla Pavel, mu delavstvo lahko pokaže, da se zna za svojo sta rost, za svoje vdove in sirote ravno tako in če treba še z večjo eueržijo boriti kakor za volilno pravico.	___________
Oblaki iznad Afrike.
Kapitalizem je sila, ki dela milijone ljudi odvisne od peščice bogatinov ter peha množice delavstva v pomanjkanje in bedo Kapitalizem pa je tudi moč, ki preti z večno nevarnostjo miru narodov. Zakaj zadnje sredstvo izkoriščevalske konkurence je puška in top. Razvoj maročanske afere kaže zopet grabežljivi značaj te čedne družbe, ki se igra z življenjem in z eksistenco milijonov, le da doseže vsakovrstne umazane piofitarske cilje. Ko so se pojavila nasprotja med Francozi in Španci, pošiljajočimi svoje čete v deželo, ki ni njihova, smo opozarjali na kapitalistične lopovščine, ki se tam pripravljajo in na nevarnost mednarodnih konfliktov, iz katerih lahko nastaue požar. Nevarnost, ki je bila takrat, se je med tem še povečala. Kakor smo že včeraj poročali, je poslala Nemčija topničarko „Panther“ v agadir-sko luko, češ da» so na jugu Maroka interesi-rane nemške tvrdke prosile za varstvo lastnine in Življenja v onih krajih.
Navidezno je to brezpomembna malenkost. Taka topničarka je majhna barka, ki ima osem majhnih topov in nosi 125 mož S tako armado se ne morejo osvojevati dežele. In nemška vlada je celo naznanila maročanski, da nima nobenih sovražuih namenov. Agadir je malo umazano gnezdo, ki šteje komaj sedemsto prebivalcev ; po nekdanjem bujnem življenju in v zanemarjeni luki nobenega sledu več.
Ali kako da piše o taki malenkosti vse svetovno časopisje, da se delajo diplomatični koraki, da se čuti Nemčija prisiljeno naznanjali “misijo11 takega čolna drugim državam ? Ni mogoče, da bi bil političui svet cele Evrope nor in da bi se razburjal brez razloga in brez vsake potrebe. Tista mala barka, ki jo je nemški državni tajnik Kiderlen-Wachter poslal v
Agadir, nosi na svojem krovu nevarnost, ka tere se po pravici plaši ves svet. Nemški „Pan ter“ se je odpeljal v maročansko morje d e m o n s t r i r a t. Ta vožnja pomeni, da ni nemški apetit na Maroko nič manjši od francoskega in španskega.
Diplomacija se je čudila, da je Nemčija molčala in molčala, ko je Francija pošiljala četo za četo v Maroko in vzela sultana popolnoma pod svoje varuštvo; da je molčala, ko se je zgenila Španija in poslala svoje vojake v Maroko. Ta molk in mir se ni vjemal z navadami Nemčije, ki je morala vtikati svoj diplomatični nos v vsako godljo in naglašati svoje stališče o vsaki zadevi, pa če bi se godila prav na mespeu. Sedaj	je	umevno,	zakaj
se Kiderlen-Wachter topot	ni	vmešaval.	Bilo
mu je popolnoma všeč, da	se	je zopet	enkrat
kršila pogodba in da so bili	drugi tisti,	ki so
jo prvi kršili. Pa je hotel počakati, da bo prav temeljito pomandrana. Ce jo začne potem tudi on kršiti, mu ne more nihče očitati tega. Saj dela le to, kar so že drugi delali pred njim. Kar je bilo za druge prav, mora biti prav tudi zanj.
Zdaj je prišel trenutek, ki je čakal nanj. Algecirška pogodba je vsled francoskih in španskih vojnih operacij tako razcapana in zapackana, da je ue bo kmalu nihče več spoznal. Francija in Španija sta prišli že toliko navskriž, da se gledata kakor pes iu mačka. Vendar pa še ni nič izgubljenega; maročanska dežela je še cela in če pride do delitve, se še vedno lahko ugrabi primeren kos.
Varstvo nemških trgovskih interesov je pretveza, ki ne premoti nikogar. Ta izgovor ima vsak diplomat za vsak slučaj pripravljen v žepu. Zaradi tistih par nemških kapitalistov, ki plenijo po Maroku, ne bi bilo treba pošiljati nobenega veslaškega čolna tja, kaj še bojno ladjo Nevarnost pa ni le ta, da se razburjajo na Francoskem, temveč Še bolj ta, da se lahko zbudi ljubosumnost Anglije, ki ni z veseljem gledala francoskih operacij in ki pazi še bolj umljivo na nemške osvojevalne namene.
Kajpada ni še napovedana vojna med Anglijo in Nemčijo in francoski polki še niso dobili povelja, da marširajo v Alzacijo. Miren konec afere je mogoč. Francija lahko opusti svoje roparske načrte in Španija se z njo vred lahko umakne. Lahko se tudi zgodi, da se lačna banda pobota pa da razkosajo deželo in jo razdele med seboj kakor rim-ki vojaki Kristusovo obleko. Kadar gre za vojno, ima dandanes vendar še kdo izven diplomacije govoriti. Ali strašno je že to, da zločinska politika kapitalistične špekulacije vsak hip lahko spravlja sele narode v nevarnost.
Kupujte „Zarjo“
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
Sooialen roman v dveh delih.
— Goli besedi ljudje ne verjamejo . . . trpeti je treba — v krvi pomočiti besedo . . .
Ves dan je Pavel hodil potrt, utrujen in vznemirjen semintja, oči so mu žarele, kakor da bi iskale kaj. Mati je opazila vse to in ga vprašala:
—	Kaj ti	je, Pavel, kaj ?
—	Glava	me boli ... — je
dejal.
— Lezi . . . jaz pa pokličem zdravnika.
Ozrl se je nanjo in naglo odgovoril:
Ni treba. . . samo od sebe preide . . .
Nato je potiho začel:
T Mlad 8em jn	...	to	jel Verjeli
niso,	za mojo resnico	niso	šli	— to je.
D18*i; J6	Zna* 8Por°čiti,	mama .	. .	Kedar premi	jam	o resiiioi —	mj	8rce	gorj jn 5isto
jasna in s.lna Je pred menoj . . Ampak ljudem je	ms n	znal pokazati v	vsej sili,	v vsem
ognju .	. - m	sedaj mi je —	kakor	da	bi	bil
nekaj izgubil . . . tako Blabo mi je . . . sram me je . . .
Gledala je v mračno obličje njegovo, pii-zadevala si je, da razume njegove misli, pa ni šlo. V tolažbo mu je potihoma dejala:
— Počakaj ... ne trgaj si srca . . . . Danes te niso razumeli — jutri te razumejo .. .
— Prav imaš . . . razumeti me morajo!
—	je vzkliknil Pavel.
— Celo jaz spoznavam tvojo resnico . . .
Pavel se ji je približal.
— Mama ! . , kako si dobra . . .‘
In obrnil se je od nje. Po vsem telesu je zadrgetala, kakor da bi jo bile opalile njegove tihe besede; roko je položila na srce in odšla.
Po noči, ko je mati že spala, a Pavel je na postelji ležeč čital knjigo, so se pojavili žandarmi in začeli srdito brskati po dvorišču in pod streho. Častnik z žoltim obrazom se je obnašal kakor prvikrat — žaljivo, porogljivo; 8)a8t je imel nad tem, da se je norčeval iz ljudi in je meril zmirom naravnost v srce. Mati je molče čepela v kotičku in ni premaknila oči od svojega sina. Pavel je skrival svojo razburjenost, ampak kadar se je častnik zasmejal, so se mu prstje čudno premikali semtertja, in mati je čutila, da le težko zadržuje odgovor žandarmu, da le težko prenaša njegove šale. Sedaj ji ni bilo tako strašno kakor ob prvi preiskavi, več sovraštva je čutila proti tem sivim noČuim gostom z ostrogami	na nogah,	in
sovraštvo je požiralo nemir.
Pavel ji je zešepetal:
— Odvedejo me . . .
Sklonila je glavo in odgovorila:
— Razumem . . .
Razumela je. da ga vržejo	v	ječo,	ker	je
danes govoril delavcem. Ampak	s	tem,	kar	je
govoril, so soglašali vsi in vsi se morajo postaviti zanj, vsled česar ga ne obdrže dolgo . . .
Najraje bi ga bila objela, zaplakala, ampak zraven je stal častnik in jo gledal s škodoželjnimi očmi. Njegove ustne so se tresle,
brki so 8e mu pregibali — Vlasovki se je zdelo, kakor da ta človek čaka njenih solza, tožba in prošenj. Vse svoje sile je zbrala, potrudila se	je, da kar	najmanj	govori,	stisnila
je	svojemu	sinu roko,	zadržala	dihanje	in po-
časi, tiho dejala :
— Do svidenja, Paša .... Ali si vzel vse, kar je treba?
— Vse. Ne žaluj . . .
— Kristus bodi s	teboj . .	.
Ko so	ga odvedli,	je sedla	na klop in za-
krivši si oči je tiho zaihtela. Naslanjajo se s hrbtom ob steno, kakor nekdaj njen mož, je dolgo, tiho .in enolično ihtela od bridkosti in grenke zavesti lastne nemoči; v teh zvokih je izlivala bol ranjenega srca. Pred njo je stalo kakor nepremična pega žolto obličje z redkimi brki, in drzne oči so jo gledale zadovoljno. V njenih prsih sta se razvijala ogorčenje in zloba na ljudi, ki so materi vzeli sina zato, ker išče resnico.
Hladno je bilo, na steklih' je ropotal dež po stenah je nekaj šaralo in bilo je, kakor da se po noči oprezno plazijo okrog doma sibe postave — širokih; rdečih lic, brez oči, z dolgimi rokami in da potiho rožljajo z ostrogami.
— Zakaj niso vzeli tudi mene ... — si je mislila.
Zjutraj je zatulila piščal, kličoč ljudi na delo; gluho, globoko in negotovo je tulila danes. Duri so se odprle in vstopil je Ribin. Ustavil se je pred njo in otiraje z dlanjo deževne kaplje s svoje brade je vprašal:
— Ali so ga odvedli?
je vz‘
— Odvedli so ga, prokleti . . dihnila nato v odgovor.
— To je lepo — je dejal Ribin in se nasmehnil. Tudi mene so — obiskali, prebrskali vse od kraja. Zmerjali so me ... no
— užalili me niso . . . torej Pavla so pa odvedli l Direktor je mignil, zandarm je pokimal
— in človeka ni več. Ti imajo repe zvezane. Eni molzejo ljudstvo, a drugi ga drže — za roge ...
— Postavite se za Pavla! — je vzkliknila mati in vstala. — Za vse se je žrtvoval.
— Kdo naj se postavi? — je vprSaal Ribin.
— Vsi!
— Eh 1 to ne gre kar tako . . . Oni so zbirali moč tisoč let ... v srce so nam zabili zagvozde ... ne moremo se združiti mahoma, izdreti moramo prej drug drugemu jeklene drolce . . . zagvozde, ki branijo, da se združimo s srci ...
Nasmehnivši se je odšel s težkimi koraki in je materi le povečal gorje s sirovo brezupnostjo svojih besed.
  Ce ga bodo tepli . . . mučili . . .
Sinovo telo si je predstavljala vse razbito, raztrgano, okrvavljeno in stvah je legel kakor ledena skril na njene prsi in jo davil. Oči so jo bolele.
Peči ni zakurila več, kosila si ni skuhala in čaja ni pila; pozno zvečer je zavžila kožček kruha. In ko je legla spat — se ji je zdelo, da njeno življenje še nikoli ni bilo tako bridko, pusto in prazno.	(Dalje.)
Molohove številke.
Na podlagi proračunov raznih držav je neki angleški list objavil pregled vojaštva v v miru in na vojni v posameznih državah za leto 1911. Tu se nam kažejo sledeče številke:
Število vojakov
	v miru	na vojni
Nemčija . . .	. . . 622.520	4,146 000
Avstro-Ogrska	. . . 425.365	2,265.000
Belgija . . .	. . . 43.126	171.000
Kitajska . . .	. . . 224 630	1,302 030
Danska . . .	. . . 16.600	11 1.000
Španija • . .	. . . 115.692	538.000
Sev. Amerika	. . . 81.361	218.000
Francija . .	. . . 608.000	3,869.000
Grška . . .	. . . 28.224	90 000
Holandija . .	. . . 33.172	176.500
Italija . . .	... 242 375	1,214,000
Japonsko . .	. . . 225.500	1,005.000
Norveška . .	. . . 12 680	149.000
Portugalsko .	. . . 31.550	379.000
Rumunska	. . . 8.5310	500.000
Rusija . . .	. . . 1,209 696	5,530.000
Srbija . . .	. . . 37.261	340.000
Turčija . . .	. . . 321.000	1,175.000
Bolgarska . .	. . . 56.606	400.000
Stroški za vzdržavanje militarizma znašajo		
v teh državah	v miru vsako leto:	
	V angleških funtih	
Nemčija . . .		42 128.971
Avstro-Ogrska	• •••••••	31.108.100
Belgija . . .		2 397.000
Kitajska . . .		11,698.433
Danska . . .		1,245.000
Španija . . .		5,712 945
Sev. Amerika		
Francija . . .			i ,	34,886.019
Grška . . . .		926 000
Holandija . .				2,495.000
Italija . . . .		14,916 589
Japonsko . .		8,900.995
Norveška . .		766.000
Portugalsko .	.......	1,997.947
Rumunija . .		2.352.366
Rusija . . .		55,891.194
Srbija . . .		1,041.735
Turčija . . .	........	11,604.187
Bolgarska . .			 ; .	1.592.818
Skupaj . . . 257,021.118 Skupni stroški v omenjenih državah znašajo torej za militarizem v enem samem letu 257,021.118 funtov šterlingov, to je v avstrijskem denarju 6 miljard, 168 milijonov 506.712 kron.
NOVICE.
* V gosposko zbornico ne bodo sedaj imenovani nobeni novi člani, temveč šele v pozni jeseni.
* O nalogah kneza Tli u n a piše korespondenca .Zentrum" po informacijah iz veleposestniških krogov, da so neresnične vse vesti. ki trdijo, da ima baron G a u t s c h knezu T h u n u pripravljati pot. Thun baje ne misli na to. da bi še enkrat prevzel ministrstvo.
* Krščanski sociale! kažejo svetu vsak dan svojo „slogo". — „Meščanski klub“, v katerem so združeni krščansko socialni občii ski svetovalei na Dunaju, je sklenil ostro izjavo
LISTEK.
Vera naših duhovnikov.
I.
.Bojte se pa krivih prorokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, toda znotraj so grabežljivi volkovi.'	Kristus.
Kakor besui so se vsuli za časa zadnjih volilnih bojev naši dušni pastirji med neuko ljudstvo in mu ubijali z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi v glavo laž, da se gre za vero, da je vera v nevarnosti, da bodo začeli po Slvven8kem nasprotniki podirati cerkve in moriti duhovnike, ako pri volitvah zmagajo. 6to in stokrat so ponavljali te laži, tako da so se pobožne ženice kar križale.
Čudno, kadar so kake volitve, vedno je v nevarnosti vera; in to celo pri nas Slovencih, ki smo vendar le radi svoje pobožnosti in romanja vsaj malo znani po Evropi In nam zaradi tega hočejo nekateri celo obesiti ime Marijinega naroda. Boga in hudiča, nebesa in pekel z vsemi njegovimi grozotami so klicali duhovniki na pomoč v tej volilni borbi za svoje kandidate, pod pretvezo, da je v nevarnosti vera. Po cerkvah so prirejali volilne shode, kjer so namestu miru širili sovraštvo med ljudi in netili in podžigali nestrpnost navzočih. Govorli so s prižuic, kot bi bili v gostilni, tako da je to dejstvo na vsakega razsodnega človeka naredilo vtisk, kot da so se cerkve spremenile v gostilniške izbe in da se je vera preselila iz cerkva v gostilne.
Tako daleč je pod škofovskim pritiskom padla večina naših duhovnikov. Ponižali so se na nivd demagogičnih političnih agitatorjev ter
proti dr. Heiliugerju in izrekel zaupanje dr. W e i s s k i r c h n e r j u.
* Gališke volitve. O sedanjih resulta-tih galiških volitev piše organ centralne poljske socialnodemokratične stranke .Naprzod" : Gališke volitoe so končane. Le še nekatere ožje volitve so potrebne. Gospod namestnik je provedel volitve na poseben, s krvavo akcijo dveh uradnikov, Pientkiewicza in Lyskowskega v Drohobyczu venčan .galicijski" način. O tej nedolžno preliti krvi se bo govorilo v parlamentu ter tako manifestiralo za čiste in tajne volitve. Obširneje se tudi list bavi s praktikanti pri skrutini-jih, kjer se navadno glasovi toliko časa štejejo in štejejo, da dobi vladni kandidat aritmetično zagotovljeno večino V nekem zapadno galicijskem okraju je skrutinij tri dni štel glasove, da je pripomogel vladnemu kandidatu do večine. Poljski stančiki razumejo odštevanje in seštevanje. Za sistem galiških volitev je pred vsem karakterističen izid volitev v 35. voliluem okraju Chrzanoir.
* V Chrzanovrn je bila, kakor piše .Naprzod" izvolitev socialističnega kandidata sodr. Žulavvskega v vseh volilnih mestih skozi in skozi ugodne. Na podlagi vseh, iz posameznih volilnih mest in občin došlih prvih poročil je zamogel .Naprzod" konstatirati, da so dobili: kandidat sodr. Ž u 1 a w s k i 6447 glasov, dr. Wrobel (poljski narodovec) 6180 in narodni demokrat Zaranski 5866 glasov. Potemtakem sta bila izvoljena prva dva kandidata in poslednji je propadel. Kar naenkrat se je razglasilo: Chrzanovsko županstvo se j e „pomotilo v seštevanju." (Tu je na mestu poljski izraz „do-dawauie“.) Začelo se je znova šteti in se ofi-cielno razglasilo: Wrobel 6478. Zaranski 6397 in Ž u 1 a w s k i 5997 glasov. Tako je socialno-demokratični kandidat propadel, ker so mu vkradli pri glavnem skrutiuiju 450 glasov. Poljska socialna demokracija vloži v parlamentu energičen protest proti tem falzifikacijam volitev.	n.
* Trgovinska pogodba s Črno goro, ki je nredložeua ogrski zbornici, dovoljuje, da sme Črna gora v kotorski okraj vpeljavati: 6000 glav goveje živine, ne več kakor po 300 kilogramov težke, 20.000 ovac in jagnjet, ter 1000 metrskih ceutov prekajenega ovčjega nusa.
* Stanovanjska beda na Dnnajn. V
soboto sta se na Dunaju pripetila dva stano-vaujsko bedo posebno osvetljujoča slučaja. Žena pekovskega pomočnika s 4 otroci je zaman iskala po vseh okrajih primernega stanovanja. Povsod je dobila isti odgovor: „Preveč otroki" Vsled iskanja drugega Btanovanja se je tako utrudila, da se je zgrudila nezavestna in popolnoma onemogla na tla. Rešilna postaja jo je potem prepeljala v bolnico. Groz-nejši in za tiranstvo hišnih posestnikov tipič-nejši je drugi slučaj. Do sedaj je imel neki 36 letni kočijaž s svojo ženo in sinom iz ene sobe in kuhinje ob-toieče stanovanje v najemu. Družina se je morala izseliti zaradi — tu a č k e. Kljub temu, da je kočijaževa žena dobila sodno odpoved, se ni hotela izseliti, ker se ji je stanovanje priljubilo 1. julija popoldan je sodna komisija v spremstvu hišnega posestnika potrkala na vrata. V tem trenutku se je pa odločila tudi tragič"a smrt žene. Ne dolgo premišljajoč je kočijaževa žena skočila
zamenjali človeško dostojnost s surovostjo in fanatizmom.
.. . Krivi proroki 1 ...
Pravijo, da se bore za vero. Vsak pameten človek pa mora uvideti, da vlačijo le v politično blato versko prepričanje našega ljudstva, to nj9govo »naj svetejšo svetinjo", kakor jo duhovniki radi sami tako nazivljejo.
človeku, ki smatra duhovnike za verne, se zdi to njihovo veri skrajno škodljivo dt-lovanje nerazumljivo. Tistim pa, ki poznamo »pravo vero" naše duhovščine, se zdi to njih ravnanje sicer ostudno, vendar pa s stališča njih verskega prepričanja popolnoma razumljivo.
Koristno je, da bi kar največ ljudi spoznalo vero naših duhovnikov. Zato hočemo podati na kratko verski razvoj in analizirati .vero" naše duhovščine.
V-ak duhovnik mora študirati, preden stopi v semenišče, gimnazijo. Večinoma v-i učenci pridejo v gimuazijo otroško pobožni, noseč v srcu verske nauke, katere jim je vcepila mati.
V	te nauke odkritosrčno in trdno verujejo, ne prihaja jim na misel, da bi v podkrepitev teh naukov potrebovali kakih dokazov. Okoliščine pa vplivajo tudi na nje Verska gorečnost se vedno bolj ohlaja. Učenec stopi v višjo gimnazijo. Veroučitelj mu začne .dokazovati" razne verske resnice, v katere je fant preje kar veroval ; bile so mu vcepljene v srce, zato ni potreboval nikakih dokazov. Verske resnice so pa take vrste resnice, katerih ni mogoče dokazati. In jih tudi za človeka, ki res veruje, ni treba dokazovati. Vera je pač izraz srca, izraz čuv-8tev in ne vprašuje prav nič po razumu, ker ga tudi ne potrebuje, če pa hoče kaj dokazati jasno in logično, pride v prvi vrsti v poštev razum in pred njegovo kritiko verske resnice ne morejo obstati.
Zato pa ravno veroučitelj pri verouku z
skozi okuo na ulico,, kjer jo je kmalu dohitela smrt. Sodna komisija je v stauovanju našla sledeči napis: .Zaradideložiranjav smrt! Hišni posestnik in hišnik sta kriva.
* Za revizijo Hllsnerjevega procesa je vložilo .Društvo za obrambo pred autisemi-tiznom" prošujo na justično ministrstvo. Med zadnjimi volitvami je zbudilo veliko pozornost, da je češki radikalec dr. Baxa izjavil, da je sedaj tudi on prepričan o Hilsnerjevi nedolžnosti.
* Za sestavo nove srbske vlade je
kralj Peter povabil predsednika skupštine Andro Nikoliča. Ta je izjavil, da se mora najprej posvetovati z voditelji obeh radikalnih strank.
* Vojak, ki odklanja hrano. .Pravo lidu" javlja:	Pred kratkim so na ulici radi neke malenkosti aretirali infanterista 91. polka Malesko in Schachtenhoferja. V inšpekcijski sobi sta napravila izgred in žugala častniku. Ta je potegnil sabljo in ranil Malesko. Ranjenega vojaka so pozneje spravili v zapor v mestno vojašnico, kjer že šest dni odklanja hrano in pravi, da ne bo ničesar užil, dokler ne bo tudi častnik poklican na odgovornost.
* Do tal Je pogorela graščina grofa Karla Esterhazyja v čseklesu pri Požunu, za katero teče zanimiva dedinska pravda Csekle-ški grad. ki stoji na nekoliko vzvišenem griču, je ena najlepših zgradb na Ogrskem in je bil postavljen leta 1772. Že v soboto popoldne se je vnoia streha, a ogenj so kmalu zadušili, v nedeljo na vse zgodaj pa je zuova ubruhuil požar in streha je bila naenkrat vsa v plamenu. Drugo nadstropje, grajski stolp in dvorna kapela so popolnoma upepeljeni; plamen je uničil dragocene slike in knjige, med njimi tudi na poleonsko zbirko, le nekaj Napoleonovih pisem so oteli. Uničena je dalje tudi orožaruica Ogenj je gasilo 60 pionirjev; škodo cenijo na milijon kron. Žandarmerija je prijela dva dimnikarja, ki sta osumljena, da sta zažgala.
* Enajst letalcev Čez morski rokav.
V	poudeljek med 4. in pol 5. zjutraj je v Cafa i s enajst aviatikov poletelo čez morski ro kav na Angleško. Zaporedoma so se dvignili v zrak Vedri n e s , Beaumont, K i m • merling, Gibert, R e n a u x , G a r -ros. Tabuteau, Barra, Valentine in T r a i n. Vsi se udeležujejo velikega evropskega obleta. Prvi je dospel v Dover avi-atik Gibert, ki je potreboval za pot čez kanal 37 minut in 57 sekund. Skoraj natančno dve leti je tega. kar je B 1 e r i o t prvi preletel kanal. Potreboval je takrat 23 minut.
* Vročina v Ameriki. Iz Novega Jorka poročajo, da je po večjem delu dežele silna vročina. V Novem Jorku je umrlo deset, v Chicagu pet ljudi, na stotine oseb je po ulicah omedlelo, mnogo jih je utonilo pri kopanju. V Novem Jorku prenočuje na tisoče ljudi na prostem.
* Oblak se Je utrgal. Nad meransko okolico se 'je v nedeljo okolo 4. utrgal oblak; silen vihar je dvignil streho cirkusa .Strass-burger" in pokril ž njo petsto oseb Med občinstvom je nastala strašna panika; v gneči je bilo poškodovanih več ljudi; težko ranjenega kmeta so prepeljali v bolnico.
dokazovanjem verskih resnic, katerih ne more z Umskimi razlogi dokazati, začne vzbujati učencem verske dvome, ki rastejo od dne do dne in trgajo učencem vero iz srca in popol noma uničujejo njih verski čut ter jih nujno vedejo najprej v versko brezbrižnost, pozneje pa v bolj ali manj zavedno brezverstvo.
To se je zgodilo meni, to se je zgodilo vsakemu, kdor je dovršil gimnazijo; toraj so šli skozi to versko krizo tudi vsi duhovni. In to se godi pri nas, ko vendar stoje srednje šole na strogo verskem temelju. Tazadevnega duševnega razvoja pač ni mogoče zastaviti. Abiturijent zapusti toraj gimnazijo v verski brezbrižnosti, več ali manj neveren Pa če bi tudi še im>-l kako vero, katoliške vere prav gotovo nima nobeden. Ker pravi katoličan je le tisti, ki trdno veruje v vse nauke katoliške vere. Kdor le v eno resnico katoliške vere ne veruje, ni več katolik In prav gotovo je, da niti enega abiturijenta ni, ki bi veroval v vse .resnice" katoliške vere, ker to mu ne dopušča njegov razum in duševni razvoj, torej ni med njimi niti enega pravovernega katolika. Za vsakega našega abiturijenta je kat. cerkev in katolicizem premagano stališče.
Mladi fantje stoje sedaj na razpotju pred vprašanjem kam naj se po maturi obrnejo, kateremu stanu naj se posvete. Povsod vlada dandanes hud boj za eksistenco. Brez denarja ne morejo na visoke šole. Tudi drugače človek težko pride do primernega kruha. Z veliko skrbjo zre v bodočnost reven dijak in vidi, da ga čaka zunaj v svetu le beda, trp-Ijeuje in samozatajevanje.
V	tem momentu, ko tarejo ubogega dijaka hude skrbi zaradi bodočno-ti, pride nanj cerkev. Njej namreč dandanes zelo primanjkuje duhovnikov. Mora pa jih imeti na vsak način, potem pa naj dobi kogarkoli in kakorkoli.
Delavski prijatelji.
Gradec, 4. julija.
V	graški mizarski stroki je pred dvema tednoma izbruhnil dalekosežen spor. Predzgodovina tega ostrega konflikta, ki se utegne razviti v orjaški boj, ko se merita z duhom razredne zavednosti in neupogljive solidaruosti prešinjeno delavstvo z organiziranim zavratnim in zahrbtnim kapitalom, kateremu so izdajalsko priskočili na pomoč krščanski razdiralci delavske sloge in edinosti, je obkratkem ta-le:
Po zadnjem velikem mezdnem gibanju, ki se je končalo s tarifno pogodbo med pomočniki in podjetniki, so združeni mizarski mojstri kmalu pokazali svoje podie duše. Dočim so se delavci zvesto držali sklenjene pogodbe, so podjetniki v očitnem nasprotju s pogodbo ustanovili delovno posredovalnico, s katero so hoteli uvesti nad vposteuim delavstvom špijonažo prav po ruskem vzorcu. Zaupniki pomočnikov so energično nastopili proti temu verolomnemu kršenju pogodbe od straui podjetniško zveze, ki je vsakega pomočnika, ki se ni brezpogojno udal saraovolinemu terorizmu, neusmiljeno bojkotirala. Ker je protest ostal brez vspeha, so delavci sklenili, da se izogibljejo delovne posredovalnice. V tem treuotku je zvezi mizarskih mojstrov (ki razpolaga z bogatimi denarnimi sredstvi), priskočil na pomoč načelnik krščanskih mizarskih pomočnikov, ki je po različnih farških listih vabil mizarje v Gradec, z lažnjivo obljubo, da znaša plača od ure po 64 vinarjev. Na to podlost katoliškega poštenjaka so sklenili pomočniki nekaterih večjih delavnic brez sodelovanja orgauizacije, da delajo le s takimi delavci, ki pripadajo vsaj tri mesece prosti organizaciji. V smislu tega sklepa so vzeli delavci Blahovskega svoje knjižice, ker je neorganiziran strojni delavec nesramno žalil ostale mizarje in strojne delavce. Blahovski in njegovi kumpani so v svoji slepi nadutosti označili tudi ta korak mizarskih pomočnikov, ki niso hoteli delati s svojim sramotilcem pod eno streho, za kršenje pogodbe: po tej logiki bi bil delavec neločljivo priklenjen na svojega delodajalca in bi moral mirno požirati vsako podlost .tovariša" ali pa podjetnika. Zaupniki so po tem ne-čuvenem ravuauju mizarskih mojstrov sklenili, da sprejmeio boj, ki so ga jim podjetniki usi-lili; za vse, ki jih zveza mizarskih mojstrov preganja, se je sklenilo izplačevanje njihovi mezdi primerne podpore. Za vse mizarske delavce je Gradec zaprt, dokler se sedanji boj ne izvojuje; delavstvo je trdno odločeno, da ne odneha prej, dokler na celi črti ne zlomi podjetniškega terorizma, razpoloženje je bojevito. Naravnost ostudno pa je vedenje ljubljanskega .Slovenca" v tem boju med delavstvom in podietniki. Kar je napisal o tem našem gibajnu, iz slednje vrste diha sovraštvo do vsega kar zavedno delavstvo počne, nobena laž mu ni pregnusna, če le more z loparjem po kapitalističnih sužnjih
Umazana laž katoliškega .Slovenca" je, da smo mizarski pomočniki prelomili pogodbo. R-s je, da Zveza mizarskih mojstrov pogodbe še dosedaj ni podpisala, da9i je že davno gotova, res je, da mojstri še dosedaj niso vpeljali mezdnih knjig, ki jih pogodba zakteva, da še zdaj ne izplačujejo minimalnih mezd in akordnih mezd, kakor jih določa pogodba, res je, da zveza mojstrov še dosedaj ni rešila ne-številnih naših pritožb zaradi sistematičnega
Zato katoliška hijearhija naravnost špekulira z materijelno bedo dijaštva. Ravno takrat, ko se dijak ne ve kam dati zaradi pomanjkanja ma" terijelnih sredstev, vrže nanj svoje mreže.
Cerkev je danes sicer že v zelo velikem upadku, vendar ima še veliko moč v svoji gospodarski in politični organizaciji; to še posebno v naši zaostali Avstriji, kjer razpolaga še z ogromnim premoženjem in uživa kot neke vrste državna cerkev vsakovrstne predpravice. Naravno da so teh predpravic v prvi vrsti deležni njeni reprezeutantje, duhovniki. Tako so na pr. poleg diugih privilegijev oproščeni vojaške dolžuosti.
Cerkev nudi svojim duhovnikom brezskrbno in udobno življenje. Misel na to premoti mnogo, mnogo dijakov, da se vdajo si-renskovabljivim glasovom hijerarhije. Proti svojemu prepričanju gredo v semenišče; tak fant si misli: Ce grem za duhovnika, sem vsaj preskrbljen; drugače se bom pa že privadil temu poklicu. Ce so drugi vztrajali, bom jaz tudi. Tako store tisti ki imaio premalo odločnosti in poguma za življenski boj. Gredo rajši tja, kjer jih čaka brezskrbno in ugoduo življenje. V to vrsto spada ogromna večina naše duhovščine. Drugi zopet gredo v semenišče radi tega, ker jih prisilijo njihovi domači, časih iz verskih, še večkrat pa iz postranskih, dobičkaželjnih motivov. Vsakih deset let gre morda v semenišče tudi kak fant res iz pravega notranjega nagiba, iz odkritosrčne želje po duhovskem poklicu. To so res prave redke izjeme
Dejstvo je torej, da se malokdo posveti duhovniškemu poklicu iz pravega prepričanja in nagiba, ampak iz čisto drugih vzrokov. Resnica je nadalje, da ima od tistih, ki gredo v semenišče, malokdo vero, vsaj katoliške vere ne.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
 - " Pripravna birmanska darila. 1 1 .
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO.
-	Ceniki	zastonj	in	poštnine	prosto.
kršenja pogodbe. Iu kaj je bojkot, ki ga je proglasila nad pomočniki, kaj je tajno zazna-movauje delavcev drugega kot iufamuo kršenje pogodbe? In za to družbo mojstrov, ki hoče z nasilnim terorizmom užugati iu ukrotiti delavstvo in mu zlomiti hrbtišče, se zavzema »krščanski" »Slovenec-1. In za zloglasuega Blahov-skega lomi kopje ta delavski prijatelj, za Bla-hovskega, ki je brez usmiljenja vrgel iz stanovanja na cesto staro, nadložuo vdovo po možu, ki je bil nad 30 let vposlen v njegovi tovarni.
— iz samega maščevanja, ker je njen sin izstopil iz njegove službe.
Nad ostudnim pisanjem katoliškega lista se zgraža vsak spodoben človek Z zaničevanjem in gnusom se morajo spričo te protide-lavske gonje obračati od klerikalne bande celo tisti delavci, ki doslej še niso izpregledali njenega hinavskega sleparstva!
Ljubljana in Kranjsko.
  prl deželnem sodišča je danes ob
pol 5. uri popoldne vzklicaua obravnava zaradi zadnje konfiskacije »Zarje“.
— Shod »krščanskih" železničarjev
se je brez nesreče izvršil. Kakor poroča »Slovenec" so bili na shodu zastopaui tudi štajerski krščanski železničarji in seveda tudi kranjski. Za predsednika shodu je bil izvoljen »krščanski železničar" dr. Evgen Jarc. Razprave" se je med drugimi korifejami udeležil tudi Virant (Loški potok), za katerega ne vemo natanko, če je bil delegat — loškopotoške podružnice „Prometne zveze". Verjetno pa je
— tako nam piše naš izvestitelj —, zakaj železničarji na mnogoštevilnih krščanskih železnicah! ki jih projektira deželni glavar Šuklje, so vsi do zadnjega moža organizirani v krščanski „Prometni zvezi" in prokleti sociji drže le že na starih, obrabljenih progah. Po razpravi je imel zaključni govor »železničar" dr. Krek o železničarski politiki v parlamentu. Kaj je povedal, nam ni znano, ker je naš informator »shod" poprej zapustil. Toda ker vemo, da je dr. Krek z železničarsko politiko prišel samo enkrat v dotiko — 1. lfr-97., ko je glasoval za razpust železničarske organizacije, je verjetno, da je možakar obširnejše govoril o tem, zakaj je takrat s tako vnemo šel v ogenj za francoski in židovski kapital, kateremu je krepko razvijajoča že^zničarska {organizacija šla za kožo.
— Zidarska prenočišta. Pišejo nam: Zadnjič ste v »Zarji" omenili prenočišča delavcev, ki delajo v Gruberjevem prekopu, ter zahtevali, da jih zdravstvena oblast preišče in nedostatke odpravi. Omenjena prenočišča mi niso znana, ampak toliko je gotovo, da slabših brlogov, kakor so listi, v katerih prenočuje večina tukajšnih zidarjev, skoro ni mogoče dobiti. Lesene haraka, v katerih se nahaja nekoliko otepov .slame in par kocev, to je vse, kar tvori zidsrsko spalno opravo. Siama se že po poteku par dni zdrobi, njen prah pa je najboljše sredstvo za rejo in konzervirauje razne golazni in bacilov. Med tukajšnirai zidarji so zelo razširjene bolezni na očeh, ki so pogosto zelo hude in nalezljive. Tega so gotovo v veliki meri kriva slaba prenočišča, ki se le redkokdaj osnazijo, prezračiti pa se sploh ne dajo. Slamnati prah in soparica sta najboljša prenašalca kužnih bacilov. Boječ se za zaslužek, gre veliko bolnih šele tedaj k zdravniku, ko je navadno že prepozno. To pa poveča nevarnost, da se okužijo še drugi delavci, čas bi že bil, da bi se oblasti pobrigale tudi za zidarska prenočišča. Tu vladajo naravnost škandalozne razmere.
— Za porodnice. Deželni odbor kranjski je sklenil, da bo poslej dežela skrbela za stroške porodnic, ki so članice bolniških blaga.jen iu ki bodo oskrbovane v deželni boluišuici ljubljanski. Majhna drobtina 1	*
— Ubogi dr. Šušteršič! — tako mora vzklikniti človek, ki prečita prvi, solzni del »Slovenčeve" notice »Dr. Šušteršič v Toblachu" v torkovi številki. Ker je na Sloveuskem še
brezbožnih ljudi, ki ne čitajo vsak dan
nn^;! i, ato*iš^ega lista, jim moramo vsaj v
kole se lL0d&tL8ree trg°i°fo jerimijado. Ta-.J. -Slovenec": »Slovenska javnost
v/ lutn 7»° iVf’ da n*ma,B0 Slovenci moža, ki t J ora no& >n dan toliko duševno
Žea* Vfiil8V0i narod’ kakor ravno dr. Šušteršič. Badi tega pa tudi dr. Šusterš.č vendar potrebuje vsako leto vsaj nekaj časa popolnega mira, ^ katerega mu tudi S. L. S. od srca privošči. Tak mir pa se zamore dobiti le t^daj, [ako se človek oddalji vsaj toliko od svoje domovine itd. ... Ne le S. L. S., ampak tudi mi privoščimo dr. Šušteršiču toliko popolnega miru, kolikor si ga le želi in še več. Tudi nam je vseeno, če ga hodi iskat v Toblach, v Biarritz ali pa v Scheweningen. Pravzaprav ima „Slovenec" prav: Cim dalje, tem bolje. Ali zaradi tega pač ne bi bilo treba
takih žalostnih litanij in — takega nedostojnega lizanja. Dr. Šušteršič si lahko izbira svoja letovišča in mu ni treba preštevati soldov, preden gre v restavracijo. Amen ! če bi bil „Slovenec“ ostal pri tem, bi bilo vse prav. S 8^'ojo nesramno reklamo za Šušteršiča je pa klerikalni list pokvaril vse. Zakaj, če govoriči, da se Šušteršič trudi „?.a narod", je to neresnica. Mogoče da se trudi za S L. S., ali
S.	L S. še	ni narod,	če čehča,	da Šušteršič
dela in celo	trpi noč	in	dau, je	to že debela
laž. če pa celo čveka, da ga ni moža med Slovenci, ki bi toliko »duševno" delal in trpel, je to že nesramnost. In dobro bi bilo, če je „Slovenec“ ne bi pouavljal, ker so take trditve preveč provokatorične.
— K«dar si segajo politični advo kuti v lase, slavi hudobnost oigije. Prvo, kar si vzajemno	očitajo,	so	navadno dohodki V
pondeljek se	je „Sl. N."	dotaknil	Šušteršiča in
njegovega bogastva, v torek je »Slov." odgovoril s katoliško zlobnostjo. »Dr. Tavčar iu dr. Triller" pravi, »ne potrebujeta takega letovišča, ker počivata celo leto in sicer popoldne v kavarni, na večer pa v oštariji. Saj tudi lahko, ker nese dr. Tavčarju že samo Mestna hranilnica; dr. Trillerju pa Kreditna banka tako lepe tisočake, da lahko mirno vživata celo »dolce far niente". Nese ! »Slovenčevi" advokati pa morajo že tudi imeti primerno vajo v teh rečeh, ker tako dobro vedo, kaj da nese in koliko da nese. Nazaduje bo vendar res, da so reči, ki vei nesejo kakor delo, ki ga človek opravlja sam.
— Mladinski pevski zbor ima v petek ob 7. zvečer pevsko vaje v društvenih prostorih, Šelenburgova ul. 6/II. Kdor od mladeničev želi pristopiti pevskemu zboru, uaj se zglasi v društvu.
— Iu formacijsko potovanje g. Antona Verovška. Gledalički umetnik g. Anton Verovšek se je vrnil iz informacijskega potovanja; obiskal je več gledaliških odrov v Nemčiji in se mudil nekaj časa tudi v Pragi in na Dunaju.
— Veselica pevskega odseka »Vzajemnosti", ki se je vršila v nedeljo popoldan v restavraciji »International", se je kljub krasnemu vremenu, ki je izvabilo mnogo Ljubljančanov v okolico, prav lepo obnesla. Pevski zbor je precizno izvršil svojo nalogo iu je moral vse točke po dvakrat in trikrat ponavljati. Tudi gmotni uspeh priredbe je bil po-voljen, lahko bi bil pa še boljši, če bi sodrugi imeli vsaj del tiste požrtvovalnosti, s katero' delajo naši delavski pevci.
— Samomor? Mestni delavec Tomaž Hrvar, stanujoč na Zavrteh je opiraje se na berglji zapustil v ponedeljek deželno bolnico; delavcu Hauptmannu je naročil, da naj ga sin takoj obišče, sicer da ga ne bo več videl živega. V torek zjutraj je službujoči stražnik opazil na bregu Ljubljanice za Bavdkovim vrtom berglji, vsled česar je postal pozoren. Policija je dognala, da sta berglji Brvarjevi. Iz včerajšnjega pogovora je sklepati, da sije mož sam poiskal grob v Ljubljanici; trupla doslej še niso našli.
— Ponarejene krone krožijo po Ljubljani in okolici. Od pravih 8e razlikujejo le po tem, da so opolzke in nekoliko temnejše in da na robu nimajo napisa »Viribus unitis".
— V Ljubljanico je padel na Francovem nabrežju triletni Leopold Gorjanc, ki se igral na stopnjicah; voda ga je takoj odnesla par metrov od brega. Nezavestnega dečka je potegnil iz vode deželni oficial gospod Franc Willenbart.
— Sreča v nesreči. Nadučitelj iz Sv. Jakoba v Božu se je podal brez vodnika od belopeške strani na Mangut. Ko je dospel na takozvane stopnice nad Malim Mangartom, ki so še s snegom pokrite, mu je spodrsnilo, in vsled nezadostne turistovske opreme je zdrčal po sneženi planjavi nizdol. Tik pred prepadom na belopeški strani se je k sreči ujel za nizko grmičje in se otel gotove smrti. Podal se je v mangartsko kočo, kjer so ga navzoči turisti in oskrbovalka za silo obvezali. K sreči se je le lahko poškodoval na glavi in na rokah si je odrgnil kožo.
— Pred klerikalnim »Društvenim domom" na Viču se bo treba odkrivati kakor pred cerkvijo, morda tudi še prekrižavati in poklekati. »Slovenec" že smatra za smrten greh, da sam ni zašel zaradi komedije, ki so jo v nedeljo uprizorili z otvoritvijo tistega doma, sveti strah v kosti. Pri tem hinavsko zavija oči in zdihuje: »Društveni dom se je sezidal v prvi vrsti zato, da ima tudi delavec in delavka dom, ki naj služi delavski omiki in razvedri u." Koga ima »Slovenec" vendar za takega tepca, da mu bo to verjel ? Kadar pojo klerikalci o omiki, že vemo, za kaj da gre, ker bi bili morali priti šele včeraj na svet, da ne bi poznali klerikalne »omike". Toliko je res, da je križarska vojska, ki se pripravlja,
da osvoji Vič, zidala dom zaradi delavcev in delavk. Ali to nima prav nič opraviti z ljubeznijo do delavcev. Novi društveni dom ni nič druzega kakor mišolovka in delavce smatrajo klerikalci za miši, ki nai bi se lovile v njem. Na| torej ..Slovenec" nikar ne misli, da je Vič tam za hribi, kjer dobro vemo, kaj so in kaj hočejo klerikalci in zato bomo stali na straži in tembolj bomo pazili na njihovo farizejsko početie, čimbolj se bo »Slovenec" jezil.
— V Šiško, člansko zborovanje članoy konsumnega društva v zmislu § 33 bo v soboto zvečer pri »vinski trti" (gostilna Breskvar), člani v Šiški se vabijo, da pridejo v obilnem številu.
Štajersko.
— Dvanajst ur dela na dan Je klerikalcem premalo. (Dopis iz Sevnice.) Pri zadnjih volitvah se je ueki Ž e b o t iz Maribora silno pehal za klerikalne kandidate, zoper socialnodemokratične pa je agitiral s tem, češ da ti zahtevajo, da bi hlapci delali samo od 6. zjutraj do 6. zvečer, kar je temu delavskemu prijatelju še veliko premalo. Mož pa je bil seveda tudi previden in je nastopal s to svojo zahtevo samo na takih shodih, kjer je vedel, da ni nobenega hlapca. Mi pa mislimo, da je kmečki posel ravno tako vreden svojega plačila, kakor vsak drug delavec; zato je pa škaudal, da se upa kdo v imenu krščanstva pobijati zahteve največjih revežev samo zato, da bi pridobil nekaj več glasov. Mali kmetje, ki so v resnici reveži, itak nimajo hlapcev, ker jih ne morejo vzdrževati; kdor je pa tako premožen, da rabi tujih delavskih moči, naj jih pa tudi plača, kakor se spodobi. Saj je hlapec ali dekla ravuotako človek, kakor obrtni delavec; zakaj naj bi se tedaj delala razlika I Klerikalci so pač dvoživke, ki ne morejo uspevati, če ne bi ljudstva varali. Mislijo si: Hlapca se lahko pritisne, kmet je pa bolj samostojen ; zato se mu moramo prikupiti. Fej, hinavci!
Delavsko gibanje. Pekovska stavka v Ljubljani.
Stavkovni odbor pekovskih delavcev v Ljublj ni je izdal z ozirom na pačenje resničnega položaja od strani pekovskih mojstrov občinstvu in delavstvu sledeče poja-nilo:
Ljubljanski pekovski mojstri še niso doživeli, da bi se zgodilo kaj takega, kar ne bi njim bilo po volji. Ljubljanski pekovski delavci so pričeli stavkati, ne da bi imeli dovoljenje svojih gospodarjev; in to je povzročilo med njimi precej jeze, in se skušajo te jeze iznebiti s »Poslanim" v ljubljanskih dnevnikih „Slo-veuskem Narodu" in »Slovencu", ki ga je priobčila Zadruga pekovskih mojstrov v Ljubljani, v katerem bi radi dokazali — pa ne vedo kako, da je stavka pekovskih delavcev neopra vičena.
Stavkovni odbor priznava, da gospodje pekovski mojstri ne morejo stavke odobravati, ali spominjati jih moramo, da so imeli kar tri tedne Časa študirati in pretresovati zahteve delavcev, ki so jim jih delavci bili predložili že 8. junija t. 1„ toda gospodje mojstri so hoteli svoje delavce prezirati, kar se jim pa ni posrečilo.
Gospodje mojstri pravijo v svojem »Poslanem", da bodo vztrajali pri prvotoem sklepu toliko časa, dokler delavci ne prideio z novimi in sprejemljivimi zahtevami. Gospodje mojstri so uamreč pozabili, da sami niso hoteli pričeti pogajanj z zastopniki delavcev ter staviti protipredlogov, kar dokazuje nezrelost gospodarjev v modernem gospodarskem gibanju.
Pretirane so zahteve delavcev — nadaljuje »Poslauo" g Pauerja, načeln ka Zadruge pekov v Liubljani. Seveda so pretirane, zakaj ljubljanski pekovski delavci niso bili plačani niti toliko, kakor navadni kmetiški hlapci. — Sedaj pa uaj nam blagovoli g. P a u e r še povedati, katere zahteve so protipostavne? Mogoče nadomestni počitek? Ne, gospodje mojstri, zahteve glede nadomestnega počitka niso protipostavne, pa tudi izvršljive so, ampak nekateri gospodje mojstri bi radi še nadalje goljufali delavce za to pravico, ki je po zakonu predpisana, kakor so delali že petnajst let zaporedoma.
Kar se pa v »Poslanem" pravi glede plač in delovnega časa, je pa domala navadna sleparija. Le v nekaterih večjih pekarnah in le nekateri delavci so imeli po 30 K pluče na teden, ali zato so pa bili vprežeui v delo po 14, 16 in tudi 18 ur na dan
Naj uam vendar slavna Zadruga blagovoli navesti pekarne, kjer so delali po 8 ali 10 ur na dan, dočim podpisani odbor dokaže, da je 90 odstotkov pekovskih delavcev v Ljubljani, ki so pred stavko delali po 14, 16 in tudi 18 ur na dan.
Tudi glede zdravstvenih nedostatkov v pekarnah, bi se dalo mnogo govoriti, ampak o tem se bomo pač pozneje pogovorili in sicer, ko bo čas zato bolj ugoden.
Končno pa Zadruga pekov in kolaČnikov v Ljubljani berači simpatije pri ljubljanskem občinstvu. Zakaj pa ? Kje so njene zasluge za zahtevane simpatije? Morda to, ker so dosedaj dobivali pekovski delavci po 18, 20 ali največ 24 kron plače na teden, za kar so morali, kakor že rečeno, delati iu garati po 16 ur na dan? Ali pa, ker je gospod P a u e r plačal dvajsetletnemu mladeniču po 14 kron na teden ter protizakonito pustil delati ponoči trinajst in pol let starega dečka? Mogoče, da so ljubljanski pekovski gospodarji vredni simpatij občinstva, ker je gospod Josip Schwarz podražil vnanjo peko vsled stavke, čeprav nima gospod pek zato prav nobenih večjih stroškov, ker sploh nima nobenega pomočnika, če so to tisti v?.roki, so pa res vredni simpatij!
»Poslano" pekovskih mojstrov pravi, da gre za obstanek pekovskih mojstrov; ali mi konštatirarao, da se ne prodaja v Ljubljani kruh nič bolj po ceni, kakor v tistih mestih, kjer so delavci pošteno plačani in kjer je delovni čas največ deset ur na dan. Ali pekovski gospodarji v Ljubliani bi se radi napram občinstvu pokazali velikodušne, češ če bi ugodili zahtevam pekovskih delavcev, bi morali kruh podražiti. Ali ta gospoda se zavzema za interese občinstva le tedaj, kadar peki stavkajo. Tedaj pa, ko je šlo za znižanje carine na žito in moko, tedaj ko so se socialnodemokra-tični poslanci zavzeli za otvoritev mej in napravo trgovinske pogodbe z zunanjimi državami, so gospodje ljubljanski pekovski mojstri lepo molčali in na ta način podpirali češke agrarce in odirali ljubljansko občinstvo z visokimi cenami za kruh. In sedaj pa naj s temi prefriganimi trgovci ljubljansko občinstvo še simpatiziral
Stavka pekovskih delavcev v Ljubljani je sedaj delna (parcijalna), ker so poštenejši, inteligentnejši in modernejši gospodarji ugodili zahtevam iu podpisali z organizacijo delavcev v smislu zahtev sestavljeno plačilno pogodbo.
Gospodarji, ki so dosedaj delavcem ugodili in podpisali pogodbo, v so sledeči: J e a*« Schrey, Tvete, Žagar, Okorn, Tušar, Gartner, Urbar, Jenko , Smrke, O m e r z e h in Štupica. Omenjene pekovske mojstre priporočamo občinstvu, da pri njik kupuje potrebni kruh
Od Zadruge pekovskih mojstrov v Ljubljani pa pričakujemo, da poda protipredloge organizaciji pekovskih pomočninov na predložena zahteve.
= Odborova seja skupine lesnih delavcev v Ljubljani bo v Četrtek dne 6. t. m. ob
6.	uri zvečer v društvenem lokalu, člani odbora se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
F r B a b š e k.
—	Stavka mornarjev. Na Augleškem je stavka mornarjev končana. 'Podjetniško časopisje, ki je ves teden govorilo o brezpo-membnosti stavke ter na dolgo iu široko pripovedovalo, da dobivajo brodolastuiki toliko mornarjev, kolikor jih le hočejo, prinaša zdaj popolnoma kratke in suhe brzojavke, da je stavka končana, ker so podjetniki ugodili zahtevam mornarjev in lučuih delavcev. Iz Holandije še ni podrobnejših poročil.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celo etna........................K	18*—
polletna.........................9*—
četrtletna.........................  4-50
mesečna.............................  150
za inozemstvo celoletno „ 30*— in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka ti vin. v administraciji in tobakarnah. Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništv^ „Zarje“ v Ljubljani.
ZADNJE VESTI.
Državni zbor.
Dunaj, 5. julija. Ravnateljska pisarna poslanske zbornice naznanja, da bo otvorjena seja dne 17. t. m. ob 11. dopoldne.
Dunaj, 5. julija. Gosposka zbornica ima svojo prvo sejo dne 17, t. ra. ob 3. popoldne.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Nasl°v: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, Kjer je tudi gostilna, letovišče m prenoaste. 0 0 B sVOji k svojim!
Dunaj, 5. julija. Poletno zasedanje bo trajalo samo do 5. avgusta. Parlament se ne bo odgodil. ampak le zasedanje za kratek čas prekinilo. Na eni prvih sej se bodo volile de-1 e g a c i j e , ki se snidejo v drugi polovici septembra na Dunaju.
Gautschevi nameni.
Dunaj, 4. julija. V državnozborskih počitnicah hoče baron G a u t s c h izdelati program, ki naj služi za podlago, da se na njej znajde nova delovna večina. Gautsch misli, da sprejmejo tisti program tudi Cehi. Pogajati »36 hoče tudi s krščanskimi socialci.
Zbornično predsedstvo.
D u n aj , 5. julija. Nemško nacionalna korespondenca pravi, da o predsestvu v novi zbornici še ni nič določenega. V nemško nacionalni zvezi se nazori razhajajo. Nekatere skupine mislijo, da naj bi se predsedstvo mirno tudi nadalje prepustilo krščanskim soci-alcem; s tem bi že tudi pokazalo, da se nem. nac. zveza še ni vezala napram Gautschu.
Maroko.
(Glej članek »Oblaki iznad Afrike".)
Pariz, 4. julija. Francoski poslanik C a m b o u v Londonu je imel dolgotrajen sestanek z G r e y e m zaradi nemškega nastopa v Maroku. Francoska vlada hoče postopati samo sporazumno z angleško. V merodajuih političnih krogih smatrajo odpošiljatev nemške topničarke v Agadir za neumesten poizkus pritiska, s katerim hoče Nenčija doseči kakšne koncesije v Maroku,
London, 4 julija. Verjetno je, da odpošlje tudi Anglija kakšno bojno ladjo v Agadir.
B e r 1 i n , 4. julija. Konservativna „Kreuz-zeitung", ki ima zveze z oficialnimi krogi, piše da ostane topničarka „Panther“ dotlej v Agadiru, dokler bodo francoske in španske čete v Maroku. Dočim ostalo nemško časopisje precej mirno piše iu skuša nalogo „Pautkerja“ pokazati kot politično nedolžuo, je pisava konservativnega organa več kakor energična. Ta list pravi, da je navzočnost francoskih in španskih čet v Maroku kriva, da je v deželi izginila vsa javna varnost iu da je Silno naraslo sovraštvo do tujcev.
B e r o 1 i n , 4. julija. Namesto topničarke „Panther“, ki je bila na povratku iz jnžno-zapadne Afrike, 'ko je dobila nalog, da odplove v Agadir, se odpošlje mala križarka .Berlin" v Maroko, ker je „Panther“ že zelo potreben popravka.
B e r o 1 i n, 5. julija. V vladnih krogih govore, da se pač odpošlje ^Bnrlin", ki ima 3250 ton in nosi tristo mož, v Agadir, da pa ostane tudi „Panther“ tam.
Madrid, 4. julija. Španski trgovci v Casablanci so naprosili špansko vlado, naj pošlje za njih varstvo bojno ladjo v Casablanco.
Pariz, 4 julija. General M o i n i e r je imel zadnje dni zopet več hudih bojev z Maročani in prosil vlado, naj pomnoži voj a št v o.
Portugalsko.
Madrid, 4. julija. Portugalski konzul v Oren^e, F o n s ec o , je na promenadi štirikrat ustrelil na znanega monarhista A 1 m e i -d o in ga je ranil na roki. Konzula so zaprli.
Pariz, 4. julija. Po francoskih poročilih je v Agadiru in v okolici vse mirno in ni nevarnosti za nobeno življenje in za nobeno lastnino. Nekateri nemški agenti so ho teli zadnji čas v teh krajih nakupiti mnogo zemljišč, česar pa kadiji niso dovolili.
Proporc na Francoskem.
Pariz , 4. julija. Poslanska zbornica je načeloma sprejela proporčni sistem za podlago volilne reforme.
Srbska kriza.
B e 1 g r a d , 5 julija. Ker se ni mogel doseči sporazum med starimi in mladimi radi«
kalci, je Nikolih naznanil kralju, da ne more sestaviti vlade. Kralj je poklical dr. M i 1 o v a n o v i <$ a z Dunaja, ki je dospel daues zjutraj v Belgrad. M i 1 o v a n o-v i c ima zdaj sestaviti novi kabinet.
Socialisti r parlamenta.
Praga, 4. julija. Klub čeških socialnih demokratov v parlamentu se je včeraj konstituiral ter volil sodruga Nemca za predsednika. Napram poročilom meščanskega časopisja, da ne bo v novem parlamentu nobene vezi med socialističnimi poslanci raznih narodov, se mora naglašati, da o obliki skupnega zastopstva še ni bilo posvetovanja, ki pa se bo vršilo, češki socialisti so prepričaui, da se bo našla primerna oblika, nemški socialisti pa so že izjavili, da gre le zato, da ima vsaka narodnost dovolj svobode za svoje gibanje, a da se vendar zagotovi skupno zastopanje delavskih interesov.
Ogrski parlament.
Budimpešta, 5. julija. Snoči je grof Batthyany grajal, da vlada ne izvede ločitve Reke od senjsko-modru-ške škofije. Potem je govoril o Albaniji in nazaduje zahteval ustanovitev tovarne za topove na Ogrskem.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
f .
Nobena apljica .» ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FLORlANA-a“l
Človek!
Pomni treh besed:
želodca red!
V
Postavno varovano.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
mm
e'mm
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih
strojev BSIBtafcn.
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in franko.
^ Laška in dunajska - - kuhinja - -
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
Vsak čas se dobe mrzla in gorka jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino „Brioni“.
Sprejme se abonente na kosilo in večerjo.
V prenovljenih prostorih in pod novim ravnateljstvom se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk.
I
a
i
B
B
B
B
B
B
B
Vsem našim sodrugom in prijateljem toplo pri poročamo
gostilno Pavia Sanzin
v Skednju štev. 294.
Sodrusi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drus; bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
Poletno stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje se odda v Zapužah.
Več se poizve pri upravuištvu „Zarje“.
Nične pomaga!
iw
Moji gramofoni in godbeni avtomati so le najboljši!
A. Rasberger, Hubljana
O	Sodnljska	ulica	5
Hotel Tratnik
»Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27,
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene.
Lepi gostilniški prostori in povsem na novo urejeni velik senčnat vrt.
Kavarna „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilej skem mostu
— se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. —
S spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
*		
	Tehnični biro in podjetje zgradb Ingenieur H. Uhlif, Ljubljana, Resljeva cesta 26 Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan-	 stvena mnenja, prevzetja zgradb 		
II Lil.	J	•
a n □ a a
B
B
B
B
□
B
B
□
B
B
D
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
   .—	registrovana zadruga z omejeno zavezo	1
s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej)
= Zaloga pohištva =
lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna
------—r------------ dela. ::	Lasta tovarna na
tapetniškega blaga. .. Glincah pri Ljubljani. ::
B
B
B
B
B
B
B
■
BBBBBBBBBDBB ■D*
bbbbbbbbbbb
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
v Ljubljani
Telefon Ster. 168.
Telefon žteT. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
  Zaloga v Spodnji &išbi.	■—