Torek: Tednikov kopalni dan litika -40 % Po eno na redno c stop- Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku celodnevne v asle nice za odr c âË Víò¿ýæ‰ÂíÓâ ÂœÓýÂÅ¿ò˜ÌÓͳͰϟͱͲϟͲͰͲ͵ϟ;òßÓÌÌ ý Å¿‰Ë œ lovenija  Dragi ali otroke S prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì ýæíÓß̳– Ϛ tahografi naslednje leto ³ĉßʼn˜³ÅÓý«ÓíÓý³Ì³³Ì̉Âòßœ‰â³Å̳°•ÓÌÓý̳æí‰ËÓċ̉ϟJæí‰Å³ ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ Ì³³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ obvezni tudi v kombijih t:ͰͲͷʹ ͹ʹ͵ͳͰe:c âˉÅ̳V‰âÂVíò¿Ӄæ‰ý‰ϟæ³  Stran 5 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_3112_24_MG.indd 1 31. 12. 24 13:03 Ptuj, petek, 12. decembra 2025 Letnik LXXVIII  št. 96  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR NE ZAMUDITE! Veseljak v živo z Darjo Gajšek Podravje  Zadnji klic k streznitvi evropske kmetijske politike ŠT. 50 11. DECEMBER 2025 SPORED PET. 12. 12. SOB. 13. 12. NED. 14. 12. PON. 15. 12. TOR. 16. 12. Naši kmetje 18. decembra Tomaž Vesel SRE. 17. 12. v novi vlogi ČET. 18. 12. Vodil bo oddajo Pogovori o prihodnosti na ulice Bruslja Kaj ta teden kroji TV-dogajanje? Tu je izbor oddaj, nadaljevank in filmov Aktualno Kmetje bodo 18. decembra protestirali, a kot je slišati, ne na slovenskih ulicah, temveč v Bruslju, kjer se pripravlja vseevropski protest kmetov proti trgovinskemu dogovoru z državami Južne Amerike ter znižanju evropskega Podravje  Velik kolača za kmetijstvo. Več na strani 3. porast zimskih sezonskih obolenj  Stran 2 Politika Ptuj  Sodnikom porotnikom le tri evre bruto na pol ure  Stran 5 Podravje Majšperk  Zobozdravnik po slabem letu že odhaja  Stran 8 Črna kronika Videmčani v poravnavo s ptujsko Komunalo  Spodnje Podravje  Hajdina  Da Račun za nižjo Povprečne neto plače prepreči promet, ceno vode visok ne dosegajo niti na cesto postavlja različne ovire 180.000 evrov 1.300 evrov  Stran 12  Stran 2  Stran 3 Umetna inteligenca v srednjih šolah  Dobrodošla kot pomoč, nikakor pa nadomestilo za razmišljanje  Strani 6 in 7 petkova izdaja Foto: J. Kljajič 2 Aktualno petek  12. decembra 2025 Videm  Videmčani v poravnavo s Komunalnim podjetjem Ptuj Račun za nižjo ceno vode visok 180.000 evrov Pred dvema letoma je osem svetnikov glasovalo proti povišanju cene vode v povprečju štiri evre za gospodinj- stvo, čeprav so vedeli, da bo razliko moral kriti občinski proračun. Zdaj naj bi ti isti svetniki (z izjemno enega) Občina Komunali skupno dolguje vodstvu in koaliciji očitali dolg, je dejal Bojan Merc na zadnjem srečanju občinskega sveta. A lekcije svetnikom četrt milijona evrov ni odčital župan Brane Kolednik, temveč kar direktor Komunalnega podjetja Janko Širec: »Ne razumem, kaj ste imeli v mislih, iz katerega vira se bo to plačalo. Vsako kosilo se plača.« Občina ne dolguje Komunalnemu podjetju Ptuj le razlike v plačilu cene vode, temveč tudi za opravljene storitve na Kidričevo in Videm sta bili obči- man, ki je prvemu možu Komuna- tržnem področju. Ptujska Komunala na območju Lancove vasi, ni, ki marca 2023 edini nista potrdili le očital arogantnost in grožnje: Barislovcev in Sel že tri leta gradi kanalizacijsko omrežje in na višjih cen vode. Razlog je bil dvom »Kaj smo takrat razmišljali? Da ste zadnji seji je direktor podjetja Janko Širec v okviru razprave o v izračune Komunalnega podjetja monopolist in da že tako plačuje- kanalizaciji med drugim pripomnil: »Poleg gradnje kanalizacije Ptuj, ki je predlagalo povišanje cen mo najdražjo vodo. Kanalizacija in smo za občino izvajali še sopolaganje. G. Serdinšek (samostojni za 40 %. Prvi mož Komunale takrat voda bi morali biti ločeni fi rmi. Do- podjetnik in tudi svetnik, op. a.) je za nas opravil veliko stvari, opozicijskih svetnikov in enega bičke delite med službami – med vse smo plačali, mi pa še nismo dobili plačila. Kaj narediti, ko koalicijskega (Dejana Tramška) ni kanalizacijo in vodooskrbo. Krivec nimaš za leto in pol plačanih računov? Leto se zaključuje.« mogel prepričati, tudi župan Brane ste. Nam odpišite dolg, drugim Župan Brane Kolednik je na naše vprašanje o dolgu do Kolednik, ki je svetnike sicer opo- občinam vrnite, kar so preveč pla- Komunale odgovoril, da gre verjetno za manjše zneske, saj zoril, da bo razliko kril proračun, je čale.« naj bi sproti plačevali dela. V KP Ptuj so navedli točen znesek. želel dodatna pojasnila, češ da so Širec je ob muzanju ostalih sve- »Dolg znaša 90.247 evrov, in sicer za dela: polaganje kablov moteči predvsem stroški elektri- tnikov odvrnil, da je priča burleski, za javno razsvetljavo, zaščitnih cevi za telekomunikacije in ke, vodne izgube in stroški dela. in dodal: »To ni grožnja, temveč elektriko.« Spremenjeno, višjo ceno vode so opozorilo. Župani drugih občin Foto: Mojca Vtič Videmčani potrdili šele letos julija, razmišljajo o izločitvi občine Vi- »Ne znam si razložiti, kaj ste imeli v mislih, ko ste glasovali proti pod- v tem obdobju pa se je nabralo za dem iz sistema. Kako boste imeli ražitvi vode. Iz katerega vira ste mislili, da se bo to plačalo,« je svetni- 176.887 evrov dolga. vodo?« Zavrnil je tudi pretakanje kom dejal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec. dobičkov med službami, saj mora- verjetneje tudi ne bodo. Videmča- »Izračunali smo, da bo strošek jo morebiten dobiček na področju ni so namreč pristali na poplačilo vode 1,08 evra, vi ste do letos os- vodooskrbe v skladu z uredbo dolga oz. so županu Koledniku tali na 0,79 evra. Če bi Videm ter upoštevati v izračunu cen za pri- podelili mandat, da se izpogaja za Kidričevo takrat potrdila ceno hodnje leto. »Če imamo dobiček način odplačila. »Vaša odločitev vode, bi se pri oceni stroškov na tržnem delu, ga nakažemo la- pred dvema letoma se zdaj nalaga zmotili za 14.000 evrov pri štirih stnikom, tudi občini Videm smo na moja pleča, ker se vam je takrat milijonih evrov. Nepotrditev je bila ga.« zdelo modro in všečno ne potrditi politična, ne vsebinska odločitev. Širec je še spomnil, da je bilo višjih cen. Trenutno niti nimamo Kaj so pa posledice? Da se na ko- Komunalno podjetje Ptuj deležno zagotovljenih sredstev v prora- legiju županov že tako ne morete številnih revizij, tudi računskega čunu. Razmislite, kako zadevo ničesar dogovoriti, občina Hajdina sodišča, a da nepravilnosti ni bilo rešiti, da ne bo očitkov, če pa raz- pa je dala pogoj, da ne bo potrdi- odkritih. mišljate o tožbi, poiščite strokov- la novih cen, dokler ne poravnate Sledijo pogajanja njake,« je opozicijskim svetnikom primanjkljaja,« je občinskim svetni- o načinu plačila dejal župan Kolednik. kom v razpravi o seznanitvi z dol- gom dejal direktor Janko Širec. Ne glede na razplet pa drži rek, Komunalno podjetje Ptuj je si- ki ga je navedel tudi Širec, da nobe- O grožnjah in cer letos vložilo tožbena zahtevka no kosilo ni zastonj – niti v prime- burleski proti občinama Kidričevo in Videm. ru, če bi Komunalno podjetje Ptuj V primeru prve obravnave že pote- izgubilo tožbo. Posledice v vsakem Kot običajno se je v pogovor o Foto: Mojca Vtič kajo, proti drugi še ne in glede na primeru nosijo uporabniki. vodi vključil svetnik Andrej Rož- Ena izmed proračunskih postavk v letu 2026 bo tudi odplačilo dolga Komunalnemu podjetju Ptuj. sklep občinskega sveta Videm naj- Mojca Vtič Podravje  Velik porast zimskih sezonskih obolenj Znatno povečanje obolelih, največ gripe V prvem decembrskem tednu je bilo zaznati velik upad prisotnosti v šolah in vrtcih zaradi bolezni. Zdravniki in lekarnarji imajo polne roke dela zaradi številnih sezonskih obolenj, letos prednjači gripa. V Zdravstvenem domu Ptuj pravijo, da je trenutno stanje zelo resno. Padec temperatur je tudi to delkih, je pa stanje po enotah zelo zimo prinesel večje število obo- različno. Pretekli teden so največji lelih predvsem med najmlajšimi. upad zabeležili v enotah Tulipan in Prevladuje gripa A Zaradi širjenja okužb se soočajo z Deteljica: »Teh sezonskih obolenj Gripa je nalezljiva upadom prisotnosti tako v vrtcih smo v vrtcih že vajeni. Seveda pa virusna okužba dihal, ki kot šolah. V zimskem času so otroci staršem damo jasno navodilo, naj jo povzročajo virusi A in posebej izpostavljeni okužbam, saj bolnih otrok ne vozijo v vrtec.« se njihov imunski sistem še razvija. Tudi po šolah je stanje podob- B. Trenutno na Ptujskem prevladuje virus A. Širi se Sezonska obolenja so vsakoletni no. Urška Jaroš, ravnateljica OŠ pojav. Čeprav strokovnjaki zmeraj Destrnik-Trnovska vas, pravi, da so s kapljicami pri kašljanju, govorjenju, z dotikom priporočajo, da naj bolni otroci oddelki okrnjeni, da je precej bolnih ostanejo doma in se držijo stan- otrok in zaposlenih, a je stanje pri površin, okuženih z virusom. dardnih ukrepov za preprečevanje njih še obvladljivo. Značilni simptomi so visoka vročina, bolečine v mišicah, okužb, je dejstvo, da se mnogi ne držijo navodil, kar položaj dodatno ZD Ptuj: cepljenje proti utrujenost, vneto grlo, poslabša. gripi smiselno slabost ipd. Foto: ČG Te dni zdravniki in lekarnarji zaznavajo zelo velik porast gripe na našem območju. Po zadnjih podatkih Nacionalne- Zelo veliko dela pa imajo te dni ga inštituta za javno zdravje (NIJZ) družinski zdravniki in pediatri. Met- cepilo več kot 150.000 oziroma 7,1 Tudi v lekarnah porast gripe. Vsekakor pa zadnje so največji porast gripi podobnih ka Petek Uhan, zdravnica in direk- ljenje, predvsem najbolj rizičnim odstotka prebivalcev. Po staro- bolezni opazili med malčki do treh torica Zdravstvenega doma Ptuj, skupinam.« Cepljenje proti gripi stnih skupinah je največ cepljenih gneča tedne beležimo porast različnih obolenj, kar za nas pomeni precej let ter med otroki od štirih do sed- pravi, da je trenutno stanje težko: izvajajo ob četrtkih, zdaj le enkrat med starejšimi od 60 let. Da se položaj iz dneva v dan več dela.« mih let. Potrjeni primeri so se po- »Zelo veliko je bolnih. Zadnje te- tedensko, saj so z njim začeli že ok- Seveda pa gripa ni edina nalezlji- slabša, ugotavljajo tudi v Lekarnah Kadrovsko je situacija še zado- javljali v vseh delih države. dne zaznavamo največ primerov tobra in so v tem času cepili že pre- va bolezen, s katero se srečujejo te Ptuj. Direktorica Simona Fridl pra- voljiva; čeprav je precej lekarnarjev Ravnateljica Vrtca Ptuj Mate- gripe A. Cepimo za isti presevek cej ljudi. Naročanje ni potrebno. dni. Precej je tudi kovida, angine in vi, da imajo polne roke dela: »Zelo bolnih, ne manjkajo sočasno in se ja Lobenwein pravi, da ponekod kot lani, kar je učinkovita zaščita, Ob tem so pri NIJZ navedli, da se je raznih drugih obolenj, tako med opazen je porast obolelih v vseh še zmorejo razporediti. manjka tudi polovica otrok v od- zato vsekakor svetujemo cep- v Sloveniji v letošnji sezoni do 8. 12. otroki kot starejšo populacijo. generacijah. Zadnje dni opažamo Dženana Kmetec petek  12. decembra 2025 Aktualno 3 Spodnje Podravje  Plače v vseh naših občinah pod slovenskim povprečjem Povprečne neto plače ne dosegajo niti 1.300 evrov Povprečne neto plače v Spodnjem Podravju močno zaostajajo za državnim povprečjem. Leta 2024 je povprečna mesečna plača v Sloveniji znašala 2.394 evrov bruto oz. 1.526 evrov neto, a tega zneska ni presegla nobena ob- čina v Spodnjem Podravju. Po podatkih Statističnega urada (SURS) je tudi mestna občina Ptuj v primerjavi z drugimi mestnimi občinami na samem repu. Povprečna mesečna neto plača podjetij slovenskih lastnikov, tudi Povprečna plača v občinah Spodnjega zaposlenega na Ptuju je bila po sindikalne centrale in sedeži naj- podatkih SURS v letu 2024 1.369 večjih političnih strank. Obenem Podravja, leto 2024 evrov neto, kar pomeni približno ima največ zdravstvenih ustanov 130 evrov manj od slovenskega na čelu z UKC. Visoko se uvršča Občina Bruto plače v € Neto plače v € povprečja in kar 210 evrov manj kot tudi občina Krško, kjer povprečna Zavrč 2.307 1.434 npr. v Novem mestu, kjer zaposle- neto plača znaša 1.568 evrov, k Podlehnik 2.288 1.477 ni zaslužijo največ (1.736). Lani je čemur pomembno prispeva sedež Sveta Trojica 2.267 1.473 Novo mesto, kjer ima ključno vlo- skupine GEN-I. Markovci 2.220 1.417 go močna farmacevtska industrija, po višini povprečnih mesečnih plač Na vrhu Podlehnik, Dornava 2.202 1.422 celo prehitelo Ljubljano (1.716), na dnu Sveti Andraž Središče ob Dravi 2.201 1.404 kjer so prav tako zelo dobro pla- Ptuj 2.183 1.396 čana delovna mesta. Tam so mi- V Spodnjem Podravju imajo naj- Kidričevo 2.173 1.406 nistrstva in organi v njihovi sesta- višje povprečne neto plače občani Cirkulane 2.154 1.372 vi, sedeži večine podružnic tujih Podlehnika (1.477), Svete Trojice Majšperk 2.118 1.362 multinacionalk, več dobro stoječih (1.473), Zavrča (1.434), Dornave Ormož 2.112 1.365 Foto: Pexels Povprečna plača po mestnih občinah, leto 2024 Hajdina 2.085 1.314 Pri Svetem Andražu, v Žetalah, Trnovski vasi, Gorišnici in Destrniku Juršinci 2.074 1.352 povprečna mesečna neto plača v letu 2024 ni presegala niti 1.300 Občina Bruto plača v € Neto plača v € Videm 2.033 1.316 evrov. Tudi MO Ptuj je pristala na zadnjem mestu po višini povprečne Novo mesto 2.746 1.736 Sveti Tomaž 2.005 1.315 plače med vsemi mestnimi občinami. Ljubljana 2.734 1.716 Destrnik 1.931 1.260 Krško 2.468 1.568 do 18 % nižje plače od slovenskega sliki zelo veliko prispevajo tudi Gorišnica 1.888 1.225 povprečja. omejene možnosti za zaposlitev Koper 2.436 1.556 Trnovska vas 1.880 1.225 v strokovno zahtevnejših poklicih Kranj 2.395 1.527 Žetale 1.968 1.280 Zaposlitvene priložnosti in pomanjkanje panog, ki tradici- Slovenija 2.394 1.526 Sveti Andraž 1.764 1.155 v regiji omejene onalno izplačujejo višje plače, kot Nova Gorica 2.310 1.489 Vir: SURS so farmacija, energetika ali IT. V Celje 2.297 1.475 Povprečne plače v lokalnem občinah, kjer se več prebivalcev (1.422) in Markovcev (1.417). Te od državnega povprečja. Sledita ji okolju ostajajo nižje predvsem vozi na delo v sosednjo Avstrijo, so Maribor 2.282 1.456 občine sicer še vedno zaostajajo občina Gorišnica in Trnovska vas zaradi manjše koncentracije vi- povprečne plače praviloma višje. Murska Sobota 2.268 1.457 za državnim povprečjem, vendar (1.225 evrov). V vseh treh občinah soko plačanih delovnih mest. Boljše zneske dosegajo tudi tam, Slovenj Gradec 2.228 1.428 znatno manj kot druge. Povsem na so plače okrog 20 % nižje kot v pre- Gospodarstvo je razdrobljeno, kjer imajo sedež podjetja, ki zapo- Velenje 2.226 1.438 dnu lestvice je občina Sveti Andraž, stolnici. Večina občin v Spodnjem prevladuje veliko manjših podje- slujejo delavce v tujini ali poslujejo Ptuj 2.183 1.396 kjer povprečna neto plača znaša le Podravju ima od 1.300 do 1.400 tnikov in obrtnikov, ki ustvarjajo na mednarodnih trgih. Vir: SURS 1.155 evrov, kar je 371 evrov manj evrov neto plače, kar pomeni od 7 nižjo dodano vrednost. K plačni Estera Korošec Podravje  Slovenski kmetje 18. decembra na ulice Bruslja Zadnji klic k streznitvi evropske kmetijske politike Kmetje bodo 18. decembra protestirali, a kot je slišati, ne na slovenskih ulicah, temveč v Bruslju, kjer se pripravlja vseevropski protest predvidoma 10.000 kmetov proti trgovinskemu dogovoru z državami Južne Amerike ter zni- Kmet prideluje hrano žanju evropskega kolača za kmetijstvo. »V Sloveniji je politično ozračje že pregreto. V sindikatu delamo apolitič- za leve, desne in no in ne želimo biti del volilne kampanje,« odločitev za pot v Bruselj in ne v Ljubljano pojasnjuje Anton Medved, sredinske predsednik Sindikata kmetov Slovenije. O razlogih, zakaj Sindikat Kmetje iz 25 evropskih držav naj cembra predsednica Evropske ko- nižjih standardih, kot veljajo v EU O tem se premalo razpravlja,« kmetov Slovenije 18. decembra bi se 18. decembra zbrali na ulicah misije Ursula von der Leyen podpi- in Sloveniji. »V državah Mercosur je meni Medved. In ravno zaradi raz- ne bo organiziral kmečkih Bruslja, kjer bodo protestirali proti sala začasni trgovinski sporazum, dovoljena raba rastnih hormonov, ličnih standardov, ki veljajo v pride- protestov v Sloveniji, predsednik Foto: M. Vavpotič znižanju sredstev za kmetijstvo v bo ta dan pogreb za evropsko in antibiotikov, škropiv, ki so pri nas lavi hrane, bi morala biti vsa hrana sindikata Anton Medved pravi, da je novem programskem obdobju ter s tem tudi slovensko kmetijstvo,« prepovedana. Evropa nas zavezuje iz uvoza tudi jasno označena, pravi predvolilno politično ozračje že preveč razgreto: »Kmet proti podpisu sporazuma Merco- svari predsednik slovenskega sin- k spoštovanju okoljskih ukrepov, sogovornik. »Na vsaki škatlici ciga- prideluje hrano za leve, desne in sredinske. Ne bomo pristali, sur o trgovini med EU in članicami dikata kmetov Anton Medved. doseganju nadstandardov, politika ret piše, da kajenje škoduje zdrav- da se kmete zlorabi v politične namene.« Tudi zaradi Mercosurja (Brazilija, Argentina, Sporazum bo namreč omogočil evropskim kmetom zateguje roč- ju, potem moramo doseči, da bo nestrinjanja je sindikat postal tarča kritik. »Najlažje je Paragvaj, Urugvaj). »Če bo 20. de- uvoz cenejše hrane, pridelane po no, vzporedno pa omogoča uvoz. tudi na hrani jasno označeno, da je streljati puščice v druge. Bodo pa kmetje najbolje ocenili uvožena iz držav Mercosur.« delo vseh nas. Dejstvo pa je, da bi morali politiki odgovarjati Protestniki želijo odločevalcem za svoje odločitve, ne pa da dobijo še boljšo službo,« dodaja v EU tudi sporočiti, da temelj kme- Medved, ki naj bi se na volilnem občnem zboru poslovil tijstva ni le pridelava hrane, tem- z mesta predsednika sindikata: »12 let življenja sem dal več tudi skrb za okolje, krajino, in Sindikatu kmetov Slovenije, dovolj je bilo.« da kmetijstvo podpira številne dru- ge vrste industrije. kriva analiza predvidenih posledic protestov v več mestih po Slove- Predvolilni šov kmetijske sporazuma, ki ga je pripravil Cen- niji, medtem ko bo KGZS prote- zbornice? ter poslovne odličnosti, bo zaradi stirala v Bruslju. A ideja ni dobila sporazuma prizadet predvsem podpore. Izvršilni odbor Sindikata Slovenska vlada je sporazum, ki kmetijski sektor. Nasprotno naj bi kmetov Slovenije je sklenil, da se bo po oceni vladajočih olajšal trgo- bili učinki za predelovalno industri- udeležijo protestov v Bruslju, po vino med državami, že podpisala, jo v povprečju pozitivni, najverje- zadnjih informacijah naj bi jih bilo prav tako se slovenski politični vrh tneje zaradi cenejše surovine. več kot 20, v Belgijo bodo s trak- Foto: ČG zavzema za čimprejšnji začetek Kmetijsko-gozdarska zbornica torji odpotovali tudi predstavniki Kmečke organizacije se 18. decembra podajajo na protest evropskih kmetov v Bruselj, govori pa se, izvajanja obeh sporazumov. Dogo- Slovenije z Jožetom Podgorškom Združenja slovenske kmečke inici- da naj bi bil kmečki punt v Sloveniji organiziran januarja. Bodo aktivaciji kmetov botrovale tudi držav- vor naj bi blažil negativne učinke na čelu naj bi od kmetijskih organi- ative. nozborske volitve? carinske vojne v ZDA, toda kot raz- zacij zdaj pričakovala organizacijo Mojca Vtič 4 Podravje petek  12. decembra 2025 Središče ob Dravi  Nujno potrebna prenova in dograditev vrtca Podravje  Tudi letos pred koncem leta pet novih vozil za ZD Ptuj Upajo, da bodo dočakali zeleno luč Direktorica ob slovesu poskrbela Vrtec Navihanček v Središču ob Dravi je že dolgo dotrajan in zastarel, pa tudi premaj- za pet novih vozil hen. Občina je zato skoraj 3,2 milijona evrov vreden projekt rekonstrukcije in novo- gradnje vrtca letos prijavila na razpis pristojnega ministrstva. Na rezultate še čakajo. Tako kot vsako leto so tudi ob izteku leta 2025 v Zdravstvenem domu Ptuj svojemu namenu predali pet novih vozil. Patronažna služba končno dobiva vozila s štiri- kolesnim pogonom za zelo težko dostopne terene. Patronažne sestre zelo veliko časa preživijo na terenu, zato so vozila zanje osnovna oprema. »Brez varnega avtomobila patro- nažna sestra ne more delati. Še posebej to velja za težko dosto- pne terene, kot sta npr. občini Majšperk in Zavrč, ki sta dobili nova vozila. Majšperška občina je že imela vozilo na štirikolesni pogon, Zavrč pa do danes sploh ne. Posodabljati smo morali tudi Foto: MH druga vozila, enostavno ne gre Zaradi prostorske stiske Vrtec Navihanček že skoraj desetletje in pol deluje na dveh lokacijah. Na foto- vse naenkrat. Zdaj smo končno grafi ji sta ravnateljica Jasna Munda in župan Toni Jelovica. dobili ustrezno vozilo za to ob- močje, kjer je teren dejansko zelo Težave z vrtcem s 380 m2 površin, ki je bil zgrajen hkrati pa zgraditi prizidek in urediti parkirišče. razgiban. Vse sestre, ki delajo na pred petimi desetletji, so postale zelo očitne že pred V vrtcu pričakujejo predvsem nujno povečanje igral- težkih terenih, imajo zdaj novejša Foto: ČG poldrugim desetletjem, ko je po besedah ravnatelji- nih površin na otroka. »Tudi dodatne prostore za delo, vozila, kar nas zelo veseli, saj to Svojemu namenu so predali pet novih vozil za različne službe ZD ce OŠ Središče ob Dravi Jasne Munda prvič prišlo do ki jih do zdaj nismo imeli, kot sta npr. večnamenski pomeni večjo varnost. Tudi tisti Ptuj. tega, da v vrtcu ni bilo več prostora za vse otroke in so prostor s telovadnico in prostor za individualno delo z avtomobili, ki morda niso novi, morali eno skupino organizirati v prostorih šole. Šola otroki,« pojasnjuje ravnateljica. S projektom želijo pri- so redno servisirani in v dobrem ri možje v decembru prinesejo To je edino racionalno,« je še po- je od vrtca oddaljena slab kilometer. Takrat je postalo dobiti tudi zunanje terase pri izhodih iz igralnic in zu- stanju,« je zadovoljna Nataša Pa- nove avtomobile. Vozni park mo- jasnila direktorica. Vozila so ku- jasno, da bo potrebna rešitev: bodisi obnova bodisi nanji dostop do sanitarij za otroke. Potrebujejo večjo nikvar, vodja ptujske patronažne ramo obnavljati, vsako leto načr- pili v paketu, objavljen je bil javni novogradnja ali gradnja prizidka. Priložnost se je poka- kuhinjo, skladišče za orodje, igrače in igrala, zbornico službe, v kateri dela 26 medicin- tovati nabavo, drugače so vozila razpis. Tokrat so izbrali avtomo- zala z letos objavljenim razpisom ministrstva za vzgo- ter glavno pisarno. Rekonstrukcija predvideva preraz- skih sester. prestara in predstavljajo prevelik bile znamke Dacia, ki so bili naju- jo in izobraževanje. Občinski svetniki so septembra poreditev in preoblikovanje notranjih prostorov, pa strošek.« godnejši. Kot ugotavljajo v Zdrav- potrdili projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo in tudi prenovo kurilnice. Ne slovo, pač pa dobri Nove pridobitve so namenjene stvenem domu Ptuj, je interes dograditev vrtca. »Objekt vrtca je star 50 let. Težave Vrednost celotne načrtovane investicije znaša sko- možje za urgenco, za center za duševno med ponudniki precej velik: »Do- so z dotrajanostjo igralnic, sanitarij, elektroinštalacij. raj 3,2 milijona evrov, od katerih si občina obeta na zdravje, dve vozili za patronažno bili smo zelo ugodno ponudbo. Sicer smo vanj vsako leto nekaj vlagali, a je potreben razpisu pridobiti dobrega 1,3 milijona evrov. Prenovo Pet novih vozil, skupaj vred- službo in eno za zobozdravstve- Nabavljamo jih v paketu, ker je celovite obnove,« pojasnjuje župan Toni Jelovica. V si želijo zaključiti do leta 2029. nih 106.000 evrov, sta svojemu no ambulanto, ki obiskuje šole in potem velik boj med ponudniki in sklopu projekta želijo urediti objekt samega vrtca, hb namenu predali ptujska županja vrtce. Skupaj imajo v ZD Ptuj tre- jih lahko kupimo po dobri ceni.« Nuška Gajšek in direktorica ZD nutno 58 avtomobilov. Celotno investicijo je kril Zdra- Ptuj Metka Petek Uhan. To je še »Če tega ne obnavljaš, so stro- vstveni dom Ptuj sam. Zelo starih 3URPRFLMVNRVSRURþLOR eno od sklepnih dejanj v tem zad- ški vzdrževanja previsoki. Ko vozil praktično nimajo več, le- 3RSROQDSUD]QLËQDL]NXĄQMDVH]DËQH njem direktorskem mandatu, ki ji vidimo, da so računi za vzdrže- tno kupijo okrog pet, šest vozil, poteče prav ta teden: »Ne gre za vanje rabljenih vozil previsoki, najstarejša so stara deset let. slovo. Vsako leto nam trije dob- začnemo načrtovati nova vozila. Dženana Kmetec Y4FHQWUX3WXM 9SUD]QLËQHPËDVXNRPHVWR]DũDULYWRSOLKOXËNDKLQVHXOLFHQDSROQLMR]YRQMHP Trnovska vas  Potrdili predlog proračuna za leto 2026 SR FLPHWX LQ ËRNRODGL YDV YDEL WXGL QDMYHËMH QDNXSRYDOQR VUHGLŕËH QD 3WXMX 4FHQWHUY3XKRYLNLMHSUDYRVUHGLŕËHSUD]QLËQHJDGRJDMDQMD Pretekli vikend je v Qcentru dišalo po poticah, ‘††‘„”‹Š‘āȂ•˜‡–‹‹Žƒ˜āǡ‹ Œ‡‘„†ƒ”‹Ž‘–Ǧ Prioriteta: zaključek začetih •ƒŒŒ‡˜‘”‰ƒ‹œƒ…‹Œ‹†”—ā„‡ Ǧ –—Œ ”‘‡‹Œ‹’”‹«ƒ”ƒŽŽ‡’‘’”ƒœ‹«‘˜œ†—指Ǥƒ•Ǧ ‹  –—Œ ’‘–‡ƒŽ‘ –”ƒ†‹…‹‘ƒŽ‘ ‘…‡Ǧ Ž‡†Œ‹ ‘† †‘„”‹Š‘āǡ ‘ā‹«‡ǡ ˜…‡–‡” –—Œ projektov Œ‡˜ƒŒ‡’‘–‹…ǡ‹Œ‡–—†‹Ž‡–‘•‹‡Ž‘†‘„”‘†‡Ž‘ ’”‹ŠƒŒƒ˜’‘‡†‡ŽŒ‡ǡ͸͸Ǥ†‡…‡„”ƒǡ‘„ͷ;Ǥ—”‹ǡ ‘–‘Ǥ‘‡”‹Ž‘ •‡ Œ‡ͷͿ‡‹’ ‹’‘•ƒ‡œ‹… –‡” ‘„‘‘„†ƒ”‹Ž˜•‡œ„”ƒ‡‘–”‘‡Ǥ ‡ƒ •”‡†Œƒ 摎ƒǤ ƒŒ„‘ŽŒæ‘ ’‘–‹…‘ •‘ •’‡Ž‹ ˜  …‡–”— –—Œ •‡ œ†”—ā—Œ‡–ƒ –‘’Ž‹ƒ ’”ƒœ‹«Ǧ Svetniki občine Trnovska vas so konec novembra na seji potrdili predlog proraču- ’‘†Œ‡–Œ—œ†”ā‡˜ƒŒ‡ ˜‘œ‹Ž  ‡–ƒ‹Ž‹‰ • –—Ǧ ‡‰ƒ ˜œ†—挃 ‹ „”‡œ•”„‘•– ’‘’‘Ž‡‰ƒ ƒǦ na občine za leto 2026. V njem je občina za prihodnje leto predvidela 2,9 milijona Œƒǡ†”—‰‘‡•–‘•‘‘•˜‘Œ‹Ž‡‰‘•’‘†‹Œ‡”—æ–˜ƒ —’‘˜ƒŒƒ Ȃ ˜•‡ǡ ƒ” ’‘–”‡„—Œ‡–‡ œƒ «ƒ”‘„‡ prihodkov in dobre tri milijone odhodkov. Razliko med odhodki in prihodki bodo ‡–‹…‡•–‡‘„«‹‡–—Œǡ–”‡–Œ‡‡•–‘Œ‡•–”‘Ǧ †‡…‡„”•‡ †‹ǡ ˜ƒ• «ƒƒ ’‘† ‡‘ •–”‡Š‘Ǥ ‘˜ƒ ‘‹•‹Œƒ ’”‹•‘†‹ŽƒŽ‡‹ ”ā‹« ‹œ‹Š‘˜Ǧ pokrili iz ostanka v letošnjem letu. ”„‘ ‹œ„”ƒƒ’‘—†„ƒ –”‰‘˜‹„‘’‘•”„‡Žƒǡ …‡˜Ǥ‹—Ž‹Š†‡Š’ƒŒ‡…‡–‡”‘„‹•ƒŽā‡’”˜‹ †ƒ •‡ „‘ ˜•ƒ •’”‡Š‘† ’‘ ƒ—’‘˜ƒŽ‹Š —Ž‹…ƒŠ •’”‡‡‹Ž ˜’”‹Œ‡–‘†‘ā‹˜‡–Œ‡Ǥ‡‰Ž‡†‡ƒ –‘ǡ ƒŽ‹ ‹æ«‡–‡ ƒŒ‘˜‡Œæ‡ ‘†‡ –”‡†‡ǡ ‘œ‡–‹Ǧ ‘ǡ ‹‰”ƒ«‡ǡ ‹œ†‡Ž‡ œƒ †‘ ƒŽ‹ ’‘•‡„‡ †”‘„‡ ’‘œ‘”‘•–‹Ȃ’”‹ƒ•„‘•–‡ƒæŽ‹˜•‡Ǥ‘—†„ƒ˜ …‡–”—Œ‡–ƒ‘”ƒœ‘Ž‹ƒǡ†ƒ„‘•–‡œŽƒŠƒƒæŽ‹ nekaj za vsak okus in vsako starost. Vse za deǦ …‡„”•‘‘„†ƒ”‘˜ƒŒ‡˜ƒ•«ƒƒƒ†‘•‡‰—”‘‡ǡ „”‡œ Š‹–‡Œƒ ‡† ”ƒœŽ‹«‹‹ Ž‘ƒ…‹Œƒ‹ ‹ „”‡œ •”„‹ǡ†ƒ„‹’‘œƒ„‹Ž‹ƒƒæ‘†ƒ”‹Ž‘Ǥƒ«—–‹–‡ǡ ƒ‘’”‹Œ‡–‘‹«ƒ”‘„‘Œ‡ŽƒŠ‘’”ƒœ‹«‘ƒǦ kupovanje, ko imate vse pod eno streho. Foto: HB ,‡ā‡Ž‹–‡’‘†ƒ”‹–‹”‡•‡ƒŒ’‘•‡„‡‰ƒƒŽ‹’ƒ•‡ Prenova športnega igrišča je že v polnem teku. ‹œ‘‰‹–‹‡‰‘–‘˜‘•–‹’”‹ ‹œ„‹”‹ǡ •‘’”ƒ˜‹‘†‰‘˜‘” †ƒ”‹Ž‹ „‘‹…‡–”ƒ –—ŒǤ ‘ —‹˜‡”œƒŽ‘ǡ ‡Ž‡Ǧ Prihodnje leto je med priori- Čaka pa jih tudi izvedba dveh 270.000 evrov. Del ureditve igri- gantno in iskreno darilo, ki se ga razveseli prav tetnimi investicijami dokončanje večjih projektov. S prenovo špor- šča bodo sicer izvedli tudi v okvi- ˜•ƒ‘„†ƒ”‘˜ƒ‡…Ȃ•ƒŒ•‹ŽƒŠ‘•ƒ‹œ„‡”‡–‘«Ǧ prenove gasilskega doma Biš, ki tnega igrišča so sicer že začeli – ru še enega pomembnega pro- ‘–‹•–‘ǡƒ”•‹ā‡Ž‹Ǥ•–˜ƒ”‹–‡’‘’‘Ž‘’”ƒœ‹«‘ poteka fazno že od leta 2023, preplastili bodo atletsko stezo z jekta, Zelene poteze Trnovska, v ’”‡•‡‡«‡Œ‡ǡ ‹ Œ‡ Š”ƒ–‹ ‘•‡„‘ ‹ ’”ƒ–‹«‘Ǥ zaključiti pa jo morajo do maja. umetno maso, sanirali odbojkar- sklopu katerega bodo uredili še ƒ”‹Ž‹ „‘‹ …‡–”ƒ –—Œ •‘ ƒ ˜‘ŽŒ‘ ˜ ’–‹‹ Gasilski dom bo tako v novi po- sko, rokometno ter malo nogo- okolico osnovne šole. Sentina. dobi pričakal praznovanje 150 let metno igrišče ter postavili fi tnes Za celoten projekt ureditve ƒŒ „‘†‘ ’”ƒœ‹‹ •’”‘櫇‹ǡ ’‘Ž‹ Ž‡’‹Š –”‡- delovanja Prostovoljnega gasil- na prostem. okolice so že dobili odobrena —–‘˜ ‹ ƒ˜†‹Š—Œ‘«‡‰ƒ ˜œ†—挃ǡ • ’‘’‘Ž‘ skega društva Biš. V prihodnjem letu se bodo nepovratna sredstva v višini ’”ƒœ‹«‘‹œ—搌‘ǡ‹•‡œƒ«‡˜…‡–”—–—ŒǤ V letu 2026 želijo dokončati lotili še ostalih korakov projek- 367.000 evrov. tudi že začete sanacije plazov. ta, ki je skupno ocenjen na kar hb petek  12. decembra 2025 Politika 5 Slovenija, Podravje  Malo interesa za sodnike porotnike zaradi mizernega plačila Sodnikom porotnikom le tri evre bruto na pol ure Septembra letos je bil v Uradnem listu RS objavljen poziv za podajo predlogov kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča na Ptuju. Skupaj naj bi jih na našem območju imenovali 50. A kandidatov je premalo. Ptuju Kdo lahko kandidira bi glede na sorazmerni delež prebivalcev pripadalo 14 sodnikov porotnikov, prispelo je le 10 predlogov. To niti ne preseneča glede na slabo plačilo; za uro dela namreč prejmejo šest evrov bruto (oz. tri evre na vsake začete pol ure Po sklepu sodnega sveta o določitvi števila sodnikov porotnikov glede na sorazmerno število prebivalcev pripada sojenja). To je manj, kot je minimalna študentska urna postavka. MO Ptuj 14 sodnikov porotnikov. Na poziv se je prijavilo le 10 kandidatov, zato ga bodo ponovili, predvidoma še ta mesec. »Trenutno velja en sistem, mi sodnik porotnik mora obvladati Mandat sodnikov porotnikov traja pet let, na to funkcijo so predlagamo popolnoma drugač- Zakon o kazenskem postopku, da lahko imenovani večkrat. nega. Nujno bi bilo, da bi se razpisi vsaj razloči ključne stvari. Ne pa, da Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan RS, ki je za kandidature objavili v javnih ob- se bojijo sodnikov, ki včasih ne že- čilih, navadni ljudje ne berejo Ura- lijo pokazati niti obtožnice sodniku dopolnil najmanj 30 let starosti, ni bil pravnomočno obsojen dnega lista. To je prvo. Drugo je se- porotniku, čeprav lahko njegovo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je veda prenizko plačilo. Tudi sodniki odločitev dva sodnika porotnika v zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju so pošteno plačani, zakaj ne bi bili nekaterih primerih celo preglasu- sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. porotniki? Pogoje za imenovanje jeta.« sodnikov porotnikov bi bilo treba zaostriti, uvesti zahtevo vsaj za Plačilo katastrofalno srednješolsko izobrazbo. Po trenu- nizko žaljivo nizko. Nas v društvu so pa evrov bruto na uro. To je izredno bolj kot to združili pritiski, ki so jih slabo plačilo. Delo porotnika – če tno veljavni zakonodaji se zahteva Sodniki porotniki so plačani zelo posamezni sodniki izvajali na nas in ga opravlja, kot je treba – pa je le, da mora biti kandidat osebno- slabo, kar je zagotovo eden izmed zahtevali poslušnost, čeprav to ni zahtevno. Strinjam se, da odnos stno primeren,« pojasnjuje Peter Foto: Nik jarh razlogov, da za to funkcijo ni za- naša naloga,« še sklene Hartman. sodnikov do porotnikov ni najbolj- Hartman, predsednik Društva po- Peter Hartman, predsednik Društva porotnikov Slovenije, opozarja nimanja. Za pol ure obravnave tri Ena izmed sodnic porotnic ptuj- ši, včasih je celo podcenjujoč, tež- rotnikov Slovenije, ki je bilo usta- na številne anomalije in težave sodnikov porotnikov. evre bruto. »To je žaljivo do sodni- skega sodišča pritrjuje tem trdit- ko prideš do informacij, ki jih želiš. novljeno lani, a so v kratkem času kov porotnikov. Tako popolnoma vam predsednika Društva poro- Zelo malo nam dopuščajo, da kaj naredili ogromne premike v smeri Odločajo o krivdi, nedolžnosti in kar seveda ni v redu. Tisti, ki so ne- razvrednotimo njihovo delo. V dru- tnikov Slovenije: »Ljudje, ki so de- vprašamo, povemo.« Vse to seve- izpostavljanja težav, s katerimi se kazni obdolženca, kar je odgovor- razgledani, se avtoritete sodnika štvu smo predlagali, da je plačilo lovno aktivni, v službah, se težko da vpliva na pomanjkanje interesa pri svojem delu srečujejo. no delo. Splošna javnost pa o tem bojijo, ne sprašujejo, mu le sledi- odvisno od teže primera. Sodniki odločijo, da so odsotni z dela, da za to delo. Hartman: »Sodnikom premalo ve: »V Sloveniji ima po jo. To pa ne sme biti namen. Tudi dobijo dobro plačilo, porotniki pa bi dan preživeli na sodišču za šest Nekateri občinski sveti so že ustreza, če porotniki niso ustavi oblast ljudstvo in ljudstvo potrjevali kandidate za sodnike mora vedeti, da smo sodniki po- razgledani!« porotnike Okrožnega sodišča Ptuj. rotniki na sodiščih zato, da skupaj Na Ptuju jih bodo naslednji teden. Hartman meni, da je nezasliša- s poklicnimi sodniki izvajamo ne- Z območja Mestne občine Ptuj so no, da v zelo težkih sodnih prime- odvisno, pravično sodno oblast. predlagani Lina Habjanič, Emil Me- rih sodelujejo sodniki porotniki Sodniki porotniki ljudstvo branimo sarič, Andrejka Mulec, Alma Mur- brez kakršnihkoli osnovnih izku- pred nepravičnimi sodbami.« selović, Tanja Nikolovski, Milan Pe- šenj, znanj itn. V 34 letih, odkar de- A Hartman meni, da na strani tek, Franjo Rozman, Janez Rožma- luje tak pravosodni sistem, sodniki pravosodja ni velikega interesa, rin, Marija Tili in Miro Vamberger. porotniki nikoli niso bili izobraže- da bi se kaj spremenilo: »Sodni- Predsednik Društva porotnikov vani. Letos so v društvu prvič sku- kom ni v interesu, da bi bili sodniki Slovenije Peter Hartman pa pro- paj s Centrom za izobraževanje v porotniki razgledani, da bi vplivali blematizira tudi način imenovanja. pravosodju in Ministrstvom RS za na sodbe. Oni jih želijo le za števi- Pravi, da se v društvu sprašujejo, pravosodje uspešno izpeljali prvo lo. Sodniki so represivni organ, ki ali je prav, da porotnike potrjuje izobraževanje: »To je šele osnova, ga imenuje država, mi zastopamo občinski svet, saj je to neposredna pomembno je, da bodo vsi sodniki ljudstvo.« vpletenost politike v sodni sistem, porotniki dobili brošuro z obve- Vztraja, da bi se sodniki porotni- čeprav bi sodstvo in politika mora- znostmi in pravicami.« Prepričan ki morali izobraziti tako o osnovnih la biti ločena: »Porotnike bi moral je, da je skrajni čas za spremembe. pojmih kot postopkih in svoje delo potrjevati sodni svet ali drug stro- Kot pravi, so glas ljudstva, državlja- vzeti resno. Nekateri ne vedo niti kovni organ znotraj sodstva, kjer ni, ki niso poklicni sodniki ali pravni tega, kaj je obtožnica, kako poteka bi o izboru odločala stroka in ne strokovnjaki, a je njihova vloga v postopek: »Pogosto izbirajo tiste Foto: ČG politika.« sodnem senatu zelo pomembna. posameznike, ki so lojalni oblasti, Interesa za sodnike porotnike ni veliko. Razlogov za to je več. Dženana Kmetec Slovenija, EU  Nova pravila za voznike dostavnikov do 3,5 tone Dragi tahografi naslednje leto obvezni tudi v kombijih Prihodnje leto bodo zaostrili zakonodajo tudi za voznike dostavnikov do 3,5 tone. Prevozniki pa opozarjajo na ne- Že zdaj je med vozniki Obvezni bodo pametni mogoče delovne razmere, ki jih skoraj silijo v bankrot. 80 odstotkov tujcev digitalni tahografi Tovornjakarji so na robu obupa. Tudi v Sloveniji so razmere alar- Nova pravila bodo veljala za vse Kot pravijo, jih evropska zakono- mantne, voznikov primanjkuje; kot voznike, ne glede na njihovo drža- daja, ki naj bi se 1. julija 2026 še pravi Pišek, jih je v tem trenutku vljanstvo, če bodo ti delali za pod- zaostrila, že zdaj sili na sam rob nekaj tisoč premalo, mladi pa se za jetje, registrirano v EU. Prav tako obstoja. »Držati se moramo vsega, ta naporen in stresen poklic ne od- bodo morala imeti tudi ta vozila vse več je birokracije, kazni so vse ločajo. »Že zdaj je med vozniki 80 tako imenovane pametne digital- hujše, več je nadzora, vendar je na odstotkov tuje delovne sile. Če se ne tahografe serije G2V2. Po doma- cestah tudi vse več zastojev ter za- bo tako nadaljevalo, bomo kmalu če povedano, odslej bodo morali mud pri nakladanju ali razkladanju pri 100 odstotkih,« dodaja. tudi kombiji uporabljati tahografe, tovora. Mnogi pa se ne zavedajo, Kaj pa pravi nova iniciativa na ki niso ravno cenovno ugodni. Ti da če obstanejo tovornjaki, obsta- področju omejitev voženj? Kot ne bodo potrebni le za prevoze za ne industrija in ekonomija se lahko omenjeno, bodo pravila začela lastne potrebe. sesuje,« je povedal Peter Pišek, veljati julija 2026, veljala pa bodo Nova pravila strožje določajo predsednik sekcije za promet pri Foto: R. Balen še za voznike lažjih tovornih vo- tudi čas vožnje in obvezni počitek. obrtni zbornici. Kombijev je v Sloveniji vse več; po novem pa bodo morali za prevoze tovora imeti pametne tahografe. zil (med 2,5 in 3,5 tone) v mednaro- Na dan bodo lahko vozniki vozi- Menjava tahografa dnem prevozu in v tako imenovani li devet ur, kar bi lahko podaljšali 1.800 evrov zapoveduje, koliko časa so vozni- kompenzirali vse logistične pro- Samo menjave tahografov so sta- kabotaži. To je prevoz blaga, ki se na deset ur, a ne več kot dvakrat ki lahko za volanom, če po nekaj bleme drugih, a če nekje zamujaš, le do 1800 evrov na en tovornjak. izvaja znotraj ene države z vozi- na teden. V enem tednu bodo lah- Dodal je, da jih zdaj dejansko ur stoji v koloni, ko čaka na na- se sesuje celotna logistična veriga. Kje se bo to ustavilo, ali odgovorni lom, registriranim v drugi državi. ko tako opravili za 56 ur voženj, v lahko nadzorujejo in pišejo kazni kladanje ali razkladanje? Tako ne Ceste po Evropi so vse bolj polne, res ne razumejo, da nas in celot- Primer kabotaže je prevoz blaga dveh zaporednih tednih skupaj pa tudi brez ustavljanja. A kako naj se morejo voziti, vsi pa hočejo tovor zastojev je nešteto, veliko časa no ekonomijo silijo v propad?« se iz Kopra v Maribor s strani italijan- največ 90 ur. drži stroge socialne zakonodaje, ki takoj. »Prevozniki naj bi na cesti porabimo samo za birokracijo ... sprašuje Pišek. skega transportnega podjetja. A. Zupančič 6 V središču petek  12. decembra 2025 Spodnje Podravje  Uporaba umetne inteligence na ptujskih srednjih šolah Dobrodošla kot pomoč, nikakor pa nadomestilo za razmišljanje Foto: Freepik V času, ko umetna inteligenca (UI) hitro spreminja načine dela, učenja in komunikacije, se tudi v ptujskih srednjih šolah srečujejo z vprašanji o njeni vlogi v iz- obraževalnem procesu. Učitelji in ravnatelji Šolskega centra Ptuj ter Gimnazije Ptuj se strinjajo, da je priho- dnost brez UI nepredstavljiva, a opozarjajo na pomen kritične, premišljene in odgovorne uporabe. Ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan mo se, kako s pomočjo dosegljive Šeruga poudarja, da je umetna in- strojne in programske opreme že- teligenca neizogiben del sodobne- lene vsebine zajeti in pretvoriti v ga sveta in jo je treba premišljeno videoobliko.« vključiti v šolski vsakdan: »Upo- Na Šoli za ekonomijo, turizem raba umetne inteligence je nekaj, in kulinariko (ŠETK) pojasnjujejo, čemur se ne moremo več izogniti. da so že več let aktivni v projektih Pomembno pa je, da mlade nauči- inovativne pedagogike in umetno mo pravilnega ravnanja z njo. Ob inteligenco obravnavajo kot eno pravilni uporabi lahko UI resnično izmed pomembnih področij so- obogati učni proces. Dijaki si lahko dobnega učenja, ki ga postopno z UI pomagajo pri reševanju nalog vključujejo v pedagoško prakso. in pripravi na teste, pri iskanju od- »Ključna je njena smiselna uporaba govorov na vprašanja kot dodaten – kot pomoč, ne kot nadomestilo Foto: ČG izziv, reševanju računskih nalog, za za lastno razmišljanje,« poudarja »Namesto šolskega balasta – polnjenja z nepomembnimi podatki, česar je šolstvo na vseh stopnjah vsekakor prepolno, je treba dijake nau- dodatno razlago snovi s simulaci- ravnateljica Darja Harb. čiti samostojno razmišljati, reševati konkretne probleme, kajpak tudi s pomočjo UI. Časi so se spremenili, uporaba UI bo nuja,« pravi eden jo in animacijo, pri učenju tujega od učiteljev Elektro in računalniške šole Ptuj. jezika za krepitev besedišča in iz- Presoja uporabe UI ražanja na različnih jezikovnih sto- prepuščena vsakemu lji pri tem bolj kot na nezanesljive jakov nalog ne opravlja samostoj- služiti le kot pripomoček pri delu, umetno inteligenco tudi zelo iznaj- pnjah. Poznavanje UI pa povečuje tudi digitalno kompetenco.« učitelju programe za prepoznavanje UI be- no, opravijo jih s pomočjo umetne ne pa kot nadomestilo za lastno dljivi. »Pri pisanju literarnih nalog sedil raje zanašajo na osebni pogo- inteligence. Včasih je takoj očitno, razmišljanje in ustvarjalnost dija- pri slovenščini telefonov nimajo Podobno razmišlja Anja Jesenek V Šolskem centru Ptuj nekih sku- vor, ustno preverjanje in opazova- da je nalogo ustvarila umetna in- ka,« je celo zapisal eden od njih. pri sebi, temveč jih morajo oddati v Grašič, ravnateljica Strojne šole pnih pravil za uporabo UI za zdaj nje dijakovega napredka ter lastne teligenca. Menim, da bi morala UI Dijaki pa so postali pri goljufanju z posebno škatlo. Pomagali pa so si s Ptuj: »Naš cilj ni preprečevati upo- še nimajo. Uporaba je trenutno izkušnje pri delu z dijaki. »Včasih je rabo umetne inteligence, temveč prepuščena presoji posameznih vendarle težko presoditi, koliko je dijake naučiti, da znajo presoditi, učiteljev, ki jo prilagajajo vsebini in delo rezultat dijakovega razume- kdaj je uporaba primerna in kdaj ciljem svojega predmeta, tudi zre- vanja in koliko prispevek umetne lahko postane past. Dijaki morajo losti dijakov. Vendar pa med ravna- inteligence,« priznava Harbova. Če razumeti, da umetni inteligenci ne telji potekajo razprave o oblikova- obstaja dvom o avtentičnosti dela, gre vedno slepo verjeti in da mo- nju skupnih izhodišč za odgovorno dijaka povabijo k zagovoru ali do- rajo znati preveriti verodostojnost uporabo umetne inteligence, pri datnemu preverjanju razumevanja informacij.« čemer se naslanjajo na izkušnje, vsebine. Na Elektro in računalniški šoli si pridobljene skozi različne projekte Tudi na Gimnaziji Ptuj ugotavlja- prizadevajo slediti sodobnim tren- inovativne pedagogike. Na Gimna- jo podobno. Pristnost na primer dom, zato novosti, kot je umetna ziji Ptuj je uporaba UI prepovedana zagotavljajo že skozi sam proces inteligenca, sprejemajo z odprtimi pri testih, sicer pa jo učitelji spod- izdelave seminarskih nalog. Kot rokami. Ob tem učitelji poudarjajo, bujajo pri raziskovanju, simulacijah pojasnjuje Šeruga, morajo dijaki na da je raba umetne inteligence pri in ustvarjalnih projektih. Uporaba osebnih konzultacijah v pogovoru pouku koristna, vendar komaj, ko je zaželena tudi pri iskanju idej. profesorjem večkrat predstaviti dijak zna vrednotiti rezultate, ki Šeruga: »Dijaki tako najprej ideje uporabljene vire, utemeljiti struk- mu jih UI poda. »Namesto šolskega zberejo sami, nato pa s pomočjo turo, zapisano besedilo, svoje raz- balasta – polnjenja z nepomemb- UI razširijo svoj nabor, na primer, mišljanje in dognanja, tako da pro- nimi podatki, česar je šolstvo na ko gre za iskanje argumentov in fesorji sproti spremljajo opravljeno vseh stopnjah vsekakor prepolno, protiargumentov.« delo in napredek: »Tematiko torej je treba dijake naučiti samostojno morajo poznati, razumeti in svoje razmišljati, reševati konkretne pro- Odkrivanje »goljufov« zaključke obrazložiti. Če profesor bleme, kajpak tudi s pomočjo UI. za zdaj še dokaj podvomi o avtorstvu, pa lahko Časi so se spremenili, uporaba UI bo nuja,« meni eden od učiteljev. uspešno zahteva zagovor pred komisijo, kar se občasno tudi zgodi. Pri nekaterih strokovnih predme- Največji izziv, ki ga umetna inte- Ob tem pa nekateri učitelji tih pa je na tej šoli raba telefona ligenca prinaša v šolski prostor, je Strojne šole Ptuj opozarjajo, da kot kamere in kot mikrofona celo vsekakor ugotavljanje pristnosti iz- se opravljanje nalog s pomočjo UI V Šolskem centru Ptuj nekih skupnih pravil za uporabo UI za zdaj še nimajo. Uporaba umetne inteligence je tre- zaželena, če ne celo obvezna: »Uči- delkov dijakov. A se na šolah učite- pojavlja zelo pogosto. »Večina di- učiteljev, ki jo prilagajajo vsebini in ciljem svojega predmeta, tudi zrelosti dijakov. petek  12. decembra 2025 V središču 7 Spodnje Podravje, Ormoško  Število vključitev v javna dela vse manjše Prva pošiljka denarja za javna dela 2026 že pošla Zavod za zaposlovanje je 30. oktobra objavil javno povabilo delodajalcem za izbor programov javnih del za leto 2026. Na območju celotne države načrtujejo vključitev približno 2.200 brezposelnih oseb v programe, okvirna višina razpo- ložljivih sredstev pa znaša slabih 21,2 milijona evrov. »Porabili smo že vsa dodeljena sredstva, vendar glede na prakso v zadnjih letih računamo na dodatna sredstva še v januarju, tudi na račun prerazporeditev neporabljenih sredstev iz drugih delov Slovenije,« pravi Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje. V letu 2025 je bilo na območju Spodnjega Foto: S. Švigelj Podravja in Ormoškega v 54 odobrenih pro- gramih javnih del vključenih 86 oseb. Država Deljena mnenja glede nacionalnih je za to območje za programe skupno name- smernic nila dober milijon sredstev, kar je, kot poja- snjujejo na ptujski službi Zavoda RS za zapo- Medtem ko se na ptujskih srednjih šolah večinoma strinjajo slovanje, zadostovalo za sprejem vseh vlože- glede načina preverjanja pristnosti izdelkov dijakov, pa so nih ponudb, ki so izpolnjevale pogoje. mnenja veliko bolj deljena pri vprašanju nujnosti oblikovanja nacionalnih smernic na tem področju. Nekateri so tako Stroški rastejo predvsem prepričani, da bo v prihodnje zagotovo treba sprejeti nacionalno na račun večjega vključevanja strategijo o umetni inteligenci v šolah. Smernice bi namreč invalidov lahko šolam pomagale pri enotnejšem pristopu in jasnejšem razumevanju, kje so meje in priložnosti uporabe umetne A vsekakor ostaja dejstvo, dodajajo na ptuj- inteligence v izobraževanju. Hkrati bi bile podpora učiteljem pri ski območni službi zavoda, da v primerjavi s vključevanju teh orodij v izobraževalni proces, kar bi olajšalo preteklostjo število odobrenih programov in nadaljnji razvoj praks, ki jih že razvijajo v okviru inovativnih vključitev v program javnih del v zadnjih letih projektov. pada, čeprav država za javna dela vsako leto Foto: ČG namenja več sredstev. Leta 2024 je bilo tako Drugi so do nekih »nacionalnih navodil« na področju UI na javnem pozivu za leto 2025 skupno na vo- »Drži, da država vsako leto za to področje namenja več sredstev, a so tudi plače in stroški v šolstvu veliko bolj zadržani. Med drugim naj trenutno niti ljo dobrih 19,2 milijona evrov, leto prej slabih v javnih delih vsako leto višji. Še pomembnejše pa je, da se v javna dela vsako leto vključu- učitelji ne bi bili enotnega mnenja glede uporabe umetne 9,3 milijona evrov, za leto 2023 okoli 14 mili- je več najranljivejših skupin, predvsem invalidov. Zanje pa je fi nanciranje precej višje kot inteligence, prav tako se razlikujejo ravni znanja in izkušenj jonov evrov. »Drži, da država vsako leto za to za druge ciljne skupine,« pojasnjuje Žirovnik. z njenim vključevanjem v pouk: »Ker so tudi izobraževalni področje namenja več sredstev, a so tudi pla- programi in starostne skupine dijakov zelo raznoliki, bi bilo če in stroški v javnih delih vsako leto višji. Še poslovanje sicer beležijo najpogostejša javna oblikovanje enotnih smernic zahtevno, saj bi težko ustrezalo pomembnejše pa je, da se v javna dela vsako dela na področju izvajanja socialnovarstve- Z novim letom višje plače vsem programom in potrebam.« Eden od učiteljev šole dodaja: leto vključuje več najranljivejših skupin, pred- nih storitev, v programih, kot sta socialno »Nacionalne smernice so zaželene, vendar se bojim, da jih vsem invalidov. Zanje pa je fi nanciranje precej vključevanje posebej ranljivih skupin ter dru- za izvajalce javnih del bodo naredili za vse enake. Tako za pouk računalništva kot za višje kot za druge ciljne skupine,« pojasnjuje žabništvo in spremljanje. Pogosta so tudi na pouk živinoreje.« Glede na to, da je področje še v razvoju, pa Žirovnik. področju okolja in prostora, kjer prevladuje Letos sprejeta novela Zakona o urejanju trga dela z novim letom bi prehitro oblikovane smernice lahko po mnenju nekaterih V preteklosti je bil delež invalidov približno program urejanja in vzdrževanja javnih povr- tudi omejile ustvarjalno in pedagoško fleksibilnost učiteljev. 25-odstoten, kasneje se je zvišal na polovico, šin ter občinskih cest. Sledijo jim programi na uvaja spremembe tudi na področju javnih del. Predvideva višje plačilo »Smernice in različne šolske prenove navadno izumljajo danes ima že čez 60 odstotkov oseb, ki so področju vzgoje in izobraževanja, kjer prevla- vključene v javna dela, status invalida, s tem duje program informiranja. za delo, pri čemer je upoštevana »salonski« učitelji, ki nimajo stika z realnostjo,« pa je poudaril pa je tudi fi nanciranje s strani države večje – Tudi največji ptujski osnovni šoli Ljudski raven izobrazbe. V osnovi se bodo še eden od učiteljev, ki ni naklonjen nacionalnemu urejanju namesto 60-odstotno je 95-odstotno. K temu vrt je občina zadnji dve leti odobrila zaposli- plače zaposlenih preko javnih del tega vprašanja. naj bi v zadnjem času precej prispevale tudi tev dveh informatork s statusom invalida, z tako gibale od najmanj zagotovljene občine s pogojevanjem odobritev javnih del delom katerih so bili zelo zadovoljni. »Za leti minimalne plače do največ 125 s tem statusom, saj to pomeni manjši strošek 2026 smo od občine prav tako pridobili so- odstotkov minimalne plače. pametnimi urami, na kar nisem ra- vedana, razen če učitelj njihovo za občine. glasje k zaposlitvi dveh informatorjev, čeprav Novost predstavlja tudi čunala. Rezultat: nalogo je napisal uporabo dovoli za izvajanja peda- bo strošek za občino nekoliko višji kot v pre- spremenjen način sofinanciranja oz. ChatGPT, vendar v takem stilu, ki goškega procesa ali drugih dejav- Številne šole z začetkom leta teklosti. A smo prejeli odgovor, da je zaenkrat subvencioniranja plače zaposlenega se ga v šoli nismo učili, zato ni bilo nosti. brez informatorjev zmanjkalo denarja za programe,« pojasnjuje preko javnih del, katere višina je veliko potrebno, da sta dijaka svoj ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. odvisna od ravni zahtevane izobrazbe prekršek priznala,« primer opisuje Ponudba izobraževanj Javna dela predstavljajo poseben program Za to, da bi programe pridobili, jim je zmanj- udeležencev, razvitosti regije in ena od učiteljic slovenskega jezika. vse večja v okviru ukrepov aktivne politike zaposlova- kalo nekaj točk, in sicer na račun tega, da so v strukture brezposelnih oseb. Uporaba telefonov med pou- nja, ki so namenjeni aktiviranju dolgotrajno prijavi za javna dela opredelili 5. stopnjo izo- Po besedah Tomaža Žirovnika kom je sicer na vseh šolah prepo- Sicer pa ravnatelji in učitelji po- brezposelnih oseb, ki so 12 mesecev ali več ne- brazbe: »Pri nas, kjer je dnevno 850 ljudi, h udarjajo, da je ponudba izobraže- prekinjeno prijavljene v evidenci brezposel- katerim moramo prišteti še vse obiskovalce, tako novela prinaša večjo finančno vanj s področja umetne inteligen- nih, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi in informator preprosto ne more biti kdorko- obveznost tako za izvajalca kot za ce danes že precej bogata, tako da razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju li. Že to otežuje izbiro, da lahko izbiramo le naročnike, torej večinoma občine. To vse šole vključujejo umetno inteli- razvoja novih delovnih mest. Prednost ima- med osebami s statusom invalida. Informa- pa velja tudi za področje ranljivih genco tudi v strokovno izpopolnje- jo invalidi in dolgotrajno brezposelni, ki so več tor mora namreč imeti dobre komunikacijske ciljnih skupin. vanje učiteljev. V okviru projekta kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brez- sposobnosti in občutek za medsebojne odno- Digitrajni učitelj so na Strojni in poselnimi in v tem času niso bili vključeni v se. Pomembna je tudi neka stalnost, da infor- Elektro šoli že izvedli več delavnic, noben program aktivne politike zaposlovanja. matorji poznajo otroke, zaposlene in starše.« matorjev, ki jih sicer v današnjem času nujno Gimnazija Ptuj v svoje letne načrte Na ptujski območni službi zavoda za za- Z novim letom tako ostajajo brez infor- potrebujejo. Po besedah ravnateljice bi bilo redno vključuje novosti, povezane nujno, da država to delovno mesto tudi pre- z UI. pozna. Zato bi moralo biti sistemizirano in pla- Na Elektro šoli poteka tudi pro- čano od države. jekt UIZI – Umetna inteligenca za Z enakimi težavami se srečujejo tudi na OŠ znanje in izobraževanje, namenjen Ormož, kjer so imeli v tem letu preko progra- krepitvi digitalnih kompetenc dija- ma javnih del prav tako zaposleno informator- kov in spodbujanju varne uporabe ko, ki je hkrati skrbela tudi za varstvo otrok, sodobnih tehnologij. čakajočih na šolski avtobus. Zaradi premalo »Tudi za naprej načrtujemo iz- sredstev za zdaj programa javnih del za pri- vedbo dodatnih predavanj, delav- hodnje leto prav tako niso pridobili, zato upa- nic za učitelje, da bodo suvereno jo, da jim bo to uspelo v januarju. »Tudi pri nas vstopali v razred, ustrezno vodili je delala gospa, ki ima priznano delno invali- dijake in pri njih razvijali spretnos- dnost in je težje zaposljiva. Si pa zelo želi dela- ti za primerno rabo in prepozna- ti. Že to, da se čuti na nek način sprejeta, pot- vanje priložnosti in pasti, ki jih UI rebna družbi, je tudi za njo dobrodošlo. Zato prinaša, ter hkrati krepili čustveno menim, da bi država morala ob vseh socialnih inteligenco, ustvarjalnost, empati- transferjih najti tudi sredstva za zaposlovanje jo in kompleksno odločanje, ki jih tistih, ki si želijo delati, pa imajo določeno ob- Foto: Freepik umetna inteligenca ne more nado- Foto: ČG liko invalidnosti,« pravi ravnatelj Aleksander nutno prepuščena presoji posameznih mestiti,« poudarja Šeruga. V letu 2025 je bilo na območju Spodnjega Podravja in Ormoškega v 54 odobrenih progra- Šterman. Hojka Berlič mih javnih del vključenih 86 oseb. Hojka Berlič 8 Podravje petek  12. decembra 2025 Sveti Andraž  Številne sanacije po neurjih zaradi zamud šele prihodnje leto Že med oblikovanjem proračuna 2026 napoved rebalansa V občini Sveti Andraž so v neurjih leta 2023 utrpeli precejšnjo škodo – narasle vode so poškodovale enega od mostov in več cestnih odsekov, sprožili so se številni plazovi. Nekaj sanacij jim je ob počasnem mletju državnih mlinov, ki dodeljujejo sredstva za projekte, Načrtujejo zadolževanje uspelo zaključiti šele ob izteku tega leta, nekaterih pa se bodo lahko lotili šele v prihodnjem. Ob številnih neznankah zato že v postopku sprejemanja proračuna za leto 2026 napovedujejo rebalans v prvih mesecih prihodnjega leta. za 180.000 evrov V občini Sveti Andraž v »Projektno dokumentacijo imamo prip- Slovenskih goricah v predlogu ravljeno. Kar je bilo nujno, smo izvedli. Za proračuna za leto 2026 načrtujejo nekatere večje sanacije, ki jih še moramo prihodke v višini 2,55 milijona evrov izvesti, pa čakamo na državo. Smo na- ter za 2,73 milijona evrov odhodkov. mreč majhna občina s temu primerno niz- Ob tem načrtujejo zadolževanje v kim proračunom, da si tako velike investi- višini 180.000 evrov. Največji cilj na cije težko privoščimo sami,« pravi županja področju investicij bo dokončanje Darja Vudler Berlak. Prav zaradi čakanja kulturno-sakralnega objekta v na odobritev sredstev od države so šele vrednosti dobrih 400.000 evrov. proti koncu leta izvedli dve večji sanaciji: Upajo na državno financiranje rušitev starega in gradnjo novega mostu zahtevne sanacije plazu na cesti, čez obrobni jarek Pesnice, povezovalni ki vodi proti avtocesti, ocenjene na most proti občini Trnovska vas, kar je bilo več kot pol milijona evrov. V načrtu končano v novembru. Plaz pod cerkvijo v imajo projekt zelene ureditve okolice občinskem središču Vitomarci, kjer je bilo osnovne šole in vrtca v vrednosti treba zgraditi oporni zid, so zaključili v za- okoli 600.000 evrov. Pomemben četku decembra. »Vse smo imeli že prip- pa je tudi projekt ureditve odseka ravljeno, izvedli smo tudi že javno naro- ceste od gasilskega doma do šole. čilo. Čakali smo le na odobritev sredstev. Foto: HB Predlog proračuna je 14 dni v javni Brez odobritve si nismo mogli privoščiti Svetniki Svetega Andraža so potrdili predlog proračuna za leto 2026. začetka del na podpornem zidu,« je med obravnavi. drugim svetnikom ob sprejemanju tret- bomo projekt izvajali v letu 2026. Vred- namenjenega za slednje. Glavnina denarja proračunu za leto 2026 za zdaj predvideli jega rebalansa letošnjega proračuna po- nost sanacije je sicer okoli 85.000 evrov,« je sedaj namenjena za neurje 4. avgusta le 5.000 evrov, čeprav naj bi bila vrednost jasnjeval direktor občinske uprave Miran je še povedal Čeh. 2023, mi pa smo imeli neurja v maju, juniju sanacije po prvih ocenah več kot pol milijo- projektov. »Tudi za vse letošnje investicije Čeh. V tem letu so načrtovali tudi sanacijo in juliju,« je še dejal Čeh. Zato so bili tudi na evrov. Druga večja sanacija bo že ome- bi bilo bolj primerno, če bi jih lahko izvajali meteorne kanalizacije pri OŠ Vitomarci, ki Glavnina denarja za sanacije pri oblikovanju proračuna za leto 2026 ne- njena ureditev odvodnjavanja v samem že poleti. Upamo, da se je država letos ne- je bila poškodovana v neurjih leta 2023. Vendar je tudi tu prišlo do precejšnjega po avgustovskih neurjih koliko previdni. »Ko bomo dobili potrditve centru občine, na območju od gasilskega kaj naučila in bomo lahko začeli z izvedbo projektov od države, pa bomo postavke doma do šole, kjer je bila poškodovana sanacij veliko prej.« zamika. »Vso dokumentacijo mora na- Za leto 2026 so v redne programe drža- za posamezne projekte hitro povišali z meteorna kanalizacija. Ob tem pa jih ča- Po besedah županje pa kljub temu, da mreč pripraviti državna tehnična pisarna, ve za sanacijo škode po poplavah znova rebalansi proračuna,« pojasnjuje županja. kajo tudi sanacije nekaj manjših odsekov država namenja manj sredstev za neurja kjer se je vse skupaj za več mesecev usta- prijavili še preostale manjkajoče sanacije, Največji zalogaj jih čaka pri sanaciji plazu poškodovanih cest. Na občini so sicer pred avgustom 2023, vendarle upajo, da vilo. Dokumentacijo smo sedaj pridobili, a tudi za neurja iz leta 2024. »Trenutno pa ob cesti, ki občino povezuje s pomurskim prepričani, da bo država v prihodnjem letu bodo njihove sanacije dobile zeleno luč. rešujemo še nekatere podrobnosti. Zato še ni jasno, koliko denarja bo v proračunu krakom avtoceste. Na tej postavki so v vendarle nekoliko pohitela s potrjevanjem hb Majšperk  Zobozdravstvena ambulanta le štiri dni v tednu Podravje  Naložbe v lokalno elektroenergetsko omrežje Zobozdravnik po slabem letu Za obnovo omrežja že odhaja pet milijonov evrov Po slabem letu dni Zobozdravstveno ambulanto Majšperk zapušča zobozdravnik Dejan Elektro Maribor je v letu 2025 v lokalno elektroenergetsko omrežje na ptujsko-ormoškem Noveski. Strahu, da bi bolniki ostali brez zobozdravstvene oskrbe, za zdaj ni, saj so v Zdrav- območju skupno vložil pet milijonov evrov. Investicije so vključevale gradnjo novih pod- stvenem domu Ptuj že našli zamenjavo. Uvaja se nova zobozdravnica Marta Bečani. zemnih in nadzemnih vodov, kabliranje, rekonstrukcijo dotrajanih vodov ter vključitev novih transformatorskih postaj (TP), s čimer želijo izboljšati zanesljivost omrežja. Foto: Mojca Vtič Letos februarja je v Zobozdravstveni ambulanti Majšperk začel delati zobozdravnik Dejan Noveski, ki pa je ZD Ptuj obvestil, da gre med zasebnike. Enako je že pred leti storil njegov brat Damir Noveski. Foto: ČG Po odpovedi koncesije oz. upo- odhodi, nadomeščanja. ZD Ptuj je densko na Ptuju. Z januarjem Elektro Maribor namerava v letu 2026 zgraditi pet novih transformatorskih postaj. kojitvi dolgoletnega zobozdrav- takrat zagotovil, da kader ima, in 2026 bo v Zobozdravstveni am- nika Velemirja Trifunca je letos posledično so v Majšperku izpelja- bulanti Majšperk zobozdravnica Največ, 1,9 milijona evrov, je bilo porabljenih formatorskih postaj (TP), pet pa so jih obnovili. v začetku leta eno od dveh li postopke v skladu z zakonodajo. redno delala od torka do petka, za rekonstrukcije podzemnih vodov, pri čemer so V letu 2026 Elektro Maribor v Spodnjem Podrav- zobozdravstvenih ambulant prev- Toda že po desetih mesecih ob ponedeljkih pa bo do prihoda največje naložbe izvedli v občinah Videm (304.000 ju načrtuje naložbe v višini približno 5,5 milijona zel ZD Ptuj. Župan Sašo Kodrič je se Majšperčani soočajo s spre- nove zobozdravnice delala še v evrov) in Ormož (240.000 evrov). V drugih obči- evrov, namenjene nadgradnji in obnovi elektroe- ob predaji obnovljenih prostorov membami v delu ambulante. Zobozdravstveni ambulanti Žeta- nah so se zneski gibali v povprečju med 20.000 in nergetskega omrežja. Največ sredstev bo porablje- ambulante pozdravil prihod no- Ambulanta ne obratuje vsak dan, le,« so pojasnili v ZD Ptuj. 40.000 evri. Za zamenjavo dotrajanih električnih nih za zamenjavo dotrajanih električnih drogov, vega zobozdravnika Dejana No- uvaja se nova zobozdravnica, saj Zobozdravstveno ambulanto je drogov so namenili približno 1,6 milijona evrov, pri skupaj 2,1 milijona evrov. Za izgradnjo novih pod- veskega, ob tem pa spomnil, da je dosedanji zobozdravnik Dejan v začetku leta obnovila občina, ZD čemer so v vseh občinah skupaj porabili približno zemnih vodov je predvidenih približno 800.000 bilo ob napovedi prehoda s konce- Noveski odhaja med zasebnike. Ptuj pa je nabavil popolnoma vso pol milijona evrov. Na območju občine Majšperk evrov, za rekonstrukcije pa približno dva milijona sije na izvajalca zobozdravstvenih »Zobozdravnica Marta Bečani se opremo, za kar so namenili več so dodatno izvedli dela v višini 400.000 evrov, v evrov. storitev pod okrilje ZD Ptuj kar je zaposlila pri nas v novembru kot 50.000 evrov, je ob otvoritvi Zavrču v višini 347.000, Žetalah in Podlehniku v vi- Nove transformatorske postaje nameravajo nekaj pomislekov in razprav med 2025. Zaradi uvajanja in spozna- ambulante dejala takratna direk- šini 285.000 evrov. Za preostalih 816.000 evrov so postaviti v Središču ob Dravi, Ormožu, Svetem To- občani. Skrbel jih je obseg – torej vanja dela in sodelavcev dela torica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. zgradili nove podzemne vode. Med pomembnejši- mažu, Vidmu in Grajeni. dostopnost storitev, morebitni do 31. decembra še dvakrat te- Mojca Vtič mi investicijami je bila tudi gradnja 13 novih trans- Estera Korošec petek  12. decembra 2025 Kmetijstvo 9 Podravje  Koga ščiti država v Halozah? Haloški vinogradi v slepi ulici zemljiške politike Vinogradniška družina Brodnjak, Ptujska klet, Vinarska zadruga Haloze ter župani treh haloških občin Zavrč, Podlehnik in Cirkulane so se podpisali pod pismo, naslovljeno na kmetijsko ministrstvo. Opi- sali so stanje haloškega vinogradništva in uničevanje kulturne kra- jine tudi z izbiro zakupnikov vinogradniških površin v državni lasti, katerih primarni cilj ni pridelava grozdja, temveč subvencije. Na zadnji seji ptujske območne izposta- tem so spomnili, da se je v zadnjih petih ve KGZS je vinogradnik Stanislav Brodnjak letih na 90 odstotkov razpisanih zemljišč izpostavil zakupnika vinogradov Perma- na območju Haloz prijavil le Permakultur- kultuni inštitut Maribor, ki v Halozah uvaja ni inštitut Maribor, drugih interesentov ni nove prakse obdelave površin. Slednji vi- bilo. »Velik igralec na tem področju je vse- nogradniške in druge površine obdelujejo kakor Ptujska klet, ki pa v zadnjem času ni v skladu s permakulturnimi smernicami, je pokazala pravega interesa, da bi se stanje povedal direktor inštituta Matej Kline in izboljšalo.« pojasnil, da je njihov cilj trajnostno kmetij- stvo, kjer na isti površini pridelujejo razno- Pravila brez vsebine vrstno hrano, namesto fi tofarmacevtskih sredstev pa uporabljajo naravne metode. Ne le da vinogradniške površine posta- Številni, predvsem veliki haloški vino- jajo poligon za nove (vprašljive) kmetijske gradniki pa njihov ekološki način dela prakse, obstoječi vinogradniki, ki vendarle želijo širiti dejavnost, težko ali celo ne mo- razumejo zgolj kot učinkovit poslovni rejo do želenih vinogradov v upravljanju model minimalne obdelave z mulčenjem Sklada kmetijskih zemljišč. S tovrstno pre- za pridobitev subvencij. Obenem jih skrbi preko se je soočila ravno družina Brodnjak, Foto: Marko Vindiš tudi rumenica, ki naj bi se širila iz teh vi- ki je želela zakupiti dva vinograda pod Permakulturni inštitut naj bi pridobil dva vinograda v neposredni bližini nekdaj ene bolj znanih turističnih postojank v Halozah nogradov. Švabovim, ki veljata za eni izmed najbolj- – pod gostiščem Švabovo. Z ministrstva pa na pozive in skrbi Ha- ših vinogradniških leg. Sklad je vinograda ložanov odgovarjajo: »Permakulturni dodelil Permakulturnemu inštitutu, saj je zdaj zakupljenih površin izkazuje skrajno grozdja, in sicer tudi zaradi vedute vino- intervencijami v vinskem sektorju, vendar pristopi sami po sebi niso negativni, saj slednji mejaš in ima po pravilniku o zakupu klavrno podobo. Nekdo, ki prihaja od dru- gradniške pokrajine. jo bo še bolj ciljno treba nasloviti v novi temeljijo na sonaravni rabi tal, povečanju kmetijskih zemljišč prednost. »Sklad druge god, nikoli ne bo razumel, kaj določene Slovensko vinogradništvo že tako izsto- skupni kmetijski politiki po 2027.« Toda ob biodiverzitete in dolgoročni rodovitnosti. možnosti, kot da za zakupnika izbere Per- stvari pomenijo v lokalnem okolju in lo- pa glede nagibov vinogradov, saj ima dve zemljiški politiki, kakršno imamo, je vpra- V določenih primerih lahko predstavljajo makulturni inštitut Maribor, ni imel,« so kalnemu prebivalstvu, seveda pa enako tretjini vinogradov več kot 15-odstotni na- šanje, koga bodo podprli – vinogradnike, del rešitve za degradirana ali ekonom- pojasnili na kmetijskem ministrstvu. velja za skrajno formalne strukture onkraj gib, v Evropski uniji pa je takšnih vinogra- ki za svoj obstoj potrebujejo vinograde, sko manj vzdržna območja.« Dodali so, Odločitev sklada je pokomentiral tudi Trojan.« dov le desetina. Terasasti vinogradi so bili ali 'vinogradnike', ki se sklicujejo na novo- da inšpekcijske službe redno obiskujejo Blaž Brodnjak. Žalosti ga, da pristojni od- Koga podpira kmetijsko pred desetletji rešitev za ohranitev vino- dobne kmetijske prakse, ki jih je specialist Permakulturni inštitut in da »kršitev ni za- ločevalci namesto vsebini sledijo izključ- znati, sklad o njih doslej ni bil obveščen. no predpisom. »Mejaš, ki je dobil v zakup ministrstvo? gradništva, sedaj tudi po oceni ministrstva za vinogradništvo Andrej Rebernišek na postajajo ena najbolj ogroženih oblik tradi- zadnji seji območne enote KGZS označil za Registrirano imajo ekološko pridelavo in soležne, manj kakovostne nižje lege, ima Brodnjaka skrbi tudi oddaja vinogradov cionalne kulturne krajine. »Ministrstvo to anomalijo in zlorabo subvencij. v tem duhu zemljišča tudi obdelujejo.« Ob prednost po defi niciji, čeprav stanje do zakupnikom, ki jim prvi cilj ni pridelava tematiko deloma naslavlja z obstoječimi Mojca Vtič Podravje  Leporečenje o poštenih trgovskih praksah Konec zastonjske prodaje krompirja Državni zbor je potrdil zakon o hrani, ki odpravlja prodajo pridelkov in izdelkov pod nabavno ceno. V praksi to pomeni tudi konec zastonjskega krompirja ob nekaj deset evrih nakupa, kot je bila praksa enega izmed trgovcev. »Tak ukrep je bil nujen, saj sta bila delo kmetov in vrednost pridelka s tovrstnimi ekskluzivnimi akcijami povsem Vsako leto manj slovenskega krompirja razvrednotena,« pravi kmetijski svetovalec in vodja ormoške izpostave KGZ Ptuj Ivan Puklavec. Količina krompirja, pridelanega v Sloveniji, se že desetletja zmanjšuje. Medtem ko so kmetje leta 2010 po uradnih podatkih Na kmetijskem ministrstvu so stva s slovenskimi dobavitelji. na sodelovanja s svojimi dobavite- Je odkup pod pridelali okrog 120.000 ton krompirja, so ga lani le še dobrih kot bistveno novost zakona o Po odmevni zgodbi Janka Majc- lji, ki temeljijo na medsebojnem za- 80.000 ton. Na drugi strani se vsa ta leta povečuje količina hrani izpostavili možnost uporabe na iz Trgovišča, ki mu je zaradi upanju in podpori tako v ugodnih proizvodnimi stroški uvoza; če se je uvoz krompirja leta 2010 ustavil pri slabih 55.000 oznake z grafi čno podobo sloven- neprevzetih količin v skladišču kot tudi v zahtevnejših razmerah normalen? tonah, je lani ta številka zrasla na dobrih 75.000 ton. ske zastave, slovenski pridelovalci ostalo 200 ton krompirja, pa spo- na trgu. Tudi pri krompirju imajo Žal več slovenskih prideloval- Največ uvoženega krompirja prihaja iz Francije, Nemčije, pa pozdravljajo predvsem prepo- ročajo, da takšne vsebine niso trgovci po razpoložljivih informa- cev zelenjave in krompirja pravi Nizozemske in Avstrije. Egiptovski krompir predstavlja manjši ved prodaje pod nabavno ceno. predmet strokovnega zbornične- cijah vzpostavljena zanesljiva par- nasprotno, številni se tudi ne upa- del slovenskega uvoza; gre zgolj za okrog 1.500 ton zgodnjega Toda ta zakonska omejitev, za ga dela. »Dodajamo pa, da smo tnerstva s slovenskimi dobavitelji, jo izpostaviti zaradi negativnih krompirja, ki pride na evropski trg že pozimi oziroma zgodaj kmete zelo pomembna, se bo za- prepričani, da se trgovci posebej kar pomeni, da prodaja slovenske- povračilnih ukrepov odkupoval- spomladi, ko domačega še ni. čela izvajati šele, ko bo vlada na trudijo, da vzpostavljajo dolgoroč- ga krompirja poteka normalno.« cev. podlagi analize ministrstva in letne analize varuha odnosov v verigi Zelenjadar Slavko Venta iz kmetijam. Kmetje namreč nismo preskrbe s hrano sprejela odloči- Cvetkovcev pa pravi: »Vprašati le pridelovalci hrane, temveč tudi tev o izvedbi ukrepa. Do končanja se moramo, kako dolgo bomo še urejevalci krajine. Ali morda mini- analiz in sprejetja sklepa pa se mo- jedli slovensko zelenjavo. Smo strstvu oz. državi slovenska hrana rajo pridelovalci znova zanašati na zelenjadarska kmetija in v kolo- in urejena krajina nista v interesu?« korekten poslovni odnos trgovcev. barju imamo tudi krompir, vendar Izkušeni kmetijski svetovalec Da v živilski verigi, predvsem v pa razmišljamo, da bi pridelavo Ivan Puklavec pa poudarja, da je cilj zelenjadarski, odnosi med kmeti slednjega opustili. Odkupna cena vsakega delavca oz. dela zaslužek in trgovci ne delujejo, so v kmeč- je bila letos na ravni izpred desetih ter dobiček, ki omogoča razvoj. Žal kih organizacijah opozarjali že let, pa vemo, kam so šli stroški. S se izračuni kmetijskega inštituta in leta. Eskaliralo je letos. Ob prvih poceni uvozom (ta naj bi bil 15 odkupne cene prepogosto močno opozorilih Kmetijsko-gozdarske centov na kilogram že spakiranega razlikujejo. Zato Puklavec pravi: zbornice, da slovenski pridelovalci krompirja) ne moremo tekmova- »Če želimo ohraniti proizvodnjo, krompirja pridelka ne morejo pro- ti. Sedaj bi moralo vlogo odigrati moramo poskrbeti, da bo plačilo dati slovenskim trgovcem oz. ti od kmetijsko ministrstvo, ki bi moralo pošteno. Kako dolgo bi vi hodili njih zahtevajo cene pod proizvod- delovati v prid kmeta in sprejeti uk- delat, če bi morali delodajalcu še nimi stroški, so iz Trgovinske zbor- Foto: J. Kljajič repe, ki bi zahtevali najprej sloven- plačati več sto evrov, da bi lahko nice odgovorili, da imajo trgovci Slovenski pridelovalci krompirja pričakujejo zgolj ceno, ki bi pokrila proizvodne stroške. Kdo bi sploh še ski odkup. S tem bi se zagotovile delali?« vzpostavljena zanesljiva partner- delal, če bi bil ob izplačilu plače delodajalcu še dolžan? stabilne cene, odkup ter prihodek Mojca Vtič 10 Kultura petek  12. decembra 2025 Knjigarnica Ptuj  Razstava Neumorni risar France Mihelič MODRA PREJA Risbe za še več znanja V spomin Savu Djuroviću (september 1966 – december 2025) o Miheličevem opusu Dragi bralci, to rubriko zaključujem ob ponede- ljkih dopoldan, običajno z novo tedensko energijo po prebrani knjigi, ki jo z veseljem priporočam na V vzhodnem stolpu Ptujskega gradu so na ta veseli dan slovenske kulture odprli razstavo Neumorni risar France Mi- tem mestu. Včasih pa z žalostjo v srcu, ker se je helič. Na njej so na ogled risbe in grafi ke iz donacije družine Musek. pretrgala življenjska nit osebi, ki mi je bila tako Pričujoča razstava je hkrati tudi ali drugače draga. Tokratni zapis tako posvečam V ospredju motiv eden izmed prvih dogodkov, s izjemnemu likovnemu ustvarjalcu, grafi čnemu katerimi bodo obeležili 120. oble- pokrajine oblikovalcu in odličnemu premišljevalcu Savu tnico umetnikovega rojstva v letu Nabor podarjenih del predsta- Djuroviću, ki je pustil neizbrisen oblikovalski 2027. Dela za razstavo sta izbrali vlja vpogled v razvoj umetnika, nje- pečat v neštetih likovno dovršenih podobah in postavili Urška Kiselak, avtorica govo zgodnje ustvarjalno obdobje, besedil v spremljajočem katalogu, opus do vstopa v vojsko leta 1941, publikacij, knjig, plakatov, vabil, knjižnih kazalk, ter Tatjana Štefanič, ki ga je tudi ko je Mihelič tudi dokončno zapus- slik … Bil je eden tistih, ki je znal inovativno in uredila. Na ogled so izbrana dela til Ptuj in se preselil v Ljubljano. Za likovno vabljivo ujeti želje naročnikov (če samo iz najnovejše pridobitve ptujskega razstavo so izbrali predvsem motiv pomislim na izvrstno oblikovane in postavljene muzeja, donacije družine Musek, pokrajine v različnih likovnih teh- zloženke Bralne značke za odrasle in vsa druga ki vključuje kar 189 risb in gra- nikah, predvsem za risbo, barvni dela za Knjižnico Ivana Potrča). Tudi njegov fi k. Gre za dela, ki omogočajo še svinčnik, pero, tuš, tudi zeleno Foto: Črtomir Goznik podrobnejši vpogled v zgodnje ob- kredo. Pri pregledu risb so ugoto- občutek za besedno sporočanje in humor ter Z odprtja razstave na novo pridobljenih del Franceta Miheliča iz dobje ustvarjanja Franceta Miheli- vili, da sta obe strani lista pogosto humanistično znanje so bili hvalevredni in vedno ča, enega ključnih umetnikov 20. donacije družine Musek v vzhodnem stolpu Ptujskega gradu: Urška porisani, kar pomeni, da gre pred- v pravi meri. Bil je ustvarjalec, ki so mu zvezde stoletja. Donacija tudi pomembno Kiselak in Aleksander Lorenčič. vsem za risbe študijske narave. O naklonjenosti begale po nebu, a zdaj, tam nekje, je dopolnjuje že obstoječo zbirko Mi- tem priča tudi dejstvo, da se na heličevih del na Ptuju. tjaž Musek, ki je skupaj z bratoma no varovala, zavedajoč se njihove našel svoj onstranski mir. številnih (tudi razstavljenih) risbah Alešem in Tomažem ptujskemu umetniške vrednosti. Po vojni je pojavljajo še dopisi, napisi, pred- Dragi bralci, tostranski Zbirko dopolnila donacija muzeju v letu 2024 poklonil risar- France Mihelič odnesel le slikarska vsem o tem, kakšne barve bo kaj v družine Musek ska in grafi čna dela. Njihov oče dela, v zahvalo pa je družini pre- mir in ustvarjalne spodbu- slikarski izvedbi. je bil namreč učenec na ptujski pustil risarska in grafi čna dela, ki de lahko najdete v noviteti Odprtja razstave Neumorni ri- gimnaziji, kjer je poučeval likovni so našla svoje mesto v ptujskem Donacija kmalu dostopna založbe Hart z naslovom sar France Mihelič se je udeležila pouk. V začetku druge svetovne muzeju. tudi na pametnem Modra preja (Karin Erlands- tudi družina Musek. Direktor Po- vojne je Mihelič dela iz svojega V imenu obeh avtoric razstave zaslonu son, iz švedščine prevedla Iva krajinskega muzeja Ptuj - Ormož ptujskega ateljeja zaupal v hram- jo je predstavila Urška Kiselak, ki je Klemenčič, Ljubljana, Hart, Aleksander Lorenčič se je družini bo družini Musek, ki je takrat ži- svoj študij zaključila z nalogo Izgi- Vsa dela iz donacije bodo kmalu Musek javno zahvalil za donacijo. vela na Hajdini. Njegova risarska, nevanje pokrajin v risbah in grafi - dostopna tudi preko pametnega 2025, 167 strani). Kot je za- V njenem imenu jo je prevzel Ma- grafi čna in slikarska dela je skrb- kah Franceta Miheliča. zaslona, ne samo trenutno razsta- pisano na zadnji platnici, je vljena, kar bo omogočilo dostop avtorica Karin Erlandsson tudi tistim, ki zaradi ovir ne morejo (1978) prepletla stvarno pri- dostopati do grafi čnega kabineta poved, v kateri se osebni spo- Franceta Miheliča v Miheličevi ga- leriji. Razstavo spremlja tudi didak- mini razrastejo v premisleke o vplivu pletenja na tiste, ki tični kotiček ter kotiček za mlajše pletejo, na njihove bližnje ter na svet okoli njih. Ker štrika- in tudi malo starejše, ki se lahko nje, kot radi rečemo, a Slovar slovenskega knjižnega jezika preizkusijo v sestavljanju različnih pravi, da je to nižjepogovorno, ni le izdelava oblačila ali Miheličevih del. Urška Kiselak se je tradicija, marveč je zgodba o potrpežljivosti, ustvarjalnosti zahvalila vsem, ki so ji pomagali pri postavitvi razstave in pisanju kata- in tihem pogumu, ko iz nič nastane nekaj lepega, trajnega loga k razstavi. in resničnega. Tudi ko svet okoli nas gori, je pletenje lahko Razstava Neumorni risar France način preživetja, izstop iz povprečja, odrešitev in pomoč Mihelič bo v vzhodnem stolpu Ptuj- tistim, ki jih preganjata naglica in stres, je pripomoček skega gradu na ogled do 4. okto- okrevanja in pomaga pri iskanju ravnovesja ter stabilnosti. Foto: Črtomir Goznik bra 2026. Branje Modre preje me je spomnilo na priljubljenost ple- Družina Musek in Tatjana Štefanič MG tenja v mladih letih. Predvsem teta Ivica in mama Marica sta bili izvrstni pletilji. Kakšne mojstrovine so prihajale iz- pod njunih rok! Puloverji, krila, šali, kape, rokavice, noga- Ptuj  Razstava dijakov ptujske umetniške gimnazije vice, oblekice in pajacki za otroke, pregrinjala, pleti, prtički … Tedaj se morda nisem zavedala vrednosti in unikatnosti spletenih oblačil, kar je z današnjega gledišča povsem oči- tno. Spomnim se učenja pletenja in drugih podobnih roč- Iz besede v sliko nih spretnosti, ki so bile del pouka gospodinjstva v osnovni šoli. In tudi navdušenja nad pletenjem med gimnazijkami V Galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju je do 8. januarja na ogled razstava dijakov 4. letnika umetniške gimnazije v mojih časih, ko smo rade oblekle ročno spletena krila, likovne smeri iz Gimnazije PtujIz besede v sliko. puloverje, bluzice in jakne. A na tako kompleksen način, »S to razstavo dijaki sporočajo kot je pletenje zajeto v knjigi Modra preja, na tak način neko drugačnost, ki je odmaknje- nisem nikoli razmišljala o vrtenju igel in volnene preje med na od učnega načrta, strogega prsti. O Političnem pletenju, kot je naslov enega od šti- šolskega okolja, kjer spoznavajo in riindvajsetih poglavij navedene knjige, pa sploh ne. Med osvajajo osnove,« o razstavi pravi drugimi zanimivostmi, da ne rečem neverjetnostmi, avtori- mentor dijakov, akademski slikar ca navaja, da so pletli tudi iz preje pižmovk, kamel in psov. in kipar Tomaž Plavec. Umetniška dela, ki so predstavljena na razsta- Pa tudi: nekoč so vpletali ženske dlačice v rokavice za večjo vi, so namreč nastajala doma, brez trpežnost. pomoči mentorjev, kjer so dijaki Modra preja, s podnaslovom Nordijska hvalnica plete- na nek način svobodnejši. Več je nju, je bila uvrščena na seznam stotih knjig, ki so to leto osebnega, avtorskega pristopa, izšle v Sloveniji; seznam pripravlja revija Bukla. hkrati pa tudi nekega njihovega avtorskega rokopisa in individua- »Petlje v pleteninah so kot besede, za cel pulover jih je lizma, kar po besedah Plavca na Foto: ČG potrebno zastrašujoče veliko,« je zapisala avtorica tople gimnaziji tudi zelo spodbujajo. Kot Dijaki na razstavi Iz besede v sliko predstavljajo dela, ki so jih zasnovali ob neki besedi, misli, zgodbi ali knjige o čarobnosti pletenja in njegovi nevidni zgodovini. je ob otvoritvi pojasnila ena od av- pesmi, ki jih navdihuje. Sama pa dodajam, da tudi besede, tako kakor pletenine, toric, Sara Vidovič, so najprej dol- lahko grejejo, umirjajo in spominjajo ter jih je potrebno v go izbirali temo, nato pa se doma razstavi za močen preplet besed in od začetka šolanja na gimnaziji tako že mnogi avtorji protokolar- zelo velikem številu za zgodbo in knjigo. sami lotili dela: »Izbrati smo morali slik, saj ima vsaka nek močan po- pokazali izjemno iznajdljivost in nih izdelkov šole. »Za prihodnost neko besedo, neko misel, zgod- men za nas.« sposobnost socialno angažirane- oblikovanja, kiparstva in slikarstva Liljana Klemenčič bo, pesem, ki nas navdihuje, ter jo Po besedah Plavca gre za izje- ga razmišljanja, kar je danes redko na Ptuju se zato ni treba bati.« prenesti v sliko. Rekla bi, da gre na mno generacijo dijakov, ki so že med mladimi. Med njimi so danes hb petek  12. decembra 2025 Ljudje in dogodki 11 Češka  Adventno doživetje v mestih Brno in Olomuc Slikoviti češki mesti navdušili Češka mesta so v prazničnem času, ko so trgi v znamenju božičnih sejmov, še posebej čudovita. O tem se je lahko prepričalo 130 potnikov, ki so se s Turistično agencijo Son- ček in družbo Radio-Tednik Ptuj odpravili na dvodnevni izlet v Brno in Olomuc. Po šestih urah vožnje so v sobo- uličnemu utripu poseben čar. Prav to okoli poldneva prispeli v Brno. tako sta v mestu veliko kolo in dr- V eni izmed pivnic so jim pripravili sališče. dobrodošlico z lokalno značilno Ulice in trgi Brna, ki je s 400.000 malico. Pokusili so »utopenec«, v prebivalci drugo največje češko kisu konzervirano klobaso. Med- mesto, so bili v soboto popoldan tem ko so v naših krajih klobase in polni ljudi. Kljub gneči je bilo v meso čez zimo konzervirali v masti mestu prijetno, čutiti je bilo dobro in zaseki, so jih na Češkem shranje- energijo in pozitivno vzdušje. Ude- vali v raztopini s kisom (podobno, leženci izleta so imeli priložnost kot pri nas vlagamo kumarice). sprehoditi se po enem najlepših Ker je klobasa »utopljena« v kisu, adventnih sejmov in kupiti kakšen jo imenujejo utopenec oziroma spominek za domov. Ogledali so si Foto: MZ utopljenec. H klobasi so v pivnici tudi veličastno katedralo sv. Petra Pred mogočno katedralo sv. Venčeslava v Olomucu postregli kozarec lokalnega piva. in Pavla, cerkev sv. Tomaža, staro Po malici je sledil ogled mesta, ki mestno hišo, Zelenjavni trg in uro razgibano. V mestu je več velikih (kužno znamenje), ki je tudi na se- tri koničaste zvonike, najvišji med porušili, v Olomucu so se odločili, je ta čas resnično v duhu prihajajo- v obliki izstrelka. Med sprehodom trgov. Decembra nanje postavijo znamu Unescove svetovne dediš- njimi je visok sto metrov. Med zna- da jih bodo ohranili. Med njimi so čih božično-novoletnih praznikov. po mestu je bilo moč občudovati stojnice in praznično okrasitev, ki čine, ter astronomska ura. menitostmi mesta sta mogočna tudi vodnjaki iz rimskega obdobja Na trgih v starem delu mesta so osupljive arhitekturne zaklade, ki vodi z enega na drugo prizorišče. Enako kot v Brnu je tudi v Olo- gotska cerkev sv. Mavricija in cer- z značilnimi antičnimi motivi. Obe postavljene prodajne hiške, mes- pričajo o njegovi bogati zgodovini. Ulice in trgi so privlačni, vse fasade mucu veliko zgodovinskih verskih kev sv. Mihaela z baročnimi kupo- mesti, Brno in Olomuc, sta vredni to krasi tisoče in tisoče lučk, ki so Navdušujoč je bil tudi sprehod hiš v mestu so obnovljene in različ- stavb. Najslavnejša je veličastna lami. Olomuc je tudi mesto vodnja- obiska in ogleda. Imata bogato lepo in domiselno razporejene. po mestu Olomuc, kjer so udele- nih barv, kot celota pa prava paša stolnica sv. Venčeslava, stara tisoč kov. V večini evropskih mest so po zgodovino, tako upravno kot tudi Več kot čudovite so velike naravne ženci izleta preživeli drugi dan. za oči. Na osrednjem trgu v mestu let. Konec 19. stoletja so jo obnovili izgradnji mestnega vodovodnega versko, akademsko in kulturno. smreke z zelo lepimi okrasitvami. Olomuc je slikovito zgodovinsko so mestna hiša, 300 let star in 35 v novogotskem slogu. Cerkev ima omrežja stare vodnjake opustili in MZ Tudi tramvaji so v lučkah, kar daje mesto, zelo urejeno in kulturno metrov visok steber Svete Trojice Foto: MZ Češka mesta so v znamenju adventnih sejmov. Po ulicah in trgih je slišati praznične melodije, vije se vonj Foto: MZ po kulinaričnih dobrotah in toplih napitkih. Brno je s 400.000 prebivalci drugo največje mesto na Češkem. Po arhitekturi zelo spominja na Maribor. Ptuj  Razstava Vino na meji »Kdor ne ljubi vina, žene, pesmi, ostaja budalo vse življenje« Ta veseli dan kulture so v Zgodovinskem arhivu Ptuj počastili z razstavo Vino na meji, ki je rezultat večletnega sodelovanja šestih arhivov, treh slovenskih v okviru katerega je še zlasti zani- miv podatek o tem, da so mnogi in treh hrvaških, združenih v delovno skupino Siher. Posvečena je vinu, simbolu kulturne in zgodovinske povezanosti ljudi ob slovensko-hrvaški meji. hrvaški gostinci v preteklosti na- bavljali vino iz Turškega Vrha, kar je Koncept sodelovanja in vsebino so ga keltska in ilirska plemena. O arhivski viri. Izbor virov za razstavo leta hranijo vinski arhiv in najstarej- nešteto zanimivih podatkov, kjer seveda povzročalo ljubosumje pri razstave sta predstavila urednika pomenu te panoge, ki je bila dolgo ni bil enostaven, saj v ptujskem ar- še slovensko vino Zlata trta, pride- je klic k spoznavanju virov,« je na hrvaških vinogradnikih in vinarjih. in idejna vodja projekta dr. Borut časa za prebivalstvo našega okraja hivu hranimo bogato vinogradni- lano iz haloškega grozdja, ki nosi odprtju razstave povedala direkto- Varaždinski časopis Naše pravice Batagelj iz ZA Celje in Ana Tuk iz tudi življenjskega pomena, pričajo ško zapuščino. Zavedanje o bogati letnico 1917. Z razstavo ponujamo rica ZA Ptuj Katja Zupanič. je leta 1907 pisal o tem, da so vina Državnega arhiva Varaždin. Delov- številne arheološke izkopanine, vinogradniški preteklosti si delimo vpogled v izredno bogato pisno iz Turškega Vrha za ljutomerskimi na skupina Siher se je podpisala predmeti in številni ohranjeni pisni tudi s Ptujsko kletjo, kjer varno že kulturno dediščino, kjer se skriva Vino iz Turškega Vrha, najboljša na Štajerskem. tudi pod projekta Trgi in mesta ob priljubljeno med štajersko-hrvaški meji in Z vlakom hrvaškimi gostinci Prva antialkoholna čez mejo. V vseh pa predstavljajo gibanja že v 19. stoletju podobnosti in specifi čnosti pros- Razstava Vino na meji je razde- tora, ki je predmet raziskovanja na ljena na šest poglavij. V poglavju Iz Posledice pitja vina predstavlja območju vseh šestih arhivov. zemlje gre v trto je na ogled staro šesto poglavje Iz glažkov gre v »Tokratna razstava je posve- arhivsko gradivo. V poglavju Iz trte glave. Te je mogoče videti tudi na čena vinu, ki je kulturno močno gre v grozdje je dokumentirano številnih razglednicah mest, tudi zvezano z zemljo in človekom na delo v vinogradu, predstavljena slogan, da kdor ne ljubi vina, žene, obmejnem območju. Tako na slo- sta tudi zaščita vinograda in uni- pesmi, ostaja budalo za celo življe- venski kot na hrvaški strani meje čenje velikega dela štajerskih vi- nje. Že v 19. stoletju se pojavi tudi pridelujemo in konzumiramo zelo nogradov okrog leta 1880 zaradi antialkoholno gibanje, ki zagovarja podobna vina, kar je v prvi vrsti fi loksere. Tretje poglavje Iz grozdja abstinenco. Leta 1903 je bila usta- zagotovo rezultat skupnega zgo- gre v sode ponuja vpogled v fazo novljena katoliška antialkoholna dovinskega izročila, tudi sodobnih predelave grozdja v vino. Četrto zveza Sveta vojna, ki se je razširila trendov. Ptuj se ponaša z dolgo so poimenovali Iz soda gre v fl aše; tudi na Hrvaško. Letnico 1929 pa tradicijo spoštovanja vinogradni- v okviru tega poglavja je predsta- imajo čudoviti plakati antialkohol- ške dediščine. Začetki gojenja vin- Foto: Črtomir Goznik vljen tudi vinski arhiv Ptujske kleti. ne kampanje. Razstavo Vino na ske trte in pridelave segajo v čas Razstava Vino na meji (Vino na granici) je na ogled v galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva Ptuj. Na Peto poglavje Iz fl aše gre v glažke meji spremlja tudi slikovni katalog. pred našim štetjem. Zaznamovala fotografi ji njeni avtorji, ki prihajajo iz treh slovenskih in treh hrvaških arhivov. je usmerjeno na konzumacijo vina, MG 12 Črna kronika petek  12. decembra 2025 Hajdina  Več let nerešene težave z eno izmed cest v naselju Slovenja vas Da prepreči promet, na cesto postavlja različne ovire Že leta 2020 je Občina Hajdina vložila zahtevo za razlastitev enega izmed občanov, ki je lastnik dela nepremičnine, po kateri poteka voden, zato parcelacija ni bila dokončana. Me- cesta v Slovenji vasi. Po njej je dolga leta nemoteno potekal promet, nato pa se je omenjeni solastnik odločil drugim uporabnikom ritev bi tako morali opraviti še enkrat. omejiti prehod. Na cesto postavlja pnevmatike, zapornico, skale … ter jim preprečuje uporabo te poti. »Takšna odločitev je bila v korist solastnika, ki pa se je tudi na to odločitev Geodetske upra- ve iz nam neznanega razloga pritožil,« so še Zapleti okrog omenjene ceste se vlečejo že povedali na občini. Zadeve se torej vlečejo že leta. Na eni strani je občan, ki trdi, da je solas- lep čas. Medtem pa po informacijah vodstva tnik dela nepremičnine, po kateri cesta pote- hajdinske občine solastnik na cesto nastavlja ka. Vztraja, da je ta del njegov in da uporabe različne ovire, ki onemogočajo promet, od enostavno ne dovoli. Na drugi so stanovalci, pnevmatik, zapornice do skal. ki so to pot uporabljali vrsto let, pa je zdaj ne »Skušali smo se večkrat dogovoriti, a to ni morejo več zaradi fi zičnih ovir, ki jih postavlja. možno. To je tudi razlog, da smo podali vlo- Občina je nekje vmes – kot posrednik, ki go za razlastitev. Trudimo se zadeve urediti. skuša zadeve urediti, a doslej neuspešno. Dejstvo je, da je bila ta cesta v uporabi mnoga »Leta 2020 je bila vložena zahteva za razlas- leta,« so pojasnili na občini. titev, ker se z dotičnim gospodom nikakor nismo mogli dogovoriti. Upravna enota Ptuj je Inšpektorji brez rešitve izdala odločbo in dovolila parcelacijo ter uredi- tev mej. Cilj je bil, da se zadeve uredijo na pa- Tudi inšpektorji naj bi si ogledali stanje na pirju in v naravi. Preveriti bi bilo treba površino terenu, a doslej salomonske rešitve, ki bi zado- razlastitve v delu, kjer poteka cesta. Čeprav je voljila obe strani, niso našli. Neuradno je sicer UE Ptuj dovolila postopek parcelacije mej, se slišati, da je občina pred leti podobno urejala je zapletlo,« so pojasnili na hajdinski občini. Is- še eno cesto in takrat del zemljišča od druge- tega leta je najprej občina ponudila odškodni- ga lastnika odkupila, saj so se uspeli dogovoriti no v višini 1932 evrov, ki jo je določila uradna za ceno. V tem primeru pa to očitno ne gre. cenilka, a neuspešno, saj je lastnik ni sprejel. Župan Stanislav Glažar pravi, da iščejo vse možne rešitve, a da gre za zaplet, ki je nastal Ne strinja se niti s tem, zaradi tega, ker v preteklosti stanja niso ure- kar mu je v korist ... dili: »To je papirnata vojna, ki jo rešujemo že zelo dolgo. Tako je, ker bi to morali že zdavnaj Geodet je sicer bil na terenu in pripravil ela- urediti, zdaj pa iščemo vse pravne poti, da to borat, a kot pravijo na občini, solastnik, s kate- vendarle rešimo. Ne preostane nam nič dru- rim so v sporu, ni dovolil izvedbe geodetskega gega. Občina dela vse, kar je v naši pristojno- postopka. Geodetska uprava je zato zavrnila Foto: ČG sti.« izdajo soglasja, češ da postopek ni ustrezno Cesto v Slovenji vasi so uporabljali dolga leta, danes je jabolko spora. Dženana Kmetec Slovenija  Poslabšanje prometne varnosti v letu 2025 Krvavi cestni davek letošnjega leta alkohol kot drogo ali psihoaktivno substanco. Glede na navedbe Kuharjeve po- licija letno izvede več kot 450.000 Leto 2025 je zaznamovalo poslabšanje prometne var- preizkusov alkoholiziranosti. Leta 2024 je bilo 10.000 voznikov na nosti. Doslej se je zgodilo 88 prometnih nesreč s smrtnim testu alkoholiziranosti pozitivnih. izidom (lani v istem obdobju 68), 27 smrtnih žrtev so Istega leta je bilo 228 voznikov, ki povzročili vozniki pod vplivom alkohola ali drog. so opravili test za droge ali druge psihoaktivne substance, pozitivnih na eno od prepovedanih drog. Na Do decembra so zabeležili 1367 Alkohol eden glavnih podlagi podatkov policije iz letoš- prometnih nesreč, v katerih so vozniki vozili pod vplivom alko- dejavnikov za nesreče njega leta pa so na AVP ugotovili, da je bilo letos 67 voznikov takih, hola, so povedali na mednarodni Resolucija tako med drugim ki so vozili tako pod vplivom prepo- konferenci. »Leto, ki se izteka, žal predvideva preučitev možnos- vedanih snovi kot tudi pod vplivom zaznamuje poslabšanje prometne ti dviga regresnih zahtevkov za alkohola. varnosti na naših cestah,« je pove- povzročitelje najhujših nesreč pod Zato te dni izvajajo decembr- dala v. d. direktorice Javne agen- vplivom substanc. »Sporočilo mora sko nacionalno preventivno akcijo cije RS za varnost prometa (AVP) biti jasno: neodgovorno ravnanje Alkohol in droge, ki jo koordinira Saša Jevšnik Kafol. Edina prava ima visoko ceno, ne le moralno, AVP in v kateri bodo policisti do pot do večje varnosti in manjšega ampak tudi fi nančno,« je dejal Rajh. 21. decembra poostreno nadzirali števila žrtev pa je po njenih bese- »Alkohol na slovenskih cestah na prisotnost alkohola in drog med dah ničelna toleranca do alkohola splošno ostaja eden izmed glavnih Foto: T. Regent vozniki. v prometu. dejavnikov nastanka prometnih V nesreči na »štajerki« je julija življenje izgubilo pet oseb. Sta, ur Po besedah Jevšnik Kafol skrb nesreč,« je povedala vodja sektorja zbujajo tudi razprave o morebitni za razvoj, preventivo in vzgojo v ce- legalizaciji konoplje za osebno stnem prometu na AVP Saša Kuhar. rabo. Izkušnje iz tujine namreč Letos so zabeležili 1367 prometnih Lucija (13. december) krajša dan. Danes bo pretežno jasno, nekaj ob- kažejo, da se je v državah, ki so -1/5 nesreč, v katerih so vozniki vozili lačnosti bo dopoldne na zahodu in sprejele takšno ureditev, število pod vplivom alkohola, in 74 pro- jugu države. Po nižinah bo megla, nesreč pod vplivom THC občutno ki se bo marsikje zadržala večji del metnih nesreč, ki so jih povzročili povečalo. »Zato želimo jasno pou- -2/7 -1/9 dneva. Najnižje jutranje temperature vozniki pod vplivom psihoaktivnih dariti, da pravica posameznika ni- bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od snovi. koli ne sme pretehtati nad pravico 8 do 15, v krajih z dolgotrajno meglo -1/12 drugih do varnosti in življenja,« je Vse več tudi drog -1/10 pa okoli 5 °C. sklenila. -2/10 OBETI: V soboto in nedeljo se bo v notranjosti nadaljevalo megleno ali Državni sekretar na ministrstvu Raziskava AVP iz leta 2024 je za infrastrukturo Andrej Rajh pa je pokazala, da je v tem letu 54 anke- 1/5 oblačno vreme, na Primorskem ter v tirancev zaužilo kanabis, 21 odstot- višjih legah pa bo precej jasno. dodal, da moramo biti za dosego cilja nič mrtvih in nič poškodova- kov vprašanih je zaužilo kokain, 14 2/15 odstotkov pa jih je zaužilo ekstazi. -1/5 nih v prometu brezkompromisni na področju psihofi zičnega stanja »Najbolj zastrašujoč podatek je bil 3/9 Napoved za Podravje voznikov. Izpostavil je, da reso- ta, da so po tistem, ko so zaužili -1/7 lucija o nacionalnem programu drogo, tudi sedli za volan,« je še varnosti cestnega prometa do povedala Saša Kuhar. V anketi so 4/16 leta 2030 predvideva konkretne in ugotovili 41 takšnih primerov, 48 stroge ukrepe za kršitelje, ki pre- odstotkov vprašanih pa je za volan 13 segajo zgolj opozarjanje. sedlo po tistem, ko so zaužili tako Vir: ARSO Rokomet Hinko Kostanjevec Ormožani (pričakovano) »V športu lahko tekmujemo z obstali v četrtfinalu vsemi na svetu« Stran 14 Stran 16 Plavanje Športnik leta 2025 Pascal in Nejc prvič za Kaj je težje, biti najboljši na reprezentanco Slovenije svetu ali v Sloveniji? Stran 14 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Jura Arsić, trener NK Aluminij Arsić: »Postavljam si visoke, ampak realne cilje« Aluminij je z uvrstitvijo na Kakšni pritiski glede rezultatov hočemo vsak teden posebej naredi- šesto mesto lestvice 1. lige pa verjetno obstajajo tudi v Alumi- ti veliko stvar. Ne zadovoljujemo se po jesenskem delu izpolnil niju, sicer bi bilo nekaj narobe. s povprečjem in tudi v prihodnje slu- J. Arsič: „Zase lahko rečem, da tim, da se lahko zgodi kaj velikega.“ cilje, ki so jih zastavili pred sem se naučil živeti s pritiski, ki jih Tukaj bi glede samozavesti pote- začetkom sezone. Novinci dobivam od nadrejenih in ki so pov- gnil določene vzporednice tudi npr. v ligi so zbrali enako število sem logični – v določeni meri so z Albertom Riero, Alešem Arnolom točk kot Olimpija ter le šest tudi privilegij. Najlažje je na pritiske in vami: delujete sicer v različnih manj od drugouvrščenega odgovoriti z dobrimi rezultati, kar klubih, ki imajo precej različne pro- je nam zelo dobro uspevalo. Bi pa račune, a vsi na igralce prenašate Maribora. Precejšnje v isti sapi povedal, da so ti pritiski veliko samozavesti. zasluge za dobre in uspešne glede na druge klube minimalni. J. Arsić: „Danes je trenerski posel predstave moštva ima Morajo pa biti, saj največji del na- tak, da imaš lahko veliko podpore zagotovo glavni trener Jura šega proračuna znašajo sredstva v smislu podatkov in analiz, ki nam Arsić. iz Nogometne zveze Slovenije in dajejo podlago za omenjeno sa- Uefe, ki so vezana na igranje v 1. ligi mozavest. Z vsem tem je priprava 44-letnik je bil na prvoligaško sce- in na dosežene rezultate.“ na tekme lažja, kot je bila nekoč. no pospremljen s precejšnjo mero Druga stvar pa je ambicioznost: skeptičnosti, a si je kot novinec med »Vsi v trenerskem štabu sam sem po naravi ambiciozen in Foto: Črtomir Goznik prvoligaškimi trenerji že v prvi polo- na igralce. vici sezone pridobil spoštovanje ko- jemljemo prvo ligo kot to poskušam prenašati Jura Arsić: „Vsi v trenerskem štabu smo mladi in hrabri, prvo ligo pa jemljemo kot velik izziv. Preprosto Ne govorim pa nekaj 'na pamet': legov, saj je igri ekipe iz Kidričevega velik izziv« rečeno, delujemo na način, da hočemo vsak teden posebej narediti veliko stvar. Ne zadovoljujemo se s postavljam si visoke cilje, ampak dodal svoj prepoznavni podpis. Je povprečjem in tudi v prihodnje slutim, da se lahko zgodi kaj velikega.“ alne. Ta ambicioznost se je jasno eden od le petih trenerjev v 1. ligi, Za igre in rezultate ste odgo- re skozi celotno vorni sami, lahko pa se zanašate videla na zadnji tekmi z Mariborom: ki so svoje ekipe vodili rezultatu 2:2 se nismo zadovoljili v določenem delu nastopa ali sklad- vrha lestvice, s Koprom doma in na premagljive. Osnovni cilj je, da si jesen; ob njem so še Albert Riera na strokovni štab. Kakšno vlogo je pri borom v gosteh vam je čim hitreje zagotovimo obstanek, (Celje), Aleš Arnol (Bravo), Jugo- odigral ta? z remijem, ampak smo iskali zmago. be so v ospredju eni, v drugem vsto- koncu Mari pijo v glavno vlogo drugi. Večkrat to tudi uspelo. Je to krona celotne- za kar moramo spomladi osvojiti od slav Trenčovski (Radomlje) in Milan J. Arsić: „Za vsakega trenerja so In jo posledično tudi dobili. Seveda lnost izved- sem že povedal, da zame ne obsta- ga jesenskega dela? 10 do 12 točk, potem pa lahko zasle- Anđelković (Primorje). njegovi sodelavci ključna stvar. Če nam ne uspe vedno, rea seveda omejena, a naše razmi- ja naziv rezervisti, ampak so igralci, J. Arsić: „Po naravi sem tekmo- dujemo ostale cilje.“ V daljšem pogovoru se je do- tukaj ni pristnih odnosov, zaupa- be je smer.“ ki začenjajo, in igralci, ki končujejo valen in se vsake takšne tekme zelo Menite, da je državni naslov že taknil številnih zanimivih tem, od nja in medsebojnega spoštovanja, šljanje gre vedno v to tekme – vsi so enako pomembni. V veselim. Zmaga z Mariborom meni oddan Celjanom? sodelovanja s športnim direktor- potem se stvari bistveno otežijo in naših primerih se je večkrat poka- osebno in vsem v klubu pomeni og- J. Arsić: „Moje mnenje je, da ta jem Robertom Kodermanom, dela igralci to nedvomno čutijo. Lahko »Na igralce gledam kot zalo, da so slednji glede vpliva na romno in je na vse vplivala zelo po- zgodba še ni zaključena. V zadnjih z igralci in strokovnim štabom ter rečem, da sem imel pri oblikova- na orkester« končni rezultat celo pomembnejši. zitivno. Pomembna je zaradi tega, krogih se je že videlo, da so močno izjemne zmage v zadnjem krogu z nju štaba izjemno srečo, sam pa se Glede minutaže je nekaj igralcev, ker smo pokazali pravi karakter: ne načeti, a jim je še vedno uspelo na- Mariborom. konstantno trudim, da se v njem vsi V kadru imate približno 25 igral- ki imajo res nekoliko manjšo, a so bi mi toliko pomenila, če bi zmagali birati točke. 12 točk je veliko in edini dobro počutijo. Še zdaleč ne deluje- cev. Na kakšen način delate z vse- vseeno zadovoljni, da so del uspeš- 0:3, kot pa sedaj, ko smo po preo- način za lov so zaporedne zmage. »Na pritiske je najlažje mo na način, da bi jaz ukazoval, dru- mi? ne zgodbe – nudimo jim dobre od- bratu zmagali 2:3. Način, kako smo Če v uvodnih spomladanskih krogih gi pa to izvrševali, ampak imamo vsi J. Arsić: „Najpomembnejši ključ odgovoriti z dobrimi nose, razvoj in spoštovanje.“ izvedli preobrat, in aplavz domačih nobena ekipa ne bo naredila serije jasno dodeljene vloge, ki jih izpol- je, da spoštujemo vse! In to niti V začetku sezone ste osvajali več navijačev, ki smo ga prejeli po tek- zmag, potem pa bo ta boj odločen, rezultati« njujemo. Odločitve so na koncu res slučajno ni fraza, ampak dejstvo. točk v gosteh, v drugem delu sezo- mi, je zagotovo nekaj za zgodovino, pa čeprav bodo Celjani še vedno moje, a te nikakor niso enosmerne. Kadrovali smo tako, da želimo med ne vam je to uspelo uravnotežiti. pa čeprav gre samo za eno tekmo in razpeti med dve tekmovanji: do- Kako deluje ekipa Aluminija? Vsi smo mladi in hrabri, prvo ligo sezono uporabljati vse igralce. Sam J. Arsić: „Na začetku smo se kar tri točke. Ja, ta zmaga je krona vse- mače prvenstvo in evropsko konfe- J. Arsić: „Že v lanski sezoni smo v pa jemljemo kot velik izziv. Prepros- gledam na igralce kot na orkester, v precej pripravljali na to, da bi pri- ga, kar smo doslej naredili skupaj renčno ligo.“ 2. ligi postavili model igre, ki smo ga to rečeno, delujemo na način, da katerem so vloge jasno razdeljene: nesli čim več točk iz gostovanj, pri v tem letu in pol. Zagotovo bo še S kakšnim igralskim kadrom v letošnji sezoni samo nadgradili. To tem pa očitno – seveda nehote – za- nekoliko izboljšala naš status med nam je zelo dobro uspelo in upam, boste začeli drugi del sezone? postavili domače tekme. Olajševal- prvoligaši in nas ne bodo več imeli da bomo tako tudi nadaljevali. S J. Arsić: „V vsakem prestopnem na okoliščina je bila, da smo doma za ekipo, ki je dobra za drugo in sla- 25 osvojenimi točkami smo zado- roku pride do določenih rošad, igrali s prvimi štirimi ekipami z le- ba za prvo ligo.“ voljni, nekaj takšnega smo si tudi to je neizogibno. Kakšne bodo v stvice, pri čemer smo bili s Celjem Vaš status se izboljšuje tudi s želeli, predvsem pa smo si želeli našem klubu, v tem trenutku tež- in Mariborom blizu (minimalna po- biti tekmovalni v vsakem srečanju. tem, da imate enako število točko ko ocenjujem, imamo pa priprav- raza 2:3, op. a.), Koper pa smo tudi Pomembno je tudi, da smo od lani kot Olimpija. ljenih več variant. Nedvomno se premagali. Na koncu se je vse ven- prenesli zmagovalno mentaliteto, J. Arsić: „Dejstvo je, da smo bližje bomo oprli na analize, ki smo jih darle postavilo na svoje mesto gle- enostavno živimo za trenutke, ko 2. mestu (6 točk zaostanka za Mari- že in jih še bomo opravili, zagoto- de gostovanj in domačih tekem.“ se po tekmah veselimo dobrih iger borom in Koprom, op. a.) kot coni vo pa bomo poslušali tudi igralce, Kakšen bi bil vaš pogled na 27 in točk.“ izpada (10 točk pred Muro in Pri- ki si bodo morebiti želeli poiskati doseženih in 32 prejetih golov? Kako pomembno je bilo vajino morjem, op. a.). Naj se ne sliši narci- nove sredine. Zavedamo se tudi, J. Arsić: „Faza branjenja je se- sodelovanje s športnim direktor- soidno, a spomladi bomo zagotovo da imamo v klubu igralce, ki so gment, ki se mu moramo nujno jem Robertom Kodermanom pri iskali točke za priključek ekipam, zanimivi za druge klube. Ker smo posvetiti v večji meri in ga krepko oblikovanju moštva pred začetkom ki so pred nami. Dokler bo možno, izboljšati. Imeli smo določene teža- razvojni klub, smo odvisni tudi od sezone? bomo zasledovali visoke cilje.“ ve s poškodbami in odsotnostmi, prodaje. Kdor bo odšel na boljše, J. Arsić: „Moje mnenje je, da sva a s tem se moramo bolje spoprije- bomo ponosni nanj in na opravlje- se v tej zgodbi oba dobro znašla. ti. Tudi drugih segmentov igre ne »Edina priložnost za no delo. Dejstvo pa je, da razpro- Poznala sva se že od prej, imava bomo zapostavljali, ampak bomo lovoriko je pokal ...« daje ne bo, da ne bomo prodajali podoben pogled na nekatere stva- iskali načine za izboljšave. Želimo za vsako ceno, glede na odhode ri, jasno pa je tudi, da se v kakšni počrpati še več rezerv, ki jih ima Ostaja pa vam še pokalno tek- se bomo ustrezno odzvali s priho- zadevi najini mnenji razlikujeta. ekipa.“ movanje, kjer ste med osmimi naj- di. Zdaj imamo zelo uravnoteženo Pomembno je, da znava to pre- boljšimi ekipami v Sloveniji. ekipo, z jasno razdeljenimi vlo- seči; če ne bi bilo tako, potem bi pokal zelo gami, in takšno želimo imeti tudi se to zagotovo odražalo na ekipi. »Aplavz navijačev v J. Arsić: „Za nas je pomemben cilj! Malo v šali in veli- spomladi. Kar se tiče strokovnega Imava pristen odnos, poslušava Foto: Črtomir Goznik Ljudskem vrtu je nekaj ko zares: rad osvajam lovorike in v štaba, lahko rečem, da bi se želeli drug drugega in prav zaradi tega Jura Arsić: „Način, kako smo izvedli preobrat v Ljudskem vrtu, in za zgodovino« zadnjih dveh sezonah sem jih tudi na kakšnem mestu okrepiti, če bo sem prepričan, da pozimi ne bo aplavz domačih navijačev, ki smo ga prejeli po tekmi, je zagotovo osvojil (3. ligo z Dravo, 2. ligo z to seveda možno. Cilj je, da bi bili razprodaje naših najbolj izpostav- jali, Aluminijem, op. a.), letošnja edina spomladi boljši.“ ljenih igralcev.“ nekaj za zgodovino, pa čeprav gre samo za eno tekmo in tri točke.“ Celotno sezono ste ponavl da je želja premagati čim več ekip z možnost je pokal … Vse ekipe so Jože Mohorič 14 Šport, šport mladih petek  12. decembra 2025 Rokomet  Pokal Slovenije (m) Ob Slovanu na fi nal 4 še Celje, Trimo Trebnje in Ormožani (pričakovano) obstali v četrtfinalu Slovenj Gradec V četrtfi nalnih tekmah Pokala Slovenije je bilo najbolj napeto na Koroškem, kjer so domačini po hudem boju in izenačeni predstavi Jeruzalem Ormož – minimalno ugnali novomeško Krko. Zmagoviti gol je v zadnji minuti dosegel Bor Breznikar. LL Grosist Slovan Pokal Slovenije, rezultati četrtfi nala: 23:29 (12:12) Trimo Trebnje – Gorenje Velenje 34:22 (16:14) Slovenj Gradec – Krka 26:25 (13:14) JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl (9 Jeruzalem Ormož – LL Grosist Slovan 23:29 (12:12) obr.), Balent; Nešić 5(1), Majhen 5, DRŠ Sebastjana Soviča – Celje Pivovarna Laško 31:40 (13:17) G. Hebar 3, Škrinjar 2, Munda 2, M. Zaključni turnir pokala bo potekal aprila prihodnje leto. Hebar 2, Fergola 1, T. Grabovac 1, Je- renec 1, Šulek, Korže Lesjak, Žunič. (12:12) vendarle prekinili 13-minut- – da bi bili iz tekme v tekmo vsaj za Trener: Marko Bezjak. no obdobje, v katerem so zabili en malenkost boljši. LL GROSIST SLOVAN: Bojić (5 sam gol … V drugem polčasu so gostje sto- V soboto nas čaka tekma obr.), Panjtar (5 obr.); Zobec 9(4), Ljevar 7, S. Slatinek Jovičić 4, Ža- pili na plin in ob slabi igri Ormoža v Trebnjem, kjer bo težko bič 3, Milvić 2, Brozovič 1, Grabner v napadu postopno višali prednost iztržiti točke, nato pa 1, Višček 1, Marguč 1, Suholežnik, (16:20 v 40. minuti). Ko je bila v ka- pred zimskim premorom Hrastnik, Mehmedčehajić, Skube. kšnem trenutku energija na strani sledita domači tekmi s Trener: Uroš Zorman. domačih, pa sta sodnika s svojimi odločitvami povsem po nepotreb- Škofl jico in Radovljico. To SEDEMMETROVKE: Ormož 3/1; Slovan 5/4. nem tehtnico še globlje nagibala sta najpomembnejši tekmi IZKLJUČITVE: Ormož 10 minut; na stran gostov ter s tem razburja- tega dela sezone, v katerih Slovan 12 minut. la občinstvo in domače igralce ter moramo vknjižiti štiri točke.“ RDEČI KARTON: Munda (49., Or- strokovno vodstvo. Če k temu priš- tejemo še napake domačinov v ob- Ignjat Nešić, Ormož: „Želeli smo mož). Foto: Črtomir Goznik Ignjat Nešić (Jeruzalem Ormož) je bil tokrat ob Majhnu najbolj učinkovit igralec Ormoža. rambi in napadu, so gostje z nekaj si na fi nal 4 in v prvem polčasu V sredo sta se v četrtfi nalu občasnega naprezanja nadzorovali smo se res dobro držali. Žal nam dogajanje na parketu. Domačinom je lahko, da ob polčasu nismo bili v pokalnega tekmovanja kako intenzivno se bosta Pogled na zapisnik je razkril, da izkoristili z delnim izidom 0:3 (6:10 vodstvu dveh ali treh golov, saj smo merila Jeruzalem Ormož ne gre oporekati želje in borbe- ekipi podali v tekmo, saj ju že pri domačinih manjkata Nik Čirović v 16. minuti). Z minuto odmora je nosti, a prednost Slovana nikoli ni imeli res dobre priložnosti za kaj in LL Grosist Slovan. V čez tri dni čakata pomembni in Jure Lukman, prvi zaradi poškod- domači trener Marko Bezjak ta na- padla pod štiri zadetke. takšnega. V drugem polčasu je bilo prvenstveni tekmi pred be, drugi zaradi bolezni. Precejšnjo let ustavil (8:10, 9:11), takoj nato je z prvenstveni tekmi z vodilnim Če so bile strasti med tekmo po- slabše, sploh ne vem, kaj je botro- minutažo sta posledično dobila Tit enako potezo reagiral Uroš Zorman gosto zelo napete, pa sta nekdanja valo temu, po vsej verjetnosti daljša štirimi dnevi so slavili Trimom (Ormož) in Celjem Grabovac in Matevž Žunič. na klopi Slovana in svojim varovan- klop Slovana, zaradi katere so lahko Ljubljančani, ki so imeli PL (Slovan). Pokalni fi nal Tekma se je začela po željah do- cem namenil nekaj krepkih ... reprezentančna kolega Marko Bez- jak in Uroš Zorman po koncu sreča- rotirali več igralcev. V zaključku se tudi tokrat vlogo favoritov. 4 pa je bil za oboje še kako mačinov, z izenačeno igro do izida Ormožani so v naslednjih minu- nja z objemom to hitro pustila za je tudi videlo, da nam je zmanjkalo Vprašanje pred tekmo je bilo, mikaven … 6:7. Edina lepotna napaka je bila, da tah držali izjemno obrambo in v sabo … energije, bili smo kar oslabljeni. si je Gašper Hebar že do 10. minute 27. minuti so povedli 12:11! Pri tem Marko Bezjak, trener Ormoža: V soboto gremo v Trebnje, zato prislužil dve izključitvi. Sledile so tri so z igralcem več celo zapravili dve „Izostanek Jureta Lukmana se nam je treba nemudoma vse misli usme- Namizni tenis  1. SNTL (m) zaporedne napake Ormožanov v priložnosti za +2. V zadnji sekundi napadu, kar so gostje nemudoma so gostje z realizirano 7-metrovko je kar poznal, čeprav so vsi osta- riti v to tekmo. Čeprav je Trimo vo- li fantje na igrišču odigrali dobro dilno moštvo lige, nikakor ne gre- Srečanje za Cirkovčane ni tekmo. V prvem polčasu smo v mo v goste z belo zastavo.“ Plavanje  PA Kurent obrambi držali skupaj, se dobro gi- Stefan Žabić, Slovan: „Zavedali bali in nasploh odigrali zelo dobro. smo se, da bo tekma predvsem s šlo v želeno smer Upanje na pozitiven izid smo lahko psihološkega vidika težka, saj smo Pascal in Nejc prvič za držali nekje do 45. minute, nato pa se pred dnevi enkrat že merili med je prišla do izraza kakovost gostov seboj. Če k temu dodamo še ormo- Med tednom so igralci dvoboj, ki se je odločal v končnici petega niza. Nino je še povedel 9:8, nato pa je Horvat z bogatejšimi iz- reprezentanco Slovenije in daljša klop. ško publiko, ki je zelo glasna, je bila NTK Cirkovce odigrali Današnji prvi polčas je pokaza- situacija še težja. V prvem polčasu zaostalo tekmo 5. kroga telj, česa so fantje sposobni, bera nam igra ni stekla, čeprav je v dolo- kušnjami dvoboj zapeljal v svojo točk v sezoni pa tega ne potrjuje. čenem trenutku kazalo na to, da bo proti ravenskemu Fužinarju. smer. Matic Slodej je na drugi strani V madžarskem Šopronu (v bližini svojih paradnih disciplinah: Pascal tesen dvoboj proti Bojanu Paviču meje med Madžarsko in Avstrijo) je Krevs v sprintu na 50 in 100 metrov Še vedno imamo prevelika nihanja v šlo bolj gladko (6:10, op. a.). Glede Ker sta imeli ekipi pred igri, od dobrih do zelo slabih minut. na soboto smo naredili veliko več dvobojem na 5. in 6. mestu odločil v svoj prid in znižal na 1:3. A potekalo mednarodno tekmovanje prosto ter v treh štafetnih nastopih, tokrat za Cirkovčane to ni bil srečen CECJM (Central European Countri- Nejc Vizjak pa na 100 metrov prsno. Ko se zdi, da smo odigrali dobro, pa tehničnih napak. V drugem polčasu enako število točk (6), je dan in gostje so z zmago Mitja Hor- es Junior Meet) za plavalce od 13 Slovenske štafete, v katerih je pride kakšna tekma, ko se zdi, da na je vendarle prišla do izraza naša ka- bilo pričakovati izenačeno vata dvoboj odločili v svoj prid. do 14 let, na katerem so sodelova- sodeloval Pascal, so v vseh treh treningih ničesar ne delamo. Čim kovost v obrambi in daljša klop ter „Na 15-letnika seveda ne želimo li tekmovalci iz desetih držav. Na nastopih dosegle nove državne re- prej je treba priti do želene kontinu- smo si zagotovili napredovanje.“ tekmo, a so jo izkušeni gostje itete in do konstantnega napredka Jože Mohorič (Mitja Horvat, Darko Jamšek nalagati prevelikega pritiska, a dej- podlagi izjemnih rezultatov v pre- korde v kategoriji do 14 let. in Bojan Pavić) na koncu stvo je, da je sposoben bistveno teklem letu sta si svoj prvi vpoklic v Rezultati dobili dokaj prepričljivo. boljših predstav, kot jih je prikazal slovensko reprezentanco prislužila Pascal Krevs: Kegljanje  2. SKl - vzhod (m) tokrat. Nekaj reprezentančnih ak- Kurentova plavalca Nejc Vizjak in - 100 m prosto: 58,30 – 19. mesto, cij in nazadnje še bolezen so storili Pascal Krevs, kar je velik korak tako NTK Cirkovce I – Fužinar - 50 m prosto: 26,34 – 19. mesto, svoje, da tokrat ni bil pravi. Tudi sre- zanju kot tudi za celotno Plavalno - 4 × 100 m mešana mix štafeta: Kegljači Fužinarja premočni Interdiskont 1:4 čanje Nina Šegula in Darka Jamška akademijo Kurent. Po prehodu iz 4:17,73 – 7. mesto (100 m prosto: se je lomilo v končnici petega niza, kategorije dečkov med kadete sta 57,58), V zadnjem, 9. krogu jesenskega Ptujčani so upali na vsaj kakšno Slodej/Koren – Horvat/Jamšek a smo ostali brez točke, ki bi lahko tako premierno nastopila tudi v re- - 4 × 100 m mešana štafeta: dela kegljaškega prvenstva je mo- tolažilno točko, toda domačini jim 0:3, Koren – Horvat 0:3, Šegula – še obrnila potek dvoboja. Ne pre- prezentančnem dresu. 4:12,62 – 7. mesto, ška ekipa Drave na Ravnah doživela tudi tega niso dovolili. Tokrat je Jamšek 2:3, Slodej – Pavič 3:2, Ko- ostane nam drugega, kot da se obr- Čeprav tekmovalna sezona tre- - 4 × 100 m prosta štafeta: pričakovan poraz s Fužinarjem, vo- svoj prvi poraz doživel tudi vodja ren – Jamšek 1:3. nemo k naslednjemu izzivu, tekmi s nutno poteka v 25-metrskih baze- 3:50,76 – 9. mesto. dilno ekipo 2. lige – vzhod. ptujske ekipe Robi Golob, ki ga je Tokratno srečanje v Cirkovcah Kajuhom Slovanom. Za mirno plov- nih, je bilo tokratno tekmovanje iz- Nejc Vizjak: v zanimivem bratskem dvoboju se je od vsega začetka nagibalo na bo v nadaljevanju si želimo dveh vedeno v 50-metrskem bazenu, kar - 100 m prsno: 1:15,07 – 16. mes- Fužinar – Drava 8:0 premagal mlajši brat Marko Go- stran gostov, začenši s tekmo dvo- točk,“ je dejal trener NTK Cirkovce predstavlja dodatno zahtevnost. to. (3321:3092) lob. V osnovi je trenutno najboljši jic, ki sta jo Mitja Horvat in Darko Danilo Piljak. Kurentova plavalca sta nastopila v UR kegljač Drave Robi Golob v mla- Jamšek gladko dobila. Da Aleks V soboto čaka Cirkovčane še eno DRAVA: Bojan Krušič 507, Mitja dih letih začel svojo kegljaško pot Koren tokrat ni najbolj razpoložen srečanje v domači dvorani, ob 17. uri Kramberger 485, Robi Golob 542, prav v vrstah Fužinarja, potem pa za igro, se je videlo tudi v prvem po- bodo gostili Kajuh Slovan. Ljubljan- Boris Premzl 545, Pavle Ilić 484, Ja- ga je ljubezen pripeljala iz Raven samičnem dvoboju, saj ga je Horvat čani imajo na svojem računu dve nez Šeruga 529. na Ptuj. Za Dravo so največ keg- gladko premagal. Nino Šegula je z točki, Cirkovčani šest. ljev podrli Boris Premzl 545, Robi Darkom Jamškom odigral izenačen Jože Mohorič Golob 542 in Janez Šeruga 529, pri Fužinarju pa so bili najboljši Bojan Golob 600, Drago Laznik 586 in Marko Golob 575. Na lestvici je Drava spet zdrsnila na 9. mesto. Prvenstvo se bo nada- ljevalo 17. januarja, ko Drava gostu- je pri ekipi RCM Špedicija v Črni na Koroškem. 2. SKL – vzhod (m) 1. FUŽINAR 9 7 2 0 50:22 16 2. LITIJA 2001 2 9 7 1 1 48:24 15 3. RCM ŠPE DICIJA 9 5 1 3 44:28 11 4. LOKOMOT IVA 2 9 5 0 4 37:35 10 5. CERŠAK 2 9 4 0 5 33:38 8 6. ZAGORJE 9 4 0 5 32:40 8 7. RADENSKA 9 3 1 5 32:40 7 8. BREŽICE 9 2 2 5 31:41 6 9. DRAVA 9 3 0 6 26: 46 6 Foto: Črtomir Goznik Foto: arhiv KK Drava Ptuj 10. TRO KOROTAN 9 1 1 7 26:45 3 Aleks Koren (NTK Cirkovce) tokrat ni odigral na pričakovani ravni. Nejc Vizjak in Pascal Krevs (PA Kurent) Janez Šeruga (Drava Ptuj) David Breznik petek  12. decembra 2025 Šport, šport mladih 15 Športnik leta 2025 Kaj je težje, biti najboljši na svetu ali v Sloveniji? Pri obilici odličnih športnikov in Izidi glasovanja članov - moška ekipa: športnic, ki jih imamo v Sloveniji, Društva športnih novinarjev nogometaši Celja 43 točk noben naslov športnik leta ni samo- Slovenije: odbojkarska reprezentanca 33 umeven – tega se najbolje zavedajo košarkarska reprezentanca 21 športniki sami. „Velik zalogaj je, da - moški: hokejska reprezentanca 11 si najboljši na svetu, ampak da si v Tadej Pogačar (kolesarstvo) 321 točk - ženska ekipa: Sloveniji, je mogoče še večji, ker Domen Prevc (smučarski skoki) 160 odbojkarska reprezentanca 48 točk imamo toliko odličnih športnikov,“ Luka Dončić (košarka) 126 košarkarska reprezentanca 47 je ob prejemu priznanja za najboljšo Jan Oblak (nogomet) 21 rokometna reprezentanca 15 prejela Janja Garnbret. Darko Jorgić (namizni tenis) 12 Tudi letos je Društvo športnih no- - ekipa v individualnih športih: ... vinarjev Slovenije (DŠNS) v Cankar- skakalna moška ekipa 63 točk jevem domu v Ljubljani na tradicio- - ženske: (Kos, D. Prevc, Lanišek, Zajc) Foto: OKS nalni prireditvi Športnik leta podeli- Janja Garnbret (športno plezanje) 271 točk namiznoteniška moška ekipa 23 Skupinska fotografi ja nagrajencev lo priznanja najboljšim v letu 2025. Nika Prevc (smučarski skoki) 238 (Jorgić, Kožul, Tokić, Hribar, Petrovski) Tretjič zapored sta bila za najboljša Tina Šutej (atletika) 133 skakalna mešana ekipa 17 ta, Nika Prevc in trener Jurij Tepeš, izbrana športna plezalka Janja Garn- ... (N. Prevc, D. Prevc, Klinec, Lanišek) športna plezalka Rosa Rekar in tre- bret in kolesar Tadej Pogačar. Šutej: »EEP je bilo eno najlepših tekmovanj Janje Garnbret, ki je letos četrtič valka skupnega seštevka svetov- ampak upam, da bo kaj uspelo tudi ner Anže Štremfelj, Tina Šutej in tre- ner Milan Kranjc ter Leja Glojnarič in letos« postala svetovna prvakinja na bal- nega pokala, svetovna prvakinja v novi sezoni,“ je povedal Pogačar. vanih in tretjič v težavnostnem ple- na veliki in srednji skakalnici ter „Slovenski šport je vrhunski že od trener Iztok Glojnarič. Tina Šutej je po podelitvi povedala: „Vsaka nova nagrada je dokaz, zanju, tokrat ni bilo na prireditvi, a svetovna rekorderka. Tretja v gla- nekdaj, lahko sem počaščen, da Voditelja osrednjega športnega da sem bila letos zelo uspešna. Nagrada pa pomeni uspeh tudi za tre- se je oglasila v videoposnetku. „Po- sovanju je bila atletinja Tina Šutej, sem del tega,“ je dodal. dogodka v državi ob koncu leta nerja, družino in vse ljudi okoli mene, ki mi stojijo ob strani. Atletika je čaščena sem, da sem spet najboljša ki je v skoku s palico osvojila tri Drugo mesto je osvojil Domen sta bila športni novinar Anže Bašelj res individualen šport, a vsak atlet potrebuje ekipo, ki stoji za njim,“ v Sloveniji. Velik zalogaj je, da si naj- medalje na velikih tekmah, marca Prevc, ki je poleg ekipnega zlata na in voditeljica ter pevka Flora Ema je dejala in se nato obrnila k ekipnemu evropskemu prvenstvu druge boljši na svetu, ampak da si v Slove- srebrni na dvoranskem svetovnem SP slavil tudi med posamezniki ter Lotrič. Glasbeno je dogodek pospre- divizije v Mariboru: „Na tem tekmovanju v Mariboru je bilo mogoče niji, je mogoče še večji, ker imamo in evropskem prvenstvu ter bron v Planici ob koncu sezone postavil mila zasedba vrhunskih glasbenikov čutiti močan ekipni duh povezanosti – to je bilo res eno najlepših tek- toliko odličnih športnikov. Zelo na SP na prostem v Tokiu. še svetovni rekord. Član ekipe v ligi Momento Cigano, poleg Flore Eme movanj letos. Vsi skupaj smo se pred domačo publiko borili za Sloveni- sem vesela. Letos sem sicer malo V moški konkurenci je bil znova NBA Los Angeles Lakers Luka Don- Lotrič pa so zapeli še Rudi Bučar, jo in smo bili zelo veseli uspeha. Jaz sem kot kapetanka ženske ekipe manj tekmovala, a izpolnila cilje v najboljši Tadej Pogačar, ki je v le- čić, ki je bil v dresu Slovenije ne le Gregor Ravnik in pevka skupine imela prva govor pred tekmo, v njem pa sem vsem v ekipi na lep način vrhunski sezoni. V novi bo mogo- tošnji sezoni še četrtič slavil na ko- član najboljše peterke evropskega povedala, kaj se od nas pričakuje in kako moramo nastopiti, Kristjan Tabu Katarina Samobor. če leto podobno letošnjemu glede lesarski dirki po Franciji. Tudi on je prvenstva, ampak tudi najboljši Čeh pa jih je prijel bolj s trdo roko – ta kombinacija je bila res uspešna.“ sta, JM tekmovanj, nekaj več bom 'v skali' nagrado prejel predhodno, saj je že strelec tekmovanja, je bil tretji. za dušo. V 2027 in 2028, ko se bodo na pripravah na novo sezono. „Za Prvič so priznanja podelili v treh bližale nove olimpijske igre, pa bom to sezono nimam pripomb, bila je kolektivnih kategorijah. Za najbolj- Namizni tenis  NTK Cirkovce spet več tekmovala,“ je povedala. vrhunska, najboljša doslej, ampak šo ekipo preteklega leta so bili v Drugo mesto je osvojila smučar- to vedno rečem. Zelo sem zadovo- moški konkurenci izbrani nogome- ska skakalka Nika Prevc, zmago- ljen. Nočem prehitevati dogodkov, taši Celja, v glasovanju za žensko ekipo leta je zmagala odbojkarska Tudi v Zagrebu pustili močan pečat reprezentanca, moška skakalna Riera: »Spomladi se ne bomo zanašali na to, reprezentanca Domen Prevc, Anže V Zagrebu v decembru tradicionalno poteka eden Lanišek, Timi Zajc in Lovro Kos pa največjih evropskih turnirjev v namiznem tenisu za kar smo naredili jeseni« je bila izbrana za najboljšo ekipo v mlade – Zagiping. Na njem v treh dvoranah nastopajo individualnih športih. igralci iz domala celotne Evrope, tudi številne reprezen- Med najbolj obleganimi na prireditvi so bili nogometaši Celja, v prvi Najboljša med športniki invalidi je tančne sestave. Del tega spektakla so bili tudi naraščaj- vrsti trener Albert Riera. „Pred nekaj dnevi sem obnovil pogodbo s bila atletinja Leja Glojnarič; tri bro- niki NTK Cirkovce. Celjem, kjer sem srečen. Imamo fantastično ekipo, pomembno pa naste medalje je osvojila na olim- Letos so znova pustili izjemen vtis, saj se je kar šeste- je tudi medsebojno spoštovanje. Osnovni cilj je, da igralci še naprej pijadi gluhih v Tokiu. Za najobetav- rici uspelo prebiti do zaključnih bojev in kolajn. napredujejo – če nam bo to uspevalo, bomo imeli večje možnosti za zmagovanje in osvajanje lovorik. Po koncu jesenskega dela si bomo nejšo mlado športno osebnost je bil Rezultati, ekipno: resnično zaslužili odmor, saj smo jeseni odigrali 35 tekem – toliko jih izbran kolesar Jakob Omrzel, zma- - mlajši kadeti: 2. mesto (Anže Safošnik, Erik Haslin- nekateri klubi, ki ne igrajo v Evropi, odigrajo v celotni sezoni. Z ekipo govalec dirke po Italiji za mlade. ger), bomo nato odšli na Mallorco, kjer bomo imeli priprave. To nima no- V uvodu prireditve je predsednik - kadeti: 3. mesto (Tai Širec, Jakob Plajnšek), bene zveze s tem, da sam prihajam od tam, ampak ker vem, da bomo Olimpijskega komiteja Slovenije - kadetinje: 1. mesto (Pia Kundih, skupaj s Klaro Raho- tam imeli odlične pogoje za priprave. Spomladi se ne bomo zanašali Franjo Bobinac podelil tudi nagrade tin Pavič ter Lano Krhlikar iz NTK Vesna). na to, kar smo naredili jeseni, ampak bo treba dobre predstave ponav- OKS, in sicer velike statue in zlate ljati še naprej – tega se zavedamo in tako bomo razmišljali tudi nasled- plakete. Te so dobili Tadej Pogačar Posamezno: nje leto. V to bom tudi sam vložil vso svojo energijo in strast. Zavedam in trener Uroš Murn, Janja Garnbret - najmlajši kadeti: 3. mesto: Voranc Plajnšek, se, da lahko sam napredujem samo s klubom, ki stoji za mano.“ in njen trener Roman Krajnik, Do- - kadetinje: 2. mesto: Pia Kundih. men Prevc in trener Robert Hrgo- JM Voranc Plajnšek in Pia Kundih Judo  Pokal Ivo Reya v Celju Šolski šport  Rokomet, dekleta S šestimi tekmovalci do štirih medalj Velika Nedelja in Ormož v naslednji krog V Celju je potekal tradicionalni V športni dvorani OŠ Velika Nede- fi nale državnega tekmovanja. V fi - – OŠ Ljudski vrt 11:13; novoletni turnir Pokal Ivo Reya v lja je potekal regijski turnir v roko- nalnem dvoboju za naslov regijskih tekma za 1. mesto: OŠ Velika Ne- judu. Skupno je v kategorijah od metu za starejše učenke. Na njem prvakinj so bile uspešnejše učenke delja – OŠ Ormož 8:5. U-12 do U-21 nastopilo več kot 250 sta si pravico do nastopa priborili domače šole. Vrstni red: tekmovalcev iz petih držav: Sloveni- po dve ekipi s ptujskega in ormo- Rezultati: je, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Make- škega območja. 1. OŠ Velika Nedelja OŠ Velika Nedelja – OŠ Gorišni- donije. Med njimi so bili tudi člani JK 2. OŠ Ormož Uspešnejši sta bili slednji, saj sta ca 14:3, OŠ Ljudski vrt – OŠ Ormož Gorišnica in JK Drava Ptuj. 3. OŠ Ljudski vrt se obe uvrstili v fi nale, s čimer sta 8:14; 4. OŠ Gorišnica Judo klub Gorišnica si že priborili napredovanje v četrt- tekma za 3. mesto: OŠ Gorišnica JM Judo klub Gorišnica je na tekmo- vanju zastopalo šest tekmovalcev, za osvojeni drugi mesti v svojih ka- tegorijah pa sta morala na blazinah največ postoriti Jaka Čuš in Blaž Bezjak – oba sta po trikrat zmaga- la in enkrat izgubila. Uvrstitve vseh tekmovalcev JK Gorišnica: U-12 (mlajši dečki): 2. Jaka Čuš +60 kg Ambrož Janžekovič, David Kelc, Blaž Bezjak, Patrik Svit Vinkovič in 7. Urban Zamuda -32 kg trener Rok Veselič (JK Gorišnica) U-14 (starejši dečki): 3. Patrik Svit Vinkovič -66 kg osvojili štiri medalje. Edino zlatega U-14 (starejši dečki) U-21 (mladinci): leska je osvojil Patrik Kojc, za kar je 1. Patrik Kojc +66 kg 2. Blaž Bezjak -81 kg potreboval dve zmagi. Anej Hrže- 3. Žane Zupanc -60 kg 2. David Kelc +100 kg njak je zmagal v polfi nalnem dvo- U-16 (mlajši kadeti): 7. Ambrož Janžekovič -73 kg boju v kategoriji do 73 kg, v fi nalu JK Drava Ptuj pa je moral priznati premoč tekme- 2. Anej Hrženjak -73 kg ca iz Velenja. 4. Patrik Gabrovec +81 kg Foto: Črtomir Goznik Šest tekmovalcev je zastopalo U-12 (mlajši dečki): 5. Eldar Sejdinović +81 kg tudi JK Drava Ptuj, tudi dravaši so 3. Jakob Jus Kozel +60 kg JM Ekipa Velike Nedelje je zmagala na regijskem tekmovanju v rokometu. 16 Šport, pogovori petek  12. decembra 2025 Boks  Dejan Zavec, Hinko Kostanjevec Kako pomemben je bil sprejem slovenske profesionalne zveze (Proboxing Slovenia) v evropsko združenje, kar se »V športu lahko tekmujemo z vsemi na svetu« je zgodilo na letošnjem kongresu v Sarajevu? D. Zavec: „Za kako velik korak je šlo, sem se začel zavedati šele v Sa- rajevu, ko sem spoznal vso razsežnost dogodka. Izjemno pomembno Dejan Zavec je pred časom je bilo, da je bil z mano Hinko Kostanjevec, ki je pripravil vso doku- gostil posebnega gosta, mentacijo za sprejem v zvezo, jaz sem moral to le še predstaviti. Ni pomembno, koliko profesionalnih boksarjev imamo v Sloveniji, šte- Hinka Kostanjevca. Izjemno vilčno se nikoli ne bomo mogli primerjati z večjimi državami (Anglija zanimiv sogovornik s pestro jih ima npr. 2500, op. a.), a za nas je to pomembno. Moja želja je, da zgodovino ima korenine v prihodnosti nekdo stopi na tisto pot, ki sem jo jaz ob koncu svoje v Stojncih, od koder izvira športne poti končal. Verjamem, da se to lahko zgodi, konec koncev njegov oče. Njegova mama smo Slovenci že večkrat dokazali, da praktično ni športa, pri katerem ne bi mogli izstopati.“ je Madžarka, rodil se je v Avstraliji, zdaj pa že več let voz, zaradi česar bi lahko ostal celo živi v Londonu. Že več kot V športu lahko tekmujemo brez olimpijskega nastopa. Nekako 20 let se ukvarja s športnim z vsemi na svetu, imamo je ta novica prišla tudi do mene in menedžmentom. takrat sem uporabil svoje poveza- najboljšega kolesarja na „Najina zgodba se je začela pov- ve in sem uredil prevoz, da je lah- svetu, najboljšo športno sem naključno, njeno bistvo pa je, ko uresničil svoje olimpijske sanje. plezalko na svetu, odlične da nas šport povezuje. Spoznal Nekaj dni kasneje je prišel nekdo rokometaše, enega naju je športni prijatelj, atlet Matic iz slovenske delegacije k meni in je najboljših košarkarjev na Osovnikar. Njegov klic je bil zelo ču- iskal Hinka Kostanjevca. Z jasnim den, saj je rekel nekaj v tem slogu, avstralskim naglasom sem mu od- svetu Luko Dončića … da bi mi rad predstavil Slovenca, ki govoril, da sem to jaz. Še enkrat je Če sem lahko kakorkoli pa ni Slovenec, in da ta Slovenec, vprašal za Hinka Kostanjevca, ker pomagal kateremu od njih, ki ni Slovenec, živi v Angliji. Nato je je mislil, da ga ne razumem, a sem sem to tudi storil in tudi v še dodal, da ima ta človek zanimive še enkrat odgovoril, da sem to jaz. poslovne ideje, ki bi me mogoče Bil je povsem zmeden, a sva potem bodoče bo tako. Lepo je biti zanimale. Seveda sem bil za to, da vendarle našla skupni jezik (smeh). Slovenec!“ se spoznamo, in že po prvem kon- Povedal sem mu, da sem po rodu Kje pa se je začela vaša ljubezen Foto: JM taktu preko telefona sem vedel, da iz Slovenije in da sem z veseljem do športa? se bo iz tega sodelovanja še nekaj Hinko Kostanjevec in Dejan Zavec pomagal Slovencu. Kakšen teden „Odraščal sem v hiši, kjer je bil izcimilo. Ko sva se po določenem kasneje mi je prijatelj iz Kidričevega šport zelo pomemben. Najprej času v Sloveniji prvič srečala tudi v prešli v fazo otroštva in najstništva, poslal časopis Delo, v katerem je bil sem postal navijač, kasneje pa sem živo, sva spoznala, da imava veliko Hinko Kostanjevec je treba organizirati dobre dogod- objavljen intervju z Avstralcem Hin- predstavljal Avstralijo v strelstvu, skupnih točk – največ športnih. Hin- Hinko Kostanjevec je vodstveni delavec z več kot 20-letnimi izku- ke, ki bodo sčasoma mednarodno kom Kostanjevcem, ki je pomagal bil sem tudi rezerva za igre Com- ko na šport gleda zelo široko, dela šnjami na področju vodenja in menedžmenta v športu, na večjih do- prepoznavni, tudi borbe za različ- Slovencem na OI. Tako se je nato monwealtha. Nato sem odšel v z atleti, nogometaši, motokrosisti, godkih, v zastopanju športnikov in v športu državnih reprezentanc. Je ne naslove. Z Golden Gloves Fight začela odpletati zgodba z mojim Anglijo, kjer sem želel postati pro- boksarji … To prijateljstvo je nato magister prava (šport/intelektualna lastnina), diplomirani pravnik in Night 3, ki je bil pred tednom dni slovenskim potnim listom, ki sem fesionalni nogometaš, a sem imel zorelo skozi leta,“ je začel Dejan. diplomirani umetnostni sodelavec (ekonomija/zgodovina). Že več kot v Ljubljani, se je to že začelo, saj ga potem tudi v resnici dobil. To je slab menedžment in nisem uspel. Njuna najmočnejša skupna toč- desetletje opravlja odvetniško prakso v Londonu, v vodilnih svetovnih so bile na sporedu kar tri borbe za bil zelo poseben trenutek,“ je dejal Vrnil sem se v Avstralijo in postal ka je seveda boks. „Večkrat sem odvetniških pisarnah, kjer ima bogate izkušnje na področju športnega različne naslove (med drugim npr. Hinko Kostanjevec. pravnik, za osnovno profesionalno ga potipal o tem, ali bi ga zanimalo prava. Svetoval je pri številnih športnih vprašanjih. Kot specializiran borba za WBC-prvaka v konkurenci sodelovanje, a je kar precej časa to mladih borcev v superlahki katego- Ko je beseda nanesla na delovanje pa sem si izbral šport. višji odvetnik deluje po vsej Angliji, Evropi, Aziji in Avstraliji. Postal sem tudi agent. Res sem odlagal – to se je zavleklo na dolgih riji, op. a.). To so že storjeni koraki slovenske športnike, je Hinko imel srečo, spoznal sem celo vrsto devet let. Potem pa je prišel trenu- in počasi prehajamo v odraslo fazo, povsem oživel: „V Sydneyju izjemnih športnikov, svetovnih pr- tek, ko sem sam želel slovenskemu Hinko Kostanjevec: člane izobraziti, kar lahko opišem kjer bomo lahko prirejali tudi borbe je Slovenija osvojila dve zlati vakov v različnih športih, nogome- boksu ponuditi nekaj več, tokrat ne »Osnova je varnost na primeru boksarskih sodnikov: za najvišje svetovne naslove in se tašev iz elitne angleške in nemške v olimpijskem boksu, ampak v pro- pošiljati jih moramo na kakovostne bodo lahko tudi naši borci in sod- medalji, Iztok Čop in Luka fesionalnem – želel sem ustanoviti boksarjev in seminarje v tujino ter s tem posta- niki predstavljali na različnih odrih Špik v veslanju ter Rajmond lige … Srečo imam, da sem spoznal tudi veliko odličnih slovenskih špor- profesionalno zvezo. Ta je že obsta- izobraževanje« viti visoke standarde. Ko bodo nato sveta. Brez vsega, kar je bilo doslej Debevec v strelstvu. To je bil tnikov, nekaj od njih je mojih tesnih jala, a je bila 'klinično mrtva', bila je ti sodniki sodili v mednarodnih dvo- storjenega, ni napredka in prav zato velik korak k prepoznavnosti prijateljev, npr. Dejan Zavec, Matic mrtva črka na papirju, v praksi ni de- Pri tem koraku, oživitvi Zveze bojih, želimo, da so prepoznavni je ta baza tako pomembna. Slovenije, niso je več tako Osovnikar, Luka Špik … Vsi po vrsti lovala. Ko sem se začel lotevati tega profesionalnega boksa Slovenije po dobro opravljenem delu in po Treba je poudariti, da ima zveza z pogosto zamenjevali s čudoviti ljudje, ki so kljub izjemnim birokratskega vozla, sem naletel na (kratko Proboxing Slovenia), je visokih profesionalnih standardih. Dejanom Zavcem odličnega liderja, nešteto težav. Vedel sem, da me vstopil Hinko Kostanjevec. Kako Doslej tovrstnega izobraževanja ni Slovaško. Na srečo imamo v športnim uspehom ostali skromni ki je spoštovan v svetu boksa. Izje- in dostopni posamezniki. Spomnim tega lahko reši samo nekdo s širšim gledate na doslej storjene korake? bilo, tudi pravila in predpisi so bili mno pa je bilo videti, da so tudi dru- športu še toliko velikih imen, se intervjuja, ki ga je Primož Roglič znanjem, najbolje nekdo nevtralen „Če se izrazim s človeško analogi- ohlapni. Sedaj ni več tako in zato gi vpleteni želeli, da se ti koraki, o od Primoža Kozmusa, Dejana dajal na Touru, vmes pa je k njemu – človek od zunaj. Potreboval sem jo, smo z oživitvijo Proboxing Slove- razumem, da nekateri sprašujejo, katerih sem govoril prej, zgodijo: od Zavca, Tima Gajserja, Tadeja pritekel sin – brez drame si ga je nekoga, ki je podkovan v mednaro- nia stopili v fazo pravkar rojenega zakaj je to sploh potrebno. Potem boksarjev, promotorjev do trener- posadil na kolena in nadaljeval z in- dnem športnem pravu, obenem pa otroka. V praksi je to pomenilo, da jim postavim vprašanje: želimo jev in sodnikov. Ko sedaj rečemo, Pogačarja, Anžeta Kopitarja, ima šport rad in je njegova strast. smo morali napisati pravila in pred- biti dobri le lokalno ali želimo biti Gorana Dragića, Luke tervjujem. To je drugače od večine da je treba npr. opraviti zdravniški tujih superzvezdnikov in je zame Tukaj je vstopil Hinko, ki je tokrat pise ter da smo razumeli, kaj še mo- izvrstni na mednarodni sceni? Na pregled, je to tudi nemudoma stor- Dončića … to je mala država nekaj izjemnega.“ privolil v sodelovanje. Ko je končno ramo narediti, da bo vse tako, kot srečo naši člani to razumejo in so se jeno. Vsi skupaj smo ekipa, vključno z velikimi jajci (smeh). Jože Mohorič rekel da, je bil to zame signal, da se mora biti v profesionalnem smislu odločili za drugo opcijo. z vami, novinarji, ki te informacije je zgodilo nekaj velikega. Sedaj vem, na mednarodni sceni, ne samo na Naslednji korak je bila priključitev prenašate do ljudi,“ je dejal Hinko da so – tako kot je zorelo najino pri- lokalni. V prvi vrsti je bila naša želja, mednarodni boksarski zvezi – IBU. Kostanjevec. Športni napovednik jateljstvo – zorele tudi razmere za ta da poskrbimo za varnost boksarjev. To je bil ogromen korak, z njim smo korak,“ je dejal Dejan, nato pa pre- To je temelj, na katerem smo začeli iz faze dojenčka prešli v fazo otro- Avstralec v Sydneyju pustil besedo gostu. graditi. Istočasno smo želeli naše ka, ki se uči delati prve korake. Da bi pomagal Slovencu Rokomet  Liga NLB uresničiti olimpijske RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Trimo Trebnje – Je- ruzalem Ormož; OB 19.00: Škofl jica – Frankstahl Radovljica, Slovenj sanje Gradec – Gorenje Velenje, Ško a Loka – Riko Ribnica; OB 19.30: LL Grosist Slovan – Celje Pivovarna Laško; OB 20.00: Krka – SVIŠ Cugelj V nadaljevanju je pogovor stekel okna Ivančna Gorica. v drugo smer: 53-letnik s korenina- mi iz Stojncev se je dotaknil nekate- 1. B SRL (m) rih zanimivosti iz svojega življenja. 13. KROG: Drava Ptuj – DRŠ Sebastjana Soviča (v petek, 12. 12., ob „Moja hči me v Londonu večkrat 20.00). vpraša, kaj sem po državljanstvu, 2. SRL (m) in jaz ji vedno ponavljam, da sem Slovenec! Moj oče je imel pet gene- 10. KROG: Velika Nedelja – Kronos (v petek ob 19.30), Gorišnica – racij prednikov v Stojncih, priimek Sevnica (v soboto, 13. 12., ob 19.00). Kostanjevec se pojavlja praktično pri vsaki drugi hiši v Stojncih. Rojen Odbojka  2. DOL – vzhod (ž) pa sem bil v Avstraliji, kjer sva bila le dva Hinka Kostanjevca v celotni 9. KROG: ŽOK Ptuj – Prevalje (v soboto ob 17.30 v dvorani Gim- državi: moj oče in jaz (smeh),“ je nazije Ptuj). začel svojo zgodbo. Izjemen je bil dogodek na OI Namizni tenis  1. SNTL (m) leta 2000 v Sydneyju. „Ko sem de- 9. KROG: NTK Cirkovce I – Kajuh Slovan (v soboto ob 17.00 v Cir- lal na OI v Sydneyju, sem imel pri kovcah). svojem delu prepustnico, ki mi je kot enemu izmed male skupine po- 2. SNTL (m) sameznikov omogočala vstop na 9. KROG: Kema Murexin II – Ptuj (v soboto ob 10.00), NTK Sobota praktično vsa prizorišča, tudi v za- – Ptuj (v soboto ob 16.00). kulisje. V tistem trenutku še nisem imel slovenskega državljanstva. 4. SNTL (m) Foto: JM »Ko sva se s Hinkom po določenem času v Sloveniji prvič srečala tudi v živo, sva spoznala, da imava Takrat se je mlademu slovenskemu 9. KROG: Spin Mala Nedelja – Cirkovce II (v soboto ob 10.00), veliko skupnih točk – največ športnih. Hinko na šport gleda zelo široko, dela z atleti, nogometaši, mo- lokostrelcu (v tem športu je Slove- Kema Murexin III – Cirkovce II (v soboto ob 16.00). tokrosisti, boksarji … To prijateljstvo je nato zorelo skozi leta,“ je začel Dejan. nijo zastopal le Peter Koprivnikar, Jože Mohorič op. a.) pripetilo, da je zamudil pre- petek  12. decembra 2025 Zanimivosti 17 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK ričet s prekajenim goveja juha z rezanci, brokolijeva kremna mesno-zelenjavna korenčkova kremna bučkina kremna juha, polpeti iz mletega mesa mesom, marmeladne piščančji fi le s juha, ajdova kaša z enolončnica, bučni juha, testenine s tunino njoki s piščancem v v omaki, pire krompir, palačinke krompirjem, zelena zelenjavo, solata kolač omako, zeljna solata smetanovi omaki, solata solata zelena solata Piščančji fi le s krompirjem Bučni kolač • 1 kg krompirja • 220 g moke • 1 kg piščančjega fileja • 1 žlička pecilnega praška • 2–3 čebule • pol žličke soli • sol po okusu • 1 žlička cimeta • poper po okusu • 1 žlička muškatnega oreščka • 1 žlička mlete sladke paprike • 1 žlička mletega ingverja • 1 žlica posušenega peteršilja • pribl. 350 g hokaido buče • 1 žlička kurkume • 2 jajci • malo oljčnega olja • 200 g sladkorja • 0,5 l smetane za kuhanje • 110 g masla • 200 g naribanega sira • 60 ml mleka Krompir olupite, operite Bučo olupite, narežite na kose in in narežite kot za pomfri približno pol ure pecite na 180 °C, ter ga dajte v globok pe- da se povsem zmehča, nato pa jo kač. Piščančji file narežite s paličnim mešalnikom zmešajte, na malo večje koščke, da da nastane gladek pire. Jajca s se meso med peko ne bo sladkorjem penasto umešajte, nato jim dodajte staljeno maslo in mleko ter eno za drugim vse posušilo, in ga dodajte h mokre sestavine (tudi bučni pire). Mešajte samo toliko, da nastane homogena masa brez gru- krompirju. Čebulo olupite dic, nato pa jo prelijte v ozek podolgovat pekač, obložen s peki papirjem (pribl. velikos 10 x 30 in narežite na poljubne cm). Pecite pri 180 °C približno 50 minut. Ohlajenega po želji potresite s sladkorjem v prahu. manjše koščke in jo do- dajte v pekač. Potresite z začimbami in malo poka- pljajte z oljčnim oljem ter dobro premešajte. Pecite pri 200 °C približno 45 mi- nut. Vzemite iz pečice in preverite, ali je krompir zmehčan, če ni, ga še za kratek čas vrnite v pečico. Ko je krompir zmehčan, prelijte s smetano za ku- hanje, dobro premešaj- te, ampak previdno, da krompir ne razpade. Po vrhu potresite z naribanim sirom in pecite še toliko časa, da se na vrhu naredi svetlo rjava skorjica. Cirkulane  Ob godu farne zavetnice bogato dogajanje Na barbarno oživela sejem in dediščina Borla V Cirkulanah so letos ponovno organizirali barbarno. Pod cerkvijo je bilo vse dopoldne ži- vahno dogajanje s stojnicami, kulturnim programom ter prihodom grofa in grofi ce Sauer. Ob osmi uri zjutraj se je začel peljala grof Jurij Friderik in Marija in sv. Elizabete ter pomembno semanji dan, ki je ponudil bogato Barbara Sauer. prispevali k uvajanju šolskega po- izbiro prazničnih dobrot in lokal- Eden izmed glavnih namenov uka. Grof in grofi ca Sauer sta se nih izdelkov, od medu, kruha in barbarnega je namreč tudi oži- udeležila pozne svete maše, nato piškotov do drugih domačih spe- vljanje zgodovine gradu Borl. pa se sprehodila med stojnicami in cialitet. Kot se za sejem spodobi, Rodbina Sauer je imela grad v lasti poklepetala z obiskovalci. Z njima je bila na voljo tudi suha roba ter v 17. in 18. stoletju. Med drugim so bili tudi člani društva Cesarsko- značilni srčki iz lecta. Na dogodek so temeljito obnovili cerkev sv. -kraljevi Ptuj, ki so za grofovski par sta se s kočijo in spremstvom pri- Barbare, zgradili cerkev sv. Ane zaplesali. Med drugim smo izvede- Foto: EK Barbarno je tudi letos v središče Cirkulan privabilo lepo število obiskovalcev. Dogajanje so popestrili mladi plesalci otroške folklorne skupine KD Cirkulane. li, da bo grofovski par drugo leto sta poskrbela brata Malek. »Izje- Petrovič, predsednica Društva za obeležil 370. obletnico poroke. mno smo veseli, da smo barbarno oživitev gradu Borl. Dogajanje so obogatili člani letos uspešno izpeljali že 17. leto V kulturni dvorani Cirkulane je otroške folklorne skupine KD Cir- zapored. Tradicija je pomembna bila na ogled razstava potic z raz- kulane, ki so obiskovalce navdušili za ohranjanje identitete in pove- ličnimi nadevi in oprešaka, ki jo je s plesnimi točkami v pristnih ljud- zanosti z lokalnim okoljem, saj pripravilo Društvo gospodinj Cir- Foto: EK skih oblačilih. Za animacijo najmlaj- daje občutek pripadnosti, varnos- kulane. Med stojnicami sta se sprehodila tudi grof in grofi ca Sauer s spremstvom. ših, veliko dobre volje in smeha pa ti in skupnosti,« je poudarila Mira Estera Korošec 18 Ljudje in dogodki petek  12. decembra 2025 Podravje  Tradicionalno srečanje predsednic društev kmečkih žena »Tisto, kar je skuhano doma, je že od nekdaj bolj zdravo« Tudi v slovenskih družinah je med tednom vse manj časa za kuho, za pripravo tradicionalnih in zdravih sezonskih jedi. Zato pa se mladi, ki se med tednom prehranjujejo bolj moderno (špageti, lazanje, hambur- gerji), še vedno radi vračajo na nedeljska kosila k svo- jim staršem, prav tako ob večjih praznikih, veliki noči, martinovem, božiču. Zlasti je to v navadi na podeželju, kjer še vedno spoštujejo tradicijo, kuhajo in pripravljajo hrano naših babic in dedkov, ker je tisto, kar je skuhano doma, že od nekdaj bolj zdravo. Prehransko in drugo tradicijo Podravju so si že pred leti začeli nekdanjega življenja na vasi zav- prizadevati v KGZS – Zavod Ptuj. zeto ohranjajo tudi članice društev Trenutno je na tem območju ak- kmečkih žena, gospodinj in deklet tivnih 28 društev, ki prihajajo iz Foto: Črtomir Goznik v Podravju in drugih slovenskih 26 občin. Mojca Čep, svetovalka S tradicionalnega srečanja predsednic društev kmečkih žena, gospodinj in deklet Podravja, ki se je zaključilo s pogostitvijo v domu krajanov krajih, kjer so aktivna podobna za kmečko družino in dopolnilne na Grajeni. društva. Za ustanovitev le-teh v dejavnosti pri KGZS – Zavodu Ptuj, je povedala, da se predsednice teh jih je nato vodila na kmetijo Lenart društev vsako leto srečajo drugod, na Mestnem Vrhu, kjer so si ogle- vsako leto je eno društvo gostitelj. dale pridelavo in predelavo mleka. Zdaj teče že drugi krog srečanj, lani V prostorih stare preše so pokusile so ga začele v Gorišnici. Prihodnje žlahtna vina, ki jih pridelujejo člani leto bo srečanje na Hajdini. Letoš- Društva vinogradnikov in sadjar- nje gostiteljice pogostitve predse- jev Osrednje Slovenske gorice. Na dnic so bile članice Društva kmetic poti je bila skupaj z njimi kot dobra MO Ptuj, ki letos slavi 25 let delova- gostiteljica predsednica Društva nja. Od vsega začetka ga vodi Mi- kmetic MO Ptuj Milena Markež, lena Markež. Hvaležne so vsem, ki članice pa so v kuhinji doma kraja- so jih pri tem srečanju podprli, ker nov na Grajeni pridno pripravljale verjamejo v sodelovanje, povezo- tradicionalno slovensko kosilo. Še Foto: Črtomir Goznik vanje in moč skupnosti. pred tem pa so se izkazale v peki Članice Društva kmetic MO Ptuj so se izkazale tudi pri peki peciva in Foto: Črtomir Goznik Celodnevno srečanje, ki vsako najrazličnejšega drobnega peciva drugih sladkih dobrot. Med drugim so pripravile tudi nutelino torto z Zveste tradiciji so postregle z govejo in bučno juho, pečenko in ocvr- leto poteka tretji četrtek v novem- in drugih sladkih dobrot, narezale maskarponejevo kremo, ki se je topila v ustih. Vse so odlične pekarice. tim piščančjim mesom, praženim krompirjem in rižem ter mešano bru, so začele ob kavici in rogljičkih pa so tudi nutelino torto, ki jo je zeleno solato. v učilnici KGZS – Zavoda Ptuj. Pot spekla Marta Jurovič. »Če bi ve- Ohranjajo tradicijo izobražujejo, udeležujejo delavnic, dela, da jo boste slikali, bi jo tudi in se družijo že 25 let ohranjajo kulturno dediščino ter jo okrasila,« je dejala ob naši želji, da prenašajo na mlajše. Vse so dobre naredimo tudi fotografi jo torte. V KGZS – Zavodu Ptuj so zelo kuharice in pekarice. S svojimi ku- Za tekoče zadeve so tokrat skrbe- ponosni na njihovo delo, je pove- linaričnimi izdelki razvajajo in raz- li kletarji Društva vinogradnikov dal direktor zavoda Andrej Reber- veseljujejo na številnih dogodkih in sadjarjeve Osrednje Slovenske nišek. Pri njihovem delu in pos- v MO Ptuj in tudi širše. Odkar je v gorice: Anton Potrč, Anton Sever lanstvu imajo vso njihovo podpo- domu krajanov sodobna kuhinja, in Jože Füršt. ro. Veseli so, da se kmetice lahko je vse veliko lažje. Zanjo so si tudi Kosilo in vse, kar so pripravile, je družijo na ta način, saj opravljajo same zelo dolgo prizadevale, zdaj bilo odlično. To je bil tisti dan v letu, pomembno vlogo pri ohranjanju se jim ni treba več ubadati s tem, ko lahko tudi predsednice društev nekdanje tradicije na podeželju in kje bodo kuhale. V preteklosti pa izprežejo, se družijo brez obvezno- so soustvarjalke današnje podobe so najpogosteje uporabljale šolsko sti, izmenjujejo svoja znanja in izku- vasi, krajine in življenja na tem po- kuhinjo na Grajenščaku. šnje, se izobražujejo, uživajo v ogle- dročju. Ob njihovem jubileju so jim če- dih, spoznavajo turistično in drugo Članice Društva kmetic MO Ptuj stitali mnogi in se jim zahvalili za bogastvo, ki ga premore Podravje so s tem gostiteljstvom tudi pra- njihov trud in sodelovanje pri šte- in ki še kako potrebuje njihovo znovale 25 let svojega delovanja. vilnih dogodkih v lokalnem okolju, Foto: Črtomir Goznik delo, zavzetost in prizadevnost pri Delovati so začele prav na pobudo kjer je njihova kulinarika nepogreš- Letošnje gostiteljice so bile članice Društva kmetic MO Ptuj, ki letos praznujejo 25 let svojega delovanja. ohranjanju kulinarične in druge de- KGZ Ptuj. Zelo so povezane, rade ljiva. Glavna v kuhinji je bila Marica Lenart. Izkazale so se tudi pri peki peciva in drugih sladkih dobrot. diščine tega območja. se družijo, spoznavajo novo, se MG Ptuj  Razstava Maruše Štibelj »V bistvu žalujemo celo življenje« V Galeriji Luna razstavlja Maruša Štibelj, umetnica iz Kranja, ki je diplomirala iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. S svojimi deli se predstavlja na razstavah doma in v tujini. Že leta 2018 je na Salonu lepih umetnosti v Parizu prejela nagrado žirije. »Snov za kolaže išče v starih revijah in ljenje, ko izgubljamo svojo mladost, neke časopisih, tako iz drobcev starih zgodb fi zične funkcije v telesu, delovno mesto, ustvarja nova razmerja, v katerih proble- otroke, ko zapustijo dom in podobno. Vse matizira najrazličnejša vprašanja odnosov to je mogoče veliko lažje predelati, če se o med ljudmi, med spoloma, odnos družbe tem več pogovarjamo, zato tudi razstava, do posameznika in obratno. Ptujska raz- da se te tematike tudi dotaknemo, je po- stava predstavlja dve medsebojno preple- vedala umetnica Maruša Štibelj in povabila teni seriji kolažev: analogno Objem žalova- k ogledu. nja in digitalno Potovanje trenutka. Njena Na odprtju razstave, ki bo na ogled do dela odpirajo prostor za razmislek o proce- 10. januarja 2026, je zaigral kitarski duo, ki sih, ki so del življenja in nas opominjajo, da ga sestavljata dijaka 3. letnika Konservato- so izgube neizogiben del bivanja in hkrati rija za glasbo in balet Maribor Bor Zazula prostor tihe preobrazbe,« je razstavo Pre- in Zarja Zupančič Rous pod mentorskim hodi: med izgubo in prisotnostjo predsta- vodstvom Staša Čakša. Razstavo je odprl vila kustosinja Nina Jeza. in se zahvalil za udeležbo lastnik galerije Ta je na nek način posvečena žalovanju Foto: Črtomir Goznik Silvo Ambrož. in odžalovanju. V bistvu žalujemo celo živ- Z odprtja razstave Maruše Štibelj v Galeriji Luna MG petek  12. decembra 2025 Ljudje in dogodki 19 Cirkulane  Na Borlu so obudili plesne večere Prvi Adalbertin ples Prvi Adalbertin ples na gradu Borl je obudil čase, ko je v grajskih dvoranah odmevala glasba, plemstvo pa se je zbiralo na plesnih večerih in drugih družabnih dogodkih. Že ob vstopu v viteško dvorano je bilo jasno, da bo večer nekaj posebnega. Topel sij luči, lepo okrašena praznična smrečica v zlatih barvah in plesni pari so ustvarili pri- zor, ki bi ga zlahka postavili v konec 19. stoletja. Obiskovalci so prišli svečano ure- jeni: dame v dolgih toaletah zlatih, belih, zelenih in modrih odtenkov, gospodje pa v elegantnih temnih oblekah. Ko so prvi plesni pari za- plesali valček, se je čas za trenutek ustavil in grajske dvorane so ožive- le v vzdušju plesnih večerov, ki so jih nekoč pripravljali plemiči. Nihče ni preverjal korakov, saj to ni bilo Foto: EK tekmovanje, ampak povabilo na Članici organizacijskega odbora ples. Pomembno je bilo le, da so se obiskovalci prepustili glasbi in dicionalen, smo želeli priklicati čas, je o oživitvi borlske dediščine. Ko čudovitemu ambientu. Glasbeni ko je bil Borl živ, ko so tu odmevali sta skupaj raziskovali zgodovino trio vrhunskih glasbenikov (Matjaž glasba, koraki in smeh,« je poveda- gradu, je Sonja nekoč dejala: »Ko Antončič, Gorazd Strlič in Mirjam la predsednica Mira Petrovič. Ples bo Borl spet odprt, bomo pripravili Strlič) je z izbranimi skladbami so posvetili letošnji 20. obletnici Adalbertin ples.« ustvaril prijeten ritem večera in društva, hkrati pa tudi spominu na svečano vzdušje. Vsi gostje so bili Foto: EK pokojno Sonjo Golc, dolgoletno Prvi ples je uspel pravzaprav povabljenci Adalberte Prvi Adalbertin ples je v viteško dvorano gradu Borl privabil ljubitelje plesa. predsednico in soustvarjalko ide- Kübeck, zadnje grofi ce, ki je žive- Plesni večer je po besedah Pet- la na gradu Borl. Bila je znana po dogodke, na katere je vabila plemi- Društvo za oživitev gradu Borl po- rovičeve presegel vsa pričakova- tem, da je organizirala gledališke ške sorodnike in znance z okoliških novno obuditi. »Z dogodkom, za nja. Obiskovalci so bili navdušeni, večere, družabna srečanja in druge gradov. Prav to obdobje je želelo katerega želimo, da bi postal tra- mnogi so povedali, da so pogrešali tovrstne dogodke. Prišli so ljudje iz okolice, pa tudi iz Maribora in dru- gih krajev; predvsem ljubitelji ple- sa in podporniki Borla, povezani z željo, da se grajske dvorane znova napolnijo z vsebino. Nekateri so se spominjali časov, ko je na Borlu delovalo letovišče, in so prišli na ples tudi zaradi nostalgije. Organi- zacijski odbor prvega Adalbertine- ga plesa, ki so ga letos sestavljale same ženske, je poskrbel, da ni manjkalo ničesar – od prijaznega sprejema s kozarcem šampanjca, prigrizkov, lepo okrašenega am- bienta, odlične klasične glasbe do Foto: EK skrbno izbranega programa. Pri iz- Kot posebna točka večera je nastopilo Društvo DPD Svoboda Ptuj, ki vedbi je pomagal tudi Javni zavod Foto: EK je s prikazom meščanskih plesov pričaralo plesne slike iz časa grofi ce Belana. Plesni pari so se z veseljem odzvali povabilu na ples. Adalberte. Estera Korošec Hajdoše  Vaške koline – tradicija in povezovanje skupnosti Za zajtrk pečeni možgani, za malico pečenice in krvavice Vaške koline so dogodek, ki v Hajdoše že deset let zapored prinese vonj domačnosti, pristno druženje in spomine na čase, ko je bilo va- ško življenje tesneje povezano z letnimi običaji. V marsikom koline vzbujajo lepe spomine, saj so bistveno več kot le kulinarični opravek. Koline so bile vedno srečanje sosedov, precej izkušenj, tako da smo pripravljeni,« znak medgeneracijske povezanosti in pravi Turnškova. priložnost, da se ohranijo stare navade, ki jih danes le redko doživimo. V primeru Ogromno dela, veliko veselja vaških kolin, ki jih organizirata Vaški odbor Začeli so v petek zgodaj zjutraj, na Hajdoše in Društvo žensk Hajdoše, gre za kmečkem dvorišču so 220-kilogramsko svi- nadgradnjo. njo pripravili za zakol. Moški so pomagali Majda Turnšek, predsednica Društva mesarju, naredili krvavice, pečenice, oc- žensk Hajdoše, pravi, da je to dogodek, ki virke in vse ostalo, medtem ko so ženske Foto: arhiv poveže celo vas: »V pripravah nas je letos kuhale. Za malico so pripravile pečeno kri, Pretekli konec tedna so v Hajdošah organizirali vaške koline. v dveh dneh sodelovalo kakih 20, na ko- pražene možgane, jetra s kislim zeljem itn. silu smo pogostili približno 120 ljudi. Gre Vse, kar spada k pravim kolinam. terem je kar nekaj podmladka, je aktivno odločili, da napišemo še kratek slovar be- je, ob njih se krepi skupnost in ohranja tra- res za izjemen dogodek, preko katerega Tudi sobota, ko so pogostili še celotno sodeloval, česar smo zelo veseli. Zadovolj- sed in izrazov, ki jih uporabljamo. Mladi ne dicija. »Zelo lepo mi je bilo, ko smo pri kosi- ohranjamo tradicijo in to prenašamo na vas, je bila zelo pestra. Kuharica Ana je ni smo, da jih na tak način pritegnemo, da vedo, kaj so gverci (začimbe), pa furež (ko- lu marsikoga slišali, kako je obujal spomine mlade. Namen še zdaleč ni le požrtija, pač bila s svojimi pomočnicami aktivna že od skupaj naredimo nekaj dobrega za Hajdo- line) in tako naprej. Takšne besede bomo na neke druge, stare čase, ko so denimo pa druženje, ohranjanje tradicije in med- jutra. Pravo tradicionalno kosilo z juho, še,« pravi Turnškova. Denar za nakup svi- spisali in tudi tako poskrbeli, da ostanejo v obedovali pri babicah,« pravi Turnškova. generacijsko sodelovanje.« Letos obele- domačimi rezanci, praženim krompirjem, nje vsako leto pridobijo sponzorsko. Včasih uporabi,« še pravijo v Hajdošah. Mesarji, izkušeni mojstri in vrhunske žujejo pomemben jubilej, desete koline. pečenko, krvavicami, pečenicami in vsem strošek krijejo občinski svetniki, podjetja, Čeprav koline potekajo dva dni, je dej- kuharice so skupaj dokazali, da so izjemno Začeli so leta 2016, takrat se jih je zbralo drugim, kar spada zraven, je bilo odlično. letos pa ga je kar župan Stanislav Glažar. stvo, da se priprave začnejo že veliko prej. spretni, tako pri postopku predelave kot okrog sto, letos še več. »Vsak sodelujoči Gostitelji srečni, gostje nadvse zadovoljni. »Res je veliko dela, dva dni se nadelamo, S čiščenjem orodja, pripravo tradicionalnih kuhanja. Želijo pa si, da bi nekoč nože in ima svojo zadolžitev, zelo smo veseli, da »Naša želja je svoje znanje in izkušnje ampak se splača, ko vidiš, da dejansko na receptov, nabavo potrebnih sestavin ... kuhalnice prevzeli mlajši Hajdošani. vse tako uigrano izvedemo, zdaj imamo prenesti tudi na mlade. Vaški odbor, v ka- ta način ohranjamo tradicijo. Letos smo se Koline so poseben del slovenske tradici- Dženana Kmetec 20 Za kratek čas petek  12. decembra 2025 Tedenski horoskop OVEN TEHTNICA (21. 3. – 20. 4.) (23. 9. – 23. 10.) Ta teden bo prinesel Do konca meseca boste mnogo pozitivnih priložnosti. v svojem znamenju gostili Po zvezdnih namigih vas vladarico Venero, ki prinaša bo spremljala magnetična prijetnosti, magnetično energija in tako bo v ljubezni privlačnost in skladnost. Delili val prijetnosti. Po zastavljenih boste pozitivne nasvete in se poteh boste odšli pogumno in predajali občutkom radosti. Vaše samozavestno. Čas bo v lastnem srce se bo znalo boriti za pravico bistvu namenjen zanimivim in resnico. Na poslovnem obzorju dogodivščinam. se obeta pionirska odločitev. BIK ŠKORPIJON (21. 4. – 20. 5.) (24. 10. – 22. 11.) Privlačile vas bodo vse lepe Karte usode se bodo premešale. in prijetne zadeve. Obstajala Zanimivo je, da si boste po bo povečana možnost, da se intuiciji izbrali tiste, ki vam bodo vam bo izpolnila srčna želja. koristile tako v ljubezni kot na Na delovnem mestu boste delovnem mestu. Srečna roka vas morali energijo usmeriti in tako bo spremljala pri nakupovanju. pridobiti zanimive rezultate. Odločili se boste in naredili prerez Odzovite se klicu narave. in tako ugotovili, kdo vašo pomoč Ljubezen bo sol in aroma resnično potrebuje. življenja. Eden od najznamenitejših rimskih ostankov v Ljubljani je vsekakor pozlačeni bronasti kip DVOJČKA STRELEC emonskega meščana, katerega kopija stoji na robu Zvezde proti Plečnikovemu podhodu (21. 5. – 20. 6.) (23. 11. – 21. 12.) oziroma ob Slovenski cesti na Kongresnem Obiskala vas bo vila Dobra volja bo prinesla trgu. Originalnega kipa, ki stoji na vrhu korint- kreativnosti. Teden bo prinesel premike na bolje. Nekaj trenj bo skega stebra, hranijo v Narodnem muzeju. Kip, mnogo drobnih priložnosti in v ljubezni in tako bo nekoliko ki so ga našli leta 1836, sodi med redke skoraj možnosti za uspeh. Zadeve se težje, če ne bo vse po vaše. v celoti ohranjene antične bronaste kipe. Raz- bodo odvijale v osnovi v vašo Sprejeti boste morali tudi neko iskave ob pripravi razstave Rimske zgodbe s korist. Na delovnem mestu bo alternativo. Na delovnem mestu stičišča svetov so pokazale, da je bil kip sestav- nalog in obveznosti veliko, toda se bodo stvari odvijale v osnovi ni del izjemnega nagrobnega spomenika, ki uspelo vam bo skozi skupinsko v vašo korist. Resnica je, da iz se je zgledoval po Trajanovem stebru v Rimu. delo. Pogovorite se o tistem, kar majhnega raste veliko. vas boli! AMARNA - rezidenca faraona Ehnatona, LUGOSI, Bela - ameriški igralec madžarskega rodu, NIALA - afriška volovska antilopa RAK KOZOROG (21. 6. – 22. 7.) (22. 12. – 20. 1.) Zadanih nalog se boste lotili na Globoko v sebi boste kovali Slovenija  Rekordni stroški zaradi bolniških odsotnosti marljiv način. Popaziti bo treba načrte. Tisoče odtenkov barve na zdravje. Zdrav način življenja jeseni se počasi in intenzivno Bolniške odsotnosti nas bodo stale vključuje zdravo prehrano, poslavlja. Tudi sami boste klicali dovolj gibanja in pozitivnih misli. po transformaciji in osebni Teden, v katerem vam bodo preobrazbi. Prisluhniti bo moč 1,2 milijarde evrov čarobni prah podarili prijatelji. glasu srca. Na delovnem mestu Naredili boste tudi zaključke bo čas pomembnih zaključkov. in samozavestno prestopili v Sprostila vas bosta narava in december. sveži zrak! Letos naj bi izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije presegli 700 milijonov evrov, delodajalci pa po njihovi oceni krijejo dodatne pol milijarde. LEV VODNAR Slovenija se sooča z rekordnimi (23. 7. – 22. 8.) (21. 1. – 18. 2.) stroški bolniških odsotnosti, opo- zarja Zavod za zdravstveno zava- Ugodnosti vas bodo v tem Zrno modrosti bo prineslo rovanje Slovenije (ZZZS). Njihovi tednu spremljale na področju zanimive iztočnice napredovanja. podatki razkrivajo, da so izdatki komunikacije in transporta. Odločili se boste in naredili za bolniška nadomestila lani zna- Odlične iztočnice bodo označevale prerez. Ljubezenska sreča bo šali 638,8 milijona evrov, letos pa svoje mnenje, do izraza bosta na strani pogumnih. Obdobje naj bi se povzpeli že do skoraj 700 prišli diplomacija in modrost. bo prineslo mnogo plodnosti in milijonov evrov. Ognjeno srce bo prineslo val intenzivne energije. Pričakovati A to je le polovica zgodbe. De- pozitivnih novosti. Na delovnem bo čas povečane čustvene lodajalci v Sloveniji sami krijejo mestu vas bosta označevali skladnosti in romantičnih prvih 20 delovnih dni bolniške od- drznost in kreativnost. doživetij. sotnosti zaposlenih, zato njihovi letni stroški dosegajo približno Foto: Freepik 500 milijonov evrov. Kar pomeni, DEVICA RIBI da bolniške odsotnosti slovensko V analizi so zajeli 2826 oseb z dol- bolečine v hrbtu, težave s sklepi in nosti iz leta v leto povečuje. Trenu- gospodarstvo in zdravstvo letno gotrajno bolniško odsotnostjo, poškodbe. Lani je bilo zaradi teh tna ureditev po njihovih besedah (23. 8. – 22. 9.) (19. 2. – 20. 3.) stanejo skoraj 1,2 milijarde evrov. ki so imele različna bolezenska diagnoz izgubljenih več kot 3,7 postaja nevzdržna, tako fi nančno Domače ognjišče bo vzbujalo Obiskala vas bo muza in stanja. »Kar 88 odstotkov paci- milijona delovnih dni. kot organizacijsko, zato predlaga- v vas pridih nostalgije. Jasno vam polepšale hladne dni, Čakalne dobe niso entov ne bi imelo krajše bolniške jo sveženj ukrepov, ki bi temeljili bo, da boste imeli v rokah škarje ki prihajajo. V zadnjih dneh glavni krivec odsotnosti niti ob krajših čakalnih ZZZS: Sistemske na hitrejši rehabilitaciji, večji od- in platno in tako prerezali novembra boste blesteli na vrstah. Pri le manjšem delu bol- spremembe so nujne govornosti vseh vključenih in bolj popkovino preteklosti. Teden delovnem mestu. Privlačila vas Na ZZZS so izpostavili analizo nikov bi bila razlika občutna,« so evropsko primerljivih rešitvah. Kot bo namenjen tudi domačim bodo znanja, ki so vezana na svet Nacionalnega inštituta za javno navedli na ZZZS, kjer ugotavljajo, Na ZZZS poudarjajo, da mora navajajo na ZZZS, bo za dolgoroč- zabavam in urejanju doma. duhovnosti in ezoterike. Vaše zdravje (NIJZ), ki kaže, da dolge da največ izgubljenih delovnih dni biti osrednji cilj prihodnjih reform no stabilizacijo sistema potrebna Barvitost uspeha bo rdeča nit na misli bodo prijetne in ustvarjalne. čakalne dobe niso glavni vzrok še vedno povzročajo bolezni mi- ohranjanje delovne zmožnosti lju- celovita zakonodajna prenova. delovnem mestu. Sprostila vas bo Izgubljeno energijo vam bo dolgotrajnih bolniških odsotnosti. šično-skeletnega sistema, kot so di, saj se breme bolniških odsot- A. Sakalič narava! povrnila narava. petek  12. decembra 2025 Ljudje in dogodki 21 Ptuj  Zaključek Bralne značke za odrasle 2025 Detektivka Mrtvi kot je vaja iz logike Na zaključnem večeru letošnje Bralne značke za odrasle je bil gost vsestranski ustvarjalec Jure God- ler. Komik, televizijski voditelj oddaj Ta teden z Juretom Godlerjem in Milijonar, pisatelj, podkaster in skladatelj je svojo pot začel kot glasbenik, kasneje pa se je preusmeril v medijski svet, kjer je danes eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenske satire. »Veliko naših uporabnikov si krajša čas s kriminalnimi romani. V zadnjih letih so posebej priljubljeni slovenski avtorji. Eden njih je Jure Godler, ki je svoje romane pošte- no začinil s satiro. Njegova dela so odličen izbor za tiste, ki imajo radi napete, toda sproščujoče zgod- be,« je povedal Gregor Korošec. Foto: Črtomir Goznik Sicer pa je pogovor z Juretom God- Bralci prebrali 600 knjig lerjem na zaključnem večeru, ki je napolnil knjižnično razstavišče, vo- Gregor Korošec, samostojni bibliotekar in vodja Bralne dil Gregor Zalokar. značke za odrasle 2025 je med drugim povedal: »V letošnji Po petih letih zabavnih, satirič- sezoni smo raziskovali skrivnostne gozdove, se sprehajali po nih in komičnih avantur s Spen- mogočnih gorah, po divjih rekah. Oprezali smo za previdnimi serjem in Novakom je Jure Godler prebivalci divjine, v mrzlih nočeh zrli v zvezdno nebo. napisal svojo prvo kriminalko z Preživeli smo neurja, pluli po morjih in poslušali čebljanje ptic naslovom Mrtvi kot in odprl novo pod mogočnimi drevesi. Verjamem, da smo ugotovili, da so poglavje v svojem ustvarjanju. Gre knjige o naravi nekaj posebnega. Ne učijo nas samo o živem tudi za prvi del nove kriminalne se- svetu, ki nas obdaja, temveč tudi o nas samih. Ena izmed rije o razreševanju umorov, hkrati sodelujočih v letošnji Bralni znački za odrasle je zapisala, da pa je to njegova sedma knjiga. Od je lepo biti del te čudovite bralne skupine. Čeprav je res, da leta 2019 vsako leto napiše eno. Pi- največ beremo sami, je zaključni večer dokaz, da nas branje sanje je bilo vedno njegova strast. tudi povezuje. Foto: Črtomir Goznik Po značaju so liki v njegovih delih Jure Godler v pogovoru z Gregorjem Zalokarjem. V 20. sezoni je sodelovalo 82 bralcev, skupno so prebrali podobni ljudem, ki jih je spoznal v 600 knjig o naravi. Vsem se v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj svojem življenju in so se mu vtisnili v spomin. Skozi njegovo vsestran- Na pisanje kriminalke v srednji šoli. Z ekipo Radia Ga-ga Na pisanje detektivke, kot je zahvaljujemo za sodelovanje, čestitamo za trud in predanost se je dolgo pripravljal je prepotoval Slovenijo po dolgem Mrtvi kot, se je dolgo pripravljal, pisani besedi. Iz obilja misli, ki so jih zapisali v bralne mapice, sko ustvarjanje ga prepoznavamo in počez ter obiskal številne kraje, že zaradi spoštovanja do žanra. Z je videti, da so bili sodelujoči pri branju z glavo in srcem.« kot deloholika (to je stil življenja Jure Godler je že zelo zgodaj tudi tiste najmanjše. Kaj vse se je njo začenja novo serijo kriminal- in dela, ki mu odgovarja), človeka vedel, da bo na televiziji. Kot je dogajalo na teh poteh, je zapisal nih zgodb o razreševanju umorov. iskrivih misli in besed, ki biva v Tr- bil prelomnica v njegovem življe- tudi v knjigi. Tudi nastop na božič- Glavni je inšpektor Herman Arh. bilo pri prvem romanu Kazino Ba- moje knjige, brati pa jih ni treba« stu, morda tudi zato, ker ni preveč nju Radio Ga-ga, kamor ga je Sašo ni večer v Kamniku, na katerega je Godlerjeva prva detektivka je hitro nale, ki je vohunsko-satirična avan- razumeti kot še eno od njegovih javno družaben človek; četudi je Hribar povabil skupaj s Tilnom Ar- prišlo le devet gledalcev, ker so vsi našla bralce. tura in naj bi bil tudi najboljši opis iskrivih domislic, s katerimi tako zelo prepoznaven, ne uživa v pre- tačem, ne da bi ga prej slišal v nje- drugi ostali doma na božični večer- Prva naklada je bila razprodana razvrata v slovenski književnosti. rad nasmeje ljudi. poznavnosti. govi imitaciji, ki se ji je posvečal že ji. Seveda predstave ni bilo … že prvi teden po izidu. Podobno je Tako je njegove besede »Kupujte MG Destrnik  Multimedija viničarije za več mladih obiskovalcev Slovenija  Nevsakdanji kovanci niso vedno le v zbirkah Predstavili sodobno 300 let staro Tudi 3-evrski kovanec je veljaven učilnico zgodovine Bralka nas je opozorila na nenavaden dogodek. Med nakupovanjem je v trgovini kot plačilno sredstvo zasledila kovanec za tri evre. Cilj projekta Multimedija viničarije je interpretacija kulturne dediščine na sodoben na- čin, z moderno tehnologijo. Ta teden so predstavili novosti 300 let stare domačije, ki je Kot pojasnjujejo v Banki Slo- čilno sredstvo po svoji nominalni trgovci pa so jih praviloma dolžni postala sodobna učilnica zgodovine. venije, se priložnostni kovanci v vrednosti na območju Slovenije, v sprejeti.« Republiki Sloveniji delijo na spo- drugih državah pa imajo le numiz- »Kljub temu BS poudarja, da je Občina Destrnik je skupaj s ohranjanje za prihodnje genera- Vrednost tega dela naložbe znaša minske in zbirateljske kovance, matično vrednost. namen teh kovancev zbirateljstvo, partnerico v projektu, Elizabeto cije,« je poudarila županja Vlasta nekaj manj kot 7.000 evrov, sofi - med slednje pa spada tudi ome- Kot so nam pojasnili na Banki in ne vsakodnevna uporaba. No- Fras, nosilko dejavnosti na kmetiji, Tetičkovič Toplak. nanciranje je 5.500 evrov. njeni dvokovinski kovanec za tri Slovenije, spadajo med zbira- minalna vrednost dvokovinskih predstavila podrobnosti projekta Del projekta vključuje tudi traj- Na njihovo kmetijo prihajajo tu- evre. teljske kovance tudi dvokovinski zbirateljskih kovancev je tri evre, Multimedija viničarije. S tem se po- nostno mobilnost, saj je partnerica risti s celega sveta. »Z veseljem jih Spominski kovanci so po di- kovanci za tri evre. »Ti so v skladu kar je enako prodajni ceni teh ko- memben del lokalne kulturne de- Elizabeta Fras v okviru svoje turi- bomo napotili na ogled viničarije, menziji, kemijskih in fi zičnih s šesto točko petega člena zako- vancev v navadni tehniki kovanja. diščine interpretira sodobneje in stične kmetije nabavila tri električ- ki dejansko lahko veliko ponudi,« lastnostih enaki tečajnim kovan- na o priložnostnih kovancih zako- Pri drugih zbirateljskih kovancih odpira širši javnosti. Za ta projekt na kolesa, s katerimi gostom omo- je dejala Frasova. Predstavljene cem za dva evra. Imajo skupno nito plačilno sredstvo na območju je prodajna cena običajno višja od so pridobili 42.500 evrov na razpi- goča okolju prijazno raziskovanje vsebine so tako v slovenščini kot evropsko in nacionalno stran z Republike Slovenije. To pomeni, nominalne vrednosti, da se omeji su LAS Bogastvo podeželja do leta destrniških gričev ter povezovanje angleščini. motivom, s katerim se obeleži da se lahko načeloma uporabijo njihova uporaba za transakcijske 2027, okrog 13.000 evrov je zago- ključnih turističnih točk v občini. Dženana Kmetec dogodek širšega mednarodnega pri običajnih plačilnih transakci- namene,« so navedli. tovila občina. pomena ali večjega pomena za jah za nakup blaga ali storitev, D. Komprej Viničarija je z multimedijsko nad- Republiko Slovenijo. Izdajajo se le gradnjo dobila popolnoma nov ob enem dogodku na leto, razen koncept, pa tudi drugačno ciljno v letih, ko države članice evrskega publiko, obiskovalce. Ti bodo lah- območja izdajo skupen spominski ko z uporabo digitalnih tablic sa- kovanec. Spominski kovanci so mostojno raziskovali tri vsebinske plačilno sredstvo v vseh državah plasti življenja na viničariji – druž- članicah evrskega območja. bene odnose med lastnikom in Medtem se zbirateljski ko- viničarjem, družinsko življenje ter vanci izdajajo ob največ desetih vinogradniško tehnologijo in delo. dogodkih na leto. Izdelani so iz Poseben poudarek je namenjen zlata, srebra ali kovin, ki jih določi ohranjanju avtentičnosti prostora, Vlada Republike Slovenije. Od ko- saj so digitalne vsebine diskretno vancev v obtoku se razlikujejo po umeščene v ambient. »Z multime- barvi, premeru in teži. Nominalna dijsko predstavitvijo smo dedišči- vrednost je izražena v evrih, ven- no vinske krajine povezali s sodob- Foto: ČG dar se razlikuje od nominalnih no tehnologijo, ki omogoča boljše Digitalizacija viničarije spreminja tudi ciljno publiko, na stežaj odpira vrednosti tečajnih kovancev. Zbi- razumevanje preteklosti in njeno vrata mladim generacijam. rateljski kovanci so zakonito pla- Foto: Pexels 22 Poslovna in druga sporočila petek  12. decembra 2025 Mali oglasi NEPREMIČNINE www.novareha.si PRODAMO - Ptuj, Orešje, Samostojna STORITVE hiša (1972), skupne velikosti 205 m2, ]HPOMLåĆH2.111 m2, vseljiva, delno IZPOSOJA in prodaja medicinskih BUKOVA drva prodam. Razreza- obnovljena, Cena: 295.000 EUR. pripomočkov na naročilnico ZZZS na na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 Kontakt: 041 391 003 (postelje, vozički, toaletni stol ...). ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio 893 305, e-naslov: info@lesgrad. NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. tel. 02 782 01 06. POLAGANJE robnikov, tlakovc9e6vtR, emax 43x22_25.indd 1 10/12/2025 10:24:55 postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in dru- gih prostorov z odvozom, nudijo kombi in kiper prevoze. Gsm: 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Mure- tinci 44a, Gorišnica. FASADE izolacijske, stiropor, vol- na, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v pre- dnaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko priko- lico, cisterno za gnojevko, krožne KOLOFON brane, cepilnik za drva in drugo œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ kmetijsko mehanizacijo. Telefon ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« 041 923 197. †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« PRODAM dve gradbeni parceli, ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ ‘”‘懅ǡ ‘Œƒ‡”Ž‹« ena večja za več hiš, druga manj- ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ša, primerna za vikend. Tel. 031 ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« 281 895. ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ PRODAM svinjo domače reje, težko Vse dosedanje ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ 170 kg. Tel. 030 924 734. Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ POSLOVNI PROSTORI oddaje si ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ lahko ogledate ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ V NAJEM dam poslovni prostor –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ v izmeri 80 m2, namembnost za ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ na FB in YT ͙͘ǡˆƒ•ǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒ skladišče, trgovino ali obrtno de- ƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡—•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡ ‹’‡–‡Ǥ javnost. Tel. 051 214 560. SUR¿OLK ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ RAZNO Radia Ptuj ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡ ‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ eĈŅķáĽŅħýáÊŅħăĈůŵeáůħüōů ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ Odkupujemo stare •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ ’”‡Œ‡†‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒ švicarske franke serije 8. ƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ–‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ Tel. 02/231 00 00 ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ petek  12. decembra 2025 Oglasi in objave 23 Ne bomo tožili, ker si odšla. Ko živel sem, ljubil sem vas vse, Je čas, ki da, Hvaležni bomo, ker si bila. zdaj ko me več med vami ni, je čas, ki vzame, ljubite me v spominu vi. pravijo, je čas, ki celi rane, Po slovesu od drage mame, tašče in babice Za tabo ostalo veliko je sledi, in je čas, ki nikdar ne mine, sledi marljivih rok, le zadnja ko zasanjaš se v spomine. sled vodi tja, Marije Tetičkovič kjer ni nazaj poti. IZ MOŠKANJCEV 15 ZAHVALA (1932–2025) V SPOMIN Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, dedija in pradedija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni 11. decembra je minilo deset let, odkar te ni več med nami, zadnji poti. dragi, mož, oče, dedi in pradedi Hvala osebju kirurškega in internega oddelka SB Ptuj, ki se je Franca Drevenška trudilo lajšati bolečine in bilo spoštljivo do nas bližnjih. GEREČJA VAS 39 Hvala vsem, ki ste profesionalno sodelovali pri zadnjem Anton Pihler slovesu in pogrebni slovesnosti. IZ FRASOVE ULICE 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in ostale darove. NA PTUJU prijateljem in znancem od blizu in daleč za izrečena ustna in Najbolj pa smo in bomo hvaležni vsem, ki jo boste ohranili v pisna sožalja, za darovane sveče, cvetje in svete maše. spominu. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, postojite ob njegovem Iskrena hvala naddekanu g. Marijanu Feslu in nadškofi jskemu Jože in Kristina, Marta in Drago grobu in poklonite lepe misli. tajniku g. Primožu Lorbku za opravljen obred, govorniku za ter vnuki Janez, Simon, Igor in Filip Tvoji najdražji besede slovesa, pevcem za občuteno odpete pesmi, Društvu upokojencev Hajdina, hajdinskim kletarjem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi osebju dializnega oddelka bolnišnice Ptuj in njegovi Prazen dom je in dvorišče, zdravnici dr. Mojci Žerdin za vso podporo v času njegovega OSMRTNICA nase oko zaman te išče, zdravljenja. solza, žalost in bolečina Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob te zbudila ni, ostala je le praznina, strani, iskrena hvala. Mnogo prezgodaj se poslavljamo od naše drage sodelavke ki hudo boli. Žalujoči: njegovi najdražji Božice Strupar, ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage zaposlene v Perutnini Ptuj, PC Mesna industrija. Tiho sedaj si odšel … žene, mame in ome Kot lepa misel, ki mine Marije Krajnc in nam pusti le najlepše spomine. Ohranili jo bomo v lepem spominu. 12. 4. 1950–26. 11. 2025 Svojcem izrekamo iskreno sožalje. IZ HAJDOŠ 72 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki OSMRTNICA Vodstvo in sodelavci Perutnine Ptuj, PC Mesna industrija, DE Klavnica, OE Razrez in pakiranje ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu Z bolečino v srcih sporočamo, počitku. da nas je v 91. letu zapustil naš dragi mož, Zahvala gospodu župniku Marijanu Feslu za lep obred, oče, dedi in pradedi sveto mašo in govor. Hvala Valeriji za molitev, pevcem ter pogrebnem podjetju Mir. SPOMIN Žalujoči: mož Andrej, sinova Albin in Danijel Anton Prosenjak z ženama ter vnuki Mia, Timo in Patrizia MOŠKANJCI 121 Danes, 12. decembra, mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, Od njega se bomo poslovili v soboto, 13. 12. 2025, ob 11. uri mama in babica na gorišniškem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan Terezija Galun pogreba ob 9. uri. Žalujoči: vsi njegovi IZ BRSTJA 28A Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo. Tvoji najdražji œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ ထ̈ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š £“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Od ponedeljka do petka od 6. ure naprej Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Cena izvoda z darilno embalažo je 35 evrov. NAJBOLJ BRANA SKRITI TALENT ALENKE GODEC Nekatere zgodbe ostanejo skrite. slovenska $GYHQWQLYHQþHNSUHSOHWHQVVPHKRP tedenska revija 1(8675$â1,/29(&,9$1 75$-.29,ý Dokler jih ne razkrijemo mi. 6LQRYDEROH]HQPXMHRGSUODRþL Naročite digitalno naročnino OKROGLIH 60 LET DOMINIKA .2=$5,ý$ Reporter Premium že za 1,99 € âHYHGQRSUHNLSHYDRGQDþUWRY na reporter.si. 6(%$67,$1 &$9$==$9'58ä%,6,129 (QSULLPHNWURMQLRGPHUHNãDUPD Ljubezenski horoskop 2026 1. del Za naročilo poskeniraj kodo. vsako Na izbranih prodajnih mestih na voljo sredo v kompletu z revijo Jana, za samo 5,29 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. Nič nam ne ostane skrito. www.salomongroup.si Naročnik oglasa: REPORTER MEDIA, d.o.o. www.tednik.si 24 Tednikov mozaik petek  12. decembra 2025 Dornava  Koncert pihalne godbe Ptuj  Razstava Svetloba poletja – motivi iz Kicarja Večer glasbe iz risank Motivi iz narave, ki očarajo Zadnjo novembrsko soboto je v dvorani kulturnega centra Dornava potekal kon- V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so nedavno razstavili dela, ki so jih na cert Pihalne godbe občine Dornava, ki so ga poimenovali Yabadabadu po vzkliku letošnji slikarski koloniji v Kicarju ustvarili člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj iz risanke Kremenčkovi. DPD Svoboda Ptuj. V svojih delih pod naslovom Svetloba poletja – motivi iz Kicar- ja predstavljajo večinoma motive iz narave. Nekaj je tudi portretov. To je še ena razstava, ki so jo pok- lonili mestu in ljubiteljem likovne umetnosti. Trenutno so njihova dela na ogled na petih lokacijah. S svojimi deli bodo te dni olepšali tudi hodnik Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, ki postaja vedno bolj priljubljeno razstavišče za ljubiteljske in druge umetnike. Foto: Črtomir Goznik Razstavo Svetloba poletja – V razstavišču knjižnice razstavljajo člani likovne sekcije dr. Šte e Co- motivi iz Kicarja so pripravili pod belj DPD Svoboda Ptuj. mentorstvom likovnega pedagoga Jožeta Foltina. Likovna kolonija v je nekaj posebnega, malo drugač- do 5. januarja 2026, je pospremila Kicarju je tradicionalno vsakoletno no od drugega, tako kot so različni recitacija Prešernove Zdravljice v poletno druženje, kjer nastajajo izrazi avtorjev, ki ustvarjajo v različ- izvedbi članice likovne sekcije in čudovite umetnine. Vsako izmed 21 nih tehnikah, je povedal mentor. pesnice Cecilije Bernjak. Foto: Tjaša Oman razstavljenih del na letošnji razstavi Odprtje razstave, ki bo na ogled MG Bil je prav poseben glasbeni ve- krajši čas še Vladimir Krničar. Tre- zahvalil predsednik godbe Tomaž čer, saj so godbeniki vse navzoče nutno imajo v dornavski godbi tri Plohl. Koncert je povezovala Mar- popeljali med risane junake, ki jih dirigente: Bojana Zelenjaka, Ivana tina Horvat. poznajo mlajši in starejši. Na kon- Zvera in Borisa Majcna. Na sobot- V dvorani kulturnega centra je certnem odru so bili glasbeniki nem koncertu sta godbo skozi kon- bilo za vse obiskovalce sedišč pre- odeti v črno, v dvorani in na odru je cert vodila Bojan in Jan. Tudi sestav malo, zato so se godbeniki odločili, Tašča skoraj nič več ne sliši, denarja za slušni aparat nima, bil polmrak, kar je ustvarilo nevpa- godbe se je z leti spreminjal. God- da v bližnji prihodnosti koncert za- a jo na srečo rešujejo glasovi v glavi. * * *dljivo, elegantno kuliso. Na projek- beniki vsako leto pripravijo vsaj dva gotovo ponovijo. cijskem platnu za njimi so se pred- samostojna koncerta, udeležujejo Martina Horvat vajali izbrani prizori iz risank. S tem se vseh praznovanj v občini, veliko Ker se prilagajam časom, moram naš šporhet hraniti le še s kalal drvmi. * * * Zakonska transmisija: žena dvigne glas, jaz pa vse, kar s tem glasom omeni. vizualnim umikom so omogočili, pa tudi gostujejo doma in v tujini. da so v ospredje stopili liki, barve Skladbe so bile dovršeno izvede- * * * in animacija, ki so v dialogu z glas- ne, v enem od vmesnih sklopov so bo ustvarili posebno, poglobljeno se predstavili trije talentirani glas- doživetje. beniki Filip in Marko Zelenjak ter Prijateljica išče z lučjo pri belem dnevu vampirja, ki bi bil možu sposoben spiti več krvi kot ona. Lani je godba praznovala srebrni Jernej Petek, ki so se preizkusili v * * * jubilej. V času od nastanka so se pu- vlogi pevcev, igralcev, imitatorjev. bliki predstavili s širokim spektrom Publika je bila navdušena in sko- Opažam, da imajo moja očala iz leta v leto slabše bralne navade. * * * različnih tematik, številnimi nasto- zi celoten koncert so bili na obra- pi, koncerti in gostovanji na različ- zih iskreni nasmehi. Nastopajoče in Redke so ženske, ki v teženju ne težijo k popolnosti. nih lokacijah. Zvrstili so se trije stal- zbrane je nagovoril župan občine ni dirigenti. Prvi je bil Zlatko Mun- Dornava Milan Šilak, vsem zasluž- AFORIZMI BY FREDI da, nato Zmago Štebih in za njim nim pa se je v imenu nastopajočih Nagradno turistično vprašanje Praznično in veselo na vsakem koraku V praznično odetem Ptuju se v tem času dogaja veliko. Jutri vabi tudi ki so ga obnovili, pridobili nov projektor z najsodobnejšo lasersko teh- Ptuj v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, v Miheličevi galeriji so na glasbeni večer. V nedeljo v adventni Ptuj prihaja tudi Božiček, ki bo od 15. nologijo in nadgradili zvočni sistem, vabijo z zanimivimi fi lmi iz aktualne ogled dela Zmaga Jeraja. V prihodnjih dneh se jim bo pridružila še nova decembra bival v hiši na Novem trgu. slovenske in tuje produkcije. V razstaviščih in galerijah so postavili zadnje razstava na hodniku v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Številni nastopi osnovnih, plesnih in glasbenih šol ter vrtca bodo v letošnje razstave: v Galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava Viktor Goj- Ptuj. Ob tako bogati praznični in razstavni dejavnosti ne bo težko izbrati naslednjem tednu potekali pod skupnim naslovom Zvezde na pravljič- kovič, v vzhodnem stolpu Ptujskega gradu bo vse do oktobra 2026 na predstave, fi lma ali kakšnega drugega dogodka. nem odru. Pridružile se jim bodo predstave, koncerti, rajanja za otroke. ogled razstava Neumorni slikar France Mihelič – risbe in grafi ke iz dona- Za pravilen odgovor na vprašanje o tem, katerega leta je bila sklenjena Advent na Ptuju prinaša množico najrazličnejših prazničnih prireditev za cije družine Musek, na galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva Ptuj so pogodba o ureditvi Miheličeve galerije na Ptuju, bo nagrado prejela Ma- vse generacije. postavili razstavo Vino na meji, ki je rezultat sodelovanja med tremi slo- rija Pučko, Bukovci. Pogodba je bila sklenjena leta 1992. Podpisali so jo V prostorih mladinskega kulturnega centra Stara steklarska bo jutri venskimi in tremi hrvaškimi muzeji, v Galeriji Luna gostuje Maruša Štibelj Branko Brumen, takratni predsednik IS SO Ptuj, Boris Miočinović, takratni potekal že tradicionalni sejem Lokalko, namenjen lokalnim ustvarjalcem z razstavo Prehodi: med izgubo in prisotnostjo. Svetloba poletja z motivi ravnatelj Pokrajinskega muzeja Ptuj, in slikar France Mihelič. V tem letu je in rokodelcem ter vsem tistim, ki iščejo unikatne izdelke za obdarovanje Kicarja je razstava članov likovne sekcije dr. Šte e Cobelj DPD Svoboda muzej postal bogatejši za grafi čno zbirko Franceta Miheliča, ki je takrat svojih najdražjih, izdelke za dom v obsegala 75 grafi k, in stalno postavitev v drugem nadstropju novoimeno- tem prazničnem času in tudi sicer. vane Miheličeve galerije v okroglem stolpu ob reki Dravi. Sejem je svojevrstna podpora do- Sprašujemo, koliko del je danes vključenih v izjemno bogato zbirko mačim mojstrom, njihovi ustvarjal- Miheličevih del. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v nosti in identiteti. Sicer pa v tem Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, času skorajda ni mesta ali kraja, Osojnikova 3, do 19. decembra. kjer ne bi postavili prazničnih stoj- nic in organizirali spremljajočih do- godkov. Iz leta v leto se povečuje NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE tudi število drsališč. V sklopu praz- Koliko del je danes vključenih v izjemno zbirko ničnih sejemskih prireditev različni Miheličevih del? organizatorji postavljajo tudi do- brodelne stojnice, na katerih zbira- ............................................................................................. jo sredstva za praznično obdarova- Ime in priimek: ...................................................................... nje otrok iz socialno šibkih družin. Praznično je v MG Ptuj, ki pra- Naslov: …............................................................................. znuje 30. obletnico ustanovitve. Davčna številka: ................................................................... Pripravili so pester nabor zabavnih Foto: Črtomir Goznik Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. predstav. Tudi v Mestnem kinu, Ptujsko drsališče privablja številne.