102. številka. Ljubljana, v sredo 6. maja. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MAM Uhaja vsak dan svečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-Ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta -1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1.3 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za< oznanila placnje se od cetiristopne petit-vr&te po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni5tvo je v Gospodskih ulicah št. 12. D pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek dne 8. maja 1891. Kaj je storiti koroškim Slovencem, da si pribore dobro urejene ljudske ali narodne šole? (Izviren dopis s Koroške.) Zdravnik, poklican k bolniku, trudi bo naj-poprej, da »pozna uzroke bolezni; kadar je našel te, ni mu več težko najti zdravila ali lek, da ozdravi bolnika. Tudi jaz sem pretipava! v prvih dveh člankih bolno telo našega narodnega šolstva in skušal najti uzroke bolezni. Razvideli smo, da pro-vzročujeto bolezen pri naših šolab dve reči: 1. kri v a uredba našib šol in 2. nezmožnost učiteljev, poučevati slovenske otroke. Krivo so urejene naše šole, ker se v njih mučijo otroci že v prvih dveh letih, predno so se naučili materinega jezika, z učenjem tujega nemškega jezika in se od tretjega leta naprej morajo učiti vseh predmetov jedino le v nemškem jim nerazumljivem jeziku in ua podlagi popolnoma nemških knjig. Odkar so spoznali imenitni in slavui pedagogi ali vzgojevalci mladine (Komenskj in drugi), da je materin jezik jedina prava podlaga, na katerej se morejo otroci vspešno poučevati, zavzema materin jezik pri vseh narodih v ljudsko/ šoli prvo in glavno mesto. Nemški otruci se učijo na podlagi nemškega jezika in nemških knjig, madjarski *) ta podlagi madjarskega, italijanski na podlagi italijanskej itd ; tudi slovenski otroci na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem in celo na Koroškem v jednej šoli (t. j. jednorazrednica na Jezerci) uče se ua podlagi slovenskega jezika in slovenskih učnih knjig. Torej to, kar so vsi drugi narodi spoznali za najboljše iu najkoristnejše »tvojim otrokom, to bi m<> ;!o biti za naše otroke slabo iu škodljivo? Nikakor ne; kar je nemškim in otrokom drugih narodov koristno, to bo tudi našim otrokom koristno. Zahtevati moramo torej, da so uredijo šole za naše slovanske otroke ravno tako, kakor so urejene šole za nemške otroke: slovenski jezik mora biti tudi v naših Smolah podlaga vsemu pouku. Ali pa imamo tudi pravico zahtevati, da se naše šole tako pre- *) Madjarom se je tudi hotel vsiliti nemški jezik, pa imenitni madjarski rodoljubi so to zabranili. LISTEK. Tedenske drobtinice. (Maj; nekdaj iu zdaj na gimnaziji; odgoja naše mladino; konec koncertov; izletns doba; gorenjski železnici; „savski prodJ pred državnim kolodvorom; malo več svetlobe ; Sokolov izlet v Zngorje; Celjo rešeno; „Sokol" v Prvačiui.) Ne z nežnimi spomladanskimi sapicami, kakor je to nekdaj bilo običajno, ko je za zimo prihajala spomlad in za spomladjo še le poletje, nego kar naravnost s pekočo vročino, upravo poletno soparico in z gromom in bliskom predstavil se nam je maj-nik ali veliki traven, posebno v Nemcih toliko opevani „Wonnemonat", v katerem drevesa „udarjajo vun", kakor smo šegavo nekdaj prepevali v oni dobi, ko so nas na gimnaziji še pripravljali iu dresirali za pristne Germane. Da nismo postali navzlic vsemu trudu sinovi velike matere Germaoije, nego se raje oklenili mile Slovenije in z njo uič manj od Germanije mogočne majke Slave, to gotovo ni bila zasluga učiteljev naših, ki nas neso učili ali znali učiti ljubiti rodno majko svojo. Razvijali amo naredijo? Imamo jo. Po milosti našega presvetlega cesarja potrjene so bile že 1. 1867, temeljne državne postave, katerih §. 19. pravi, da ima vsak narod, torej tudi narod slovenski pravico zahtevati, da se goji njegov jezik v šoli. Isti paragraf pravi tudi, da se k učenju druzega jezika nihče siliti ne more. Tudi nas koroških Slovencev ne more nihče siliti, da bi pošiljali otroke v nemški pouk. Ker pa vemo, da je dobro, ako človek več jezikov zna, hočemo se prostovoljno udati vtem, da želimo, da se ua naših šolah uči tudi nemški jezik, toda še le od četrtega šolskega leta naprej in to v p o-sebuih urah. Ni pa treba, da hi se te ure našim otrokom še povrh naložile. Ker je materinemu jeziku po 12 ur na teden odmerjenih, lahko se od četrtega leta naprej od teh 12 ur porabijo tri ali Štiri ure na teden za nemški pouk. *) Kako pa bi se naj učii nemški jezik? Načrt nemškemu pouku naj bi bil nekako ta-le: V začetku četrtega šolskega leta naj bi se nekaj tednov učil nemški jezik po nazornem nauku, tako da bi si prisvojili otroci brez knjige, le s pomočjo učiteljevo na i navadne j še nemške izraze. Potem naj bi ae začelo z branjem in pisanjem, a tako, da bi se rabile najprej latinske (slovenske) učencem že zuane črke in še le pozneje naj bi se učile tudi nemške črke. Kadar bi otroci že znali brati in bi tudi že razumeli to, kar berejo, naj bi se jim ua podlagi nemških beril razložila v sporedno s slovenskim poukom najvažnejša slov-niška pravila. To si mislim namreč tako: Ko že otroci poznajo v slovenskem jeziku razna besedna plemena, njih pregibanje (sklanjo in sprego) in njih rabo v stavku, naj bi se jim ista tudi za nemški jezik razložila, posebno pa bi se naj otrokom povedalo, v čem sta si nemški in slovenski jezik podobna, o čem različna. Otrokom bi se potem bilo treba učiti le različnostij, ki se nahajajo med slovenskim in nemškim jezikom. Tako bi si otroci na podlagi materinega jezika veliko lažje prisvojili najpotrebnejša slovniška pravila nemškega jezika, kakor sedaj, ko se ne naučijo ne nemškega ne slovenskega jezika. Nadalje bi se moralo pri razlaganji beril gledati ne le na to, da Bnajo otroci to, kar berejo nemškegu, preložiti na Blovensko, ampak otroci bi se morali vaditi tudi v govoru. Na vsa vprašanja, *) Tudi ».jedina slovenska Sola na Koroškem je tako urejeua. se nekako sami ob sebi in reči moram, da večina baš iz one dobe razvila se je, hvala Bogu, prav pošteno. Današnji mladini je to pač mnogo lažje, nego je to bilo nam, to pa v prvi vrati že zarad tega, ker ima toliko spodbude na vse strani, da je res težko, da bi zašla na napačna pota. Seveda se tudi dandanes ne odgaja v istem duhu, kateri bi pristoval mojim in mnogih drugih idealom o vzgoji slovenske mladine. Slovenci bili naj bi povsod, če mogoče, „amtibije", dvoživna bitja, ne krop ne voda, ne tič ne miš. Vender rade volje priznam, da se je ipak mnogo zboljšalo, da smo vsaj nekoliko napredovali tudi v tem oziru. Koncertov še ni bilo dosti v preteklem meseci, celo prva dva dni maja prinesla sta nam še dva za dodatek. O prvem omeujam naj io to, da menda samo zato, ker je bil na korist nemškemu „Schulveremuu, se ni pela jedua na programu naznanjena arija iz francoske opere z italijanskim tekstom, nego se je zamenjala s pristno nemško VVagnerjovo skladbo. Tako je bil rešen .nemški Vaterlaud" v Ljubljani, kateremu se itak zadnji čas ki se morejo posneti iz dotičnega berila, naj bi se vadili odgovarjati in zopet sami vprašanja staviti. Tako bi se otroci v šoli naučili tudi nemški govoriti, česar se sedaj no naučijo. Da bi se pa v nemškem jeziku še bolj izurili, naj bi se v zadnjem iolskem letu tudi ponivlUH nekateri predmetje, katerih so se otroci že v slovenskem jeziku naučili, n. pr. računanje in zemljepisje. Beri'a za nemški pouk naj bi bila tako urejena, kakor so bila v svojem času Slomškova berila. Na jednej strani bi naj bile besede nemške, na drugej pa slovenske. Kajti od otrok ne moremo zahtevati, da bi si zapomnili vse nemške besede in izraze v šoli. Iz takih knjig se bodo otroci tudi doma in še potem, ko so izstopili iz šole 8 pridom učili nemškega jezika in bodo imeli od take knjige več koristi, kakor zdaj, ko se jim dado v roke samo nemška berila, katerih ne razumejo. Vem, da je gospodu ministru in njegovim svetovalcem dobro znano, kako se ima učiti nemški jezik v ljudskih šolah, da se ga bodo otroci kolikor toliko naučili; vender se mi je zdelo potrebno na tem mestu natančnejše govoriti o nemškem pouku. Muogo je namreč koroških Slovencev, ki so po krivih trditvah našib nasprotnikov zapeljani in mislijo, da so zavedni Slovenci in njih voditelji proti temu, da bi se učil nemški jezik na naših šolah. Te zapeljane iu zaslepljene; Slovence sem hotel s tem prepričati, da to ni res, ampak da se bodo na šolah, kakoršne zahtevamo mi, naši otroci mnogo več in veliko bolj naučili nemškega jezika, kakor v sedanjih. Prvo zdravilo, da ozdravimo bolezen naših Šol je torej, da zahtevamo: V naše šole naj se uvede slovenski učni jezik, da se bodo otroci učili na podlagi svojega materinega jezika in na podlagi slovenskih učnih knjig. Od četrtega šolskega leta pa se naj učijo v posebnih urah tudi nemškega jezika, a te ure naj se ne nalagajo otrok-om Še povrh, ampak naj se odvzamejo onim 12 uram, ki so odmerjene pouku v materinem jeziku, tako da se bodo otroci od četrtega šolskega leta učili po 8 ur na teden slovenskega, po 4 ure pa nemškega jezika. Kot drugi vzrok, da bolehajo nuše šole, spoznali smo nezmožnost učiteljev, poučevati slovenske ne godi posebno dobro. Tako mi je pripovedoval nekdo, ki je bil navzoč „par ordre du mufti". Akadmija gimnazijalue mladeži bila bi me zadovoljila popolnoma, da ni bila preveč dolga in nekatere številke brez konca in kraja. Par nemških, ne baš mnogo vrednih programovih točk bi bil prav rad daroval in bila bi akademija s tem le pridobila. Saj ni baš potreba, da bi slovenska mladež morala toliko prepevati in deklamovati v nemščini, principu ravnopravnosti ustreženo bi bilo istotako z manj točkami, a iste naj bi bile zares dobre in klasične. Ne samo meni, nego mnogim ugajala je najbolje slovenska deklamacija, ker je bila srečno izbrana in ne dolga in brez konca, kakor kaka .morska kača" in pa zadnja točka, Forsterjeva efektna kompozicija. Obžaloval sem samo, da je ta lep, veličasten zbor bil zadnji, ko smo bili že na pol skuhani in spečeni, kakor da bi kdo hotel kon-serve delati iz nas in torej užitek ni mogel biti več tako popoln. Z vesoljem pa mi je konštatovati, da se je vse izvršilo prav hvalevredno in precizno, ter pokazalo, da je muzikalno naobraževunje naše mladine srednjih šol v jako spretnih rokah. otroke. Nezmožni so naši učitelji poučevati slovenske otroke, ker ne znajo slovenskega jezika. Kako pa se naj temu opomore ? Prvič je potrebno, da se namesti na učiteljišči Celovškem tak učitelj slovenščine, ki se je je temeljito učil in položil na vseučilišči, bodisi v Gradci ali na Dunaji, državni izpit iz tega predmeta. *) Drugič: Pouk v slovenskem jeziku naj ae preustroji tako, da se bodo slovenski gojenci učili slovenščine s slovenskim učnim jezikom in na podlagi slovenskih učnih knjig. Razun navadnega slovenskega pouka, morajo imeti gojenci četrtega leta tudi vsak teden praktične vaje, kako jim je poučevati slovenske otroke v raznih predmetih. Pri zrelostnem izpitu ali maturi in pri izpitu učiteljske sposobnosti (Lobrbefahigungspriifung) mora vsak slovenski gojenec dokazati, da je slovenskega jezika zmožen v govoru in pismu. Tretjič: Učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je zmožen slovenskega jezika v govoru in pismu, ne more bo namestiti na šoli, kojo pohajajo slovenski otroci. Četrtič: Učitelji, ki delujejo zdaj na šolah v slovenskih krajih, ne da bi bili dokazali znanje slovenskega jezika pri maturi in pri izpitu učiteljske sposobnosti, morajo v teku dveh let položiti izpit iz slovenščiue, ako hočejo še nadalje delovati na slovenskih šolali. Petič: Ako bi se na Celovškem učiteljišči ne oglasilo zadostuo število učiteljskih pripravnikov, naj se razpišejo letne j>odpore tistim učiteljskim pripravnikom ua učiteljiščih v Celovci, v Kopru, v Ljubljmii iu v Mariboru, ki se zavežejo, da hočejo vsaj G let delovati na Koroškem. Tako bodemo dobili v teku nekaterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenskega jezika v govoru in pismu. S tem pa bode odstrunjen tudi drugi vzrok, zaradi katerega bolehajo sedanje šole. Navedel sem zdravila ali leke, s katerimi se more ozdraviti huda bolezen naših šol. Travica je tudi že davno zrastla, iz katere se narejajo navedene zdravila. Ta travica je § 10. temeljnih državnih postav. Treba nam je torej le še iti v lekar-nico ali apoteko iu zahtevati, da bo nam skuhajo omenjena zdravila za bolne naše šole. Kje pa je taka lekarnica? Najbližja in napriročnejša za nas koroške Sloveuee bila bi pač pri deželnem šolskem svetu v Celovci; žalibog, du nam v Celovci nočejo prirediti potrebnih zdravil Naše recepte, oziroma prošnje za slovenske šole polagajo na stran ter je puste mesece in leta. ležati v prahu. Ako se jih usmilijo po dolgem, dolgem času, skuhajo nam taka zdravila, da nič ne pomagajo; kajti v zdravilih, ki se nam kuhajo pri deželnem šolskem svetu v Celovci, *) Baš sedaj razpisuje o. kr. deželni šolski svet koroški na učiteljišči Celovškem mesto glavnega učitelja za zgodovino in zemljepis ali za nemščino ter dostavlja, da more to mesto dohiti le tak prosilec, ki dokaže, da si je pridobil zmožnost poučevati tudi v slovonskem jeziku na srednjih šolah. (Befuhigung zum Uuterriihte in der slove-nisehen Sprache fiir Mittelschulen). Tega učitelja mislijo potem porabiti tudi v to, da bo učil slovenščino, da .si nima državnega izpita iz tega predmeta, ampak Bi je le pridobil sposobnost učiti tudi v slovenskem jeziku na srednjih šolah. To je premalo, učitelj slovenSčine na srednji šoli naj ima tudi državni izpit iz slovenščine. Z majem |>rišla je doba izletov, iu za take je okolica Ljubljanska kakor ustvarjena. Gorenjski železnici vsako nedeljo prepeljeta lepo število Ljubljančanov, da se navžijejo svežega, dobrega zraka. Le škoda, da odhod vlakov na gorenje strun ni tako prikladen, kakor oni za Kamnik, ker baš po-poluduo kmalu ni nobeuega odhoda na Goreujsko proti Loki in Kranji, opoludanski vlak pa ni baš pripraven. Zdaj, ko gresta iz Kudolfovega kolodvora državue železnice dve progi iu prihajata zvečer oba vlaka z Gorenjskega in i/. Kamnika, ki prijieljeta ua stotine mestnih izletnikov, bi opozoril na to, da bi se „savski prod", ki se razprostira okolu državnega kolodvora, nekoliko izboljšal in Bkrbelo tudi za par svetilni«' v dolgi temni ulici, ki vodi iz Celovške ceste do kolodvora. Nadejam bo, da se bode skoraj ustreglo tej opravičeni želji. Zadnjo nedeljo bil bi človek skoraj izgubil noge uu omenjenem ^savskem produ", v temi si pa lahko razbil glavo. To bi bil pač neprijeten konec veselega jmpoludanskega izleta! Ker se je pokazalo pri zadnjih volitvah, da Ljubljaučauov velika večina nesmo prijatelji tetnote, prosimo mulo več luči! ni niti trohice one zdravilne travice, katero smo zgoraj imenovali § 19. tem. drž. postav.*) Ker torej v lekaroici Celovškej ne dobimo potrebnih zdravil za naše šole, poslati moramo recepte (oziroma prošnje) na Dunaj. Pri vis. c. kr. naučnem ministerstvu na Đunaji je velika lekarnica, v katerej se kuhajo in pripravljajo taka zdravila za vso veliko avstrijsko državo. Ker pa imajo tudi v tej lekarnici veliko dela, bati se je, da bi se naše prošnje tudi tukaj ne usliSale tako hitro. Zato se moramo še obrniti do takih mož, ki ho blizu te le-karnice in bodo gospodu ministru razložili, kako huda in nevarna je bolezen naših šol in kako nujno jiotrebujemo mi koroški Slovenci navedenih zdravil za bolne naše šole. Kdo pa so ti možje, ki se bodo usmilili ubogih koroških Slovencev in se pobriuili pri v. c. kr. ministerstvu, da usliši naše prošnje ? Ti možje so čestiti gospodje slovenski državui poslanci ; oni so že tolikokrat pokazali s svojim postopanjem v državnem zboru, da smo jim pri srci tudi mi koroški Slovenci; prepričan sem, da nas bodo podpirali tudi pri teh prošnjah. Kaj je torej storiti koroškim Slovencem, da si pribore dobro urejene ljudske šole? Odposlati morajo veliko prošenj (Čim več jih bode, tem prej bodo uslišane) na visoko c. kr. ministerstvo, v katerih naj prosijo, da se preosnove ljudske šole po slovenskih krajih v zmislu § 19. tem. drž. postav tako, da bode v njih učni jezik slovenski, in da se bode od 4. Šolskega leta naprej učil v posebnih urah tudi nemški jezik. Ob jedtiem pa se naj pre-osnovi učiteljišče Celovško tako, da se bodo na tem zavodu vzgojevali tudi učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovenske otroke. Nadalje morajo koroški Slovenci v posebnih prošnjah ali peticijah prositi slovenske državne po slance, da gospodu ministru razložijo žalostno stanje koroškega Šolstva za Slovence in zahtevajo, da usliši gospod minister poslane mu prošnje. Ob jed-nem pa naj razkrijejo tudi v državnem zboru krivice, ki se nam gode ter naj predložijo resolucijo, da se čim prej odstranijo te krivice. Dokaz temu je tudi najnovejši odlok c. kr. dež. šolukega sveta, s katerim se je uvedel slovenski pouk v naše šole. O binaoštib izletel bode „Sokol" naš v prijazno Zagorje, kjer bode gotovo lepa zabava in narodna slavnost, ko se bode blagoslovila zastava vrlega „Sokola Zagorskega." Pozdravili bodemo tam brate iz Celja in gotovo tudi s Hrvatske, ter si zopet podali krepke desnice. Celje je še rešeuo Germauiji! Tako so je veselo prepevalo v koru, ko so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali zopet stari gospodarji. No, saj jim tudi nihče ni nasprotoval, zatorej so zmogli prav lahko in v miru. Rodoljubov slovenskih naloga pa je, z mirnim in vstrajnim vsestranskim delovanjem pripravljati teren bodočim zmagam. Saj so tudi naša kraujska mesta in trgi in Ljubljana bila nekdaj nemška — v smislu uašib nasprotnikov — a danes so naša ! Iu tako bode prej ali slej prišlo tudi drugod, treba le vstrajuoBti ! Preteklo nedeljo bit je krst najmlajšega „Sokola" v Prvačini na Goriškem. To je tretje „Sokolsko" društvo na Goriškem, znamenje, da narodni duh veselo klije, zatorej mu kličem ob tej priliki: Vivat, floreat, crescat! Na zdat! Ah as ve r II. Take šole nam jamči § 19. tem. drž. postav. Naši slovenski bratje po Štajerskem, Kranjskem in Primorskem že imajo take šole; skrbimo in delajmo na to, da jih dobimo tudi mi koroški Slovenci! Začetek je že narejen, kajti šola na Jezerci je slovenska. Da se nam vsem posreči, v kratkem dobiti slovenske šole, v to pomagj Bog! Boj proti slovenskim krajevnim imenom. Nič bolj ne peče naših političnih nasprotnikov, kakor če se jim z zgodovinskimi pričami dokaže, da je bil naš živelj pred tisoč leti mnogo bolj razširjen po sedaj germanskih, romanskih in madjar-skih zemljah ter da mnogo mesto, katero je sedaj „urđeutsch", ali pa kjer sedaj ponosno udarjajo ob „coltura avita", je bilo od Slovencev zasnovano in da so mu tudi Slovenci ime dali. Taka imena kazijo germanstvo ali romanatvo celih pokrajin in zato jih je treba izbrisati in iztrebiti ter nadomestiti z „blagodonečimi" nemškimi ali italijanskimi poznamenovanji. Nedosežni v potujčevanji in zavijanji slovenskih krajevnih imen so bili v srednjem veku Nemci in njim se imamo zahvaliti na spakah Hundsdorf, Gesindldorf, Sclnveinsbiichl, Schmarotzervvald (Sme-rečje) itd! itd. Bolj strpljivi proti našim imenom so bili od začetka Italijani, ki so dolgo ohranili v svojih listinah naše Gorice, Ajdovščine, Postojine itd. Ko so se začeli Slovenci po I. 1848. bolje zavedati svoje narodnosti, planili so koj Tržaški Italijani na obrambo svoje lažnjive „colture avite" in začeli trditi, da ne samo Trst, ampak sploh vsa imena tržaške okolice, Goriškega in Istre so romanskega izvira. Zloglasni dr. Kandler je javno pisal, „da se mu gnusijo vsa slovenska krajevna imena in da ne more razumeti, zakaj bi bili prvotni prebivalci na Primorskem svojim krajem rajše dajali imena v barbarski slovenščini, nego v sladki italijanščini." Zato pa je popačil Nabrežino v „Au-risina", Opčine v „Opicina", Povir v „Papariano", Jelšane v „Elsacco", Trnovo v „Tore nova" itd. itd. In njegovi učenci so ga zvesto posnemali ter skovali za naš Triglav izraz „TricornoK, za Nanos „Monte re", (ker je baje kralj Alboin lovil na tej gori, predno je posedel Italijo), za Podgoro „Piedi-monte", za Rihenberk „Montecerchio" itd. Takemu počenjanju so se pridružili v najnovejšem času tudi nemški učenjaki, sicer resni možje, ki se radi bahajo s svojo „deutsche Grund-lichkeit", ki pa vselej velikanske neumnosti zapišejo, kaderkoli hočejo kaj o slovanskih stvareh povedati. Celo tem sicer resnim možem je politika zmešala glavo in slepa strast jih je tako daleč zapeljala, da udrihajo po vsem, kar bi znalo količkaj za slovensko preteklost govoriti. „Zu den bedauer-lichsten Ausgeburten, vvelche die politischen Kiimpfe in Oesterreich gezeitigt, gehort in nicht geringem Mas8e die Fructificierung der VViasenschaft zu Par-teizvvecken !tt Pred nekoliko leti začel je izdajati prof. dr. Kirchhoff „Forschungen zur deutschen Landes- und Volksknnde" in koj sta se čutila dva Graška profesorja poklicana, udariti na velikonemški boben ter reklamovati zlasti slovenske dežele za veliko mater Germani jo. Prvi se je oglasil I. 1888. prof. dr. J. Bidermann s spisom: „Neuere slavisehe Sied-lungen auf Buddeutschem Boden" (Forschungen II. lian«I Heft 5) in hotel iz krajevnih imen dokazati, da je vse Kranjsko in večina Primorskega pravi pravcati „sUddeutscher Boden", na katerem so se še le pozneje Slovenci in v XVI. stoletji tudi Hrvatje naselili. (Primeri oceno tega sjnsa v „Slov. svetu" 1. 1889). Zaradi takih lažnjivih trditev so se nekateri profesorji iz Dalmacije, ki so bili s pisateljem osebno znani, do njega obrnili in ga prav pošteno prašali, s čem da opravičuje on svoj izraz „si'iddeutseher Boden." Ali ni mar po tem pricipu vsa severna Nemčija, zlasti pa še vsa Prusija „nordslavischer, resp. polnischer Boden?" — Na to odkrito prašanje je gosp. jrrofesor odgovoril, da je moral svoj spis v takem zmislu sestaviti, drugače bi ga ne bil smel priobčiti v Kirchhoftbvih Forschungen. Ali vidite sednj kam pes taco moli in kako nizka služabnica je postala nemška temeljita učenost ? Naslednjega leta 1889. je poslal drugi prof. Graškega vseučilišča, dr. F. Krones, jednako ten-dencijozen spis med svet: „Die deutsche Besiedlung der ostlichen Alpenlander." Ta pisatelj mora sicer Pf* Dalje v prilogi. Priloga .»Slovenskemu Narodn" 5t 102, daj 6. maja 1891. priznati, da so Slovenci že pred Nemci po vzhodno alpskih zemljah bivali, ali dokazati hoče, da so Nemci že v IX. stoletju utemeljili premnogo svojih naselbin mej Slovenci, kar priča veliko število nemških krajevnih imen po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Krones pa zmatra ne le vsako prestavljeno ime za pristno nemško, ampak tudi imena, katera so le deloma po nemškem prikrojena iu nemškemu jeziku prilagođena, kakor n. pr. Preiseck (Priseka, Preseka), Buchheira (iz Podholm), Tratten (iz Trata), Assling (iz Jesenice), Radmannsdorf (iz Radovlja vas) itd. O Ljubljani trdi (str. 101)), „dass es ihra beschieden war, der Hauptort des Deutsch-tums im Lande zu werdenu, zraven pa sramotno zamolči, da se v naj prvi listini, ki Ljubljano omenja (1. 1144 Schumi, Urkundenbuch I. 97), ime tega mesta ne glasi morda „Laybachu, ampak L u b i g a n a. t. j. Lubijana. Najbolj pa pobijajo Kronesovo mnenje o starodavnosti Nemcev na Kranjskem krajevna imena v loški okolici, ker ko je cesar Oton II. I. 973 to okolico daroval frižinskim škofom, nahajala so se v njej samo slovenska krajevna imena, katera so v listini „ad perpetuam rei memoriam" hvala Bogu tudi zabeležena, tako da jih ne more nihče utajiti. — Sicer je pa prof. Rutar Kronesa že zavrnil, vsaj kolikor se Kranjskega tiče. (Glej ravnokar izšle „Mittheilungen" muzejskega društva za Kranjsko.) In sedaj se je pridružil ha tretji „učenjak" omenjenima dvema profesorjema ter z vso silo udriha po slovenskih krajevnih imenih na Koroškem. Arhivar zgodovinskega društva za Koroško, pl. A. Jaksch, izdal je namreč pred kratkim brošuro „0ber Ortsnamen und Ortsnamenforschung mit besonderer Rilcksicht auf Kilrnten", v kateri smeši slovenska krajevna imena na Koroškem in hoče dokazati, da Slovenci nemajo nikake pravice, imenovati sedaj nemške kraje po svojih domačih izrazih. Deželni odbor koroški vložil je bil že pred šestimi leti protest na c. kr. statistično osrednjo komisijo, da tiska v svojih „repertorjih" pri čisto nemških krajih tudi slovenska imena in zahteval, naj se ta imena v bodočnosti opuste. Centralna komisija je na to odgovorila, da slovenska imena ne morejo nikogar žaliti, saj imajo Nemci svoje nemške izraze na prvem mestu. Toda ta odgovor ne zadostuje »miroljubnemu" deželnemu odboru koroškemu. Letos se je izvršila nova štetev in centralna komisija bode zopet izdala svoje repertorje. Bog ne daj, ko bi se v teb zopet nahajala tudi slovenska imena poleg nemških, ker prva bi glasno pričala, da ho povsodi na Koroškem nekdaj le Slovenci stanovali. Poklicali so torej celo zgodovino na pomoč, naj bi se za nje potegnila. Ali ta modrica dela jim ravno nasprotno uslugo. Pl. Jaksch so je v svoji brošuri popolnoma osmešil in ravno nasprotno od onega dokazal, kar je nameraval. Male cape je prestavil v „Klein-Zapfen", Podhom v „Buchalin", Hriblje v „Kriihvvald", Suho polje v „Seigbichl", Olšnik v „Feschnig" itd. Na mnogih krajih sklicuje se sicer na Miklošiča, ali dokazalo se mu je, da ga deloma napačno cituje, deloma pa noče razumeti. Jaksch se lnuluje, zakaj imenujejo Slovenci „H1. Gestade" (ob osojanskem jezeru) Sveto mesto, a pri tem no pomisli, da so Korošci sami v svojem dijalektu spakedrali ime tega kraja, naredivši iz HI. Stadt (dijalektično „g'statt") „Heiligen Gestade". Najbolj pa se je osmešil pl. Jaksch se svojo trditvijo, da Port-schach pomenja toliko kot „v po rekah" — in unter d en Bite h en. Kedo je še kedaj slišal, da ljudje tudi pod potoki (mesto o b potokih, ob rekah) stanujejo? O deutsche Uriindlichkeitl „Katol. politično in poljedelsko društvo za koroške Slovence" je koj spoznalo, kaj da nameravajo zopet Nemci in je krepko odbilo napad na našo narodnost z brošuro DZai Ortsnamenforschung in Karaten." Iz nje izvemo, da je politično-organi-zacijska komisija za Koroško z dne 23. decembra 1849. zaukazala izdelati pregled politične razdelitve te kronovine, kateri je izšel v deželnem zakoniku od 16. marca 1850 v nemškem in slovenskem jeziku. Poleg nemških krajevnih imen obsega ta pregled tudi slovenska, kolikor jih je bilo takrat v rabi, druga pa so samo po slovenskem pravopisu transkribovana. Nekoliko teh slovenskih imen prinesel je tudi krajevni repertorij za Koroško leta 1883 in proti tem se sedaj repenčijo koroški Nemci, kakor bi bila gola izmišljija nekaterih prenapetih glav, a ne preveljavne priče slovenske preteklosti Slovenci pa po vsej pravici protestujejo proti temu nasilstvenemu postopanju in hočejo vsa zakonita sredstva porabiti, da ohranijo status quo a. 1850., t. j., da naj se tudi nemškim krajem prilagajo slovenska imena, ako so med slovenskim ljudstvom zares v navadi; ali pa naj se pri popolnoma slovenskih kvajih tudi izbrišejo nemška po-znamovanja, ki se le pravopisno ločijo od slovenskih, da tako izginejo ortograiična monstra kakor: Dragoschitschach (Dragožiče), Gorintschach (Gorinčei Motschula (Močula), ali pa še celo Tscheschtravvischa (Čeztraviša.) Ves ta boj proti slovenskim krajevnim imenom ima globokejii pomen, kakor se navadno misli, in bije se povsodi, morda izvzemši Kranjsko, z železno doslednostjo, ki je prirojena le nemškemu rodu. Zato naj bi naši državni poslanci ne prezirali tega boja, nego pravočasno na merodajnem mestu razkrili skrivne nakane naših sovražnikov, zlasti pa naj bi priskočili ubogim koroškim Slovencem v pomoč, da bi ne omagali pred mnogo močnejšim nasprotnikom. M. L Politični razgled. Notranje doze le. V L j u b 1 j a u i, 6. maja. Iz državnega zbora* Kakor se poroča, bodo jugoslovanski poslanci in fevdalci zahtevali, da pride Žukljejev odstavek o ravnopravnosti v adreso. Klerikalci so baje slabe volje, da dostavek hipauli-jev ni bil vsprejet. V nekaterih krogih se celo trdi, da nobena adresa ne bode dobila večine, in da bode poslauiška zbornica izrekla svojo udanost vladarju po posebni depu taciji. Bolj ko vse diugo, značijo take govorice, kako zmeden in nejasen je še vedno položaj. Iz adresnega Odseka* Kakor se poroča, se mej posamičnimi frakcijami desuice vrše pogajanja, kako prenarediti dostavek Šukljejev in Dipauli-jev, da se moreta vspre-jeti v adreso. Za Šukljejev dostavek o ravnopravnosti se nadeja poročevalec Biliuski najti tako obliko, da ga bodo vsprejeli tudi Pol)aki. Proti Dipaulije-vemu odstavku pa so baje tudi moravski Čehi. Večina, katero si nadeja dobiti vlada za adreso, je jako dvomljiva in nikakor zanesljiva brez Mlado-cehov. Računi se ua 174 glasov, kar bi. ker je 7 sedežev začasno praznih, bila večina jed nega samega glasu ! O levičarski adresi izrazi se „Soon- und Moutagszeitung-, da je levica s šolskim upradanjem nasprotno od tega sprožila, kar je želel prestolni govor. Istotako bi bile lahko druge stranke vrgle preporno jabolko državnega prava v posvetovanja adresnega odseka. A one neso tega storile, grof Hohenwart se niti v odsek ni dal voliti, da se je izognil kacemu konfliktu. Na drugI strani pa je Plener brez premisleka se poteza), da bi bil on poročevalec o adresi, istotako se je brez obotavljanja dal voliti predsednikom budgetnega odseka. Na jedni struni se torej kaže največja zdrž-Ipvost, ua diugi neprikrita bojaželjuost. Za Ple-uerjev predlog niti nemški nacijonalci ue bodo glasovali, ker mu ne marajo pripomoči do vlade. Ministerstvu Plenerjevemu delali bi nemški nacijonalci najodločneje opozicijo. Stoletnica poljske ustave praznovala se je — kakor smo že na kratko poročali — najbolj Impozantno v Levovu, Krakovu in na Poznauskem. Ta zadnji čin poljske republike je za VBBCega Poljaka svetina. Dan \\. maja praznoval se je povsod kot velik naroden praznik. V Levovu in v Krakovu bilo so v veh krasno nakičenih cerkvah slovesne božje službe, jiozneje sijajni slavnostni sprevodi po ulicah z godbo in zastavami. V mestni dvorani bila so razna predavanja, vsi časopisi izšli so v sluvnostui oblik!, Zvečer theatre paro in sijajna razsvetljava mesta. Slavuosti udeležili so se vsi stanovi, na čelu delavska društva. Z dežele došlo je mnogo kmetov v praznični obleki. Meščanska straža in dijaki vzdržavali so red, ki je bil vzgleden. Ustanovljenih je bilo več društev in ustanov. * iie8em prepeva, da se le prikupi. Tudi na Zi-i lan most hodi goslarit v restavracijo „ad maiorem Germaniae gloriam", drugi dan ga pa glava boli ali pa celo zobje in še kaj dražega, Iu ta gospod predrzni! se jo prositi za tukajšnje nadučiteljeko mesto, in kakor se sliši je celo v temi, akoprem je za to mesto prosilo menda 30 sposobnejših prosilcev. Nemčurska predrznost jo zares velika! Se ve, da visoki deželni šolski svet ni tako lahkoveren, kakor on in bo gotovo spretnejše učitelje za to mesto imenoval ter nemčurjem ala Malir et Schever e tutti (juanti, štreno zmešal. Ko je I. S. vodstvo šole prevzel, pokazal je takoj moč s tem, da je začel na šolskem vrtu jablane sekati, akoravno on niti jednega drevesca vsaelil ni in so jablane prav izvrstna jabolka rodile. Ali jo on to iz lastnega nagiba ukrenil, ali so mu gospodje nemčurji ukazali to storiti, to prepuščam drucim v ras-Horlhn jedno češnjo posrkal, ker mu je senco đelajfl pri vzgoji drevesic, kiiko so ga rož;irili in komisije in konference imeli, da bi ga uničili; jablane pa, katere niso drevescem nič škodovale, jo ta gospod dal posekati. I/, kaeega uzroka, mi ni znano. Domače stvari. — (Podpornemu društvu za slovenske visokošolcc so podarili): Gosp. doktor Anton Primožič, profesor v Iglavi 5 ^ld., g. Žiga Sežun, ministerijalni uradnik tu li 5 gld. — V imenu odbora izrekamo dariteljema najtoplejo zahvalo! — (Dramatično društvo) imelo bode svoj letošnji občni zbor dne 23. t. m. v društvenih prostorih. Začetek ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika o delovanji DramatiČegoa društva, 3. poročilo blagajnika, 4 prenaredba društvenih pravil, 5. volitev novega odbora, 6. nasveti in predlogi. Najvažnejša točka je prenaredba pravil, kajti delovanje društva treba ustanoviti z ozirom ua novo gledališči' in z ozirom na večjo nalogo, ki je določena novemu slovenskemu gledališču. — (Slovenski klub na D u naj i) ima svoj prihodnji večer v soboto, 9. t. m. ob osmih v hotelu joval l. Singerstrasse 3 mezzanin. Bral bode g. dr. Karo! Štrekelj o Miklošiči. Vabijo se vsi Dunajski Slovenci k polnoštevilni udeležbi na tem večoru. — (Deželna razstava v Pragi.) Rojakom, ki so namenjeni v l'rago, a če ne-^o preskrbljeni s stanovanjem, priporočamo, da se obrnejo na odbor, ki bkrbi za stanovanja. Naslov mu je: „ U b y t o v a c i kancelar v 8 e o b 6 eno z e m s k e* jubilejni v >v s t a v y v P r a z e. Starom, n a -mč8ti čis. 33." Rečeni odbor preekrbel bode čedna in zdrava stanovanja, za katera se bode na da u (brez postrežbe in luči) plačalo (JO kr. do 2 gld. Kdor si torej želi zagotoviti stanovanje, piše naj omenjenemu odboru in naznani kakšno stanovanje da želi, kdaj dojde in koliko časa misli ostati. Vsacemu tacemu zglasilu treba pridejati 5 gld. za sobo kot kavcijo. — (Cesar na Reki.) Dne 22. bodočega meseca došel bodo cesar k pomorskim vajam v Reko. V mestu delajo se velike priprave za slovesen vsprejem. Dne 22. junija zvečer bode velika ba-klada, 2:». theatre paro Dne 24. podal Be bode cesav v Opatijo, potem pi v Dalmacijo. — (Tivolski drevoredi), katere je lanski vihar tako močno poškodoval, so sedaj lepo popravljeni in na novo zasajeni. Glavni sprehod proti Tivolskemu grad U zasajen je s prav lepimi in že močnimi kostanji. Mestni magistrat je tudi skrbel, da so se starih dreves korenine na desni strani drevoreda pokiile z dobro zemljo. Skrb bodi vsega občinstva, posebno pa roditeljev iu varuhov, da otroci ne bodo hodili zopet staro pot, po koreninah kostanjev, nego da hodijo po prostornem drevoredu. Občinstvo mora pokazati, da ve, kaj so javni nasadi in drevoredi. Zasajena drevesa prav lepo uspevajo in upati je, da bodo uspevala tudi ona proti Cekini vem gradu in proti Siriki. Tudi v Tivolskem gozdu zgodilo se je mnogo. Na tisoče raznih sadik jo zasajenih, ssgrajene so sicer le skromno, a vender vidno« Tu imajo zopet roditelji in sploh občinstvo gledati iu paziti na to, da se ti nasadi ne bodo poškodovali. Občiustvo je v tacih zadevah naj boljši varuh. Ako se vse tako lepo ohrani, kakor se je nasadilo, potem bode Tivolski drevored in Tivolski gozd zopet postal to, kar je bil: najlepše šetališčo Ljubljansko. — (Vreme) spreobrnilo so jc jako hitro. Prejšnji teden sini še prezebali, v soboto iu v no deljo pa je bila že jaka toplota. V nedeljo zlasti bila je huda soparica, da je vse kar zevalo. Vsled intenzivne toplote oživela je vsa narava, kar če/, noč, drevesa, prejšnji teden še gola, so sedaj že vsa lepo zelena in nekatera, kakor češnje, hruške, tudi že v najlepšem cvetjt. Včeraj smo imeli dež, zjutraj okoli 5. ure pa je gromelo in bliskalo iu jadeukrat celo treščilo. Dež je jako koristil. — (Muzejskega društva s p i s i, 1 V. I e t-nik) izišli so ravnokar iz Kleinmayr-Barabergove tiskarne. Letos je muzejsko društvo prvikrat izdalo tudi sloveuBki sunpič pod naslovom »Izveatja muzejskega društva za Kranjsko, 1. letnik. Ta snopič obsega ua 80 straneh tri razprave deželnega arhivarja A. Koblarja in sicer: Drobtinice iz furlanskih arhivov, O človeški kugi uu Kranjskem iu Loško gospodstvo frižinskih škofov. Zgodovinski oddelek nemških izvesti) prinaša naslednje spise: Kunstge-Bchichtliches bos Unterkrafn (K. Crnologar), Dsi Orbarhtm der Herrschaft Gottsche vora J. 1571 (P, VVolsegger) in »Kleinere Mfttheihtngtin*, (Die Krainer vor Agrara im J. 1529, Archivalisch.esaus vVippach. Die detttsche Besledeluttg der ostliehen Alpentfioder, ter Bericbtigungen und Nachtiiige) od prof. Itutarja. Drugi, prirodoznanski oddelek (v nem-Škem jeziku) obsega nadaljevanje in konec opisa kranjskih gliv „Mycologia Oarnlolica11 (prof. W. Voss), ter začetek razprave „l)as Klima von Krain" (prof. F, Seidl). Člani „muzejskoga društva", ki plačajo 3 gold. društvettine, dobe te spise zastonj. — (Vabilo kletnemu občnemu zboru katoliško-političnega društva za Slovence na Koroškem,) ki se bode vršil dne 18. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v veliki dvorani hdtela pri nSandwirthua v Celovci po sledočom vspo-redu: 1. Pozdrav predsedniku. 2 Poročilo blagajnika o denarnem stanji. 3. Poročilo tajnika o delovanji društva. 4 Zapisovanje novih udov in plačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora, (i. Govor o gospodarstvu. 7. Razgovor o šolstvu. 8 Razgovor o prihodnjih shodih. 9 Razgovor o dvojezičnih pečatih in napisih pri c. kr. uradih. 10. Razni nasveti. Vsi udje in taki, ki želijo društvu še pristopiti in so od udov pripeljani, so uljudno [iovabljeni, da se tega važnega zborovanja udeležijo v mnogobrojnem številu. Odbor. — (Vabilo.) „Litijsko učiteljsko društvo" ima dne 14. maja v Za t ič ni ob deseti uri dopoludne v ondotni šolski sobi navadno zborovanje Z nastopnim vsporedom: a) Društvene zadeve, b) Razgovor o udeležitvi letošnjega glavnega zborovanja „Zaveže učiteljskih društev" v Trstu, c) Živahen in temeljit popis, kako skrbno naj se kmetijstvo koristne živali — sosebno ptice — varujejo, d) Na novo urejene učiteljske plače „litijskega šolskega okraja", e) Pojedini nasveti. Radi priprave naj sleharni naznani pravočasno svoj prihod gosp. učitelju Fr. Kovaču v Zatičini. Pri tej priliki si tudi bliko ogledamo zgodovinski zanimljiva gradova 11 o g e n s p e r k (Valvazorjevo delalno sobo in knjižnico) in Z a ti S ko graščino. Pri grdem vremenu preloži se zborovanje na četrtek po binkoštih. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telegrami „Slovenskemu Narodu1: Napol j 5, maja. Cesaričinja vdova odpotovala preko Rima v Florenco. Beligrad :">. maja. Izjavo metropolita Mihaela, da je kralja Milana ločitev veljavna, tolmačijo hogoslovci tako, da je to le začasna ločitev od mize in postelje. Da bi se Milan zopet oženil, tega bi cerkev ne mogla dopuščati. Berolin 5. maja. „Wolfls Dureau" javlja iz Carigrada: Spor zaradi ruskega parolu oda „Kostroma" poravnan. Liitticli 5. maja. Pred zasebno hišo v najodličnejem kraji mesta bila diiiamitska eksplozija. Vrata in vsa okna zdrobljena, sosedne hiše poškodovane. Charleroi 5. maja. Položaj nespremenjen, žandarmerija in vojaci neprestano straži jo. Po noči poskušalo se je razstreliti hišo delavca, ki se ue udeležuje štrajka. Škoda majhna. LiVOV 6. maja. Nadvojvodinja Illanka povila princesinjo, Peterblirg G. maja. Črnogorski knez \.sprejel na sv. Jurija dan čestitke srbsko-črno gorske kolonije, vsprejel tudi srbskega ministra Vuica in srbskega poslanika Petro-njevica. Peterburg 6. maja. Od došlih srbskih častnikov ustopijo štirje v tukajšnjo vojno aka-demijo, ostali pa pojdejo v Moskvo, Odeso, Kijev in I laikov. Razne vesti. * (Svetovni poštni kongres) snide se 20. t. ni. na Dunaj i, in bode zboroval kacih G tednov. Zupanu Dunajskemu dovolil se je primeren kredit, da bodo mogel dostojuo sprejeti člane tega kongresa. * (Pogorela tovarna.) iz Prage se poroča, da je pogorela popolnoma tkalua tovarna J Ruschova v Kraljevem dvoru. Zavarovana je bila za 100.000 gold. * (Povožen biciklist.) Predvčeranjem povozil je na Duoaji nek tijaker, ki je prav hitro vozil, biciklista Pavla L, ter ga vlekel z biciklom vred nekaj časa po cesti za seboj. Biciklist je k sreči le lahko poškodovan, bicikl pa, ki je vreden nad 100 gold., je popolnoma polomljen. * (Zola na bojiščih f rancosko-ne ruških.) Kakor se poroča iz Berolina, potuje francoski romanopisec Zola z dovoljenjem vlade po Al-zaciji io Loreni, da dela na bojiščih študije za svoj novi roman. * (Pomanjkanje mrliče v.) Budimpeštanske medicinske fakultete dekan javil je naučnomu ministerstvu, da je na kliniki toliko pomanjkanje mtličev, da ni mogoče obdrževati praktiških vaj. Da bi slušatelji medicine ne odšli na druga vseučilišča, obrnil se je naučni minister do mestnega starašin-stva Budimpeštanskoga s prošnjo, da se bodo dajali kliniki iz mestnih bolnic oni mrliči, kateri se pokopujejo na mestne troške, kateri prošnji se je takoj ustreglo. * (Panika v gledališči.) V Odč*on gledališči v Parizu nastala je velika zmešnjava mej predstavo, ker je počila neka cev velicega lestenca. Le hladnokrvnosti nekaterih bolj pogumnih izmej gledalcev je zahvaliti, da ni nastala kaka večja nesreča in se je predstava po kratkem ponehljaju nadaljevala. * (Nesreča vsled plina.) Nekega slaščičarja dva delavca in dve drugi osebi našli so te dni v Parizu v delalnici vsled izpuščenega plina v nesvesti. Samo dva sklicali so po dolgem prizadevanji zopet v življenje, ostalih treh pa neso mogli več rešiti. ♦(Nezgoda.) V Troy-u v državi Alabama podrla se je mej poskušnjo za neko predstavo di-letantov streha gledališkega poslopja z groznim ropotom in pokopala dvajset otrok pod razvalinami. Dve deklici sta bili mrtvi, dve teško ranjeni ostalih 1 ti pa le lahko poškodovane. * (O tr o va n vodnj a k.) V Stevens County-ju v Kansasu otroval je nek zločinec vodnjak s tem, da je natresel vanj arsenika. Tri rodbine, ki so pile vodo iz tega vodnjaka, so otrovane. Deset oseb je že umrlo, mnogo druzih je v nevarnosti. ohruni uata, krepca čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz list. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr. *, jedna Skatlja zobnega praška 20 kr.; 12 stoklenio 4 gld.; 12 akatolj samo S gld. (81—57) Lekarna Plccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila se izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. fn - r r ini iii t fin-taa*i*iii)*aaif i iti „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 5. maja: Pri Malici: lJartusch z Dunaja, —Schwarz, Steuer, Bernardlner, Sotolškek, Feldmann z Dunaja. — Sterzinger iz Gorice. — Schuntnr, Svoboda iz Idrije. — Globočnik z družino iz Kranja. Pri j Sionu : Itaron Stierzor, Kunz. Ziwny, Kurke, Itziunatz a bi progo, I'.lan z Dunaju. — Meier iz Gradca. IVtrozelli s soprogo iz Trsta. — KuSar iz Dobrovo. — Malti iz Zagoija. — 1'relovec iz Idrijo. — Roži* M Rudol-fovega. — Deboeni' iz nočna. — Kitki h iz Mokronoga. —-Krifdinaiin iz Hudimpcato. Meteorologično poročilo. s ° čna opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v nun. •* e Lo- 7. zjutraj. 2. popol. 9. avecor 788'0 nun. nun. 733 7 mm. 12 8° C 23-2° C W-8°C al. vzh. al. azh. brezv. obl. ol.l. obl. :27t — . 57 B2 4°/0 državne areftke iz I. 1854 2f)0 gld. 183 gld. — kr. Državne Brt'ćko iz I. 1884 100 , 182 „ 25 , 8gorska zlata rotita 4°/«.......105 , 35 , geraka papirna renta 5°/0......101 , 40 , Dunava rog. Bredke 5% . . . 100 gld. 120 „ 25 „ Zorni), obč. Hvatr. 4V,°;0 zlati zaat. liatl . . 116 „ 50 „ Kreditno ireAka......100 gld. IB5 , 75 , Hudolfove arećko..... 10 „ 20 „ 50 „ Akcijo anglo avstr. banke . . 120 „ 160 . 80 . TrHmway-drufit. veU-170 gld. a. v, . . . fl&7 . 60,. Tri železna vrata s kamenitimi stežaji (362-2) oclo niy Jii coni pri Feliksu Urbanc-u, trgovcu „Pod Trančo". Vsprejmera notarskega kandidata z vsaj dveletno legalno prakso. I stop hI. ju-iai !«>■■■. Plača po dogovoru. Ststno-lzo Pirnat, (858—4) e. kr. nolur v Z.iUčliil. V Brodu ob Kolpi je na prodaj ali se da v najem v jedno nadstropje zidana ležpca ob 4 glavnih cestah. Hiša ima v 1. nadstropji 5 sob in 1 kuhinjo, v pritličji pa prodajal-nico, kjer je že 34 let trgovina z mešanim blagom, skladišče, 2 kleti, 1 kuhinja, hlev itd. Več- izvedeti je pri lastnici Frančiški Žagar (282—1) v Brodu ob Kolpi. Trgovsk pomočnik dober prodajalec, izurjen v trgovini inešam^a blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika, Želi Nvoje mestu lukoj preinenltt. — Ponudbo pod H. F. t£00 vspre jema upntvniAtvo tega lista. (363—8) Krn prosi n stavbo kakeršne koli tovarne, ob veliki vodi Rad vini, ki je trajno močna 35 do 40 konjskih sil, pol ure od koroške železnice postaje Št. Lorenc pri Mariboru, je na prodaj ali se da v zakup. — Več pove županstvo v Kumenu, pošta Sv. Lorenc na kor. žel. (357—3) za darila pri birmi priporoča v veliki izberi in po nizki ceni FRIDERIK HOFFMANN ■■a DumiJKlii «■«■*? i š(. 14». (370—1) kisla voda po natriju in litiju najbogatejša (270—10) r Radgonska dieta- allcalična kiselica. Glavna zaloga pri J. LININGER-ji \ lijiilfrlJnni. ItlniMlia ocslu liiš. štev. <». Prodaja po prvotnih cenah. Najnovejše! Najnovejše! Dežne plašeč* žakete in mantelete ■•j za dame in dekleta ima veliko zalogo ter po nizki ceni \229 —9, v ■ J u hI Jani« v Moiiovih ulicah. Kdor želi kupiti res cr:Mt. Qbrne Oftj se na tvrdko (365—2) J. S. BENEDIKT v Ljubljani. ^ a m i S l priporoča Krasne vrhne suknje za gospode od tO gld. do 30 gld. v obleke ,, „ ,, 12 „ vrhne suknje „ dečke 6 „ obleke „ „ „ 4 iz dobrega; solidnega Graškega in Brnskega blaga v veliki (230—i* i ti ti n it 34 18 18 izberi M. NEUMANN M Ljubljani, xr Slonovih ulicah. Največjs raznosiljalnica blaga r Bruu Filip Ticlio, (98- 13) Zelny trh 21. Radnička ulice 17. liay.]><>ailjti proti povzetju uli predplačila Itrimketfa Kliknil, metrov 8'10, r.l\ rolo mimku olileko, duln-e li./o »amo jjld. I>--. i.' -i IHOtrOV 3- 10, T.\ l'l'lll IIIOhUo obleko, I >i > 11 li.l/.e h.uu" h' —. Hrusketfu Hiikua, metrov S'10. ia rolo moško olileko, naiHnejto liaio num<) nld. 10*78. Urtixki-k'-k aukiia, ■ i m- liarve, metrov :i 1". /.adiinlujoi /\ ~ ilmiskd obleko, Jako tr.ijno HUI1U1 gld. ii-—. Metra I, ta oprtat-, v uajtliiojAili barvali iu lilnirnilt vmtali, anino nld. 6'—. tlretninasto blftfo / i i■ i \ii.ii* (da bo smo prati, on jamči), v najuovojniIi oariaili iu liarva.li, metrov ii 40, za celo monko olili'kn nanio uiti. 3-—. ONtmick |> 1 .i i in-111-u :*. I>liii prati iu v čudovitih uzorcih nirtrov li I", za i-olo umiku obleko aiiiuo gltl. 4—, Oirrlirjfllo i'- »ukttnca, B < itrtiuk dole.- «ld 1 'JO ; čiata volna lo eetrtiuk dolgo pilil. 4'— ; popolnoma crno a a v i I ri <>u i n 11 revami (kaamirakl rolioo a« ialovauio) «1.1. 4 flO. C Blago za ženske obleke V Vseh liin iuili tkanja, izvrshuli in barvah, nii.j-novejso iu nnjeU'«;ant-nejSe 7.it pomladansko iu polotim sezono 1KUI/92. Za celo obleko, dvojno šlriko, v dobri bazi IO m gld. 3.50 v bolj&i bazi 10 m „ 6 — v tincjSi bazi 10 m „ 8'— v najfinejši bazi, čista volna 10 m „ 9 — v \ i ■ 11 ■ t i 111 bazi, čista volna 10 mi „ 13'— francosko blago. Črni kašmir, sakstui!.ki izdelek, gladek, progast ali rož as t: 1 obleka 11) m, gladek gld. 4 50. 1 obleka 10 m, progast gld.6*50 do najlin. vrste. Angleški sefiri (platno), najfinejše in najpraktičneje za domaće in cestno obleke. Novo! 1 cela obleka v Ia. bazi 10 m gld. 5*60. 1 cela obleka v Ua. bazi 10 m gld. 4 —._ Francosko blago, (satinl), ki se sme prati; za kar se jamOi. Za celo obleko, IO metrov: v dobri ba2i . . gld. 2-80 v fini bazi .... „ B'60 v najlincj&i bazi „ 450 v atlasasti biiži . „ 6*— Jutni zastori, turski USOroc kompletne dolgosti prvo baze gld. 8*60 dragt baze gld 2 50. Tuniški zastori, z zlatom pretkani, z velo-finimi prognmi in čopi, kompletna dolgost v vseh barvali gld. 4*50, Garnitura, 2 posteljni pregrinjali in prt v/, jute. . . . gld. 3 50 iz ripsa ... „ 4 50 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10 -II m pld. 3.40. Platneno blago kos 80 Dunajskih vatlov. Cena kosu: Kmnbur&ko statvino platno, 5 četrtink Široko gld. ti 50. Humliurski oksford, pristno barve, Ia gld. 6*50. HumburSki oksford, pristne barve lin «ld. 4-50. Sifon, dobre ba2e, a gld. 1 50, 5;.o, 6-50dogi 9—. Domače platno, Štiri fietr-tinke Široko, {»Id. 4 50, 5 fetrtink gld. 5 50. Štefanijsko platno, pet četrtink Široki), popolno nadomestilo za platnene tkanine gld. 9*—. Atlasasti gradi za posteljne prevlako Ia gld. 8 50, Ha gld. 5 50. Platnene rjuh« brez sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10. Kanefas, Ia baže za posteljno prevlake gld. 6.—. Ženska srajco i/. Sifona ali močnega platna, s čipkami, 6 komadov gld. 3 fiO. iz najboljfio KtimburSke tkanine s švicarsko vezenino (i komadov gld. 6'—. Ihistrovaiii modni katalogi zastonj in franku. — Uzorci po&ljejo so na zahtevanje od VHega blaga zastonj in franko. Častitim p. 11. naročnicam uazna-iijam uljudno, da imam od sedaj naprej svoje stanovanje na Turjaškem trgu h. št. 2, (378) II. uiKlsiiopji' (na dvoriael). Z odličnim spoštovanjem Reza Hubmajer, PRATER v MEDVODAH. Čast m i je naznaniti p. n. občinstvu, da otvorim vrt moje gontilne „pri Tosniku" v Medvodah jutri, v četrtek, dne 7. maja t. 1. Ob nedeljah in praznikih so vselej koncerti. Obilcga posetii proseč, priporočam se z odličnim spoštovanjem (380—1) Anton O-ruToer. ♦ Na najnovejši in najboljši način £ umetno (33—32) i zon« Is zobovja .p ustavlja brez vsakib bolečin tur opravlja |ilonibo> ♦ vhii|» in vse lohur ojmtih-Ij« . — odstranuje ♦ zivbiie boleelue z usinrtunjem živca I zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Bradeekega cevijarskega) mostu, 1. nadstropje. ♦ o* ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ 4>4» : 4> t : t ♦ ♦ ♦ TfWnn - 1 ©ssiroi-CLS. (334— 3) Trsat - Opatija (Abbazia) odidejo dne 9. maja 1891 iz Maribora, LJubljane, Trata in Gorice, povodom velikanske tridnevne svečanosti 10., 11. in 12. maja 600-letnega ustanovljenja svete hišo iz Nazareta na Trsat pri Reki. "*\7"©:ž;2ie cene iz vseb teh vmes ležečih postaj so jako znižane, ko prej ie nikoli. Vlaki odhajajo n. pr. sledečo «Vnii tj n In ii m ah l m II. razred gld. 10*95 m. razred giii. 7-25 „ „ 8*45 „ „ 5*60 „ 7-50 „ „ 5-- „ „ 5-25 „ „ 3*60 „ „ 5-2» „ „ 3 50 „ „ 5-80 „ ,, 3*85 Z Maribora ofj 7*40 ,. Celja ,. 0*48 ., Zid. Mosta 10*30 .. LJubljane 12-05 „ Trsta 1*45 „ Gorioe 9*22 V nedeljo, dne 10. maja dopolndne darovala se bode na Trsatu pontifikalna sv. masa v ataroslovenskem jeziku, od Nj zvis. mil. gospoda škofa PoBiloviča iz Senja (Zeugg). Povratna vožnja do 22. maja t. 1. z dvakratnim izstopom dovoljena. — V nedeljo dne 10. maja zvečer pa peljejo so posebni vlaki nazaj. Za obiskovalce Trsta je cona iz Šentnetra na Trst iu nazaj za II. razred gld. 2*80 in za III. razred gld. 1*75 tudi znižana : istotako iz Reke v Opatijo s posebnim parobrodom. Podrobneje o tem se poizvč pri odbora in mnogih župnijskih, poštnih in občinskih uradih, kjer se tudi vozni listki dobč, katere si je prej ko prej preskrbeti. Na dan odhoda se vsprejom nikomur zagotoviti ne more. Podpornike za razpečevanje voznih listkov radovoljno vsprejme ter v mnogobrojno udeležbo uljudno vabi Odbor za 1 (pri Jos. ZFeiTrllrri-u.-) i;' Voinl listki, programi itd. so nadalje na raz-olago v prodajalnicah: v Mariboru pri g. M. llcrdajtm, »vorni trg St. 1, v Ceiji pri g. Drag. Hribarju, (iraška cesta fit. 1 : v Trstu pri g. K. Pireliju, Via Arsenali St. 2; v Kranj i pri g.31. Marenčičii; v Kamniku pri g. M. Podrekarju; v Skofjiloki pri g. M. Juvanu: v Gorici pri g. G. Likar. Via Seminario; i. t. d. v starosti od 25 do 40 let, neoženjenim, zdravim in krepkim, ki so oemikega In tudi slovenskoga jezika v besedi iu pisavi popolnorai zmožni in morejo dokaaati, da je bilo njihovo dosedanje življonjo neotuadeževano ter da je njihovo gtnotno stanje urejeno, ponuja se z oddaj.> službo potovalnega znutopnlku, kateri službi b se morali zavsein posvetiti in s katero ju združena stalna pača s stranskimi dohodki, prilika, ako so njih sposobnost dokaže, zagotoviti si sigurno ia stalno bodočnost. Za to službo se pa naj le take osebo potegujejo, katere taeiu tem zahtevam ustro/.ajo in ki imajo veielje tlo potm uliM'ga poslu in so vajine, svoje dožuosti z r4>wu«M*t j o. p rut no-t j n i u žilavo i xIi-m| uo*ljo izpolno-vati, pri i'cintM- se pa tudi brezmadežno obnašanje zahteva. .Lastnoročne, nemško in tlovbn *ko pistno prostije, katerim so morajo priložiti prepisi spričeval, pošljejo naj se pod ,,11.€71** v UriMlec, poste restanto. (151 —10) Naznanilo. P. t. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na I., Kohlmarkt št. 22 Vsprejemam vsa dela, spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr. Cene računam naj"solidnejše. Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo. J. ŠČUKA & C°™ H^T Tehniški izobraženi strokovnjaki iščejo 8e kot zastopniki za posamezne krono vine. (321—7) Trgwsk pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, z dobrimi spričevali, želi službo premeniti. Kdo V pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (351-3) Kranjsko društvo za varstvo lova. VABILO kranjsfceoa dnini za varstvo lova ustanovni občni z"bor kateri so bodo vršil dne 10. maja ob S. uri zvečer v salonu hotela „Pri Maliču" („Stadt Wien"). Dnevni red: 1. ) Poročilo pripravljalnega komiteja. 2. ) Volitev odbora. /a pripravljalni komite: V. Calle. Zglasila za pristop v s prejema do dne 10. maja t. 1. (josp V. <*ulle, mogć se pa tudi javiti na večer pred zborovanjem. (3G0—2) Jutri v četrtek dne 7. iu;i.j«i 1*91 v gostilnici AMERIKA na Glincah = Začetek ob 4. uri popolurtiie. = Ustopnina 13 kr. Otroci so prosti. Slavnemu p. n. občinstvu se priporoča k mnogobrojni udeležbi /. velespoštovanjem i^Iinlciii •Tc.k>l>iii«v*iii. Za h valje vaje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obiBk v preteklem letu, priporočam se tudi za letoSnjo leto, ker bo bodem potrudila ■ dobrimi Jedili, dobro pijačo Iu ■ ločno postrežbo velespoštovane p. u. gosto po moči zadovoljevati. Zraven lepo senčnatega vrta je drug vrt, v katerem ju kegljišče, telovadno orod|<*. gugialniea i. t. d., da ga morem slavnim društvom za poletno zabavo prav dobro priporočati. f .* J HI) V- -V Dobi va se v lekarnah. (»olovo in hitro upli-vajoče sredstvo proti Tkrsrjlm «eeHoiu9 *al|4-iu na pod- ^ drugim trdim ^^^ja^ praskom (471) Vuliko priznalnih pisem je na na ogled v glavni razpošiljalnici ■ L. Schwenk-a lekarna ) Metdling-DunaJ. Pristen samo, Če imata navod in ohliz varstveno znamko in podpis, ki ju tu zraven; torej naj se pazi i u zavrne vse manj vredne ponaredke. Pristnega imajo v Ljub« I |aul J. Swo'hoda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. Greoel; v Kudolfbveim S.pl. Sladovič, F. I laika; v Kamniku J. Močnik; v « 'elovel A. Egger, W. Thurmwald, J. Birnba-chur; v Kresali A. Aich-inger; v Trgu na Koroškem) C Men i io r ; v Ueljuku P. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Oorlel G. B. Pontoni; v WoII'm-bergn A. ITutb ; v Kra-njl K. Savoik; v Kad-g«>til C. E Andrien; v l«lrl|i Josip Warto; v Knilovliiel A. Roblek; V <'**IJI J. Kupforschmid. Občna DEŽELNA RAZSTAVA pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I. od dne 15. maja do dne 15. oktobra 1891. Veda, iinietiiosjt, obrt, zeniljedc^ntvo, Mloveaiiosil, xii«-ii.hiic razstave, »vei^t1 vodomet, shodi, loterija i. t. d. (252—7) Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip No 11 i. LuHtnina m tisti „Niirodnu Trnkartie". 29 E%/+GS- 1545 WN 30 38 08 4U