208. številka. Ljubljana, t torek 11. septembra 1900. XXXIII. leto I.i.-.va vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrska dežela aa vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljania na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom račona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se bla< govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St 34. — „Narodna Tiskarna" telefon St 85. Škofovska petdesetletnica vladike Strossmayrja. V Djakovu, dne 9. septembra 1900 (Konec.) Po evangeliju, kateri se je pel v staro-s'ovenskem jeziku, kar je vsem prisotnim segalo globoko v srce, stopil je slavljenec pred veliki čdtar, da izpregovori k zbranim vernikom. Utis tega govora bil je na vse neizbrisljiv. Šestinosemdesetletni starček, ki govori celo uro, ne da bi se najmanje utrudil ter s tako fenomenalno zgovornostjo in mladeniškim zanosom, je vsekakor izredna prikazen. Nekaj izrednega bila je pa tudi vsebina njegovega govora. Spominjajoč se praznika rojstva Marijinega, govoril je k ženstvu, katero je z njemu lastno ljubeznivostjo imenoval vedno lepi ženski spol, tako prekrasno, da je večna škoda, ako se ta govor ni za njim stenografoval, in to tem bolje, ker je bilo vidno, da govori popolnoma nepripravljen. Njegova škofijska petdesetletnica pa mu je dala povod, da je govoril v rodoljubnem smislu tako, kakor še nikdar kak slovenski duhovnik ni in morebiti tudi ne bode govoril v cerkvi. Po končani cerkveni slovesnosti, pri kateri so pevci peli glagolsko mašo, sprejemal je vladika razna odposlanstva. Poleg hrvatskih poklonila so se mu odposlanstva vseh slovanskih narodov, razen ruskega. Jako ljubeznjivo je vladika sprejel deputacijo ljubljanskega mesta in pa odposlanstvo štajerske duhovščine, katero je vodil slatinski župnik Korošec. Ob dveh popoludne sešlo se je v gostoljubnih prostorih škofijskega dvorca nad 200 povabljenih gostov k slavnostnemu banketu. Ob vstopu bil je slavijenec burno pozdravljen. Ko je služabništvo natočilo v čaše penečega šampanjca, dvignil se je slavljenec, da nazdravi papežu in kralju. Takoj za tem pa je vstal sarajevski nadškof Stadler, ki je s svojo napitnico vladiki Strossmavrju in srečnim akcentovanjem nekaterih na sodobne politične razmere nanašajočih se razmer, dalje z besedami, ki so bile nadahnjene iskrenega, globoko iz srca izvirajc čega hrvatskega rodoljubja, tako elektrizoval vso družbo, da frenetič nega ploskanja in klicanja ni hotelo biti konca ne kraja. — Ko se je splošno navdušenje poleglo, napil je Strossmayr navzočim nadškofom in škofom, kakor tudi vsem drugim od blizo in daleč dospelim gostom; končno pa se je v krasnih besedah spomnil bana Jelačića, kateremu jedinemu — kakor je dejal — se ima zahvaliti, da je prišel za vladiko v Djakovo. Ko se mu je v imenu episkopata zahvalil dubrovniški škof Marčetid, prišel je k besedi ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je govoril po priliki tako-le: BPrevzvišena, prejasna, prečastita in slavna gospoda 1 Tri vezi so, ki tesno vežejo hrvatski in slovenski narod: krvno sorodstvo, jezikovna podobnost in — biskup Strossmavr. Da Slovencu je Hrvat po krvi prvi brat, uči nas narodopisje; da je to krvno sorodstvo po skupnih nesrečah postalo še tesnejše, uči nas zgodovina. Hrvat in Slovenec stala sta na braniku za krst častni in slobodu zlatnu; ob Savi in Kolpi prelivala sta skupno svojo kri v boju s turškim zulumom. Ia ko so se hrvatski tlačani vzdignili, da se osvobode* neznosnega jarma potujčenega in narodu odtujenega plemstva, našli so zveste zaveznike v slovenskih trpinih. Potoki slovenske krvi napajali so reke prelite hrvatske krvi. - ~~ Jezikovna podobnost, gospođa moja! pa je med nami taka, da ga ni Hrvata, ki bi ne bil v stanu v dobrih treh mesecih naučiti se slovenskega in ne Slovenca, ki bi ne mogel v tej dobi naučiti se hrvatskega jezika. Samo dialektične razlike so med nami take, da nam res ne morete zameriti, bratje, ako Vas v šali mi planinski Hrvatje nazivljamo ravninske Slovence. Ti dve vezi, vezi krvi in jezika ostali boste, dokler bode Vašega in našega naroda, tedaj — ako pojde po naših željah — na veke vekov. Tretja vez med nami pa sem dejal, da je biskup Strossmavr. Ilirska doba spada, gospoda moja! med najsvetlejše epizode v zgodovini našega naroda. V tej dobi zavedali smo se šele prav onega, kar je od nekdaj bilo: krvnega in jezikovnega sorodstva z Vami. Ta doba nam je pa dala tudi moža, ki je takoj izprevidel, da samo pri tej zavesti ostati ne sme, temveč, da nam je jedini spas v čim tesnejši kulturni zajednici z narodom hrvatskim. Zato pa je pri vseh svojih velikih osnovah, s katerimi je hotel prosvetliti in v svetu proslaviti narod hrvatski, mislil tudi na nas pri vseh svetovno političnih kombinacijah pozabljene Slovence. Res, da so politične meje prepre-čavale popolen uspeh velikega vladike velikim osnovam, toda nekaj praktičnih posledic je vendar zabelježiti. Najboljši dokaz zato mi je okolnost, da danes hrvatsko vseučilišče — najvišji prosvetni zavod, ki ga je poklonil Strossmavr svojemu narodu, za stopa tukaj Slovenec. Pa tudi mi Slovenci smo ga umeli in danes smo po skupnem kulturnem prizadevanji tako daleč, da je ves slovenski rod od temne Mure do sinje Adrije ter od staroslavne Gospe svete do Kolpe in Sotle prošinjen z jeduo mislijo, da nam kljubu sedanjim političnim mejam na srečo državi in dinastiji vendar pride skupna bodočnost v skupni nerazdelni domovini. Je li torej čudno, ako vladiko Stross mavrja ljubimo in častimo z vso ljubeznijo in častjo, kakoršno more dati narodovo srce in narodova duša? Gospoda moja! Slovenci imaoio poslovico: glasina glr.va, lastna misel" in res se morebiti na svojo škodo le preveč ravnamo po njej. Vsi — tu ne pripuščam niti najmanjše izjeme — pa smo edini v spoštovanji in občudovanji do moža, katerega je previdnost božja pred petdesetimi leti posadila na bosansko-sriemsko biskupsko stolico. Ni ga skoraj slovenskega društva, katerega častni člen bi ne bil vladika Strossmavr, in med mnogimi slovenskimi občinami, ki ga smejo šteti med svoje častne občane, ponaša se s tem tudi metropola Slovenije, naša golobica bela Ljubljana. Kdor pa je kdaj bil pri kakih shodih v naši domovini ter je videl in slišal, kakošno navdušenje ondi vedno nastaja, kedar se v misel vzame ime vladike Strossmavrja, ta mi bode rad verjel, ako zatrjujem, da je danes vsa Slovenija v duhu navzoča pri naši slavi . . . Gospoda moja! Na ljubezni in dobrotah, katere je z darežljivo roko delil nam vladika Strossmavr, ne moremo mu nikdar zadosti hvaležni biti; radujemo pa se vsaj danes, ko ga ob slavnosti, kakoršno dočakati je tako malokateremu cerkvenemu knezu sojeno bilo, vidimo krepkega telesa in čilega duha, da je vsaj zemlja slovenska, iz katere si pomlaja sokove, ki nam ohranjajo toli drago nam vsem življenje. Gospoda slavna! Ves kulturni svet časti v današnjem našem slavljencu veli-cega moža, ki je z dolžnostmi svetega svojega poklica znal harmonično združiti neusahljivo ljubezen do svojega naroda in moderno svetovno naziranje. Kakor na nebasvodu vsegamogočni stvarnik prižiga zvezde, ki nas razveseljujejo z mikavno svojo lučjo, tako previdnost božja pošilja človeštvu veleume, ki naj mu bodo v ha-sek in srečo. Na nebasvodu pa se prikazujejo v večjih razdobjih zvezde, katere s svojim izrednim svitom, ki zatemnuje vse okolo sebe, vzbujajo našo pozornost, in katerih se človeštvo v ustnem poročilu spominja cela stoletja. Taka izredna zvezda, veleum, kakoršni se porajajo le izredka, je naš biskup Se ko ugasne, bode spomin nanj in na njegova dela živel vse veke, dokler bode slovanskega rodu, in dokler ne propade vsa kultura človeštva. Mi pa danes vsi od sic? želimo, da bi se ta svetla zvezda še dolgo ne utrnila. V imenu bele Ljubljane in v imenu vsega slovenskega naroda, dovoljujem si torej izreči prevzvišenemu iskreno napitnico: na mnogaja još ljeta!" Burno odobravanje sledilo je temu govoru. Govorniku so prihajali čestitat od vseh strani; prvi pa nadškof dr. Stadler, objevši in poljubivši ga. Govorili so na to še bolgarski profesor Jurič iz Sredca, srbski profesor Simič iz Novega Sada, slovaški odposlanec Hurban, ki je elektrizoval iznovič poslušalce, spljetski župan Milic, istrski odposlanec dr. Vitezi C" in pisatelj Šandor Gjalski iz Zagreba, in zaključil se je banket. S svečanostjo, katero je priredilo dja-kovsko pevsko društvo Preredović v prostorih velike gostilnice, katere se pa slo- Josipa Stritarja „Dodatni spisi". Spisal Slavko Filipić. II. V „Novih potih" obsoja Stritar tako-rekoč vse novejše pisatelje: Zolo, Dostojevskega, Tolstega, Ibsena, Strindberga, Nie-tzscheja. O francoskem slovstvu trdi, da je v njem že zdavnaj vse bolno, črvivo in gnilo, v berolinski in dunajski moderni obhaja osamosvoja mesa svoje pijane or- severnih pisateljev ne moremo biti veseli. Ko si Nietzscheja prečital, se oddah-neš, zdi se ti, kakor da si se probudil iz težkih, mukovitih sanj . . . Spoznavanje imej svoje meje — pravi Stritar. Na tej poti se seveda nikdar ne snidemo. Bodi si, da je spoznavanje temu ali onemu nevarno; tudi vožnja z želez-^co in s parobrodom je nevarna, vendar «e bode nikdar več mogoče, uveljaviti bokserske teorije, ki hoče razdejati vse železnice in potrgati vse brzojavne žice. Stritar se moti, primerjajoč življenje človeštva nihalu, ki se obrne, ko je dospelo do skrajne meje. Življenje je razvoj; res, da sledi skoro vsaki revoluciji neka reakcija, ali v tem boju ostane vedno nekaj čistega dobička za evolucijo. Pa ako hočemo vspre-jeti Stritarjev primer, moramo vsaj priznati, da človeštvo še davno ni dospelo do skrajne meje svojega razvoja, torej za nihalo še ni prišel čas, da bi bflo v nasprotno stran. Stritar pa se tudi moti v sodbi naturalizma, verizma in realizma; moti se tudi glede naloge literature, ki jo hoče vtesniti v jako ozke meje. Od literature zahteva, naj prestavi človeka iz navadnega sveta v „neko drugo, v neko obljubljeno deželo, kjer vladajo drugi, njemu (mislečemu in čutečemu človeku) v srce zapisani, z njim rojeni zakoni." Pardon. Misleči in čuteči človek — kdo je to? Različni ljudje različno čutijo in mislijo. Že to je vzrok, da idealizem ne more zadovoljiti vseh. Seveda so tudi tisti ljudem v srce zapisani zakoni različni in često so tako ničvredni, da bi bilo blazno, ustrezati jim. Na ta način se ne da konstruirati slovstvene nal&ge. Ali kako se strinja s Stritarjevimi zahtevami njegov lastni stavek: .človek bodi pesnik, kakršni smo mi, človek, ki se z nami veseli, z nami trpi in našo govo- rico z nami govori." To je vendar — realizem. Vprašali bi lahko samo, kdo je „mi" ? Pač ne le udje enega stanu, ljudje enega mnenja, enega značaja. Pesniku je menda svobodno, poseči v življenje, kjer se mu vidi zanimivo, izbrati si ljudi, ki hoče z njimi veseliti se in trpeti. Svobodno mu mora biti, da obišče sfere najvišje človeške sreče, pa tudi da stopi v najniže nižave, da trpi z najbednejšimi siromaki, s trpini in z zavrženci. Tedaj pa pride umetniška oblika do veljave. Naj mi je pisatelj povedal in naslikal najgroznejše stvari, le da mi jih je podal umetniško. Seveda eksistira tudi pornografija, ki zasluži naše preziranje. Ali Zolo, Ibsena, Tolstega prištevati tistim možem, „ki čitatelju vedno dražijo živce in mu vzbujajo najpodlejše strasti in nagnenja", to vendar ne gre. Kadar nam slikajo podlost in njena nameravana ali nenameravana dela, jim je slika vedno taka, da obujajo naše ogorčenje in nas tako moralno povzdigujejo. No, tuintam nam pokaže Stritar, da ne misli tako hudo, kakor včasi piše. V prvem dunajskem pismujpravi : .Novi mladi rod ima zdaj besedoriiii starci poslušaj mo in se veselimo novega, krepkega gibanja in življenja ... To mora biti sitno, skisano človeče, ki nejevoljno in nevošljivo gleda v nedeljo popoldne, kako veselo se vrti in suče mladi svet, ko so njemu kosti že pre-okorne". To je beseda. Nekoliko pretirano je tudi to; starcem ni treba samo poslušati; tudi svojo lahko povedo in neumno bi bilo, braniti jim to .Ibsen, Tolstoj sta gotovo stara moža, a od srca nas veseli, kadar povesta kaj novega. Ali to je krasno, da Stritar ne gleda nevoljno in nevoščljivo na delovanje mladosti. Te besede prisilijo tudi nasprotnika njegovih nazorov, da ga mera spošto vati in v polemiki rabiti orožje, ki ga ne more žaliti. Za polemiko bi bilo v knjigi še mnogo stvari. Saj je Stritar pravi zastopnik ne kega starejšega sveta, ki je bil močan, krepak, sposoben za življenje, ki pa se more po železnih zakonih vesoljne evolucije umakniti novim oblikam, z njim pa tudi novim, svežim nazorom. Kar piše o soci-jalnem vprašanju, tega ne moremo podpisati. Stritar čuti globoko, toplo; velika je njegova ljubezen do delavnih stanov, katerim popravici pripisuje tudi duševne delavce Ali veliko srce ne zadostuje v tem vprašanju Moderni socijalizem je znanost, ki se re da rešiti s čustvom. Zmotil se je Stritar, mislec, da je doživel .konec laži- venski odposlanci že nismo mogli udeležiti, zaključena je bila vrsta priredeb v proslavo Škofijske petdesetletnice velicega Slovana, katerega ljubijo in spoštujejo milijoni, katerega pa oni, ki imajo na Ogrskem in Hrvatskem oblast in moč v rokah, tudi iz vsega srca sovražijo, — ker se ga — boje\ Daj Bog, da bi se ga Se dolgo bali! _ V IJublJftnl, 11. septembra. Benečanski Slovenci so poslali italijanski kraljici Heleni, hčeri črnogorskega kneza, v avgustu tole proSnjo: .Njenemu Veličanstvu kraljici Heleni! Na skrajnem vshodnem robu kraljestva Italije živi v dolinah Rezije in Nadiže okoli 40 000 Slovencev, ki polagajo Vašemu Veličanstvu ponižno prošnjo pred noge, da bi se Vaše Veličanstvo blagovolilo ozreti na naš žalostni položaj in ga izboljšati. Žalibog nam ni dovoljeno, da bi v naših cerkvah slišali besedo božjo v svojem materinem jeziku, in našim otrokom se ne da prilika, obiskovati gole, v katerih bi se poučevali v ljubljenem materinem jeziku. V taki sili se obračamo do Vašega Veličanstva, da se blagovoli spomniti Slovanov, zapuščenih Slovanov, katere zanemarja italijanska vlada. V žilah Vašega Veličanstva teče usmiljena kri slovanska in Vaše plemenito srce ne bo ostalo hladno pri vročih naših prošnjah, katere polagamo v otroški spoštljivosti na stopnjice Vašega prestola. To, za kar prosimo, je za nas živ-Ijensko vprašanje, in ako nam italijanska vlada prošnjo izpolni, dokaže s tem le, da je pravična. Vaše Veličanstvo prosimo za naše cerkve in šole, pa duhovnike in učitelje slovenskega jezika zmožne. Pričakuje, da najde naša najponižnejša prošnja pred prestolom Vašega Veličanstva milost, upamo, da bo visoka italijanska vlada skrbela za to, da se ugodi naši želji v polnem obsegu. Kralj Aleksander in Natalija. Srbski kralj Aleksander, o katerem so Milanovi listi poročali, da je slabič brez volje in vpliva, je pokazal v zadnjem času izredno mnogo energije. Vzlic mogočnim zaščitnikom je pokazal lastnemu pustolovskemu očetu vrata, tako da se klati bivši kralj Milan sedaj po Avstriji brez strehe in bivališča ter brez gotovega zaslužka, in more avstrijska vlada postopati proti njemu po paragrafih zakona glede vagabundaže. Seveda Milan spletkari nadalje in hujska židovske liste, toda ne zmeni se zanj nihče. Srbske meje ne sme prestopiti, in vlada mu je odtegnila celo apanažo. Žalostno pa je, da tudi bivša kraljica Natalija ne miruje, nego da prav škandalozno intrigira. Srbski uradni list je prinesel te dni sledeči razglas: Kralj je i v svoji proklamaciji 8. julija, i v svojih govorih, ki jih je imel poslej, naglašal izrecno, da ne bo dovolil, da bi se kovale proti kraljevski hiši spletke, in da je njegova trdna volja, take spletke kot ve-leizdajske, proti sebi in domovini obrnjene čine zabraniti. Vzlic temu se je z raznih Btrani poskušalo rovati, kar pa je kralj z zaničevanjem preziral. Pred nekaterimi dnevi pa je bivša kraljica Natalija svojemu, tu (v Belemgradu) bivajočemu dvornemu maršalu poslala odprto karto, v kateri je kraljevo dvojico napadla z najrazžaljivejšimi in nizkotnejšimi izrazi. Zato se po naročilo kralja naznanja, da se bodo smatrale vse intrige in vse izjave, ki imajo namen kraljevo hišo podkopavati, za veleizdajske čine, pa naj se zgode kjerkoli in odkogarkoli. Oni, ki hočejo uničiti mir in red, ki je i Srbiji i njenemu kralju pri srcu, naj vedo, da se bo postopalo ž njimi kakor z izdajalci in puntarji . . . Tako pač Se ni noben kralj v Evropi govoril s svojo materjo! Toda, dasi je razpor v srbski kraljevi družini nekaj grdega, sramotnega in Škandaloznega, je treba vendarle priznati, da postopa kralj pravilno. Razpustil je tudi dvorni marSalski urad bivSe kraljice Natalije, katere Sef je bil polkovnik Simono vid. Kriza na Kitajskem. Ruska vlada je spravila s svojim predlogom, da naj mednarodno vojaštvo zapusti Pekin ter naj se začno nemudoma mirovna pogajanja, Nemčijo v največjo stisko. Čemu je odšlo toliko bataljonov Nemcev preko morja na Kitajce, in čemu je imenovan grof Walderse vrhovnim poveljnikom, če je vojne že konec!? Čemu vse nemške parade in vsi bojeviti cesarjevi govori! ? Seveda se zategadelj nemški listi silno togo te- ter očitajo Rusiji sebične namene in zahrbtnost. Toda Rusija ne odneha in dela za mir. Na rusko noto so odgovorile doslej že Nemčija, Avstrija in Italija, ki dokazujejo ne umestnost ruskega predloga. Francija, Anglija, Japonska in Amerika pa Se niso odgovorile. Ugovarjala pa ni doslej nobena vlast, američanska vlada je stavila celo nov predlog, da bi ostalo v Pekinu le 1C0D mož, pred Pekinom 25C0 mož, v Tientsinu pa 20.000. Ta predlog ni nasproten ruskemu, zato napadajo nemški listi tudi Ameriko. Rusija vstraja pri svojem sklepu, ker je njenim interesom na Kitajskem najugodnejši. Ako pa druge vlasti svoje vojaštvo v Pekinu obdrže\ temu Rusija ne bo ugovarjala. Dopisi. Iz Jesenic, 9. septembra. Jeseniški „ajmoht" je v velikih skrbeh in težavah, kar je izvedel, da smo napravili podružnico izobraževalnega društva; zdaj imajo še veliko večje skrbi kakor takrat, ko je mežnar župniku kuharico vzel. Ti .ajmoh-tarji" si cele noči ubijajo glave, kako bi nam nasprotovali. Z lažnjivim obrekovanjem v „Slovencu" hočejo našo podružnico pripraviti ob zaupanje, ali vse je zastonj, naša podružnica je trdna kakor skala, bolj ko nas opravljajo, lepše napreduje. Čitali smo v „Slovencu", da nimamo pravil. Ako jih nimamo, prosimo .ajmoh-tarje", da nam jih preskrbe. Obrekovali so nas tudi v „Slovencu", da iščemo denar po župniji. Mi ga ne potrebujemo, in ako bi ga potrebovali, ga ne bomo iskali po župniji. „Ajmohtarji" so imeli pred nekaj tedni veselico in tombolo. Oh, kako so ti reveži tedaj beračili. Po tovarni je bil v vsakem oddelku izvoljen poseben berač z žakljem, kateri berač je ljudij vabil na tombolo, in jih prosil podpore. Prišli so tudi k „rdečkarjem", nas lepo povabili in prosili podpore, ali dobili je niso. Očitali so liberalstva, manchesterstva". Ne, gospodarski liberalizem je še jako močan in niti do vrhunca svojega razvoja še ni dospel. Prav to pismo je pisano jako živo, simpatično. Avtor nam pove mnogo ne novega, ali zanimivega. „Znamenja se kažejo, da se širi bolj in bolj, pravo spoznanje . .. Meščan ne gleda več delavca tako pisano kakor prej. Socijalistični listi se bero povsod. Vseučilišče se je odprlo novim idejam . . . itd." Da, ali to so znamenja, a če bi ne bilo konkretnejših dokazov v gospodarskih pojavih, bi vsa taka znamenja malo dokazovala. Pa ravno v neustavnem razvoju manchesterstva so najtemeljitejši pogoji nove družbe. Znanstveno se da dokazati, da se manchesterstvo razvija ad absurdum, do nemogočih razmer in v njih je embrvo nove družbe. Stritar bi bil tudi v tem vprašanju rad zmeren — tak je po svoji naravi vedno v stvari, v obliki ne — ali življenje ne pozna tega. Kdor prostovoljno pravi „a", mora pod pritiskom razmer reči tudi „b". Enako je v literaturi. Še v predzadnjem dunajskem pismu piše: .Rekel sem, da se naši mladi pisatelji in pisateljice uče od naturalistov — v poslednji .Zvonovi" Številki se neki kosi bero kakor pravi Zola — dobro tako. Premisliti pa jim dajem to: Če se jim morebiti sline cede" po mesnih loncih — francoskih, naj si modro brzdajo poželenje." .Dobro tako" — to je „a"; znano je, da je Stritar pozneje v nekem pismu dejal tudi .b". Abeceda naSega slovstva pa se je še dalje razvijala, ker se mora, če hočemo ali pa nočemo. Jako zanimiva so .Kritična pisma" in Stritar zasluži za nja temveč priznanja, ker se je moral upreti precej močni struji takozvanega javnega mnenja. Kritika Koseškega spisov je stvarna, s primeri podprta in dokazuje; Kar trdi, je Se zlasti učvrstil s tem, da je dodal 8 odstavkom lastnega prevoda Bvronovega .Mazepe". Lahko pravimo, da je s tem prevod Ko seskega popolnoma uničen. Zadnji del te zbirke obsega dramo .Logarjevi". O njej je imel VaS list oceno, s katero se skoro popolnoma strinjam, zato se mi ne zdi potrebno, da bi pisal o njej. Ako se dandanes tudi o Stritarjevih spisih bolj strogo piše, kakor bi bilo nekdaj nedovoljeno, je to gotovo dobro znamenje — za Stritarja in za vso slovensko lite raturo. nam tudi v .Slovencu", da, ko bo naSa podružnica imela 200 udov, bomo pili ,na puf". Čudimo se, kako morejo to naprej vedeti, to je ravno tako, kakor če pravi naš župnik „boS pogubljen", dokler si Se na svetu! NaSa podružnica Se ni pila .na puf", znani .ajmoht" pa že večkrat in bi lahko navedli celo vrsto izgledov, pa ni vredno, da bi čas in papir tratili s takimi ljudmi. „Sokol" v Vipavi. Sokolov izlet v Vipavo se je povsem prav izvrstno obnesel. Krasna vipavska dolina kazala je ta dan narodno • napredno svoje lice, in lahko se reče, da je bil dan izleta pravi praznik naše svobodomiselne stranke. To je resnica, in ta resnica je bodla v oči vipavske pope, ki so že 14 dni pred izletom hujskali z umazanih svojih lec proti Sokolom. Pop-penzijonist na Gočah, polu-blazno človeče, govoril je baje, da pripelje vsak Sokol .hudiča" v Vipavo, in dne 8. septembra dal je baje Najsvetejše izpostaviti v ta namen, da bi deževalo na Sokole in njihove prijatelje. Ali trud je bil zaman: vreme je bilo jako ugodno, če tudi ne prevroče, kar je Še posebno ugajalo! Dasi se je vršila v Nabrežini pevska slavnost, ki je privabila mnogo vdeležnikov tudi iz Ljubljane, bila je pri Sokolovem izletu vdeležba prav častna in številna. V Postojini se je pridružil tudi ondotni .Sokol" z vrlim starosto, g. dr. Treotom. Že na Razdrtem pozdravilo je izletnike ondotno bralno druStvo, potem pa jih je pozdravljalo pokanje topičev od Lozic pa do Vipavskega trga. Vrh .Plaza" je plapolala orjaška tro-bojnica, oznanjujoč celi dolini, da pozdravljajo narodna srca prihajajoče narodne goste. Pred trgom pričakovala je kita krasnih deklet v lepih narodnih nošah, trško starešinstvo in skoraj cela Vipava došle Sokole. Pozdravila jih je najprej ljubka gospodična, ter izročila starosti ljubljanskega Sokola velik šopek, v imenu trga pa je pozdravljal župan starosta g. Hrovatin. Zahvaljeval se je starosta dr. Tavčar. Nepopisno navdušenje je vladalo tako mej občinstvom, kakor mej Sokoli, ko se je slavnostni sprevod po mikal po starodavnem trgu, kjer je bila z zastavami okrašena skoraj vsaka hiša. Trg je bil v resnici ves v zastavah. To je bilo vse kaj druzega, nego je danes Ljubljana, kjer so samo cerkve, kloštri in mežnarije v zastavah na .čast" katoliškemu shodu! Po skupnem obedu, — kjer se je izletnikom nudila prilika občudovati in za-vživati bogate sadove vipavske zemlje — vršilo se je na velikem trgu pred starodavnim vipavskim gradom razvitje nove zastave bralnega društva .Triglav" iz Goč. Smelo lahko trdimo, da se je nabralo okrog odra, kjer se je zastava razvijala, več nego 2000 navdušenega narod?, ki je pazno in vdano posluSal besede govornika gospoda učitelja Mrcine. Govor je prihajal iz srca ter silil v srca. Gosp. Mrcina je govoril nekako tako-le: Slavno občinstvo! Dragi mi druStve-niki! Že davno zaželjeno se nam danes iz-polnuje: naše društvo razvije danes svojo zastavo, krog katere se bomo zbirali ter delovali v prospeh omike in napredka na šega naroda! — Kot tačasni predsednik izrekam najtoplejšo zahvalo vsem onim dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je zastava napravila, in obljubujem ob jednem v imenu društvenikov, da jo bodemo vedno Čislali kot svoj najdražji zaklad. — Pa tudi vsem čislanim gostom, ki so danes s svo_ 1 navzočnostjo povišali Častno razvitje zastave, bodi izrečena najiskrenejša zahvala. — Osobito toplo pa pozdravljam gospo Nosanovo kot kumico, preblagorodnega gospoda deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja, zagotavljajo ga, da so njegova načela naša načela, in da le po teh načelih pride narod slovenski do prave zaželjene sreče. Pozdravljena bodite vsa narodna druStva, vrli .Sokol" ljubljanski, bratski .Sokol" idrijski in po-stojinski, za probujo narodne omike zaslužna čitalnica vipavska ter vsi drugi sovdeležmki raznih društev. — Razvij se, zastava! Pokaži svoje umetnosti kras tudi ti narodni trak, katerega ti pripenja ravno sedaj nežna roka občečislaue narodne gospe Nosanove, nadomestujoč ljubko gospo kumico, soprogo naSega dičnega deželnega poslanca Ivana Božiča Narodna barva zastave naj nas spominja, da je naša sveta dolžnost delovati vedno v prospeh in napredek naSega milega slovenskega naroda, delovati vedno neutrud- Ijivo, da se narodno-napredna misel vedno bolj razširja in vkorenini med Slovenci. To nam danes zapoveduje zastava, in na to besede prisezamo vsi društveniki našega mladega društva .Triglava". (Pride zastavo noseč). Izročujem ti zastavo ko zastavonoscu z naročilom, da jo vedno čisto in neoma-deževano ohraniš, da jo varujeS kot najdražji zaklad našega društva. Vi pa, vele-častiti gostje, izvolite pozdraviti zastavo z besedami našega dičnega pesnika: „V čast domovine in nje blagoslov, V čast te doline in nje vseh sinov!" Gospa Nosanova je potem izročila dva krasna trakova, jednega novi zastavi, druzega pa praporju .Ljubljanskega Sokola". Naravno, da se je moral starosta dr. Tavčar zahvaliti; hotel je spregovoriti samo nekaj zahvalnih besed, vsled poba linske provokacije pa je govoril nekaj več, kakor je nameraval s početka. Omenjeno, prav nerodno provokacijo uprizoril je neki DaniČar, sorodnik popa v Gočah, jurist — GočarM mu pravijo norist-Ferjančič. Kakor smo pozneje izvedeli, pripeljal je ta dijaček dvanajst Habetovih delavcev iz Goč, in pridružila sta se mu baje še dva gorišk a učitelja. Žalostna učitelja to! Ta tolpa je celo dopoludne popivala, in končno pri-krevljala tudi na slavnostni prostor. Bilo jih je ravno petnajst glav, kakor rečeno petnajst pijanih glav. In naj se »Slovenec" še tako napihuje, bilo jih je samo petnajs-komandiral pa je to druhal častnik v re zervi Ferjančič, kar omenjamo le zategadelj ker se je to fante potem, ko je krulilo in žvižgalo, očitno bahalo, da je častnik v rezervi! Uboga armada! Ko je pričel dr. Tavčar govoriti, pričeli so omenjeni pijančki kruliti, kakor mladi prašički na gnoju, čulo se je par žvižgov in nekaj vpitja. Zbrano občinstvo napravilo je takoj burno ovacijo dr. Tavčarju, a srd množice se je ob jednem obrnil proti pobalinskim razgrajačem. V hipu je nastal v resnici nevaren položaj, in prav res bati se je bilo, da se Ferjan-čiču in pijanim tovarišem ni kaj hudega zgodilo. Da niso vipavski narodnjaki z dr. Tavčarjem posredovali, bi bil jurist Fer jančič tako tepen, kakor morda še ni bil v svojem življenju! Pa bi bili morali I videti, kako se je ta fante z goriškima učiteljema boječe stiskal k steni, ko jih je obdala razljučeno krdelo priprostih kmetov, ki so bili opravičeno razjezeni nad temi kalivci občnega soglasja. Zelenih lic so ti klaverni junaki slovesno zatrjevali, da niso niti žvižgali, niti kričali, in prav videlo jim je, kako so se hlačice tresle tem trem zapeljivcem Habetovih delavcev! Ti reveži so morali, kakor vselej, tudi danes .nori-stov" in dveh goriških učiteljev račun po plačati. Orožništvo, ki je videlo opasnost položaja, je v petih minutah odtirala pijane delavce, na kar je takoj nastal najlepši mir! To je resnica, katero, če treba, tudi dvesto prič s prisego potrdi. In vendar se predrzne po svoji st^ri farško Iažnjivi navadi včerajšnji .Slovenec" pisati, da se ima dr. Tavčar le po-m i rjev anj u nek a teri h naših(-to je klerikalnih) voditeljev zahvaliti, da se mu ni pripetilo kaj hujega! Če ima .Slovenec" povsod tako zanesljive poročevalce, potem se res ne čudimo, da dan za dnevom z golimi lažmi pita neumne svoje čitatelje' O^onec prih.) Svetovna razstava v Parizu. XII. Šolska razstava je tako ogromna in velika, da se je kar ustraši, kdor jo hoče študirati. Na srečo je studiranje skoro nemogoče, ker je ta del razstave tako raz t resen m razvrščen, da ga še dobro pregledati ni mogoče. Avstrijsko šolstvo je zastopano samo deloma: zastopano je namreč le strokovno šolstvo. Splošno se priznava, da se najbolj odlikuje umetno obrtniško šolstvo. Francija je seveda podala popolno podobo svojega šolstva, začenši od otroških vrtcev gor do vseučilišč. Vsled tega posveti šolnik francoskemu šolstvu največjo pozornost. In ta se tudi izplača, zakaj francosko šolstvo je, od kar je bil leta 1882. po zaslugi .framason-skega" ministra Ferrvja uveden obligatorni sploSni Šolski obisk, znamenito napredovalo. Za ljudsko Šolstvo je leta 1897. potro sila Francija 212 milijonov frankov, za dobro polovico več kakor pred 15. leti, ko se je uvedel obligatorni obisk. Čudno je to, da se vzlic znatnemu pomnoženju javnih Sol ni skrčilo Število redovniSkih Sol, ne samo dekliških nego tudi deSkih. Leta 1872. je prišlo na 10.000 prebivalcev 20 javnih, 9 privatnih in 12 rodovniških šol. L. 1897. pa 37 javnih, 12 privatnih in 12 rodovniških šol. Pouk na ljudskih šolah je brezplačen, tudi na sekundarnih šolah, ki pripravljajo mladino kakor naše gimnazije in realke za višje študije, je uvedena le mala Šolnina, obisk visokih šol pa je precej drag. tako da zamore jo na visoke Sole iti samo premožnejši ljudje in pa tisti, kateri dobe od države podpore. Vzlic temu ima Francija 15 vseučilišč, katera je lani obiskovalo 29.377 poslušalcev. 0 francoskem šolstvu se dobi posebno .•/... jasno sliko, ako se poleg statističnih podatkov preštudirajo razstavljene fotografije. Ni ga momenta v šolskem življenju, ki bi ne bil fotografično predstavljen. Največ pozornosti vzbujajo mej nešolniki podatki o telesnih vajah. Tu se vidi, kako skrbno se telesne vaje goje, kako velika pozornost se jim posvetuje. Mej šolskimi razstavami drugih držav je posebno zanimiva ameriška razstava. Tu se vidi, da je Američan pred vsem praktičen človek. V tem, ko se celo na Francoskem, še bolj pa v Avstriji, gleda največ na dresuro in se mladina mori z latinščino in grščino, je američansko šolstvo organizirano docela praktiško. Kar pa gledalca prav posebno preseneti, so milijonski darovi, ki so bili že v Ameriki podarjeni v šolske namene. Koliko je ljudi, ki so za ameriško šolstvo darovali že milijone dolarjev! In kje so se navzeli tega navdušenja za šolstvo? V šolah samih! Puštali bi preobširni, ako bi hoteli nadrobno popisati šolske razstave druzih držav. Zelo interesantna je šolska razstava Švedske, Norveške in Danske. Čast komur gre čast! Švedska, Norveška in Danska store največ za ljudsko omiko. Na celem svetu je ni države, ki bi imela tako popolno šolstvo. Zato pa so danes ti narodi tudi najbolj omikani. Primerjajo podatke o šolstvu in o ljudski omiki, se pride hitro do spoznanja, da so protestantke dežele daleč nadkrilile vse katoliške. Kakšen razloček mej Holandsko m Španijo, Nemčijo in Portugalsko! Ali se je potem čuditi, če so protestantske države prehitele katoliške tudi v političnem in v gospodarskem oziru? Dnevne vesti V Ljubljani, 11. septembra. — Maša-zadušnioa za pokojno cesarico Elizabeto je bila včeraj dopoludne v stolni cerkvi. Udeležili so se je poleg javnih funkcionarjev tudi mnogo občinstva. — Hvala za pojasnilo. Poslanec g. dr. Laginja je doslej veljal kot mož, ki zavzema glede našega kranjskega razpora nevtralno stališče. Kakor se kaže, pa g. dr. Laginji ni po volji, da je na tem glasu in z odkritostjo, ki jo mi vedno Čislamo, je pokazal, da je to mnenje o njegovi nevtralnosti napačno. Storil je to najprej s tem, da se je pustil postaviti med voditelje ^Gospodarske zveze" in niti to ga ni mo-ti]o; da se je tej zvezi ravno očitala goljufija in sleparija. To pa še ni zadostovalo. Mmoli teden je g. dr. Laginja priobčil v r^aši Slogi" odprto pismo, v katerem poživlja istrske Hrvate, naj se udeleže katoliškega shoda v Ljubljani, strankarskega klerikalnega političnega shoda, ki je naperjen proti narodni napredni stranki in ki ne bo imel druzega uspeha, kakor da poglobi in poostri nasprotje mej narodno-aapredno in mej klerikalno stranko na Kranjskem. Naposled je g. dr. Laginja še sam prišel na katoliški shod. S tem je spoštovani istrsko-hrvatski poslanec popolnoma dosegel svoj namen in ovrgel mnenje, da bi bil on napram kranjskemu boju zavzemal nevtralno stališče. Mi smo mu že za to hvaležni, ker zdaj vsaj natančno vemo, pri čem da smo ž njim. — Dr. Suseršič — pa sv. Duh. Ker v ažlebudravem" dr. Šusteršiču vedno plava nekako sv. Duh in ga razsvetljuje s pre-jasno svojo lučjo, se mu ni včeraj zdelo vredno, da bi ga šel pred otvoritvijo kato-"Skega shoda klicat, kajti pripeljal se je v svoji mogočnosti in omnipotenci v cerkev sele tedaj, ko se je skoro že odpel „Veni", lr» s tem iznova dokazal, da iz njega vedno govori „sv. Duh", pa najsi ga že kliče na Pomoč ali ne. — Ljudsko šolstvo na II. katoliškem shodu. Ker niso dobili naSi klerikalci med slavnimi, od sv. Duha razsvetljenimi „žeh-tarji" nobene korifeje, da bi poročal o ljudskem šolstvu in učiteljiščih, moral je poročati o tej točki g. dr. J. Gruden, ki pa o ljudskem šolstvu razume toliko kolikor zajec na boben. Pa pravijo, kake duševne velikane ima klerikalno učiteljstvo v svoji sredi. — ..Slomšekova zveza" se je ustanavljala včeraj — pod ključem. Zbali so se liberalnih učiteljev, čeS, ti nam utegnejo razgnati shod, zato so zborovali na podstavi § 2. Dvorana je bila nabita — duhovnikov; učiteljev je bilo prisotnih devet, in sicer: Rant, čenčič, Vogelnik, Bajec, Novak, Dolinar, Jaklič, SlapSak in Remic. Prvo besedo pri oddaji vstopnio je imel — Štefe. Predsedniku .Zaveze", g. L. Jelencu je ni hotel dati ter mu rekel: .Vas ne pustimo notri, ker zaničujete učiteljstvo". Shod je počastil s svojo prisotnostjo tudi mož, iz katerega govori sv. Duh. — Vse zastonj! 1 Iz Planine se nam piše: Pretočeno nedeljo je naš gospod župnik po običajni pridigi vabil tudi na II. katoliški shod ter rekel med drugim tudi to: Kdor hoče iti na II. katoliški shod v Ljubljano, naj se oglasi v župnišču. Glejte, da se v obilnem številu vdeležite tega shoda, ker stroškov tako ne bo nič. — Na vojaških posteljah bodo počivali katoliški možakarji, ki co prišli na katoliški shod. Ker so klerikalci uvideli, da ne bo mogoče spraviti pod strehe ljubljanskih meščanov vseh kaplanov, fajmoštrov, dekanov, škofov itd, so naprosili vojaško oblast, da jim posodi 600 postelj, kar se jim je seveda dovolilo. Gotovo pa je in tudi popolnoma razumevno, da gospodje ne bodo spali na trdih slamnicah, ampak tja napo dili — kmeta. — Ivan Dejak f. Po daljšem bole hanju umrl je včeraj zvečer ob 8. uri vpo-kojeni pomorski stotnik g. Ivan Dejak vsled srčnega otrpnenja, jeden najljubezni-vejših naših someščanov v starosti 44 let. Pokojnik je bil iz znane senožeške rodbine. Še kot pomorski častnik poročil se je z jedino hčerjo pokojnega g. Auerja. Pred nekaj leti je šel v pokoj in prevzel upravo Auerjevega gospodarstva. Gosp. Dejak je bil vsestransko izobražen, neumorno delaven mož, ljubezniv družabnik, kremenit značaj, dobre - a srca in dobrih rok in zvest pristaš narodne napredne stranke. V nekaterih letih si je pridobil najsplošnejše spoštovanje v Ljubljani in so mu ljubljanski meščani pokazali svoje zaupanje s tem, da so ga pri lanskih dopolnilnih volitvah poslali v občinski svet. Toda vsled bolezni se pokojnik ni mogel udeležiti nobene seje. Pokojnik se na njegovo lastno željo pokoplje v Senožečah, v njegovem rojstnem kraju. Bodi blagemu možu prijazen spomin! — Davkoplačevalci šentjakobskega okraja imajo svoj sestanek, glede važnega pogovora zaradi 9v2% doklad jutri 12. t. m. ob 8Vj uri zvečer v gostilni pri Virantu. — Izpred sodišča. Danes se je vršila nekam čudna kazenska obravnava. Obtožena sta bila vevška klerikalca Jakob Bi-tenc in Jože Hromeč, da sta na znanem shodu v Vevčah metala kamenje na socialnega demokrata Kocmurja. Njiju krivdo je potrjal z veliko vnemo njih dobri prijatelj in somišljenik Jeriha, v tem, ko je za-nikoval, da bi bila Štefeška tedaj kamenje metala. Ta priča je tudi trdil, da je Kocmur tedaj, ko se je cesarju .Slava" klicala, kričal: Le kričajte, boste pa sladkor dražje plačali, na kar je funkcionar drž. pravdništva konstatira!, da je to laž. Kocmur je kot priča izpovedal, da je videl samo Štefeško, ko je kamenje metala, ne obtožencev. Obtožena klerikalca sta bila obsojena na tri dni zapora. — Od sv. Vida nad Cerknico se nam poroča: Pretočeno nedeljo je tukajšnji gospod župnik Lovšin zopet zabavljal čez liberalce ter med drugimi neslanostmi tudi pridigo val, kako velik greh je duhovnike kritikovati. Nazadnje je pa izustil sledeče besede: .Mi (in se v daril po prsih) duhovniki smo več kakor angelji in celo več kakor mati božja.'1 Tako je kar najedenkrat degradiral celo nebeSko družbo. Vsled tega se bodo vse milosti, ki so se doslej prejemale po Marijinih božjih potih, dobivale je-dino-le po farovžih, posebno pa v farovžu pri sv. Vidu, ker tam se dobi tudi klerikalno mleko. Ljudstvo je ogorčeno vsled tacih besed župnikovih, ki tako zaničuje mater božjo. — Iz Topilo na Dolenjskem nam je poslal načelnik zdravilišča g. Pavel pl. Zhuber popravek, ki ne odgovarja predpisom tiskovnega zakona, iz katerega pa hočemo vendar iz gole uljudnosti posneti bistvene točke. Piše se v tem popravku, da zdraviliška komisija ne stoji pod vplivom župnika Babnika ampak „da oddajajo člani zdraviliške komisije pri sejah svoje glasove popolnoma po svoji volji'1 — kakor se kaže, se hoče gosp. načelnik malo ponorčevati z nami — ; da župnik Babnik ni pri naročbi časnikov nič pritiskal in predlagal, nego da je predstojnik sam predlagal, naj se poleg nemških in laških časopisov nar oče samo „Slovenec", „Dom in Svet" in , Zvon", restavraterju pa je naročil, da naj naroči tudi „Slovenski Narod". V koliko nas more to pojasnilo zadovoljiti, bodo gospodje to-pliSke komisije pač lahko sami uganili. — Akademija slovenskega umetniškega društva, ki se bo vrSila v soboto zvečer v .Narodnem domu" na korist I slovenske umetniške razstave, bo veleza-nimiva in v istini umetniška. Za danes na znanjamo samo, da sodeljujejo pri akademiji vojaška godba 27. pešpolka, gospodični operni pevki Ela Noemi in Wanda Kad kievvicz, dalje gdč. Mira De v, gospodje operni pevci: režiser Josip N o 11 i, tenorist 01šewski in basist Po lasek, potem g. slikar Josip Germ, g. režiser Deyl, g. P. L oz ar in g. Ciner. Vspored je sestavljen jako ukusno — Šulvereinska šola v Domžalah. Piše se nam: Naši Tirolci so prosili občino, to revno domžalsko občino, naj bi stroški šulferajnske šole prešli nanjo. Okr. glavarstvo v Kamniku je prošnjo v toliko rešilo, da se dovoli, če je občina zadovoljna. Nekateri narodnjaki zastopajo stališče, da ne smejo priti stroški šulferajnske šole nad občino, ker je ta že tako revna, in dose danje davke komaj plačuje. Kaj pa če bi bila občina bogata ? Toda bojimo se, da Tirolci vsejedno dobe svojo šolo na občinske stroške. Sramota bi bila in sramota bo, ako vas, ki leži na mestu, kjer se v par desetletjih lahko razvije najlepše mesto, ako vas, ki bi morala skrbeti, da ostane slovenska in kdaj kras slovenske domovine, postane popolnoma potnjčena Skrajni čas je, da se ustavi, da Domžalec ne bo več suženj, da ne bo jedina misel domačinov, prej ko mogoče priti v tovarne, in se naučiti .lepega" tirolskega dialekta ter v prah teptati vse, kar je slovensko. Odločilni faktorji v Domžalah, boste-li pustili, da pojde tako naprej? — Poroka na Triglavu. .Planinski Piparji" so danes na Kredarici (2550 m) obhajali redko slavnost- Tam se je namreč Pipar gosp. I. Korenčan, jeden tistih treh Piparjev, ki so ustanovili „Slovensko planinsko društvo", poročil v kapelici na Kredarici z znano turistinjo gospodično Jelico Hrvatov o. Poročil ju je in daroval mašo častitljiv triglavski župnik gosp. Aljaž. Razen Piparjev prisostvovali so poroki še dve dami in osem prijateljev. Vladala je velikanska navdušenost, tako se nam brzojavlja iz Mojstrane. — Umrl je v Velikih Laščah dne 7. t. m. gosp. Franjo Žlindra, posestnik in zastopnik banke .Slavijo". Bil je blag mož in vsem ljudem priljubljen. N. v m p ! — Iz Šentjanža se nam poroča, da so za tehnična preddela železnične zveze šentjanskega promogokopa z železniško postajo Sevnico ravnokar inženirji tja došli ter z delom pričeli. — Politično društvo ,,Edinost" v Trstu je v nedeljo priredilo shod, na katerem se je razpravljalo o ljudskem številje-nju. Sprejete so bile že iz lanskega leta znane resolucije v tej zadevi. Shod je bil jako mnogoštevilno obiskan. — Slovenci iz Trsta In okolice nameravajo dne 7. oktobra obiskati umetniško razstavo v Ljubljani in prirede tem povodom poseben vlak. — Strankarski shod jugoslovanskih socialnih demokratov se je vršil dne 8. in 9. septembra v Trstu. Udeležilo se ga 71 odposlancev. Zastopane so bile vse in du8trijalne stroke, pa tudi kranjski kmetje. Strankarskemu shodu je sledil javen shod na katerem so govorili: Kristan slovenski, 01 i v a italijanski, Bukšek češki, Skaret nemški in Kopač slovenski. — Za učitelje. V par dneh izide v zalogi R. Šeberjeve tiskarne v Postojini .Ročni zapisnik" s koledarjem in z imenikom ljudskih Sol in učiteljskega osobja na Kranjskem, Južno-Štajerskem in Primorskem ter s staležem ljudskošolskega učiteljstva za šolsko leto 1900/1901. Sestavil Štefan Primožič. Cena: za 75 učencev 1*40 K, za 100 učencev 150 K, za 125 učencev 1 60 K, za za 150 učencev 1 70 K. Naročnikom šolskih tiskovin 40 vinarjev ceneje. — Psa ubili so viSke barabe danes ponoči na strelišču pod Rožnikom V gozdu okoli strelišča se vlačijo vedno barabe mo-Skega in ženskega spola in tudi na cesti okoli Rožnika se jih vedno sreča. Poklicana oblastva naj bi skrbela za to, da bi se rožniški gozd, ki je pravi Eldorado za barabe, večkrat po patruljah pregledal. — Uro stran vrgel je v jezi včeraj popoldne neki posestnik iz Malega Mlačeva in je ni hotel več pobrati. Uro je našel neki poštni uradnik. — Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1451 konj in volov 379 krav in 134 telet, skupaj 1964 glav. Kupčija je bila najbolj živahna z voli, ker so prišli navadni kupci (židje z Mora ve in z Bavarskega) in so jih veliko nakupili in dobro plačali. Žrebeta, katerih je bilo precej na semenj prignanih, so se prav živahno prodajala ; s kravami bila je kupčija srednja. — Novo došli kinematograf v La-termanovem drevoredu občinstvo prav mnogobrojno hodi ogledovat, predstave so pa tudi res prav dobre in za Ljubljano nove. Posebno zanimive so izvirne podobe s pariške svetovne razstave, n. p. vožnja po Seni skozi razstavo, dalje sloviti premikajoči se hodnik in nekaj prav šaljivih humorističnih podob, ki so prav zabavne, tako da se sme obisk kinematografa priporočiti vsakomur. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 11. septembra, Z vseh strani dohajajo poročila, kako se stranke pripravljajo za državnozborske volitve. Najživahnejše gibanje se je začelo v Gališki, kjer se je ustanovilo kar devet volilnih odborov. Mej temi sta dva maloruska. Vsak teh odborov reprezentuje posebno stranko. Dunajska krščansko-socialna stranka, ki pa nima nič pristašev, je celo že" izdala svoj volilni oklic. Jako živahno se gibljejo tudi socialni demokratje. Iz Trsta se poroča, da d" Angeli in Cambon več ne bosta kandidirala, in da Bartoli, zastopnik istrske pete kurije, in Hortis, zastopnik tržaške pete kurije, se branita kandidature. Laška stranka ustanovi najbrž za celo Primorje jednoten volilni odbor. Na Češkem se kaže, da bodo v volilni boj razen Mladočehov posegli tudi radikalci in realisti. Radi-' kalci so v Mladi Boleslavi sklenili resolucijo, s katero so volilci poživljajo, naj glasujejo samo za take kandidate, ki hočejo obstrukcijo v drž. zboru nadaljevati. Dunaj 11. septembra „Wiener Zeitung" prijavlja naredbo finančnega ministra glede izdaje not po 20 kron. Gradec 11. septembra 201etni gojenec kadetne šole Ivan Lampert je bil v neki gostilni napaden, ker je pel slovenske pesmi. Branil se je z bajonetom in zabodel necega črevljarja tako, da je ta umrl. London 11. septembra. V tukajšnjih političnih krogih se sodi, da je konflikt mej Rusijo in Nemčijo zaradi Kitajske jako resen in nevaren. London 11. septembra. Princ Cing, katerega spremlja japonsko konjeništvo, je na potu v Pekin. Princ Oing je od kitajskega cesarja pooblaščen, da začne mirovna pogajanja. Novi York 11. septembra V soboto je v Galvestonu nastala strahovita katastrofa. Mesto leži na nekem otoku ter spada k državi Teksas. V soboto se je primeril grozovit orkan, ki je celo 50.000 duš broječe mesto uničil. Guverner sodi, da je nad 3000 ljudi mrtvih. Doslej so spravili iz morja 700 trupel. Na stotine pa jih je morje odneslo. Od bolnikov, katerih je bilo nad 100 v bolnici, rešili so jih le osem. V pristanu je bilo 7 parnikov in kacih 130 ladij. Orkan jih je odnesel v morje in vse uničil Škoda se ceni nad 40 milijonov dolarjev. Tinktura zoper kurja očesa z= gotovo najboljše sredstvo = za hitro odpravo kurjih oces, trde kože itd. StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se ¥ (9—37) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" M. LciiHtek-a v I Jtibljaol. Zahvala. Srčno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so na kak način pripomogli, da se je naša veselica na korist Prešernovemu spomeniku obnesla prav izvrstno. Posebno pa se zahvaljujemo za izkazano nam naklonjenost spoštovanim rodbinam Peko-ljevi, Rahnetovi, Kersnikovi in Mažurano v i, dalje g. tehn. Krsniku za Bamospeve in gspdC. Jeli s a vi Krsnikovi za sviranje na klavir, intendanciji slov. gledališča za kostume, kamniški „Liri" za sodelovanje pri nastopu moškega zbora in g. VI. Housi za njegovo prijaznost pri uprizoritvi igre. Akademiki brdskega okraja. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. septembra: Ana MerkužiC, delavka, 69 let. sv. Petra cesta št. 55, vnetje sopil. Dne 6. septembra: Pavla Slana, narednikova hči, 3 mes., Poljanska cesta št. 60, črevesni katar. V hiralnici: Dne 8. septembra: Marija Oerne, delavčeva žena, 58 let, naduha. Meteorologično poročilo. Viitna nad morjem 806-3 m. Sreda*! ormonl tlak 7390 mm. Sept. | C as opazovanja ' Stanje I baro-j metra i v mm. £V ! g<" i Vetrovi Si i ll Nebo 13 IS IS > 10 9. zvečer 7371 15 9 sr. sever 1 . jasno g li 7. zjutraj 7380 127 bL jvzhod megla ~ - 2. popol. 737-6 20*0 8l. jvzhođ oblačno o Srednja vCorajšnja temperatura 1780, nor-male: 15 6°. IDunajska "borza, dne 11. septembra 1900. tJknpni državni dolg v notah ... 9770 3šupni državni dolg v srebra .... 97 30 Avstrijska zlata renta ..... . . 116*75 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 97 90 Ogrska .alata renta 40/0. . , , . . 115*05 Ogrska kronska renta i*L..... 9090 Avstro-ogrske bančne delnica .... 1705* - Sreditne delnico ... ..... 665 50 London vista ... ..... 242*07 *5emfiki drž.bankovc ?*a 100 mark . . 11825 BO mark........... 23*64 90 frankov . . . . ,...... 19*30 italijanski bankovci........ 90*30 C kr. cekini..... ..... 11*51 S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pre-žalostno vest, da je naš nepozabni oče, gospod Franjo Žlindra posestnik in zastopnik banke ,,Slavije" itd. po kratki bolezni, v 76 .letu svoje starosti, prejemši sv. zakramente, danes ob 2. uri popoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega nepozabnega očeta, ki ga priporočamo vsem znancem v pobožno molitev in prijazen spomin, bode v nedeljo, dne 9 septembra, ob 8. uri dopoldne v Vel. Laščah. Sv. maša darovala se bode za dušo predrazega ranjcega v župni cerkvi v Vel. Laščah. R. L P. (18481 Velike Lašče, 7. septembra 1900. Jera Žlindra, soproga. — Jernej Žlindra, brat. — Franjo, Ivan in Josip Žlindra, sinovi. — Ana in Mici Žlindra, hčeri. Cetini p»m««M» -£JQ brošurice „izgubljeni$og!" in se dobiva v I*. Sel»wentnerevi knjlgo- irznlrl komad po »O v In., po pošti 3 vin. več. Dva krepka dečka dobrih starišev, katera imata veselje do učenja kovaške obrti, sprejme takoj po dogovoru (1845—1) Fran Belič v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 23. Dijak se sprejme v popolno, dobro preskrbo za 18 gold. na mesec. Stanovanje jako lepo (v krasni legi), lastna spalnica ter prosta raba klavirja. Naslov se izve pri g. Juliju Klein-u (zaloga stekla) VVolfove ulice št. 4. (1829—2) fg. jLenčeata na Lavercl odda Me takoj treznemu, spretnemu in samo-stojnunu kovaču z orodjem, ne da bi ae kaka najemnina plaeala, v izvrševanje k i vaške; ;a obrta. Primerno najemnino plačati bode Se le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana. Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—9) Oes. kr. avstrijske tržiim žateznles. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 2900. leta. Odhod lz I&JablJane y\i. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; tez Selzthal v Anssee. Ičl, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlt-.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj*, c\lndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PlzDJa, Budcjevic, Solnograd&, Linca, Steyr&, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste; • a. Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlair % Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, KariuVih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bu-dejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga ia Novega oiesta in &oJavja, Osobni vlaki*. Ob 8. ari in 23 m. zjutraj, ob 2. uri H2 m. popoludne in ob b. turi 48 m. zvečer. — Odhod iz Z^abljane drž. koL v Kamnik. Ob ?. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob S. uri 60 m. in ob 10 ari 26 in. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih -- Prihod v Izbijano drž. kol. is Kamnika, Ob 6. ari 49 m. zjutraj, ob li. ari tf m. dopoludne. ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljah in praznikih. (1305) Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljabljeni soprog oziroma brat in svak, gospod Jan Dejak c. in kr. stotnik mornarice v p. in posestnik sinoči, dne 10. septembra, ob 8 uri preminul. Pozemski ostanki predragega rajnkega se bodo 12 dne" septembra ob 3. uri popoludne prepeljali v Senožeče in tam dne" 13. septembra ob 11, uri dopoludne položili k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne" 11. septembra 1900. Ana Maver, roj. Dejak sestra. Evgenija Dejak, roj. Auer soproga. Jurij Auer, Pavel Auer, Karel Maver svaki. (1851) Poštna in brzojavna upraviteljica išče sl-u.ž"be, (1847-d Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,upraviteljica" upravništvu ,,Slov. Naroda". Novo ! Novo ! V Lattermannovem drevoredu. Kinematograf Oeser model 1900. V elegantnem paviljonu. Lastna električna razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti. Originalni posnetki iz prišle svetovne razstave kakor: vožnja na Seni skozi razstavo, slavni vrteći se trotoar, življenje na razstavi itd. itd. — Nadalje podobe iz burske vojne. Razen tega interesantni in izredno komični prizori. Predstave vnuk tlan, in wi>, Učenec krepak, poštenih starišev, kateri je vsaj 5. razred ljudske šole z dobrim uspehom dovršil, sprejme se takoj v špecerijsko trgovino. — Naslov pove upravništvo „Slov Naroda". (1843-1 sprejme takoj (1801-j [apseh-a naslednik Adolf "VVagenpfeil juvelir na Jurčičevem trgu št. 2. Kdor ima za prodat deželnih pridelkov kakor: (1800—3; fižol, krompir i. t. d. naj ee obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komi8ijon in posreduje prod: vsakršnega blaga proti primerni odškodnini. Alojzij Grebene v Trstu «$• nliea Torrente ItO. 32. pooblaščena javna tehtnica in trgovina. s prašiči in domačimi pridelki. Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziterj «e> za vse zavarovalne stroke vM|»i*«*Jiti«» proti visok.1 prov?z|Ei, sšasoma tudi m ataliio plapo tukajšnji glavni zastop stare, na K skem že dolgo poslujoče tuzemske zavaro\■.. Lastnoročno pisane ponudbe naj m ljajo pod: „aki lzit«*r upravništvu Naroda". (1531 li St. 28645. (1844 -1 Kontrolni shod c. kr. deželnih brambovcev in nadomestnih brambovcev bode Ietes v Ljubljani dne 9. oktobra ob 9. dopoludne v domobranski vojašnici. K temu shodu priti je vsem v Ljubljani bhajočim brambovcem in bcambovsb nadomestnikom, ki niso letos niti kot novinci izurjeni, niti k orožnim vajam poklicani bili. jjfftltiiadiii kontrolni sliod bode dne *£0. novembra ob 9. dopoludne tudi v brambovski vojašnici. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 1. septembra 1900. Pričetek šole. Na c. Kr. obrtnih strokovnih šolah v V^Jubijani (strokovna šok za obdelovanje lesa z oddelki za mizarstvo, stragarstvo, rezbarstvo in podo-barstvo, ter strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo se prične šolsk dno 13. septembra. Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 17. ali 18. septembra zglasiti pri ravnateljstvu v Zatiškcni dvoren, Stari trg štev. 36. S seboj jim je prinesti izpustnico ljudske šole in dokaz, da sj dovršili 14. leto. V javno risarsko šolo za moške in za dame se sprejema tudi med letom dokler je kaj prostora. V Ljubjani, dne 7. septembra 1900. (i795-2) C. kr. ravnateljstvo. Najbolji liLOBUS; Pristen le z varst. znamko: Globus v rudečem prečnem polji. Surovina iz lastnih rudnikov. sredstvo je Globus snažilni ekstrakt Frica Schulz-a jun., Heb (Eger) in Lipsko. Povsod na prodaj! rv. (1362—2) Škatljlfe po IO, 1« in »O vinarje«. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne