Živel tov« Stali n* ixuejexii vodja mednarodnega komun istienega pokreta Z DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Jutri, v nedeljo 5. t. m. vsi v Domjo, kjer bo ob 15 odkritje spomenika PADLIM BORCEM! OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 204 TRST, SOBOTA 4. OKTOBRA 1032. CENA 20 LIR is 10*1 IVEL XIX. KONGRES LENINOVE IN STALINOVE PARTIJE I Jutri se začne v Moskvi XIX. kongres VKP(b) - Komunisti in demokrati vsega sveta ga pozdravljajo kot odločilen korak naprej v borbi za mir, komunizem in utrditev bratstva med narodi - Kongres je dogodek velike mednarodne in zgodovinske važnosti - Zato se okrog njega osredotoča zanimanje delovnih množic in onemogli bes mednarodne reakcije ONGRES ZMAGOVALCEV utri se začne XIX. kongres tvjmumstične partije Sovjet-Dve dejstvi nam 'j e zveze, kazujeta, da gre za l 9 r45 via1 ni je velikan- zgodovinski dogodek m edito d.ne važnosti: ogromno za-Hanje, s katerim so del-avci. ftlokratje, priprosti ljudje ; temljali priprave za ta kon-es, in vrišč s strani med natine reakcije, ki je okrog Fd Ugresa sprožila pravo «hla- 0 vojno», uprizorjeno v vseh žel ah z mobilizacijo vsega šrata klevetnišfce propagan- Mednarodina reakcija ima °je vzroke; kajti kongres bo sit aliziral mednarodno situato ih stališče Sovjetske zve-zvezi z vojaškimi pripravku in vojnimi dejanji ame-!kega Pentagona, stališče, ki P^rjuje vso njeno čvrsto in trajno politiko miru, med-fodne pomiritve, mirnega tfžxtjia med Obema socialnima ,( čditvama, t. j. med kapita-•hom in socializmom. To je ,ej politika, ki resno ovira litiko svetovne nadvlade a-triških monopolistov in ki vedno bolj podprta od kodov, opogumlja v naporih zmagovito -n hramb o pred tirialnimi in napadalnimi na-sovražnikov človeštva, in *tnog,oča mednarodnemu ka-^lizmu sprožitev tretje sve-t^e vojne. Kongres bo ugotovil triurni 't'jetske družbe v mirni iz-^dnji, v slavni vojni proti vajalcu, v uresničitvi IV. ttetnega načrta in bo disku-al V. petletko, ki ho posta-materialne in tehnične teti j e postopnemu prehodu iz ttializmia v komunizem. Nalo-tega načrta v številkah kitamo. Socializem je že u-‘Mčena ideja. Sedanja nalo-obstajia v prehodu v drugo v kateri bodo ljudje da-Po svoji sposobnosti in booti nove družbe prejemali svojih potrebah. Kli so to sanje? Ali niso bili 5kjači» tisti, ki so pred 35 organizirali Oktobrsko redčijo? Ali niso. bili «sanja-* tisti, ki so zmagali v državniki vojni in proti interven-sovnažnega sveta? Ali niso ■ «sanjači» tisti, ki so na če-delavskega razreda io kme-*ll množic prevzeli oblast in Wi zgraditi novo družbo S izkoriščanih in izkorišče-l’cev, brez kapitalistov in ve-. ‘Cestnikov? Ali niso bili s1" Nači» tisti, ki so si zasta- 1 nalogo, da bodo uresničili ‘tttno gospodarstvo, da bo- šli naprej in da bodo kljub tažnosti Irt vojni kaipitali-|lr Rilega sveta spremenili za-j> ‘!ak> deželo v industrijsko -ve-C> s*k> brez kriz in katastrof? / 'eiiko drugega so «sanjali» 1* n tel ji in narodi Sovjetske !že. Svoje «sanje» so uresni- ■ Ta XIX. kongres je zato Igres zmagovalcev. So sanje 'Tažinik tiste, ki se niso ničile in se ne bodo nikoli Uresničile! ^Vražniki so za časa voj-sanjali, da bodo beda, molja nasprotja ali intervem-Premagali izčrpano in lepri za d e to Sovjetsko zve-Se danes so nekateri, ki mislijo, in se zato vršijo e> zasedanja, -politični, go-''^srski, diplomatski in voja-1. 1 kongresi, ma katerih se snu-načrti za stretje sociali-, .‘tega sveta. ? ^Padalci bi drago plačali pustološčino. Gotovo je, *>i bil kapitalistični svet, ako Jp začel, z-a vedno poražen, i«V6 nenasitnost, poželjenje po Oblasti, bes in strah razga-/ ,Jo sovražnike, kajti zmage , letske zveze predstavljajo ecp .'•So sodobnega marksistične-s°cializma, leninizma - stadia, nauka o neizogibni jaSi delavskega razreda, 'ki 6 človeštvu edino pot za ,lego miru in blagostanja za li ot \ 'Jj itt i ji - ■ oP, b A b % t»! :*• ^sedanje izkušnje so nalez- la Druge dežele, ki skupno irib lj^°vjetsko zvezo štejejo 800 r"' •' ‘lono-v ljudi in predstavlja-(Ì ^Ij ^retjino človeštva na če-^ ZPmplislro nKlP SO SÌ ÌZ- zemeljske oble, to pot. Druge se borijo da ostanejo na njej ali da se po njej podajo. To dokazujejo veličastni boji kolonialnih in polkolonialnh narodov ter delavcev kapitalističnih dežel.' Nobena sila ne bo mogla za-ustanoviti tega poho-da. Obstoj .Sovjetske zveze je garancija .neizbežne zmage. Kongres bo odobril tudi nov statut Komunistične partije ZSSR. To- je sinteza 50 let življenja, borbe, izkušenj Partije, ki se je prekalila v revolucijah vojnah, gigantskih množičnih borbah, v legali in ilegali; Partije. ki je uničila staro razpadajočo družbo, t. j. «ječo .narodov», in zgradila -novo, najbolj svobodno, demokratično, moderno in humano družbo. V tistem statutu- je pisano, kaj so, kako delajo, kako se borijo komunisti; so notranja pravila partije novega tipa, velike družine prostovoljno združenih borcev, ročnih in umskih, mestnih in poljskih delavcev. Naša naloga je, da beremo in -študiramo ta dokument za to, da lahko- rekrutiramo na stotine novih članov, da se -osebno in politično izboljšamo, da premagamo in odpravimo naše slabosti in pomanjkljivosti, da nas ljudje boljše spoznajo in da prekalimo našo organizacijo. S hvaležnostjo gledamo na kongres in na najboljšega od njego-vih delegatov, na tovariša Stalina. Bila je Komunistična partija Sovjetske zveze tista, ki je kot prva razkrinkala beograjsko kliko in jo postavila ob zid, je razgalila njeno izdajstvo in nam tako pomagala, da smo se osvobodili od njene podružnice v Trstu, ki je popačila tržaški komunistični pok ret z iznaka-ženjem njegove politične, sindikalne in množične organizacije z grotesknim falzificira-njem marksističnega nauka, z razdruiženjem delavskega razreda, s širjenjem- narodnostne mržnje. Sovjetska zveza je tista, ki se zoperstavlja in bori proti vsakemu razkosanju Tržaškega o-zemlja in zahteva uveljavitev mirovne pogodbe. Dnevi kongresa v Moskvi so za nas praznični, kajti -govorniki in delegati -podajajo bilanco zmag, velikanskih uspehov, predlagajo cilje, ki se jim najdrznejši čudijo. Te zmage, ti uspehi -in cilji ne utrjujejo le Sovjetske zveze in dežel, ki so se z njeno pomočjo osvobodile, marveč utrjujejo tudi vse ljudi, ki se borijo za dosego boljšega življenja. Tudi mi lahko gledamo dalje preko tesnih meja, ki nas obkoljujejo; tudi mi lahko gledamo bolj visoko, ker se bo tudi niša borba, naj b-o le težka In ostra, zaključila z zmago. Tudi mi smo «sanjači», ker sanjamo — kot Učekar, Pitto-ni in Oliva, Frausin in Tomažič in kot toliko drugih junaških padlih borcev —- socialističen Trsti delavcem in vsakemu odprt, brez meja, kot veliko luko socialistične Evrope, kjer naj bedo Slovenci in Italijani vzgleden primer bratstva med narodi. In mi vemo, da se bodo uresničile tudi te naše sanje. VITTORIO VIDALI ŽALOSTEN KONEC VSEH TITOEAŠIST1ČNIH ŠPEKULACIJ TOV. TOGLIATTI JE IZJAVIL DA SE K.P.l. BORI ZA USTANOVITEV S.T.O. 27. septembra je sovjetska vlada ponovno opozorila zahodnike na spoštovanje mirovne pogodbe in na ustanovitev STO - Vsebina Togliattije ve izjave - Zadrega titofašistov in «indipendentistov» - Odmev med prebivalstvom V petek 26. septembra je urednik glasila KP-F «Huma-nité» zaprosil generalnega sekretarja KPI tov. Togliattija, naj mu obrazloži stališče italijanskih komunistov do tržaškega vprašanja. Intervju je naslednji: VPRAŠANJE: Želeli bi s točnostjo poznati, 'kakšno je stališče italijanskih komunistov o tržaškem vprašanju. ODGOVOR: Stališče italijanskih komunistov o tržaškem vprašanju je zelo preprosto in jasno. Zahtevamo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ki so jo odobrile italijanska in jugoslovanska vlada ter vse o-stale zainteresirane vlade. VPRAŠANJE: Kakšno ko- rist predstavlja po vašem mnenju ta rešitev? ODGOVOR: Predvsem bi se celotno Tržaško ozemlje združilo in bi izginila absurdna ter ilegalna razdelitev v cono A in cono B, prva pod upravo in zasedbo Anglo - Amerikancev, druga pa Tita. Prebivalstvo te pokrajine bi imelo končno možnost, ki je danes nima, da se samo vlada. To bi bilo velike važnosti bodisi za sedanjost kakor tudi za bodočnost. Končno bi Trst s svojim ozemljem prenehal biti vojaško oporišče ameriških imperialistov in Jugoslavije. To dejstvo bi pripomoglo k pomirjenju mednarodnega in vojaškega položaja v vsej Evropi. VPRAŠANJE: Ali so italijanski komunisti vedno imeli to stališče? ODGOVOR: V preteklosti, predno je končala vojna in po zaključku vojne, smo poskušali, da bi našli linijo sporazuma z voditelji Komunistične partije Jugoslavije. Toda ni nam uspelo, ker so slednji zahtevali, naj bi mi sprejeli njihove zahteve, ki so bile proti nacionalnim pravicam italijanskega prebivalstva in Italije. Naše stališče je bilo, da je italijanski narod s svojo široko in požrtvovalno udeležbo v osvobodilni vojni opral madež fašističnih zločinov in da je treba spoštovati njegove nacionalne pravi- ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA K.P. S.T.O. Mobilizirati tovariše v pripravah za Kongres narodov Solidarnost s tov. Violo - Tov. Destradi je poročal o organizacijskih vprašanjih V soboto se je pod predsed- komunistom v množičnih organi- stvom tov. V Malija sestal v Domu pristaniških delavcev Centralni komite KP STO. Ob začetku seje se je tov. Vidali spomnil tovariša Viole, člana CK, ki je zaprt zaradi titovske provokacije. Centralni komite je izkazal svojo simpatijo in solidarnost junaškemu tovarišu in se pridružil nabiralni akciji, ki so jo začeli miljski tovariši, z vsoto 7040 lir, ki je bila nabrana med člani za časa seje. Nato je tov. Destradi imel svoje poročno o organizacijskih problemih. Poročilu je sledila plodna in zanimiva diskusija. Sklenilo se je, da se bo na podlagi diskusije sestavila resolucija, ki jo bodo partijske sekcije diskutirale. CK je poudaril važnost useio-va miške partijske konference, ki bo v nedeljo 19. oktobra. Ugotovil je navdušenje, s katerim se tovariši pripravljajo na praznovanje XIX. kongresa KP(b) SZ, in vzpodbudil tovariše k uresničenju vseh prevzetih obveznosti za poslavo tega velikega dogodka, prav posebno Pa k uresničenju večjega širjenja in okrepitve našega tiska Centralni komite je po predlogu tov. Laure Weissove odobril pismo vsem članom sekcijskih in celičnih komitejev ter komunistom v množičnih organizacijah za okrepitev delovanja partizanov miru. * * * CK KP je naslovil članom sekcijskih in celičnih komitejev ter zacijah naslednje pismo: Dragi tovariši! CK meni, da je potrebno opozoriti vse komuniste na delo na področju borbe za mir za to, da se na tem poprišču, ki je osrednjega pomena v našem delovanju, odpravijo kot predpriprava na Kongres narodov za mir, ki bo decembra na Dunaju, vse pomanjkljivosti, ki še obstajajo. Vsakemu tovarišu mora biti jasno, da je treba uresničiti naloge v borbi za mir s političnimi pobudami, propagandnim delovanjem in z akcijami na vseh področjih (partijskem, sindikalnem, ženskem, mladinskem itd.) in ne samo na področju delovanja partizanov miru. To pomeni, da mora referent za določeno delo v vsaki partijski instanci osebno zasledovati to delo, kontrolirati in vzpodbuditi njegov razvoj. To se mora zgoditi predvsem v tovarnah, ki imajo in morajo vedno bolj imeti vodilno vlogo v borbi proti vojni. Vsaka borba in vse politične, gospodarske, socialne pobude, ki jih naš demokratični pokret vodi v tem strateškem oporišču anglo-ame-riškega imperializma, so dejanja miru. Njihovo učinkovitost pa je treba razširiti s prikladnim propagandnim in vzgojnim delom za razjasnitev povezave med temi borbami in borbo proti posledicam vojne politike v mednarodnem in krajevnem merilu. Po drugi strani je treba povečati delovanje komunistov v po-kretu partizanov miru. Povzeti se morajo praktični organizacijski in politični ukrepi za to, da se delovanje Partije ne krije z delovanjem Odborov miru in da se prepreči vsaka omejitev njihove avtonomije. To bomo dosegli le, ko bodo Odbore miru sestavljali po večini nekomunisti, poleg katerih naj vedo delati po. litično sposobni tovariši, ki jih je treba zb ati med najboljšimi. Da se uresničijo te naloge v teku dveh mesecev, morajo tovariši voditelji sekcij, celic in množičnih organizacij: 1. Popularizirati značaj in važnost Kongresa narodov in razjasniti pomen borbe na našem Ozemlju in njene razne oblike 2. Organizirati debate, konference, hišne sestanke in akcije kapilarne propagande za to, da se razloži prebivalcem vsakršne politične pripadnosti sedanji politični položaj, ki ga označujejo prehod iz vojnih priprav v izvr-ševalno in prorokatorsko jazo ter vedno večja protislovja v samem taboru vojne. 3. Popularizirati strahote bakteriološke vojne, razširjajoč brošuro Yvesa Fargea, in razviti debate in razgovore o oborožitvi Nemčije, razložnjič miroljubno politiko ZSSR in ljudskih demokracij. 4. Utrditi pokret partizanov miru z razširitvijo političnega sestava Odborov, s povečanjem njihovega števila in prav posebno s pažnjo, da v njih delajo tovariši, ki lahko izvajajo široko in inteligentno politiko zavezništva. CK KP STO ce. Zaradi tega našega stališča so nas jugosiuvniiski voditelji ostro napadali in obrekovali. VPRAŠANJE: Torej ni bilo nikdar sperazu-ma med temi voditelji in italijanskimi komunisti? ODGOVOR: Bil je stik med Titom in Togliattijem 1946. o katerem je morda umestno dati danes nekaj naknadnih informacij. Ta stik je bil v bistvu posledica akcije, ki jo je vršil v Parizu avgusta 1946. sam Togliatti, ki je skušal prepričati Jugoslovane o umestnosti, da priznajo italijanske nacionalne pravice in da bi prišli komunisti obeh dežel do skupnega stališča. Kmalu nato je eden izmed vidnih voditeljev jugoslovanske diplomacije sporočil nekemu predstavniku naše Partije, da je stvar mogoča. Jugoslovanski voditelji so bili na podlagi tega sporočila pripravljeni priznati italijansko suverenost nad Svobodnim tržaškim ozemljem pod edinim pogojem, da bi ozemlje dobilo avtonomni režim, enak režimu v drugih italijanskih pokrajinah. VPRAŠANJE: To pa ni bil izid razgovorov med Titom in Togliattijem. ODGOVOR: Res je. Tito ;e takrat priznal italijanstvo Trsta, kar je bil korak naprej. Toda predložen je bil pogoj za odstopitev Gorice. Ta pogoj je popolnoma spremenil stvari ter ponovno izključil možnost sporazuma, čeprav je bil predložen na način, ki ni izključeval nadaljnjih pogajanj. Do teh pa ni prišlo zaradi odpora, ki so ga sprožili v Italiji demokristjani, kateri so imeli interes, da ne pride do nobenih pogajanj. Zdi se mi jasno, da je prišlo v dobi med prvim predlogom, ki so ga postavili Jugoslovani, in srečanjem s Titom v Beogradu, do učinkovite intervencije tistih agentov angleškega in ameriškega imperializma, katerih vpliv v jugoslovanskem vodstvu se je pozneje pokazal tako jasen in odločilen. VPRAŠANJE: Kako se bo pa sedaj rešilo vprašanje? ODGOVOR: Ameriški in angleški imperialisti dajejo obljube obema strankama. Dozdeva pa se mi, da imajo interes, da se vprašanje dejansko ne reši. Hočejo, da Trst obvisi med Italijo in Jugoslavijo na tak način, da jim dopušča izsiljevanje obeh vlad teh dežel zato, da si jih s tem držijo obe navezani. Situacija bo torej še nadalje ostra ter nevarna in svetovno javno mnenje, ki ljubi mir, bi moralo zahtevati skupno z nami enostavno in preprosto izvedbo mirovne pogodbe. To bi bilo danes najhitrejše in najučinkovitejše sredstvo za to, da pride v tej coni do pomiritve, to je do koraka naprej k miru. Dan pozneje, t. j. v soboto 27. septembra je vlada ZSSR odgovorila na noto zahodnih velesil glede avstrijskega vprašanja. Sovjetska vlada pou- darja, da je pripravljena udeležili oe seje namestnikov za Avstrijo pod pogojem, da se diskutira o podpisu splošne mirovne pogodbe in da zahodni-ki umaknejo načrt o skrajšani pogodbi. Nota opozarja zahodnike, da se niso odgovorili na vprašanje, ali so pripravljeni dokončati splošno pogodbo, ki ji manjka le 6 členov. Na koncu sovjetska vlada pravi: «Vse te note so dokazale, da se vprašanje avstrijske pogodbe ne more preučiti, ako se nima v vidu vprašanje izpolnitve s strani ameriške, britanske in francoske vlade tistih obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe z Italijo in se tičejo Svobodnega tržaškega ozemlja. Sovjetska vlada potrjuje svoje stališče, iznešeno v notah 18. januarja in 14. avgusta». Togliattijeve izjave in novo sovjetsko -opozorilo zahodni-kom, naj spoštujejo mirovno pogodbo z Italijo, sta dva dogodka, ki nam dokazujeta, da se v svetu stalno utrjuje pre- Jutri, nedeljo 5. bo pri oktobra DOMJU odkritje spomenika padlim borcem Spored: Ob 14 zbirališče pred gostilno Carniel pri Dom ju. Ob 15 krene povorka do spomenika. Ob 15,30 polaganje vencev in odkritje spomemka. Govorita tovariša Karel Šišlsovic in Francesco Crasperiiii Predseduje dolinski župan Dušan Lovrih» Sodelujejo: okrajna godba na pihala, pevski zbor iz Bo-ijunca in zbor Ljudskega pevskega društva (bivši «Rota»), Po končani svečanosti bo na dvorišču in v gostilni Carniel družinski praznik z godbo in pevskimi zbori. Udeležite se polnoštevilno! Prevozna sredstva: filobus štv. 20 vozi nepretrgoma s trga Barriere. Od Dacia do kraja svečanosti je 10 minut peš. pričanje, da ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja predstavlja važen korak naprej k utrditvi in ohranitvi miru. Sovjetska zveza je ponovno odločno opozorila zahodnike, naj plačajo menico, ki so jo podpisali pred 5 leti. Prav tako je to znak, da Sovjetska zveza ne bo odstopila od svoje odločne obrambe STO, kar je prebivalstvu našega Ozemlja najboljše zagotovilo v borbi proti imperialistom. Titu in De Gasperiju. Togliattijeve izjave v zvezi s tržaškim vprašanjem so pa -odločilen udarec titofašistom, titopendentistom in beograjski vladii, ki so skušali vedno špekulirati prav s stališčem bratske KPI. Tov. Togliatti jim je zamašil gobec in postavil na laž vsa njihova natolcevanja. Kot smo že večkrat poudarili, so italijanski komunisti sprejeli ustanovitev STO kot kompromis miru, kot so ga sprejele vse miroljubne sile na svetu. Tega kompromisa se držijo in se za njegovo uresničenje borijo. Za to odločno stališče, kii ga je tov. Togliatti iznesel, 'e mu zahvaljujejo vsi naši prebivalci, ki vedo, da le ustanovitev STO lahko zagotovi mir v tem delu Evrope in obsodi na propast vse poskuse za njegovo razkosanje, ki bi le omogočilo napadalne načrte imperial-isto' Prav ob tem razgovoru se je pokazalo sovražno stališče titov-cev in titopendentistov do STO. V nedeljo sta «Primorski» in «Corriere» popolnoma prezrla Togliattijev intervju, medtem ko sta v torek -objavila le komentar «Borbe», ki je bil spisan po receptu najbolj gnusnega protisovjetskega Izpada. Titofašisti so jezni, da Ph je Togliattijev intervju do golega razgalil in da je vsem pokazal, kako so nasprotni u-stanovitvi STO, ki bi pomenila enakopravnost za Slovence in Hrvate in Ikon-ec vojaških m-hinacij po stopinjah «linije iz Trsta v Solun». Prebivalstvo našega Ozemlja je sprejelo Togiiattijevo izjavo z velikim navdušenjem kot velikanski prispevek za našo borbo v korist STO in proti barantanju. Veliko iskrenih indipendenti 7tov in ljudi, ki so nasedali titovski in Giampicco-li j evi propagandi, je spoznalo z'-onamernost titofašistov in voditeljev skupine okrog «Trieste Sera» in «Corriere di Trieste», in jim- prav v teh dneh z gnevom obrnilo hrbet. Pozdrav KP STO XIX. kongresu VKP(b) Komunistična partija Sovjetske zveze — MOSKVA Dragi tovariši! Pošiljamo plameneče pozdrave XIX. kongresu Komunistične partije ZSSR, izkušenega in prekaljenega vodstva mednarodnega komunističnega pokreta. Komunistična partija Sovjetske zveze le pod genialnim m odločnim vodstvom velikega Stalina svetilnik, ki osvetljuje borbo narodov za zmago trajnega in trdnega miru v svetu, za ohranitev nacionalne neodvisnosti vseh naradov, za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi, za uveljavitev nove socia-litične družbe v svetu. Mi, tržaški komunisti smo hvaležni Komunistični partiji ZSSR, ker nam je s pravočasnim razkrinkanjem Titove tolpe špi:onov in morilcev omogočila, da smo z njo prekinili vsak stik, da smo jo osamili in razkrinkali, da smo se napotili k c lju, da postanemo prava Komunistična partija. Vedno širši sloji našega prebivalstva, odobravajo obrambo mirovne nogodbe z' Italijo, neprenehno akcijo Sovjetske zveze za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, umik anglo-ameriških čet iz cone A in titofašističnih čet iz cone B STO, ki predstavljata vzpodbudo za demokrate tega imperialističnega ilegalna vojaškega oporišča v njihovi borbi za b-rezpo-g-'jn? uveljavitev mirovne pogodbe. Na tem delikatnem obmejnem področju, kjer se vrši spopad med nacionalizmi, utrjujemo bratstvo med Slovani in Italijani in krepimo svoje stike z množicami po vzgledu bratskega sožitja med narodi ZSSR in modrega podučevanja učitelja narodov, tovariša Stalina. Obljubujemo, da bomo vedno sledili vzgledu velike Komunistične partije Sovjetske zveze, da bomo vredni pripadati veliki družini komunistov vsega sveta. Obljubujemo,. da bomo odpravili pomanjkljivosti v svojem delu, da bomo vedno ostali zvesti stvari proletarskega internacionalizma, socializma in miru. Želimo veliko uspehov XIX. kongresu Komunistične partije ZSSR,' kongresu miru in izgradnje komunizma! Na mnoga leta, tovariš Stalin, učitelj in vodja vseh narodov v borbi za bodočnost miru, napredka in blagostanja! Živel komunizem! ; . CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE' STO ‘ Sekretar (VITTORIO VIDALI) Novo šolsko leto Amerikanci ubili 56 ujetnikov PEKING — Ameriški gangsterji so 1. oktobra ubili v koncentracijskem taborišču na otoku Cežu 56 kitajskih ujetnikov in jih težko ranili 120, ker so «peli komunistične himne in izobesili komunistične zastave», kot pravi uradno poročilo ameriškega vojnega zločinca gen. Clarka Ze več let je minilo od ponovne ustanovitve slovenskega šolstva v naših krajih, a če postavimo na tehtnico krivice napram njemu na eno stran in njega izboljšanje na drugo, bo tehtnica težko padla na prvo stran. V teh letih so se vrstila spletkarjenja, špekulacije, provokacije v prid političnih struj, zlasti titovske agenture, ob polni podpori vojaških okupacijskih o-biasti, ki so za slovensko šolo odgovorne in od katerih bi sc imelo pričakovati nje zaščito. Pritiski nad slovenskimi starši s strani italijanskih šovinistov, ki so jih praktično izvajali fašistični didaktični ravnatelji in delodajalci, za vpis otrok v italijansko šolo so bili v teh letih na dnevnem redu zlasti v dobi pred začetkom šolskega leta. Vsa šasopisna kampanja italijanskih in mlačna, zahrbtna polemika slovenskih šovinistov, je negativno vplivala na njen razvoj in ustvarila med nekaterimi mnenje, da je slovenska šola manjvredna, kar je seveda tudi odigralo svojo vlogo pri vpisovanju v slovenske šole. Šolske oblasti odrekajo brez vsakega utemeljenega vzroka stalnost šol in učnih moči, otvoritev novih, potrebnih šol (glej Gabrovec), gradnjo novih poslopij. Kar je bilo zgrajenega v tej dobi, kot n. pr. nove šolske stavbe pri Domju, u Prebenegu, Božičih, Saležu, otvoritev vrtca v Boljuncu, itd. je bila zasluga naših občin, skupin naših svetovalcev, zasluga naših demokratičnih organizacij, Komunistične partije, vsega poštenega prebivalstva, slovenskega in italijanskega. Oblasti niso storile ničesar za izboljšanje našega šolstva, za izboljšanje učnih načrtov, učil, šolske opreme, da bi že prijetnost prostorov, in zanimivost snovi privabili učence, da bi v šolo zahajali z večjim veseljem in se tako tudi več naučili. Res, otroci danes poznajo snov bolje kot pred tremi ali štirimi leti in obvladajo jezik bolje kot pred časom. Ze pred približno enim letom je 14 slovenskih dijakov odneslo nagrado, ko je ECA razpisala risarski natečaj. Letos pa so slovenske nižje srednje šole tudi dobile drugo nagrado in diplomo prve stopnje na natečaju za risarske izdelke, ki ga je razpisala tovarna FIM v Turinu. Brez dvoma je use to velika zasluga onih vestnih profesorjev in učiteljev, ki se na vse načine trudijo, da bi učencem nudili s skromnimi primitivnimi pripomočki s katerimi razpolagajo in o kolikor jim lahko učni načrt in notranje odredbe dovoljujejo sprostitev v razlaganju snovi, čim kvalitetnejšo izobrazbo. Ko smo pred enim letom ugotavljali ob pričetku šole krivice nad slovenskim šolstvom, smo upali, da bodo v novem letu o- blasti le izboljšale njihovo stanje. A. 6. oktobra se prične za osnovne in 13. oktobra za srednje šole zopet novo šolsko leto in stanje je vedno isto. Zavedamo se sicer, da je slovensko šolstvo najboljše sredstvo v rokah spletkarjev za izvedbo političnih provokacij. Vendar nam je vsega tega dosti! Starši so zaskrbljeni, ker nimajo nikake garancije nad tem šolstvom, ki služi le v politične namene zanj odgovornim. Naše slovensko demokratično ljudstvo obsoja vse le kršitve narodnost- Jutri, v nedeljo 5. oktobra ob 10. uri v KINU OB MORJU bo poslanec imel konferenco o «Politiki miru Sovjelske zveze» nih pravic in demokratičnih načel! Vse demokratično prebivalstvo je naveličano manevrov za STU, ker ti manevri služijo tudi upropaščanju slovenske šole, in zlasti, ker želi živeti v miru in bratstvu. Zato ponovno kličemo, naj bi se v tem novem šolskem letu združili vsi prijatelji slovenske šole, da jo branijo pred vsemi napadi. Sli bomo v borbo s podvigom roditeljskih svetov, s pospešitvijo stikov staršev s šolo, z akcijami v podporo bitke, ki jo vodijo naši svetovalci v občinskih svetih, prepričani, da bomo le dosegli, kar želimo, tudi proti volji sovražnikovega tabora. 3 smrtne obsodbe v Jugoslaviji BEOGRAD — Titofašistični uradni ‘krogi sporočajo, da je Tito siprejel Churchillovo povabilo obisk v Anglijo, kamor se bo poda-l spomladi. V Jugoslaviji se nadaljuje sodni in policijski teror. Okrožno sodišče v Zaječarju je v soboto obsodilo ima smrt 3 ljudi pod običajno obtožbo «vohunskega delovanja». V tem poslednjem času se smrtne obsodbe v Jugoslaviji vznemirljivo množijo, kar pomeni, da se iz. dneva v dan veča protititovski odpor. Zahvala tov. Vidalija Tovariš Vittorio Vidali se tem potom zahvaljuje vsem organizacijam, tovarišem in prijateljem, ki so mu poslali voščila ob praznovanju 52. rojstnega dneva. S pojačano aktivnostjo bodo komunisti dostojno počastili XIX. kongres VKP(b) Celice Tovarne strojev bodo za 50% presegle vsoto denarja, ki so ga imele nabrati za demokratičen tisk ■ Sekcija Sv. Ivana bo obnovila partijske izkaznice do 7. novembra - Obveza celice VOM za rekru-tacijo novih članov • Obširen delovni načrt sekcije Barriere - Pozdravi tovarišem v Leningradu Eno izmed glavnih vprašanj, ki so ga obravnavale vse sekcije in celice tudi v zadnjih dveh tednih, je brez dvoma delovni načrt za počastitev XIX. kongresa VKP/b, ki se začne jutri. Kongres velike Partije Lenina in Stalina je dogodek mednarodnega pomena, ki ga niso mogli prezreti niti sovražniki delavskega razreda. Nedvomno predstavlja ta kongres, ki se vrši v posebno kritičnem trenutku svetovnega položaja, za vse delovno ljudstvo in posebno še za komuniste nov dragocen vir, iz katerega bodo lahko črpali izkustva ' in smernice za vse svoje bodoče delo. Lahko rečemo, da je kongres velikega p>-mena za vse človeštvo na splošno, ker je to obenem dragocen doprinos k stvari miru. svobode in dela Zaradi tega smatrajo vsi komunisti in demokrati našega ozemlja kot častno nalogo počastiti ta zgodovisnki dogodek v raznovrstnih oblikah. Kot podlaga za dostojno počastitev so vzele vse celice in sekcije delovni načrt, ki ga je pripravil IK naše Partije, katerega so pochine celice še izpopolnile z raznimi lastnimi pobudami. Veliko število sekcij je poslalo prav v zadnjem ča- su kongresu in Boljševiški partiji nešteto brzojavk in pisem z voščili za čim boljše uspehe ter prisrčnimi pozdravi sovjetskim delavcem v raznih tovarnah. Obenem so navedene obveze, ki so si jih z navdušenjem prevzeli, bodisi glede izboljšanja širjenja našega tiska, nabiranja denarnih prispevkov, izboljšanja organizacije itd. Tako imamo obvezo celic v Tovarni strojev, kjer so si tovariši postavili novo nalogo. Sklenili so, da bodo presegli za 50 odst. znesek nabiralne akcije za naš tisk, ki so ga postavili kot cilj v «mesecu tiska». Ni dvoma, d-a bodo tovariši iz Tovarne strojev to nalogo tudi izpolnili. To nam jamči tudi že samo dejstvo, da so med prvimi izvršili prvo nalogo. Nadalje bodo zvišali razprodajo «Lavoratura» ter se mobilizirali za izredno širjenje «Notizie Sovietiche». Kot cilj so si zadali razprodajo - 5 izvodov na vsakih 100 delavcev. V ta namen so napovedali tekmovanje tovarišem v ladjedelnici Sv. Marka in Tržaškem arzenalu. Komunisti sekcije Sv. Ivana pa so prevzeli druge obveze. Sklenili so, da bodo do 7. novembra, obletnice Oktobrske revolucije končali obnavljanje partijskih izkaznic za letu 1953. Pozabili niso seveda na rekrutacijo novih članov in širjenje tiska. V pismu, ki so ga poslali tovariši celice VOM Boljševiški partiji so naznačene vse njihove obveze. Predvsem -bodo utrdili in izboljšali dosežene uspehe pri širjenju tiska. Razen tega se obvezujejo, da bodo dosledno izvršili vse naloge, ki jih bo dala naša Partija. V pismu, ki je iskren izraz navdušenja za bodoči kongres in velike hvaležnosti prvi deželi socializma pošiljajo tovariši iskrene in tople pozdrave velikemu vodi telju tov. Stalinu. Na čast kongresu bodo navedeni tovariši končali obnavljanje izkaznic do 31. decembra ter posvetili posebno skrb problemu rekruta-cije novih članov. Tovariši podsekcije ACE-GAT-a bodo zvišali za 20 odst. širjenje demokratičnega tiska, organizirali konferenco o pomenu XIX. kongresa, kratek politični tečaj. Do 21. decembra 73-letnice tov. Stalina pa bodo končali z razdeljevanjem izkaznic za prihodnje leto. Obširen in dober delovni načrt je pripravila tudi sekcija M. Cossut-ta iz Barriere. Tovariši bodo organizirali široko mrežo raz- BORBE ZA INDIJSKI TRG MED Z.D.A. IN VELIKO BRITANIJO Trumanov program služi prodiranju ameriškega kapitala Dobički ameriških monopolov - Preko "sklada za tehnično pomoč, vsiljujejo Amerikanci svoje proizvode in kontrolirajo gospodarstvo Indije - ZDA in Anglija sta si edini v naporih za preprečitev razvoja indijske industrije našalcev našega tiska, pripravili stenčas o realizacijah v Sovjetski zvezi. Tovariši celice pri Dacju so se obvezali, da bòdo presegli načrt širjenja tiska kakor tudi načrt glede finančne padpo-re. Kongresu VKP/b so nadalje poslali pismo, v katerem izražajo hvaležnost SZ za njeno stalno prizadevanje v o-brambi STO in miru. Tovariši celic Zancolich - Verrucchi pa -o se obvezali napram tovarišem v mestu Smoiensk, da bo- «Kdor čeprav malenkostno oslabi železno disciplino proletarske partije (prav posebno za časa proletarske diktature) dejansko pomaga borbi buržoazije proti proletariatu». V. I. LENIN p-f | oda ameriška podjetja že I najdejo način za odstranitev od Angležev diktiranih ovir. Da onemogočijo sistem angleškega posredovanja v trgovini, ustvarjajo sistem posebnih agentov. Naj omenimo le družbe «We. sttnghouse Electric and Mrg. Co» družbo d it Ponta iz Nemoursa, «Caterpillar Tractor Co». Mednarodna banka za obnovo, sredstvo ekspanzionistične politike Wall Streeta, zahteva od Indije, ako hoče dobivati posojila, da daje prednost ameriškim družbam. Primer: ko je Mednarodna banka l. 1950 otvorila kredit v Indiji za izgradnjo električne centrale v Bokaru, je zahtevala, da se mora osa oprema naročiti pri ameriški družbi Westinghouse Electric. Borba za indijsko tržišče je po vojni začela neugodno potekati za Veliko Britanijo. Uvoz ameriškega blaga v Indiji se je povečal iz leta v leto kljub trdovratnemu odporu angleških konkurentov. Po podatkih indijske carine se je ta uvoz povečal za 15krat v primeri s predvojno dobo, tako da je za 582 milijonov rupij višji od angleškega. Pred vojno je bilo na indijskem trgu 7 odst. ameriškega in 30 odst. angleškega blaga. 1951 se je razmerje spremenilo: angleški del je padel na 21 odst., ameriški se je dvignil na 30 odst. Naslednje številke, ki jih navaja list «Com-merce», nam kažejo, kako naglo se je dvignila trgovinska ekspanzija Wall Streeta: od 1950 do 1951 je ameriški izvoz v to deželo prešel od 1.006.800.000 na 2.013.800.000 rupij, kar pomeni, da se je v letu dni podvojil! Vzporedno s trgovsko ekspanzijo skušajo ZDA odvzeti Angliji tudi prvo mesto v investicijah. Ameriški kapital se je dobro plasiral predvsem v rudarski industriji. Srdit boj se je vnel za ležišča mangana. Dolga leta so bila ta ležišča v rokah Angležev. Britanska družba «Central Province« Manganese Ore Co.» je kontrolirala od 40 do 60% vse manganske proizvodnje v Indiji. 1951 pa so Amerikanci ustanovili indijsko - ameriško družbo «Brai-nard International Company», ki se je lotila izkoriščanja ležišč mangana. Ustanavljanje mešanih ameriško - indijskih družb je običajna pot pronicanja ameriškega kapitala v Indijo. Ta način pronicanja je najudobnejši, ker se Amerikanci skrijejo za indijskimi slamnatimi moži. V zadnjih letih so te mešane družbe zrasle kot gobe po dežju. Ameriški petrolejski monopoli močno delujejo v Indiji. Londonski «Financial Times» je pisal, da «Standard-Vacuum Oil» gradi v Bombayu petrolejsko čistilnico, ki bo stala 30 milijonov dolarjev. Isto dela «California Texas UH» v Vizagapatamu. «Standard Vacuata» je začela kupovati petrolejska ležišča zahodne Bengale. Za sedaj ameriški kapital direktno in indirektno kontrolira v Indiji 75% naprav za montažo avtomobilov, 64% proizvodnje a-luminija, 21% industrije kavčuka. Medtem ko so angleške investicije ostale na isti ravni kol pred vojno, so se ameriške povečale za petkrat. Ameriški kapitalisti izpodrivajo svoje angleške konkurente skoraj v vseh industrijskih panogah dežele in prav posebno pa v petrolejski, mangan-ski in industriji živil. Ena izmed oblik za pronicanje ameriškega kapitala v Indijo je «tehnična pomoč», ki jo predvideva 4. točka Trumanovega programa. Ekspanzionističen značaj te točke se prav posebno odraža Indiji. Pod pretvezo finansiranja «tehničnih načrtov» je bil ustanovljen «indijsko - ameriški sklad za tehnično sodelovanje». V tem skladu je 50 milijonov dolarjev z ameriške in 86 milijonov z indijske strani. Sklad pa upravlja ameriški poslanik v Delhiju. Pogodba predvideva koordinacijo gospodarskega delovanja indijskih oblasti s «skladom za tehnično sodelovanje». Vsled te pogodbe ne more indijska vlada povzeti nobenih gospodarskih ukrepov brez privoljenja ameriškega ravnatelja «sklada». Ameriški ravnatelj lahko svobodno razpolaga z ameriškim in indijskim delom denarja. Zakaj mu pa ta denar služi? Uradno je denar za «gospodarski razvoj» in prav posebno za kmetijski razvoj. Kmetje določenih področij dobivajo proti plačilu in ne zastonj ameriški material, ameriška semena in ameriške stroje. Ameriške družbe odpirajo namakalne kanale. Na ta način izvažajo ZDA svoje proizvode v Indijo, se polaščajo tega trga in zasužnjujejo deželo. Da bi onemogočila ta ameriški načrt, je januarja 1950 Anglija sestavila «načrt Colombo», ki pri je propadel zaradi pomanjkanja.. denarja. Ameriške investicije so zaradi tega trikrat večje kot angleške. Voditelji ZDA pravijo, da s svojimi investicijami pomagajo razvoju Indije. To je laž. Indija mora kupovati ameriške proizvode po visokih cenah in Po naj-nižnjih cenah prodajati svoje surovine. Prav tako Indija ne dobiva materiala, ki bi ga nujno rabila za svoj industrijski razvoj, t. j. stroje za težko industrijo, marveč dobiva le material za razvitje tiste industrije, ki ne gre dlje od polizdelka. Angleži in Amerikanci so si edini v svojih naporih: Indija mora ostati zaostala agrarna dežela. In to jim uspeva. Samo tako lahko ogromno zaslužijo. Nai navedemo le primer, da bodo A-merikanči zaslužili samo s petrolejsko čistilnico v Bombayu 160 milijonov rupij na leto 15 rupij - 1 dolar). To je torej bist uo ameriškega in angleškega interesa za Indijo. Javno mnenje v Indiji pa je razumelo vse to Zato se razširjaj o protesti proti tej politiki in se zahteva, naj indijska vlada napravi konec temu nesramnemu početju Anglešev ‘n Amerikan-cev. A. KUCENKOV in O. LITOV (Konec) Jo p. spešili nabiralno akcijo za naš tisk ter izboljšali svoje de-delo na organizacijskem področju. Sekcija Pončane pa se je s svoje strani obvezala, da bo izvršila razdeljevanje partijskih izkaznic do 21. decembra t. 1. Tovarišem v Leningradu je poslala bratsko pismo s prisrčnimi pozdravi in voščili za nadaljnje uspehe. Razen navedenih obvez so številne celice organizirale v tem tednu vrsto dobro uspelih konferena o Sovjetski zvezi. Številni poslušalci so sledili z velikim zanimanjem besedam govornikov, ki so prikazali v jasnih slikah, kako poteka življenje novega sovjetskega človeka in’ njegove napore ter u-spehe na vseh poljih. Med slične pobude -beležimo tudi praznik, ki so ga organizirali prejšnjo nedeljo tovariši iz Hrvatinov, kjer je 'bila udeležba nadvse zadovoljiva. V slovesno počastitev XIX. kongresa bo prihodnjo nedeljo 12. t. m. veličastna osrednja proslava, ki je organizira naša Partija. Govorila bosta tov. Vittorio Vidali in Karel Siško-vič. Na sporedu je predvajanje zanimivega sovjetskega filma «Kozaki Kuhana» ter nastop pevskih zborov. Ob tej priliki bo otvorjena tudi razstava stenčasov, ki jih razne sekcije in celice pripravljajo z veiiko skrbnostjo. Omenimo naj še, da je bil rok za predložitev podaljšan do prihodnje sobote 11. t. m. Nabiralna akcija za finančno podporo demokratičnemu tisku, ki se je vključila med obveze na čast kongresu VKP/b, beleži tudi v zadnjem času zadovoljiv napredek. Nabral se je do sedaj preko 1 milijon in 200 tisoč lir. Lestvica, ki smo jo objavili v zadnji številki se je medtem precej spremenila. Lahko rečemo, da se je začelo med sekcijami, ki zavzemajo prva mesta pravo tekmovanje. In ni dvoma, da bodo prinesli prihodnji dnevi še nova in prijetna iznenadenja. Seznam prispevkov, :ki so jih poslale sekcije in celice v zadnjem času: 'Milje: tovarna Aquila 9105, sekcija Božiči-Hrevatini- 8250, Škofije 1650, Campore 2060, ladjedelnica Sv. Roka 1780, občinska celica 290, Griža 1150, Lazaret 660, moške celice iz središča Milj 3815, ženske celice iz sreddišča Milj 17.200, Spartaco Depangher na lastno pobudo 1800, ladjedelnica Felszegi - Martinuzzi 600. Barriera: cel. Passionarla 1000, cel. Cattaruzzi 2950, cel. Zulia-ni 1000, cel. Pastorčič 2500, cel. Gigante 550, nabrano «pri belem konjičku» 970, tov. Castagnini 370, tov. Vardabasso F. 400, tov. Pasco 500. Prosek 10.500, Nabrežina - kamnolomi 3300, Sv. Vid 16.435, Arzenal 30.770, Tovarna strojev 17.234, Sv. Marko 10.540, Pončana 23.845, Sv. Križ 1400, Skoljet 13.900, Sv. Ana: cel. Ibarruri 1567, cel. Beloyannis 2000. Opčine 1400, Greta jn Rojan 3430, (Nadaljevanje na IV. strani) «Reven kmet kot opora delavskega razreda, srednji kmet kot zaveznik in kulak kot razredni sovražnik: to je naše stališče do teh družbenih slojev». J. V, STALIN MLADINA DEŽELE, KJER JE BESEDA BREZPOSELNOST IZGINILA IZ SLOVARJA Sovjetska država posveča največjoj p a z n j o življenju in delu m I a d i n Doseči življenje, ki ga je vredno živeti, je želja vseh naših mladincev, ki so prisiljeni živeti v korumpirani in razpadajoči družbi, ki jim odklanja pravico do dela, učenja, športa in razvedrila in jim nudi le lakoto, bedo in vlogo topovskega mesa. Zato mladinci vsega sveta gledajo na sovjetsko mladino kot na najsrečnejšo mladino sveta. Da, sovjetska mladina je najsrečnejša na svetu. Beseda brezposelnost, ki straši našo mladino, je izginila iz sovjetskega slovarja in jo je zamenjalo geslo «Delo za vse». Sovjetska mladina ne goji več sovraštva do dela, ki Je razvito v mladini kapitalističnih dežel zaradi nečloveškega izkoriščanja, kateremu je podvržena. Sovjetska mladina ljubi delo in napenja svoje sile za to, da čimveč dvigne proizvodnjo, ker to pomeni dvigati blagostanje skupnosti. Medtem ko se pri nas vladarji zanimajo za mladince za to, da jih spremenijo v poslušno o-rodje, sovjetska vlada posveča vso svojo skrb mladincem in izdaja milijarde rubljev za razvoj dela, kulture, športa m razvedrila. Ze 1940 je sovjetska država ustanovila «Rezervo dela», ustanovo, ki ima nalogo, da razvija po vsej deželi gosto mrežo strokovnih šol, v katerih se mladinci in mladinke od 15 do 17 let v roku 8-12 mesecev teoretično in praktično izučijo za dobre delavce. V letih IV. petletnega načrta je iz teh šol izšlo 4 Sovjetski mladini je omogočeno, da ne le dela, temveč da se vsestransko izobražuje ter specializira v stroki, ki ji ugaja «Stališče politične stranke do lastnih napak je eno izmed najvažnejših in najbolj sigurnm meril za presojanje, ali je stranka resna, ali v dejanjih izvršuje svoje dolžnosti do svojega razreda in delovnih množic. Odkrito priznati napako, ugotoviti njene vzroke, analizirati situacijo, ki jo je povzročila, natančno preučiti način poprave: to je znak resnosti stranke; to pomeni izpolniti dolžnosti, vzgajati in učiti razred in s tem tudi množice». V. I. LENIN DOSLEDNO STALIŠČE V KORIST MIRU IN SODELOVANJA MED NARODI Sovjetska zveza je edina velesi la * ki zahteva ustanovitev STO Prebivalstvo STO je hvaležno Sovjetski zvezi za njeno odločno, dosledno in vztrajno stališče v zvezi z vprašanjem STO. Sovjetska zveza se drži spoštovanja mednarodnih obveznosti, ker se samo tako lahko zagotovi mir v svetu. Zato zahteva spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in uveljavitev njenih določb o ustanovitvi STO. To stališče je zavzemala ob vsaki priliki in stalno opozarja zahodne velesile, ki hočejo uničiti STO z barantanjem med Titom in De Gasperijem, da je treba držati svečane obljube in Izpolnjevati prevzete obveznosti. 1946 Sovjetska zveza je v korist mini sprejela kompromis o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. 1947 10. februarja je podpisala mirovno pogodbo z Italijo in jo ratificirala 29. julija. Na sejah štirih zunanjih ministrov, na katerih sp je razpravljalo o imenovanju guvernerja STO in ki so se začele 18. februarja, je vedno zastopala stališče, da je treba to vprašanje rešiti. Jeseni je sprejela kandidata zahodnih velesil, belgijskega ministra Buissereta, ki ga je pa Velika Britanija odbila. 1948 18. marca je predlagala Varnostnemu svetu tri kandidate za guvernerja, ki so jih prej predlagale zahodne velesile. Tudi ta predlog je bil odbit. 13. aprila je sovjetska vlada poslala zahodnikom noto, v kateri odločno zavrača zahodni predlog o priključitvi vsega STO k Italiji, ker je «nesprejemljiv in nasproten najosnovnejšim demokratičnim načelom». 4. avgusta je ukrajinski delegat v VS OZN zahteval, naj se čimprej imenuje guverner. 18. avgusta je komentator radio Moskve obtožil zahodne velesile, da hočejo izvesti razkosanje STO. Dejal je, da ZSSR zahteva brezpogojno ustanovitev STO. 1949 16. februarja je sovjetska vlada sporočila Varnostnemu svetu, da sprejme za guvernerja STO kandidata, ki ga je predlagala Velika Britanija v osebi Švicarja Flueckingerja. 28. marca je Sovjetska zveza ponovno zahtevala, naj se imenuje guverner STO. 1950 20. aprila je sovjetska vlada poslala zahodnikom noto, v kateri jih obtožuje, da kršijo mirovno pogodbo z Italijo, da niso ničesar ukrenili za ustanovitev STO in da so spremenili Trst v strateško oporišče. Sovjetska nota je zahtevala: izvajanje določb začasnega režima na STO; takojšnje imenovanje guvernerja; imenovanje začasnega vladnega sveta; določitev datuma, s katerim naj stopi v veljavo stalen statut STO; likvidacijo anglo-ameriške ilegalne strateške baze; umik vseh okupacijskih čet. 22. maja je sovjetski predstavnik na seji namestnikov za Avstrijo zahteval, naj se pred podpisom avstrijske pogodbe ustanovi STO. 1951 7. marca je Malik predlagal, naj se na dnevni red seje zunanjih ministrov vpiše tudi točka o izvajanju določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo STO. 1952 25. junija je sovjetska vlada naslovila zahodnikom noto, v kateri proglaša za ilegalne sklepe, ki so jih sprejeli v Londonu in zahteva ustanovitev STO. 14. avgusta je Sovjetska zveza poslala zahodnikom noto, v kateri pravi, da se najprej mora ustanoviti STO in potem podpisati mirovna pogodba z Avstrijo. 27. septembra je v od/govoru na zahodno noto Sovjetska zveza podčrtala, da ne bo odstopila od svojega stališča, naj se najprej izvede mirovna pogodba z Italijo v tistih določbah, ki se tičejo ustanovitve STO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. RESEN ODGOVOR VLADNI POLITIKI Ruski balet Važna je bila protestna ma-nife tacija proti politiki u-propaščanja naše industrije ter proti namernemu zavlačevanju začetka del za bo-nificiranje Krminsko-gradi-ščanskega polja, ki je tako velikega pomena za vso go-riško pokrajino. Sobotna enotna splošna stavka je bila ena izmed najširših protestnih akcij, ki so se kdaj izvršile v naši pokrajini. Ta je bila tem važnejša, ker so se je udeležili v celoti i delavci i uradniki tržiških ladjedelnic, kar pomeni, da je stavkalo 8.300 delavcev in uradnikov; nadalje delavci tovarne Solvay v Tržiču, SAFOG v Gorici ter velika večina delavk in delavcev v podgorski predilnici. V Gorici so bili za dve uri ustavljeni vsi mestni avtobusi podjetja Ribi. Nameščenci malih podjetij, občinski ter pokrajinski nameščenci so stavkali stoodstotno. Prav tako so stavkali številni državni nameščenci. Ob 11. uri so skoro vse trgovine prenehale poslovati. V Gradiški in Krminu so stavkali takorekoč vsi prebivalci. Prav tako tudi prebivalci ostalih manjših krajev po soške pokrajine, kar nam nudi še jasnejšo sliko, kako širok odmev je zajela stavka odm. protestna manifestacija proti politiki vlade. Goriška pokrajina s svojimi 130.000 prebivalci ima 11 tisoč brezposelnih. V zadnjem času je bilo odpuščenih z dela v predilnicah in tkalni- cas 800 delavcev in delavk, skrčen je 'bil delovni urnik v tovarni Solvay, tudi podjetje Mucchiut v ‘Gradiški je znižalo svoj personal, enako tovarna Arrigoni v Gradežu, Passero v Tržiču, Ercoli v Gorici in druga manjša podjetja v pokrajini. Tudi bodočnost tržiških ladjedelnic je nejasna in temna, zlasti zato, ker ni prišlo do sklenitve naročil Pred nedavnim je podtajnik krščanske demokracije Baresi, 'ki je obenem poslanec goriške pokrajine, spričo alarmantnega stanja v pokrajini na neki seji demo-krščanskih aktivistov in svobodnih sindikatov povabil, naj bi se pričela «preučevati» možnost reševanje težke gospodarske krize. Baresi se je poskušal izogniti bistvu vprašanj in zakriti vladno odgovornost s tem, da je odvračal demokrščanske sindikaliste od borbe proti krizi in bedi, proti katerima se borijo vsi delavci pokrajine, ki silijo vladne oblasti in industrijske kroge, naj spremenijo svojo politiko. Baresi je dobil popolnoma drugačen odgovor na povabilo, naj bi se preučeval sedanji položaj. Sobotna stavka je bila resen odgovor vseh delavcev brez razlike na sindikalno ali politično pripadnost, trgovcev in industrij-cev, ki so prav tako resno prizadeti zaradi sedanje u-propaščajoče gospodarske politike vlade. Goriški pokrajinski svet, občinski sveti cone, vštevši Gorico in Gradiško, so nedavno zahtevali takojšen pričetek del na Krminsko-gradi-ščanskem polju kjer bi našlo zaposlitev 2.000 brezposelnih. Ti sveti so se javno izrekli proti odpustom z dela v predilnicah ter obsodili resne socialne posledice takega postopka. V soboto je vsa pokrajina kompaktno protestirala. Ton protesta je ponovno izpričala solidarnost med tovarniškimi in poljedelskimi delavci, med trgovci in obrtniki. Ta ton protesta je potrdila enotna borba delavcev in akcijska enotnost sindikalnih organizacij. Velik del zaslug gre Delavski zbornici CGIL, ki je s svojim modrim in širokogrudnim delovanjem pripomogla k tej realizaciji. SILVINO POLETTO Posoški socialdemokrati zahtevajo proporcionalni sistem na volitvah GORICA — Posoški socialdemokrati, ki so imeli v nedeljo pokrajinski kongres v Graški, so z znatno večino sprejeli dnevni red, ki narekuje pokrajinski federaciji, naj se bori za ohranitev proporcio nainega sistema na prihodnjih volitvah. S tem je večina predstavnikov socialdemokratov pokazala, da je ostala zvesta sklepom zadnjega nacionalnega kongresa socialdemokratov, ki je bil v Bologni. Tako so bili torej premagani, odnosno poražen; razni po- Pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM TRZIC — Jutri, v nedeljo 5. oktobra bo v Tržiču pokrajinski kongres Zveze kovinarskih delavcev FIOM. Na njeni bodo med drugim izvolili zastopstvo, ki se bo udeležilo nacionalnega kongresa FIOM, ki bo 5. novembra t. 1. v Livornu. Na pokrajinski kongres so se delavci posoške pokrajine, zlasti Tržiča pripravljali z vrsto raznih prireditev, zborovanj in sestankov, na katerih so bili izvoljeni delegati, ki bodo zastopali kovinarje vse pokrajine na nedeljskem kongresu. Tudi v ladjedelnici je bilo več sindikalnih zborovanj. Goriški kovinarji so zborovali preteklo nedeljo Na pokrajinskem kongresu bodo razpravljali predvsem o sedanji krizi v ladjedelnicah, o zaščiti delavcev, o nezgodah pri delu, o organizaciji notranjih komisij in o drugih perečih vprašaniih, ki se tičejo delavcev kovinarske stroke. Dopoldanski del kongresa se bo vršil v kinodvorani Nazionale; popoldne pa se bo nadaljeval v dvorani Arena Azzurra. Predvideva se, da se bo kongresa udeležilo okrog 400 delegatov iz vse pokrajine. Po končanem kongresu bodo delavci priredili plesno-zabavni večer. Kongresa se bo udeležil tudi zastopnik -Glavne zveze FIOM tov. Guglielmini. skusi «socialistov» tipa prof. Zuccallija in od v. Devetaga (ki je tesno povezan z veliko goriško buržoazijo), s katerimi so hoteli podpreti intrige Saragata in Romite, ki se bratita s Krščansko demokracijo. Za delegata na nacionalnem kongresu je bil izvoljen delavec Dino Cerigioni iz Tržiča, ki je obenem tudi član notranje komisije v ladjedelnici in voditelj sindikalne organizacije UIL. Želimo, da bi delegat Cerigioni ponesel v Milan izraze čustev velike večine delovnega ljudstva pososke pokrajine in delavcev tržiških ladjedelnic! Avtomatična telefonska centrala v Gorici GORICA — Preteklo soboto je pričela v Gorici poslovati nova avtomatična telefonska centrala. Ob tej priliki je bila izvedena reorganizacija telefonskih številk. Uprava Telve je izdala nov telefonski imenik z novimi številkami in drugimi važnimi navodili. Praznik tiska v Rubijah SOVODNJE — V nedeljo je bil v Rubijah praznik našega tiska. Kot prejšnjo nedeljo v Pevmi, je tudi praznik v Rubijah ponovno potrdil, kako je naše ljudstvo navezano na svoj tisk. Številne goste sta nagovorila tov. Batello, član organizacije «Prijateljev Unità» in sotrudnik našega lista ter tov Markovič Aio j z. Oba govornika sta podčrtala zlasti vlogo, ki jo ima v vrstah «atlantiča-rjev», tolpa titofašističnih provokatorjev, ki je Jugoslaviji že v ogromni meri nagrmadila izdajstvo za izdajstvom, kar so ponovno potrdili številni obiski raznih političnih in vojaških «velikanov» z Zahoda, med katere spada tudi Eden. Tov. Batello je še posebej na-glasil, kako si je tov. Srebrnič prizadeval za čim večje širjenje «Dela» med goriškimi Slovenci že v letih 1920-21. Ob tej priliki sta na veseličnem prostoru nastopila pevski oktet s Proseka-iKontovela tei pevski zbor iz Skednja. Veliko pozornost sta vzbudili tudi razstava knjig in razstavo življenju v deželah socializma. Elerci gredo na Goriško Jutri, v nédeljo 5. okt., bo obiskal pevski zbor iz Elerjev Revmo, Steverjan, Podgoro In Stan-drež, kjer bo improviziral krajše pevske nastope. Prepričani smo, da bodo naši goriš ki bratje z veseljem sprejeli vrle pevce iz Miljskih hribov ter se navdušili ob njihovi pesmi. Elercem pa želimo obilo uspeha na turneji! in pol milijona novih delavcev Na industrijskem področju sl mladinci deležni vztrajne ?<>'*■ žnje. Njihov delovni urnik Je tt f ko razdeljen: od 15 do 16 leti delajo 4 ure, od 16 do 17 leti delajo 6 ur, od 18 leta dalje p*l 8 ur kot normalni delavci. Vse je tako urejeno, da sij mladinec v Sovjetski zvezi nor maino razvija. Vsaka tovarni «Trockizem je predstražni oddelek protirevolucionarne buržoazije». J. V. STALIN rat. Va d an ima svoj klub, v katerem se mladinec udeležuje tistih aktivno |£j sti, ki mu prijajo. Naj omeni mo, da samo sovjetski sindikat imajo za mladino 1000 telovadni1 1000 stadionov, 4000 športnih grišč, 2000 'baz za smučanje. Isto velja tudi za mlade ktn> te. Kolhozi in sovhozi, opremi)1 lj‘ ni z najmodernejšimi stroji, rV polagajo s športnimi in razikres drilnimi napravami, imajo knj|es žnice, klube, tečaje, šole, iz terih izhajajo Izurjeni in srečC mladi kmetje. Analfabetizem ‘ nepoznan. *** Medtem ko je študij pri n‘ privilegij malega števila mladif es ceo, so sovjetske osnovne, sr<’ler nje, višje šole in univerze prte vsem, ki se hočejo učiti. 3 ri Posečanje desetletne šole je a* fa vezno. Dijak, ki je dokončal srmla po vsej deželi. Postavljena je bila dikta-ffa proletariata. 23. februarja 1918 — Centralni komite Partij., ,, sklenil, da podpiše mirovni sporazum z Nem-fJo• 2 Oktobrsko revolucijo se je odprla za člo-estvo nova doba in sicer doba proletarskih re-°lucij. Marca 1919 — V Moskvi se je ustanovila III tternacionala. | Marca 1920 — IX. kongres Boljševiške partije. i a kongresu se je sestavil gospodarski načrt, v ita-bila postavljena kot najvažnejša točka e ektrifikacija dežele, nadalje izboljšanje prevo-°v in dvig proizvodnje v kovinski industriji. ; 8. marca 1921 — X. kongres Boljševiške par- ie, ki je obsodil trockistične frakcionaše. Prehod Oovo gospodarsko politiko NEP-a, ki je vzposta-*ta svobodno trgovino. . Marca 1922 — XI. kongres Boljševiške parie. Beležijo se uspehi na gospodarskem polju. ( Aprila 1923 — Po smrti Lenina je XII. kon-“es Boljševiške partije povzel potrebne sklepe (ta borbo proti trockizmu. Stalin je izjavil : «Kljub \ *G,nu je ostala naša Partija trdna, enotna in je >jC la izvesti največjo preusmeritev ter koraka na-‘r<‘j z vihrajočo zastavo.» Maja 1924 — XIII. kongres Boljševiške par 1 Je. Zavzamejo se potrebni ukrepi za pospešitev "bnove dežele, gi»*. Decembra 1925 — XIV. kongres Boljševiške Wije. Stalin je začrtal smernice : «Spremeniti iz agrarne v industrijsko deželo, ki bo lah- ■A A A ml"1. / ; oti <(!ii A rave.y> I 14. novembra 1927 — Trocki in Zinovjev sta sključena iz Boljševiške partije. 2. decembra 1927 — XV. kongres Boljševiške J prti j e sklene, da se pripravi osnutek za prvi petini načrt. Aprila 1928 — Na XVI. konferenci Partije je 1(*obren prvi petletni načrt. „ 26. junija 1930 — XVI. kongres Boljševiške oi\ Prtije beleži ofenzivo socializma na vsej fronti, % 'kvidacijo kulakov kot razreda ter uresničitev j ,?cializma v celoti. Stalin izjavi: «Nahajamo se 5 'k pred preobrazbo ZSSR iz agrarne v industrij-L) deželo. 1 1. januarja 1934 — XVII. kongres Boljševiške ' ^rtije. Stalin izjavi: «F tej dobi se je ZSSR po-'J ?°fnoma spremenila. Iz agrarne dežele je postala I1}dustrijska dežela. Iz dežele malih zasebnih kme- lustrijsko Jskih podjetij se je spremenila v deželo kolektiv-kmetijskih podjetij». Februarja 1935 — VIL kongres Sovjetov. Odo-rj se nova ustava ZSSR, ki predstavlja za vse člo-eštvo važno zgodovinsko dejanje. ZSSR je prešla fazo dopolnitve izgradnje socialistične družbe a postopni prehod v komunizem. Novembra 1935 — Prva splošna konferenca stahanovcev. 29. septembra 1936 — Centralni komite Par-. 'je sklene, da je treba okrepiti boljševiške bud- ’ K Januarja 1937 — Ostanki trockistov in buha-j'^ovcev, to so razni vohuni imperializma, izda-Nei, saboterji in morilci prejmejo zasluženo Vn. 1. aprila 1937 — Drugi petletni načrt je kon-a6 devet mesecev pred določenim rokom. h 10. marca 1939 — XVIII. kongres Boljševiške Nije. SOVJETSKA INDUSTRIJA SE JE RAZVILA Z NAGLICO, KI JE SVET ŠE NI VIDEL Nov, najmodernejši način obdelovanja polja zahteva najrazličnejše moderne stroje in traktorje. Sovjetska oblast polaga veliko pažnje mehanizaciji pri obdelovanju polj. XIX. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, 'ki se začne jutri, v nedeljo 5. oktobra bo pregledal in analiziral velikanske korake naprej, ki jih je dežela napravila v tem zadnjem času in jih primerjal s stanjem, v katerem se je nahajala pred in po revoluciji, pred in po vojni. Sovjetska zveza je v 35 letih svojega obstoja zgradila o-gromno industrijo, ki je prekosila industrijo Nemčije, Velike Britanije in Francije in e danes zmagovito kosa z industrijo ZDA. Hladnemu opazovalcu teh velikanskih korakov naprej se ibo morda to zdelo naravno, ker ima pred očmi, da je Sovjetska zveza najbolj bogata in največja dežela na svetu. Zato pa je treba predpostavljati, da je bila predrevolucijska Rusija najbolj zaostala kapitalistična država na svetu, da je Sovjetska zveza preživela dve svetovni Petletke v ZSSR odpravljajo razliko med deželo in mestom Direktive XIX. kongresa VKP/b v zvezi s petletnim načrtom kažejo na bodoči razvoj sovjetske družbe na svoji poti v komunizem. Kot v prejšnjih petletkah, tako bo tudi v sedanji prišlo do realizacije velikih del, do mehanizacije in izpopolnitve industrije in poljedelstva in do še večjega dviga gospodarske moči dežele. Na podlagi te osnove je razvidno, da se bo industrija podvojila v dobrih 6. letih. Z druge strani pa je znano, da bi bilo za podvojtev ameriške industrije potrebno skoro 50 let. V Združenih državah Amerike in v vseh državah na Zahodu skušajo povečati proizvodnjo s delavce s prekomernim delom, mesto da bi investirali nov kapital in uvedli nove modernejše in popolnejše industrijske naprave. V Sovjetski zvezi pa je povišek proizvodnje tesno povezan z novo .tehniko in mehanizacijo v poljedelstvu, z avtomatizacijo proizvajalnega procesa mehanične industrije, elektrike in celo železarstva. V proizvajalnem razvoju zavzemajo zelo važno vlogo tudi stahaniovci, racionaiizatorji in novatorji. Razvoj sovjetskega gospodarstva bo rodil velike spremembe tudi na polju življenjske ravni sovjetskih državljanov. Leta 1950 je bila življenjska raven sovjetskega delavca znatno višja od angleškega delavca in mnogo, mnogo višja od življenjske ravni italijanskega delavca da ne govorimo o jugoslovanskem delavcu, j,e bila tem večja, ako jemljemo v poštev tudi stanovanje ter razne u-godnosti, ki jih sovjetskemu delavcu nudijo neštete socialne in zdravstvene ustanove. Peta petletka predvideva, da bodo delavci in uradniki deležni po- višanja mezd za 35%, kmetje pa za 40% Peta petletka ima neko posebno karakteristiko v vprašanju kmetijstva, saj predvideva povečanje pridelave žita in bombaža za 55-60%, sladkorne pese in tobaka za 65-70%, drugih žitaric za 40-50% in krme za 80-90%. Načrt predvideva vel.ko povečanje namakalne površine in posaditev novih gozdov na površini 5 mi- lijonov Ha. Oranje komunizma bodo dale velikansko podporo'kmetijstvu zato, ker 'bodo spremenile v dobi 5. in 6. petletke celih 28 milijonov ha zemlje, jo bonificirale in jo napravile dostopno obdelavi, kjer bo dela in kruha za drugih 100 milijonov ljudi. V počastitev Leninovega pravila: «Komunizem je sovjetska oblast in elektrifkacija dežele», predvideva sedanja petlet- Mehaničua delavnica «Stalin» v Kramatorsku v Doneškem bazenu ka podvojitev električne sile v primeri z letom 1950. ter potrojitev električnih central. V tem času bo pričela obratovati tudi velikanska centrala v Kujbiševu, ki bo največja na svetu Uvedba avantgardne tehnike v vseh sektorjih proizvodnje bo privedla tudi do popolne odprave razlike med umskim in fizičnim delavcem. Delavec, ki ima nalogo, da nadzoruje avtomatični stroj v železarni ali kjerkoli, je precej drugačen od našega delavca. Tak delavec je mnogo bližji inženirju nego navadnemu delavcu. Kmet postaja neke vrste industrijskega delavca. Vidimo ga, kako šofira motorni traktor ali električni stroj. Tako petletni načrt v veliki meri pospešuje odpravo razlik, med deželo in mestom in zbližuje miselnost delavca in kmeta. Na ta način petletke pomagajo sovjetskemu ljudstvu, da se z naglimi koraki približa h komunizmu. Pred 25. leti je tov. Stalin na vprašanje neke ameriške delegacije nakazal značilnosti bodoče 'komunistične družbe. Med drugim je dejal tako-le: vseh dodatnih prilog, s katerimi je bilo končno veljavno ustanovljeno STO, imenovanje guvernerja ter združitev obeh con tega ozemlja. Najodločneje protestira proti vsakemu razkosanju STO in njegovi delitvi med Italijo in Jugoslavijo bodisi na podlagi tako- zvane etnične črte, ki ne obstoja in jo je nemogoče določiti v narodnostno tako mešanem ozemlju, bodisi na podlagi katerega koli plebiscita. Nadalje protestira proti kondominiju Italije in Jugoslavije na STO, ker so kondominiji izvor novih vojn, ter naglasa, da vidi ie v ohranitvi in dokončni ustvaritvi STO predpogoj za zbii-žanje širokih množic italijanskega in jugoslovanskega naroda za mirno sožitje, medsebojno spoštovanje in gospodarski, socialni in kulturni napredek na STO živečega prebivalstva. * * * V ponedeljek popoldne je nabrežinski občinski svet nadaljeval .svoje redno jesensko zasedanje. Prisotnih je bilo tokrat vseh 20 svetovalcev. Ze v začetku je bilo ozračje precej napeto in v določenem trenutku je postala seja še posebno tako burna, da jo je mo ral župan celo prekiniti. De- OBČINSKA SEJA V ZGONIKU Konstruktivna kritika in predlogi naše skupine Tov. Pirc se je zavzel za problem brezposelnosti - Sprejeti popravki 11. gospodarskega načrta - Kakšna dela vsebuje načrt V nedeljo zjutraj je bila v , dno varati svoje redke zasle- Zgoniku prva redna seja jesenskega zasedanja, na kateri je bilo prisotnih 14 svetovalcev. Po uvodnih besedah je titovskih župan Obad dal v razpravo izven dnevnega reda dve vprašanji in sicer pomoč od vremenskih neprilik prizadetim kmetovalcem in problem dvorazredne osnovne šole v Gabrovcu. Glede pomoči prizadetim kmetovalcem je pre-čital že prej pripravljena pisma za merodajne -oblasti z zahtevo, da se dajo na razpolago krediti za nakup krme, da se -odpiše zemljiški davek ter da se dajo večji krediti za javna dela. V svoji intervenciji je tov po- Pirc opozoril, da je treba svetiti največjo važnost pro- blemu zaposlitve domače delovne sile, ker se pretežna večina občanov nikakor ne more preživljati s kmetijo. Problem šole v Gabrovcu Nato je župan prečital pismo (Nadaljevanje s 3. strani) narave, po katerem se spreminjajo zapuščene pustinje v rodovitno zemljo, 'ki jo namaka tisoče vodnih kanalov. Postavljajo se velikanski zaščitni gozdni pasovi, ki bodo obvarovali pridelke pred škodljivimi vetrovi. V ta namen je b'-lo posejanih in posajenih že 1.350.000 hektarjev. Petletni plan je tudi izpolnil začrtano nalogo mehanizacije vsega 'kmetijskega dela. Vsa dela so bila izvršena v letu 1950. za 95% z mehaničnimi sredstvi Drugi povojni načrt, za katerega je sovjetsko ljudstvo že pristopilo k uresničevanju predvideva med drugim zvišanje pridelkov žitaric od 40 do 50%, bombaža 55-65%, sladkorne pese 65-70%, sončnic 50 65% grozdja 55-60%, tobaka 65-70% itd. Število traktorskih postaj se bo zvišalo za 50% Med važnejše naloge postavlja uvedbo električnih poljedelskih strojev in traktorjev ter dela za izsuševanje močvirij v Belorusiji, Ukrajini, Latviji, Estonski in Let-onski. S tem- je začrtan obenem 30-35 odst. porastek namakanih površin. Za uresničitev načrta na področju kmetijstva bo vložila država 2,1 večjo vsoto kot v dobi četrtega načrta. Samo za namakalna dela. in bonificirani e bo vložena 4 krat večja vsota v primeru s prejšnjim petletnim načrtom. višje šolske uprave. Dejstvo je, da je šolska oblast že drugič odbila prošnjo za otvoritev dvorazredne osnovne šole v Gabrovcu in tokrat z utemeljitvijo, da ne obstaja osnovna podlaga za njeno otvoritev, ker sta šoli v Zgoniku in na Proseku oddaljeni samo 2 km. Višja šolska oblast pa seveda ni hotela vzeti v poštev še drugih izrednih okoliščin. Po raznih pripombah svetovalcev, med temi tov. Pirca in C e najave, ki sta predlagala, naj se v, skrajnem primeru zahteva prevozno sredstvo, je občinski svet sklenil, da se obnovi zahteva za otvoritev. Ko se je zaključila razprava o tem vprašanju, je titovski župan v naglici potegnil iz spisov resolucijo večine glede vprašanja STO, o kateri pa ni pri otvoritvi seje zinil niti besedice. Drugo resolucijo je predložil tov. Pirc. Resolucija naše skupine protestira proti diplomatskim mahinacijam na škodo STO in zahteva, naj Varnostni svet energično posreduje, da se z dosledno izvedbo mirovne pogodbe z Italijo čim-prej reši to vprašanje. Titovska resolucija, ki jo je dal njihov župan seveda kot prvo na glasovanje pa je v bistvu ie običajen izraz titovske demagogije, s katero hočejo še ve- pljence. Dejstvo je, da se za njihovimi «učinkovitimi sredstvi za ohranitev celovitosti STO» skriva Titov «kondomi-nium» in dejansko razkosanje STO. Odveč bi 'bilo pripomniti, da je pri glasovanju za resolucijo iz ul. Ruggero Manna deloval tito-liparski glasovalni stroj povsem brezhibno. Sledile so volitve za novo občinsko volilno komisijo. Izvoljeni so bili: tov. Pirc Alojz, nadalje Žigon Miroslav, Bri-ščik Stanislav in Verginella Josip, za namestnike pa tov. Cer-n-java Franc ter Milič Viktor, Kocman Pavel in Rustja Ivan. Pri poročilu o delih, izvršenih v okviru SELAD-a je iznesel tov. Pirc tehtne ‘kritike, ki niso bile všeč večini. Tako je n. pr. opozoril ožji odbor da je treba polagati posebno temu vprašanju veliko- pažnjo. Prejšnji odbor se je namreč stalno zanimal pri oblasteh, da je bilo zaposleno pri teh delih čim večje število brezposelnih občanov. Iz poročila pa je razvidno, da je bilo zaposlenih v zadnjih mesecih največ 20 in sedaj celo samo 10 delavcev. Posebno je kritiziral dejstvo, da se zaposlujejo ljudje, ki niso ravno najbolj potrebni ter navedel tudi konkreten primer. Razen tega je treba upoštevati tudi starejše delavce, ki ne najdejo zaposlitve pri zasebnih podjetjih kakor tudi tiste, ki se vračajo iz zdravilišč. Titovski župan in njegova «desna roka» Vodopivec sta se skušala izgovarjati, češ da, gre za strokovno usposobljen element, ki je pa bi! zaposlen pri občinskih delih. 11. gospodarski načrt Pri razpravi o 11. gospodarskem načrtu je" občinski svet sprejel važne predloge tov. Pirca in sicer, da se vključi tudi gradnja amibulatorija in prosvetne dvorane v Saležu ter napeljava luči za vse ostale zaselke, ki je še nimajo. Za izvedbo načrta je predvidena vsota 33 milijonov lir in sicer 4 milijone za luč, 8 milijonov za ceste, 1 milijon za napajališča in vodne pipe, 12 milijonov za javno kopališče in dvorano v Zgoniku ter 8 milijonov za ambulanto ;n dvorano v Saležu. Prihodnja seja bo v nedeljo 12. oktobra t. I. ob 9. uri. bata se je namreč začela že ppi prvi točki izven dnevnega r.eda in sicer glede 3 resolucij, ki so jih predložile poe-dine skupine glede tržaškega vprašanja. D očim sta se skupina SDK in naša sporazumeli na podlagi skupne resolucije so se titovci, klerikalci in «ne-odvisniki» spretno izmikali e-not-n-i akciji ter glasovali za svojo demagoško resolucijo. Dejstvo je, da j,e župan povabil na skupen sestanek vse skupine z namenom, da bi. se iz treh resolucij sestavila ena sama. Prazni izgovori in glasovalne izjave, ki ,s.o jih privlekli na dan titovski pristaš Colja in njegova- oproda Legiša in dr. Škrk,-so v bistvu še bolj razkrinkale njihovo popolno podrejenost politiki razkosanja našega Ozemlja. Na ta način so se še enkrat izkazali kot zakleti sovražniki STO. Titovec Colja je s svo-joi glasovalno izjavo, ki je bila v resnici pravi volilni govor, spravil ob' potrpežljivost skoro vse svetovalce in posebno tov. Mariz-zo, 'ki je v določenem trenutku energično zahteval, naj se ta bunca konča in naj občinski svet preide na glasovanje. Pri tem je seveda prišlo do ostrega prerekanja, ker je hotel Colja na vsak način izpolniti nehvaležno nalogo, ki so mu jo naložili v ul. Ruggero Manna. Po 10 minutah prekinitve seje je vendar le končal svoj nehvaležni posel. Sledila sta mu še dr. Škrk in Drago Legiša. Vsak je hotel pokazati, kako mu je pri srcu borba za STO, v zaključku pa je vsa «opozicija»! -glasovala za titovsko resolucijo. Ko se je ozračje 'končno docela umirilo, je bila dana na glasovanje resolucija, na podlagi k,atere sta s .e zedinili skupini KP in SDZ. Sprejeta je bila z večino glasov. Klerikai-titovska «cpoziclij-a» je seveda glasovala za svojo resolucijo, to je za kondomi ni um, razkosa^ nje STO in cono B Jugoslaviji. V zvezi ,s pismom, ki so ga poslali 4 svetovalci glede pomoči odi toče in drugih nezgod prizadetim kmetom, je župan Terčon javil, da bodo županii vseh podeželskih občin po'kre-nili v tem pogledu pri oblasteh skupno akcijo. Prišla je nato na vrsto 6. točka dnevnega reda o nakupu zemljišča za športno Igrišče. O zadevi je poročal odbornik tov. Slavec. Pretežni del zemljišča, na katerem se nahaja športno igrišče, je last cerkve in zaradi tega je treba to vprašanje urediti, da ne bo občina še nadalje gradila in popravljala na tuji lastnini. Po daljši diskusiji in pojasnilih, ki jih je dal tov. Slavec raznim svetovalcem, je občinski svet soglasno sklenil, da se od cerkve kupi navedenih 5000 kv m zemljišča za vsoto 1.150.000 lir. Skažert „glas iz Boršta" V zadnji številki «Demokracije» se je oglasil nek «glas iz Boršta», ki je popolnoma skažen. Priznati je treba, da ima «Demokracija» zelo slabe vaške, dopisnike, v kolikor ni bila seveda novica sestavljena v uredništvu, ne da bi se pisec članka prej točno informiral o stvari. «Bistrovidnež» se v članku spotika ob našo občinsko upravo v Dolini, češ da je ona kriva za današnje slabo stanje ceste, ki pelje skozi Zabrežec do Boršta. Ce bi se pa gospoda pri «Demokraciji» točneje informirala, bi tudi zvedela, da je to cesto popravljalo isto podjetje, ki je izvršilo dela za napeljavo vodovoda. Za polaganje cevi je bilo treba skopati jarek čez cesto, kar je opravilo navedeno podjetje, ki je sedaj jarek tudi zasulo. Z vsemi temi deli ni imela torej občinska uprava nobenega opravka in jasno, da ni niti najela v to svrho prav nobenega «tržaškega podjetja». Kar se pa tiče izvršenega dela, je to druga zadeva. Zaradi površno opravljenega popravila ceste je občinska uprava tudi protestirala pri gornjem podjetju, ki je pozneje nasulo še nekaj gramoza. «Dopisnik ga je torej tudi takrat polomil na celi črti. Čudimo se, da so tako slabo «informirani». Saj imajo vendar «demokrata» Drejeta, ki je sedel v prejšnjem občinskem svetu in prav dobro pozna, kako se vršijo taka dela. BABIČEVA STRANKA ZA S.T.O. JE IZGINILA Beltramov! izbruhi na “konferenci,, v Izoli Tržaški in ljubljanski titofaši-stični listi nas obeščajo, da je v nedeljo bila v Izoli III. okrajna konferenca fašistične stranke za koperski okraj. V tem so si vsi listi («Printorsici» od 30. septembra, «Lj. dnevnik» od 29. septembra in «Slov. poročevalec» od 30. septembra) edini. Različna mnenja se pojavljajo, ko gre za objavo glavnih misli Beltramovega govora. V tem trenutku se začenja «diferencijacija»: ljubljanska dnevnika povesta to, kar «Primorski» ne more odkrito povedati. Komu verjeti? Menimo, da sta v tem primeru bolj «precizna» ljubljanska lista. Beltram se je v svojem govoru dotaknil tudi tržaškega vprašanja. Kot je v njegovi navadi, je vso zadevo obravnaval povsem nacionalistično, tako da se lahko kosa s svojimi italijanskimi partnerji. Pa saj ni čudno. Beltram je bil vedno znan kot zakrknjen nacionalist, «magna Talia-ni», protikomunist in nasprotnik «fratelančne spake». Zanimivo je, da sta oba ljubljanska dnevnika takole objavila ŠE NEKAJ O NABREŽINSKIH VPRAŠANJIH V občini naj se ustanovi zavetišče za «starčke in onemogle Ker smo naknadno prejeli še en dopis v zvezi z diskusijo o vprašanjih kamnolomov, ne objavljamo v današnji številki dokončnih zaključkov. Z veseljem bomo objavili tudi tozadevne prispevke, ki bi jih prejeli tudi v bodoče. Uredništvo Tudi vprašanje zavetišča za starčke spada v vrsto vprašanj, ki so tesno povezana z nabre-žinskimi kamnolomi, z usodo delavcev, ki so v njih zaposleni ter skratka z življenjem nabrežinske občine. V nabrežinski občini živi razmeroma dosti starčkov in onemoglih, ki so brez vsake zadovoljive in človeškemu dostojanstvu odgovarjajoče oskrbe. Mnogo starčkov in onemoglih siromakov se nahaja v tržaški ubožnici, odnosno v bolnici za kronično bolne pri Sv. Ivanu. Vse to predstavlja silno težko breme za občino, to je za nabrežinske davkoplačevalce in občane na splošno. Utegne se zgoditi, da kdo poreče: «Kako to, so starčki, ki so vse dotlej, dokler so bili sposobni za delo, delali v kamnolomih, na starost pa so ostali brez vsakršnih prihrankov, odnosno, da si niso uredili svojega položaja za stara leta. Ti so, dokler so delali, zapravljali prisluženi denar, sedaj pa žive na račun občine». Tako govoriti bi bilo napačno. Res pa je, da so številni stari nabrežinski delavci imeli naložene prihranke v raznih denarnih zavodih. Nekateri so imeli v njih celo na desetine tisočev, ki so nekoč predstavljali že 'lep kapital. Zaradi inflacije predstavljajo omenjeni prihranki danes zelo borno naložbo in z njo se noben naložnik ne more vzdrževati. Pa kaj bi se spuščali v tozadevno razpravljanje, saj so ta dejstva itak znana Ze za časa preteklega mandata občinskega sveta se je na neki obe. sveta se je na neki seji ve občinskega ali konzorcialne-ga zavetišča za starčke in onemogle. Svetovalec tov. Gratton je predlagal, naj bi občina kupila neko hišo z vrtom ter v njej uredila prijeten dom za te nesrečne ljudi. Do realizacije predloga pa na žalost še ni prišlo. Zato pa je treba tem resneje misliti nanj tudi danes in v bodoče. Ker žive starčki in onemogli ostalih dveh kraških občin isto ODPOR PROTI SAMOVOLJNOSTI OBČINSKEGA ODBORA Komunisti vztrajajo na načelih pravične porazdelitve davkov Intervencija tov. Marine v korist revnejših slojev - Ostre kritike zaradi javnega natečaja - Odobren je povišek trošarine na plinu in elektriki Tudi na tržaški seji, ki je bila prejšnji petek, ,ni prišlo do razpravljanja o perečem stanovanjskem vprašanju. Seja je bila večinoma posvečena raznim interpelacijam in vprašanjem Naša svetovalka tov. Marina se je zavzela za revnejše sloje ter predlagala, naj -poskrbi občina tudi letos za kurivo in sicer po istih ce-nah kot lansko leto. Ko je prišlo na vrsto vprašanje javnega natečaja za mesto .podravnatelja pri občinskem računovodstvu, s.e je vnela ostra debata. S svojim sklepom je občinski odbor dejansko odvzel občinskim nameščencem vsako možnost, da se lahko udeležijo -natečaja. Ta nedemokratičen postopek POZIV PROSVETNIM DRUŠTVOM SHPZ poziva vsa Prosvetna društva, naj v počastitev kongresa VKP/b, ki se pričenja v Moskvi jutri 5. t. m., prirejajo knjižne razstave in razstave slik. Posebna pažnja bodi posvečena ruski književnosti in slikam iz Sovjetske zveze, da tudi s tem prikažemo veliko prizadevnost sovjetskih narodov za socializem, mir in bratstvo med narodi. Lonjerci na radiu Pevski zbor Lonjer-Ka-tinara bo jutri, v nedeljo 5. t. m,, ob 16. uri pod vodstvom tov. Draga Čoka mil. nastopil na Radiu Trst II. Imejiteiji radlio aparatov, -odprite tedaj zvočnike, naj tudi .sosedje slišijo lepo petje našega zbora. Elerci gredo na Goriško Cigni PD «Slovanski dom» iz Elerjev priredijo jutri, v nedeljo 5. t. m. izlet na- Goriško. Ziadržali se 'bodo v Gorici, Pevrrti, Steverjanu, Podgori, Standrežu, kjer bodo s sloven- sko pesmijo razveseljevali go- . janka «Idealna tašča», ki je ob r iške rojake. Ob povratku .se bodo zaustavili še v Stivanu in Devinu. Praznik trgatve na Skoljetu Jutri, v nedeljo 5. t. m. popoldne priredi PD «Haas» na Skoljetu svoj tradicionalni praznik trgatve. Priljubljena godba Rinaldi bo ob tej priliki priredila svoj koncert. Lep kulturni večer pri Magdaleni Prejšnjo soboto, 27. 9. je PD «Cebulec» pri- Magdaleni priredilo lep kulturni večer, pri katerem je sodelovalo PD «Zvezda» s Podlonjerja skupno s pevskim zborom Sv. Ivan-Podlonjer. Tov. Jagoda je pozdravila v imenu društva ter podala besedo tov. Košuti, ki je pozdravil v imenu SHPZ in orisal važnosti prosvetnega delovanja. Pozval je tudi slovenske starše, naj ob začetku šolskega leta vpišejo otroke v slovensko šolo. Nastopile so nato pionirke s kitajskim baletom, ki je navdušil, in zapele tudi nekaj narodnih. Sledila je enode- tiobri igri darov.itih igralcev vzblibila mnogo smeha. Prizor «Dve glušci» je tudi dobro zabaval. Tov. Kerbavčič je nastopil z groteskno točko «Orkester-solo». Pevski zbor je pod vodstvom tov. D. Pertota zapel nekaj lepih pesmi. Prijeten večer, katerega se je u-deležilo precejšnje število občinstva, je zaključila tov. Jagoda, ki je povabila vse, ki imajo veselje do petja, naj se priglasijo v novo ustanavljajoči se društveni zbor. Piomrska prireditev v Rocolu Prejšnjo soboto, 27. 9. je bila v Rocolu v prostorih PD «Marušič» prisrčna prireditev domačih pionirjev, ki je privabila mnogo poslušalcev. Nastopili so tudi naši najmlajši, med njimi mala petletna Nadja, ki je igrala, deklamirala in plesala ter žela navdušeno priznanje. Pionirji z Roco-la, slovenski in italijanski, so dokazali, da jim ni le do brezpomembnega igranja, temveč da znajo tudi kaj več ter so nas prijetno presenetili. ožjega odbora je izzval odpor tudi pri njih-o-vih pristaših. Kritike sta iznesla celo socialdemokrat Paladin in še ostrejše republikanec Mia-ni. V daljšem govoru je tov. Rogassi prikazal sklep odbora kot docela proti-postaven in .neosnovan ter je zahteval začasno ukinitev razpisanega natečaja. Po -nadaljnji in še vedno ostri diskusiji je bil sklep kljub temu sprejet, toda le z neznatno večino glasov. Na torkovi seji je tov. Gombač sprožil vprašanje odstranitve bencinske črpalke in lesenih barak na trgu Duca degli Abruzzi. O tem se je govorilo večkrat že v prejšnjem- občinskem svetu in župan je dal našim svetovalcem tudi zagotovila, da -bo posredoval za odstranitev. Tov. Weissova je o-pozorila na potrebo, da se povzamejo še pred otvoritvijo šol potrebni profilaktični ukrep; in to z ozirom na številne primere n jezljivih -bolezni v po-č itn skl h kolonijah. Odbornik Zacchi je dal naši tovarišici za-gotovil-o, da je za to že poskrbljeno. Na njeno zahtevo, da se nudi učencem osnovne šole v Skednju potreben prostor za šolsko refekcijo, se je odboru k Sciolis izgovarjal, da primanjkujejo denarna sred-itva. Tov. Marina je zahtevala pojasnila glede del za napeljavo v o-de na Proseku in Konto-velu. Prišli so .nato na vrsto sklepi, k-i jih je občinski odbor večinoma od-obril, ko je -bil -občinski svet že razpuščen. Gre za uvedbo trošarins-kega davka na sodavice in mineralno vodo ter povišanje trošarine na električno energijo in plin. Prvi sklep je bil sprejet brez posebnih -potežkoč. Pri drugem pa se je vnela -ostra diskusija, ki jo je sprožil -vodja naše skupine tov. Rogassi. V jedrnatih besedah je ožigos-al protiljudsko davčno politiko občinske večine. Zahteval je, da se končno uravnovesi razmerje med posrednimi in neposrednimi -občinskimi dajatva- mi. Oi vseh občinskih dohodkov odipa-de kar 85% na neposredne davke, to je na dajatve, ki obremenjujejo v prvi vrsti delovno ljudstvo. Občina in-kasira 487 milijonov trošarin-skega davka za na-vadna vina, d očim jih inkasira za finejše vrste vina le 221 milijon-ov, Prav zaradi tega bodo komunisti glasovali proti novim -poviškom trošarinskega davka. Istočasno vztrajaj-o ,ma svojih načelih pravične obdavčitve, to je znižanja trošarine na predmete široke potrošnje in uvedbe iste n,a razne luksuzne predmete. : Sklep -o po-višanju trošarine je bil nato sprejet z glasovi večine, razen- 5 demokristja- nov, ki so se vzdržali glaso- vanja. človeka nevredno življenje, bi bilo priporočljivo, da bi se ti sporazumeli z nabrežinsko občino in da bi tako prišlo do ustanovitve tozadevnega medobčinskega konzorcija. Za vzgled naj bi tem občinam služil sporazum, ki sta ga sklenili miljska in dolinska občina, ki sta ustanovili skupno zavetišče v Miljah, kjer žive številni starčki, lahko rečemo, udobno. Vprašanje, o katerem govorimo, je veliko resnejše, kot izgloda na prvi videz. Je torej velikega pomena za občino in za vse občane; za tiste, ki se sami nahajajo v žalostnih razmerah, za njih svojce in za občane, ki morajo z davki vzdrževati številne nesrečneže v raznih zavodih in bolnicah. Ker je torej tako velikega pomena, bi se morala sedanja občinska uprava resneje zanimati zanj. Njena dolžnost je, da stori vse, ker je v njeni moči, za to, da pride do realizacije občinskega ali konzorcialnega zavetišča. Seveda bi morali v tem oziru dati svoj delež tudi podjetniki, ki imajo v najemu občinske kamnolome. Mnogi nesrečneži so vse življenje garali pri njih, sedai pa živijo bedno življenje, spijo v hlevih ali na senikih, ali pa so celo brez lastne strehe. Tudi z drobtinicami dobička, ki so jim dali ti nesrečneži, bi se dalo marsikaj narediti! MARKOVIČ ALOJZ Proslava padlih v Trebčah Ob priliki -obletnice postavitve spomenika padlim so Tre-benci prejšnjo nedeljo proslavili žrtve zadnje vojne. Zbralo s.e je ob spomeniku precejšnje število vaščanov in med igranjem godbe so partizani v imenu Partizanske zveze položi-li o-b spomeniku venec. Po enominutnem molku je v počastitev padlih govorit tov. Košuta, ki je med drugim dejal, da bom-o najbolje počastili svoje padle tovariše s tem, da se borim-o proti tistim, ki .si prizadevajo pripraviti svetu novo vojno, novo gorje. Godba je zaigrala «Hej Slovani» in pevski zbor pod vodstvom tov. D. Kralja je zapel «Žrtvam». Nazadnje je še godba zaigrala Internacionalo, nakar se je sprevod s partijsko zastavo na čelu, podal na pokopališče, sj et; je bil nagrobni obred s petjem- ob molitvi domačega župnika. Trebenci so .s tem dostojno pro-slavili tudi letos svoje padle iz osvobodilne borbe. NAŠLI SO DVA utopljenca iz cone B V torek zjutraj so n-ašli v tržaškem zalivu in sicer v razdalji ene ure dve moški trupli, ki sta bili že precej razjedeni od vode. Oba utopljenca sta imela na sebi samo bele kopalne hlačke. Pri enemu pa so našli tudi majhno steklenico z neko tekočino. Eno truplo so našli v bližini nabrežinskega portiča, drugo pa pičlo uro kasneje v bližini miramarske-ga kopališča. Trupli, ki sta -bili prepeljani v mrtvašnico mestne bolnice, so naslednjega dne identificirali sorodniki, ki bivaj,o v našem mestu. Ugo-to-vili so, da sta utopljenca 30-letni Nello Ardessi in 28-letni Floriano Giu-raga, oba iz Zabincev pri Poreču. Ni dvoma, da sta nesrečnika dve novi žrtvi titofašistič-nega kriminalnega režima. Posebno Giurag.a je že več časa pripravljal načrt za beg iz Titovega pekla.. Verjetno sta se oba dome- nila in se podala skupaj v Koper, kjer sta -na obali kopališča pustila svoj,e obleke ter skušala preplavati razdaljo med obema conama. T Titovski tisk skuša prikazati. Beltramova izvajanja v zvezi s tržaškim vprašanjem: «Ko je govoril o odnosih med Jugoslavijo in Italijo ter o tržaškem vprašanju, je Beltram poudaril, da prebivalstvo jugoslovanske cone STO noče niti slišati o Italiji in da je soglasno sklenilo živeti skupno z jugoslovanskimi narodi». «Primorski» pa je pozabil objaviti to vest in je omenil le, da je Beltram dejal: «In 'končno, kdo more odločati o nečem, kar je naše?» Vsekakor je tudi ta izjava dragocena kot dokaz, da je Beltram uirdil svoje stališče julija 1951, ko je dejal, da je «zahteva po združitvi obeh con nesprejemljiva koncepcija». Dragocena je tudi, ako pomislimo, da cono B STO smatra kot «našo», t. j. «njegovo», «titovsko». Kljub temu se to da razumeti na več načinov, medtem ko je člančič ljubljanskih listov mnogo bolj jasen in pomeni priključitev k Jugoslaviji. «Pi imorski» je torej tudi tokrat nekaj skril redkim bralcem, ker ve, da je kljub vsej štiri in poi letni propagandi nemogoče prepričati tržaške titovce iz baze o «nujnosti» razkosanja ST O. Z ato pa se poslužuje nojeve 'politike, ki jo razkrinkujeta njegova ljubljanska bratca. A so tudi druga dejstva, ki nam dokazujejo, da titovci smatrajo priključitev cone B k Jugoslaviji kot zaključeno zadevo. Tako n. pr. je prišlo na tej konferenci do izvolitve 6 delegatov za VI. kongres jugoslovanske fašistične stranke. Ohranili niso niti funkeje o obstoju titofašistične stranke za STO, ki je na «konferenci» niso omenili, da se ne bi «delegati» spomnili, da je «nekoč» obstojalo tudi STO. Zato pa so poklicali B, Ziherla, proslu-lega špijona in provokatorja, ki je prišel na konferenco kot beograjski «komandirajoči», da ne bi kdo zinil kake neprikladne besedice in da bi se Beltram točno držal označene «linije». Komedija v Izoli je le potrdila, da se titofašistični imperialisti ne zmenijo za zahteve prebivalstva po ustanovitvi STO, marveč gonijo dalje svojo pesem o priključitvi k Jugoslaviji, medtem ko dobro vedo, da sedanje Jugoslavije noče nihče v coni B. Ce pa bi prišlo do ustanovitve STO, kam bi se podal Beltram s svojo Živo, kje bi dobil udoben kotiček za «stara leta»? In tako postavljajo vprašanje ostali titovski hierarkiči cone B, ki se vneto potegujejo... za svoj žep in po-Ijubujejo roke Titu, kot bi jutri poljubljali roke Petru, ako bi jih bolje plačeval kot mož brhke Jovanke. S. N. Za teden dni~ Sobota, 4. - Frančišek Nedelja, 5. - Edvin Ponedeljek, 6. - Bruno Torek, 7. - Sergij Sreda, 8. - Dimitrij Četrtek, 9. - Dionizij - -, Petek, 10. — Kazimir (Za« krajec). ZGODOVINSKI DNEVI: 5. 1944 se je pričela ofenziva 8 -če armade v Litvi. 7. 1908 priključitev Bosne in 8 cegovine k Avstriji. Posl« ce tega so -privedle do P! svetovne vojne. 8. 1848 se je rodil Fiere Degay1 skladatelj Internacionale,/ je danes bojna pesem di' Skega gibanja. obi TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvintej moški duet - 19. Pogovor z Z - 20. Čajkovski: Francesca da mini - 22. Slavne uverture. NEDELJA: 9. Kmetijska odd' - 8.45 Dalmatinski motivi - l1 Oddaja za najmlajše - 13 Gl»-po željah - 16. Slovenski l\ - 19. Iz filmskega sveta - 1' Koncert pianistke Damjane 8' tuževe - 21.30 Izbrana liriK» 22. Puccini: TOSCA - 1 dej. PONEDELJEK: 18.15 Ra'! Kvartet v F-Duru - 19 Mal»1 pripoveduje - 21. Književnost e0 m umetnost - 22. Puccini: TOSC» talj“ TOREK: 13. Glasba po želj9® Tihod 18.15 Koncert tenorista Re»1 Vigni Kodermaca - 19. Kraji in lj« L, - 21. Dramatizirana povest -Puccini: TOSCA - 3. dejanje.. SREDA: 18.15 Copland' So»5 za klavir in violino - 19 Zdr’ niški vedež - 20.30 Sola in vSJ ja - 21. Vokalni kvartet - $ Koncert violinista Dobronvja-CETRTEK: 13. Domači moti1' 19. Slovenščina za Slovence -Radijski oder - Janez P'1 SRENJA, igra v 3 dej - nat* Večerne melodije. PETEK: 13. Glasba po želj1! 19. Osebnosti in usode naših 20.30 Tržaški kulturni obzot' - 21. Iz koncertnih dvoran V ke Britanije - 22.30 Večerne * Indije. _______ (Nadaljevanje z 2. strani 5440, Kolonkd' Magdalena 76%, "t*-76-%, Ponačana 64%, Sv. A So 61%, Skedenj 60%, Kolonk«, 'M 60%, Curiel 43%, S. Ivan 4. Sc Podlonjer 42% Sv. Alojz 11 Sv. Križ 35%, Nabrežina-®j Jjjrai polaj 32%, Zgonik 31%, Sž na-Ricmanje 30%, Barier» , 'Tu odstot., Opčine 15 odst., l 0ril 7%. Sledijo ACEGAT in N F tei Barkovlje 620. Sekcija Tomažič 5.780, manj e 4.080, Sv. Jakob- 13» Pončan-a 6.770, Mali Rei, 710, Salež 350, Barkovlje 9 . ladjedelnica Sv. Rok-a H * * * * v d s tem pologom je 100 odN Sij polnila svoj načrt), seKc* Jkil Božiči-Hrvatini 40.000, ki !/stv tako 103% izpolnila del«” Pri načrt. . ?»cij Poedine sekcije so izV J | e5 v tem tednu svoj delovni te, v pobiranju prispevkov z 11 -eck slednjimi odstotki: ladjed«vvaš] ca Sv. Marka 123%, ToV^ , Sir strojev 111%, Sv. Vid liu Tržaški Arzenal 102%, Pr°,.-. » 95%, Tomažič 85%, Bark«*! ‘vsk 85%, Skoljet 80%, Sv. W >un 78%. Magdalena 76%. V soboto je ravnateljstvo «Lu-cky Shoe» izplačalo vsem odpuščenim dela-vcem pripadajočo odpravnino. Pri tem pa je računalo odpust na dan 30. avgusta, do-čim so bili delavci odpuščeni 22. septembra. Zadeva ni torej še popolnoma rešena, ker ostanejo še vedno odprta vprašanja odpustov bolnih delavk in izplačila razlike odpravnine. Prejšnji -teden so neznanci ur kradli iz vinograda, ki je last Josipa Bonana iz Doline, 10 kvin-talov grozdja. Utrpel je škodo v znesku 70.000 lir. Tatvino je prijavil policiji. *** V petek prejšnjega tedna je nek mornar našel v morju, in sicer v bližini ladjedelnice Sv. Marka truplo novorojenčka moškega spola. Policija je uvedla preiskavo, da izsledi nečloveško mater. *** V soboto zvečer je bil izvršen skoro v središču mesta drzen roparski napad. Dogodek se je pripetil v tobakarni v. ul. Economo 18, ki jo ima v najemu 54 letna Elisa Pasutto, stanujoča v Rojanu. Okrog 20. ure, ko je že zapirala vrata, sta se pojavila dva neznanca, -ki -sta jo naprosila, naj jima proda nekaj zavojev cigaret. Cim so vstopili v toba-karno, jo je eden iz-med zlikovcev zahrbtno napadel in jo s pestmi tolkel po glavi, dokler se ni zgrudila nezavestna na tla. Iz predala je nato odnesel 16 tisoč lir. Oba sta zbežala z avtom, ki ju je čakal nekje v bližini. *** V -ponedeljek vzečer je prišlo v našem mestu do tragične nesreče, ki je zelo pretresla vso javnost. Okrog 20. ure je 49-let-ni šofer Carlo Susa, stanujoč v ul. Ginnastica 26, zavozil s taksijem v morje. (Nesreča se je pripetila na nabrežju Ottaviano Augusto. Gasilci so potegnili vo- dia gre za nesrečo, «ker -niso obmejni stražarji o,pazili v mo- zjj0 \z morske globine približno rju nobenega človeka». Ljudje poldrugo uro kasneje. Truplo so iz cone B pa so povsem drugačnega mnenja. Istega d-ne so namreč .slišali streljanje na morju. Očivid-no je, da je fašistična tolpa zagrešila še dva zločina, ki pa bosta ostala prav verjetno za vedino nejasna. prepeljali v mrtvašnico mestne bolnice. Skoro izključeno je, da bi bil S us a izvršil samomor, zato prevladuje mnenje, da gre za nesrečo. *** V ponedeljek se je vršila pred porotnim sodiščem razprava proti 60-letnemu Josipu Cocianiju s ‘hi ji* dl 26-letnemu ^ ri.sk in njegovemu -n Edvardu, oba iz Doline. Z]0 J % tc pa nista bila prisotna. Iz°®DlII sta se roki pravice z begori ’ (i j, ' gosiavijo. Obtožena sta b* j(rj parskih napadov na -dva 5°, taksijev, ki sta ju z orožj« roki -prisilila, da sta jim3 Ji -1 Pc čila vozi-la. Vozila sta P/,ejl ________p'ÌKv. razdrla in prodajala -posate)! ’ je dele. Sodišče je obsodilo ® j -dajs da Cocianija na 9 let in 4 Itejl *5( zapora, 4 mesece zapora z» |l lisjjj posesti orožja in na plačil««! , tisoč lir globe, dočim j« jjll , oprostilo. Po izpovedi, ki » j y = dala na razpravi neka pr>« ^ -V 2 zločinec Edvard Cociani ge1 * medtem oficir zloglasne UD *žv se nahaja v Mariboru. , tein. *** V torek zjutraj so h« (h.rui v ul. Tie-polo O »ežj Tognoli vd. ,vJets stanovanju letno Alice li, ki je umrla kakih 12 ur u «r -I. r i 1 - -. IH- • , J *** Istega dne in sicer v :P% Osj danskih urah je nenadoma O lite ’ srčni kapi 56-1 etn i Giu5,/ III , ¥ ' r-Blagi iz ul. Montecucco 61. V ‘ je na delu v Tovarni stroj6 ji -- »T *** V sredo popoldne je v Silosu majhen požar, / jt* -rbs; povzročil veliko paniko me° novalci. Skoda je neznatna» ^ 4 v , so gasilci takoj pogasili h/V Z - - gasilE vAOf žarišče ognja, ki se je vnel M delku, kjer stanuje družin« J j, po. Na kraj- nezgode so V pozneje župan Bartoli, odo"(J rial Dulci in conski predsednik J rick srečni brezdomci, ki stiskati v tem mračnem in j gienskem zatočišču, pa S J . sprejeli s precejšnjim A zurnuy » njem, ki je docela razu«— pr *** V sredo popoldne s°. / na nekem -travniku v bliži« j še smodnišnice, pri Kiju«%>« Pio 77-letnega Martina G° I1 iz Lonjerja 61. Domneva 5 / ga je zadela kap, ko se J6 ' čal proti domu. . « Krk V dneh od 25. septembra J te™ oktobra se je . ___ rodilo 46 otrok in 2 mrtvo» pil ririš umrlo je 49 oseb, porok -I - pr 8°. yjo; » is RUDOLF BLAŽIČ (B131 Založništvo «DELA» /S Tiska tip. Adriatica, Rism° Ul Dovoljenje AlS / . ritj; S =Trgovina s čevlji TREVISANI CEVMI ■«IS UL. VASARI. I» : Dobave iz najboljših tovarn po najboljših cenah ULICA VASARI 10 - TEL. 96-661 Tudi na cbve & K5] Sr s % ti