Šteu. 65. U Uumionl, g sredo, dnč ZO. marca 1907. Velja po pošti: ta celo leto naprej K 26-— ta pol leta „ „ 131— ,ta Četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: ia celo leto naprej K 20'— ta pjl leta „ „ 10-— ,ia četrt leta „ „ 5' — »a, en mesec „ „ 1-70 J,a pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h Leto XXXU. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mrr); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 url popoldne. Uredništvo ie w Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod Čez ----dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se i«e vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona štev, 74. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ———---Vsprejema naročnino, inserate ir reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Kaj pravijo sodrugi? Zveza Kristau-Hribar, nekaka vzajemna zavarovalnica proti toči, je iznenadila tudi socialne demokrate, ki so pač že govorili in pisali o skupnem postopanju liberalcev in socialnih demokratov proti S. L. S., a ki se jim ni sanjalo, da bo Kristan zatajil ves socialistični program ter se dal kandidirati od liberalne stranke. To ie v resnici nekaj nečuve-nega v zgodovini socialne demokracije, a Kristanovo obnašanje je že prej kazalo, da si mož gladi pot v »boljše kroge«. Kristan ni bil nikdar delavec, ampak ie in ostane salonski socialist, od katerega ne bo delavstvo nikdar imelo drugega nego lep obraz in lepe besede. Delavska agitacija mu e podlaga, s katere bi prišel rad »višje«, in ta svoj cilj je začel dosezati s tem, da je srečno prijadral med liberalne kandidate za občinski svet. Mi bi sodruge opozorili na dejstvo, ki sc je, kakor dobro verno, tudi v njihovih vrstah zelo čudno zdelo. Bilo je jeseni 1. 1904. Krščanskosociajho delavstvo je bilo žc pred desetletjem vložilo zahtevo po reformi občinskega volivnega reda. Tudi socialni demokratje so naravno ponavljali to zahtevo. A naenkrat se ie zgodil preobrat: Kristan jc hotel spraviti občinsko reformo z dnevnega reda, iu sicer e iznašal jalov izgovor, da se ne sme govoriti o občinski volivni reformi, dokler ni rešena volivna reforma za državni zbor. Na delavskem shodu v »Narodnem domu«, kjer se je temeljito razpravljalo o Hribarjevem ponesrečenem načrtu, je Kristana manjkalo: ni smel govoriti, ker je bil že zavezan. Dve leti jc občinski svet čakal z reformo, in ves čas je morala socialna demokracija molčati, edino lc, ker je njen vodja imel svoj skrivni tehtel-mehtel z liberalci. Socialni demokratje so imeli zatna-šena usta, pa niso vedeli, zakai in čemu! Zdaj se je na hip pojasnilo zakaj se je pokazala socialna demokracija tako krotka: samo zato, da pride Kristan v »boljše kroge« v občinskem svetu. Socialni demokratje so bili iznenadeni, ko so to slišali iz ust dr. Trillerja, kajti ta načelni sklep, da sc da voditelj socialne demokracije kandidirati od liberalne stranke, je storil Kristan brez vednosti sodrugov. Ta korak Kristanov .ie istoveten z zanikanjem vsega socialnodemokraškcga programa. Ravno zdaj, ko ie občinski svet sprejel pomanjkljivi predlog, ki mora izzvati najbolj ogorčeni protest vsega delavskega ljudstva, sc vrže Kristan liberalcem v naročje. Kakšne koncesije je moral dati Kristan, da ga je dr. Triller, ta pristni liberalec, tako gorko hvalil in toplo priporočal? Voditelj socialne demokracije, ki bi moral zdaj kot ranjen lev planiti na one, ki ropajo delavskim stanovom njihove pravice, jim je legel pred noge kakor krotka ovca in liže sol iz njihovih rok. Zato, da je salonski gospodek Kristan sprejet med liberalne buržoazijce, morajo delavstvu ostati zaprta vrata v občinski svet! Ali morete so-drugi to potrditi, ako imate še par kapljic rdeče krvi v sebi? In zato se zahteva od sodrugov še dalje, tla morajo pri ožjih volitvah voliti celo Hribarja! Liberalci vedo, da propadejo v Ljubljani, če so navezani na lastno moč. V najboljšem slučaju, tako računaio, pride do ožje volitve med S. L. S. in med liberalci, in pri tej ožii volitvi naj socialni demokratje pomagajo liberalcem. Ali pa morejo socialni demokratje to storiti, nc da bi se pogreznili od sramote v zemljo? Hribar je najčistejši zastopnik tistega kapitalizma med Slovenci, ki ga delavski stanovi smatrajo za svojega glavnega gospodarskega in političnega nasprotnika. Man-chestcrski kapitalistični libcralec od nog go glave, to je Hribar. Kregar pa lahko pokaže svoie roke, s katerimi v pridnem delu služi kruli sebi in svoji družini. Hribar je bil vedno nasprotnik delavske organizacije, Kregar jo ie podpiral in je pri njej sodeloval. In zdaj se zahteva od socialnih demokratov, da naj izda.io kandidata dela in volijo kandidata kapitala! Sodrugi tega nc morejo storiti drugače, kakor da zataje, izdajo in poteptajo vsa načela svoie stranke. Kakor pomeni Kristanova kandidatura med liberalci od socialnodemokraškc strani zatajenje socialističnega občinskega programa, tako pomeni podpora Hribarjeve kandidature izdajstvo nad razrednim delavskim stališčem. Kai bodo torej storili sodrugi? Ali bodo potrdili skrivno zaroko Kristanovo z liberalci in zatajili vsa načela svoje stranke? Ce to store, se ne morejo več pokazati med delavstvom. NA(iOI)BENO VPRAŠANJE. Budimpešta, 19. marca. Tu se je vršil ministrski svet. Nato so se nadaljevale na-godbene konference. Položaj je sledeči: Ogrska hoče imeti po letu 1917 resnično carinsko mejo. Na tej podlagi pa Avstrija ne bo sklenila nagodbe in zato se tudi ni moč zjediniti o vprašanju, kakšno bodi razmerje med obema državnima polovicama po letu 1917. Ogrska vlada zastopa stališče, ki ga jc Košut razložil v svojem govoru v Czeglcdu. Baje se je Košut v ministrskem svetu skliceval na to, da neodvisna stranka noče dolgotrajne nagodbe in da ie tudi vse ljudstvo proti njej. Budimpešta, 19. marca, Glasilo neodvisne stranke »Biidapest« piše, naj se po letu 1917 ustanovi carinska meja na podlagi mednarodne pogodbe, »Fiiggetlcn Magyaror-szag« napada ogrske ministre, ki še stoje na stališču leta 1867. Naj se zgodi karkoli hoče piše ta list leta 19(17 se bo med Avstrijo in Ogrsko napravila dejanska carinska meja. Večina parlamenta zahteva carinsko mejo in samostojno banko. Morda tega ne želita ministrski predsednik dr. \Vekerle iz fiskaličnih ozirov in poljedelski minister Daranyi, ker se boji za poljedelsko carino toda večina parlamenta hoče popolno in ne zgolj navidezno samostojnost. Ministri naj se na tej podlagi pogajajo ali pa odstopijo. Budimpešta, 19. marca. Tu se je razširila govorica, da se je ogrski ministrski svet izrekel definitivno proti dolgotrajni nagodbi. Ministrski svet ni odobril ne dejanske carinske meje, ne navidezne; dejanske zato ne, ker avstrijska vlada v to pod nobenim pogojem ne privoli, navidezne pa zato ne, ker sc tej protivi neodvisna stranka. Vzlic temu se pogajanja med obema vladama nadaljujejo, toda na čisto novi podlagi. Avstrijski ministri bodo odločno branili avstrijske interese. Najbrž bodo avstrijski ministri svoje stališče pojasnili »red volivci, ker .ie popolnoma izključeno, da bi sc avstrijska in ogrska vlada še pred zaključkom državnozborskih volitev sporazumeli. GORSKI ŠOLSKI ZAKON SPREJET. Budimpešta. 19. marca. Ogrska zbornica je sprejela ogrski šolski zakon o uredbi plač državnim Ijudskošolskim učiteljem v tretjem branju. Upor zastopnikov nemažarskih narodnosti ni nič izdal. RUSIJA. Vladna izjava. Peterburg, 19. marca. Dne 19. t. m. se je duma zbrala v dvorani plemiškega zem-stva. V tej znameniti seji .ie ministrski predsednik Stolypin prebral vladno izjavo. Izjava ie dolga, obliubuje reforme na vseh poljih, toda jc zelo nejasna in problematična. Na-kratko se povdarja sledeče: Vladni zakonski načrti merijo vsi na to, ustvariti iz Rusije polagoma ustavno državo. Prvo, kar namerava vlada rešiti, je kmečko vprašanje. Med kmete se bo razdelilo nekaj državnih m carjevih posestev ter se jim bo olajšal izstop iz »mira«. Kar se tiče cerkvenopolitične zakonodaje, ostane slejkoprej pravoslavna vera privilegovana vera v Rusi i, kajti moč in slava Rusije ie v pravoslavju. Vlada pa ne bo omejevala pravic drugih veroizpovedanj ter bo predložila nekaj zakonov, ki bodo uredili izstop iz cerkve, bogoslužje itd. Načela okto-berskega manifesta od leta 1905 bo vlada docela izvedla; gre se tnka.i za svobodo vesti, varstvo tajnosti pisem in osebne svobode. Kar se tiče varstva oseb, stoji vlada na stališču, da naj imajo o tem odločevati kakor, po vseh konštitucionalnih državah, tudi v Rusiji sodišča. Zato bo vlada tri izjemne zakone, ki sedaj vladalo v Rusiji, bistveno izpreinenila. Odpravila bo predvsem izgonstvo na podlagi administrativnih naredb. Nadalje bo vlada reformirala upravo mest in zemstev. policijo, ter v prvi vrsti civilni in kazenskopravni red. V vsakem okraju bo prebivalstvo lahko samo izvolilo mirovnega sodnika. Novi civilni in kazenskopravni red je sestavljen po načelih, izvedenih po inozemskih državah. Kar se tiče delavstva, bo vlada sicer ščitila delavstvo, toda varovala družbo tudi proti izgredom. Vlada bo uvedla delavsko zavarovanje, prepovedala nočno delo za delavke in otroke ter skrajšala delavni čas. Reformirala bode tudi ljudstvo, srednje in visoko šolstvo, ker je le na ta način mogoče, doseči trajnih uspehov. Duma naj nujnim potom reši proračun, da bo mogoče vse reforme izvesti. Vlada bo z vsemi močmi delala na to, da sc velika Rusija preosnuie in pomiri. Pri tem pa bo varovala »historiške ideale Rusije in si prizadevala, da napravi v deželi red.« Večina jc to izjavo sprejela molče, le desnica je aplavdirala. Nato se je oglasi! socialdemokrat Zereteli ter napadal vlado Stoly-pinovo. Stolypin je uvedel vojna sodišča, omejil tiskovno svobodo ter kmečko vpraša-šanje rcšil^ tako, da jc zadovoljil zgolj veleposestnike. Člani desnice ti pijejo: »Zadosti! Vim ž njim!« Predsednik pomiri poslance. Zereteli konečno izjavi, da je postavodajalna oblast nad izvršujočo oblastjo. To povzroči viharne proteste od strani desničarjev, katere predsednik (iolovin pomiri. X X X Moskva, 19. marca. Iz solidarnosti s štrajkuiočimi delavci in uslužbenci štrajkaio tudi delavci mestne plinarne. Mesto jc zagrnjeno v globoko temo. Ker nameravajo štrajkati tudi delavci v klavnici in vodovodu, preti Moskvičanom pomanjkanje mesa in vode. P e t e r b u r g. 19. marca. Na Finskem so se vršile volitve v deželni zbor na podlagi splošne, tajne in enake volivne pravice popolnoma v redu. Agitacija jc bila vzorna. Volivni rezultat se priobči koncem marca. Ruska vlada je sedaj definitivno izvedela, da se Finska pripravlja za odpad od Rusije. Zato je vlada poslala v Finsko dva pehotna in dva konjeniška polka. KMEČKI UPOR NA RUMUNSKEM. Bukarešt. 19. marca. V severni Ru-niuniji so izbruhnili kmečki nemiri v okrajih ,lassy in Suezava. Kmetje zahtevajo, naj se razdeli zemlja veleposestnikov in poženo iz dežele judovske pijavke. Najhujši nemiri so izbruhnili v Botušaniju blizu avstrijske meje ob Bukovini. Kmetje so zažgali judovsko predmestje in krvavo pretepli inde, ki trumo-ma beže v Bukovino. V Drohoju so planili kmetje na veleposestniške dvorce ter mogotce prisilili, da so obljubili, "prepustiti kmetom Srebrna Igla. (Iz zapiskov ne\vyorškega detektiva.) (Dalje.) »To je prav poseben slučaj, gospod,« rekel mi je. Gotovo veste, da dela scarpa razloček med razširjenjem in oteklino. S prvim izrazom zaznamujemo razteznost vseh kož, ki spadajo k žilam dovodnicam; pod zadnjim izrazom razumemo razteznost zunanje kože, vsled ločitve notranje in srednje. V tem redkem slučaju žila poči. Prav poseben slučaj, gospod, res prav poseben!« »Toda gospod zdravnik,« vprašal sem ga nato, »povejte mi samo, če je gospod Percival umrl naravne smrti, ali nc.« »Razume se, gospod, razume se. Toda vkljub temu c bil to poseben slučaj, prav poseben slučaj. Jaz nameravam o tem spisati razpravo za neki medicinski list. « Ni mi preostalo drugega, ko preiskovati pri hišnih poslih; toda tudi tam nisem dobil »iti najmanjšega vzroka za stimničeiijc. l/vedel sem sicer, da je gospod Percival večkrat kazal nejevoljo zaradi razmerja med hčerjo Ado in svojim tajnikom, vendar sc zato ni brigal nihče. Pokazalo se je tudi, da ic zapustil v testamentu vse svoje premoženje hčeri; le mlademu Massetu ie dal pet tisoč dolarjev. V slučaju, da se hčer omoži, pripade ves denar njenim otrokom in le če nima potomcev, dela lahko s premoženjem, kakor se .ii poljubi. Drugo jutro sem se vrnil v Nc\v York. Takoj ic prišel gospod Masset k meni in povedal sem mu rezultat svojih preiskovanj. Bil je popolnoma zadovoljen in sc je poslovil. Štiri mesece je preteklo od tega in jaz sem vso stvar že pozabil, kar dobim nekega jutra karto, da sta se Harry Markhani in Ada Percival poročila in da stanujeta sedaj v Bostonu. Vsled tega, ker sem žc slišal o razmerju med gospico Percival in gospodom Markhamom, me ni mogla ta poroka prav nič presenetiti, samo naglica se mi jc zdela nekako neprilična. Zopet ic poteklo leto a o Harry Mark-hamu nisem slišal ničesar. Pisal sem mu par vrstic, da mu voščim srečo v novem stanu in s tem se je najina korespondenca nehala. Nekega jutra, ko sem ravno hotel zapu-siiti stanovanje, naletel sem pri vratih na prijatelja Harryja. Zelo sem se začudil njegovi izpremembi. Njegov, nekdaj lepi obraz je bil zabuhel in ves pokrit v. rdečimi lisami, sledovi pogostnega uživanja močnih pijač, roke so se mu tresle, bil ic samo ostanek nekdanjega Harryja. Vendar me ie pozdravil z isto prijateljsko prijaznostjo, kakor nekdaj. Povabil sem ga. naj vstopi in naj stanuje pri meni. Kmalu setn izvedel od njega, da živi v zakonu zelo nesrečno, da se z ženo ne razume, da se ie vdal pijači iu, kar jc še slabše, tudi igri. Harry jc ostal pri meni tri dni; toda njegov obisk mi ni bil nič kaj všeč iu ga" tudi nisem prosil, da bi ga podaljšal. Vrnil sc je domov. Približno osem tednov pozneje me .ie obiskal zopet gospod Masset. »Gospod Brampton,« rekel .ie, brž ko ie vstopil, »gotovo se bodete spominjali, da sem vas pred enim letom prosil, da preiščetc način smrti mojega pokojnega deda. Danes sem prišel s podobno prošnjo.« »Res? Kdo pa jc umrl?« »Moja teta.« »Katera teta?« »Ali sc ne spominjate hčere gospoda Per-civala?« »Kaj? Gospa Harry Markhamova?« »Da, ona ie mrtva.« »Mrtva!« vzkliknil sem ves iz sebe vsled začudenja. »Toda to vendar ni mogoče!« »Vendar je tako. Umrla je predvčerajšnjim, na ravno tako skrivnosten način, kakor njen oče. Prosim vas, da stvar prav resno preiščetc; kajti prepričan sem, da se za tem skriva zločin.« »Ali mogoče kaj sumite?« »Ne. Preiskovalni zdravnik je bil mnenja, da je umrla gospa vsled razširjenja žile do-vodnice.« »Torej ic umrla na isti bolezni, kakor njen oče?« »Tako je.« »Takoj odpotujem v Boston. Sedai sem tudi jaz vašega mnenja, da sc mora stvar temeljito preiskati. Brž, ko me je gospod Masset zapustil, pripravil sem sc za odhod. Priznam, da sem se zelo čudil temu, kar sem bil ravnokar slišal. Ali bi bilo mogoče, da je Harry Markham. Ne, nisem si upal stavka končati. Nekaj ur pozneje sem že bil v hiši Mark-hamovi. Povedal sem mu odkrito namen svojega prihoda. Zdel sc mi jc zelo potrt in prosi! me je, da bi kar najskrbneje stvar prciskal. Moj prvi korak je bil, da poizvem čas smrti in vse k temu spada oče okolnosti: Dobil sem sledeča pojasnila: Gospa Markham je šla zvečer popolnoma zdrava spat. Ko ie prišla drugega dne zjutraj hišna pred gospciino sobo, našla jo je, kakor po navadi zaklenjeno. Trkala jc m trkala, pa odgovora ni dobila. Postala je nemirna in je hitela h gospodu, da bi mu povedala o položaju. Dobila ga je trdno spečega in ga je seveda takoj zbudila. Vstal je takoj in hitel k vratom goSpcjine spalnice. Ko ie tudi on trkal brez uspeha, .prosii ie pomoči sosede, ki so v sobo n lomili. Kliuč jc bil v ključavnici na znotranii strani. Našli so gospo vso mrzlo in trdo v postelji. Smrt je morala nenadoma nastopiti, kajti blazina in rjuhe niso bile prav nič zmečkane iu o nasilnosti ni bilo nikakega sledu. Ko ic gospod Markham zagledal mrtvo truplo svoje soproge, vrgel se je čez njo in ie jokal in zdihoval, kakor otrok. Okoli stoječi so ga z veliko težavo odtrgali in spravili i/ sobe. Kakor pri podobnih slučajih. se je tudi tu obvestila takoj sodnija. Razsodba mrtvaškega ogleda se ie glasila: Božja volja je bila, da je umrla.« Tako so mi poročali; moja dolžnost je torej bila, da se o resničnosti vsega tega prepričam. Šel sem v sobo, kjer e ležalo truplo, in jo popolnoma prciskal. Vrata so bila zaklenjena od znotraj: da bi prišel kdo skozi vrata noter, je bilo nemogoče. Soba sc je nahajala v tretjem nadstropju in ic bila obdana od streh bližnjih iu manjših poslopij. V bližini okna .ie visel zlomljen strelovod nenavadne debelosti, toda njegov konec ic bil svoja zemljišča. Ko ie prišlo vojaštvo, so se kmetje umaknili, a se kmalu nato zopet pri-valili na veleposestniške dvorce ter jih naskočili, potem pa v mestecu razbili vse judovske trgovine. En bataljon pehote je v diru korakal proti kmetom, toda ti so se šele umaknili, ko so oddali vojaki eno salvo v zrak. Vojaki so prijeli 18 kmečkih vodij. V Berczanih so kmetje judovske bajte popolnoma porušili. Vojaštvo je ustrelilo 5 izgrednikov, devet pa težko ranilo. Dozdaj ie pribežalo v Bukovino 2000 judov . B u k a r e š t, 19. marca. Prefekt v Jas-syju je dcmisioniral, ker mu vlada ni dala za preprečitev nemirov dovolj vojakov na razpolago. Ministrski predsednik Cantacuzene je dobil obvestilo, da bodo kmečki nemiri z vso silo izbruhnili spomladi, ko se odtaja sneg. Kmetje pripravljajo veliko akcijo proti oderuškim veleposestnikom in judom. Minister Bratiano je v poslanski zbornici izjavil, da bo treba izdati zakon proti veleposestnikom, ki glede na oddajanje zemljišč v najem sklepajo med seboj truste proti kmetom najemnikom. Judje so brzojavno prosili kralja pomoči, češ, da so kralju zvesti in miroljubni. Korno poveljstvo v Jassyju je upoklicalo vse rezerviste. Voltom* boj. (Dr. Susteršič o najnovejši zvezi dr. Trll-ler-Etbin Kristan.) Včeraj se je vršil v Bizoviku v gostilni g. F. Cerina izborno obiskani shod volivcev. Za predsednika jc bil izvoljen občinski odbornik, posestnik in gostilničar g. H. Cerin, za podpredsednika pa g. Luknar. Dr. Susteršič je v obširnem govoru razlagal delo Slovenske IJtidske Stranke, ki je med drugim priborila tudi, da ima sedaj ljubljanska okolica lastnega poslanca. - V svojem govoru se je dr. Susteršič dotaknil tudi socialnih demokratov ter je dejal: Socialna demokracija se je kazala in se kaže kot ljudstvu prijazna stranka. I ako je tudi v zadnjem času pridigovala, sedaj pa so socialnodemokratični voditelji svo o stranko na naravnost nečuven način predali liberalni stranki. Dejstvo jc. da so se socialnodcmokraški voditelji zvezali z liberalno stranko, da ji hočejo pomagati, da bi ta protiljudska stranka sai enega poslanca dobila na Kranjskem. Iu to so storili socialnodemokratični voditelji, ko je »Rdeči Prapor« še dne 15. marca pisal, da ie »liberalna stranka najslabša stranka, da liberalni stranki ni sploh nič verjeti,« »da je liberalna stranka za nič,« »da še za medicino ni več sposobna,« »ker še medicine več ne prenese«, da ie liberalna stranka nič vredna.« (Silno ogorčenje proti soc. dem.. Klici: Hinavci!) Socialni demokratje so že povodom zadnjega deželno-zborskega zasedanja prihajali na pomoč liberalcem in v zvezi z liberalci oropali delavcem volivno pravico za deželni zbor. Vse to iz sovraštva do našega verskega prepričanja. To sovraštvo vodi socialno demokracijo, ne pa skrb za zboljšanje delavskih razmer, ker sicer bi se socialni demokratje ne vezali z liberalno stranko, o kateri jc »Rdeči Prapor« še dne 15. marca pisal, »da je liberalna stranka sovražna ljudstvu,« da je »preošabna«, in da ji je »ljudstvo preordinarno«. Ker so se socialnodemokratični voditelji s to stranko zvezali, pokazali so, da nc govore resnice, da ni socialnim demokratom za ljudstvo, za resnico in pravico. Ako bi bilo socialni demokraciji res kaj za ljudstvo, ne bi zanašala cerkvenega boja in ne iskala bi zveze z liberalci. Slovensko ljudstvo bo tej zvezi žc znalo odgovoriti. Mi se, ničesar nc bojimo! Prav, da jc socialna demokracija vrgla z obraza svojo sleparsko krinko. Delavci, ki so živeli v dobri veri, da jim bo soc. demokraera kaj pomagala, spoznali bodo, da so bili osleparjeni, da so šli na led političnim sleparjem, kajti politični slepar je tisti, ki piše, da je liberalna stranka za nič, »da liberalni stranki ni nič za verjeti«, potem se pa s to stranko zveže! (Groinovito odobravanje!) Dr. Susteršič je nato pojasnjeval delo »Slovenske Ljudske Stranke« za kmeta, obrtnika in delavca. Vse tiste velike stranke, ki bodo tvorile z našo večino v državnem zboru, so se v svojih pripravah žc izrekle za tiste socialne reforme, katere naglaša S. L. S. Navdušeno je bila od vseh navzočih sprejeta n.ie- vendar toliko oddaljen od okna, da sc ni moglo po njem priti v sobo. Sel sem preiskovat truplo. Poteze na obrazu niso bile prav nič spačene; in čc bi nc bilo lice tako bledo, bi mislil, da gospa spi. Toda naenkrat sem skočil korak od postelje in malo jc manjkalo, da nisem od strahu zakričal: Prav nad srcem sem zagledal modro liso, veliko kot glavica igle. To ni mogel biti slučaj. Da bi se našlo eno in isto, brez vzroka, pri očetu in hčeri in na ravno istem mestu ne, to jc nemogoče. Nisem vedel, kaj mi je početi. Imam navado, da v takih trenotkih, ko mi ni vse jasno, o stvari par ur premišljujem, predno nadalje kaj ukrenem. Tudi sedaj sem tako sklenil, zapustil sobo, k er jc ležal mrlič iu šel v "bližnjo prijateljevo sobo. Sedel sem k mizi, podprl glavo z rokama in mislil, kako naj si stvar razložim. Toda ni se mi posrečilo. Citn več sem premišljeval, tem bolj se mi je vrivala misel, da je modra lisa edino sumljivo znamenje m da jc to znamenje najbrže naravno. Slednjič sem sklenil, da govorim o tem s kakim zdravnikom in sem hotel sobo zapustiti, ko zagledam na polici za knjige neko francosko medicinsko kn igo. Vzamem jo, nc da bi pri tem kaj premišljeval in knjiga se mi na gotovem mestu odpre kar sama. (Konec prihodnjič.) gova kandidatura. Govorilo je še več drugih govornikov, ki so povdarjali, da bodi odgovor na Hribarjevo kandidaturo, delo za deželno zavarovalnico: Predsednik g. Cerin ie z »Zivio« klici na dr. Šusteršiča zaključil lepo zborovanje. (Shod na Blokah) je bil včeraj popoludne. Natlačeno polne so bile tri sobe tamošnje posojilnice; navzočih je bilo gotovo do 300 volivcev. Shodu je predsedoval dež. poslanec g. Fr. Drobnič, ki je opisaval zlobne nakane in zvijače liberalnih nasprotnikov. Nato je bivši drž. poslanec dr. Žitnik obširno govoril o raznih točkah kmečkega programa, ki pridejo na vrsto v novem državnem zboru. PoHjal je med živahnim odobravanjem razne laži, ki jih trosijo liberalci o poslancih naše stranke. Tudi ta sijajni shod je pokazal, da je notranjsko prebivalstvo v resnici zavedno, ker pozna svoje prijatelje in nasprotnike, ki se mu prilizujejo v ovčjih kožah. Prejšnjo nedeljo je bil na Blokah menda g. Cbam v spremstvu nekaterih Ložanov in Staroložanov. Kvasil je menda na shodu take liberalne neslanosti, da je bilo sram celo navzočih liberalcev. Za protikandidata Deklevo se je menda vzdignilo devet rok. Slava zavednim Blo-čanom. (Shod v Starem trgu) pri Ložu minolo nedeljo popoludne je bil mnogoštevilno obiskan ter se je sijajno izvršil. Zbranih je bilo nad 300 zavednih in pogumnih volivcev. Shodu je predsedoval g. Peter Hauptman; bivši državni poslanec dr. Žitnik je dve uri poročal o delovanju bivšega in nalogah novega državnega zbora s posebnim ozirom na kmečki stan. Mej burnim odobravanjem so volivci izrekli svojemu bivšemu poslancu zaupanje in odobrili njegovo kandidaturo. Na shodu je govoril tudi deželni poslanec Fr. Drobnič ter mej glasnim pritrjevanjem zavračal razne napade liberalcev proti naši slov. ljudski stranki in njenim poslancem. Dopoludne isti dan so menda v ožjem krogu nekje zborovali liberalci. (Na razna vprašanja iz litijskega okraja) odgovarjamo, da priredi „S. L. S." shode po vseh večjih krajili litijskega, radeš-kega in višnjegorskega okraja, pri katerih se predstavi tudi g. kandidat. (Volivni shod v Miniah.) V nedeljo do-l>oldiie se je vršil volivni shod za hinjsko faro na Hribu v župnišču. Predsedoval je trgovec Šporar. Nadučitelj Primožič je govoril o novem volivnem redu in jc predstavil kandidata. Državnozborski kandidat Jaklič jc razvil program S. L. S. Župnik Zbašnik jc priporočal kandidaturo Jakličevo, ki jc bila z navdušenjem sprejeta. Volivec Sever je priporočal kandidatu skrb za cesto, ker vsa Krajina nima pedenj dobre ceste. Jaklič je obljubil, da se bo potrudil tudi za Krajino kaj doseči. Ceste spadajo v delokrog deželnega zbora, na čegar dnevnem redu je volivna reforma za deželni zbor. To se mora najprej izvršiti, ker drugače se za kmeta v deželnem zboru ne da kaj prida doseči. Od drobtin, ki sc kmetom ondi dele, kmet nc more živeti. Shod je trajal do dve uri. (Sv. Helena.) Sv. Jožefa dan ob 1. uri se ic pri nas ob obilni udeležbi zvršil volivni shod. Po daljšem govoru dr. Kreka se je pričel razgovor o domačih potrebah: o mlekarni, pletarski šoli, mostu čez Savo in regulaciji Save. Zborovalci so se razšli v veseli nadi, da ta prvi politiški shod ni bil zadnji na lepem šenthelenskem gričku. (Dol.) V prostorih izobraževalnega društva smo imeli včeraj ob treh shod pod predsedstvom vrlega društvenega predsednika. Vsi prostori so bili nabito polni. Dr. Krek je pojasnjeval, kakšne dolžnosti čakajo volivce, poslance in stranke po uvedbi splošne in enake volivne pravicc. Vsah zborovalec je dobil vtis, da ostane Dol, kakor je bil dozdaj, ves v taboru S. L. S. (V Grahovem) je bilo včeraj na shodu S. L. S. navzočih 150 mož. Zborovanje se je vršilo v Ogrinčevi gostilni. Predsedoval jc g. Jakob Marolt iz Žirovnice. Poročala sta kandidat Gostinčar in dr. Pegan. Kandidatura Gostinčarjcva je bla navdušeno sprejeta. (V Naklem) se je vršil v nedeljo v Spa-novi gostilni mnogoštevilno obiskan shod zaupnikov S. L. S. Za predsednika je bil izvoljen g. drž. poslanec Jožef Pogačnik, ki je v poljudnih besedah razjasnil pomen no-\ liga volivnega reda za kmetski stan. Nato je predstavil svojega naslednika za ta okraj g. Franca Demšarja, kot kandidata S. L. S., ki je pojasnil svoj program. Kandidatura jc bila soglasno sprejeta. (Liberalni shod v Logatcu.) Vendar enkrat. Ferjančič je govoril! Sedaj bo našega kandidata gotovo zadela kap. Shod je bil značilen za položaj liberalne stranke na No-tran skem. Vstop je bil dovoljen le proti povabilu. V Kramarjevcm hotelu se jc zbralo do največ 150 mož, med njimi skoro vse uradništvo, nekaj liberalnih visokošolccv in podobnih sestavljajoči!) elementov naše umirajoče stranke. Nastopil jc dolgi Ferjančič, da govori svoj politični posmrtni govor. Navzočim se jc videlo, da glavni smoter njih prisotnosti je Ic shodu sledeča otroška predstava in prosta zabava ob zvokih tamburic. Otroška predstava jc veliko boljše uspela, kot pa shod, kar so zbrani tudi glasno dokumentirali. Ko e bila predstava končana, jc prišel v dvorano tudi Ferjančič očividno deprimiran. Pred Ferjančičctn pa jc imel svoj shod Kopač s svojim asistentom Kristanom iz Idrije. Govoril je take neslanosti, da so se mu smejali vsi, ki so ga poslušali. Gotovo ie. da Konač ostane le »Ziihlkandidat« in da niti njemu, niti liberalnemu kandidatu tudi zaupni shodi proti povabilom nič ne pomagajo. (Šmarje pri Jelšah.) Dr. Anton Korošec enoglasno proglašen za našega kandidata. (Rogatec-Slatina.) Dr. Anton Korošeč enoglasno proglašen za kandidata. (Kandidatura dr. Antona Korošca.) Iz Kozjega smo danes zjutraj prejeli naslednjo brzojavko: Zaupniki vseh občin kozjanskega okraja so soglasno proglasili dr. Antona Korošca za svojega kandidata. (Zaupni shod »Kmečke zveze- v Celju) se je včeraj vršil ob veliki udeležbi. Navzočih je bilo nad 1200 mož in so po dveinpoluruem zborovanju izvolili svojim kandidatom z večino proti 7 glasovom gospoda dr. F. Povale-ja, c. kr. fin. nadkomisarja in veleposestnika v St. Jurju ob Južni železnici. Nekateri pristaši »Narodne Stranke« so hoteli s silo v dvorano, a ker niso mogli, so zunaj vpili: Živijo Roblek, fej »Kmečka zveza«! žvižgali so nekaj časa, potem so se pa podali k svojemu shodu v spodnje prostore, kjer so imeli par ženic, ki so čakale može — zaupnike in pa svoje brate iz Žalca; kmalu pa pridrviio zopet gori in pri vsakem odpiranju vrat od dvorane, zavpijejo: Živijo Roblek. To se jc vršilo do konca shoda, ki je bil končan ob tri četrt na 4. uro. Nato sc postavijo spodaj na dvorišču na obe strani, kjer so stali ob strani kot straža. Ko so naši zaupniki odhajali, so nasprotniki žvižgali, mahali s pestmi, palicami in vpili »Fej!«, tako, da ic bilo hujše, kot takrat, ko so bili Cehi v Celju. Celo Nemci so sc zgražali ob takih surovostih. Dne 14. maja slovenski kmetje tc surovosti že poplačajo. (Jaki č na shodili.) Na volivnem shodu v Ambrusu v nedeljo dopoldne so govorili nadučitelj Primožič, župan Mustar, Jaklič in župnik Vondraček. Popoldne sta na shodu v Zagradcu govorila nadučitelja Primožič in Pirnat ter Jaklič. Na obeli krajih vse navdušeno za kandidata Slov. Ljudske Stranke. (»Narodna stranka« v Slovenjem gradcu pogorela.) Iz Slovenjega gradca nam poročajo- Javni volivni shod »Narodne stranke« se jc preložil v shod zaupnikov iz raznih pisarn. Pet zaupnikov je kandidiralo Vinko Je-žovnika, Stiker in Božič sta mlatila razne prazne fraze. Pečnik in Krolmc sta med hruščem izjavljala: »Narodna stranka pogorela !« (Liberalni shod v Koinnu.) Shod v Komnu .ie bil včeraj po blagoslovu. Udeležilo se ga je kakih 300 ljudi, ki so šli večinoma od blagoslova. Predsedoval je komenski župan Svara. Štrekelj je nekaj bral s papirja, Treo je priporočal Štreklja in vpil, da so klerikalci »farški prst.« K sklepu je pozval zborovalce naj vzdignejo roke, pa ie bilo malo šteti, ker ie bilo na shodu mnogo mladoletnih in mnogo naših. Liberalci bodo te tudi šteli med svoje m povečali število zborovalcev. Kak ie pravi položaj, bo pokazal 14. maj. Takrat vsi na-volišče! Ni se treba nikogar bati! (Kandidatura kneza Auersperga.) Vojvoda kočevski, knez Aucrspcrg, kandidira v »svoji vojvodini« proti krščanskosocialnemu kandidatu prof. Obergfollcr. Knez se proglaša v manifestu na svoje podložnike za agrarca in hoče, »da sc ljudstvu vera ohrani.« A ta kandidatura ima svojo zgodbo. Ko so šc upali, da zmaga v Kočevju liberalec, ni hotel knez Auerspcrg sprejeti ponudene mu kandidature. Ko je pa videl, da zmaga krščanski socialcc, je nastopil proti njemu v lastni osebi, da ga podere. Toliko je visokim knežjim osebam ležeče na tem, da bi krščanskim socialceni od-grizli en mandat. Knez Aucrspcrg bo prišel 22. aprila osebno kandidirat v Kočevje. Ker pride tudi dr. Gessmann, bomo doživeli v Kočevju zanimivo borbo med liberalnim aristo-kratom in krščanskim socialceni. Kočevski »Bauernbund« menda nc bo kneza volil. Sicer ima pa knez Aucrspcrg sedež v gosposki zbornici, čemu sili med poslance? (Cez 2000 kandidatov) jc že priglašenih za 510 državnozborskih mandatov. Koliko jih bo šele, kadar slovenski liberalci postavijo vse kandidate? (Agrarci in socialni demokratje na Češkem) so v najhujšem boju. Agrarci v velikih množinah širijo brošure, v katerih je dokazano z izreki socialnodcmokraških voditeljev, da dela socialna demokracija na uničenje kmetskih posestnikov. (Dalmatinski Srbi) so v zadregi za kandidature. Dosedanji poslanec dr. Kvckič nikakor neče sprejeti mandatov; ponudili so ga dr. Baljaku, ki je tudi odrekel. Baje bo sedaj vendarle Kvekič kandidiral. — O nedeljskem liberalnem shodu v ,,Mestnem Domu" se nam poroča, da v poročilu omenjeni Goršič ni bil čevljar Ooršič, ampak neki drugi Goršič. Toliko resnici na ljubo, da se čevljarju g. Goršiču pri tej zamenjavi ne bo delala nobena krivica. Dnevne novice. Cestni odbori. Deželni odbor je imenoval kot svoje zastopnike v cestnem odboru za okraj Logatec g. A. Kovšca, župana v Planini, in g. Janeza Mihevca, posestnika v Čev čah pri Logatcu; za cestni odbor Lož g. Franc Modica z Lahovega in gospoda Ivana Modica iz Nove vasi pri Blokah. Cesta Št. Peter-Trnje Javornik-Lož-Žirovnica. Od Trnja na vrh Javornika je zgrajena ?e jako zložna, pet metrov široka cesta, za katero sta dovolila vlada 5000 kron in deželni zbor 10.000 kron p dpore. Cesta pa doseže svoj nameravani namen, ako se podaljša z Javornika na eni strani proti Staremu trgu in Lom. na drugi proti Žirovnici in Grahovemu. Ta cesta bode velikanskega gospodarskega pomena za lastnike gozdov i. d. Z ozirom na to je deželni zbor na predlog poslanca Žitnika v zadnjem zasedanju sklenil, naj se ta cesta, ko bode dograjena uvrsti med deželne ali okrajne ceste, dovoli naj se nadaljna deželna podpora za cesto in šliri kapnice ob cestni progi. Kakor se nam poroča, je sedaj deželni odbor v svoji seji dne 18. marca sklenil predlagati dež. zboru za nadaljevanje cestne zgradbe še 30.000 kron deželne podpore in za štiri na 20.000 kron proračunjene kapnice 25 odstotkov. Ker je obč. zastop v Starem trgu pri Ložu v ta namen že sklenil prispevati 50.000 kron in bode deželna agrarna komisija brez dvoma izposlovala tudi primerno državno podporo, je nadaljevanje ceste v označenem smislu zagotovljeno. Novi predpisi za finančno stražo, izšla so nova določila za finančno stražo. Zvišajo se aktivitetne doklade in izboljša se tudi starostna doklada ob slučajih, ako se pretrga službena doba. Pokojnine se izboljšajo tako, da se bo računalo službeno leto za 16 mesecev. Tudi pristojbine za preselitev in pavšalije se izboljšajo. Olajšajo se predpisi glede na nedeljski počitek, službe proste dni, dopuste i. t. d. Sprejem v finančno stražo, povišanje v službi, podelitev višjih šarž in naslovov se osredotoči kakor sploh vse personalne zadeve pri deželni finančni oblasti. Kazenski odpust iz službe se zamore določiti le po finančni deželni oblasti in sicer po sklepu komisije. Disciplinarne kazne se modernizirajo. Uniforme se izpremene. Nadalje se olajšajo in modernizirajo predpisi glede na lažjo službo, omeje se p;sanje in sitnosti strankam. — Nedopustni dostavki na tiskovinah, katere se razpošiljajo potom pošte. Poštna uprava nam poroča: Opazilo se je, da se skušajo trgovci tako izogniti zvišani poštnini za loko pisma, da se poslužujejo dovoljenja dostavljati tiskovinam pisane stavke v obsegu petih bosed na nedopusten način, česar posledica je, da se zavračajo dotične pošiljatve. Radi tega se občinstvo v svojo lastno korist na to opozarja, da je po tarifu glede pisemske pošte samo dovoljeno dostavljati tiskanim vizitnicam pozdrave, voščila, zahvale, sožalja ter druge izraze vljudnosti v največ pet besedah; obenem se naglaša, da se tiskovine z nedopustnimi spremembami in dostavki ne odpošiljajo in po okoliščinah lahko povzroči dohodarstveno kazensko postopanje. — Umrl je na Vrhniki g Alojzij Viditz, c. kr. stotnik v pokoju. Zaročil se ie dr. Iv. Benkovič, odvetnik v Brežicah, z gospodično Mici Šilar v Zagrebu. Iskreno častitamo! Pasivni odpor pripravljajo dunajski poštni uslužbenci in oficianti za Velikonoč. Stavke na Dunaju. Na Dunaju jc kakih 50 pekovskih mojstrov ugodilo pomočnikom. Peciva nc primanjkuje, ker ga dova-žajo iz Brna in Požuna. V tvornico Anker kruha se je prijavilo za delo nad 100 delavcev. Policija je odstranila letake, s katerimi so protestirali delavci »Anker« tvornice proti terorizmu, ki ga vrše organizatorji dunajske pekovske stavke. V Lincu so demonstrirali peki pred nekim uredništvom, ker je priobčil list inserat, da se iščejo peki za Dunaj. — Stavkajo krojačice in krojači za ženske obleke. Pridružili so se jim tudi mojstri damskili oblek. Slovensko gledališče. Molče trobenta slavo g. »intendantu« oni del gledališkega občinstva, pri katerem je mislil, da ima kaj zaslombe. O tem se je lahko uveril včeraj popoldne, zlasti pa zvečer. Bila je nema, ali vendar tako glasna nezaupnica njegovi spretnosti. Občinstvo je pač sito do grla njegovega repertoarja, pa enostavno ne pride. Aboncntje so itak davno na tihem kleli, ker so morali vedno prebavljati pogreto kašo. In včeraj popoldne milostno dovoli gosp. »intendant« zboru benefico ter peto vprizoritev »Evangeljnika«, ko je moral že vnaprej vedeti, da bo gledališče prazno. Zbor bi bil pač zaslužil kako dobro večerno predstavo. Opera se je pela prilično dobro. Vlogo Kozobrada je prevzel Kranjc, ki bi bil boljši, če bi jc nc bil pel preveč zase, ampak tudi za občinstvo. Režiser Ranck je bil močno prehlajen. Prav dobri so bili pl. Rezunov, Oufednik ter Prochazkova in Reissova. Zbor ima v operi le en večji nastop, ki je bil dober. Glede orkestra pa nočemo ničesar reči. Zvečer sc je ponovila Nučičeva dramatizacija »Antonio Gledjevič«. Celo sezono je imel gosp. »intendant« čas vprizoriti to delo, pa nc! »Gizdavke« ali pa »Arležanka«, katere skoro četrtletje nikdo več ne igra, ima o prednost. Tak mednarodni kozmopolitizcm! Domača izvirna dela sc pušča šele potem, ko ga zbodemo mi, — da propadejo konec sezone. Zakaj jc bilo včeraj zvečer gledališče prazno? Kie je bila včeraj večer ona inteligenca, ki ima vedno polna usta praznih fraz? Opazili nismo niti slavnega kritika »prof.« Fr. K. Lože prazne, parter prazen! In vendar je delo dobro, tudi igrano je bilo boljše kot pri premiieri, bolj zaokroženo in nekoliko opiljeno. Nučič jc bil v svojem elementu in siccr brez pretirane sentimentalnosti. N egovi nastopi so bili krepki in jasno začrtani. Vlogo Bazilie je prevzela mesto obolele I Taborske gospica Noskova, ktere nastop je bil prav srečen in smo bili prav zadovoljni. Splošno ne moremo nikomur odrekati priznanja. Tudi režija je bila dobra. Ij Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. Ravnateljstvo, ki se bavi s pospeševanjem obrti, je v sporazumu z zastopniki deželnih odborov, trgovskih zbornic in obrtnih društev sklenilo ustanoviti štiri nove urade za pospeševanje obrti in sicer v Lincu, Solnogradu, Tropavi in Ljubljani. Ij »Narodova« gonja proti poštenim ljudem. — Boj v uredništvu »Slov. Naroda«. Ze več mesecev napada »Slovenski Narod« gostilničarja g. Dachsa, ki ima svojo restavracijo v Plori anskih ulicah, ki ne stori nikomur nič žalega in ki se s svojo gospo soprogo pošteno trudi, da bi svojim gostom dobro postregel. Tega poštenega moža pa je vzel na piko »Slovenski Narod« le radi tega, ker g. Dachs noče brezpogojno verovati v nezmotljivost ljubljanskega magistrata. Ker Dachs noče sprejeti te »dogme«, katero hoče vsiliti »Narod« Ljubljančanom, maha »Slov. Narod« s koloni po njem. Pred meseci je »Slov. Narod «priobčil notico, da služi pri Dachsu neka deklica za natakarico, ki Dachsu dolguje 181 gld., da je dekle kleče prosilo gospodarja, naj jo pusti stran, a da ji je gospodar rekel: »Dokler nisi poplačala dolga, ne smeš stran.« »Narod« je napadel g. Dachsa, da dekle ne sme nikdar na prosto in da nc sme niti enkrat na teden na sveži zrak. Tako je »Narod« g. Dachsa — obrekoval, kajti pokazalo se je, da so dekle nekateri gospodje, ki so to dali v »Narod«, hoteli zvabiti na »sveži zrak« in da dekle samo ni hotelo iti ž njimi, sicer pa ima prost izhod. Pošteno dekletce le noče spremstva takih gospodov in gre najrajše na izprehod z Dachsovo rodbino. Nikdar ni gospodična g. Dachsu rekla, da želi proč, kar se pa tiče dolga, se jc pokazalo, da jc ta dolg nastal, ker omenjeno dekletce ni hotelo poslušati svaril in je samo kreditiralo nekaterim gospodom a la Vladimir Levstek in sličnim cvetovom »Narodove« inteligence. Imena tistih, ki gospodični še sedaj niso plačali dolgov, so v našem uredništvu z njihovimi l.lubavnimi pismi na razpolago. »Narod« je bahato pisal, da se vrši proti Dachsu preiskava pri obrtni oblasti in pri sodniji, no ti preiskavi sta pa lc dognali, da je bil g. Dachs popolnoma po krivici obreko-van in da je »Narodova« pisarija bila navadna nesramnost. Ta blamaža »Narodu« ni bila dovolj. Napadati je pričel sedaj tudi gospo Dachsovo, katero spoštuje vsak, ki je imel kdaj priliko obiskati Dachsovo gostilno. V petek je priobčil »Narod« neki podlistek, v katerega so preko pisateljeve volje v »Narodovem« uredništvu pritaknili vmes napad na gospo Dachsovo ter jo smešili kot »jezikavo krčmarico«. Gospa Daclisova jc šla v soboto v »Narodovo« uredništvo in ondi zahtevala, naj se ji pokaže dotični rokopis. »Narodovi« uredniki tega niso hoteli storiti, ker bi se tako pokazalo, da so oni izvarili napad na gospo, ki jim nikdar nič žalega ni storila. Gospa je bila upravičeno ogorčena ter jc proti urednikoma Pustoslernšku in Begu zaklicala: »Tega mi pa le ne morete očitati, da bi bila nepoštena. Jaz nisem še nikdar nobenega okradla.« V tem trenotku skoči iz druge sobe g. Malovrh, katerega gospa prej še opazila ni, ter prične gospo s čevl.ii suvati v trebuh in v, noge. Gospa je bila kar presenečena ob tem napadu v uredništvu glasila slovenske inteligence. G. Malovrh se je drl: »Ven, ven!« neki urednik je gospo zagrabil za rame, a jo izpustil, ko je tekel — Pustoslcmšck po hlapce. Celo »Narodno tiskarno« so ti ka-valirji hoteli dvigniti na napad proti neoboro-ženi — ženski! Gospa je zaklicala: »Mene ne bodete Vi ven metali, vas bodo pa — še drugi od tu ven vrgli, še na bož ih potih bodete prosjačili.« Gospa se je obrnite, da bi šla, ko jc bila pa v vratih, skoči nanjo zopet Malovrh, da bi jo vrgel po stopnjicah, gospa sc pa obrne, priloži Malovrhu zaušnico in steče po stopnjicah. Ko je gospa videla, da se Malovrh vrti na vrhu stopnjic, ker jc izgubil cvi-ker, zaklicala mu je: »Sedaj pa išči svoj cvi-ker!« ter odšla. Tako smo opisali ta prizor, kakor se je vršil. Gospa Dachsova se je morala včeraj vsled bolečin vleči v posteljo. Kakor se vidi, je »Narod« z napadi na ženske uvedel posebno uredniško taktiko, ki pri njem nikakor ni nova. Napadal je že večkrat posebno delavke iz tobačne tovarne, ko pa smo ga ini zavrnili, bile so nakrat ogorčene »Narodove« dame. Ko se jc zadnjič oženil g. Gostinčar ml., napadel ie list slovenske inteligence njegovo nevesto, češ, da je »starikava«, ko pa smo mi omenili, da jc Tavčarica šc bolj starikava, bili so — ogorčeni liberalci na nas. Ob taki »Narodovi« taktiki svojim somišljenikom in somišljenicam ne moremo za-braniti, da si v svojem ogorčenju poišče o v »Narodovem« uredništvu sami zadoščenja. Enkrat smo preprečili, da ni pred »Narodovo« uredništvo prikorakala cela tobačna tovarna, drugič pa tega ne bomo več. »Narod« naj Ic nadaljuje svojo taktiko in svoje surovosti — trpel bo sam! Ij Izvanredno zborovanje železniških uradnikov ljubljanske skupine južne železnice, ki se je vršilo včeraj v hotelu »Južni kolodvor«, jc bilo mnogoštevilno obiskano. Otvoril je zborovanje predsednik ljublj. skupine Negovetič ter pozdravljal kolege, zlasti odposlanca Gorice, Stroja, ter Maribor-Gradca, Kejžarja. Zastopani so bili: Zalog. Litija, Zagorje, Hrastnik. Trbovlje, Zidan most, Postojna, Rakek, Št. Peter in od državne železnice: Jesenice. V nadaljnem govoru pojasnjuje Negovetič namen zborovanja z ozirom na dopis dunajske skupine. Gre se za nameravano regulacijo plač. Generalna di-rekci a je pripravljena storiti le nekaj malenkostnega; zato naj popred izve želje uradni- štva z ozirom na delo in trpljenje, ki ga imajo vsi brez izjeme zlasti v najtežji eksekutivni službi. Uradnik dela pri južni železnici po 18 ur na dan, in vedno stoji v kriminalu. Načelnik na progi je kot priklenjen pes. Južna železnica mora pošteno delo pošteno plačati! Železniški uslužbenci so šc vedno pri enaki plači; to hočemo, da se plače urede, ne pa kakih podpor, takozvanih »Trinkgelder«. Vsi bodimo v bojnih vrstah kot en mož. (Živahna pohvala.) Referent Borštnar pravi, da je pred leti (1900) južna železnica »izboljšala« plače za — 4 goldinarje ('!), januarja 1905 pa se je dala dvojna plača. To je vse! Potem se je pa to še hvalilo 'v časopisih, — taka regulacija! (»Slovenec« je in bo vedno zavzemal stališče za uslužbence trpine proti kapitalistični južni železnici. Opomba por.) Naša zahteva jc stara in vedno enainista: izboljšanje za 400 kron. Treba bo delpgatov za zborovanje na Dunaju. Konečno se sklicuje govornik na železniškega ministra Dcrschatto, ki je sam dejal: Organisicret euch! Nato se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več govornikov. Prvi(Vrstovšek) je dejal. da se čuje, da hoče južna železnica dati v izboljšanje plač 10% stanarine. Po tem bi dobil n. pr. asistent celih 18 goldinarjev! Proti temu je treba energično nastopiti. Drugi govornik (Kejžar) pozdravlja zborovanje kot odposlanec skupine Maribor-Gradcc, ter izjavi, da se zadovolje samo z regulacijo 400 kron. Boji se. da se dela na Dunaju pod klobukom. Železnica se bo morala posvetovati z uslužbenci samimi. Dne 7. aprila naj se skliče zborovanje v Mariboru, ki naj se ga udeleže vsi kot en mož. Financijelno poginiti nočemo, zato ne moremo biti zadovoljni s štirimi goldinarji. (Odobravanje.) Delegat Gorice (Stroj) protestira proti nameravanemu zborovanju na Dunaju dnč 23. t. m., hoče da se to vrši v Mariboru ter se strinja z zahtevo regulacije 400 kron. Vcrstovšek konstatira, da se na Ogrskem gibljejo sumljivi valovi, zato posredujejo pri nas razni krogi. Sedaj je prilika za energično postopanje. Resolucija ki jo sklenemo, mora imponirati. V nadaljni debati, pri kateri se ie oglašalo več govornikov, sc ie govorilo glede vdeležbe dunajskega zborovanja in stilizacije resolucije. Ta zahteva in določa: 1. na dunajsko skupino se brzojavlja, da se zahteva preložitev dneva zborovanja; 2. zahteva sc edinole zvišanje plač za 400 K; na druge nasvete ali predloge naj se nc spušča, a pri tem obdrži zahteva, da ostanejo »derzeitige Vorriickungstermine«; 3. ta sklep naj se javi vsem skupinam. Delegata bodeta Stefin (Zidan most) za progo in Borštnar za Ljubljano. Delegatoma se izreče v naprej popolno zaupanje ter se jima puste proste roke. Sklene se medsebojno udeleževanje skupin ob sestankih, in na predlog Smuča tudi z onimi državnih železnic. Nadalje sc določi še shod v Mariboru, ki se na vsak način vrši. Predsednik Negovetič se zahvali za številno udeležbo ter poročevalcema »Slovenca« in »Rdečega Praporja«. »Narod« ni poslal svojega poročevalca, kar je vzbudilo splošno ogorčenje. Ij Umrl je v Gradcu v pondeljek zvečer v bolnišnici usmiljenih bratov gosp. Anton Kocijan, doma iz Ljubljane, brat P. Otona Kociana, kapucina v Lipnici. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 2. uri. lj Mestna policija je prijela v ponde ljek popoldne dva individua, ki sta beračila po mestu. To je tuja gosta tako Unenadilo, da sta začela policijska organa psovati z različnimi psovkami. Eden se je izdal za 27letnega Oskarja Miillerja, vpokojenega nizozemskega vojaka, ki se je bojeval v Afriki, drugi pa za gledališkega igralca Friderika Conserkeja iz Dirschaua na Nemškem. Mtiller je bil v zaporu tako silovit, da so ga morali obleči v prisilni jopič. Poskušal se je tudi obesiti v zaporu na ramnice. Oba so izročili sodišču. lj Občni zbor »Pogrebne bratovščine sv. Jožefa« sc jc vršil včeraj ob 4. uri popoldne v »Prosvetini« dvorani. Bil je jako buren. Otvori ga predsednik Skubic, ki podeli besedo tajniku Breskvarju, da prečita zapisnik o zadnjem občnem zboru. Kocmur zahteva, naj obravnava občni zbor takoj zadevo o reviziji iz prejšnjih let. Gartner sc protivi, nakar se prečita zapisnik o zadnjem občnem zboru in se vzame na znanje. Gospod Breskvar nato poroča o denarnem poslovanju prejšnjega odbora. Gospod P. Velkavrh je prevzel premoženje 19. marca 1898 skupaj 2485 gld. 98 kr. Od 19. marca 1898 do 19. marca 1900 jc bilo denarja skupaj 5488 K 28 h. Dohodki od 19. marca 1903 so znašali 2827 K 78 h. Prejšnji odbor je pa izkazal dohodkov v višini 3560 K 60 vin. Stroški so pa znašali 2831 K 83 vin., jc bilo torej primanjkljaja 4 K 05 vin. Od marca 1901 do 19. marca 1902 jc bil izkazan preostanek 932 K 71 vin., a v resnici ga je bilo le 376 K 20 vin., preveč se je torej izkazalo 556 K 51 vin. V denarni knjigi so bili izpuščeni od 19. majnika 1906 do 2. junija 1906 in sicer 28. majnika vstopnine Skubic Janez 16 K, Skubic Johana 20 K, 29. majnika Kocmur Alojzij 12 K. 31. majnika Margareta. Pu-reber 5 K, 2. junija Slavka Gertncr 16 K in Neža Gertncr 16 K. 28. majnika Skubic Janez in Johana letni donesek 2 K 40 vin., 2. junija Gertncr Slavka in Neža 2 K 40 vin., skupaj 138 K 80 vin. S hranilnimi knjižicami dvignjene in nikamor vpisane svote od 14. septembra 1899 do 15. januarja 1906 so znašale 2.279 K 15 vin. Dne 5. julija 1902 so dvignili Jožef Adam knjižico št. 185.420 v vrednosti 1.234 K 65 vin. dne 10. junija 1906 je sporočil g. Velkavrh, da ic sprejel od o. Jožefu knjižico Adam 925 gld. Vse premoženje bi bilo moralo znašati 13.984 K 50 vin., novi odbor je pa prejel 10.286 K 34 vin, znaša torej pri- manjkljaj 3.698 K 16 vin. Po notarskem aktu ie skazano premoženje v gotovini 10.436 K 34 vin., v resnici ga pa ie bilo le 10.286 K 34 vin., ker se je dvignilo dne 15. januarja 1906 na hran. kuj. št. 9433 150 K. Pri Adamovi knjižici na občnem zboru dne 10. junija 1900 je sporočil Pavel Velkavrh, da je imela ista vrednost 925 gld., iz katere je dvignil in naložil lc 450 gld. na isto knjižico, kateri je primanjkoval prej ta znesek. Te knjižice ni nikjer. Preostanek 475 gld. je naložil na drugo knjižico in ta se izkazuje pod št. 254.190 in sicer je naložil 475 gld. dne 5. januarja 1899. Dne 16. junija 1906 je prejel g. Zore od g. Velkavrha gotovine 6 K 56 vin., toraj znaša pravi primanjkljaj .3.692 K 60 vin. Na občnem zboru 19. marca 1904 naznanjene knjižice »Ljudske hranilnice« za vsakdanje potrebe v znesku 1.200 K tudi ni. Isto leto so imele knjižice sledečo vrednost: »Ljudske hranilnice« št. 9433 900 K, »Ljudske hranilnice« št. 2636 2.100 K, »Kranjske hranilnice« št. 254190 5.000 K. lz tega sc razvidi, da mora gotovo biti še ena knjižica od »Ljudske hranilnice«, ako je bilo resnično poročilo na občnem zboru 19. marca 1904. Iz hranilnih knjižic sc .ic dvignil denar sledeče, ki se ni nikjer vpisal med dohodke: »Ljudske hranilnice« št. 2636 dvignili 14. septembra 1899 Primož Velkavrh 300 K. 2. julija 1901 brat Edmund Vehovec 300 K, 2. oktobra 1902 Primož Velkaverh 200 K, 2. julija 1903 Primož Velkaverh 400 K, knjižica »Ljudske posojilnice« št. 9433 dne 15. januarja 1906 Primož Velkaverh 150 K. dne 2. januarja 1901 Primož Velkaverh 525 K 56 vin., 22. marca 1902 brat Edmund Vehovec 200 K 94 vin., 2. julija 1903 Primož Velkaverh 202 K 65 vin. Iz tega .ie razvidno, da znaša nepojasneni in nepokriti primanjkljaj 3.692 K 60 vin., ne vračunivši knjižice z 1.200 K, katere ni. Od tega primanjkljaja se mora še odbiti 525 K 56 vin., namreč dvignene obresti. Končno torej primankuje 3.167 K 04 vin. Prejšnji odbor je dolžan, da da pojasnilo in to tim bolj, da se odstrani vsako sumničenie do prejšnjega odbora in da se določi pravi stan društvenega premoženja. Novi odbor je prevzel le 10.286 K 34 vin. gotovine, s katero je pričel delovati in jc moral plačati še za starim odborom 221 K 38 vin. K besedi sc oglasi g. Kocmur, ki navaja, da jc dal bratovščini na razpolago frančiškanski samostan, da sta vodila posle dva brata. Sodnija je preiskovala takoj vso stvar. Državni pravdnik je preiskava! štiri mesece iu čez in končno so ustavili preiskavo. »Slovenski Narod« .ie vlačil celo leto stvar. Starega odbora ne zadene nobena krivda. Mogoče, da se kaj ni vpisalo, ker so se brati menjali. Breskvar: Glede na kaz. preiskavo se mora omeniti, da so se izročile vse društvene knjige na zahtevo prejšnjega pol. načelnika policiji, ki jih je odstopila državnem pravdništvu. Državni pravdnik ie izročil stvar preiskovalnemu sodniku, a kazensko postopanje sc je ustavilo, ker se je dal prejšnjemu odboru na občnih zborih absolutorij. Tu sc ne gre za nobeno osebnost, gre se za stvar. Zore: Tu se ne gre nič za č. očete frančiškane, gre se za prejšnji odbor. Frančiškani niso imeli nič opraviti z bratovščino. Le dva brata so dali na razpolago kot pisača. Odbor in predsednik naj bi ju poučila. Gosp. Velkaverh je podpisaval račune in on je odgovoren. Kocmur pojasnjuje zadevo. Vplačani denar se je dajal v škatUico. In skupna vsota se je vpisala. O kaki goljufiji ni govora. Lepše bi bilo, da bi ta stvar ne povzročila toliko hrupa. Breskvar predlaga, naj izjavi občni zbor, če je bil primanjkljaj ali ne. Prične sc burno glasovanje. Opetovano konstatira predsednik, da se je glasovalo, da je bil primanjkljaj. Klici: Ni res. To ni večina. To je manjšina. Nekaj članov zapusti razburjeno dvorano. Zapisnikar Breskvar prične poročati. Klici: Še enkrat glasovati! Se še enkrat glasuje in predsednik konstatira, da se je večina izjavila, da je bil primanjkljaj. Klici: Seveda, ker so člani šli vun. Ko se poleže razburjenje, nadaljuje zapisnikar Breskvar poročilo. Bratovščina šteje 1067 članov, umrlo jih je 54, novih udov jc pristopilo 58. Odbor jc imel 12 sej. Društveno premoženje znaša 10.313 K 89 vin., dohodkov jc bilo 2.433 K 04 vin., stroškov 2.541 K 85 vin., preostanek znaša 31 K 38 vin. Poročilo se odobri in se da odboru absolutorij. Breskvar predlaga, naj se zviša letni donesek na 2 kroni. Vstopnina naj se pa določi: do 20. leta 10 K, do 30. leta 14 K, do 40. leta 18 K. do 50 leta 22 K in pozneje za vsako leto 4 krono. Pogrebi se olepšajo in sicer naj bodo pri vsakem pogrebu 3 duhovniki, a če sta dva, se bere ena in če je en sani duhovnik, dve sveti maši. Za lKigrcbe na deželi se da 50 kron. Obvelja. V odbor se izvolijo: Breskvar, Ferfilja, Borštnar, za pre-gledovalce računov pa Čeme, Lotrič. Gartner. V imenu pregledovalccv računov poroča Gartner: Od kar posluje novi odbor, so računi in knjige v najlepšem redu. Od starega odbora je prevzel novi odbor knjige v slabem stanu. Brezbrižnost očita staremu odboru. Iz knjig so bili iztrgani listi in prelepljcni. Po deset let so bili mrtvi člani in še so bili vpisani med žive. Med letom je prišel plačati neki član, ki je bil vpisan med mrtve. Podpredsednik društva ni bil niti član. Končno predlaga, naj ne dobi noben odbor več kakega plačila. Cernič graja, ker se je pustil prostor v samostanu, ki je bil brezplačen in se mora zdaj plačevati 100 kron od prostora. Odboru sc podeli absolutorij. Na predlog g. Zorca se sklene, da prevzame bratovščina mrliča šele v mrtvašnici, dokler sc ne zgradi nova mrtvašnica pri Sv. Križu. Nadalje se pooblasti odbor, da da delati krste kier hoče, ker je odpovedal izdelovanje krst Vidaii. Tudi sc sklene na predlog g. Zorca, da sc naročajo sveče naravnost pri tvornici. Na predlog g. Zorca se sklene, naj sc nekaj razpoložnega denarja naloži na tekoči račun pri »Kreditni banki«. Obvelja. Na predlog g. Mezka se sklene: Ves denar, naložen v »Kranjski hranilnici« in v »Ljudski posojilnici« naj se dvigne in naloži v »Kmečki posojilnici«. Obvelja. Cernič: No, ali ni to strankarsko?! Na predlog g. Zorca se sklene, da se opusti društvena maša na Rožniku in naj se priredi društvena maša v cerkvi Srca Jezusovega. Obvelja. Na predlog g. Zorca se da napovedovalcu za vsak slučaj 3 krone. Izreče se zahvala županu Hribarju, ker ie dal brezplačno na razpolago dvorano za občni zbor. Ij Našel se je zavitek ročnega dela neke šolske učenke. Izgubiteljica naj se oglasi v Katoliški Tiskarni. Ij Občni zbor dramatičnega društva se vrši letos dne 6. aprila, to je v soboto po Veliki noči. Kakor čujerno, hoče za bodočo sezono obdržati gospod Jntendant" prof. Juvančič diktaturo; svetovalci bi mu bili ostali profesorji — po številu dva in poli Razne stvari. Od dela nameravajo Izključiti dne 1. apr. v Berolinu in še po nekaterih mestih v Nemčiji vse delavce, organizirane v »Zvezi lesnih delavcev.« Novo ekspedicijo na Severni pol v zrakoplovu bo napravil 1908 v marcu Peary, vrniti sc misli v jeseni istega leta. Zrakoplov mu bode preskrbel Roosevelt. Da morejo plačati davke, prodajajo ubožci na trgu perzijske otroke kot živino; če ne plačajo, so strogo kaznovani. iz slovanskem sveta. »Klerikalci« so sovražniki omike. Češka »Obnova« poroča, da dijaške ustanove na Češkem, ki so jih ustanovili duhovniki, imajo ustanovno glavnico v znesku 1,487.176 gld.; letne obresti od te glavnice znašajo 49.376 goldinarjev. Radi bi vedeli, koliko dijaških ustanov so ustanovili naprednjaki in socialni demokratje, ki se zmirom bahajo z ljubeznijo do znanstva in omike. Društvo čeških varčevalcev. V zadnjem času se je pokazalo na češkem narodno-go-spodarskem obzoru novo društvo pod naslovom: »Jednota českych stfadalu v Pragi«. Namen društva je, vzpodbujati češko ljudstvo k varčevanju in s tem si zagotoviti gospodarsko samostalnost, ki .ie temeljni kamen narodnemu blagostanju. Letni prispevek znaša 2 kron in vpisnina 1 K. Vsak društveni člen dobi zastonj časopis »Strudal«. s! Kako ruski car čita liste. Navadno poverijo vladarji svojim uradnikom, da jim prirede pregled najvažnejših člankov. Seveda radi kontrole čitajo semintja tudi druge liste, če sc ni morda kaj neljubega zamolčalo. Na ruskem dvoru je to vse drugače. Najprej prečita novine prvi urad, v drugem se izrežejo m okrajšajo, v tretjem se odstrani, kar bi bilo neprilično, končno dobi te izrezke v roke načelnik uprave, ki zopet črta. Sedaj jih dobita v roke minister zunanjih poslov in minister carskega dvora, ki iih iznova krajšata. Petkrat okrajšana vsebina se prepiše s pisalnim strojem in odpotuje v Carsko selo. Dokler je živel še i repov, je v šestič še on pregledal došli časnik. Ni torej čuda, čc car o mnogih pojavih v svoji državi nima niti pojma in če je zato več ali manj orodje v roki dvorne kamarile. sl Iz strahu pred prusko šolo. Poljski list »Lech« poroča: V Gnjeznu se je poizkusil zastrupiti s karbolovo kislino I31etni deček mesarja Cabanskega. K sreči hitro poklicani zdravnik ie dečka rešil gotove smrti. Stariši trde da se je deček bal tepenja v šoli, ker je tudi »stavkal«. Zvečer je časih do 11. ure delal šolske naloge, ki mu jih .ic naložil pruski učitelj. Sam deček, ko se je osvestil, je pravi! da je ta čin izvršil iz strahu pred šolo. sl Slovanski protestni shod v Ameriki. 17. p. m. se je vršil v Chikagu vseslovanski protestni shod proti teroriziranju Slovakov na Ogrskem. Ob obilni udeležbi so govorili v imenu Slovakov: Porubski, v imenu Cehov Zirhal in Košar, za Srbe Cokorilo, od Hrvatov Maitiek, v imenu bosansko-hereogovin-skih mohamedancev Bakšič, v imenu Bolgarov Pavlov. Govorniki so bili po večini časnikarji. Sprejela se je resolucija, ki izreka Mažarom ogorčenje, Slovakom pa čez ocean najiskrenejše simpatiie vseh ameriških Slovanov. AMERIKA FN JAPONSKA. London, 19. marca. Ameriške severne Zjedinjene države bodo v kratkem dogradile 25 bojnih ladji in jele graditi dve oklop-nice po Dreadnoughtovem vzorcu. To brodovje bo Amerika koncentrirala v tihoocean-skih vodah, kar ima ost naperjeno proti Japonski. Telefonska In brzojavna poročila. LAMSDORF UMRL. San R e m o, 20. marca. Tu ie umrl bivši minister za zunanje zadeve, grof Lamsdorf. BOJ V MAKEDONIJI. Sofija, 20. marca. V boju s srbskimi vstaškimi četami in vstaši v Makedoniji so bili ubiti trije načelniki srbskih čet iu vodja bolgarske čete. Ceh A. Hošak, ki se je nedavno pridružil makedonskemu vstaškeinu gibanju. KRITIČEN POLOŽAJ V MAKEDONIJI. B u k a r e s t, 20. marca. Radi zadnjih protižidovskih nemirov je aretiranih 50 oseh. Kmetje so jih hoteli lz ječe oprostiti, a so kmete pregnali vojaki z bajoneti. Po vaseh so bili veliki izgredi. Kmetje so požgali nad 30 prodajalnic žganja. Položaj na Rumunskem te kritičen. Bati se jc agrarne revolucije. Bukarešt, 20. marca. Vojaštvo siin-patizira s kmeti. 1500 Židov je pobegnilo na Avstrijsko. NOVA NEZOODA V FRANCOSKI MORNARICI. Pariz. 20. marca. Med vaiami se je lz dozdaj še neznanega vzroka poškodovala oklopnica »Charles Martel.« Med moštvom je nastala velika panika. SMRTNA OBSODBA. R o v i u j, 20. marca. Tu je sodišče obsodilo na smrt posestnika Štefana Spigllča iz Kavrane pri Pulju, ki je iz maščevanja umoril neko Lucijo Cvek in njenega moža Martina, ker je slednji ubil osla Spigl čevcga. Gospodam- g Banka v Bosni. Avstro-ogrsko društvo je z ogrsko agrarno rentno banko in z banko »Union« stopilo v dogovor, da osnujejo večje bančno podjetje v Bosni. g Sladkor. Za april se je liberiralo 8 odstotkov kontingenta. Od tega se sme že v marcu do 2 odstotkov obdačiti. Cena se je zvišala za eno krono in znaša za rafi-nado v grudih K 68 — s tovarne. IMeteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm Julija Teuš naznanja v svojem iu svoje hčerke Bogomile pretužno ve^t o pieiani izgubi nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta in sina, gospoda Hinka Tcuša ki je po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umin-ji če, včeraj zjutraj ob '/s 2. uri v dobi 28 let mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega rajnika bo danes popoldne ob ', 4. uri iz deželne bolnišnice na pokopališče k sv. Križu. S^. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. 6t5 Ljubljana, 20. marca 1907. - S a Cas opazovanju Stanje barometra T mra Tempe- j I VotroTi po Celzija j Nebo > d" i 1 2 S ■JOS i ■s a» , * | 19 9. zveč. ?3 Vi 5 3 sl. jzah. obl. i i 20 7. zjutr- 739*1 3 2 brezvetr. megla 0'5 j 20 2. pop. 73 i'2 12 1 p. m. jzah. jasno I Srednja včerajšnja temp. — 5-6°, norm. — 4 2° Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci ho Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstTo UrndniSkeirH društ?« na Dum/ju. \Vippllnger-strasse 25. 720 39-39 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prtžalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Anton Kocjan zastopnik češke zavarovalnice za Štajersko včeraj zvečer, po daljšem bolehanju. v starosti 27. let, previden s tolažili svete vere, preminul. Pogreb predragega rajnega se vrši v četrtek, dne 21. marca ob 2 uri popoldne iz bolnice usmiljenih bratov v Gradcu, na ondotno centralno pokopališče. Sv. ma^e zaduSnice se bodo brale v Ljubljani. 626 Bodi mu blag spomin ! LJUBLJANA, 20. marca 1907. Jakob Kocjan, oče; o. Oton, kapucin, Janko in Jakob Kocjan, bratje. Podpisani javlja tužuo vest, da je prečastiti gospod Ignacij Okorn, župnik - zlatomaSnik v Senožečah dn« 16. t. m., po dolgem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega rajnkega se je vršil v pondeljek dnu IS. t. m ob Ji.uri dopoludne. Sedmi dan po rajnem gospodu župniku bo v saboto dne 2j. t. m. v farni cerkvi senožeSki SENOŽEČE, 19. marca 1907. Jakob Kleindieirast. kaplan. I Zahvala. Podpisani se zahvaljuje vsem onim, ki so se vdeležili pogreba pokojnega gospoda isnncij Okorn-n, župnika v Senožečah. Zlasti se zahvaljuje c. kr. in drugim uradom, štirirazredni ljudski šoli, ki se je vdeležila korporativno pogreba z gosp. šolskim vodjom A. Levstik-om na čelu, požarni brambi itd., ki so spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Hvala tudi gg. pevcem za ginljive pesmi žalostinke, koje so peli pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu. Zahvaljujem se posebno preč. gg. duhovnikom, ki so prišli od blizu in daleč, skazujoč s tem zadnjo čast svojemu duhovniku sobratu. Posebej se zahvalim g. župniku Vremskemu, kije vodil pogreb in /a njegov ginljiv govor. Še enkrat hvala vsem! SENOŽEČE, 19. marca 1907. Jakob Kleindienst, kaplan. 623 C. kr. oblastveno potrjeno j učilišce za krojno risanje Franja jesih Ljubljana, Stari trg štev. 28. Dobi se tudi kroj j 20 104-19 po životni meri. Zahvala. Za obile dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega presrčno ljubljenega sina in brata, gospoda Alojiija Lenček-a magistratnega pomožnega uradnika Brez pesebnegi obvestila. likonočne pesmi Razpisuje se služba cerkvenika in organista vTunjicah pri Kamniku. Nastop o sv. Jurju. t2o 3-1 kupiti urad Tunjico. (Ribarjevi in drugi napevi) za mešan in moški zbor, uredil Josip S i c h e r I, organist v Ribnici. — Cena partituri I K. — Dobijo se ravno tam. 612 5—2 Spreten knjigovodja 34 let star, oženjen, zmožen bilance, vešč slovenskega, laškega in nemškega jezika, išče službe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi službo tovarniškega uradnika, dopisovalca ali kontorista. Cenjene ponudbe na upravništvo „Slovenca"._ 610 2—2 v " ~ —. Zenitna ponudba. Mlad železnični uradnik, prijetne zunanjosti, samec, z lepo prihodnostjo, želi radi pomanjkanja znanja seznaniti se z izobraženo gospico z nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ,,Vladko 22", Trst, poste restante. Tajnost zajamčena. ____564 6-4 Orožnik v pokoju iŠČe 522 3-3 primerne službe. Naslov pove upravništvo „SIovenca". - Kuharica - poslujoča več časa kot gospodinja v župnišču, želi dobiti zopet enako službo v kako župnišče ali drugo boljšo hišo. Naslov pove upravništvo. 586 3—2 St. 6387 ex 1907 kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k njega zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. 627 Ljubljana, 20. marca 1907. Žalujoča rodbina Lenček. Razpis o oddaji cerkvene stavbe. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti ljubljenega soproga, gospoda Ivana Griinthala veleposestnika in vinskega trgovca se tem potom najsrčneje zahvaljujem vsem, ki so mi stali s tolažilno besedo ob strani, kakor tudi vsem udeležencem pogreba, v prvi vrsti častiti duhovščini, dalje gasilnemu društvu ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremljali pokojnika na njega zadnji peti. Kapljavas, 18. marca 1907. Dovoljujem si svoje častite odjemalce in slavno občinstvo mesta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno iisieško V svrho oddaje nove stavbe župnijske cerkve v Sv. Križu pri Kostanjevici bode se v soboto, dne 6. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v stavbinski pisarni podpisanega glavarstva vršila oferfna obravnava Stavbinska dela, katera se samo na jednega podjetnika oddajo, so sledeče proračunjena : dvojno-marčno im s bavarsko pivo i (zadnje je temno) v zabojih p« 25 poliiterskih steklenic s patent, ali probkovim za tvorom, zaboj po 4-50 K razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v moji trgovini Spitalske ulice št. 9 (tudi telefonično, štev. telefona 138). Proseč mnogobrojnih naročil bi-lježim z odličmi spoštovanjem J. BUZZO LINI, izdelovateli salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinami. Istodobno priporočam svojo veliko zalogo izbornili šunk za Velikonoč praške, graške in domače kakovosti po najnižjih cenah. 615 4 —l 1. Kopanje zemlje 330 K 82 h 2. Zidarska in tesarska dela 87.2i7 j) 28 „ 3. Kamnoseška dela 2.347 84 „ 4. Tesarska dela 8275 j) 56 „ 5. Mizarska dela 1 370 » 96 „ 6. Ključavničarska dela in železo 3.998 40 „ t . Kleparska dela 1.871 38 „ 8. .Slikarska dela 5*3 80 „ 9. Steklarska dela ii 28 » 96 „ 10. Raznovrstna dela 4.700 M Skupaj 110.985 K — h (jeden-sto-deset-tisoč-devet-sto-osemdeset-pet kron) Varščina znaša 11.000 kron (jednajst-tisoč kron). Zapečatene ponudbe s priloženo varščino, v katerih je popust ali zvišanje v percentih na jednotne cene natanko s številkami in besedami naznaniti, vložiti je do vštetega 5. aprila t. 1. pri podpisanem glavarstvu in se na pozneje vložene ponudbe ne bode ozir jemalo. Načrti, troškovnik in stavbeni po-i goji razgrnjeni so v stavbinski pisarni krškega glavarstva v navadnih urad-! nih urah, t. j. od 9. —12. dopoldne in od 3.-6. ure popoldne na splošni vpogled. C. Kr okrajno siauarstuo u KrJKem, dne lo. marca 1907. 620 1—1 Prva domača slovenska pivovarna G. Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 rrr^^z^mrzz: priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno --— «*]%€» g» i v n «•!€• i h in n f r k 8 tk edičev Štev. telefona 210, 2469 150-3n i C 2! Priloga 65, Mmr. ,9$loveviea" Hv - feirfefi V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana mulo trgovina z mešanim blagom pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 635 « orzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajska borze 20 marca 1907. KaloXbiinS yaj>tr;i. Denar Blago 98H5 V 8-85 100-- 100-20 t'/, xvatrljj;'ta kronafca rent* . 9S'8C «9— i*/j „ ^l&ta rnnu . . . 116 (35 Uo-85 »7. ogr&ka kronska , ... 9470 94-yo i»/, , ihta .... 112-65 112 86 f>7« poKojllo dcžfllo Kranjsko VI,'f, priRojliR mesta Spijet . . 95 13 100-80 113-30 1)3 40 *V/. v , Zador . . i'8-90 100 85 t1/,*/, fcosn.-harc. žrl. pos. 1902 . 99 35 100'35 J*/, to&ka dež. banka k. o. . . 99-50 99'70 4'/, , , , i. o. . . 9'J-20 99-70 4V/. *at>t. piaaia ga1., d, hip. b. . i1/«*/, pest. kom. k. o. s 10"/,, pr. 100-— 1C0 7o 105 90 106 90 11/«c/. »aai piuma Innarst. br. . 100- 101 — V/. » » ogi, ©ro.dei.hr. 99-75 10028 i1/«, „ „ hip. 'canlM, 100— 100 20 IV/, obl. ogr. lokalnih M d. dr, loo-— 101-— IV/. obl. ttZ>n ind. bsaie . . 100-26 101-25 i j, prior. Trst-Poroč loSt. . . 99-90 i*/, prtor. dol. f.ol...... 99-50 —. ■17, » Jut. Itd. kap. Vs7, 305 -- 307 — 4';,7, avstr. ?or-t. ssi p. c. 99-50 1C0 50 iS ti J . biHKi . , . 249 - 259 - , arbsk« S fri. J(10— 97- (06 50 , turSks...... 183 25 IS4 25 jSasilika MaCk« . . . 21 40 ?3 40 ii-redito« „ . . , 440 — 50 — laomoška „ • • . 82'— 90-— ICiakovsk« „ 92' — 100 — ljubljanske „ 57 ~ «3-— A.VBti. rud. krti* ,, ... 46-50 47 6o !)gr. , „ . . 26-26 28.25 Rudolfov« „ 66- 60"— 'alcburikfi „ , . 84 50 90-5 J Dunajske kom. „ , ■ 485 — StUla«. 145 25 140-25 Oržavne Moialco ...... 670-75 671-75 Ivstr. ogrsk« bar.Cs« dsirJu* 1768- - 1777 '. vstr. kreditn« fcaal? . . . 079-25 680 23 jgraka „ „ .... 803 - 805- - fi vnostoimke „ ... 24375 244-76 'remogokop v Mostu (Erih;) . 732 - 740 — iVlpjaake montaa...... 610-50 eii-jo PraSke žol. Indr. drcibe . . . 2590-- 26C8- '•:jma-Muriinyi....... 660-2b 611-25 Trbovij-ikci premog, družb« . . 278 — 279-- str. orožao tovr. družb* 666-— 660'— ČsSk« alatlkorca druibs . . . 130— 134 - Taistti C kr. cekin ...... iS-Sf> U-40 19125 19-1 ?6 50 jss.rke....... . . 23-62 23-60 U'4 10 2415 iiaurks . . . , , , 117 8 | 118 S l..ažki bankovci..... i 95 4u 95-6U Rubljl , , ........ 226« 2-634 4TS4 5 — B » v/ • . ■ . t ^(i^VinMSHDilT'^ u oprano in očiščeno 1 * kilograma od 35 kr. višje C. J. HAMANN, Ljubljana. '^gffljF1! • «-.-Aj.' < S u. isl&i&ifiSl 543 2 JA MAŽE m SVOJE ^ ČIŽME SA U V PA ttOGU \J C10 DAN POVODI r -»,/ KODAT' REZ . V DA SUMI 11'JGE V'IA'.N6 ■ •■-.rt 'V-V ' ' ' % J! Bffi^i-v i! laOTci! Turisti! Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje 2047 32-3 Prospekte pošilja Laborat. pb. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelanburg. ul. 4. Laborat. Kubatiyi v Sisku. /. Vašim Heveaxom sem jako zado,-oljem, ker ja to najboljše nepremočljive mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsčd. „klul>a strelcev" na Dunaju.) V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod rai onega pomožnem dna ios registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, Židovske uBice štev. 8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 51/2. ure popoldne s 4fl| £11 as*', 22 26-1(1 ■2 O obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike drufttvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K Podružnica e v Spljetu. a Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i i Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem knrzn proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in droge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kuiantno devize v laikih lirah. Vloge na knjižica in v tekočem računu obrestuje od dna vloga do dne vzdiga po 4'2° Rentni davek plača banka sama. Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond a i t t t K 200.000. t t i 597 r 8 ^ Podpisana si usojava najvljudneje naznaniti slavnemu p. n. občinstvu v r* mestu in na deželi, da otvoriva z dnem 18. marca novourejeno fi 3-3 M K M M g delavnico za uozno sedlarstvo A H ter se priporočava za obila naročila, ki jih bodeva izvrševala vedno točno, so- M Pl lldno in po najnižjih cenah, ^^ia^^&s^asssassss^ il Vhod v delavnico: Velespoštovanjem U Nunske ulice 3. A Erjavčeva cesta 6. JelOVSek & Balanttg. i!1 H a z n a n i I o. Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu najviše odlikovanih UM* MESENIH kakor: gnjat (Sunke) a la praške kg a 180 K salame iz gnjati, krakovske kg ii 2 — K toa 6-4 brunšviške salame kg & 140 K hrenovke (Frankobrodske) 12 kosov 2 — K cervelatne klobasice 26 kosov 2 — K fine kranjske klobase, velike 1 kos — 36 K „ „ „ male 12 kosov 2 — K Razpošiljam po pošti in po železnici na drobno in debelo po povzetju, vse po najnižjih cenah. Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamči. Pričakujoč mnogobrojnih naročil, beležim z velespoštovanjem Franc Golob, mesar in prekajaivec v Spodnji Šiški pri Ljubljani. A. 1.71/7 Objava. S sklepom c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani, z dne 9. sušca 1907, posl. št. A. I. dovoljena je javna prostovoljna dražba v zapuščino zamrlega gosp. profesorja bogoslovja in častnega kanonika dr. Matije Leben spadajoče hišne oprave, knjig itd. Ta dražba se bode vršila dne 20. sušca t. I. od 9.-12. ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne v hiši št. 6, II. nadstropje v Wolfovih ulicah v Ljubljani. Vse te reči prodale se bodo le proti gotovemu plačilu skupila in proti takojšnji odstranitvi iz stanovanja zamrlega. V LJUBLJANI, dne 14. sušca 1907. Ivan plantan, 670 3-3 c. kr. notar, kot sodni komisar. Naznanilo in priporočilo. Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev vseh tesarskih del, ™ kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd. Izdelujejo se tudi načrti, spatlajoči v stavbno stroko. Franc Pust, 440 mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana. CENE BREZ KONKURENCE 3500 komadov suknenlh oblek ..............od gld. 3--, 5-—, 7'50, 10 - viSje. 1250 „ kostumov za dečke, ter gambeti..........„ 2'50, 4'—, fr—, 8'— „ 950 , otročjih kostumov ..............., 150, 2-, 3-— „ 4o00 „ daraskih jopic, ranglansov, palatotov, ovratnikov . . „ „ 3'-, 4'—, &•—, 10"— , u ^nglc^cm eblcl^ O. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. ais 3-2 13 N H H H m m n H N N m H iS N 13 H N H 13 N Ugodna ponudba. Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo. Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne t krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2~, zlata obreza (mesto K 340) samo K. 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5'—) samo K 3 —, fina bela vezava (mesto K .V<»0) samo K 3'20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živ(jo. Spisal O. Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899 Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K. 130, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv. Frančiška Šaleškega Fiioteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1/80) samo K 150, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 1'90, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni s-troga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 160) samo K 1—, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebe&ki ali navod pooožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve- zano (mesto K 120) samo 80 vin-, s poštnino 5 vin. več. Kmetom v pomofc. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —'40) samo K — 20, s poštnino 6 vin. več.' Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano (mesto K 2 —) samo K 150, s poštnino 2o vin več Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 1*60) samo K -'90, s poštnino 20 vin. več. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906. Broširano (mesto K 2-—) samo K 1'60, s poštnino 20 vin. več. Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906. Broširano (mesto K 4-80) samo K 3 80, vezano (mesto K 6-—) samo K 4'90, s poštnino 30 vin. več. Za duhovniško porabo s Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6'—) samo po K 3—, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Ljubo-sumnost. Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Pof, župnik, 1900. Broširano (mesto K 4 —) samo K 2 80, vezano (mesto K 5'20) samo K 3'90, s poštnino 30 vin. več. Katoli&ko zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2-—) samo K 1—, vezano (mesto K 3 20) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več. Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Zar cerkev sestavil Anton Veternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9-—) samo K 6-90, vezani (mesto K 12 20) samo K 9'80 Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr. R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1 20; samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več. Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887, 1*91, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4 —, s poštnino 30 vin. več. Kakor že povedano, velja znižana cena samo do 30. aprila t. 1. 600 •> t: i m m N N »KATOLIŠKA BUKVAMA" V Ljubljani. Podružnice: Prag* t menfilalenmt: Oraben 25, Mat. atran, Moil. ulica IT, Žlikov. Brno, Bttiea, UoJk. Lip., (Mk» Kjtm.lca, MoraTakl Knmberg, ■MII>(, Nori JIM", PUM, snu™ In LlbfffO. Menjalnice na Dunaja: I. V.llitlli 10, fl. Tiborilraat« 4, III UnKargaMt 69 (vogal Rcnovafa), III. L8-vtngaiif 27, IV Wltto«r Hauptatraaat 12, V Scbftnbrunncratraaat M a, VII Marlahiftralraaa« 76. VIII LcrcbcnltldtrKraegt 132. IX. Altrritrats« 32, X. Favorllanatraaac 39, XVIII. Wlbrln(tralraiat 82. XIX. DObllngtr Hauplstr 31, XXI Haaplatraaat 22. Menjalnlina delniška družba « «o-8a MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako kapital K 18.000.000 Beier zaklad K 7,000.000 Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, laatavnlc, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje Izžrebanih zastavnic in obligacij, arečk in kuponov.