#       Druga bo`ja zapoved zapisana v Penta- tevhu ali Peteroknji`ju, temeljnem tekstu ju- dovskega izroèila, se glasi: Ne delaj si reza- ne podobe in nièesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! 1 Besede Boga se zdijo ja- sne: Niè upodabljanja, niè slik ali kipov, ka- kršnokoli vizualno upodabljanje je prepove- dano.2 Omenjeno mesto ni edino, ki ga v hebrejski Bibliji najdemo na to temo, iz po- navljanja istega sporoèila pa je mogoèe raz- brati pomembnost, ki ga je to imelo za ljudi, katerim je bilo naslovljeno.3 Omejevanje vi- zualnega ustvarjanja ter uporabe umetniških del je vsekakor zapustilo moèno sled v judov- ski duhovnosti, bilo pa je tudi dovolj za izob- likovanje splošnega mnenja, da je prepoved upodabljanja skozi vso zgodovino ostala eden od osnovnih in nespremenljivih elementov judovstva. V resnici si niso bili Judje v razu- mevanju te zapovedi nikoli povsem enotni. Preden poskusimo razlo`iti vzroke za stro- gost Druge zapovedi, je prav, da se dotak- nemo sociološko-zgodovinskega konteksta, v katerem je zapoved pravzaprav nastala. 3  Ljudstva, ki so poseljevala ozemlje staro- davnega Izraela, so pripadala razliènim re- ligijam in so èastila razliène bogove. Kipi Baa- la, Aštoreta in Ašeraha ter ostalih lokalnih bo`anstev so vznikali ob oltarjih, po vrho- vih svetih grièev, pod krošnjami svetih dreves in drugih posebnih mestih, kjer so jih ljudje èastili. V domove in na dolga potovanja je ljudstvo jemalo teraphim — figure bogov zdravja in blaginje. Sporoèilo Boga, ki se je Mojzesu razodel na gori Sinaj, je bilo ven- darle popolnoma drugaèno in nedvoumno: Ne imej drugih bogov poleg mene!4 To Prvo zapoved gre razumeti v neposredni povezavi z Drugo, torej s prepovedjo upodabljanja fi- gure èloveka, sonca, lune, zvezd, leva, tele- ta, drevesa in vsega ostalega, kar bi ljudi spo- minjalo na èašèenje poganskih bogov in na- ravnih bo`anstev. Kljub vsemu je ljudstvo še naprej podlegalo tujim bo`anstvom. Nare- dili so si ulito tele, se mu priklanjali, mu da- rovali in rekli: To so tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske de`ele! 5 Biblijski pre- roki so Izvoljeni narod vedno znova opozar- jali, naj konèno zapusti druge bogove, ter ro- tili k unièenju slehernih idolov. Zlato tele je postalo znamenje tistih, ki so pozabili na re- sniènega stvarnika, vzdr`evalca in odrešitelja.6 Èašèenje idolov je bilo spoznano kot eno prvih znamenj splošnega nereda, kar je Moj- zes preprosto imenoval z besedo poraz. Med- tem je za Izraelce monoteizem postal pravilo, ki jih je kot Izvoljeni narod bistveno loèilo in razlikovalo od ostalih ljudstev. Prepoved upodabljanja postane jasnejša, èe predpostavimo vplivno moè, ki jo ima po- doba na gledalca. To potrjuje biblijski od- lomek iz Ezekijela: Ti, sin èlovekov, si vzemi , & $       - #*     # #  # *  #    -%    (      opeko, jo polo`i predse in zariši na njej mesto, Jeruzalem! Potem ga oblegaj: zgradi okop proti njemu, nasuj nasip proti njemu, postavi tabore proti njemu ter krog in krog razpostavi oble- govalne ovne proti njemu! Nato si vzemi `e- lezno ponev in jo postavi kot `elezen zid med sebe in mesto! Potem upri svoj obraz vanj, kakor da je oblegan in ga ti oblegaš! To bo zname- nje za Izraelovo hišo.7 Tekst je bil napisan v Babilonu le sedem let pred unièenjem Salo- monovega templja in je postal simbol ter prvo opozorilo zaèetka procesa neizbe`nega padca mesta Jeruzalem.8 Po zaèasni umiri- tvi so vpadi rimskih in grških vojska Izraelce ponovno izpostavili nevarnosti poganskih vplivov. V tem èasu je bil unièen Drugi jeru- zalemski tempelj, ena središènih toèk judov- ske identitete. V religijah okupatorskih na- rodov je mrgolelo bo`anstev, vizualna umet- nost teh kultur je cvetela in kult telesa je zav- zemal visoko mesto med Grki in Rimljani. V naslednjih stoletjih, ko sta kršèanstvo in islam postala prevladujoèi religiji na vsem ozemlju ali v okolici, kjer so `iveli Judje, je izgledalo, da Izvoljeno ljudstvo preprosto izginja. Judje so se razpršili, mnogo se jih je izselilo ter se tako znašlo daleè od svojih domov. Èeprav so se v de`elah gostiteljev obièajno zdru`evali v kehillot, izolirane oto- ke sredi tujih ljudstev, so bili stalno izpos- tavljeni vplivu kultur.9 Ti dejavniki so bili zadostni, da so judovske avtoritete ves èas spominjale na izroèilo razodetih zapovedi. Tako so se med drugim prizadevale, da bi lju- di zadr`ale stran od upodabljanja vsega, kar bi kakorkoli spominjalo na sodobna krivo- verstva ali na podleganje starim idolom, h katerim so se nekateri Judje v te`avah ved- no znova vraèali. )   V zapletenem socialno-kulturnem kon- tekstu stalnega strahu pred izgubo identitete in iskanja le-te sredi novih okolišèin se je v srednjem veku pojavil Moses Maimonides.10 Ta si je zadal nalogo, da utrdi judovsko pra- voverstvo tako, da jasno izrazi pravila in ute- melji judovsko religijo z naèeli filozofije grške antiène šole, iz katere je sam izšel. Maimo- nidesov zakonik, lista s trinajstimi pravili naj bi postala uradni nauk judovskega verova- nja in dejansko je veljal in velja kot vodilo ali vsaj moèna opora mnogim judovskim skupnostim vse do današnjega dne. Stališèe o upodabljanju je Maimonides izrazil v 3. pra- vilu: Bog nima podobe.11 Judovski filozof je oporo našel v biblijskem odlomku Bo`jega razodetja Izvoljenemu ljudstvu: Zelo pazite nase! Kajti nikakršne podobe niste videli tisti dan, ko vam je Gospod govoril na Horebu iz srede ognja! 12 Maimonidesov zakon je prav- zaprav samo razlaga Druge bo`je zapovedi. Bog nima fiziènega telesa, iz èesar sledi, da je za èloveka v kakršnemkoli antropomor- fiènem smislu nepredstavljiv. Maimonides je videl potrebo tudi po omejitvi vsega dru- gega upodabljanja, namenjenega za religiozno uporabo, saj po njegovo slike motijo mo- lilèevo zbranost, vernikovo srce pa odvraèajo stran od Boga. Ta misel napeljuje k prepo- vedi vsega, kar na kakršenkoli naèin lako po- stane povod za èašèenje idolov. Ker se je Bog sam razodel z besedo in jo je naslovil lastne- mu ljudstvu, velja, da je samo èista beseda tista, ki se lahko dotakne resniènega jezika Boga. Zapisano je: Slišali ste zvok besed, niste pa videli nobene podobe, le glas ste slišali.13 To- rej nobena podoba ne more povedati èesar- koli o bo`ji identiteti. Bog je en sam, On je veèen in edini, ki ga slavimo. Ker pa se pre- prosto ljudstvo s te`avo obraèa k neznane- mu in neosebnemu Bogu, Tora spregovori v jeziku èloveških sinov.14 To pomeni, da je jezik Tore neizogibno tudi antropomorfièen. Èe- prav se Bog v hebrejski Bibliji nikoli ne pojavi v fizièni obliki, se ta vendarle pogosto razo- deva kot nekdo, ki poseduje èloveške atribute. Vsemogoèni Bog je oèe, bojevnik, ljubimec;  # on je moder, jezen in ljubek; on govori, med- tem ko se giblje, stoji ali sedi pred svojim ljudstvom ...15 Ali ta imena in te podobe ka- `ejo na to, da se Bog razodeva kot nekdo, ki je èloveku podoben? So to vendarle samo atri- buti, ki nakazujejo na globljo resniènost Boga? Izgleda, da je Maimonidesovo stališèe daleè od obojega. Po njegovem Tora govori v jeziku fiziènosti iz preprostega razloga, ker si paè obièajni in slabše poduèeni ljudje te`ko predstavljajo obstoj Boga, ne da bi imeli ka- kršnokoli oporo v vidnem svetu, katerega edino zares poznajo. Tako je ljudi potreb- no razumeti kot bitja na potovanju; kot ti- ste, ki so šele na poti (s)poznavanja polne re- snice o Bogu. Ljudstva naj bi tako poèasi pre- hajala iz mnogoboštva k vidnemu telesnem Bogu, od tega pa k Bogu, ki ga je v konèni fazi mogoèe izrekati samo s tem, kar On ni. Maimonidesovo stališèe je razumljivo. Najprej opozori na problem èlovekove nes- posobnosti, da bi opisal bo`jo bit in njeno resniènost, nato pa še na problematiènost re- ligioznega jezika ter antropomorfizma, ki naj bi bil obvladljiv samo s predpostavko, da o Bogu pravzaprav ni mogoèe nièesar reèi. Judovski mislec je uèenec platonske filozofije, blizu pa mu je tudi negativna teologija, ki je bila v tedanjem judovskem svetu lastna predvsem krogom kabale.16 Maimonides do- daja, da kdor je Jud, naj se dr`i Bo`jih za- konov, ki jih najde v Tori, katere bog ni osebni Bog, ampak izrecno in samo bog bese- de. V naporu, da bi Jude vrnil nazaj k takoi- menovanim virom, vzpostavi novo teorijo ju- dovstva, po kateri oznaèi za heretika vsakogar, ki veruje, da je Bog telesen, kar naj bi ga av- tomatièno izkljuèilo iz judovske skupnosti. Vendarle je judaizem predvsem religija in izroèilo celotne skupnosti Izraela, zaradi èesar je pravkar omenjeni Maimonidesov pogled daleè od kakršnekoli klasiène rabinske mi- selnosti, po kateri je Jud vsakdo, ki je Jud po materi ali se spreobrne v judovsko vero. Potek misli, ki je predstavljen zgoraj, pre- prosto ka`e na to, kako problematièno je lahko kakršnokoli upodabljanje Boga. Èeprav se pogosto zdi, da je te`ava v vizualni umetnosti, slednje pravzaprav ne velja niè manj za konceptualno in besedno upodab- ljanje. Razmišljujoèi, govoreèi, kakor tudi upodabljajoèi èlovek se v kateremkoli trenut- ku lahko znajde pred èašèenjem zlatega te- leta, na kar ka`e stalna dialektièna napetost med imanenco ter transcendenco v judov- skem verovanju. Èlovek nekako sluti, da je ustvarjen, veruje v izroèilo in si `eli biti blizu Bogu, hkrati pa zaznava lastne meje, ki ga dr`e neizmerno oddaljenega in v boleèi ne- dosegljivosti Boga. Paradoks najbolje izra- zi pesem in molitev Jude Ha-Levija: Gospod, kje naj te najdem? Tako skrit in visok je kraj, kjer bivaš. Kam naj sploh grem, ne da bi te tam našel? Ti, katerega ves svet je poln slave.17 # *      #  Kljub pogosto dobesednem razumevanju Druge bo`je zapovedi nikakor ni mogoèe reèi, da se umetnost Judov ni dotaknila. @e sredi biblijskih tekstov najdemo odlomke, za katere se zdi, da dobesedno nagovarjajo k us- tvarjanju lepega: Napolnil sem ga z Bo`jim duhom, z modrostjo, razumnostjo in vednostjo za vsakršno delo, da napravi naèrte za delo iz zlata, srebra in brona; za rezanje kamnov za vdelavanje, za rezbarjenje lesa, za opravljanje vsakršnega dela.18 Iz tovrstnega biblijskega na- govora izvira judovska hiddur mitzvah ali okraševanje ali olepševanje zapovedi.19 Ta ka`e na to, kako je `e samo pripravljanje prostora, izdelava liturgiènih predmetov ter opremlja- nje svetih knjig, prazaprav sveto opravilo. V Knjigi kraljev beremo poroèilo o gradnji Sa- lomonovega templja. Prostor, namenjen svetim obredom je poln umetelnih oblik: Na         " obeh vratnicah iz oljkovine je vrezal kerube, palme in cvetne èaše ter jih prevlekel z zlatom; kerube in palme je oblo`il z zlato peno.20 Na- dalje, Talmud opisuje lepoto Herodovega templja: Nihèe ni v `ivljenju videl lepše stavbe, kot kdor je videl v popolnosti zgrajen Tempelj.21 Rojstvo sinagoge kot prostora za molitev in ustanove namenjene študiju ter razpravam o izroèilu, unièenje Drugega jeruzalemskega templja leta 70 p. Kr., rimske vojne ter po- sledièno izgnanstvo mnogih Judov so bili kljuèni zgodovinski trenutki, ki so vplivali na razvoj rabinskega razumevanja prepovedi podob. Rabinski pogled na `ivljenje je skozi vso zgodovino temeljil na originalnih tekstih Biblije, Talmuda in Mišne. Nove okolišèi- ne so spodbudile razširjena in poglobljena branja teh spisov, ter rabinsko literaturo vo- dila k novim razlagam upodabljajoèe umet- nosti. Tako se ta dotakne vloge umetnika znotraj judovske religije in v širši skupnosti, išèe idealno obliko in opremljenost stavbe, namenjene èašèenju Boga, odgovor na vpra- šanje, kako opremiti svete knjige ter obliko- vati liturgiène predmete, kako naj bi izgle- dal judovski dom in podobno. Poglejmo nekaj primerov razvoja judovske rabinske misli o vizualnem upodabljanju. Pr-      Christoph Steidl Porenta: Novomašni kelih Pleènikovo leto. # # votni zakoni o idolatriji niso prepovedovali samo judovskega èašèenje tujih bogov, ampak tudi vsakršno sodelovanje s tujci, ki so èa- stili lastne bogove. Zaradi socialnega, poli- tiènega in verskega razvoja so bila pravila ka- sneje osve`ena in prilagojena novemu èasu, kar je odprlo razpravo predvsem v judovskih skupnostih, ki niso `ivele na prvotnem ozem- lju Izvoljenega ljudstva, ampak v drugih de`elah tujih kultur.22 Tako je prišlo do tega, kar je bilo prej strogo prepovedano: sodelo- vanja in trgovanja s tujci in gostitelji, ume- telnega izdelovanja predmetov, slikanja ali izdelave rezanih podob. To so bile nove de- javnosti, ki so mnogim Judom `iveèim v no- vih okoljih omogoèila pre`ivetje. Simbolièna in estetska vrednost vsakdanjih, predvsem pa liturgiènih predmetov, se je iz islamske umet- nosti in kršèanskega okolja razširila tudi med Jude. Tako Ma’aseh Efod piše: Vedno bi mo- rali študirati iz lepih knjig, napisanih z lepo pisavo, ... in opremljenimi z okrasjem. ... Enako bi morali biti urejeni prostori za študij, tako, da bi ti sami po sebi v èloveku poveèali `eljo po bivanju v njih ter poglobljenem študiju. ... Tako okolje je vzpodbujevalno, kar konèno vpli- va tudi na voljo in spomin.23 Poglejmo dru- gi primer zgošèene razprave, ki se je ob koncu 14. stoletja sredi evropske diaspore vnela na temo ovoja ali šèita, v katerem je shranjena Tora.24 Nekateri so menili, da je kakršnokoli upodabljanje na šèitu nedopusto, ker tako zapoveduje Druga bo`ja zapoved. Drugi so videli sprejemljivost podob, ki bi bile ustvar- jene v dveh dimenzijah, ne bi pa dopustili reliefov. Tretji so se strinjali z uprizoritvijo nebeške koèije, vendar brez èloveške figure, ki bi ljudi lahko napeljevala na misel, da je Bog telesen ali celo podoben èloveku. Èetrti so videli problem v dejstvu, da gledanje po- dobe nasplošno zaobjame osebnost vsega èlo- veka, v takem stanju pa ta ne more veè misliti na Boga. Ti so dodali, da bi na ta naèin si- nagoga, ki naj bi bila prostor èašèenja Boga, postala prostor nesmiselnih diskusij in pre- pirov. Zanimiv je primer iz 16. stoletja v Pe- saru. Prostor nad najsvetejšim mestom sina- goge, kjer je shranjena Tora, je vseboval rea- listièno izdelana in oèem dopadljiva lesena kipa levov. Rabini in uèenjaki so videli v tem nevarnost, da bi umetelnost kipov ljudem od- vrnila pogled od bo`jega izroèila in bi ti, na- mesto Boga, prièeli obèudovati ali celo èastiti uprizorjeni figuri.25 Tako vidimo, kako stalno razvijajoèa, ob- navljajoèa in osve`ujoèa navodila halakhah predpisujejo, katere predmete vsakdanjega in verskega `ivljenja ter v kolikšni meri je le- te dopustno umetelno obdelati.26 Tako lahko najdemo primere sinagog, v katerih so upodobljene rastline, `ivali in celo popolne èloveške figure. Odlièen primer slednjega je sinagoga Dura-Europos iz 3. stoletja, ki se na- haja na ozemlju današnje Sirije. Bogata po- slikava sten z uprizoritvijo biblijskih odlom- kov namiguje na to, kako je vèasih tudi Ju- dom upodabljanje pomagalo pri prenašanju Torinega svetega izroèila skozi generacije.27 Umetnost je v naslednjih stoletjih preplavila sinagoge in judovske domove, predvsem tiste v diaspori, torej v okoljih, ki so bila pod moènim vplivom tujih kultur. Nenazadnje so ravno Judje v diaspori razvili visoko pre- finjeno obrtno sposobnost in obèutek za umetnost. Tako je umetnost postala izraz in- telektualnega interesa in dejavnosti ljudi, ki jih je usoda iztrgala iz lastnih domov.  % Zdi se, kot da bi zgoraj omenjena dejs- tva nasprotovala prepovedi upodabljanja, kakor je bilo to predstavljeno v zaèetku tega sestavka. Èeprav tako Biblija kakor tudi ra- binska literatura (ki temelji na biblijskih tek- stih) vsebujeta odstavke, iz katerih je moè raz- brati teme o vizualnem upodabljanju, ni v nobenem teh spisov najti dokonènega siste- matiziranega pregleda, ki bi Jude vodil k raz-          likovanju, v kakšnih mejah se vizulna umet- nost lahko še giblje, ne da bi naèela veljav- nost Druge bo`je zapovedi. Razlièno branje ter razumevanje svetih tekstov, zbranih iz raz- liènih zgodovinskih obdobij ter razliènih so- cio-kulturnih okolišèin, je torej najvidnejši razlog, zakaj Judje svojih stališè glede ome- njene teme niso nikoli mogli zares poenotiti, mnogokrat pa je ta zapoved postala razlog boleèim loèevanjem v judovstvu samem. Študije o judovski misli o vizualni umet- nosti od antike do danes ka`ejo na dejstvo, kako so Judje umetnost sprejemali ali jo za- vraèali.28 Medtem ko so nekateri uèenjaki svete tekste brali dobesedno, je drugim raz- prava o njih predstavljala pot do odgovora na vprašanja, ki so jih zastavljale nove oko- lišèine. Ta jim je nenazadnje predstavljala iz- ziv, kako `iveti ustvarjalno, ne da bi (z)rušili osnovne elemente izroèila oèetov. Navkljub tovrstni odprtosti razliènim interpretacijam in stalnemu razvoju judovskega razumeva- nja èloveka, sveta in Boga, je omejevanje in povsem specifièno razumevanje vidne umet- nosti ter upoštevanje nauka, ki ga izpoveduje Druga zapoved, Judom pomagala ohraniti enkratnost. Ta jih je, tako v zaèetku, ko so jih kot Izvoljeni narod obkro`ala ljudstva po- liteistiènih verovanj, kot kasneje skozi sto- letja pomagala ohraniti lastno drugaènost predvsem od kršèanstva ter judovskih sek- taških gibanj. Iz zgornjih izvajanj nam postane jasneje, kako zelo razlièno je lahko dojemanje ter in- terpretacija razodete resnice. Dobesedno bra- nje in razumevanje obièajno vodita v nevar- nost kodifikacije izvirnih spisov, ta pa k dog- matizaciji in uveljavljanju naèel, ki ne bi do- pušèala nikakršnega prostora ustvarjalnemu duhu. Nadalje, niti kodifikacija ne nudi dol- gotrajne gotovosti, saj je ta vsakokrat zno- va odvisna od novih pristopov ter šol, ki si jemljejo pravico do edinega pravilnega bra- nja. Nadalje nas proè od partikularnega bra- nja svetih tekstov vodi zavedanje, da sta v pri- meru neupoštevanja celotnega konteksta tako primerjava tekstov kot posledièno tudi dialog izkljuèujoèa. Razlog za razlièno interpreta- cijo Druge zapovedi je nedvomno najti v raz- liènih okolišèinah, ki so nastale v doloèenem èasu. Tako zapovedi nikakor ni mogoèe ra- zumeti samo iz principov halahkah, ki bi bili loèeni od širšega kontekstualnega okvira, za- jemajoèega razvoj zgodovine ter krajev, ki so navdihovali judovsko razumevanje umetnosti ter ustvarjalnosti. In ker èlovek Boga ni videl, kako naj torej izreèe karkoli o njem? Kako vendar naj se èlo- vek nauèi pravilno uporabljati bo`jo besedo? Kako naj se ta izogne relativizaciji in razvred- notenju zapovedi ter poslediènemu neredu? Pravo in pravilno razumevanje lahko izhaja samo iz poglobljenega študija in samo-preda- janja tekstu samem. Torej gre tudi Drugo za- poved tako kot vso Toro razumeti v smislu osnove, ki bi ljudem omogoèila iskanje avten- tiène resnice. Ko Jud bere Toro, se vanjo po- glablja, jo razmišlja in meditira, dokler vsa- ka njegova misel in dejanje ne postaneta izraz Tore same.29 Kdor študira Toro ter posveti last- no ̀ ivljenje v skladu z njenim naukom, bo sto- pil v neposreden odnos z organizmom njene bo`je resniènosti.30 To je torej edina mo`na pot, ki kakršnokoli razpravo usmerja v iskanje celotne in globlje resnice o Drugi bo`ji zapovedi. Odprtost v razpravo in dialog sta nujna za vsa- kogar, ki se `eli obvarovati napaènega razu- mevanja izvirne besede. Pravzaprav je razprava o upodabljanju vseskozi ostala pomemben predmet krogov ter gibanj, za dogmatièno bra- nje originalnih spisov pa velja, da to, vsaj ra- binski miselnosti, ni bilo nikoli zares lastno. $   Judje verjamejo, da je edini in pristni za- pisovalec zapovedi Bog sam. Ker beseda v vsem judovskem izroèilu zavzema prednostno mesto, se zdi, da je umetniško ustvarjanje v       #      judovski religiji in kulturi pogosto omejeno ter okrnjeno. Kljub temu v zgodovini Izvol- jenega ljudstva obstajajo poskusi, kako bo`je atribute posredovati skozi podobo. Interpre- tacije Druge zapovedi in odzivi nanjo so se raz- likovali od kraja do kraja, od generacije do ge- neracije. Vèasih je bil odziv povsem odkloni- len, najdemo pa tudi izredne primere vizualnih upodabljanj, ki so strogo povezana s slavlje- njem pravega in edinega Boga sredi judovskih svetišè ali skupnosti. Navsezadnje je hiddur mitzvah ostala vseskozi pomemben element judovske kulture. Konèno naj bi glede umet- nosti obveljala usmeritev v tiste vrste ustvar- jalnost, ki bi obiskovalca, udele`enca, vernika in molilca vodila k vzkliku: To ni niè druge- ga kakor hiša Bo`ja in vrata nebeška!31 Naj- veèkrat so Judje na vodstvenih mestih, v veèini duhovniki sami, razloèevali in odloèali, katere vrste vizualna umetnost je še ustrezna za do- loèeno skupnost, da bi le-ta ljudem pomagala ohraniti in utrditi vero. Skozi primere smo vi- deli, da biblijske Druge zapovedi ne gre pri- pisovati judovski neobèutljivosti za umetnost, ampak predvsem strahu po odvraèanju Judov od Stvarnika in skrivnostnega Boga JAHVE- ja, enega in edinega Boga Izraela, ki je Izraelce izpeljal iz su`nosti in jih konèno imenoval svoje lastno Izvoljeno ljudstvo. Naj pregled vprašanja vizualnega upodab- ljanja v judovstvu zakljuèimo z besedami Abrahama Josepha Saloma Graziana iz dias- pore v Pesaru, ki je konec 17. stoletja, po dol- gotrajnem razloèevanju ter diskusijah v lastni skupnosti, konèno dovolil figuri levov v si- nagogi nad mestom, kjer je shranjena Tora: Naj nas Bog, resnièni Gospod, vodi po pravi poti, da bi videli vso èudovitost Njegove Tore. Amen, tako naj bo po Njegovi sveti volji.32 Bibliografija: Leonora Batnitzky. Idolatry and Representation — The Philosophy of Franz Rosenzweig. Princeton University Press, 2000. Louise Jacob. A Jewish Theology. DLT, 1973. Louise Jacob. Principle of the Jewish, Faith - An Analytical Study. Valentine-Mitchell, 1964. Seth D. Kunin. Themes and Issues In Judaism. Cassell, 2000. Vivian B. Mann. Jewish Texts on the Visual Arts. Cambridge University Press, 2000. Mary E Mills. Images of God in the Old Testament. Cassell, 1998. Alan Unterman. The Jews — Their Religious Beliefs and Practices. Sussex Academic Press, 1999. http://www.beth-elsa.org/. http://www.biblegateway.com/. http://www.breslov.com/bible/. http://www.jewishencyclopedia.com/. http://www.jewishvirtuallibrary.org/. http://www.myjewishlearning.com/. 1. 2 Mz 20,4 (V slovenskem prevodu èlanka je uporabljen Slovenski standardni prevod, v originalu pa se avtor dr`i angleškega prevoda, ki je izšel l. 1917 pri Jewish Publication Society in ga je mogoèe najti na: http:// www.breslov.com/bible/). 2. N. Salomon, Picturing God, v: Seth D. Kunin, Themes and Issues In Judaism, Cassell, 2000, 136. 3. Vivian B. Mann v zbirki spisov Jewish Texts on the Visual Arts navede sedem biblijskih odlomkov, v katerih se pojavi Druga Bo`ja zapoveda (Vivian B. Mann, Jewish Texts on the Visual Arts, Cambridge University Press, 2000). 4. 2 Mz 20,3. 5. 2 Mz 32,8. 6. Kaj naj bi tele zares pomenilo, je še vedno predmet diskusij. Podobe teleta so skupne religijam bli`njevzhodnega miljeja. V Egiptu najdemo svetega bika Apisa, v kanaanski literaturi je glavni bog El vèasih imenovan bik, kar po vsej verjetnosti nakazuje na moè, ki naj bi jo ta imel. Slednja je podobna moèi groma, nad katero naj bi bog Baal vladal .... 7. Ezk 4,1–3. 8. Salomonov tempelj, imenovan tudi Prvi jeruzalemski tempelj je bil zgrajen v 10. stoletju pr. Kr. in unièen leta 586 pr. Kr. Drugi jeruzalemski tempelj je bil zgrajen l. 516 pr. Kr. ter unièen leta 70 po Kr. Judom je tempelj pomenil pomenil središèe religioznega in kulturnega `ivljenja ter enega najpomembnejših elementov narodove identitete. 9. Kehilla(h) v hebrejšèini pomeni skupnost, predvsem skupnosti širšega Izraela ali judovskega ljudstva kot celote. (http:// www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/ glossK.html/). 10. Moses Maimonides (1135–1204). 11. http://www.myjewishlearning.com/ideas_belief/    $      About_Jewish_Thought/About_Ideas_TO/ AboutIB_BibRab.htm/. 12. 5 Mz 4,15. 13. 5 Mz 4,12. 14. Louise Jacob, Principle of the Jewish, Faith - An Analytical Study, Valentine-Mitchell, 1964, 123. 15. Mary E, Mills v študiji Images of God in the Old Testament (Cassell, 1998) našteje celo paleto podob Boga, upoštevajoè imena, ki si jih nadene Bog sam skozi lastno razodetje èlovestvu; Norman Solomon v spisu Picturing God prav tako citira razlièna imena Boga, kakor se ta sam razodeva (Seth D. Kunin, Themes and Issues in Judaism, Cassell, 2000). 16. Kabala ali Qabbalah pomeni “prejeta tradicija”, sicer pa predstavlja sistem judovske teozofije in misticizma. 17. Louise Jacob, A Jewish Theology, DLT, 1973, 63. 18. 2 Mz 31,3–5. 19. Pravilo poznano kot hiddur mitzvah pomeni vizualno slavljenje Boga. Korenine tega pravila najdemo v Bibliji, v `e omenjeni 2 Mz 31,3–5 in v 2 Mz 15,2, ki pravi: “To je moj Bog, zato ga bom hvalil,”, in drugje (http://www.beth-elsa.org/ abv030802.htm/). 20. 1 Kr 6,32. 21. Traktat Suhot 51b, http:// www.myjewishlearning.com/. 22. Zakoni o idolatriji imenovani Avodah Zarah (heb. “tuja èašèenja”) so popisani v Mišni, ki je zbirka judovskih ustnih zakonov, ki so obstajali na koncu 2. stoletja p. Kr. Te je zbral, pregledal in izdal princ rabi Juda. Delo je uradno veljavna zbirka spisov zgodnjega izroèila in jo Judje uporabljajo kot podlago za razpravo o Talmudu. (Po: Vivian B. Mann, Jewish Texts on the Visual Arts, Cambridge University Press, 2000, 20–21; http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/). 23. Ma’aseh Efod (Profiat Duran, Španija, ok. 1360– 1414). Vivian B. Mann, Jewish Texts on the Visual Arts, Cambridge University Press, 2000, 14. 24. Vivian B. Mann, Jewish Texts on the Visual Arts, Cambridge University Press, 2000, 114–120. 25. Vivian B. Mann, n. d., 120–123. 26. Halakhah predstavlja celoto zakonov ter uredb judaizma, ki so nastajali od biblijskih èasov. Ti predpisujejo spoštovanje verskih predpisov in urejajo naèin vsakdanjega `ivljenja ter tako vodijo judovsko ljudstvo. Pravila halakhah se precej razlikujejo od zapovedi v Pentatevhu, prvi knjigi Biblije. Namen halakhah je pravzaprav ohranjenje in prenos besednega izroèila in bo`jega razodetja prihajajoèim generacijam (http:// www.britannica.com/eb/article-9038847/ Halakhah/). 27. Ostali primeri so sinagoga v Hamat Tiberias z upodobitvijo zodiakalnega kroga s Heliosom in njegovo koèijo v središèu. Podobno upodobitev je mogoèe najti v talnem mozaiku v sinagogi Beth Alpha; v sinagogi Tzipporit je voznik koèije sonce, ki z `arkom osvetljuje koèijo ter tako vodi konje. Kako je ta mit našel pot v judovsko folkloro, je razvidno iz odlomkov Talmuda in Midraš. (Iz razliènih virov na e-straneh: www.myjewishlearning.com). 28. Vivian B. Mann, n. d.. Vse razprave te študije temeljijo na osnovi Biblije, Mišne in Talmuda, kar pomeni treh glavnih virov judovskega izroèila. 29. Alan Unterman, The Jews — Their Religious Beliefs and Practices, Sussex Academic Press, 1999, 24. 30. A. Unterman, n. d., 25. 31. 1 Mz 28,17. 32. Glej op. 25; Vivian B. Mann, n. d., 123