kupujte mJNE BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EN AKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 23, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 67 ■OOSEVELT APEIIRA NA PATRIOTIZEM PliEMOGARjtV ^^Wsednik apelira za nadaljevanje dela v rovih, dokler ne bo dosežen nov sporazum. ? ^^^EBITNO povišanje mezd mora biti v soglasju 2 "little steel" formulo ^^ASHington 22. marca. %ev je nastala zaradi j^ateri zahtevajo višje žarjev organiziranih premo- %cle _ - PfertoL . P^^egel nocoj sam Preči Roosevelt, da pre- . VSPnk%; XI. .. ' ^dne vseobči štrajk premogar- kor, JVojni delavski od"-Stel)'. izpremehil "Little Pj. formule. Ha jG apeliral tako ^elflk . delavcev kakor loiifgj.^^ ki so zbrani na ladai" ^ ^ Yorku, naj ® produkcijo pre-° sedanjimi pogoii, do ]imi pogoji, "eren poravnane. ''UP ^^'iavno diference končno- Pj,g, je prekratek ^ to osebno posegel ^ delnT° -i® Pi'ejel ^Jalcev brzojavke,, s 4 jg v' ga slednji obvestili, ^2a„f! 1- aprila prekra-'Afepg ^J^itev novih pogodb. P® ^-dolarskem zvišanju mezd Pogodba med delo- dajalci in delavci bo potekla dne 1. aprila in John L. Lewis, predsednik United Mine Workers organizacije je izjavil, da premogarji po tem dnevu ne bodo več stopili na kompanijsko ozemlje ,ako ne bo dovoljeno temeljno zvišanje mezde za 2 dolarja na dan. Konferenca v Springfieldu Gorverner države Illinois je že sklical konferenco delavskih voditeljev, ki se bo vršila,jutri v Spi-ingfieidu. Konferenca je bila sklicana v prizadevanju, da se prepreči stavko 45,000 premoga rje v v tej državi. Predsednik Roosevelt je izjavil, da ne bo podpiral Lewiso-ve zahteve po dvo-dolarskem zvišanju mezde na dan. "Ako bo določeno kako zvišanje, mora biti isto v soglasju z odredbo kontroliranja cen z dne 2. oktobra 1942 in z eksekutivnim ukazom št. 9250, ki je bil izdan dne 3. otkobra 1942," je rekel predsednik Roosevelt. 4^- pošiljajo nadaljne divizije jugoslovanskim partizanom v Bosni »Mi Med ujetimi čet*^- napada 5,000 četnikov. tudi brigadni poveljnik Nikola Bojovič, Ujetimi Nemci pa neki nemški major. !■ OSICVa '""Svok t' rnarca. — Ra- v razvalinah. Prav tako so sil-Jugoslavija" na- poslala Nemčija ) S6 bori zdaj pet- iz Grčije proti "ti kato-^ P ar ti zanom, t^sltjL .'^®kih, i t a li janskih, divizij. "lil ^io v vojaka /1^ izpoved nared-'«7. k Ki ia^uvcu nareu- ^eiiaj. polka, 36 divizi hn.^ir ev i,.- i- j® izjavil, da >-'^'ol{oi. ®pi'an sredi januar-Co Gornjega Vakufa v ?le, Meh k sovražnih čet na-osvobodilno ar- no poškodovane vasi Maskovac, Sava in Biliči. Zajetje četniškega brigadirja ■ Partizani so udarili na neko četniško edinico, v kateri so pobili 120 četnikov. Med ujetniki je tudi Nikola Bojovič, poveljnik četniške brigade. Skupina partizanskih tankov je napadla glavni stan četnikov v bližini Mostarja, pri čemer je padlo v roke partizanov mnogo važnih dokumentov. O srditih bitkah, katerih izid je še dvoinljiv, poročajo ob Mostar-Sarajevo železniški pro- ^ _______ . gi vse od jadranske obali, kate- L '^ov i,- MihajlovičevihI ro so partizani pred dvema ted-Cj' proti nje- Ha X ^ oku ob reki Ne-boar- - - ®ansko-hercegovski '« Drzen nazaj v Po j® I BO- ie iiy, ! bitkah, v ka-, Vfj ubitih in ra- 'itk. ^lazaj V Bugojno. t> b' k bil tudi „eki ^ tpw' P°VGjnik bata- ^0 L ^'67AK • '^lYiKn , 'i'»o in neusmi-it; ^l^Uf iz zraka Gor- \ kraja, ki so ^ (Jv^ u ^^davno zavzeli. V^ja sta dobesedno noma izčistili. Boji v Sloveniji in Hrvatski O srditih bojih poročajo iz zelo daleč vsaksebi ležečih odsekov, vključno iz Slovenije in Hrvatske v bližini Zagreba. Nacisti mobilizirajo v velikem številu Slovence in Hrvate, toda slednji ob vsaki priliki dezertirajo ter se pridružujejo partizanom. Anna, Kansas. — V Cockeril lu so dne 8. marca sosedje našli rojaka Johna Funkel mrtvega v njegovi koči, kjer je samotaril leta in leta. Star je bil 65 let, doma pa od Hrastnika na Spodnjem Štajerskem. Bil je star naseljenec v teh krajih. Naši fantje-vojaki ★ ★ ■Iz Denverja, Colo., kjer se nahaja pri letalskem zboru, je prišel na par-dnevni dopust Pvt. John Balish, ml., sin poznane družine Mr. in Mrs. John Balish, 1250 E. 175 St. Na svoje službeno mesto se povrne jutri. ''i Mr. Frank Urbancic, 1142 Norwood Rd., se bo poslovil od svoje mlade soproge in hčerke, stare devet mesecev, v četrtek, 25. marca, ko bo odšel služit Strica Sama. Njegova soproga je hči Mr. in Mrs. Rutar, Norwood Rd. Prijatelji se lahko poslovijo od njega na 1171 Norwood Rd., kjer boste žena in hčerka stanovali po njegovem odhodu. Frank ima brata, ki že tudi služi v armadi, želimo jima, da bi se zdrava in zmagovita vrnila domov. Mr. in Mrs. Jacob Brezec, 20580 Naumann Ave., imata dva sina pri vojakih. Najstarejši Jacob E. Brezec, ml. se nahaja v Erie, Pa. od 10. marca. Njegov naslov je: Jacob E. Brezec, A.S.U.S. Coast Guard, Erie Station, Erie, Pa. Najmlajši se pa nahaja v Nebraski in njegov nasiov je: I^fc. Albert Brezec, Co. C., Br. Barracks, Ord. Automotive School, Fort Crooke, Nebraska. * Edini sin Mr. in Mrs. Anton Smith, 14323 Darwin Ave., se nahaja v Texas. Njegov naslov je: Pvt. Anton Smith, Btry A., 303 F. A. Bn., A.P.O. 445, Camp Swift, Texas. Dne 22. februarja je odšel služit Strica Sama, Albert Volk, 702 E. 160 St., sin Mrs. Mary Cernigoj. Pozdravlja vse sorodnike in prijatelje, obenem se pa vsem priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Albert Volk, 530th Q. M. Salvage Repair Co., Salem Air Base, Salem, Oregon. Ameriški bombniki bombardirali Nemčijo in Italijo Nad Nemčijo so bili izgubljeni trije ameriški bombniki, z Italije pa so se vsi srečno vrnili. Noi^biii polkovnik amERBKE armade pridrle v BLIŽINO 50 MILJ DO MORJA Angleška osma armada pa je razbila prve utrdbe v Mareth črti. - Bitke zavzemajo velike proporcije. Na bazi ameriškega letalstva v Angliji, 22. marca.; — Velika sila težkih ameriških joombnikov je napadla danes nemško pomorsko bazo Wilhelmshaven, kjer je bombardirala doke in druge mornariške naprave. Nato strateško važno bazo je bilo vrženih več sto ,ton bomb. Na svojem poletu proti tej bazi so zašli ameriški bombniki v krdelo nemških bojnih letal, katerih so več sestrelili' Ameriški letalci so izgubili troje bomb-j nikov. KAIRO, 22. marca: — V soboto ponoči so ameriški bombniki napadli mesto Neapelj v Italiji, snoči pa so ga bombardirali angleški bombniki. V pristanišču je povzročilo bombardiranje veliko škodo. Bombe ameriških letalcev so zadele železniško postajo in ogi-bališče kakor tudi pomol kralja Viktorja Emanuel a. Vsi bombniki so se srečno vrnili na svoje baze. nemški radio pripravlja ljudstvo izgubo afrike na Clinton D. Vincent, ki je star^ 28 let, je najmlajši 'polkovnik rj ameriški armadi. On se nahaja\ na indijsko-burmskem bojišču. ' Srečanje med pešci in konvojem Preko ledu hodeči Rusi zadržujejo konvoje v arktičnih vodah. V džungli je bilo pobitih 700 Japoncev in 100 ujetih Nadaljne stotine Japoncev pa so podlegle v močva-rah lakoti in tropskim boleznim. stalin je videl "zmago v puščavi" MOSKVA,. 22. marca. — V Moskvo je dospel film "Zmaga v puščavi," ki predvaja boje angleške osme armade, ko je slednja pognala osišče iz Egipta in Libije v Tunisijo. Film je poslal angleški premier Churchill sovjetskemu premier ju Stalinu, pred katerim so film že predvajali. Film je ponesel v Moskvo angleški bombnik. Poleg filma je poslal Churchill Stalinu tudi pismo, v katerem mu sporoča, da "bi se osma armada čutila srečno in ponosno, če bi ta film videli tudi naši zavezniki." Doslej tega filma še niso predvajali v javnosti. '^Osebni'odmerki za vojake J %art 26. marca.—|ne vojakom, ako bodo slednji ^ naznanja, da predložili svoje dopustne izkaz- ki H t "jaKi, Ki pridejo iHih^ aH več dni »He »•acij, Rojaki, ki pridejo nice pri lokalnih War price and ration boardih v krajih, kjer so na dopustu. Vojak dobi lahko za vsak teden svojega dopusta en funt sladkorja in procesira nih živil za 16 točk. Poleg tega je tudi upravičen do enega funta kave za vsako racijsko periodo. V ^hl(o živil, katere ^ ^ j'hove rodbine ali katerih so vojaki dopusta nasta- Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 23. marca. — Zavezniško vrhovno poveljstvo naznanja, da so zavezniške čete, ki prodirajo ob severni obali Nove Gvineje, pobile nad 700 Japoncev ter popolnoma zasedle okolico Manibare reke. Prodirajoč skozi gosto džunglo, so zavezniške čete očistile Japoncev kraje Ambasi, Kumu-si Opi in doline reke Mambare. V tem pogonu je bilo zajetih nad 100 ujetnikov, mnogo stotin Japoncev pa je umrlo za lakoto in raznimi boleznimi v močvarah, v katere so se zatekli pred zavešnikimi vojaki. WASHINGTON, 22. marca. - Zavezniški bombniki, ki so LONDON, 22. marca. — Pomorščaki ,ki so se vrnili s svojega brodarstva v arktičnih vodah okoli Murmanska, kjer spremljajo ameriške in angleške konvoje, poročajo, da niso tam edina nevarnost nemški bombniki in nemške podmornice. , Pomorščaki poročajo, da če-sto ruski pešci hodijo preko naglo zmrzujočega arktiči^ega ledu prav'pred konvoji. Mornarji pripovedujejo, da so v nekem slučaju Rusi na le-1 du zahtevali, naj bi se konvoj j ustavil. Ker se jim te želje seveda ni hotelo izpolniti, so le ne-j radi stopili nekoliko nazaj ter! počakali, da je konvoj pasiral. | Ko je konvoj pasiral, so še postali tam okoli nekaj minut ter počakali, da je ledenomrzla voda Arktičnega morja za konvojem zmrznila, nakar so po ledu nadaljevali svojo pot. Glavni stan zaveznikov v Severni Afriki, 22. marca. — Angleška osma armada generala Montgomeryja se je danes pretolkla skozi prve nemške zapreke in ovire na šest milj široki fronti na Mareth črti, dočim so ameriške -oklopne sile zajele 1,400 ujetnikov osišča tekom svojega prodiranja l)roti Ga-bešk^m zalivu. Angleška osma armada, ki prodira med Mareth cesto in morjem, je zlomila vso opozicijo osišča ter je preko minskih polj vdrla v Marethovo črto, ki jo, branijo izkušeni veterani maršala Rommela. Amerikanci 50 milj do Sredozemskega morja Tankovska armada ameriškega generala George S. Pattona pa je pridrla v razdaljo 50 milj do Sredozemskega morja. Poročila iz Vichyja naznanjajo, da je Adolf Hitler uka- zal nemškim armadam v Tuni-siji, da se morajo boriti in braniti do zadnjega, "kakor se je ■borila sveta šesta nemška armada pred Stalingradom," kjer je bila pobita a)i zajeta. Zavezniška kontrola zraka Zavezniki imajo v Tunisiji popolno kontrolo zraka ter neprestano bombardirajo linije osišča. Turoben ton nemškega poročevalca Stotnik Ludwig Sertorius, nemški vojaški komentator, je izjavil po radiu, da angleške in ameriške čete napadajo "Rommela z veliko premočjo na moštvu in materialu na vsej centralni fronti v Tunisiji, kjer so dobili ondotni boji značaj ogromnih proporci j." Iz tona njegovega govora je posneti, da Berlin pripravlja nemško ljudstvo na izgubo Tu-nisije in ž njo zadnje postojanke osišča v Afriki. V PRODIRANJU PROTI SMOLJENSKU SO ZAVZELI RUSI 40 VASI V tri dni trajajočih bojih so pobili Rusi 5,500 Nemcev. — Ena ruska kolona je oddaljena še 50 milj od Smo-Ijenska. — Na južni fronti Rusi drže svoje postojanke. Iz življenja naših ljudi po Ameriki Joiiet, 111. — V soboto 13 marca je na. svojem domu umrl rojak John Papesh, star 57 let. Doma je bil iz Črnomlja. Zapušča žeho Mary, rojeno Grayhack, —štiri sinove: John Jr., Louis, Ralph in Alfred, dve hčeri: zdaj že 98krat napadli Mundo;|^irs. Stephen (Mary) Shroba na Novi Georgiji,.so udarili po lin Vida, v Chicagi pa sestro japonskih komunikacijskih čr-lj^^s. Antonia Mandel. tah kakor tudi po japonskih ba- terijah, med katerimi so povzročili veliko škodo. Zavezniški bombniki sd napadli tudi japon Ely, Minn. — Peter Jerich je umrl in je bil pokopan 13. mar- ske postojanke v Vili in Ka- Star je bil okrog 60 let, ro- hiliju. letalski napad na laške vlake jen pa je bil v Cerkljah na Go renjskem. Bil je vdovec in za pušča več otrok; en sin je pri vojakih. — Umrla je tudi soproga Johna Koshak, E. Sheridan St. — Prve dni marca sta bila VALETTA,. Malta, 22. marca. — Angleški bombniki, ki imajo i po nesreči zadušena od plina, ki ® bodo dovolje- nacusko zverstvo STOCKHOLM, Švedska, 22 marca. — Nemški časopis v Ukrajini poroča, da so strelci Heinricha Himmlerja, znanega nemškega rablja in poveljnika Gestapa, pobili v koncentracijskem taboru v Rovnu, v Poljski, vse tamošnje jetnike. Pobili so jih v povračilo, ker so slednji v poizkusu bega ubili dvoje stražnikov, enega Nemca in enega Holandca. svojo bazo na Malti, so napadli v južni tlaliji in severni Siciliji 14 vlakov, na katerih so izbruhnili plameni. Nazaj v Alasko Včeraj je odpotoval nazaj v Alasko Anton Kvas, dobro poznan v stclairski okolici, ki se je nahajal nad trideset let v Alaski med tujimi narodi, ^am je ponoči uhajal iz kuhinjske peči, John Šega in njegova žena Marjeta. Oba sta bila stara čez 80 let. Žena je umrla takoj, mož pa je podlegel nekaj dni kasneje. Bila sta tukaj okrog 40 let in sta prišla semkaj iz Brazilije. ! Zapuščata sina in štiri hčere. Današnji ruski komunike na-*" znanja, da so ruske armade v svojem prodiranju proti Smo-Ijensku zavzele 40 vasi ter tekom tri dni trajajočih bojev pobile 5,500 Nemcev. Neka sovjetska armada je prodrla v bližino 20 milj do Jarčeva, kjer je zadnji močan center nemškega odpora pred Smoljenskom. Druga ruska kolona ki prodira od severovzhoda, je v razdalji 50 milj od Smoljenska. Zavzetje Durova Pred tem so Rusi zavzeli kraj Durovo, ki leži ob glavni železniški progi med Moskvo in Smoljenskom, od katerega je oddaljen 57 milj. Ob Doncu drže Rusi svoje črte ter odbijajo nemške napade. Polnočni ruski komunike naznanja, da Rusi drže svoje linije v bližini Belgoroda, med Kur-skom in Harkovom, kjer so se izjalovili doslej vsi nemški poizkusi, da bi zlomili ruske črte. Prihod ruskih rezerv Nemški radio naznanja, da prihajajo na bojišče ruske rezerve od Rostova in iz donskih pokrajin, toda da povzročajo nemški bombniki velike težave ruskim kolonam, ki se prihajajo na fronto bodisi peš ali na trukih. Francova Španija je še vedno pekel delavcev v Francovih ječah je še vedno nad dva milijona španskih republikancev. Seja odbora "Zarja' Nocoj ob 8. uri se vrši seja ima dobro gostilno. Pozdravljaj odbora pevskega zbora Zarja, vse prijatelje in znance in se Namen te seje je, da se pripravi jim zahvaljuje za postrežbo in'vse potrebno za koncert Zarje, prijaznost. Povrne se zopet v ki se vrši prihodnjo nedeljo. Vsi Cleveland, kjer mu ugaja, naj-brže že v poletju. odborniki so naprošeni, da se seje udeleže. Koncert Glasbene Matice Pevski zbor Glasbena Matica bo priredil v nedeljo, dne 4. aprila svoj pomladni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na sporedu koncerta, ki ga bo vodil zborov pevovodja Mr. Ivan Zorman, bo do umetniške in narodne pesmi, solospevi, dueti, kvarteti itd. — Koncert se bo pričel ob sedmih zvečer. Občinstvg je že danes vljudno vabljeno, da poseti to lepo prireditev Glasbene Matice. MEXICO CITY, 21. marca. — V Francovih ječah je še vedno zaprtih nad dva miUjona španskih republikancev in samo v Madridu je še zdaj 50 vojaških tribunalov, ki so zaposleni s sojenjem nadaljnih nasprotnikov Francovega fašizma. Tako izjavlja Jose Rodriguez Vega, načelnik španske splošne delavske organizacije, ki je pobegnil iz neke španske ječe ter pribežal v Mehiko. Vega je naslikal grozno sliko gladu v Španiji. Hleb kruha, ki tehta en funt, stane devet peset, to je toliko, kolikor znaša mezda delavca za njegovo deset-urno delo. Fižol se prodaja po 12 peset kilogram. Sladkor stane fantastično ceno 30 peset kilogram. "Špansko ljudstvo je danes bolj tesno združeno proti Francu kot kdaj koli prej. Španci čakajo z zaupanjem in pogumom na invazijo zaveznikov, ko bo napočil tudi trenutek za njihovo splošno vstajo," je rekel Vega. Darovi za Rdeči križ Mrs. Frances Eržen je nabrala sledeče darove za Rdeči križ: $5. društvo št. 103 ABZ, $2: Mr. Frank Kovach, 15210 Saranac Rd.; po $1.; Mrs. Anna Walter, 713 E. 155 St., Mrs. Anton Bokal, 731 E. 157 St., Mrs. Mary Mivsek, 15904 Holmes Ave. in Mrs. Mary Matoh, 15917 Holmes Ave. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 23. marca, 1943- STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po poSU izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________________....$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _________________________________________________________________________ 2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poStl V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)___________________________ Por Half Year — (Za pol leta)_____________________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece)_______________________________ _______$7.50 ___4.00 ___2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Coimtriet: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemsJce države): Poi' One Year — (Za celo leto)_________ Por Half Year — (Za pol leta) ................................................... _____$8.00 _____________ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. IZDAJALCI PREJEMAJO PLAČILO "Slovenski poročevalec," glasilo Osvobodilne fronte v Sloveniji, je objavil v svoji izdaji z dne 2. junija 1942 sledeči članek, ki bo za naše čitatelje tem bolj zanimiv, ker je v njem govora o osebnostih, o katerih smo razpravljali že v člankih preteklega tedna, ki jih je napisal v informacijo jugoslovanske vlade v Londonu nek njen zaupnik in nasprotnik "Osvobodilne fronte" v Ljubljani. Ta članek se glasi: Dne 26. maja 1942 je bil justificiran izdajalec slovenskega naroda, javni iniciator političnega in policijskega sodelovanja vseh reakcionarnih izdajalcev z okupatorji in organizator denuncijanskih in terorističnih band v službi okupatorjev—dr. Lambert Erlich. Dr. Lambert Erlich je izšel iz vrst najreakcionar-nejše klike slovenskega naroda, ki ni imela nikoli pred očmi interesov slovenskega ljudstva, zato pa je dosledno in z vsemi sredstvi stremela po utrditvi svoje proti-narodne in protislovenske klikarske pozicije. Zato je ta klika vedno smatrala za svoje glavne sovražnike demokratske težnje slovenskega delavskega sveta ter je bila v borbi proti njemu vedno pripravljena, pogaziti i najosnovnejša-prava in zahteve slovenskega naroda. Ker je ta klika videla v slovenskih demokratskih masah svojega glavnega neprijatelja, se je zato vedno vezala z mednarodno politično reakcijo, a poslednja leta pred zlomom Jugoslavije se je popolnoma naslonila na nemški na-cionalsocializem in italijanski fašizem ter je postala na slovenski zemlji njun glavni branilec in propagator. Zato nosi ta klika, v kateri je bil dr. Erlich eden vodilnih mož, v Sloveniji glavno odgovornost za zlom Jugoslavije kakor tudi za katastrofo, ki jo je doživel slovenski narod. Zato je popolnoma logično, da je ta klika tudi po okupaciji v istem smislu nadaljevala svoje dqlo. Da bi uničila demokratski osvobodilni polet slovenskih narodnih mas, se je postavila ta klika docela v službo okupatorjev ter je do kraja pogazila vse interese in svetinje slovenskega naroda. Ker je bila popolnoma izolirana cd slovenskih narodnih ma<, je s tem prenehala obstojati kot politična struja v slovenskem narodu ter se je pretvorila v bando kriminalnih zločincev, ki se poslužujejo italijanskih okupatorskih oblasti za svojo politično ii; teroristično borbo proti osvobodilnemu po-kretu slovenskega naroda. Na ta način je ta banda, kateri je bil dr. Erlich duševni vodja, pljunila ne samo na >'vojo nacionalno pripadnost, temveč tudi na moralno kvaliteto, s katero se danes odlikuje slovenski človek v svojem najveličastnejšem osvobodilnem poletu v vsej naši zgodovini. Informacijska služba Osvobodilne fronte je ugotovila sledeče zločine, ki jih je zakrivil dr. Erlich proti slovenskemu narodu: 1) Kot duhovni vodja tako zvanih "STRAŽARJEV," le slednje pripeljal na pot denuncijaijstva in najtesnejšega političnega sodelovanja z okupatorskimi ob lH?tmi, kai je dokazano "Stražarjem" s sledečimi zločini: a) Meseca mwrca in pričetkom aprila so "Stražarji" na Marijinem In Krelcovem trgu vsak dan prirejali zasede, iz katerih so kazali in izdajali italijanskim oblastim mimoidoče narodno zavedne študente kot somišljenike Osvobodilne fronte. b) "Stiažarji" so vpadali v stanovanja poštenih slovenskih meščanov, posebno mladine, izdajajoč se ponekod za italijanske policaje, a ponekod n&stopajoč javno, ter so jih odvajali v svoje lokale, kjer so jih za-slišavali, jim včasih tudi s smrtjo grozili, strahovali jih s korobačem in revolverjem v roki, nato pa jih predajali okujiatorski jioliciji in armadi, ki so jih streljali ter jih se dandanes streljajo kot talce. c) Zadnje tedne i-o okupatorske oblasti s pomočjo "Stražarjev" vršile teror po srednjih šolah. "Stražarji" so po srednjih šp^ah zaslišavali dijake, zakaj se slednji ne vpišejo v GIL, nato pa so jih denuncirali okupatorskim oblastim kot somišljenike Osvobodilne fronte. d) Pred nekoliko dnevi se je v posameznih ljubljanskih gimnazijah pojavil cirkular, ki je obsojal delo partizanov kot škodljivo slovenskemu narodu, dočim je isti cirkular pozdravljal tako zvane "BELE GARDE," kamuflirane s "katoliško akcijo," katerim na čelu je stal dr. Erlich. Mnogo zavednih slovenskih dijakov in dijakinj, ki tega cirkularja niso hoteli podpisati, je bilo od strani okupatorskih oblasti osumljenih, da pripadajo Osvobodilni fronti, radi česar so bili aretirani in odvedeni v konfinacijo, ali pa so bila njihova imena zabeležena v imenik bodočih talcev, (Konec jutri.) Vitamin "C" in krompir Med človeškimi hranivi je izredno važen tudi vitamin "C," kakor pravi moderna medicinska znanost. Ako človek uživa hrano, v kateri je dosti tega vitamina, je veliko odpornejši proti raznim nalezlj i v i m boleznim. Tako je n. pr. odpornost proti difteriji, škrlatinki in podobnim obolenjem v veliki meri odvisna od tega, koliko vitamina "C" je v napadenem organizmu. Ugotovili pa so, da izredno veliko tega vitamina vsebuje krompir, ki je danes že postal najbolj splošna ljudska hrana. Toda količina vitamina "C" v krompirju je zelo odvisna od vrste krompirja in njegove starosti. Največ tega vitamina vsebuje svež, nedavno izkopan krompir, ki je že popolnoma zrel. Čim bolj gre proti pomladi, tem bolj krompir izgublja ta dragoceni vitamin. Zato je bolj izdatno uživati čimveč krompirja jeseni — morda je narava sama poskrbela za to, ko ravno eseni daje največ krompirja, ki je jeseni tudi, ali vsaj moral bi biti, najcenejši. Krompir, ki je prezimil, je veliko manj vitaminski. S kuhanjem pa se veliko tega vitamina izgubi. Vendar lecepti za uživanje surovega krompirja še niso prišli med ovet. Uživanje svežega, dobro zrele^ krompirja jeseni je zelo ilohro sredstvo zoper nevarnosti prehlada in ozeblin, katerim je vsak jeseni najbolj izpostavljen, .'.lasti je to važno za prebivalce elikih mest, ki so vse bolj do-zetni za taka obolenja kot pa leželani. OSEBNA VEST London, 19. marca (JIC) — Danes je prispel s kliperjem v London Ban Hrvaške, dr. Ivan oubašič. BRANDIS: Iz sreče v nesrečo šume vali svetega jezera, še-j.eče dievje v svetem gaju Ma-Mbarskem. Spominja se tebe, Hakunta, ti cvet ljubezni, vzra-^tel iz bolečine, o tebi pripove-■■luje mati svoji hčeri, o tebi poji Indijec ko sedi večerne ure ob jezeru. Ko so prihajali prvi Evropejci v Malabar, se je klanjal v Bramovem svetišču mlad svečenik. Bela in nežna, zavita v Mnčice, zlate obroče je imela na zapestju, gležnjih, venec rož na glavi, kakršnih še ni izklesal lepših kipar, in je prinašala bogovom cvetja Sakunta, svečenika Benda šestnajstletna žena. Lotos slovi po svojem cvetju, žsna po svoji čednosti in lepoti. Sakuntina lepota je slovela daleč naokrog. Mladi soprog je ljubil ženino hvalo, rad se je prikazal ž njo na bazarjih in na šetališčih, mlada žena je. od-grnila rada naličje, rada^ je pogledala 8 svojimi gazelnimi očmi v žareče moške oči. Starejši bramanci so svarili mladega tovariša. A on je bil gluh in slep, tako zaverovan v Sakunto, da bi bil za njen nasmeh prestopil Bramovo zapoved. Bilo je čudovito indijsko jutro. Nočne ptice in zveri so se zateglo oglašale na potu k počitku, predramilo se je, kar ljubi beli dan in njega krasoto. Sakunta je vstala, da se oko-plje po obredu svoje visoke kaste, in šla skozi gaj, ki je ločil njeno hišo od svetega jezera. Nikdo je ni videl, ko je šumela kakor rahla senca k vodi, nikdo je ni videl, ko se je spustila med lotose v jezeru, nikdo je ni videl, ko se je oblekla in vrnila v gaj. Vsaj ona je mislila tako. — Vendar se ji je zdelo nekam neprijetno, zdelo se ji je, da preži kaka zver ob Vodi na njo, in ozirala se je plaho okrog sebe. In tedaj je planil izza drevja kakor orel jezdec. Skočil ' je pred Sakunto in ji zastavil pot. Obleka je razodevala mohame-danca, obraz mladosti in drznosti, pogled strasti, ki ne pozna mej, krasno orožje, bogastvo. Nedostojno je za mlado ženo, da je na samem z moškim. Sakunta si je zagrnila obraz in kriknila od' sramote in strahu. [Zdelo se ji je, da je"dtnadežuje mohamedančev pogled. Izogibala se je konjevi nogi, da ube-ži za drevo, v dom. Konj pa je bil pred njo. Tedaj je zaprosila milo: "Pusti vendar, kdor si, ženo domov, da gre za svojo dolž nostjo." Mohamedanec je skočil kakor blisk s konja in se ji je poklonil : "Moj dom je prazen, v njem ni sreče. Pojdi z menoj, cvet Malabara, po pisanih preprogah bo hodila tvoja nožica in sužnjev boš imela v izobilju." "Pusti me domov, ako častiš Boga." i2e so zajele močne roke Sakunto in konj vranec j& je ja-drho nesel v neznani kraj. Klicala je na pomoč, prosila. One-r.vestila se je, ko si je mislila, da ji je izgubljena čast poštene žene in ljubezen moževa. Indijci imajo zelo stroge postave glede zakonske zvestobe, in kdo )".i mogel dokazati, da je Sakun-(1 bila oropana zoper svojo voljo, in da bi kdo tudi dokazal — če |)ride v tujo hišo če sede za ognjišče drugega moža, bo izbrisana iz kaste bramancev, bo -izročena zaničevanju vseh kast. Zavedla se je kmalu, pretresena od naglega dira, ozirala se je po kraju, ki ji je bil nepoznan, le tam daleč se ji je zdelo, da vidi še vrh Malabarske pagode in bridka bolečina ji je lanila srce pri misli, da stoji zdaj njen mož pred žrtvenikom. Preko planjave je jezdil jezdec in tešil s sladkimi besedami jokajočo Sakunto. "Imela boš, kar ti poželi srce, ljubil te bom in častil, kakor svojo kraljico." "Pusti me domov — streha mojega moža je moja edina sreča." Vstalo je visoko zidov je, dvigala so se železna vrata, zalajala sta dva leva in zablesteli sta dve sablji. Vrata so se odprla. Leva sta se plazila k nogam jez- deca, sužnja sta se dotaknila s čelom tal . . . Po belo lesketajočih se stopnicah, sredi dehtečega vrta, se je jezdec ustavil in skočil na tla. Prijel je Sakunto za roko in zažvižgal. Iz hiše, zidane v drugačnem slogu kakor pri njih, je privrelo krdelo sužnjev — moški gologlavi, ženske zavite v jašmak. Njim na čelu ženska visoke postave, v svilenih belih dimljah s škrlatnim životnikom, glavo je imela ovito z zelenim turbanom, na turbanu svetel kamen, velik kakor golobje jajce. Njen obraz ni bil zakrit. Priklonili so se jezdecu. Vsi, lazen gospe, ki je bilo očividno jezdečeva mati in je pozorno motrila sinov plen. Sakunta je slišala, ko je mrmrala: "Veljala bi na tisoče pijast-rov." Na čelo in na srce je položil jezdec roko in se priklonil materi in Sakunti: "Abdul Kerim sem, iz hiše bogatih Abasidov, kakor zvezda je mojega rodu in moje slave. Nisem še oženjen, dasi sem že dolgo v dobi, in mi ni bila še nobena sužnja tako všeč, da bi jo vzel za ženo, za mater svojih otrok. Tebe sem videl v bazarju. Odkrila si svoj obraz in zabolelo me je srce. Morel sem storiti, kar sem storil. Zdaj mi leči rane, prelepa prikazen iz paradiža, zdaj bodi moja žena, moja najdražja žena." "Nikdar!" je vzkliknila Sakunta. "Omožena sem in pri bramancih velja samo samod-rug zakon. Moja vera mi brani občevati z drugoverci." Rahlo se je priklonil Abdul: "Nobene žene ne bom imel poleg tebe, pri Alahu! Tvoja vera je zmotna in naš iman te nauči resnic naše prave vere. Ko jo priznaš, postaheš prostovoljno moja žena, saj ti branijo zapovedi tvoje vere in kaste nazaj, tvoj mož bi te zavrgel, da te vidi, tvoja sreča je le tudi pri meni. Izročam te v varstvo svoje matere.^' S pogledom in roko je prisilil Sakunto po stopnicah, kjer jo je objela in poljubila v pozdrav njegova mati. Sakunta ni imela časa, da bi mislila in tožila — Ves dan ji je opredelila mati v učenje in delo, zvečer je bila igra in ples. Ko je legla utrujena na svilene blazine, je bila pretrudna, da bi se spominjala, jokala in želela, ali da bi snovala, kako bi se rešila. Mogoče da bi se kaj bolj branila svoji usodi, ali vedela je, da jo preklinja njen mož, d£f misli, da je odšla svojevoljno, da je izbrisana iz bra-manske kaste, da jo čaka zunaj siromaštvo in zaničevanje. Iman je prihajal in poučeval bramanko. Ugovarjala je v marsičem, saj je poznala Vedo in svete pesmi in postave. Toda Abdul ji je kazal ljubeznivo spoštovanje, mati je govorila, koliko lepih deklet bi bilo rado za menilo s Sakunto, in hiša je bila bogatejša kakor braman-čeva. Sakunta pa je štela šestnajst let. Biser in dragulji, lepe besedo so bile vaba, zavest, da je prva sreča izgubljena, je bila! povod, da se je odločila presto-} piti k islamu in se poročiti z I Abdulom. Sakunta je postala Leila, a Sakunta se je spominjala kmalu na Leilo, d^ je bila njena sreča bolj globoka, da je le ena prava ljubezen. Tiha, vedno enaka haremska sreča jo je o-mamljala samo prve dni. ' Zdaj ji ni bilo treba več učiti f-'e, imela je časa za premišlje-l vanje, za primerjanje. j V Malabaru se je smela proste* gibati, tu je bila zrprta v sicer krasno ječo, ki pa je bila' vendar le ječa. In polet, ki ga je dobival njen duh poleg Bende,' iskanje duševne poglobitve. Ju-' tra ob jezeru. Obredi v svetišču! Krasno, kadar se klanja tisočglava množica svetemu trojstvu, kadar kipi iz grl pobožnih romarjev navdušena pesem. Kerima pa je bila sama ljubezen do žene, ne da bi iskal in u-važeval njeno dušo. Gospodinjstvo je vodila mati. Leila ni i-mela pravega posla, igre in vezenja se je kmalu naveličala, in bila bi obolela od žalosti, da ni postala mati. Dete, ki je ležalo v njenem naročju, ji je dala zdaj smoter življenja, je pregnalo očitke, ki so ji šepetali ponoči. "Izdajalka svoje zvestobe, zaničevalka Brame." Dete, nežna slika svoje matere, se je hitro razvijalo. Dobilo je prve zobe, se vilo v prvih krčih. In Leila je trepetala. Bala se je, da ji ne vzame raz-srjeni Brama njenega zaklada. Večkrat je videla, kakor v sanjah ogromni kip Bramov pred seboj. Večkrat mu je polagala v sanjah cvetja, a kip je stresel glavo, ker ni maral njenega daru. Dete je delalo prve korake. Leila je sanjala, je zvila kito rdečih vrbenij in jo nesla v svetišče. Mračno je zrl Brama nanjo. Poklonila mu je kito, hotela jo položiti na žrtvenik, toda kip se je namrgodil in jo opomnil: "Nezvesta, pozabila si svoje prisege in zatajila si svojo vero. V kazen ti vzamem, kar ljubi tvoje srce. Živi cvet ljubi Brama ..." Zbudila se je ob otrokovem kriku in tedaj je vedela, da mora njen ljubljenec umreti! Umrl je. Kakor alabastrov kipec je ležal v materinem naročju in njeni vroči poljubi, vse njene solze ga niso več obudile. In nič ni moglo več utolažiti mlade matere. Izogibala se je Abdula,! ki jo je skušal potolažiti, in užahla je njegovo mater, ki ji je očitala, da se je izneverila svoji veri in prinesla nesrečo v hišo. Sakunta je premagala Leilo. Sakunta je venela in hirala v žalovanju. Abdul je postajal nestrpen. Mati je zasovražila si-naho, ki ni ljubila njenega sina, in je Abdulu prigovarjaj: "Pusti ženo, ki te ne ljubi, a-ko ti kaže odpor, veš, kaj je tvoja pravica." Sakunta je vedela, da jo čaka izgnan je in bera št vo, vendar se ni Abdulu več uklonila. In nekoč je pripeljal trgovec s sužnji lepo sužnjo iz Kabala, ki je s svojo razkošnostjo upadla in žalujočo Sakunto popolnoma zasenčila. Prišel je dan, ko je prijel Abdul nekdaj tako ljubljeno za roko, in jo peljal iz krasnih sob, skozi dehteči vrt, mimo dveh sabelj in dveh psov — sunil jo je skozi vrata in rekel: "Hodi, kamor te noga nese, med nama je vsaka vez pretrgana." Vrata so se zaprla. Sakunta je stala pred hišo, v katero jo je privedla samopaš-nost mohamedanca, ki ni poznal druge pravice, kakor svoje želje. Oropal jo je moža, vere, tihe sreče in mirne zavesti, držal jo je tu dve leti in zdaj jo pahne samo v svet. In vendar svobodna. Obrnila se je napram kraju, kjer je živela poprej, še je tam njen dragi Benda, živi in se je spominja ; ali pa je morda umrl žalosti, ali pa preklinja celo njen spomin? K njemu pojde, naj bo pot še tako dolga, naj bo posuta s trnjem, naj jo strašijo divje zverine — k njemu pojde izpove se mu. Njega mora še enkrat videti — potem naj u-mre. K njemu! — Zastavila je v tenko svilo obuto nogo, preši-njena z močjo veselja, na dolgo, trudno pot. ŠKRAT "Slišal sem, da ženske na ži otokih ne nosijo nobene o ke." "O, vraga! Bogve o čem P"" tem govore?" "Pomislite, pravkar #^^,1 bil brzojavko, da sem P" oče." ^1). "Nu, in se žena dobro P ti?" "Sam Bog daj, da ne sar izvedela o tem." • • jf Ko so čitali volku evangelU' vzkliknil: ^ "Požurite se, kajti čre odšla mimo." "človek dela velike da se izogne dajanju ma ' ril. Berač na svojih nogah ^ vreden kot vladar v Kralj izgubi samo tis mu ljudstvo izpuli iz r® ' Vesti londonsk®^^ radia Nemiri v različnih dene Evroi)e •;h LONDON, 16. inarw prejemna služba) —^ tudi v drugih pokra] iinab 0 ne Grčije partizani nemške in italijanske motijo promet. — . Na Bolgarskem se ^ ke vojaške priprave, d bi Nemci pričakovali pf zunaj. Švedski časopisi jeli iz Sofije vest, da j® ski poslanik svetoval garskem nastanjenim jem, naj odpošljejo svoj® ne domov. gvi/ — Tudi v Franciji so se boji — uporniki so ' ^^oif ški ultimatum, da odloz® . kV je posvetila svoj uvodm Nemška Frankfurter^ posvetila svoj uvo in piše, da se bo mo te vojne Italija boriti 2®^ (i do evropskega kontii^^g^f na obalah svojega skega morja. ^^5) Ruski listi pa poročaJOj^gjišP Lahi izgubili na milijon vojakov in da divizij nastanjenih ^0 nu. Ostale jim je le s® zij za obrambo Italij® r laško ozemlje je treoo slabejša točka vseh ° nadzorovanih ozemelj-pa nima dovolj to svojo maloštevilno y l:\ italijanski vojaki so novani, ker zamenjW^J za hrano. Vesti iz Jugos --- * rj® S Tagespost od 1. poroča, da je Heim^ vsod v Dolnji (slov®\| o fjj, jerski priredil svečan^ vi* liki 10-letnice Hitlerji . * K Angleški list Supf^j^ jj poroča, da Nemci rambne linije v ^ Moravski dolini, k* , .|ii§ tudi povsod na daimi^^' Jadranskega morja- 23. marca, 1943. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Trst in jugoslovanska edinost Ousseltio SOUSS Makto Pinchon Mahdia \ El Djem TEBESSA •'/in- Bom Chebko Kosserine.^ SbeiHo Sidi Bou Zid Fcriana TUNisiy''"'' Gafsa^^J. . . j Sekhira •Redevef ALGERIA SFAX Mahores ulf ofGaps^ Chott Predsednik pregleduje našo vojno silo v Afriki Angleški tednik "Free Eu-rope" prinaša v svoji številki od 15- januarja izpod peresa g. dr. Kreka, podpredsednika jugoslovanske vlade, pod gornjim naslovom obširen članek o Trstu in o vprašanju Slovencev. Slovenci so najmanjši in naj-na zahodu ležeči Sestavni del Jugoslavije, skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skozi vso dobo svoje zgodovine, se Slovenci neprestano za-^®>v kvE /V C / T 1/ I RICHAttP f y£i IT \/OU 'S'EE.X such ^vE Hi)v£. To Wf)ir /very FV3 T ri /Vex-r C/)/? I I IŠCRAP METAL steel hcimit contains approximately same AMOUNT OF METAL AS A 4^1NT tftON KETTLE WASTE RUBBER RUBBER tS USED FOR PADDING OF STEEL HELMET AND ALSO OAS MASK STRING IT HELPS TO MAKE MATERIALS FOR WEBBING WOOLLEN RA6S CAN BE REWOVEN INTO UNIFORMS. MOKE SCRAP METAL BAYONET WEIGHS APPROXIMATELY THE SAME AS SAUCEPAN SCRAP METAL AfiAHl! RIFLE INCLUDES AS MUCH METAL AS A FLAT IRON AND THREE TINS WASTE PAPER ONE OLD ENVELOPE CON TAINS ENOUGH PAPER TO MAKE SO CARTRIDGE WADS BONES PHOviDi citcikihi (O* ctdtitloci riRINC chadci HOUSEWIVES IN BRITAIN hoard every bit of "rubbish" around the boute. Thi» British Government poster shows them how every »crap of salvage belpi the boy# on the battlefronts. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 23. marca, 1943. II p. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — L DEL čez nekaj dni je bil Ramon že v Greytownu, kjer je bilo o-gromno skladišče. Tu je delalo več sto delavcev raznih narodnosti. Ramon je nadzii-al to delavsko armado. Delal je od ranega jutra do poznega večera in kmalu se ga je začela prijemati mrzlica. Oči je imel že udrte, bil je bled in suh. Ponoči so ga mučile grozne sanje, često se je sredi noči prebudil in zaklical na ves glas: — Maščevan sem! Pa tudi podnevi sta se mu žena in otrok večkrat prikazala. Zdelo se mu je, da počasi umira. Nekega jutra ga je mrzlica tako tresla, da je moral ostati doma. Kmalu je prišel Nerville. — Titu? — je vprašal Ramon začudeno. — Da, zvedel sem od Indijanca, ki si mi ga poslal z zadnjimi poročili, da si nenadoma zbolel. A biti moraš zdrav. Zastopal te bom tu, a ti se vrni v Panamo, kjer je podnebje bolj zdravo. Poleg tega si dobil iz Francije pismo. — Pismo iz Francije? — je vprašal Ramon presenečeno. —Da, in spoznal sem po pisavi in kuverti, da ti piše sodni-ja ali kaj podobnega. Izročil je pismo Ramonu, ki ga je pograbil z drhtečo roko. Notar ga je obzirno obveščal o smrti grofice de Montlaur in mu pisal o vseh podrobnostih, nanašajočih se na interese dedičev. — Mislim, da je moja dolžnost, gospod grof, — mu je pi- sal notar, — da vam sporočim nekaj tudi o ženi ,ki ste se ločili od nje. Takoj drugi dan po vašem odhodu je Helena de Montlaur težko zbolela. Pravi čudež je, da ni umrla. Nad pol leta je bila priklenjena na bolniško posteljo. čim si je pa nekoliko opomogla, je bila njena prva skrb odpotovati v Bretagno. V pen-hoetski grad je prišla v hipu, ko je grofica de Montlaur že umirala. Iz pregovorila je nekaj besed z umirajočo in po tem pogovoru je grofica v njenem naročju izdihnila. Ramon je znova prečital te vrstice. Ni jih razumel. Zamislil se je. Kaj neki je napotilo njegovo mater, da je pred smrtjo govorila z grešno ženo? Najbrž krščansko usmiljenje. Morda je hotela spraviti grešni-co na pravo pot. A kaj je hotela ta podla ženska pri nji? Gotovo lagati, prisiliti umirajočo k popustljivosti. ' Ramonov gnev je pa naenkrat popustil, ko je pomislil, kako strašno osamljen je zdaj na svetu. Mati mu je umrla. Carmen je zaneslo življenje daleč od njega, on je pa ostal sam brez ljubezni, brez žene, brez otroka. — Dragi Nerville, — je dejal svojemu družabniku, — odkar sem odpotoval iz Francije, nisem več za delo. Poskusil si z delom iztrgati me iz krempljev obupa, pa ni šlo. Hvaležen sem ti za to, toda tudi danes sem spoznal, da je vse zaman. Nc T ij|, jlilMU,.! Ameriške Čete v džunglah Burme CflADYS" S^^KtHOUT.,)L!l Capmem tu "Cakmeh* V opernem tednu, ki nam gaj poldne v petek in zvečer pa ope-bo podala Metropolitan operna ^ra "Aida"; v soboto popoldne družba iz New Yorka bodo nasto-i "The Barber of Seville" in zve-pale najodličnejše operne zvezde!čer pa zaključna operna pred-in med njimi je slavna in pri-jstva z opero "La Traviata." ljubljena radio in operna pevka | V teh operah bodo nastopili Gladys Swarthout, ki bo nasto- j sledeči slavni pevci in pevke: pila v operi "Carmen" z naslov- John Charles Thomas, Helen no vlogo. Ta opera bo podana; Jepson, Zinka Milanov, Salva-V četrtek 8. aprila in poleg preji tore Baccaloni, Lawrence Tib-omen jene bodo nastopili v tejjbett, Giovanni Martinelli, James operi še sledeči slavni pevci in I Melton, Licia Albanese, Ezio pevke: Licia Albanese, Raoulipinza, Charles Kullman, Bidu Jobin, Leonard Warren, Thelma! Sayao, Stella Roman, Nino Mar-Votipka in dirigent te opere pa tini, John Brownlee, Rose Bamp- Na levi vidimo vojaka, ki spravlja skupanj razne vojne potrebščine; na sredi so ameriške čete na truku in trailer ju, na desni pa so v velikem letalu, s katerim oskrbujejo nedostopne postojanke na Burmi s potrebščinami. morem ti biti več v pomoč pri tvojem delu. Vidiš, bolezen me je že strla. Nerville je bil že sam spoznal, da z Ramonom ne bo m o- Od svojega odhoda iz Paname je pisal Saint-Hyrieix in Carmen samo dvakrat ali trikrat nekaj besed ,toda odgovora na nobeno pismo ni dobil, ker goče delati, in zato ni bil nič j ni nikoli označil kraja, kamor presenečen. Tako sta se mirno ga požene njegova fantazija. razšla in čez nekaj dni je bil Ramon že v Panami. V zdravem podnebju si je kmalu opomogel, toda veselje do življenja se mu ni hotelo vrniti. Kaj početi? Ali naj poišče Carmen? čemu bi nadlegoval srečna zakonca in motil njun mir? Pisal je svaku in sestri dolgo pismo. Pisal je, da namerava odpotovati, da se mu je zahotelo po svetu, brez cilja. Napisal je to tako, da bi vsak Ighko razumel skriti pomen vesti: — Mati je mrtva. Helena in sinček za vedno izgubljena, za koga naj delam? In pripisal je: — Moje premoženje dobi Carmen in vajini otroci. Prosim vaju samo, da rezei-virata Svaka in sestre sploh še ni hotel videti, čakal je, da bi njegovo ranjeno srce nehalo krvaveti, da bi ne motil njune sreče. Nekega večera ga je pa spomin na Carmen posebno vznemiril. Vso prečuto noč mu je bilo, kakor bi stala pred njim. Videl jo je mlado, lepo, nasmejano, iz vsega srca ljubečo ga. Toda čudno, ni govorila z njim o otroških letih v penhoetskem gradu. Ramon jo je videl že omože-no. In vedno sta bila z njo Helena in njen sinček. Zaman je skušal Ramon zaspati. Šele proti jutru je ves izmučen zatisnil oči kar v naslanjaču, a njegove ustnice so še vedno šepetale: -T- Helena! Milček! Zgodaj zjutraj je hitel na del tega denarja za nalop, ki ^ 1. • J TT_ ^ -! K«-w^ 1 Vk 11 T? y-vrrrvHT'l V»0 T TQ je Sir Thomas Beechman. ton, Bruna Castagna, Leonard Vsega skupaj bo podanih osem Warren, Helen Olheim, Raoul izbranih oper, ki bodo gotovo za- Tobin, Thelma Votipka in drugi. dovoljile posetnike. Kot otvoritvena predstava bo Verdijeva Vstopnice so v predprodaji in jih lahko dobite po pošti od opera "La Forza del Destino"; i Northern Ohio Opera Associa- v torek "Faust"; v sredo "La Traviata"; v petek in soboto pa tion, Union Bank of Commerce, Cleveland. Cena vstopnicam je bodo operne predstave popoldne;$1.10, $2.20, $3.30, $4.40, $5.50 in zvečer in sicer "La Boheme," in $6.60 vključno federalni da- balet "Dance of the Hours" po- vek. bi jih rad izpolnil. Rezerviraj ta primerni znesek za ustanovitev dobrodelnega društva, ki bo skrbelo za mladoletne zločince.,^.^ odgovor, Ta želja ni bila posledica dol- Montlaur. gega razmišljanja, temveč nekakšnega moralnega povelja. Najbrž je mislil na to, da bi utegnil ta dobrodelni zavod sprejeti nekoč pod streho otroka, ki ga je bil obsodil na bedo in sramoto. Nekega jutra je zagledal v pristanišču ladjo, pripravljeno na pot v Chile. Mikalo ga je vkrcati se in kreniti v Chile. Ni dolgo razmišljal. Odpeljal se je samo zato, da bi ne ostal tam, kjer je pač bil,' Od tistega dne je potoval Ramon po svetu brez vsakega cilja. Neko čudno hotenje ga je gnalo vedno naprej. Nihče ga ni videl smejati se, nikoli ni govoril z ljudmi veselo, na nobeni plesni zabavi ga ni bilo. Nikoli njegova roka ni stisnila ženske roke. Opojnih pijač ni pil, nikoli se v družbi ni dotaknil kart. — in brzojavil sestri: "Rad bi objel tebe in tvojega moža. Prispem takoj, čim do-Ramon de čez dva dni je dobil odgovor: "Pridi takoj. Važni dogodki v mojem življenju. Vdova Carmen de Saint-Hyrieix."« — Vdova! — je vzkliknil Ra-myn. — Saint-Hyrieix mrtev! toYej je sama, zapuščena na kraju sveta! Uboga sestra! Brzojavka je bila poslana iz Cayenne. Ramon se je odpeljal s prvim parnikom. Carmen ga je čakala črno oblečena v prostanišču. Solznih oči sta se objela in na terasi njenega doma sta se razgovori-la o vsem, kar ju je težilo. Carmen je takoj opazila na bratovem obrazu sledove silnega trpljenja. Njegov obraz je bil poln gub, oči motne, lasje že močno sivi. — Izgube ljubljene žene ne more preboleti, — je pomislila, < A MESSAGE FROM EDDIE RICKENBACKER > E A S T E R N AIR LTN E š INCOn^OHATCO SAflgBN A]B BUlLDIIfO • lO BOCKBTBLU^l drriec OF VM# #IIC«IOCNV tNC aAtlONM %AH1f . Ai, I h&va had the privilege of seeing •nl talking to our boys In the combat zones in the old world and throughout the Pacific, I an convinced that if our people on the hone front knew what these boys are going through In the hej-l-holes of the world for us, they would not worry about taxes •nd war bonds. The least we can do is to accept the privilege of paying taxes and buying more and more war bonds to finance and win this war in the shortest possible time, therety savlnK t!ie lives of thousands upon thousands of the cream of our young manhood and additional billions of dollars for the cost of it. . V. Klckenbacker — toda mračne misli mu poskusimo pregnati, rešimo ga. Ramonu se je zdela sestra sicer izpremenjena, toda še lepša kakor prej. Začudeno je opazil na njenem obrazu poseben izraz tihe sreče in blaženega miru. Ves dan sta ostala skupaj in Carmen mu je pravila o tragični smrti svojega moža. Pokazala mu je rano, zadano ji najbrž z isto roko, ki je ubila njenega moža. Našli so jo bili drugi dan po uporu kaznencev še onesve-ščeno v zapuščeni kolibi blizu bojišča. Dolgo so mislili, da bo umrla. K sreči je prihitela mati nekega častnika na pomoč svojemu sinu, ki je bil v boju tudi ranjen, in Carmen je našla v nji drugo mater, ki ji je rešila življenje. —Predstavim ti to plemenito damo, — je pripomnila smeje, — zahvali se ji še ti, kajti da ni bilo nje, bi zdaj ne imel več sestre. Pri tem je Carmen večkrat zardela in srce ji je močno utripalo. Ramon pa ni opazil njenega razburjenja, ker je bil preveč zatopljen v opisovanje vseh nevarnosti, pretečih sestri. —Da, zares, od srca ji moram biti hvaležen, kajti tvoja smrt, draga sestrica, bi bila tudi moja smrt. Brez misli nate, brez spominov, ki so me Poškodovan bombnik t"''"""" je- Naslednjega dne je gospa i"; prišla. Spremljal Jo je sin, ■ častnik, ki je moral polagati ve- ^ liko važnost na ta poset, kajti | njegove oči so izdajale sumljivo zadrego in vznemirj®' ^ nost. Carmen in Ramon šta bila na terasi. Vstala sta in pozdravil® gosta. —Dovolite, draga gospa, ■— J® dejala Carmen, — da vam pi"®"' stavim svojega Brata Ramo"®' Pravila sem vam že toliko o njem, da upam, da smem prosit' materinske naklonjenosti otnnil®' Ameriški letalec Alexander S. Bennett ogleduje kos železa, ki .je bil del izstrelka, kateri je zadel motor njegovega bombnika, ko se je bombnik nahajal nad Sicilijo. —Umreti! ... Na to vendar nisi mislil! ... Vem, bil je grozen udarec, ki te je zadel. Izgubiti tako nepričakovano svojega otroka in Heleno, to je strašno ... Saj ste se imeli tako ra-dL Helena je bila tako očarljiva, imela je toliko lepih lastnosti. In vsak večer mislim na njo in želim postati ji podobna. Ramon je prebledoval. Napenjal je vse sile, da je mogel zadržati gnev. ' —Kaj ti pa je ? — je vprašala Carmen. In misleč, da je uganila vzrok nenadnega bratovega razburjenja, je pripomnila: —Oprosti, da sem ti poklicala v spomin ta udarec. Čas bi že bil, da bi se ti ta rana zacelila. Bogat si, dovolj imaš moči in sposobnosti. Kaj ti ne more življenje ničesar več nuditi? Verjemi mi, Ramon, da ti Helena sama z onega sveta veleva vzeti od življenja vse, kar ti more dati. Ramon jo je prekinil: —Kako se pa piše dama, ki te je rešila? —Gospa d' Alboize... To je vdova po generalu, ki je padel v bitki pri Solferinu. Ima edinega sina Roberta, ki so ga po- slali sem kot štabnega častnika povsod i z važnim naročilom. Ona ve, da spremljali, bi bil že stokrat raje | si tu. Zato danes ni prišla, da umrl, kajti življenje mi je že;bi preživela ves dan pri meni, neznosno breme. [kakor običajno. Pride jutri in a vas, gospod — je prip obrnjena k Robertu, — bratske ga prijateljstva. Dan je minil zelo hitro. Kr^ Ijali so o tem in onem in vor je nanesel tudi na Franci]®' Robert je govoril zelo skroffi'® o svojem poslanstvu. -^Gospa d' Alboize je najp|®^ menitejša žena, kar sem J kdaj poznal, -- je dejal RaiH'"' sestri, ko sta bila zopet sa®®" njen sm: biti tako —Sin tnke matere rtiora mož na svojem mestu. Carmen je zažarel obraz ^ ^ radostno, da se je Ramon dil, od kod naenkrat ta rados^ —Zdi se mi, da te moje nje o gospe d' Alboize in nem sinu izredno zanima. vsa navdušena, da sta napr^ name tako dober vtis. —Res je, — je pritrdila men v zadregi, — srečna s / da sta ti simpatična, člov® ki ju za teboj najbolj Tu je pogovor zastal. Za mona se je začelo zdaj novo Ijenje, podobno oddihu pod žim in dehtečim drevjem r strašnih mukah tavanja po tu. (Dalje prihodnjič) ANY BOOK IN print »elivoredat.vourdo^- WE VAY POSlAGfc- editions, tiction, eronce. medlcaU clianical, farm, Jiold. children's ALL AT GUAKANTEEl) SAV Send card now—for Clarkson'« 1 Catalog. FREE! JUST OFF THE PRJ?® To Readers of Thit Paper? for our crreat illuetrated l^ookcataioH-A sliort course in literature. Tne ^ U\K guide of 300.000 book The answer to your readinp pronit FREE-" " CO. TODAY CLARKSON PUBLISHING Dept. NSS-1 11 1253 So. Wabash Ave.. Chicago. " FIND THE MAN WITH THE MOST WAR V. S. Traasurjr liepu U. S, TniMury Dept. WSS 122k CoufU'tfy Syfacuao