DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulic« S. AmM&sio I-c - tel. 2-30-3* Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzobta it. II. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina] mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekov*! računi: Trst štev. 11-7223, Gorica Ate v. 9-18127
•eto IX, - S te v. 15
Trst - Gorica 15. aprila 1955
Izhaja vsak petek
Pričakovanja
Ali naj bo to znak novega dne? Ali pa le oblesk varljive nade, ki bo praiv tako hitro ugasnil, kakor, se je pojavil?
Se pred komnj tremi tedni je vse viselo v zraku in mnogi so napovedovali, da je med dvema sosedama, katerih meja reže prav naše meso, mogoč samo nesporazum. Napovedovali so propad vseh pogajanj, ki so se vlekla delj, mnogo delj kot bi se smela. Končno so se črni oblaki razpršili. Objavili so, da sta Jugoslavija in Italija dosegi' sporazum o medsebojni trgovini, plačilnem prometu in obmejni blagovni izmenjavi. Kmalu zatem je sledila napoved obojestranske pomilostitve političnih obsojencev. Vse to se je zgodilo, čeprav imamo na eni strani komunistično, na drugi pa demokratično državo. Z dobro voljo je torej le uspelo pokazati, da med obema sosedama lahko preneha škodljiva napetost, katero naj nadomesti vsaj obojestransko koristno sodelovanje, če že med dvema tako različnima si-, stemoma ne more biti resničnega, in globokega prijateljstva.
Temu koraku naprej je sicer s komaj nekaj več kot dvotedensko Zamudo sledila prekinitev pogajanj v Vidmu, na katerih so sklepali o podrobni ureditvi obmejnega prometa, toda tndi ta ovira ni nepremagljiva. Ugotovili so samo, da sp imenovani komisiji ne moreta sporazum eti in predmet je bil vrnjen obema zunanjima ministrstvoma v preučitev. Upati je, da se bodo v obeh, nekoliko bolj oddaljenih prestolnicah, laže sporazumeli o besedilu pravilnika obmejnega prometa, kakor pa v majhnem obmejnem mestecu, v katerem so delegati morda le bili preveč izpostavljeni vplivu krajevnih strasti in čustev. Saj bi bilo naravnost smešno, da se dve državi sporazumeta o količini, ki naj bi jo obmejna blagovna izmenjava dosegla, a se nato njuni komisiji ne moreta sporazumeti o podrobnostih takšneg'1 v načelu in z zadovoljstvom sprejetega načrta.
Ko tako opažamo, da se izboljšujejo odnošaji celo tam, kjer jo materialni interesi najotipljivejši, kjer so prav predstavniki tržaškega italijanskega nacionalizma napovedovali samo polom, naj bi o-bupali, da tudi samo razmerje med obema narodnostima Tla tej strani jugoslovansko - italijanske meje ne bo nikdar drugačno kot je sedaj? Da so dokončno in za bedno prevladali nazori tistih, ki vidijo v vsakem Slovencu sovražnika, katerega je treba vsaj raznaroditi, mu, vzeti njegov jaz, ko ga že ni mogoče pregnati ali uničiti?
Mislimo, da bi takšno gledanje ne bilo na mestu. Ne smemo spregledati glasov, ki se vkljub tuljenju volkov oglašajo s trezno besedo. Vsa zgodovina je na njihovi stra rti.
Koliko naše krvi je bilo prelite za obrambo Zahoda in tudi Italije pred turško nevarnostjo, ko so Mehmedovi in Bajazidovi konjeniki dirjali preko furlanskih nižin čez Predil vse do srca Koroške, ki je izpela suojo Miklovo Zalo. Ti naši ljudje so res branili svoje domove in vero. Toda, kot pravi Benečan Priuli, so s tem obenem bili ščit in varuh Italije. Tudi Italija se je takrat borila. Beneška obram ba Kandije je trajala polnih 27 let in je bila za -usodo Evrope važna postaivka.
Skupno smo torej v zgodovini že nekajkrat trpeli, se nekajkrat borili. Zakaj naj bi se torej Italija ne zavzela, da se tudi danes, ko grozi zopet nevarnost z Vzhoda, vrneta v te kraje mir in sloga, so-delovanje v skupnih naporih za dosego skupnih smotrov, katerim se pravi varnost, sožitje, blaginja iv. sreča?
Saj je vemdar tako malo osnovnih zahtev, katerim bi bilo treba ugoditi, da se nakazani smoter tudi doseže. Dovolj je, da bi prenehalo ogroženje in napadanje vsega tistega, kar smo si ustvarili in o-hranili n teku svojega nad tisočletnega bivanja na teh tleh. Slovenci želimo živeti in ostati tukaj takšni, kot smo, brez vsiljevanegt: občutka podrejenosti in manjvrednosti, ki zaradi neprestanega napihovanja nekaterih naših someščanov in njihovih neprestanih groženj tako ubija in mori mnogo naših ljudi. Tisto, kar želimo, je, da bi svojim potomcem mogli brez bojazni prepustiti, kar nam je neiz merno drago in milo, kar nam je tem dragocenejše, ker je naše. In prcvv Italijani, ki imajo veliko in s tolikšnim kulturnim sijajem pro-svitljeno državo, bi pač najbolje (Nadaljevanje no 2. strani)
Raab na obisku v Kremlju
Pretekli ponedeljek dopoldne je prispela na centralno moskovsko letališče avstrijska delegacija., katero vodi prvak avstrijske katoliške Ljudske stranke, avstrijsV kancle-r Julius Raab. tvorijo jo ca še zunanji minister Figi, podkancler Sehaerf, podtajnik v zunanjem ministrstvu Bruno Kreisky in sedem drugih strokovnjakov avstrijskega zunanjega ministrstva.. Pred odhodom z Dunaja je kancler Raab dejal, da so Avstrijci pripravljeni »plačati svoj prispevek, da bi Evropa dobila mir« in da bii oni »dosegli svojo popolno neodvisnost«. Podkancler Sehaerf, ki je tudi v delegaciji ter je voditelj socialistične stranke, pa je pristavil: »'Upamo, da pomeni naša pot prvi korak k rešitvi ne le avstrijskega vpra šanja, temveč tudi celotnega evropskega probltma.«
Avstrijci so se namreč podali na obisk v Moskvo na izrecno sovjetsko vabilo, ki kaže, da so Sovjeti tokrat zares pripravljeni skleniti avstrijsko državno pogodbo in u-makniti svoje čete z avstrijskega ozemlja. Pravkar omenjene izjave avstrijskih državnikov pravilno nakazujejo pomembnost takšnega sporazuma, saj bi .Sovjeti v tem primeru morali potegniti svoje čete tudi iz Madžarske in Romunije, kar bi odprlo v Srednji Evropi no-ve razvojne možnosti.
Da gre verjetno za več kot navadno taktično diplomatsko potezo kaže tudi pozornost, s katero so v Moskvi sprejeli avstrijske državnike. Najprej je pomembno to, da so za pristanek letala, s katerim so se pripeljali, izbrali centralno moskovsko letališče, ki je oddaljeno samo kakšnih 10 minut avtomobilske vožnje od Kremlja. Samo izredno pomembni gostje imajo čast. da lahko pristanejo na tem letališču. Avstrijske goste so pričakovali kar trije visoki sovjetski držav niki:	zunanji minister Molotov,
podpredsednik vlade, Mikojan, in namestnik zunanjega ministra, Gro-miko. Pridružili so se jim tudi člani diplomatskega, zbora, med njimi ameriški in britanski veleposlanik ter francoski odpravnik poslov. Prvi pozdravi so bili zelo prisrčni in seveda polni vljudnostnih fraz. Kancler Raab se ni pozabil zahvaliti Rdeči armadi, da je osvobodila Avstrijo iz,pod nacističnega jarma in je izrazil svoje veselje, da je bil povabljen v »to veliko mesto Sovjetske .zveze«.
V torek dopoldne, ob 10. uri, je nato avstrijske goste sprejel sovjetski ministrski predsednik Bulga-nin, poj ure nato pa zunanji minister Molotov. Teko so začeli politični razgovori, ki jih tu in tam prekinjajo številni banketi in sprejemi, na katerih so na neoficialer. način nadaljevali z izmenjavo mnenj o vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
V trenutku, ko to pišemo, še ni
znano, kakšen je zaključek razgovorov, ali. sta. se avstrijsko in sovjetsko stališče dovolj zbližali, in to v takšno obliko,- da je sprejemljiva tudi iz a zahodne velesile. Sovjetska zveza je namreč izjavila, da je pripravljena pristati na sklenitev av-st.rijs.kt- državne pogodbe pod nekaterimi pogoji, med katerimi sta najvažnejša jamstvo proti novi priključitvi Avstrije > k Nemčiji in nevtralizacija Avs-trije, katera ne bi smela sodelovati pri nobenih, vojaških zavezništvih ali blokih. Z e v eni izmed naših zadnjih številk smo omenili, da so se Sovjeti taki; nenadno začeli zanimati za avstrijsko državno pogodbo šele tedaj, ko so videli, da z zavlačevanjem in grožnjami niso preprečili sprejem? pariških sporazumov, £ katerimi je bila ustvarjena evropska obrambna zveza in sklenjena oborožitev Nemčije. Ker niso novega evropskega zavezništva mogli preprečiti, ga pač sedaj želijo oslabiti. Važen u-speh na tej poti bi dosegli, če bi se jim z nevtralizacijo Avstrije posrečilo izkopati jarek, ki bi presekal obrambno črto med Hamburgom in Livornom na dvoje. Zato menijo nekateri, da zahodne sile nevtralizacije Avstrije nikakor ne
bi mogle sprejeti, posebno še, iker bi Sovjeti nato zahtevali podobno rešitev morda tudi za Nemčijo.
Drugi pa menijo, da vse železniške zveze preko Tirolske niso v atomski dobi več tako važne in da bi se izplačalo pod primernimi po-gu-j: pristati tudi na nevtralizacij«. Avstrije. Vse pa je največ odvisno od. Sovjetov. Ce je -tem res z" nevtralizacijo Avstrije, potem bod-> v svojih pogojih umerjeni in bodo predlagali nekaj takega,, da bo avstrijska državna pogodba sprejem ljiva tudi za zahodne sile; če po hočejo izvršiti samo demagoško potezo ni metati pesek v oči, .potem bodo trdi in zahtevni tako, da avstrijska mirovna pogodba ne bo mogla biti sklenjena in da ibodo še naprej lahko držali svoje čete j Avstriji, na Madžarskem in v Romuniji. S pogajanji si bodo samo ustvarili propa.gandni material, s katerim bodo dokazovali, da ni njihova krivda, če ne pride do sporazuma.
Vsekakor so avstrijski državniki v kočljivem položaju, ko morajo kot žitno zrno med dvema Velikima mlinskima kamnoma najti rešitev, ki bo primerna zanje, pa tudi za prizadete velesile.
Pravice povratnikov
Kaj pravi člen 8, Memoranduma?
Italijanski dnevniki so nekaj dni
pred Veliko, nočjo javili, da so zaradi praznikov prekinjena italija-n-sko-jugoslovanska pogajanja o sporazumu glede izvajanja točke S. spomenice o sporazumu, ki je bila podpisana dne 5. oktobra 1954 v Londonu. Po isti vesti se bodo pogajanja po praznikih nadaljevala. Tako smo zvedeli, da smo pred določitvijo zadnjih formalnosti glede uresničenja -tega, posebno za posameznike izredno važnega sestavnega dela sporazuma o, rešitv-i tržaškega vprašanja. Clen 8. Memoran duma določa namreč pogoje preseljevanja oseb, ki stalno prebivajo ati so prebivale v eni Izmed dveh con nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, in glasi:
»V roku enega leta od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu se morejo osebe, ki so bil-3 prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, bodo uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij. Te osebe bodo razpolagale, v skla-
Predsedniške uoliiue o
Uradni list je dne 11. t. m. objavil, da je za 28. aprila ob 10. uri dopoldne sklicana- skupna seja o-beh zakonodajnih domov, poslanske zbornice in senata, na kateri bodo volili predsednika Republike. Seje se bodo pirvič udeležili tud: po trije predstavniki, večjih avtonomnih dežel (Sardinije, Sicilije in Poadižja) in en predstavnik Doline Aosta-.Nekateri Tržačani so u-pali, da bodo k izvolitvi predsednika klicali tudi zastopnike našega mesta. To je pa po obstoječih u-stavnih predpisih, s katerimi se v Rimu ne igrajo s tako lahkim srcem, kakor bi si želeli neka-terii naši someščani, popolnoma nemogoče. Zato ta želja ni mogla biti uslišani.
Seji 28. t. m. bo prisostvovalo 843 članov. Ker je za izvolitev predsednika pri prvih treh glasovanjih potrebna- dvetretjinska večina, pomeni, da bi moral kandidat dobiti 562 glasov. Pri nadaljnjih glasova njih pa zadostuje navadna večina in bi torej kandidat moral dobiti 422 glasov. Pri sedanjem položaju v italijanskih zakonodajnih zbornicah nimata ne vladna koalicija, ne opozicija dovolj, glasov, da -bi zagotovili 'izvolitev svojih kandidatov pri prvih treh glasovanjih. Ce se vse glavne stranke popolnoma nepričakovano ne sporazumejo za skupnega kandidata, kar pa je zelo malo verjetno, bodo torej prva tri glasovanja gola formalnost. Resna bitka bo začela šele pri četrtem glasovanju, ko bo zadostovala
za izvolitev predsednika navadna
večina glasov.
Za koga bodo glasovale posamezne stranke'? Niti petnajst dni nas ne loči od tega dogodka in še vedno ni nobenih gotovih kandidatov. Samo 'nennijevci, so se izrekli za Parrija. V obveščenih krogih pa sodijo, da je tudi to le taktična, poteza. Celo najmočnejša, vladna stranka, demokrščani, še niso navedli svojega kandidata. Znano je samo, da se ne navdušujejo za ponovno izvolitev sedanjega predsednika Eimaudija in da jih pri tem podpirajo republikanci, medtem ko so liberalci in saragatovci nasprotnega mnenja. Zanimivo je, da- se bodo sedanje borbe, za izvolitev predsednika udeležili tudi monar histi. Je pač že položaj tak, da je vsak glas dragocen in tako upajo, da bodo lahko dosegli, da bo za predsednika izvoljena oseba., ki ni njihov izrazit nasprotnik.
Predsednik Einaudi stoji pri vsem tem dostojanstveno ob strani. Svo-ječasno je "icer izjavil, da noče ponovno kandidirati, toda zadnje dni menijo, da bi ta, svoj, sklep tudi izpremeni-l, če stranke ne bi mogle najti druge osebe, katera, bi dobila zadostno število glasov in bi uživala dovolj široko zaupanje.
Otroška paraliza premagana
Pretekli torek so v Združenih državah objavili težko pričakovano poročilo o rezultatih poskusnega cepljenja, pri katerem so imeli pod nadzorstvom skupno 1,800,000 o--trok, z novim cepivom proti otroški paralizi, ki ga je izdelal dr. Jonas Salk, pa so jih cepili 440.000. Poročilo zatrjuje, da je bilo cepivo učinkovito v 80-90 odstotkih primerov. Pokazalo je torej, da je u-činkov it o, močno in popolnoma neškodljivo. Poročilo obsega 113 strani in je povzetek daljšega, podrobnega poročila, katerega je sestavi! zdravniški svet, ki je proučeval rezultate poskusnega cepljenja. Poročevalci menijo, do po široko izvedeni poskusni akciji ni več dvomov, da je mogoče zdravilo uspešno uporabiti proti otroški paralizi in da ima dane« človeštvo novo orožje, ki ga varuje pred zahrbtnimi napadi bolezenskih klic strašne bolezni, ki je zahtevala vsako leto toliko žrtev prav med mladino.
Med otroci, ki so bili cepljeni 3 Salkovim cepivom, je prišlo lani samo do enega smrtnega primera, in sicer ie to bil otrok, kateremu so izrezali mandeljne dva dni potem, ko so mu cepili drugi obrok. -Popolna serija cepljenja obstoja namreč iz treh injekcij.
Rezultati poskusnega cepljenja -kažejo, da pomaga cepivo povprečno v štirih primerih od petih. Dr. Thomas Francis, ki je vodil po skusno akcijo, pravi, da bo mogoče cepivo še izpopolniti in da bo imunost praktično trajna, če bo od
prvega: do tretjega cepljenja poteklo sedem mesecev. Tudi izumitelj dr. Salk je prepričan, da bo njegovo cepivo postalo še 100-odstotno zanesljivo. V -borbi proti otroški paralizi torej, vkljub velikemu u-spehiu, še ni izrečena zadnja beseda, posebno, ker je znano, da se tudi Angleži trudijo okrog priprave nekega cepiva, ki naj bi bilo znatno cenejše od Salkovega. V sodelovanju z ameriškimi znanstveniki so tudi sodelavci Pasteurjevega zavoda izdelali svoje posebno za Ev ropo primerno cepivo.
Omenjeno poročilo o uspehih pc skusnega cepljenja v Združenih državah je bilo objavljeno dopoldne, popoldne pa je državni zdravstveni zavod ZDA že izdal uradno dovoljenje za proizvodnjo in raz deljevanje Salkovega cepiva. S teni bo začela industrijska proizvodnja kaitere produkcija bo omogočila, da bodo letos lahko cepili že 30 milijonov otrok. Med drugim bodlo izvedli poskusno cepljenje tudi na Danskem in na Švedskem. Tudi v Italiji so razdelili med zdravnike večjo količino Salkovega cepiva.
Američani so se posebno trudili za pripravo uspešnega cepiva, ke je otroške paraliza pri njih bolj razširjena kot v Evropi. Leta 1953 je bilo n. pr. v ZDA na 150 milijonov prebivalcev 58 tisoč primerov obolenj za otroško paralizo, v Franciji pa je bilo v istem letu na 42 milijonov prebivalcev samo 1834 primerov.
ribištvo jako pereče, v doglednem
času našlo zadovoljivo rešitev.
Ureditev tega vprašanja pa nedvomno omogoča koncesija, ki jo v tem primeru 'Italiji daje Jugoslavija. Kdaj pa naj končno pride na vrsto »stvaritev določb, ki jih Memorandum predvideva za Slovence na Tržaškem?
Obramba Evrope
Poveljnik ameriških oboroženih sil v Evropi je v Bonnu izjavil, da sedanji naičrti omogočajo, da Evropo začno braniti mnogo bolj proti Vzhodu, kakor so do nedavnega mislili. Dejal je, da so načrt' iz leta 1950, ki je predvideval nagel umik na Ren, zamenjali z novim načrtom, po katerem bodo branili vsako ped zemlje. General je dejal, da bi s sedanjimi silami ne mogli braniti Zahodne Nemčije pred kakršnim koli napadom, pač pa lahko jamči, da bo vsak napad proti Zahodni Nemčiji za napadalca draga pustolovščina.
zelo
BpitanshB velitve Z9. maja ?
Britanski ministrski predsednik Eden je v torek prisegel pred kraljico Elizabeto 'II. kot novi lord zaklada-. Prisegli so tudi novi ministri Edenove vlade in tisti, ki su pri zadnji preosnovi vlade menjali ministrstvo. Eden. in novi zunanji minister Mac Millan sta obenem V torek uradno prevzela svoji novi funkciji. Zvečer je bila prva seja vlade pod Edenovim predsedstvom. Domneva se, de. so na seji verjetno govorili tudi o dnevu prihodnjih parlamentarnih volitev. Z vso vztrajnostjo se vzdržuje govorice, po katerih naj bi volitve bile v nedeljo 29. maja .Značilno je tudi, da bodo prihodnji torek predložili parlamentu samo začasni proračun, kateremu bo sledil drugi, dokončni proračun, ki ga bodo pa predložili šele jeseni. Tudi to naj bi pome ni-lo. da želi vlada pred jesenjo o-praviti volitve.
Slovenske počitniške kolonije
Obveščeni smo bili z merodajnega mesta, da so tudi letos zagotov-jena sredstva za slovenske počitniške kolonije. Podrobnosti bodo prizadete organizacije sporočile naknadno. Šolska -ravnateljstva so tudi letos prejela prijavnice in je zato izbira dobrodelnih ustanov omogočena že s prijavnico. Starši pozanimajte se pra-vočasno za prijavo otrok!
Ribolov oo Jadranu
Iz Rima prihaja vest, da so pogajanja o ureditvi vprašanja ribolova na Jadranu, ki so predmet preučevanja italijanske in jugoslovanske delegacije, na dobri poti.
ilzgleda, da bo zadeva urejena nekako tako, da za ribolov v razdalji od šeste do desete milje od obale Italija ne bo plačevala nobene odškodnine, ki bo pa določena za ribolov v teritorialnih vodah, to se pravi v obmorskem pasu šestih milj od kopne obale. Za ribolov v tem morskem pasu naj -bi italijanski ribiči plačevali zmogljivo od škodnino a-li zakupnino.
'Kar se tiče pravice do eventualnega zaklonišča v jugoslovanskih lukah, izgleda, da tudi ne bo znatnih omejitev.
V.sa podoba je tor^j, da bo tudi to vprašanje, ki je za italijansko
Churchill na Siclliii
Potem ko je izročil posle Edenu n je dal vsa potrebna navodila* za preureditev svoje podeželske hiše, v kateri se bo v bodoče stalno naselil, je bivši- britanski ministrski predsednik v torek p>opoldne prispel s soprogo v Siracuso. Pred njim je že prispela velika pošiljka kovčkov in tudi njegov osebni detektiv. Churchill bo na Siciliji pre živel dva tedna oddiha. Nekateri sicer pravijo, da to ne bo pravi oddih, da ima na programu tajne razgovore z veleposlanico Združenih držav, gospo Claro Luče, da je dal postaviti tajno telefonsko linijo, ki ga veže z britanskim veleposlaništvom v Rimu itd. Vse to pa so verjetno samo govorice, kajti, če že hoče imeti razgovore, potem Churchillu ni treba, da bi jih tako skrival, posebno zdaj, ko ne nosi več neposredne politične odgovor nosti.
du z obstoječimi zakoni, s svo>jo > movino in zahtevami, razen v kolikor n:.so medtem svojega imst^a že prodale. V roku dveh let oo dneva podpisa, tega Memoranduma o sporazumu oo -osebam, ki so praj živele na enem od teh področij, a ki se oodo v roku enega leta od dneva podpisa tega Memoranduma o spoiazumu odločile, da to bivališče zapustč, dovoljeno odnesti svojo premičnino in prenesti svoja finančna sredstva. Nikake uvozne ali izvozne carine, kakor nikakršne druge pristojbine ne bodo naložene v zvezi s selitvijo te imovi-ne. Osebam, ne .glede na to, kje bodo stanovale, ki se- odločijo prodati svoje premičnine in nepremičnine v .roku dveh let od dneva podpisa Memoranduma o sporazumu, bodo deponirali zneske, realizirane od prodaje te imovine, na posebnih računih pii Narodnih backah Italije odnosno Jugoslavije. Saldo med tema dvema računoma bo li ■ kvidiran od strani obeh vlad ob zaključku dvoletne dobe. Brez šk>' de za neposredno izvršitev določb iz te točke se italijanska, in jugoslovanska vlada obvezujeta, da bosta sklenili podroben sporazum v roku šest mesecev od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu.«
Sest mesecev od dneva podpis-. Memoranduma je sicer že minilo, podroben sporazum še ni sklenjen, vendar ga vsaj pripravljajo. Tudi ta pKigajanja zahtevajo namreč sve; čas, kajti v Londonu podpisan1-) spomenica je preveč nejasna., d« ne bi dopuščala raizlična tolmačenja. 'Najvažnejša zadeva, katero morata Jugoslavija in Italija ra/.ia sniti, je, za katere skupine oseb naj ta točka pravzaprav velja: ali samo za tiste, ki so se preselile ali se bodo selile po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, torej px> končani vojni, ali pa. tudi za tiste, ki so se izselile v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko je takratna Italija začela preganjat.’ slovensko manjšino in je veliko tržaških Slovencev moralo zapustiti svoja rodna tla..
Kakor pravijo, je. jugoslovanska delegacija na londonskih pogajanjih zahtevala, da bi moral biti o-la-jša.n povratek vsem Tržačanom, ki so zapustili svoje domove v času krivičnega postopanja s slovensko narodno manjšino, torej po zaključku prve svetovne vojne. Italija se je baje temu uprla in je zahtevala. naj bi do povratka -imeli pravico samo tisti, ki so zapustil* Trst po izbruhu druge svetovne vojne. -Ker se niso mogli sporazumeti, sta obe delegaciji zaenkra’ sprejeli besedilo, ki govori samo o osebah, »ki so bile prej pristojn? na področjih« in »ki se na ta način (v roku enega leta) vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile«. Takšno besedilo namreč dopušča obe razlagi. Seveda je bila rešitev tega temeljnega vprašanja s tem samo odložena. Pri sedanjih pogajanjih v Rimu predstavlja to vprašanje gotovo eno izmed najtežjih ovir. katero je treba odstraniti. Seveda v kolikor se Jugoslavije iskreno zavzema, da je treba žrtvam fašističnega preganjanja dejansko vrniti vsaj njihove domovinske in državljanske pravice.
Pripomniti je treba, da je v Trstu precej takšnih, povratnikov, katerim deset let po končani vojni še vedno ni bilo omogočeno, da. bi si ponovno pridobili vse- politične in gospodarske pravice. Tudi Italiji sami bo koristilo, če poskrbi, da konča takšno zapostavljanje žrtev nekdanjega fašističnega režima in napetega -razmerja med obema sosedama. Podrobna določila o izvedbi člena 8. Memoranduma bodo v precejšnji meri pokazala, aJ-i je v vrhovih prevladal razum ali pa še vedno vladajo slepe strasti.
Izbrali so svobodo
Jugoslovansko nogometno moštvo se ie te dni udeležilo mednarodne ga mladinskega turnirja v Canne su, na francoski Rivieri. V trenutku. ko bi pretekli torek morali odpotovati, pa so na kolodvoru ugotovili, da manjkajo štirje nogometaši in vratar Beograjskega športnega kluba (BSK). Izginotje štirih mladeničev so prijavili tamkajšnji policijo, preostalo moštvo pa se je vrnilo v Beograd.
Dogodek je ponovno opozoril svetovno javnost na žalostne razmere ki morajo vladati v; domovini, iz katere ljudje tako radi bežč.
Otvoritev mllanlifjro velesejma
Predsednik republike, kina udi, je pretekli torek slovesno otvoril milanski velesejem, ki je naijvečja vsakoletna manifestacija italijanskega gospodarstva. Otvoritvi velesejma so. prisostvovali diplomatski predstavniki vseh 35 udeleženih držav in ozemelj, konzularni zbor, predstavniki številnih milanskih velesejmov, razna trgovinska odposlanstva in številne italijanske o-sebnosti. Predsednika republike je pozdravil predsednik velesejma Ga-lairatti Scotti. Krajši nagovor je i-mel minister -za industrijo, Villa-bruna, ki je poudaril, da je gospo darsko sodelovanje med državami in narodi posrednik do političnega sodelovanja, ki naj zagotovi mir v svetiu.
VESTI z GORIŠKEGA
Za spoštouanje naših praoic
i»U Piccolo« od 2. t. m. je priobčil obširen članek prof. Diega De Castra pod naslovom: »Ne ponavljajmo napake iz Bule« (Non ripe-tere 1’errore di Pola), v katerem se pritožuje zaradi množičnega izseljevanja Italijanov iz Istre in svari pred takim početjem, ki slab' tamošn.je pozicije italijanstva. Rrof. Diego De Castro pravi tudi, da se je načrtna množična izselitev Italijanov is Pule izkazala za pogubno in škodljivo italijanskim .političnim in nacionalnim koristim.
»Demokracija« pa je že ob raznih priložnostih povedala, kako so goriški italijanski krogi tisti, ki so leta 1947 klicali istrske Italijane zlasti one iz Pule, v Gorico, da bi tu zajezili domnevno premoč in vpliv Slovencev. Dali so si s kladivom po prstih!... In prof. Diego De Castro graja sedaj tako politiko nepremišljenega izseljevanja, ki je prvotno imelo protislovenski značaj.
V istem članku pa je prof. Diego De Castro napisal tudi to: da imamo Slovenci v Trstu in v Italiji vso pravico do tega, kar nam kot jezikovni manjšini pripada, in da ne predstavljamo nobene nevarnosti za 'Italijo.
Le (zunanji slovanski svet da predstavlja nevarnost, kpr je ogromen po obsegu i> veljavnosti, saj se razteza od Jadrana do Vladivostoka! Proti temu slovanskemu svetu da se Italijani morajo hraniti in varovati!
Za zaščito Slovencev v Italiji
V »PLccolu« od 8. t. m. pa je prof. Diego De Castro jel priobčevati osnutek deželnega statuta, v katerem je v posebnih členih začrtal pravice slovenske jezikovne manjšine, kjer predstavlja ta vsaj pet odstotkov vsega prebivalstva v deželi. -Skoro bi rekli, da je tu glede jezikovnih pravic Slovencev, povzel besedilo iz londonske Spo menice.
Prof. Diego De Castro je napravi! velik korak naprej v pogledu priznanja dolžnosti, da se jezikovne manjšine v mejah Italije zaščitijo. S tem je pokazal, da misli z možgani in ravna pogumno, čeravno ne še dovolj srčno!
Verjamemo, da prihaja prof. Diego De Castro počasi po lastnem razmišljanju tudi do prepričanja, da imajo jezikovne manjšine pravico do zaščite ne glede na njihovo številnost. Zato upamo, da odpade pri njem še zadnji predsodek, češ da pravica do zaščite velja le, če nas je najmanj pet odstotkov vsega prebivalstva v provinciji.
Na Goriškem sodijo, de nas je enajst tisoč ali dobrih osem odstotkov.
Drugače bi zadeva izglodala v videmski pokrajini, kjer živč Slovenci pod velikim pritiskom strahu in se bojijo postavljati svoje jezikovne zahteve, čeravno jih je tudi tam vsaj dobrih pet odstotkov vsega prebivalstva.
2e to dejstvo predstavlja primer, ki priča, da se zaščita mora izvajati ne glede na število pripadnikov jezikovne manjšine.
Nig drugi strani pa so n. pr. Slovenci lahiko strnjeni v eni sami al: več čisto slovenskih občin, ki, -recimo, ne dosežejo pet odstotkov -vsega prebivalstva ene provincije. Nihče ne bo mogel trditi, da nimajo Slovenci teh občin pravice do jezikovne zaščite!
Ze zaradi načelnosti v izvajanju enakopravnosti vseh državljanov se seveda ne- strinjamo niti s prof. De Castrovim določilom, ki ga je postavil v voj osnutek deželnega -statuta, da se bodo namreč objavljala v dveh jezikih vsa uradna sporočila, objave -in ukazi nanašajoča se na jezikovno manjšino v krajih, kjer predstavlja ta vsaj četrtino vsega prebivalstva In le če bodo za to prosili družinski poglavarji omenjene četrtine.
To pravilo postavlja prof. De Castro tudi za napise na javnih stavbah ter za poimenovanje krajev in ulic. Deželni svet pa naj bi določil -mero slovenskih radijskih oddaj. To se .pravi: z eno roko dati, z drugo pa nazaj vzeti, odnosno pravice samo na papirju priznavati!
-Slovenska demokratska zveza je že objavila svoj sklep z zahtevo, da vlada izda Slovencem v Italiji ustavni zaščitni zakon, osnutek katerega je ,za goriške Slovence tudi sama predložila.
Izkušnje nas namreč učijo, da bi nas krajevne oblasti preveč prezirale in nam kratile pravice! Vlada nos je dolžna ščititi, zato naj vlada sama prevzame tudi vso od-
govornost do nas in do spoštovanja naši-h pravic!
Deželni statut naj se potem ravna po ustavnem zaščitnem zakonu, ki ne sme temeljiti na odstotkih, na zahtevi in prošnji družinskih poglavarjev, -z ustrahovanjem itd.
Zato se naša zahteva glasi in mora glasiti: popolna enakopravnost za vse Slovence v Italiji, kot je sleherni Slovenec, v Italiji dolžan državi- vso pokorščino in spoštovanje vseh zakonov, ne pa samo pokorščino in spoštovanje zakonov v odstotkih!
Pravice ni po odstotkih
'Slovencev v 'taliji nas ni »neznatno« število in pravica ne začne pri določenem številu oseb ali pri odstotkih, ampak pri vsakem posameznem človeškem bi-tju. Zato trdimo, da nas je Slovencev v Italiji na eni strani toliko, da ne moremo predstavljati nobene nevarnosti za državo, -tudi če bi mi bili še tako strupeni nacionalisti, na drugi strani pa, da nas je zopet toliko da se naša pravica po jezikovni zaščiti ne more prezreti in osporavati, še manj pa tajiti!
Danes ne vladajo samo državni zakoni, ki so plod političnih kombinacij, dogovorov in uvidevnosti
in ki več ali manj utegnejo posameznike in. njegove pravice prezirati, pogostokrat pa tudi teptati! Danes vlada svetu listina o človečanskih pravicah, ki zadeva človeka kot posameznika in kot člana družbe!
Ozkosrčni ljudje in pa hudobni šovinisti ter sejalci razdora in sovraštva med ljudmi in med narodi so tisti, ki se trmoglavo upirajo demokratičnemu načelu popolne e na kopra vnosti med državljani, ne glede na njih-ovo rasno in jezikovne pripadnost, ne glede na njihovo -številčnost.
Slovenska demokratska zveza se je prva od slovenskih organizacij v Italiji postavila in nastopila za stvarno zaščito Slovencev v Italiji na podlagi enakopravnosti in spoštovanja jezikovnih pravic.
Ona veruje v zmago pravice, ki v tem primeru sloni tudi na -temeljnem državnem zakonu italijanske lepublike in na listini človečanskih pravic!
Pametni glasovi učenih in resnično demokratično prepričanih in zvestih Italijanov nam pričajo, da smo na pravi poti in nam dajejo pogum, da na svojih pravičnih zahtevah tudi vztrajamo!
— i
Smrt msgr. E. Sirottija
Pred kratkim je umrl msgr. Gio-vanni -Sirotti. ,S tem je legel v grob eden izmed najbolj zagrizenih protislovenskih cerkvenih dostojanstvenikov. Msgr. Sirotti je na prav nič krščanski način spodrinil z goriške škofije enega najbolj dostojanstvenih, strogo pravicoljub nih in nepristranskih škofov, pok. msgr. Frančiška Sedeja.
Pok. msgr. Sirotti je v svoji nestrpnosti proti Slovencem že kmalu po svojem izsiljenem imenovanju pričel z načrtnim raznarodovanjem slovenske mladine in pri tem v celoti posnemal fašistične oblastnike. S takim svojim postopanjem ni služil veri, pač pa je v mnogih slovenskih srcih ubijal vero v a-postcistvo katoliških naukov. Naš narod pa je bil dovolj utrjen, da Cerkve ni zamenjal z njenim visokim predstavnikom.
Želimo, v korist obeh narodnosti, da bi primer msgr. Sirottija o-stal resno svarilo za bodoče!
Državna pomoč
žrtvam fašizma in rasizma
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo slovenske strokovne šole vabi vse starše dijakov te šole na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri v u-lici Ra-ndaccio.
SAMO DVA TABORA
Slbvenci preživljamo dandanašnji hudo politično, gospodarsko in 'socialno krizo, ker vlada v matični državi komunistična diktatura, ki iavaja politični sistem enostrankarskega vladanja in hoče izvesti neko vrs-to socialističnega gospodarskega programa, ki zelo sliči komunističnemu, ter uvesti nove socialne raz,mere.
Zaradi tega so Slovenci v matični državi -brezpravni državljani ali mrtva bitja, ki imorajo slepo ubogati gospodarjem na vladi ali pa sprejeti -policijsko in sodno preganjanje.
Mnogi si pomagajo z begom čez mejo, da le nekoliko prosto zadihajo. Ce ne najdejo vsi v tujem svetu vseh tistih ugodnosti, ki jih demokratični svet ljudem lahko nudi, naletijo pa vsi prav gotovo vsaj na najvažnejše -in najpotrebnejše: .zakon, po katerem svobodno živeti, in pravico do proste besede!
S tem nimam niti najmanjšega namena zagovarjati pobegov iz matične države, ampak -samo ugotavljam živo dejstvo, ki ga nihče ne -more Izpodbijati: da Slovenci namreč bežč čez mejo v tujino, ker nimajo doma niti najosnovnejših pogojev svobodnega človeškega in državljanskega življenja.
Spoznanje samih komunistov
Celo -komunista Djiias -in Dedijer, ki sta sokriva za -uvedbo komun' stičnega režima in sta do neke mere še vedno komunista, s-ta uvidela, da je enostrankarski režim pravi nesmisel, poguben tako v gospodarskem kakor v političnem in socialnem oziru 'za državo in za državljane. Predlagala- sta uvedbo vsaj dvostrankarskega režima in prosila za dovoljenje, da bi lahko ustanovila svojo samostojno socialistično stranko, ki naj bi uživala pravico proste kritike v vladajoči komunistični vladavini. Do danes takega dovoljenja nista še prejela!
Za nas je zares važno vedeti to, da sta potrebo po večji svobod:, zlasti i» svobodni besedi spoznala prav dva izpričana komunista, ko sta se grela na najvišji stopnji režimske oblasti. Važno je tudi vedeti, da sta izrekla pripravljenost sprejeti -nase tudi vsako preganjanje, samo da dosežeta cilj, to je svobodo in prostost!
Nič ne de, če sta. do -tu ostala de-mokrata-socialista, pripravljena sodelovati s komunističnim režimom! Važni sta gori navedeni dejstvi, ki sta ju -izločili iz komunistične totalitarne miselnosti in prakse!
Vse drugo pride pozneje tudi za Djilasa in Dedijerja, to je zahteva po popolni prostosti in enakopravnosti v človeški družbi, začenši v matični državi.
To se dogaja • komunističnem taboru, kjer se posamezniki več a-li manj potegujejo za stolice v že doseženem komunističnem raju. Djl-las in Dedijer sta pojav, ki ga moramo z zanimanjem slediti in Oprezovati zaradi morebitnega razvoja te akcije!
Do tu sta ostala še vedno v okviru rdečega 'tabora, ki -zahteva svobodo samo zase in je ostalim državljanom, ki tvorijo ogromno večino, ne priznava.
Drugi tabor pa tvorijo nekomu-
nistično odnosno protikomunistično usmerjeni Slovenci, ki zavračajo že vsako misel enostrankarskega režima in kakršno koli omejevanje človečanskih pravic, zlasti pa uvrstitev državljanov v vrste privilegiranih in diskriminiranih. Skratka: ta drugi tabor zahteva popolno e nakopravnost vseh državljanov, ne glede na raso, spol, jezik, veroizpoved in politično prepričanje!
Prepad dveh taborov
Prepad med prvim in drugim taborom je torej zelo globok in pri danih razmerah tudi nepremostljiv.
Po tolikem boju in trpljenj-u, po tolikih težkih izkušnjah ni moči u-pati, da se bodo komunistični vladarji, ki so naš na-rod spravili na Kalvarijo, kdaj spreobrnili!
Ponavljam, da -sta Djiias in Dedijer pojav zase, ki ne igra in ne bo mogel igrati nobene odločilne vloge pri našem pojmovanju demokracije in vzgledih človečanskih in državljanskih pravic. Sta pa tudi sokriva velikanskih grozodejstev, ki jih tako zlepa nc bo moči pozabit' !
Zaradi tega trdim, da je mesto slehernega Slovenca v današnjih časih možno samo v enem ali drugem od dveh bistveno različnih si
taborov.
Za svobodo ali -za komunistični enostrankarski režim; za enakopravnost ali pa za komunistični režim privilegirancev!
Vmesni prostor je samo za poetične slabiče, koristolovce in lakaje, iza politične pritepence, ki jim usoda skupnosti ni pri srcu, ker zasledujejo cilje zgolj -trenutne o-se-bne koristi.
Poznamo jih! Njihovega obličja ne bomo izbrisali iz spomina! V i-menu našega trpečega neroda v -matični državi a prezirom -zavračamo vse te jeguljaste podpornike totalitarnega režima, sokrivce težke Kalvarije!
Domovina: zlato tele
Dogodki v matični državi 'imajo svoj odjek pri nas v zamejstvu' Tudi tu se Slovenci ločimo v dva tabora, in -tudi tu naletimo na farizejske »kristjane«, na »narodnjake« in »socialiste«, na prazne glave gugavih sredincev in podobna, sorodstva!
Vsi -ti -se cedijo od ljubezni do »domovine« in jim za trpljenje naroda v obubožani, nekdaj cvetoči -svobodni domovini niti mar ni!
Ta njihova »domovina« je nekdanje »izlaito tele« nevernih Judov! »Kaj Bog, „zlato tele” je naš bog!« »Kaj svoboda in prostost, narod in enakopravnost, naše udobje v komunističnem režimu je naša »domovina”!« Tako je vse njihovo mišljenje in ravnanj.e.
Prisiljeni sotrudniki trdega režima, zaradi okoliščin, v katerih so prisiljeni živeti, so častna izjema' Njihovega trdega, kritičnega položaja, ki sliči mučeniš-tvu, zgodovina ne bo pozabila! Upoštevala ga bo! Vsako njihovo dobro delo bo želo tudi dobro plačilo!
Tudi ne podcenjujemo morebitnih uspehov komunističnih vladarjev, v kolikor ti uspehi služijo državni skupnosti. Opravičiti pa njihovega diktatorskega režima za nobeno ceno ne moremo, naj bodo u-
spehi še tako veliki, ker bi sicer zavrgli bistvene kategorične naravne zahteve človečanskih pravic in državljanskih svoboščin in s tem priznali upravičenost zasužnjeva-nja narodov in posameznikov!
-Slovenci iz drugega tabora ohra nimo zato svojo politično samostojnost, poštenost in značajnost, kajti naša -beseda je hkrati tudi beseda za naše brate v matični državi: svoboda in enakopravnost!
V zamejstvu imamo vse pogoje, da lahko združimo vse -svoje sile.
Pošteni in lojalni državljani v demokratični republiki, ki nas bo prej alt -slej po določilih svoje lastne -ustave morala jezikovno zaščititi in. obvarovati pred strupom šovinistov, strnimo svoje vrste in stopajmo vedno bolj odločni v boj za 'vse naše pravice!
Pot na Kalvarijo, ki smo -jo -hodili dvajset let pod fašizmom in v trpljenju utrjevali narodno zave-st. je -bila in mora biti zveličavna pot naše skupnosti na tej, zemlji. Klic naših src po svobodi in prostosti, po enakopravnosti in medsebojnem razumevanju vseh državljanov, ki smo ga tako gorko in hrepeneče gojili v letih kru-tega preganjanja, naj nas zopet združi v en sam to bor dobro mislečih, dela in življenja voljnih v ljubezni in miru!
Demokrat
Izšel je zakon štev. 96 od 10. marca 1955, ki določa posebno pomoč italijanskim državljanom, žrtvam fašizma- in njegove rasistične, politike. Zakon pravi, da so deležni pomoči- od strani države vsi italijanski državljani, ki so zaradi svojega protifašističnega delovanja po 28. oktobru 1922 bili preganjani in so s tem utrpeli izgubo najmanj 30 odstotkov delovne zmožnosti.
Dosmrtno pomoč odmerijo po lestvici. D zakona- štev. 648 od 10. avgusta 1950 i-n jo bodo priznali, če so prizadete žrtve navedeno višino delovne zmožnosti izgubile: a) zaradi prestanegi zapora vsled obsodbe -o-d stia.,:	jse-bnega sodišče
(odnosno od strani rednega sodišča pred 6. dec. 1926) in v primeru, da ne gre za zločin proti državi po členih 241 -do 269 in 275 kazenskega zakonika; b) zaradi policijske konfinacije ali prisilnega dela (časa di lavoro), izključno samo zaradi protifašističnega delovanja-; c) za-radi nasilja in pretepa od strani državnih uslužbencev ali članov fašističnih vojaških in polvojaških formacij ter od strani emisarjev fašistične stranke.
Iste pomoči bodo deležne tudi žrtve rasistične politike, ki jo je fašizem po 7. juliju 1938 vodih Tu gre za preganjanje Zidov in. tozadevnih žrtev morebitnega nasilja.
Zakon pa določa državno pomoč v višini lestvic H, L, N in P zakona štev. 648 od 10. avgusta 1950 -tudi družinskim sorodnikom italijanskih državljanov, ki so zaradi svojega protifašističnega delovanja* in tozadevnega preganjanja umrli. In smrt, kii je- nastala v za.poru ali v konfinaciji, se smatra, da jo je povzročilo politično preganjanje.
Sirote v- zaporu ali v konfinaciji' ali pa -tudi v policijskih prostorih umrlih političnih in rasnih preganjancev, žrtev fašizma, so, kar se tiče pravice do pomoči, izenačene s sirotami padlih v vojni.
Pravico do pomoči pa imajo le tisti državljani, ki so v potrebi odnosno v pogojih člena 73- zakona štev. 648 od 10. avgusta 1950.
D-rža-vljanom, žrtva-m fašizma ali rasizma, ki so ob vstopu tega- zakona v veljavo zmagali kak natečaj za državno službo ali ki bodo še zmaga,li tečaj, rezerviran političnim in rasnim preganjancem, sc priznava n-ajni-žja stopnja pokojnine, če nimajo naslova za boljše pogoje.
Iste ugodnosti pa so predvidene za sirote in vdove omenjenih žrtev.
Tudi uslužbencem javnih ustanov daje zakon pravico do teh ugodnosti.
Vsi -ti u-radniki imajo tudi pravico ostati v službi do 70. leta starosti, če so zdTavi in telesno sposobni. 'Poleg tega pa imajo vsi- javni uslužbenci, žrtve fašizma, in rasizma, pravico še do -pet let priznane službe med odslovitvijo in -zopet-
Pred zaprtimi vrati so pred časom na Dunaju razpravljali o orjaškem italijanskem načrtu za pridobivanje električne energije. Pri vasi Mužac (Moggio Udinese) ob izlivu Bele v Tilment so nameravali zgraditi vodno električno centralo. V ta namen bi reko Zilo z 10-kilo-metrskim predorom speljali iz Avstrije v -Italijo. Za odškodnino bi Italija Avstriji dobavljala električni tok po izredno nizki ceni.
Koroška deželna vlada se je soglasno uprla nameravani kupčiji o-srednje dunajske vlade. Pri tem u gotavlja protest koroške deželne vlade, da bi uresničitev te-ga načrta spremenila Ziljsko dolino v močvirje in 'bi znatno motila tudi- e-lektrično gospodarstvo Koroške. Dunajska pogajanja pa so sovpadala •Z ugotovitvami učenjakov, ki zatrjujejo. da se ledenik Pastirica krči zaradi še ne dognanega kozmičnega izžarevanja, kar bo tako in tako kvarno vplivalo na električno gospodarstvo Koroške.
Pra-v posebno glasni pa so tudi jugoslovanski protesti proti nameravanemu načrtu. Jugoslovanske e-lektnarne na Dravi bi z uresničitvi-, jo načrta zašle v izredne težkoče in bi morale verjetno ob določenih časih povsem ustaviti obratovanje. Zato je zelo verjetno, da načrta italijanskih inženirjev ne bodo mogli uresničiti.
SOVODNJE
V naši vasi smo imeli v -teku e; nega tedna kar š-tiri mrliče. Takega slučaja ne pomnijo že vrsto let. Kot prvi je umrl 84-letni Ivan Gu-lin, cerkveni ključar. Druga je -u-mrla 80-Jetna Amalija Vižintin ro-
nim nastopom službe. To pa samo za leta v svrho pokojnine.
Tiste žrtve fašizma in rasizma pa, ki so pred preganjanjem že plačevale prispevke socialne zavarovalnine, imajo pravico prositi in doseči priznanje vseh zamujenih pri,si>evkov v času preganjanja, ne da bi morale kaj doplačati.
Prenos ostankov v zaporu ali v konfinaciji umrlih žrtev uživa iste ugodnosti kot prenos ostankov padlih v vojni.
-Rok za predložitev prošenj po tem zakonu poteče 10. aprila 1956. Reševala jih r,o posebna komisija, sestavljena iz predsednika, ki mera nositi najmanj naslov svetnika prizivnega sodišča, iz zastopnikov ministrskega predsedstva ter notranjega, j.ustičnega in zakladnega- ministrstva in končno iz dveh zastopnikov združenja političnih preganjancev protifašistov.
GOSPODARSTVO
ŠKODLJIVCI N'A SADNEM DREVJU
•Takoj ko začne sadno drevje brsteti, že ga razni škodljivci napadajo. Na- -breskvah se pojavljajo tako -imenovane črne uši, katere uničimo s škropljenjem raznih teko čin, ki jim pridamo en odstoten »Gesarola« a'-i en odstotek »Nico la«. Uši, ki se pozneje, po odpadu cvetja., pojavljajo na sadnem drevju, pa uničimo z novimi sredstvi, kot so:	»Sistox«, »Pestox 66« in
druga.
'SISTOXa rabimo 5 kub. centimetrov na 10 litrov vode; PE-ST,OXa pa 15 kub. centimetrov na 10 litrov vode.
S SISTOXom in PESTOXom 66 škropimo drevje ra lahko v jutranjih urah, za roso, toda pred sončnim vzhodom, da ga ono ne posuši.
Ti sredstvi učinkujeta skozi dvajset dni, zato škropljenje po tem času zopet ponovimo, da uničimo vsako zalego škodljivcev.
SISTOX in PESiTOX 66 sta zakonito ugotovljena strupa, ki ju vsaj dva meseca pred dozorenjem sadja ne smemo, pod kaznijo, več rabiti!
Prav zato moramo prej pokositi vso travo -n,a prostorih, kjer škropimo s SISTOXom in PESTOXom 66.
Ponavljamo, da ,ta sredstva uničujejo samo uši, ki srkajo sok drevesnega listja, i,n ne tudi drugih škodljivcev, ki listje žrejo.
Pričakovanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Preusmeritev Zile
jena Primožič. Tretja je umrla, vsled bolezni na ledvicah. 46-lefna
Zofka Kuzmin, pokopana je bila v Solkanu. Ob razmejitvi je šla s svojim možem v Solkan, ki je tam zaposlen. Zapušča dva mladoletna o-troka.
Četrti je umrl Savo Amadio, delavec v tovarni SAFOG. Bil je priljubljen mladenič in poln humorja. Pokojni je zadnje dni večkrat tožil, -da ga boli glava. Zdravnik ga je poslali v bolnišnico. Cez nekaj dni so ga poslali v Padovo, a bilo je vse zaman, pripeljali so ga domov, kjer je izdihnil.
Naj mirno počivajo v domači zemlji! Vsem sorodnikom mrtvih izražamo globoko sožalje.
Odposlanstvo radio oddajne postajo na šolah
-Iz tiska zvemo, da bo te dni obiskalo šole vseh občin goriške provincije posebno odposlanstvo italijanske radio-oddajne postaje, ki bo imelo s seboj tudi televizijske aparate.
Upamo, d- se gg. učitelji in u-čenci slovenskih razredov ob takem obisku lepo izkažejo!
Streljanje proti toči
Krmi-nski konzorcij za streljanje proti .toči je v torek 12. t. m. sklenil postaviti postaje za streljanje proti toči v Steverjan, v Pevmo in na 'O.slavje. Sentmaver zaenkrat ni prišel v poštev, ker se ni priglasilo zadostno število vinogradnikov. Ločniški vinogradniki so sicer postajo zahtevali, želijo pa biti samostojni, to je na. včlanjeni v terminski konzorcij.
morali razumeli, da tudi mi prav nič manj ne ljubimo svoj jezik, kakor ljubijo oni svojo materino govorico.
Ničesar si ne želimo manj kot to da bi na današnje stanje morali zreti z gorjupostjo v srcu. Spoštovanje narodnostnih pravic obmejnih manjšin je vendar tudi v italijanskem interesu. Nihče ne bo sanjal o novih spremembah, če se mu bo dobro godilo. Samo brezumnemu in obupanemu človeku se lahko pripeti, da napravi nov skok v neizvestnost. Prvih je hvala Bogu malo, drugih pa nikar ne u-stvarjajmo!
»Justitia est regnorum fundamen-tum!« Kadar se bomo prepričali, da je razlaščevanje sesljanske obale samo nesrečna napaka, ki se ne ponavlja, da so besede tržaškega župana o potrebi obrambnega zidu proti slovanstvu in s tem proti precejšnjemu delu njegovih lastnih občanov zgolj fraza, ko na sodiščih ne bodo proti dotlej nekaznovanim mladeničem odmevale besede javnega tožilca, ki jih je imenoval »O-bešenjakil«, tedaj se bomo oddahnili. Tako, kakor se oddahne tisti, ki ga v snu tlači mora. Zadovoljni bomo, če bomo mogli, brez nepotrebne servilnosti, iz lastne svobodne pobude zreti z zaupanjem v državo, v kateri nam je živeti.
Italija, ki nas bi tako navezala nase, bo v moralnem in političnem pogledu pridobila veliko več, kakor pa, če bi sledila nasvetom tistih, ki pravijo, da nas je treba zatreti, čeprav se še ni dobro posušilo črnilo na dokumentih, s katerimi sta se tako Jugoslavija, kakor Italija takega postopanja do narodnih manjšin svečano odrekli.
Ali si že poraonal
naročnino?
nas psakdanji kruh..
Polna sedmina površine naše zemlje je posejana s pšenico. Pšenica uspeva od tečajnih področij pa vse do ravnika, od nizkih ravnin morske površine pa vse do himalajskih pobočij, v višinah do 3500 metrov. Znanost pozna okrog 15.000 zvrsti pšenice in ena ali druga (največkrat tudi več) uspeva na vsakem zemeljskem področju, na najbo't vročem, kakor tudi na najbolj mrzlem ter celo .v popolnoma suhih predelih. Vsak dan v letu prinaša nekje na svetu kmet svoj zlati bla goslov pod streho — vsak mesec je nekje na svetu pšenična žetev.
Prvi hlebček kruha
Pred kakimi 5000 leti, nekako ob času, ko so Egipčani pokopavali svojega faraona Keopsa v veliko piramido pri vasici Gize pri Kairu je neznani epiptski pek odkril eno izmed največjilh svetovnih iznajdb. Po ugotovitvah zgodovinarjev je pri gnetenju mlincev iz pšenične moke, ki so jih takrat pekli in ki so še vedno v navadi tudi med Slovenci v škofjeloškem in idrijskem okraju, nekaj testa ostalo. Pozabil je nanj in testo je ostalo nepokrito. Mikroskopsko majhni trosi gliv kvasovk so se iz zraka naselili v vlažno testo in pričelo jo vzhajati. Ko ga je egiptski pek položil na vroče kamne, je testo nabreklo za večkratno prvotno obsežnost in po končanem pečenju je presenečeni pek spekel prvi hlebček »kislega kruha«.
Kakšne vrste je bila pšenica, iz katere so spekli prvi hlebček kruha na svetu, znanstveniki natančno vedo. V mrtvašnicah egiptskih faraonov so našli zrna strnadske pšenice, neke zgodnje zvrsti, ki jo ponekod še danes sejejo. Ze takrat, za časa Keopsa, je bila pšenica kot ljudska prehrana davno poznana. Sodijo, da pozna človeški rod pšenico že najmanj 10 tisoč let.
Najpomembnejši dogodek zgodovine
Pridelovanje pšenice v. prazgodovinski dobi — pri čemer se je lovec preobrazil v poljedelca — jr najpomembnejši dogodek svetovne zgodovine človeštva. En sam lovec potrebuje -za svojo lastno prehrano lovišče 20 kvadr. kilometrov poVr-šine. Ista površina, obdelana in spremenjene v rodovitna polja pre življa lahko G tisoč ljudi. Pred pridelovanjem pšenice bi naša zemlja z vso svojo rodovitnostjo prehranila komaj 30 milijonov ljudi. Z žitom si je človek omislil prehrano, ki se ne kvari in jo je zato lahko spravljal za suhe čase. Pšenica je ustvarila kmečke domove in farme, zgradila je vasi h. mesta.
Zgodovina pšenice je v mnogih ozirih zgodovina civilizacije. Z last-■o grudo se je postopoma razvil pojem lastnine. Z njo je pričel človek opazovati ozvezdja, kajti, kakor vsako drugo žito, je treba tudi pšenico posejati ob svojem času. 'k ozvezdja se je razvil koledar, računanje časa in matematika. Prvi upravni aparat, ki bi bil podoben državnemu ustroju, je nastal iz potrebe nadzorstva nad obsežnim omrežjem prekopov v Egiptu kjer je potekala zibelka pridelovanja pšenice. Vodno kolo je pomenilo konec absolutne odvisnosti človeka od moči mišičevja.
Najvažnejše odkritj od kvašenega kruha dalje pa je napravil kmečki sin v Virginiji. Iznašel je prvi kosilni stroj. V teku enega stoletja je kosilni stroj skrčil delovni čas kmeta za požetev enega hektarja pšenice od 160 delovnih ur na 6 ur. Mehanizacija je odprla pšenici ogromna ozemlja, ki bi jih gola človeška roka nikdar ne zmogla. 'Stroj se je z lakomnostjo zaril v razsežne prerije in za njim so
prišle železnice, ki so jih gradili s pšenico, za pšenico.
Pšenično zrno
Pšenično zrno je neznatna, orehu podobna živilska tvornica, dolga kakih 6,5 milimetrov. Približno 29 tisoč zrn daje 1 kg pšenice. Ce odstranimo temnejšo kožico in kalček, nam ostane belo »hranivo«, ki tvori glavno gmoto zrna. Gmota so skromna zrnca pomešana s proteinom. Približno eno četrtino proteina za našo prehrano in 40 odstotkov tiamina (vitamin B 1) prejema naš organizem iz uživanja pšenič nih proizvodov.
Ce bi bili primorani preživljati se zgolj z eno samo vrsto rastlin ske hrane, bi si morali izbrati prav pšenico. V skrajni sili se človetc lahko preživlja s pšenico in vodo.
Ob začetku našega stoletja je človeštvu pretila katastrofa izstradanja. Suša in izredno mrzle zime so grozile, da ne samo zavori-jo napredek pšenice, pač pa, da u-ničijo pridelke tudi po manj izpostavljenih področjih. Mark Carle-ton je pri svojih potovanjih kot Izvedenec poljedelskega ministrstva Združenih držav opazil, da žanjejo ruski naseljenci po zapuščenih farmah bogate letine pšenice. Pripovedovali so mu, da so seme pripeljali s seboj iz svoje stare domovine.
Cerleton sc je odpravil na pot. na lov za pšenico. Prepotoval je ruske stepe in našel to. kar je iskal. Danes je letna pšenična žetev v vrednosti dve milijardi dolarjev v glavnem pridelek trde rdečkaste pšenice ozimine, ki jo je Carleton prinesel iz Krima. To je ■bila ista -zvrst, ki jo je našel med ruskimi naseljenci.
Kasneje je Carleto udomačil še zelo odporno »Durum« pšenico iz Zahodne -Sibirije in z njo ustvari', temelje ameriški industriji testenin, ki izdela letno 500.000 ton tega blaga.
Prav take zasluge imata za razvoj pšeničnega pridelka rastlinska fiziologa William in Charles Sann-ders, ki sta v, Kanadi s križanjem ustvarila znamenito »Marquis« pše-
nico. Zgodovina te pšenice pričenja pred več ko sto leti. Takrat je škotski delavec napolnil svoj klobuk s pšenico, ki jo je v Glasgovvu razkladala neka poljska ladja. Sko*. je nekaj zrn poslal svojemu prijatelju Davidu Fiteju, ki je imel večje posestvo v Ontariju v Kanadi. Fite je spomladi zrna vsejal. Žetev pa je propadla, ker je sejal ob nepravem času. (Pšenica je bila ozi-mina. Ostala in obrodila je ena sama bilka. Dala pa je dovolj- zrn za še danes izvrstno -zvrst pšenice »Red Fite«.
V tem času ovira in resno ogroža pšenične posevke rja, neke nove vrste 15 B. ki je leta 1950 povzročila v Združenih državah in Kanadi ogromno škodo. Vse do danes še niso iznašli potrebnega o-brambnega sredstva proti tej vrsti rje. Lansko leto je rja uničila četrtino letine jare pšenice in skoro tri četrtine »Durum« pšenice. Sedaj se ukvarjajo atomski strokovnjaki z mislijo, da bi zrnje obseva 1! 'z neutroni.
Lov na polenovke
Vsako leto sc ob določenem času ponavlja preseljevanje narodov. O-
krog 30.000 mož in med njimi 10 tisoč severnih Norvežanov se prevaža z ladjami in čolni za enim ciljem — na lov na polenovko. Od januarja pa do konca aprila zaživijo Lofotske obale. Z žganjem in igro si ribiči preganjajo dolgčas — na preži za ribo, ki pomeni za njih zaslužek in kruh.
Ko -zadoni glas: »ribe prihajajo«, se spusti najmanj 5000 ku-terjev v morje. Zakaj zapuščajo polenovke vsako leto Barentsko morje in. se odpravijo na dolgo pot proti juž--nim vodam na drstenje, od -koder se- po izvršenem opravilu vračajo nazaj., še niso ugotovili. To se dogaja odka-r p-omni zgodovina s ko-ledarično točnostjo vsako leto.
Od januarja do aprila prihaja po zanesljivih cenitvah nad 400 milijonov polenovk v Zahodno-fjordske obale. Najbogatejši lov pa je sredi aprila. Od tega lova je odvisno, a-li bodo prihodnjo zimo kupovali polenovko poceni ali bo njena cena za revnejše sloje predraga.
Hresa in hren proti influenci
Ze nekaj tednov razsaja po vsej Srednji Evropi influenca, ki se je v zadnjem času razširila tudi na naše ozemlje. Po zatrdilih zdravnikov so oblike sedanje influence lažje prirode, prav posebno velja to za primorske predele.
Štirje uradniki so skupno zaposleni v isti pisarni. Eden izmed njih je nekega dne prinesel s seboj pošten nahod. Ze čez nekaj časa sta obolela še dva, tretji pa je ostal zdrav. Kako naj si ta pojav razlagamo? Zakaj se loti influenca enega, medtem ko drugemu prizanaša? 'Zakaj ostaja en član družine, ki je obolela na influenci in je no5 in dan preživel z bolniki, zdrav in nedotakljiv?
Zdravnik, biolog, kemik govorijo o »obrambnih snoveh«, ki jih u-stvarj-a človeško telo v obrambo proti prodirajočim bolezenskim klicam. S tem pa še nismo prejeli odgovora na gornja vprašanja. Zakaj eno telo razvija obrambne snovi drugo pa ne-? Razumljivo je, da moramo vzroke odpornosti in ne-
PODMORNICA „NAUTILUS“
Poveljnik atomske podmornice
»Nautilus« nosi 'na svoji uniformi štirioglat znak, ki ga do sedaj še nihče pred njim ni nosil. Znak prikazuje žarke razstreljenega atoma, ki režejo obrise podmornice. To je novi znak atomskih podmorničarjev.
'Ameriška admirali teta je- poizkusne vožnje držala v največji tajnosti. Dne 27. februarja so se s podmornico prvič pogreznili in od tega časa dalje je napravila oseminšestdeset potopitev in prevozila nad 5 tisoč km poti, deloma na molskem površju, deloma pod vodo.
Ame-riška javnost in tudi javnost ostalega sveta se sprašuje, ali je »Nautilus« izpolnila vsa pričakovanja? Poveljnik W,ilkinson je časn'-kar.iem dal razumeti-, da ostaja še mnogo tega, kar se na podmornici dogaja ir kar se bo dogodilo, skrivnost. Nadalje pa je izjavil:	»Pri
prveim poizkusu potopitve smo z največjo napetostjo pričakovali, ka' se- bo zgodilo. Znanstveniki so nam razložili, da se bo atomski reaktor vžgal v trenutku, ko bomo spravili v akcijo številne ročice. Kljub popolnemu prepričanju v uspeh, nas je vendar prevzelo neko notranje občudovanje skrivnostne siJe, ki je pognala motorje.«
Računi znanstvenikov in zagotovila konstrukterjev niso mogla povsem odstraniti nekaj podzavestnih dvomov. Neka konstrukcijska napaka. nehe-rmetična i-zolacija, pogrešek pri montaži, vse to je bilo človeško mogoče. Pet let intenzivnega študija, petdeset mllijono-v dolarjev, podmornica sama in človeška življenja na njej, vse to bi lahko bilo uničeno z eno samo pomoto.
Kakor bi govoril o svojem spomladanskem izletu, tako pripove-
1
duje poveljnik podmornice o poizkusnih vožnjah prve atomske podmornice. O morebitnih pomanjkljivostih, o dogodkih, ki jih konstruk-terji niso predvideli, o vsem tem poveljnik molči. Tudi o tem ne pove ničesar, da podmornice časnikarjem ni razkazal v vseh njenih oddelkih. Kljub vsemu zatrjuje, da je mNautilus« dokazala, da bodo že v nekaj letih, vozile po svetovnih morjih vsakovrstne ladje na atomski pogon, in to popolnoma varno in z razmeroma cenenimi pogonskimi sredstvi.
Ze pri podmornici »Nautilus« je uspelo popolnoma izolirati atomske reaktorj-e in motorje, tako da radioaktivno Izžarevanje ni moglo o-gražati ži-vljenja in zdravja posadka. IS tem je bil napravljen najvažnejši -korak na področju atomskega pogona za vsako vrsto ladij. Ko pa se bo posrečilo izdelovanje cenejših atomskih reaktorjev, kar se ■bo nedvomno tudi zgodilo, bodo t-ce-ani odprti za plovbo -z atomskimi ladjami.
Jfl/VkiuS
OD TU IN TAM
Pred prazniki so časnikarji obiskali znamenitega fizika Alberta Einsteina in ga naprosili, naj bi jim napisal neke vrste poslanico za današnji svet. Utemeljitelj relativnostne teorije je odgovoril takole: »Za svet nisem več zanimiv, in priznati moram, da tudi s svoje strani ne kažem preveč zanimanja za današnji isvet. Najprej sem bil ničla. Potem sem postal znamenit in, svet si je napravljal utvare o moji veličini — sedaj gledajo name kot na spomenik, ki so ga zrinili na stran.«
* * *
Orhideja »Cymbidium Vicux-Ro se«, ki ji pravijo tudi »kraljica cvetja«, je na londonski razstavi cvetic prejela prvo nagrado. Cvetočo rastlino so ocenili na 2 milijont 250 tisoč lir.
* * *
Mr. Horace M. Dobbins v Združenih državah je srečni lastnik klavirja »Steinway«, ki nima tekmeca na svetu. Svoječasno so ta klavir gradili 15 let in je stal nad 600.000 dolarjev (okrog 400 milijonov lir). Klavir je izdelan deloma iz ebenovine, orehovine, rožnega lesa in tulipanine. Obložen je z biserovino
in že\vovino. Ob straneh so medaljoni z intarzijami velikih komponistov:	Bacha,	Haendla,	Mozarta
in drugih. Spodnja, stran pokrova nosi oljnato sliko. Vsi šarnirji in drugo okovje je pozlačeno. Klavi'-je bil svoječasno zgrajen za Mr. Harry Payne Whitneya, ameriškega milijonarja. Sedanji lastnik ga je zamenjal za jahto. Znameniti, klavir je zopet naprodaj.
* * *
Na znameniti plaži v Nici, »Promenade des Anglais«, bodo še letos postavili največji kino na prostem na svetu. To je »nebotičniški kinos Slike projecira kino na belo ozadje oblakov. Ob pomanjkanju oblakov pri jih umetno izdelajo z belim dimom. Slike na platnu oblakov merijo po S00 metrov v širino in dolžino.
* * *
Zlatorumen škotski ovčarski pes »Rusty«, ki je last gospodične Thomson v angleškem pristaniškem mestu Grimsby, jo je pred kakimi štirimi tedni pobrisal od doma. Vtihotapil se je na neko ladjo in kot črni potnik je dospel v Nemčijo. Na prevozu skozi morski prekop je izstopil da si ogleda novo deželo. Po štirinajstih dneh so »Ru-
styja« ujeli blizu nemškega mesta Kiela. Izročili so ga orožnikom in od njih ga je sprejel v začasno o-skrbo kapitan Freund. Psiček je i-mel na ovratnici vdelan naslov lastnice in tako je o najdbi obvestil g. Thomsonovo. Za povratek pa so nastale težave. Vsak pes, ki pride v Anglijo, mora za šest mesecev v karanteno. Pristojbine znašajo o-krog 32.000 lir. Revna gospodična pa ne ve, kje bi iztaknila denar za povratek »Rustyja«.
* * *
Grška vlada je Zvezi grških pisateljev in pesnikov jnepustila o-lok Makrokythera v last. To je storila z namenom, da bi se pisatelji na otoku lahko odpočili v harmonični okolici, nemoteni od hrupov današnjega sveta. Na otoku bodo sezidali več okrevališč in jih opremili z vso potrebno udobnostjo. O-tok leži južno od večjega otoka Ce-rigo, nedaleč od južne konice Peloponeza.
* * *
Mnogi Američani nosijo sedaj kravate, ki so potiskane z mojstrskimi deli gotske gradbene umetnosti. Za 1500 lir si sedaj lajiko vsakdo kupi kravato s cerkvijo Notre-Dame de Pariš, s strassbur-ško katedralo itd.
Kitajshi komunisti in mamila
Iz Hong-konga poročajo o obsež nih tihotapskih delavnostih komunističnih agentov iz Kitajske in Severne Koreje, ki verižijo s heroinom in opijem. Tajne policije v vseh -komunističnih državah finansirajo svoje zločinske akcije na Zahodu prav z iztržki mamil. Ker je proizvodnja mamil ne Kitajskem izredno velika in jo je komunistična vladavina še- znatno povečala, so mamila za kitajske komuniste strategično orožje hladne vojne izredne važnosti. Kitajski komunisti zasledujejo pri tem dva cilja: Heroin in opij učinkovito polnita stalno prazne komunistične blagajne, istočasno pa obe mamili razkrajata moralo zahodnega sveta.
Trgovina z mamili je na Daljnem vzhodu vedno bogato cvela. danes pa zavzema obsežnosti, ki vzbujajo največjo zaskrbljenost za ljudsko zdravje in moralo svobodnega sveta. Peklenski načrti kitaj skih komunističnih gangsterjev gredo za tem, da demoralizirajo v prvi vrsti ameriško vojsko na Daljnem vzhodu. Med ameriškimi vojaki je danes odstotek uživalcev mamil visoko nad normalo. Mamila pa so namenjena tudi Japoncem. Proti temu je japonska vlada orga nizirala obsežno kampanjo.
Tihotapci in prodajalci mamil se — po ugotovitvah policije v Hong-Kongu — urijo na Kitajskem in v Severni Koreji v posebnih tečajih.
-odpornosti iskati v načinu življenja posameznih ljudi in posebno še v prehrani. Raziskave o tem ,kui vse sprejema s prehrano naš organizem, so šele v razvoju. Vendar odkrivajo raziskovalci v svojih laboratorijih stalno nova spoznanja.
Ko je -tudi k nam prispel penicilin in še kakih petdeset drugih antibiotičnih zdravil, so mnogi mislili, da je angleški učenjak odkril nekaj povsem novega. Sedaj pa so ugotovili, da z normalno prehrano sprejemamo visoko učinkovite antibiotične snovi v znatnih količinah. H-ren in kreša (kreša je ras*-linska zvrst, ki raste ob vodnih izvirih in jo v Sloveniji, v Nemčiji, Avstriji uživajo kot solato) vsebujeta prav take substance. Tud: seme ohrovta (vrzote), cvetače (karfijole), belega in rdečega kapusa vsebuje take obrambne snovi. Iz kreše so pripravili preparat pod imenovan i»Tromalyt« ali Wi Wi 192. ki se je izkazal kot izvrstno zdravilo.
Čudovita naravnost pa je okoliščina, da niso potrebne nobene posebne manipulacije, da v kreši vsebovano substanco dovajamo organizmu z vso učinkovitostjo. Z drugo besedo, za kosilo ali veče-rjo krožnik solate iz kreše popolnoma zadostuje, da določene bolezenske klice v organizmu v njihovem razvoju zadržimo. Dokaz, da vsebuje kreša izredno učinkovite, lahko hlapljive antibiotične snovi, ki l-majo gorčičnemu olju podobne značilnosti, so doprinesli nemški učenjaki. -Ugotovili so, da te snovi zadržujejo ali -uničujejo številne bakterije. Pri zauživanju okrog 20 gramov k-rešne solate je mogoče ugotoviti učinkovito snov že v 1 do 2 urah po sprejemu v urinu. Istočasno je mogoče pri izdiha vanju ugotoviti duh po kreši. Prav zaradi te poti, ki jo kreša opravlja v organizmu, se je izkazala kot uspešno sredstvo proti vnetju ledvične medenice, proti katarjem goltanca, bronhialnim katarjem in vnetjem bezgavk, proti akutnemu prehlaje-nju in končno proti influenci in hripi.
Prepogosta uporaba penicilina in ostalih antibiotičnih sredstev tudi proti lahkim oblikam infekcijskih obolenj- ima, kakor znano, posledi co -popuščanje učinkovitosti, ker se poveča odporna sila bolezenskih klic. 'Poleg tega so se pojavile deloma tudi. neprijetne postranske u-činkovitosti. Zato je priporočljivo jemati- -penicilin le v težjih slučajih obolenja. Za- lažje prehlade in infekcijska obolenja pa zdravniki danes uporabljajo substance iz kreše. 'Poleg tega je treba upoštevati, da kreša učinkuje tudi proti tistim klicam, ki so se doslej upirale vsem do sedaj znanim antibiotičnim zdravilom. 2e samo dejstvo, da u-poralbljajo krešo v mnogih deželah kot solato, dokazuje njeno neškodljivost. To se pravi, da krešo lahko uporabljamo tudi pri trdovratnih primerih, -ker jo brez škode lahko uživamo tudi mesece in mesece. Je pa vsekakor tudi izvrstno zaščitno sredstvo proti prehladom.
Dr. G. V.
Naraščanju mest s Kanadi
V Kanadi rastejo mesta kot gobe po dežju. Uran, kobalt in baker; vse tri prvine imajo že »svoja« mesta. Sedaj je na vrsti aluminij. V pisarni družbe »Alcan«, kanadske družbe za aluminij, visi zemljevid, pokrajine »British Columbia«, in tu je sredi divjine označena točka z rdečo zastavico. Ta točka bo štela že v kratkem 45.000 prebivalcev. Vsi načrti so že gotovi in prvih tisoč prebivalcev je že na mestu., Mesto bo dobilo ime Kitimat, središče, industrije aluminija.
POD ČRTO
Surrealistična zgodba
V tej čudni zgodbi ne smemo povedati vsega po vrsti. Zato pričenjamo kar z drugim poglavjem in s -tem, kar se je zgodilo 15. maTCa 1955. leta v malem hotelčku »Mira-scale«, nekje na severnem Jadranu. Tega dne se je ustavil pred hotelč kom avto, kakršne vozijo navadno novopečeni milijonarji povojnih časov. Izstopil je mož, o katerem so kasneje povedali, da -je 'bogat mesar iz Spodnjega, po imenu Ca-lotti. Napotil se je naravnost k vratarju in vprašal ze- sobo. Vratar je listal po debeli knjigi in nato poklical čokatega hlapca. Ta je, vzel kovček in odpeljal možakarja v prvo nadstropje. »Soba št. sedem signore,« je dejal, »ima najleoši razgled na skale.«
Odšla sta po hodniku mimo sobe št. ena, dvč, tri, štiri, pet, šest in »ato se je -hlapec ustavil. Namesto da bi odprl vrata kakor bi se spodobilo, se je zagledal prav tako, kakor se -zabuli -tele v nova vrata. »Dio mio,« je zašepetal, »torej je vendar res!«
Mesar je začudeno stresel z glavo. Tudi sam je rdeče, solzave o-
ninnninmiiiiiiiiiniinumiiinniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiHi iMiiiuiiiHiuiimiuiuuii
či zapičil na številko na podbojih. Nato pa je zagodrnjal:	»Sobe št.
sedem sploh -nimate! Kaj je morda tudi sedmica tako nesrečna kot trinajstica?«
Hlapec si je *, rokavom obrisal pot s čela in postavil kovček na tla. »Pred dobro uro je še bila- tu št. sedem,« je prestrašeno zamomljal, »pred dobro uro je -bilo na hodniku še osem vrat. Sedaj pa... Poglejte vendar sami...«
»Hudiča, vendar!« se je zasmejal mesar, »vendar mi ne boste trdili da je v eni uri soba- izginila, prvoaprilska -riba 'bo oživela šele čez štirinajst dni!«
V tem trenutku, je prihitela po stopnicah sobarica. »Matilda!« je zaklical hlapec, »Kje je št. sedem?«
Matilda je dvakrat zasukala oči proti nebu in spet nazaj v debele ga mesarja, nato pa je začela preštevati vrata. Nenadoma je odprla usta in zakričala, da so se vrata- in okna stresala, zatem pa je zdirjala po stopnicah navzdol.
»Pardon,« je spregovoril hlapec, »dobili boste drugo sobo. Grem po gospoda Tonina.«
Gospod Tonin je bil najemnik hotelčka. Vesel in okrogel možiček, dobrodušen Vipavec, ki ga ni bilo
mogoče spraviti v. slabo voljo. »Ka, se je zgodilo?« je zaklical, ko se je pcizibal nd drugem koncu hodnika. »Pa vendar ni spet izginila kaka soba?«
Mesar se je prijel za glavo. »Signore,« je zagodrnjal, »vendar ne boste trdili, da v vašem hotelu sobe...«
Gospod Tonin je pokimal s kislim obrazom. »Na žalost je res tako. Vsake tri ali štiri mesece izgine po ena soba z vsem, kar je v njej: z vrati, posteljo,- okni in tudi sam prostor, kjer bi pravzaprav morala biti soba zmanjka brez sledu. Neverjetno, kajne?«
Mesar je čutil, da mu leze mraz v kosti, vendar je želel tem babje-vernim rovtarjem dokazati vso svojo mesarsko hrabrost. Mogočno se je razpršil, stisnil pesti, -kakor da misli zgrabiti vola za roge in zmagoslavno je dejal: »Potem je -samo eno mogoče, da nisem namreč zašel v hotel, pač pa v norišnico. Nič čudnega, po desetletni okupaciji je vse mogoče. Tako je, če ni poštene uprave!«
»V kakšno norišnico neki, v še vse -hujšo hišo, gospod,« je zastokal Tonin. »Zašli ste v hišo najhujših strahov. Sam sem se že malo
privadil -temu. Vsakikrat, ko izgin-’ po kaka soba, se mi uslužbenci razbežijo na vse štiri vetrove.«
Z roko je pokazal na -hodnik in mesar je v resnici zagledal -hlapca in sobarico z oblačili in plašči čez roko; dirjala sta po stopnicah in zapuščala vhodna vrata. »Štiri sobe sem že izgu-bil,« je 'zastokal Tonin, »hodnik je vedno -krajši in hiša se stalno oži, ali...«
»Ali?« je zacvilil mesar in s strahom ugotovil, da je na koncu svojih moči. »Kako si to vendar razlagate, saj ne živimo na luni!!«
Gotovo,« je pokimal Tonin in pogledal gosta s čudovito motnimi očmi. »Za vse, kar se dogaja na svetu, imamo razlage. Kaj niste še nikoli ničesar slišali o surrealiz-mu?«
»Ne,« je -zatulil mesar. -Na-to je pričel ritenski drseti nazaj po hodniku, ritenski .je pozobal tudi vseh dvaindvajset stopnic in ritenski je izginil skozi vhodna vrata. Pred svojim avtom »e je počasi obrnil skočil za krmilo in zdrvel...
Pustimo ga naj jo pobira po o-balni cesti in pričnimo končno s prvim poglavjem zgodbe. 14. marca 1955 (dan pred izginjanjem sobe št. sedem) je prišel v hotel Bi-
ne, najboljši mestni mešetar za nepremičnine. »Gospod Tonin,« je dejal, »že nekaj let ste najemnik tega hotelčka. V popravila ste zabun kali dober milijonček lir. Računali ste na samostojnost mesta, na povečani tujski promet in kaj se je zgodilo? In kaj vas še čaka jutri?«
Mešetar je bil čuden človek. Njegovi prijatelji s« pripovedovali, da ima razvit šesti čut in da poškili rad tudi v bodočnost. Njegovi so-) vražniki pa so ga obrekovali, da rad vtika nos tudi v zadeve, ki bi morale ostati državna skrivnost; da rad prisluškuje razgovorom po barih in kavarnah in da je sploh vohač vseh vohačev. Govorili so, da ima zveze na vse strani in da mu nič ne ostaja prikritega.
»No, no,« se je smehljal Tonin »kaj naj bi se neki zgodilo že jutri? Sonce bo vzšlo, lep dan bo in izletnikov iz mesta ne bo mani-kalo...«
»Figa pasja!« je z zadržanim gla som odgovoril Bine. »Jutri zjutraj se bo iz mesta pripeljal mesar iz 'Spodnjega, ki se piše Bartolotti ali Calotti. Ogledal s’ bo hotelček In odšel k županu. Kupim hotel za de set milijono” lir, najemniki so tako in tako hribovska teleta. V ime •
nu domovine opravljam na tej. trpinčeni zemlji svojo domoljubno dolžnost. Zupan bo stisnil štiri debele solze in kupčija bo končana. Tako bo, gospod Tonin, vaš milijonček, ki ste ga zabili v hotel, pa 'bo šel rokom žvižgat. Prvi maj vas -bo odnesel.«
»Iskrena hvala, gospod Bine,« je dejal Tonin. »Storili ste mi res veliko uslugo!« Segel je v listnico in mešetar ju stisnil nekaj rjavkasto rdečih desetakov. Potem pa je sklical kuharico Maričko, sobarico Matildo in hlapca Martina. »Dobro me poslušajte!« je dejal Tonin. Pri-, povedoval je o mesarju, ki bo jutri zahteval sobo, popoldne pa bo kupil hotelček ia pognal četvorico na cesto. Pogovorili so se, kar se je bilo treba pomeniti. S sobe št. sedem so sneli emajlirano številko ir jo nadomestili s št. osem. Svoje vloge so na hitro naštudiral! in sedaj je čas, da povemo še tretje poglavje tei čudne zgodbe.
Gospod Tonin je, kot vedno, šaljiv in hudomušen. Najemninsko pogodbo je včeraj .podaljšal za nadaljnjih pet let. Mesar pa je izginil proti -zahodu. Kdo bi se nek: prekljal z duhovi, ki še vedno strašijo tam okrog Mirascale.
PoIde Golida
Komunistična poštevanka
Komunistične vladavine - izkoriščevalke delavstva
Komunistični gospodarstveniki so svojevrstni čarovniki. Tako tisti pod neposrednim kremeljskim klobukom, kakor oni, ki so iz kakršnega koli razloga izpod klobuka sfrčali. O vseh mogočih odstotkih govoričijo in slepijo svet, stalno pa 'zatajujejo tako odstotne zneske ‘n predvsem osnovna števili. Kaj n. pr. pomeni 50-odstotni povišek zmogljivosti, kaj 112-odstotne izpolnitev petletke, če pa ne vemo koliko znaša 100-odstotna vrednost? Čarovniški statističarji kaj lahko sproti izračunavajo uspehe ali pa za notranjepolitične potrebe tudi neuspehe z enostavnim spreminjanjem osnovnih števil.
Nekaj več nam morda povedo podatki, naznačeni v denarnih vrednostih. Zanimivo je, da Moskva v zadnjih letih objavlja merila vrednosti v rubljih. Zahod sprejema te številke z večjim zaupanjem, To so v Moskvi uganili in jim ugaja, ker Zahod te navedbe raziskuje in tolmači — napak. Prav isto velja za analize podatkov iz Titove Jugoslavije. Vestnemu analitiku je namreč zelo malo poma-gano, če rubelj spreminja v 25 dolarskih centov in če pri tem ne u-pošteva paritete kupne moči. Teh paritet pa je na Vzhodu nič koliko! Rubelj ali dinar, ki ga uporabljajo za oboroževanje, je neprimerno močnejši od istega rublja ali dinarja. ki ga uporabljajo ‘za nakup kruha. S svojim načrtnim gospodarstvom je komunizem skladnosti cen popolnoma razmetal. Vse, kar država potrebuje, je poceni in neobdavčeno, vse, kar potrebuje podložnik, je drago in obremenjeno s prometnim davkom, ki pogostokrat doseže 80 odstotkov prodajne cene.
Država -verižnik na dve strani
Za pojme svobodnih gospodarstvenikov je nenavaden pojav, da je v deželah, kjer je še vedno dobra polovica prebivalstva zaposlena v kmetijstvu, potrošno blago izredno drago, investicijske dobrine pa so smešno poceni. Prav taka nenavadnost za dežele z izredno nizkimi stvarnimi mezdami je okoliščina, de so nominalne mezde v primerjavi s cenami potrošnega ■blaga nizke in visoke v primerjavi s cenami investicijskih dobrin. Napetosti same so tako velike, da je popolnoma nemogoče govoriti o e-notni vrednosti rublja ali dinarja kot takega. Pri vsaki rabeljski ali dinarski ocenitvi je potrebna po drobna označba za kakšno blagovno vrsto velja, ker šele teko si lahko predočimo dejansko višino denarne navedbe.
Kakor smo že omenili: Za drža vo, ki nabavlja topove, ima rubelj odnosno dinar neprimerno večjo kupno moč kakor pa jo ima, za navadnega potrošnika, ki kupuje 'kruh ali meso.
Razvoj cen v Sovjetiji je v zadnjih dvajsetih letih ena sama veriga spreminjanj v razmerjih med tremi velikimi skupinami: Cena z'i investicijske dobrine, cena potrošnega blaga in mezde. Leta 1939 so znašale mezde 5,3-kratno višino mezd iz leta 1928, kruh pa se je v istem času podražil za 10,6-kratno, premog ®a 3,5-kratno vrednost in jeklo za komaj 2,2-kratno vrednost. Podobni pojavi veljajo v Jugoslaviji v desetih letih Titovega vladanja.
Med vojno in po vojni do decembra 1948 so v Sovjetiji ostale cene za investicijske dobrine neiz-premenjene. Mezde so se dvignile za okrog 75 odstotkov, zmogljivos* proizvodnje se je zaradi vojnih vplivov znižala. Proizvajalni stroški za investicijske dobrine so se morali najmanj podvojiti. Jeklo je bilo l. 1948 trikrat tako drago kot v letih 1926-27, kruh pa štirideset-krat tako drag. To :e matematični dokaz za znižanje življenjske ravni, ki ga tudi za bodečo žico niso mogli dolgo prenašati. Od tega časa so izvršili nekaj »generalnih popravil« skladnosti cen. Vsako leto okrog 1. aprila su razglašali zniža nje cen pot rosnemu blagu. Naši komunistični zaslužkarji so se stalno drli ob vseh teh »reparaturah« in slepili delavstvo o raju v Sovjetiji, ,Za časa Malenkova so bile te »pocenitve« obsežnejše, sedaj bodo verjetno mnogo manjše ali pa bodo celo popolnoma odpadle. Kako pa -so istočasno cene za investicijske dobrine določali, to je ostala državna skrivnost.
Mezde in cene komunizma
Objavili pa so nekaj absolutnih števil o razmerjih med mezdami in cenami potrošnega blaga. Najboljše plačan zidar zasluži na dan 25,90 rubljev, to se pravi na mesec, s 25 delovnimi dnevi, kakih 650 rubljev; najslabše plačan delavec pride na
8.34 rubljev na dan, t. j. 208 rubljev na mesec. Ce prekorači normo za 25 odst., se mu mezda zviša ■za 12 odstotkov. (Podatki: Moskovski spis »Mezde stavbarstvu«.) Povprečni dohodek delavca v moskovskih tovarnah so ocenili za leto 1953 na 640 rubljev mesečno. (Podatki: »Metode davčnega pleni-ranja«, objavljeni od Finančnega ministrstva v. Moskvi 1. 1953.) Primarij bolnišnice zasluži 1000 rubljev, ostali uslužbenci stopnjeva-je manj, do 280 rubljev mesečnega prejemka za kuhinjsko pomočnico. OPodatki: Edinova »Študija državnega preračuna ZiSSR«.) Profesor zgodovine v V.. Vil. in VII. razredu z »inštitutsko diplomo« pri pet- do desetletni praksi na deželi pride na 600 rubljev mesečno. (Podatki' revija »Trud«.)
O cenah v SZ je »Ljudska zveza za mir in svobodo« v Parizu objavila za december 1953 seznam ceti. Najvažnejše so naslednje: 1 kg mesa 12 do 22 rubljev, 1 kg rib 13 do 37,20 rubljev, 1 kg surovega masla 21 do 28,80 rubljev, 1 kg krompirja 1,25 do 1,50 rubljev, 1 par otroških čevljev okrog 56 rubljev, 1 par čevljev za odrasle 260 do 450 rubljev, in moški plašč 600 do 2 tisoč rubljev. Te cene so se od 1. aprila 1954 znižale od '0 do 20 odsl
.Stvarne mezde so tudi po »generalnih popravilih« še vedno zelo nizke. Krompirja kupi n. pr. ruski delavec za svojo mesečno plačo ko maj 485 kg, pri nas ga nakupi najmanj še enkrat več, čeprav so pri nas pluče mizerne. Podatki pa ničesar ne povedo o proizvajalnih stroških kruha, stanovanja ali celo obrti. Da ie celotni sistem tvorbe cen prava babilonija, je celo Stalin priznal na XIX. partijskem kongresu (1. 1952) in pri tem navajal primer, ko so gospodarstveniki in planerji nenadoma plačevali za stot žita isTo ceno kakor za stot bombaža. Pri tem ta zahteva ni bila niti toliko bedasta in nedosledna, kakor jo je predstavil Stalin če pomislimo, da so sovjetski go-podarski čarovniki v teku let iz gubili vsako vzročno zvezo med stroški in cenami, med ponudbo in povpraševanjem.
Goljufije z drž. preračuni
Sovjetska in jugoslovanska politika cen zasledujeta dosledno naslonitev kupne moči na investicije n uporabo države. Zelo ozkemu računu posameznih gospodinjstev stoji nasproti napihnjena finančne sila države. Različna določevanj cen tvorijo tudi podlago za razumevanje sovjetskih in jugoslovanskih državnih preračunov. Ce oboroževalne dobrine- sistematično o-cenjujejo c smešno nizkimi cenami, potem pomeni relativno majhni znesek neprimerno veliko količino. Število kot tako je celo lahko resnično. Predstavlja lahko stvarni potrošek za oboroževanje. Zadostuje zgolj čarovniške poštevanka z različnimi rabeljskimi ali dinarskimi vrednostmi. Prav zato nastaja taka poplava komunističnih plakatov ob preračunih, v katerih laže-
jo, kako malo potroši Sovjetija za vojsko in kako visok je oborožitveni odstotek n. pr. Amerike. Resnične veličine oborožitvenih izdatkov v komunističnih državah ne pozna niti ogromna večina komunističnih poslancev, ki soglasno glasujejo za preračun. Kako šele nni te številke ocenjuje tujina!
Kdor želi čitati rabeljske ali dinarske številke mu je potreben prav tak tajnopis, kakršen je potreben za razvozlanje komunistične odstotne statistike. Napačno b;. bilo tudi sklepati iz cen, ki jih Moskva v mednarodnem prometu zahteva za svoje blago ali ponuja za svoje nabavke, na dejansko vrednost rublja. V Sovjetiji ni nobene potrebe, da bi notranje cene prilagodili svetovnim tržnim cenam. Zunanja sovjetska trgovina je le neznaten sestavni del celotnega sovjetskega gospodarskega prometa. Disparitete so čisto navadne račun ske zadeve monopolistične uprave — in prav nič drug ga. Pšenico in les lahko prodaja Sovjetija tujini pod lastno proizvajalno ceno. Pri uvozu tujega blaga nastajajo lahko ogromni dobički. Vse to je zgolj računska operacija. Zakoni o ponudbi in vpraševanju, o tvorbi stroškov in kalkulacijah so v Sovjetiji in tudi v Titovi Jugoslaviji brez vrednosti. 'Prav zato vlada v gospodarstvu nezakonitost in anarhija. Vse služi zgolj suženjskemu izkoriščevanju delavca, varanju njega in ostalega sveta.
I. B.
TR2AŽKI PREPIHI \
,.partijskim laHsjenT
Kot razdraženi sršeni, če dregneš v njihovo gnezdo, so završali tovariši okrog »Dele«. »Demokra ■ ciji« očitajo, da je »objavila 7 člankov proti komunistom, 1 članek o slovenskih njrodnih pravicah in od ostalih le eden obravnava konkreten problem«. Kaj si ti modrijen' predstavlja.o pod konkretnimi problemi, ne vemo; za njih komunizem očitno ni problem, čeravno io pri njem na dnini in od njega živijo. Za nas je komunizem v svoji praktični obliki najpomembnejše slovensko vprašanje, ker če bi lega vprašanja ne bilo, bi ževel danes ves naš narod gosposko življenje v primeri s podložniškim su ženjstvom, s katerim ga je osrečil komunizem. Komunistična prevarantska propaganda obratuje s polno paro in po tekočem tiaku kar 24 ur dnevno. Usmerjena je na p3:-hološko izkušnjo, ki pravi, da laž postane na pol resnica, de jo stokrat ponoviš. Prav zato so članki proti komunističnim diktatorskim nasiljem življenjske vprašanja vsakega naroda. Cesa ne bi vsega napisali proti komunizmu ljudje v ljudskih demokracijah, če bi uživali, pa naj bo tudi samo »maroško «11 portoriško svobodo«! Ampak komunisti že vedo, zakaj je beseda proti komunizmu državni zločin-, resnica pač v oči bode! »Demokracija« kvari ponarejene račune komunizma, ker po svoji narodni in socialni dolžnosti sproti razkriva
flarod srednjega sloja
EVOLUCIJA USPEŠNEJŠA OD REVOLUCIJE
Ameriško trgovinsko ministrstv i je v teh dneh objavilo zanimivo študijo, ki kaže presenetljivo skladnost dohodkov prebivalstva in napoveduje, da se ameriško prebivalstvo preobraža v en sam srednji sloj. Z drugimi besedami: Združene države so na poti v brezrazredno državno skupnost. Na prvi pogled iizgleda trditev precej drzna, vendar razvoj v tej smeri ni nemogoč.
Od štirih ameriških družin imajo tri letno dohodke odi 3000 dolar jev (2.040.000 1 ir), do 10.000 dolarjev (6.800.000 lir). V tej napetosti so dohodki enakomerno porazde ljeni iin niso osredotočeni v spodnji plasti. Le 10 odstotkov družin, t. j. 3 in pol milijona družin, zasluži nad 10.000 dolarjev letno. Srednji povprečni dohodek amern ške družine znaša. 6390 dolarjev no leto (4.345.000 lir). Nad polovic« vseh ameriških družin zasluži let no nad 5000 dolarjev (3.400.000 lir). V študiju navaja ministrstvo, da .ic sorazmerni delež višjih skupin v zadnjih letih pomembno nižji, kakor pa je bil pred zadnjo vojno.
Davki te slike bistveno ne izpr-> miinjajo. Pri najvišjih dohodkih je da/včni odtegljaj dovolj visok, da ohranja dejansko kupno moč na
Nič novega na tem svetu 1
Prejeli smo:
(Nekaj tednov so letaki na trativa jih in aivtobusih vabilii Tržačane in Tržačanke na izlete v Jugoslavijo. V znamenju sprave so 'ta vabila marsikomu vzbujala željo po obiskih sorodnikov, znancev in prijateljev. Tik pred pravniki pa so se »ljudsko demokratične oblasti« nenadoma spomnile, da v Slovenij: primanjkuje prenočišč in so zato vse izlete prepovedale. Nič novega! To se ni zgodilo prvič, niti zadnjič — in če bi se za daljšo dobo ne dogajalo več, bi diktature tudi ne bilo več. Kakšna škoda! »Picco-lo« se i močno razburil nad tem v resnici ne posebno lepim obnašanjem. »Primorski dnevnik« se je seveda pridružil uradnim izmotavanjem.
Zgodilo se je prav tisto, kar se je dogajalo pred dvajsetimi leti. Razlika je samo v tem, da so sedaj vloge zamenjane. Ko je pok. grof Ciano z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom vlade, Milanom Sto-jadinovlčem, sklepal podobno spravo, so pričeli prihajati v Ljubljano tržaški avtobusi z izletniki. Ti izletniki so biili v glavnem Slovenci iz Primorja. Malo je bilo teh avtobusov in njihove vožnje so bile izredno kratkotrajne. Prebivalci iz notranjosti Italije bi že smeli v Jugoslavijo, ali Slovenci, tega pa ne. Tako je takrat modroval stric »II Piccolo«, ki se danes tako huduje. Kakor v mnogih drugih zapeljivostih je »ljudskodemokratična o-
blast« po dvajsetih letih sprejela in odobrile nauke fašističnih vzornikov. Zaradi popolnosti bi mora! samo še »Primorski dnevnik« posloveniti in objaviti takratna mv drovanja tržaškega dnevnika, pa bi bila stvar v redu. Nič novega na tem božjem svetu! Takrat nisem mogel iz Trsta v Ljubljano po volji fašizma, danes ne morem po volji komunizma. Figo sem stisnil takrat, pa jo bom tudi sedaj. Fašizem je odnesla burja, počakajmo še malo, da odnese še komunizem Pa se bomo takrat obiskovali...
D reja z Grete
primerni višini, iilika ameriškega povprečnega dohodka družin pri kazuje narod, ki ga sestavljajo ,v pretežni večini družine s srednjimi dohodki, katerih življenje poteka neprimerno udobnejše in brezskrb-nejše ko kdaj koli v ameriški zgodovini.
Našim komunističnim pravover cem ta razvoj gotovo ne bo po volji, saj njim m za resnično uresničitev blaginje na svetu po kateri koli poti že, pač pa se držijo načela:	Operacija (komunistična nam
reč) je uspela, bolnik je izdihnil!
Zborovanje SOZ za nabrežinshi okraj
Dne 6. aprila ie bilo v Nabrežini zborovanje SDZ za nabrežinski o-kraj. Zborovanju so prisostvovali odposlanci vseh vasi. Zborovanje je vodil predsednik okrajnega odbora. župan Josip Terčon. Od o-srednjega odbora SDZ iz Trsta je bil navzoč dr. Josip Agneletto, skupno z gosp. M. Udovičem. Na zborovanju se je razpravljalo izčrpno o vseh vprašanjih in problemih, ki se tičejo vse.ga nabrežiriškega okraja. Govorilo se je o gospodarskem stanju, o političnih zadevah in sploh o vsem, kar naše ljudi teži in zanima. Zato je 'i! ta sestanek, na A-.aterem je vladala res prava odkritosrčnost in iskrenost, res pomemben z gospodarskega in političnega vidika.
Na koncu je bil izvoljen nov odbor, v katerega so bili ponovno izvoljeni stari odborniki in nekaj novih, ki so 'spopolnili izpraznjena mesta. Izvoljeni so bili tudi delegati za občni zbor Slovenske demokratske zveze v Trstu, ki bodo zastopali nabrežinski okraj. Po triurnem zborovanju je predsednik Izaki j učil zbor ob 11. uri zvečer.
t Učiteljici Im tokova
Za praznike je na Katinari' umrla učiteljica g. Irma- Čokova. Pokojna vzorna slovenska učiteljica je bila rojena na Proseku, hčerka učiteljske družine. Tudi njene tri sestre so bile učiteljice. Službovala je v svojem rojstnem kraju na Proseku, na Katinari in v šoli pri Sv. ilvanu. Za časa fašizma so jo mnogo pred časom upokojili, po vojni pa je bila reektivirana. Bila je požrtvovalna učiteljica in zavedna Slovenka.
O ljubezni in spoštovanju, ki ju je uživala, je pričal prekrasen pogreb na velikonočni ponedeljek na Katinari.
Naj j:i bo lahke slovenska zemlja! Preostalim naše iskreno sožalje.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 16. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH
komedija Jan de Hairtog
SOPOTNIKA
V nedeljo 17. t. m. ob 16. in ob 20.30 v Avditoriju v TRISTO
igra Charles Vildrac
L9D3A TEN9CITV
V ponedeljek 18. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v TRSTU
komedija W. Shakespeare
Ukročena trmoglavka
pasti in limanice komunističnih zapeljevanj in zvodništev.
»Delo« nadaljuje: »... In potem pa ti o slovenskih problemih ne znajo pisati. Kako pa naj bi znali pisati o težavah našega delavca in kmeta, o problemih naših gospodinj, našega šolarja, dijaka ali vi-sokošolca, našega izobraženca, ko bi to pomenilo za njih, visokored-ne in blagorodne gospode, hodit: po poti »komunistične demagogije«'
O težavah našega kmeta vedo marsikaj kou.mistični romarji po ljudskodemokiatičnih parad'-ž i h , kjer so prav kmeta izropali do same golote in ga potisnili na beraško palico diktatorjevega kolona, pa o tem romarji hinavsko molčijo. O težavah kmeta, ki je zagrešil edino to, da si je v potu svojega obraza in z varčevanjem uredil svoje gospodarstvo — za komunistične samogoltneže in zapravljivce. Gorje našemu kmetu, če bi komunistična praksa reševala tudi na naši zemlji njegove težave! Hvala Bogu, da te težave pri nas »rešujejo« komunistični plačanci zgolj teoretično in brez sodelovanja tajne policije. Hvala Bogu, da so o teh komunističnih praksah naši ljudje po lastnih opazovanjih in tudi po zaslugi demokratičnega tisko sproti obveščeni. Naj bi nam »Delo« enkrat razložilo, koliko skuterjev in avtomobilov, koliko štedilnikov, sob, pohištva, gospodinjskih in obdelovalnih strojev zmorejo kmečk' sinovi, kmetje in gospodinje v ljudskih demokracijah? Kako se hranijo in oblačijo?
Kako živi delavec v domovini socializma dokazuje naš sodelavec v drugem članku »Demokracije« pod naslovom »Komunistična poštevanka«. dokazuje s sovjetskimi uiadnimi podatki. Tam boste našli tudi sovjetsko ljubezen do zdravnikov. kuhinjskih pomočnic in pro fesorjev.. Naj si skrbno prečitajo te »konkretne primere« naši delavci in partijski uslužbenci, ne bo jim v kvar!
O vprašanjih slovenskih šolarjev, dijakov in visokošolcev so komunisti v resnici storili dela, k! bodo y zgodovini ostala nepozabno zapisana. Z vsemi zvonovi so zvonili, ko so slovenski učitelji prihajali poučevat slovenske otroke — ne v pozdrav, pač pa v poplah najbolj ogabne demagogije, s katero so hoteli kmečke množice na hujskati proti slovenskim šolnikom O našem izobražencu, ki so ga v preteklosti, ko je za njih še cvela praksa, prvega likvidirali, so še pred nedavnim pisarili z ironijo :> »dohtarjih«. Saj vemo, da so to bil! in so še falirani komunistični študenti, ki jih razganja nevoščljivost cb vsakem trčenju z nekdanjim kolegom, ki je svojo dolžnost častno opravil, medtem ko se je fali-ranec iz lenobe ali zabitosti zvrn'1 na trebuh in si poiskal kos kruha v partiji. Takih »ljubezni« do delavca. kmeta, gospodinj, šolarjev, izobražencev v resnici ne znamo izkazovati, niti o njih pisati.
O delovanju partijskih lakajev za časa fašizma sta se na dolgo in široko razpisala svoječasno »Deioi in '»Primorski dnevnik« in si postregla obojestransko s takimi prl-kladami, da bi porabili nekej številk »Demokracije«, če bi jih hoteli ponatisniti, Ob priložnosti bomo morda tudi to še storili. Za dv nes raziskujmo vajeniško dialektiko »Dela« še v nekaj stavkih. Razjarjene« razganja:	«... ne morejo
razumeti, da more v njihovi demokraciji biti kdo lačen ali žejen, za njih, ki so siti vsega, je zadosti, da se ljudje naužijejo .svobode’ guatemalskega, ... Črkuješ od lakote? Bodi zadovoljen...«
Prav dobro lahko razumemo, da more v naši demokraciji biti kdo lačen ali žejen, in to tudi iz srca obžalujemo. Se bolj pa obžalujemo, da tam na oni strani železne Zavese ni lačen in žejen samo kdo, pač pa na milijone in milijone ljudi, in prav izaradi teh milijonov lačnih in žejnih razkrivamo komunistične
sleparije! Vsega na žalost tudi mi nismo siti, tudi mi moramo pošteno garati, da zaslužimo toliko, kolikor je najnujnejše za človeka vredno življenje. Zavist pa nas v resnici ne razganja, niti ob čitanju časnikov, ki poročajo, da si je g. Togliatti najel v Dolini Aosta razkošno vilo za počitnice in ga bo ?adevice stala pol milijona lir. Bog blagoslovi presvitljenemu rdečemu gospodu!
Ne, gospodje! Morda bo res, da je nekaj tisoč komunistov padlo, ampak ne za svoj narod, pač ps zato, da so te narod izropali in se mu usedli na tilnik. Za narod v dobri veri šo padali sto tisoči in milijoni nekomunistov in med njimi ogromno število pod komunističnim mečem. Se nikdar si nek'i najemniška vojska v -zgodovini ni pustila tako drago plačati vojnih dejavnssti, ki povrhu niso bile narodu v korist, kakor to delajo komunistični vojni zaslužkarji. Razmerje v Jugoslaviji med padlimi komunisti in nekomunisti bi znašalo po vsej verjetnosti 1 : 500 , zat-\ pa je 1 pobrala 100 od sto, 500 p* ostalo...
Glede junaštva komunistov p*, samo čisto neznatno vprašanje: Kje je bil g. Togliatti za časa dr.uge svetovne vojne? Menda ni čepel v mišji luknji v Kremlju... Kje je bil g. Vittorio Vidali? Ali je tudi on spraševal v Mehiki, kdaj bo odšel odreševat Trst? Bolje bi bilo za vas, da molčite; sicer pa boste tako in tako, saj ni kaj odgovarjati vse dokler še ne sedimo v sodni dvorani »ljudskega sodišča«. Samo tam ima namreč komunistična beseda svojo težo in prepričljivost -v senci pištol in bajonetov. Gospod' je vsekakor še vedno več vrede»i od lakaja, posebno odkar je Bulge-nin ekscelenca.
Nova sovjetska iznajdba
Moskovski radio je pred prazniki oznanil v svet, da so sovjetski znanstveniki iznašli nov postopek za lov na volkove. Posebnost novega izuma ie v tem, da po tem postopku lovci ujamejo žive volkove. Postaviti je treba samo obilno mesno vabo, v katero so vbrizgali preparat, po katerem žival po za-uživanju tekoj zaspi za osem ur.
Moskovski radio pa ni povedal., da so znanstveniki komunistične tajne policije uporabljali za .poizkuse namesto poizkusnih kunce,' — krščene ljudi. To, kar oznanjajo, namreč ze pretentanje volkov, «■> v tisočih in tisočih primerih že preizkusili nad »reakcionarnimi« u-grabljenci. Pa naj kdo še reče. da komunisti niso zaščitniki živalstva...
DAROVI: Družini Pertot Milivoj in Pertot Marija darujeta namesto cvetja na grob pok. Franceta Pertota SDD 1.000 lir. — Naj lepša hvala!
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIO
Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema .v Barkovljah. ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
M I Z B P J I I Deske smreko-HmBtOValCf y ve, macesnov«
HOfijstnlhl « in trdih leto«, trame in parket« nudi najugodneje
TEL. «0441
CALEA
TRST
Visla Sonnlno, It
P O Z O ft !
O Potne liste in »izume
Z
o
R
AGENCIJA CELEBITAS
TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404
uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, overov-ljenje uradnih aktov in prošnje za prehod v cono Koper izposluje v najkrajšem času ANAGRAFSKE LISTINE PA IZPOSLUJE ZE V TEKU DNEVA.
---------- VSE	Z A MAJHEN HONORAR! --------------