v 188. ^vf^^^^rp^l Ljubljana, v torek 19. junija._XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAROD. >■______________________________ t shaja vaak dan «e4er, iaimti nadalje in praanike, ter velja po pofi ti prejeman za avstro-ogerske deielu aa vse leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 gld., sa jeden veseo 1 gld, 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta vae leto 13 gld., ea četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko vcC, kolikor poštnina masa. Za osna ni 1 a plačuje aa od Cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Ca se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ca se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ponesrečena demonstracija. Organ Ljubljanskih Nemce? se *~asa in vede, kot bi mu slamnata streha nad i%Kio gorela. Na jedli strani vznemirjajo ga bodoči javni napisi Ljubljanski in s snanlm pogumom vpije po vladni pomoči, da si pripoana, da je popolno pravilno, Ce inata Celje in Maribor ssmo nemške napise, in da Si ? jedni in isti številki z nekakim zadovoljstvom svojim Čitateljem pripoveduje, da je Goriški mestni ■vet zahtevo Slovencev, da bi se jim otvorila posebna ljudska šola, odklonil in sicer: a u a recbt-1 i c h e n und Billigkeitsgrilnden. Taki možje nas nikakor ne bodo pravice učili! Na drugo stran pa so baje naši Nemci grozno razburjeni vsled tega, ker je Ljubljanski mestni svet o neki proSnji nemškega gledališkega društva prestopil — kar je bilo naj pametneje — brez razgovora k dnevnemu redu. Omenjeno društvo zahtevalo je od mesta nekaj podpore, pa je dotično svojo prošnjo vložilo v čssu, ko je bil mestni proračun Že sklenjen, in ko so bili že vsi krediti, ki bo smejo v letu 1894 porabiti, določeni. Da je prošnja v takem času vložena bila, dokaz je, da je hotel gospod dr. Kees-bacher ž njo samo demonstrirati. In slaba šala bila je omenjena prošnja, in ravno tako smešno je, če sedaj Nemci svoje listnice odpirajo, češ, vsaj mi tudi davek plačujemo. Pred vsem bi opozarjali na to, da so tisti pravi Nemci, kolikor jih živi v Ljubljani, prav zelo netolerantni Slovencu nasproti. Na prste lahko seštejemo one, ki imajo kako slovensko besedo pri svojih prodajalnicab, in še celo kranjska hranilnica, si si je skledo napolnila a žulji slovenskega kmeta, kaže na zunaj čisto nemško lice. In vse to živi od nas Slovencev, in Če gospoda davke plačujete, ne pozabite, da bi jih brez Slovencev plačevati ne mogli! Tudi se še ni pozabilo, da so naši Nemci ob avojem času, ko bo imeli za nekaj trenutkov veČino v deželnem zboru, takoj pristrigli podporo dramatičnemu društvu, in da so ravno ti Nemci, ko so bili lastniki lož v Btarem gledišču, te lože pred m mi zapirali, ali pa pri slovenskih predstavah nalašč podil jali v nje a v o, o kuharice v umazanih oblekah. LISTEK. 61 MU Slovensko dijaštvo na Dunaji 1830.—1869. L (Dalje.) Dež. poslancema dr. Bleivveiau in dr. Tomanu je poslalo 24. aprila nad 90 slov. visokošolcev pismeno zahvalo za njihov nastop v prvem dež. zboru kranjskem. V maju 1. 1861. pa je napravila ta .Slovenija" na Dunaj došlim slovenskim državnim poslancem na čaBt dva komersa, katera sta poBetila mej 200 udeležniki tudi prvaka, ognjeviti dr. Toman in mrzli Dežman. Govorila sta oba; Beveda je očaral uavzočnike pred vsem ljubljenec Blovenskega naroda, Toman, a tudi Dežman jih je vedel razvneti, roteč slovenske vseučiliščnike, da si jemljo jedino le pristne Slovenke v aakon. Malo tednov je poslej minulo. Adreso Blovensko sta položila oba še skupno cesarju pred noge, dne 27. junija pa jo je — pravijo, da radi zavisti s To-manom, ki je ondaj v Pragi o priliki Šafafikovega pogreba') užival vrhunec ljudske proslave — Dežman ') Slovensko dijaStvo so zastopali tam Zarnik, Kopač, in Tufiek. Sicer pa ima nemško gledišče zdatnega podpornika v kranjski hrsnilnici, v koji tiči večinoma samo slovenski denar. Ali vzlic temu bo dramatično društvo do aedaj do slavne kranjske hranilnice še nikdar ni obrnilo s zahtevo, da naj kaj da za slovenske predstave, ko vender nemško gledališče od leta do leta tako zdatno — in sicer s tisočaki — podpira. Da pa so ti tisočaki gotovo bolj slovenski, nego je občinska Ljubljanska priklada nemška, to nam bodo gospodje Nemci radi in brez daljšega dokazovanja verovali I Dežela deli svojo milost jednakomeroo, ter podpira tak.> nemško, kakor slovensko gledališče, dasi bi tudi tukaj slovenska večina na svojo lastno kri skoraj morala se bolj ozirati, kot se je to do sedaj godilo. In Če nas bodo dražili s takimi vlogami, kakor je bila ona na mestni avet, zdramila ae bode tudi v deželnem zboru večina, ter bode dala Slovencu, kar mu gre', ter odvzela Nemcem, kar mu ne gre. Razven od dežele pa je dobivalo nemško gledišče vedno podporo od kranjske hranilnice, slovensko pa od Ljubljanskega mesta. Ti podpori sta bili jednako visoki, tako, da se je s tem dosegel nekak jednako-meren položaj obeh podpornih društev. Vsakdo je bil s tem zadovoljen: dramatično društvo ni aililo h kranjski hranilnici, nemško podporno društvo pa ne pred mestni svet. Mir je vladal, dokler ga dr. Kees* bacher s svojo proSnio ni prekršil Ali gospodje so pri tem slabo računali. Za Ljubljano more imeti kaj pomena samo dobro slovensko gledišče; nemška opereta uas ne zanima, in če jo hočejo Nemci imeti, naj jo sami plačajo. In zategadelj bila bi prava sramota, če bi Ljubljanski mestni svet kopal jamo prepotrebnemu slovenskemu gledišču, ter podpiral nepotrebno nemško opereto! Kaj tacega se pač ne bode nikdar zgodilo, kar je samo ob sebi umevno! K napisom na poslopji c. kr. poštnega in brzojavnega nadravnateljstva v Trstu. Kakor je znano, ni se vlada prav nič ozirala na zahtevo deželnega zbora kranjskega, da se morajo na novem poslopji, v katerem bode nastanjeno poštno in brzojavno nadravnateljstvo v Trstu, na- pobrisal mej Nemce. To je razljutilo naše sSlove-nijane* toliko, da so ga na to pozvali dvakrat na dvoboj — mož je oba poziva odklonil — in poslali mu 4. julija odprto pismo v „OA und WeatH s 64 podpisi. Skupaj ao stali drug poleg druzega tudi o tej priliki Blovenski velikošolci, a pravega društva vender ni bilo mej njimi. Vaaka pravila, VBbko določnejšo jednako vez so odklanjali. Pripoznavali so sicer svoj „odbor", a vender se niso čutili obveznimi člani društva. Kljubu temu bo jih je zbiralo vsako soboto po 50, dit, jednič celo 84. Erjavec je starostoval, Zarnik in Mandelc sta bila prva govornika — so-sebuo prvi je kaj rad prečitaval članke, katere je pisal v „Neue Freie Presse" — Mencinger pa je pobiral v svojo »polhovko* doneske za skupne troške. Nekateri, na čelu jim jur. J. Tonkli in Dolenc, — prvi bo je celo ponudil, da začasno oskrbuje vae posle — so bili sicer vneti za to, da se popolnem ustavno preosnujejo, a večina je bila „contra", in načrt je propal. Razpor, ki je na to nastal mej Slovenci, razdelil jih je v dva tabora, zapustili bo gostilno „zum rothen Igel" v Pouiglovih ulicah na Vidnu in bo podali jedni „zum beiligen GeiBt* v notranje mesto, drugi „zum Flirstenhof" na Kosta- praviti tudi slovenski napisi. D« se brezobzirnost vlade nasproti vedno zvestemu slovenskemu in hrvatskemu narodu pokaže v pravi svetlobi, priob-čujemo danes po stenografičnem zapisniku govor, kateri je v seji dne* 15. februvarja t. I. v utemeljevanje svojega in tovsrišev svojih samostalnoga predloga iapregovoril poslanec Hribar. Ta govor se glasi: Visoki deželni zbor! V TrBtu zida ss na trgu „Piazza Dogana* veliko in lepo poslopje, v katero se bodo bržkone že letos preselili uradi c. kr. poštnega in brzojavnega nadravnateljstva. V tem poslopji bodo torej imeli uradi, veljavni kot višja oblaatva tudi za deželo kranjsko, svoj sedež. O takih razmerah bi bilo kod drugod samo ob nebi umevno, da se bode pri teb uradih tudi oziralo na večino deželnega prebivalstva; pri naših razmerah pa je to težko pričakovati, in zato zdelo se je meni in tovarišem, da je dolžnost nsša, opozoriti visoko vlado, da po pravici, utemeljene] v državnih temeljnih zakonih, sme* slovenski narod zahtevati, da se pri teh uradih bolje upošteva Blovenski jezik kakor dosedsj in da se zlasti na viden način obeleži, da so to uradi, ki veljajo tudi za vojvodino Kranjsko. Imeli smo dosedaj priliko opazovati, da je vlada vedno premalo ozir jemala na Slovence in da je zlssti rada pozabljala onih določil, ki dajejo kakoršno-koli pravico tudi Slovencem. Ako se ozremo na stanovništvo dežel, za katere je postavljeno c. kr. poštno in telegrafsko nadravnateljstvo v Trstu, vidimo, da na Kranjskem in Primorskem stanuje vsega skupaj 768 560 Slovanov, namreč 646.490 Slovencev in 121 870 Hrvatov. Temu ogromnemu številu stoji nasproti 276 603 Italijanov in 41 971 Nemcev. Iz tega je razvidno, da je v obeb teh kronovinab Slovencev in Hrvatov 70 67 %, mej tem ko spada na Italijane 25 44 % na Nemce celo samo 3 89% vsega prebivalstva. Kakor rečeno, povsod drugod bi se na tako ogromno večino prebivalstvu, ki znaša skorej dve tretjini vsega prebivalstva, samo po sebi moralo ozir jemati. Vsaj se vender ljudsko štetje ne zvršuje po narodnosti samo zato, da se rezultati izkazujejo v statističnih tabelah, temveč tudi zato — vsaj pri nas bi moralo njevico. Pomirjevalci so imeli dokaj dela, a ni se jim posrečilo uravnati vse. D;\, bodoči shod „zuni Lothringer" je celo kazal, da bb bode prepir le še poostril. Dogovori po gostilnah bo prišli koncem policiji na uho in ta je slabo poučena menila, da hočejo Slovenci napasti univerzo in ulomiti v avlo. Hitro je zato polovila sedem vernih „Slovenijanov" in poizvedela, — da se je zmotila. A ista preiskava je ukončala drugi Dunajski „Sloveniji" mlado življenje. Poletje je preminulo in ž njim desetletje pro-svitljenega absolutizma z „državnim sovetom". Patent z dne 20. oktobra je obudil Avstrijo k novemu življenju. V proslavo tega dogodka je zadonel .Naprej" prvič v koncertu pri „Sperla-u v navzočnosti dveh tiBočev slovanskega občinstvu. „Slov. pevaku društvo" je b to še nepoznano skladbo svojega pe-vovodje elektrizovalo vse navzočnike tako, Nda ploskanju in odobravanju, radosti in navdušenosti ni bilo ni konca ni kraja." Veličastna skladbu je z onim dnem stopila pred ves slovanski svet; v Slovencih, Hrvatih in Čehih si je pridobila vse občinstvo in pri vsaki narodni priliki so jo izvajali, tako da je bila nekoliko časa celo prepovedana. Dne 18. decembra je sledil drugi jednaki koncert. Uko biti — da imajo državni uradi aeko podlago, po kateri se imajo ravnati, kadar treba zvrševati zakonske določba o ravnopravnosti. Ako pa pravičnost že govori za to, da se pri c. kr. poštnem in brzojavnem nadravnateljstvu v TrBtu da slo venskemu jeziku ono veljavo, katera mu gre z oziram na ogromno večino prebivalstva* govori za to tudi Se neki j drugega in to je: važe a politični moment Slovenski živali e družbi a hrvatskim življem je za Avstrijo neizmerno važen faktor ob obalih Jadranskega morja, ker se o vsaki priliki in v vsaki nezgodi more gotovo oslanjati na stanovništvo slovensko in hrvatsko; kajti to je gotovo, da Njegovo Velečaustvo, presvitli naš cesar nima uda-nejš h podložoikov, ko so podaniki slovenskega in hrvatBkega jezika. Zato pa je raison a' etre državna, da se svetu pokaže, da v onih kronovinah, ki so za državo tako važne kot izhodišče svetovnemu prometu in ki takorekoč leže ob vratih k ostalemu svetu, živi poleg življa, ki ima neko posebuo, vsem dobro znano stremljenje, zvesti živelj slovanski. Žalibog, da se prepričanje, da bi bilo v tem zmialu treba ravnati ob obalih Jadranskega morja, šo ni razširilo v onih krogih, ki imajo usodo narodov in drŽave v rokah. Kakor sem dejal, preradi nas presirajo; poleg tega pa se italijanskemu življu daje preveč prav c! na škodo slovanskemu, tako celo, da italijanski element more naše rojake pod zaščito vlade tlačiti in ua najbrutalnejši način postopati proti slovenskemu življu. Vsaj je znano, kakošns je ošab-nost Italijanov v primorskih krajih proti Slovencem. Znano je, kako se ravna z njimi v Trstu, ako zahtevajo ljudskih šol. Niti tega se ne more doseči vkljub vsemu naporu, da bi se ustanovila vaaj jedna — tako potrebna — slovenska šola. In odkodi to prihaja? To prihaja od tod, ker se preveč ozir jemlje na oni, za obstanek naša države ne tako važni elemeut, kakor so Slovenci in Hrvati. V DalniHoiji se je od leta 1866. sem začelo drugače vladati in zato se vidi, da ro potihnili neki glasovi, katerih je bilo poprej v Dalmaciji ravno toliko, kskor dandanes v Istri, v Trstu in v Gorici; vsi tisti iredentistiški glasovi, ki so govorili, da ae mora Dalmacija odcepiti od Avstrije. Slovanskemu življu v Dalmaciji priznala je Avstrija pravice, katere mu gredo iu priznala je, čeravno ne v polni meri važaoat tega elementa. Od takrat pa je ponehalo tam iiedentistiško gibanje. Ne more se pa tega trditi o Istri in Trstu, zlasti o Trstu ne, kjer ne rszširjajo tiskopisi protidinastične in veleizdajske vsebine, kateri dokazujejo, da iredentovski dub tam Še ni ponehal. Temu se pa more protidelovati le s tem, ako Avstrija ob Tržaških in isterskih obalih Jadranskega morja, kjer stanuje toliko Slovencev in Hrvatov, uredi svojo politiko tako, kakor jo je uredila v Dalmaciji, če bode Avstrija to storila, potem bodo ponehale tudi na Primorskem tiste državi nevarne in skrajno sramoteče jo demonstracije. D>-sedaj država ni imela poguma, da bi nastopila tako pot. Najbolje bo je to pokazalo takrat, ko se je zgradila železnica Divača Trst. Po vseh postajah od Divače do Trsta bili so od prometnega ravnateljstva državnih železnic poleg nemških in italijanskih napisov projektovani tudi napisi v slovenskem jeziku. Ali oglasili so se iz italijanskih krogov, ki imajo Leta minevajo in čas odhoda je bil pnšel. Po 1. 1862. je razpršil oni krog; drug za drugim so odhajali v domovino, le jeden je ostal tam gori: Josip Stritar. Iskra, katero je bila vrgla ta odlična družba mej slovensko mladež, tlela je dalje, močnejše in močnejše. Tu v daljnem mestu so se odpirale odslej mlačnim .Slovencem", pa tudi poka-ženim ponemčencem uči zavednosti, jeli so ljubiti svojo domovino, svoj narod. Odločnost in Žilavost sta se razvili v vedno širše kroge; slovensko raz-umništvo je bilo za bodočnost zavarovano, le tu pa tam so Še življenjske borbe terjale žrtev, le sedaj pa sedaj odpadel je poredko kdo od mladeniške vernosti: narodnostna ideja se je močno vkoreninils, in germanizujoča reakcija, kakeršua je doletela naš narod po vzkipu 1. 1848., je bila odslej nemogoča. Ko se je bila I. 1862. s 1. januvarijem ustanovila na vseučilišči „Akademische Ledehalle" z namenom, da „oživi in okrepča duševno življenje vseučilišča, seznanja in zjedinja vse vseučiliščnike", se je podala pri vsakoletnih volitvah v odbor tudi Slovencem prilika pokazati svoje mišljenje. Iu res je preminulo ob vsem času obstoja tega društva le malo let, da ne bi bile vznemirjale volilne borbe našega dijaStva. (Dalje prih.) Žalibog preveč zaslombe v rumeni hiši, v kateri ae nahaja sedež đefelne vlada primorske, protestovali so proti slovenskim napisom na postaji Tržaški is na sramoto Avstriji so dosegli, da so kapitulovali odločilni faktorji pred njimi, in da ae na postaji pri Sv. Andreji res niso naplavili slovenski napiai. Bojim ae, da se bode kaj taoega tadi pripetilo, ko ae bodo odprli novi lokali aa c kr. poštno in brzojavno nadravnateljatvo. Bojim se, da bodo Italijani zopet protestovali, ako bode vlada nameravala ae dotičnih uradih napraviti tudi slovenake napise; bojim se pa tudi, da vlada niti na to ne misli, le ker je mogoče jedno in drago, zatorej aem si štel v dolžnost, staviti s tovariši svojimi predležeči predlog, da se vlada — ako na to ne misli — resno opozori, da je to dolžnost njena; ob j« dnem pa tudi pravica slovenskega naroda, da ksj tacega zahteva. Če bi pa vlada na to mislila, pa ae aopet ukloniti nameravala moreb tnim protestom italijanskih pre-napetežev, potem prosim gospoda vladnega zastopnika, naj na merodajno mesto sporoči, da po mnenji visokega deželnega sbora imajo Slovenci kronovine Kranjske same, ako se že ne oziramo na Slovence v Primorak«, neoporečno pravico zahtevati, da se jeziku slovenskemu pri uradih, ki imajo veljati tudi za deželo kranjsko, da veljava, katera mu gre po vrednosti prebivalstva in po številu prebivalcev. To je namen predlogu, kateri sem stavil s tovariši. Utemeljil sem ga na kratko. Vsaj obširno ni treba govoriti, kjer je zakon na naši strani. V formalnem oziru predlagam, da se predlog v posvetovanje in poročanje odkužo upravnemu odseku. Politični razgled« Notranje dežele. £10X8 V Ljubljani, 19. junija. „Glas Hercegovca" o naših strankah. V Mostaru izhaja liat .Glas H rcegovcaV Pisan je v hrvatskem in v katoliškem duhu, urednik pa mu je katolišk duhovnik. Ta list je pred kratkim priobčil daljši članek, v katerem pravi mej drugim: .Kakor vsi narodi delajo tudi Slovenci na to, da bi ae bili podrejeni tolikim pokrajinskim vladam, in da bi vsi vkupe imeli jedno samo vlado- Delo ae pa na dve stranki. Jedna je prsva narodna stranka, a druga je t u ja ali takozvans konservstivna stranka. Prva stranka zahteva in deluje energično na sjedi-njenje vseh Slovencev v jedno politično telo. Glede na to, da ao Slovenci majhen narod, da ao a nami Hrvati jedoo in imajo po temeljnem državnem zakonu, po pragmatični sankciji, pravo na Hrvate a Hrvatje nanje, glede na to hoče ta strsnka, da ae Slovenci zjediniio z nami Hrvati. Oni ne delajo ni kakega razločka mej nami in mej njimi, zato so v Istri volili skupno s Hrvati v Danajski parlament poslanca Spiačiča iu Laginjo, ki sta Hrvata in pristaša stranse prava. Druga je tuja (nemška) stranka Tudi ona hoče baje sjedinjenje Slovencev a de tseto se povsod protivi pravi narodni stranki. Voditelji te stranke so neki odtujeni popi. ki nimajo zmisia za svoj narod. Na čelu jim jfe Mahnič. Ta Mahmč vam je tak, da njemu še biskup Strosamsver in hrvatski duhovniki niso beju dosti katoliški. Ake seda pomislimo, koliko ugleda uživa naš biakup Stroasmaver po vsem katoliškem in aekatoliikem svetu, po Evropi, Aziji in Ameriki in povaud, potem smo dosti dobro opisali Mabnića. V novejšem času so pravi duhovniki vere in naroda počeli zapuščati Mahnič« ia njegovo društvo in njegovo stranko. Sedaj upije on, da je v Slovencih vera v nevarnosti 11 V Slovencih pa vera absolutno ae more biti v nevarnosti, ker so Slovenci svoji veri kakor nihče privrženi, ker so vsi katoliki in ker so vsi narodi, ki okolu njih stanujejo, katoliške vere. Slovenski narod torej ne more niti misliti ns drugo vero, ko zanjo še ne ve Ako pa bo kdaj ns drugo vero mislil, kriv bo tega gosp. Mahnič, ki uči narod, da so še druge vere na svetu. Čss in okolnosti kažejo, da propade ta stranka in da zmaga v Slovencih prava narodna stranka- Tega se boji Mahnicevo društvo, zato jadikuje Dunajski vladi v parlamentu poslanec Suklje, da bode, ako jim ne bo vlada po* magala, smsgala radikalna stranka, ki zahteva aje-dinjeaja a Hrvati. Mi ae radujemo, da ta zastopnik tsko jadikuje, radujemo se zaradi boljše bodočnosti naroda hrvatskega in zaradi boljše bodočnosti naroda slovenskegs. Jedna generacija ne bo izumrla in v Slovencih zavlada prava narodna stranka, prijateljica nas Hrvatov. Omenili smo Istro, kjer smo p Slovenci že moralno zjedinjeni. Pri vsaki priliki pribite* bratje Slovenci iz bele Ljubljane in iz zelene Štajerske v Zagreb — bližnji Hrvatje pa k njim. Na Dunaji sta slovensko društvo .Slovenija" in .Zvonimir" v jedni hiši. V Gradci .Triglav" in „Hrvatska« ne moreta obstati drug brez drugega, a naposled je na Dunsji hrvatsko-slovenski klub Tomislav itd." Magnatska zbornica in civilni zakon. V včerajšnji seji msgnatske zbornice ogerske se je določilo, da predloge o civilnem zakonu ni odkazati nobenemu odseku, nego da se naj v če- trtek takoj začne generalna debata. Pri posvetovanju o tem predlogu unela ae jo prav zanimiva debata. Vladni pristaš grof Štefan Keglevich je povdarjaL da ae je krona larekla aa predlogo in je očital aa- ^toKaoSoT vfdin opoz je aa %g gojsfo e*epliciri oa pri raanenvan) v ooseku poicsBseia Kale m o*«een>jai s< bila ? odseka stavljena e!va predlagate* nam prekucni, prol iarokJe vlada satofadatj, kar o4 pri| teras Je zasnovana predloga o civilne«. zagonu, nikakor ne sjftfe odnehati. Rasprava je bita s trn knnoata, ptodtednisj i>a je določil, da ae ima viftiti debata o civilnem zakonu da« 21. t. m Opoz cija je uverjena, da zmaga, vladni kiogi pa so precej klaveroi in .Pest-r L'< yd" Že naznanja, da pride predloga o civilnem zakonu, če jo magnatska zbornica odkloni, šele na jesen novic na razpravo. Viiaitje države. SaSo v Carigradu. Srbski kralj Aleksander imenovan Sašo odpotuje te dni v Carigrad. Govori se, da ima njegovo potovanje etunas^j^l^v* p^s. $ktfsil bode bsje pri turškem, • sultanu izprositi aa makedoaske Srbe vae dobroto in koscesini, katera je Stambulov izpobttval < aa makedonske Bolgare V odsotnosti kralievi bo Milan na avojo lastno odgovornost .vladal" v Srbiji. Gorje" dižavsi blagajnici! Italija. j ($oai Italijanski liati p'šajo sedaj jedino o atentatu na Grispija in vsi zahtevajo, naj se odločno postopa zoper anarhiste in njihove novine. Otspiju je ta atentat nekako dobro doŠel. Njegova politična pozicija je bila že močno podkopans, položaj njegovega ministarstva je bil obupen, v parlamentu ni bil i njim nihče zadovoljen, skratka, Cnepi je bil zgubljen* Atentat ga je rešil iz tega kntićotga položaja, oživil je atare spomine in pozabljene simpatije in vse vkupe lahko upliva, da se zbornica naposled res uda in va prej me finančne predloge Ministarska kriza v Španski. Parlament in vsa dežela nasprotuje z vso odločnostjo trgovinski pogodbi z Nemčijo, ker bi Min ta pogodba Španski samo v škodo. Vlada se pa zanjo poteguje in ministerski predsednik Ssgaate in izjavil v poslanski zbornici, da odstopi vlada, če se ne vzprejme trgovinska pogodba. Verjetno pač ni, da bi ae zbornica udala, prav lahko mogoče pa je, da naroči kraljica Sagssti, nnj sestavi novo minister-stvo, v katerem slučaji bi ae potem poslanska zbornica razpustila. Domače stvari. — (Slovenci so krivit) NajrazupitejŠe meato v Avatriji, Celje, ima najrazupitejšo nemško tiskarno, v kateri ae tiska naj raz u p tej Si nemški liatič. V tej tiskarni začeli so stavci štrajkati in sicer iz prav tehtnega uzroka. Lastnica tiskarne, gospa Rakuecheva, sporekla bo je bila z nekim stavcem, ker je ta zahteval, naj se mu po tanfu plača, kar je delni čez uro. Gospa Rakuscheva pa tega ni hotele atoriti, morda tudi ni mogla, snj je javna tajnost, da tieknrna nič ne nese in dn je vsako ao* boto jok in atok, kadar je treba osobje plačati. Da je to istina, potrdil je um Celjski poslanec v drl. zboru. Najbrž je bilo tudi pri tej priliki tako nedo-stajsnje drobila uzrok prepiru, pa bodi kakorkoli, taktum je, da je hotela gospa Rakuscheva dotičnoga atavca prikrajšati, a ker se stavec ni mirno udal svoji usodi in ae ni hotel poštenemu svojemu za« alužku odreči žepu gospe Rskuscheve v korist, dala ga je ta kratko pelo odgeati v zapor 1 S kako pravico razpolaga ta ženska z mestno policijo, tega ne bomo tu pretresali, niti ugibali, kako to, dn ae jej policija tako alepo pokorava. Konatatujemo pa, da ao vsled te dogodbe stavci Bakuscheve tiakarae ustavili delo, kar je napotilo policijo, da je hitro izpustila zaprtega atavca. Stvar pa a tem ni bila končana, zakaj atrajkujoče tiakarsko osobje tudi aedaj še ni hotelo poprijeti se dela in tiskarna jn bila primorana najeti kolikor je dobila drugih stavcev. Cel jaki tiskarji, kar jib je pri tiskarskem društvu, postopali so solidarno, kakor povsod, in to je razdražilo živce tistega škandaloznega lističa, ki izhaja v/ tej tiskarni. Surovo, kakor kak pijan hlapec, napada alovenske tiskarje v Celji, kriči o njih „vne-bovpijoči predrznosti", očita Celjskim Slovencem, dn ao vea štrajk prouzročili, ker hočejo nemško tiskarno in nemški liatič zavratno ugonobiti, in grozi končno, da ni bodo Celjski Nemci sami pomagali, če jih vlada ne bo varovala. Torej ao zopet Slovenci vsega krivi 1 Že dolgo ae nismo tako srčno smejali, kakor pri čitanju tega sestavka, ki ima namen, prikriti lahkovernim Celjanom resnico, naš smeh pa je postal homeričen, ko smo brali apel nn narodno za- TKducst Strajk u;očib »tavi.pv. Z^h^1-«, n*»i kdo j n narodne savedaosti odreče poHteueiuu *os'o>ku • io naj ae da v zapor gnati, kadar ae bo kaki ženski sljubilo, je tako originalna, da je ne amemo zamolčali. Plačajte troje ljudi po Sten o in ravnajte ž njimi po Ste no, pa ne bo Strnjkov in tudi takih apelov vam ne bo treba pitati! — (Trla^ki župan miali odstopiti,) tako javlja poluoficijoani .Mattioo". Uzrok županovi nameri ao baje napadi nekega lokalnega lista zaradi neke delikatne zadeve. Doslej nam Se ni znano, aa kako delikatno zadevo gre, ali eventuvalnoat sama, da odatopi župan, je političnega pomena. Župau Pitteri je pri zadnjih volitvah kandidoval skupno a nekim notoričnim iredentovcem. Vlada je takrat slovesno izjavila, da bi ga ne mogla priporočati cesarju za potrjesje, ako bi ga obč. svet iz* volil županom. Vzlic temu je bil Pitteri potrjen kot Župan iu sicer zato, ker je mej progresovci se najmanj kompromitovan. Ako Pitteri sedaj odstopi, pride vlada, če bi obč. svet koga drugega volil za župana, v saj večjo zadrego Nam Slovencem je pač vae jedno, ali ae imenuj« Župau TržaSki Pitteri ali kako drugače; nam nasproti so občinski svetniki italijanski vsi jedsako sovražni. — (Konfiskacija.) Zadnja Številka „11 Peusiero Slavo" je bila zaplenjena. Ker je zapadlo celih pet člankov kuufiikscijt, ki so zavzemali dve polni strani, uredništvo ni moglo prirediti druzegs izdanja. , ^ — (Umrl) je tedni v Gradci naš rojak upokojeni podpolkovnik Fran Sever, rodom Postojin-čan. Pokojnik služil je kot major več let pri tukajšnjem domobranskem batalijonu št. 25, leta 1887 pa je kot podpolkovnik stopil v pokoj ter s j pre aelil v Gradec. — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani so poslali uredni&tvu našega lista: Ljubljanskega .Sokola" tajnik 8 kros, kot skupilo za karte o» udeležencev skupnega obeda ob priliki Sokolskoga izleta v Novo mesto. — Gdlns Fanči Flore je ■sbraia na Drenikovem vrbu 2 kroni, kttteri sta darovala gg. Pavel Human in Adolf Leeb, vsak po 1 krono. — Skupaj 10 kron. Živeli vrli darovalci in njih nasledniki I — (Okrajna učiteljska konferencija slovenskih ljudskih šol v Ljubljani) vršila se bode dne 13. julija 1894. I. ob 8 uri dopoldne v poslopji I mestne deške petrazrednice v Poljskih ulicah. Dnevni red: 1. Otvoritev konferencije a tem, da se imenuje predsednikov namestnik in se volits dva zapisnikarja in dva ove-lovatelja. 2. Naznanila in opazke g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof Fr. Le v ca 3. .Telovadba •a petrasredni deški ljudaki šoli*. Poročevalec g. Jakob Furlan, ki bode svoje poročilo pojasnjeval s praktičnimi vajami svojih učencev. 4. Izbor učnih knjig In beril za fiolako leto 1894/5 Šolska vodstva, ki žele glede učnih knjig in beril v prihodnjem šolskem letu kakšne ispremembe, naj pošljejo do 1. julija t jI- c jpr. mestnemu šolskemu svetu utemeljen nasvst, drugače pa negativno poročilo. 6. Poročilo kaj*2ničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljake knjižnice. 6. Nssveti o nakupovanji novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotično nasvete je saj kasneje do 1. julija t. I. pismeno naznaniti načelniku knjižničnega odbora g. učitelju Fr. K o kal ju. 7. Volitev treh udov knjižničnega odbere te šolsko leto 1894/5 8. Volitev stalnega odbora na lelsko leto 1894/5. 9. Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 1. julija t. I. pismeno zglssiti pri stalnem odboru. — (Nova glaabena skladba ) Podjetni knjigar g. L Schvventner v Brežicah je izdal novo sklsdbo zsaaega vrlega glasbenika g. K Hoff-meistra, nekaj v anši glasbeni literaturi povaem novega. V podobi melodrame je uglasbil g. Hoff-m e i s t e r Lenaa-a pesem .Trije jahači" (prevod g. A. Funtka) ter poklonil svojo skladbo, ki ima priložen tudi češki tekt g. Ferd. Tonderju v Pragi. Cena lično tiskani kompoziciji je 50 kr. Kaj bi prav pridao segali po njej prijatelji domače glasbe, tembolj, ker je akladba zložena v lahkem, vsakemu pristopnem Stilu. Prilično spregovorimo kaj več o tej zanimivi skladbi. — (Vreme.) Profesor Falb bi skoro utegnil prav imeti a svojim vremenskim prorokovanjem. Izjavil je namreč, da se še ni nadejati, da bi se vreme ■talno zboljšalo, tudi potem ne, če bi po 14. t. m. se pokazala znamenja za to. Okolu 18. t. m. nam- (m, ^ oa:e p. u,e*% v;-r*i u.ue^ji z m et priče.*, de-t'\'i.\ dota, i-.fi 24- r* 1,1 ■ |ri ne hude temperatura zopet >z.;at4o znjžaia ter bede deževalo po kratkem presehljaji sekoliko doij zapored. — Po viharji v noči od dne 13. na 14. t. m. amo res imeli nekaj lepih dni j. Danes pa je začelo aopet deževati že koj zjutraj io ae je nebo popolnoma zagrnilo ter je deževalo ven dan. — (Dolenjska želesniea) prav dobro-dej no upliva na razvoj prometa. Tako je bilo na zadnjem semnju v Trebnjem toliko živine in kupcev, kakor še nikdar poprej. Razprodalo se je vse, kar te le količkaj bilo rejene živine. Gotovo bodo na bodoči semenj prignali tudi drugi posestniki svojo pitano živino, ki tegs niso storili pri zadnjem semnju. Tudi na semenj v Veliki Loki se utegne prignati izredno veliko pitane in plemenske živine. Sploh je bila kupčija tudi pri drugih trgovcih boljša, nego druga leta. Treba bi bilo le, da se nekoliko visoki tarifi znižajo, da se železniški promet razvije popolnoma. — (Pogozdovanje Krasa.) Za nekatera naknadna dela komisije sa pogozdovanje Krasa posebno za napravo suhih zidov itd. se je določila vsota 8500 gld. Južne železnice vodstvo prispeva a 2550 gld. Vsa potrebščina za letošnje leto znaša 17-910 gld. in je poljedelsko ministerstvo poleg že dovoljene državne podpore v znesku 8000 gld. dovolilo Še 2000 gld. — (Narodni dom v Cel ji) je bil te dni zopet na dnevnem redu seje občinskega zastopa. V zadnji seji je oamreč poročal dr. Saj o vic o ugovoru, ki ga je vhž-la .Posojilnica" proti znaaemu odloku mestnega atavbin-ikega urada, da se dovoli stavba na cesarja Jo2i fa trgu le proti temu, da ostane nezazidan 12 metrov širok prostor zs cesto na .otok". Po daljši i vabni debati se je sklenilo, da se izvoli odsek treh Članov, ki naj bi se pogajal s posojilnico, bi li ne bilo mogoče zgraditi poslopje tako, da se pusti za cesto le 10 metrov širine. Gosp. Julii RakuBcb je skušal dokazati iz starih zapisnikov občinskih sej, da ae je že davno sklenilo graditi tako cesto, da torej ni res, da bi Nemci navlašč kljubovali Slovencem. Po našem mnenji je pttč vse jedno, jeli nameravana nepotrebna cesta 10 sli 12 metrov široka Zli ae nam, da se je le na videz nekaj sklenilo „ut aliquid frecisse videatur". Stvari sami se ps ni nič pomagalo. — (Strajk tiskarjev vCelovci.) V tiskarn1 novoosnovane nemške družbe sv. Jožefa v Olovci so nspovedsli tiskarji strajk in je izstopilo iz službe 13 Črkostavcev. — (Vinska kupci j a) je t naših vinoroduih deželah prav čutno opešala valed nesrečne klavzule. Tako toži „Soča", da je na Goriškem vina vse polno, kupcev pa da ni od nikjer v dežeto. Celo Brici, ki ao svoje vino lahko hitro in drago prodal*, ga letos ne morejo spečati. Na erečo so nekateri ogerski kupci nakupili okolu 70.000 hektolitrov in se dela na to, da bi veliki vinski trgovci na Ogerskem vsako leto kupovali vina po naših krajih. Tu bi vsaj deloma odtkodovalo naše vinogradnike za veliko škodo, katero jim proazročuje zloglasna vinska klavzula. — (Telefonska postaja na Opčini.) Dne 20. t. m. se bode odprla pri poštnem in brzojavnem uradu na Opčini telefonska postaja, ki bode zvezana s mestno telefonsko centralo. Vzprejemala bode tudi plamene telegrame ob času, ko je zaprt poletni brzojavni urad na Opčini Uradne ure bodo ob delavnikih in praznikih od 8.—12. ure zjutraj in od 2.—0. ure popoludne, ob nedeljah pa od 81/,-—11 Vi« k« zjutraj in od 3.—4. ure popoludne. — (Sleparija z italijanskimi niklo-virai novci) Iz laškega kraljestva ae je počelo v poslednjem času izvažati novo novce iz nikla po 20 ceutesimov, ki se posebno aa Furlanskem izda jej o naraeatu oslih po 20 vinarjev. Izvozilo ae je baje kakih 30O 000 komadov tacega denarja. Pri vsakem komadu imajo izvaževalci dobička 2 centesima, to je blizu 1 novčič ali 2 vinarja našega denarja. Ljudem, ki vzprejemljejo tak denar, pa preti izguba, ker pri nas nima nobene postavne veljave. Slovenci ln Slovenke 1 ne z&blte dražbe nv. Cirila ln Metoda 1 k, A * (Kardinal A.b u p t. hunajewski.) hH-zo-ki-i Kraauvskj, brat b.vJrgn nanačneg-a mint-atra Julijsi-a D*w vnkega, (q vračaj * nfaroiti 77 lel; umrl. Skqf je bil ed i. 1879, kardinal na; od \. 18^3- •(Katastrofa v Karvinu.) Ker nose vsi rovi ▼ Karvinu hermetično zaprli, da ae aduli polar, ae niao mogli mrtveci še spraviti aa dan. Nad 200 nesrečnikov leži mrtvih globoko pod zemljo in se bodo njih trupla komaj še dala spoznat'. Po aodbj izvedencev bode požar trajal kakih 8 ali 14 driii, potem pa bode še treba dlje časa zračiti rove, pred »o se bode moglo vanje in spraviti na dan ostanke ponesrečenih rudarjev. Grof Lsriscb utrpi velikansko škodo, ker se več mesecev ne bode moglo delati v jamah. Mej tem časom dobivajo delavci, ki to ostali brez zaslužka, primerno podporo. Tudi za vdove in otroke ponesrečenih se bode skrbelo, kolikor le mogoče. * (Delovanje češke šolake „Matice".) „Udfedni Matice školska* v Pragi je ustanovila že nad 100 šol za otroke češke narodnosti. Njeno delovanje je zares neizmerne važnosti za češki narod. * (Anarhisti v Bruse! ju ) Včeraj zjutraj nastala je v neki hifli v Bruselju eksplozija. Hiša se je deloma podrla. Materijelna škoda je velika. Doslej Še ni dognano, ali bo prebivalci te hiše ubiti. Tudi uzrok ekipluziii ni znan, splošno pa se sodi, da je to delo anarhistov. * (Grozen požar) je nastal v mestu Panama v srednji Ameriki. Do dne 15 t. m. je zgorelo 400 hift in je mnogo ljudij prišlo ob živlienja. Ker silno primanjkuje vode, se požar ni mogel udu-šiti in je opravičena bojazen, da je zgorel še ostali del mesta. Književnost. — „Učiteljski Tovariš", glasilo „Slo-venskpga učiteljakega društva v Ljubljani", ima v št. 12. to-le vb * bi no ; Petindvajsetletnica novih šolskih postav; — L Lavtar: Fitzga; —• Fr. Trošt Učno gradivo, priprave in poskusi pri obravnavi beril iz prirodoslovja ; — Književnost; — Naši dopisi ; — DruStveni vtstnik; — Veatnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — .Kmetovalec", ilustrovan gospodarski liat, ima v št 11. to le vsebino: Vej ni ki kot krma; — R*ja koz; — Kako ravnati s čebelami; — Poraba precipitovsnega fusforovokialega apna (očiščene kostne moke) za krmo; — Pri nai in drugod; — C.etlice na Šolskih oku.b; — Pripravljanje zgodmega semenskega krompirja; — Kakšno delo je sedsj e trtnici ? — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Go8|>odarflke novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Tržne cene. — .Vienac" ima v št 24. tole vsebino: Radmilovic, pripoviest, napisao Ksaver Šandor Gjal-ski ; — O pjesništvu, poslanica Hiratijeva Pisonima; — Djevica Orleanska, povjeana crta, piše dr. Dane Gruber; — Dantov .Rij" sa slikama Julia Klovia; Rad dr Rač«oga oko povjesti unutrašmih prilike države Hrvatske prije XII vijeka; — Kako Brandea audi o Zoli, priopćio Vladimir Gudel; — Liatak. — Slike: t Strpan Butotić; — Skup paoma nn otoku Visu u Dalmaciji. — .Vatrogasac" ima v št. 12 to le vsebino: Razp s nagrade; — Temeljne domaće vatrogasne škole; — Pomota; — Itkrice; — Martin Crkveni c; — 0 ustanovljaniu gasilnih dru'tev; — O kazalištnom pitanju; — Navod o nabavi in poskusu brizgalnic; — Kolariceva večer; — Iz vatrogasnih družtava; — Naši dopisi; — Svaštice; Poslano i — Rizgovor izmedju Antuna i C etka. — Za kolessrje. V zalogi knjigarne J. C. Hinricbs v Lipsku izhajajo zemljevidi, namenjeni kolesarjem. Rasni bo lepe in točno, zaznamovano pa je na njih vae, kar je kolenarju koristno vedeti: oddaljenost posnmnib krajev, kakovost cest itd. Za slovenske dežele: Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko z jednim delom HrvatBke je izdsna po* sebna karta. Naslov temu zemljevidu je: Deutsche StraBsenprofilkarte fiir Radfahrer. Section Steiermark-K&ruten Cena 1 marka 50 pf. Trst 19. junija. V sinočni seji občinskega sveta primerile so se demonstracije proti županu. Obč. svetnik Banelli je interpeliral župana, zakaj se je neki dijak, ki je zakrivil žaljenje Veličanstva, ovadil sodišču. Župan je odgovoril, da se mu je stvar, ki je bila splošno znana, uradoma naznanila in da jo je torej moral ovaditi. Banelli se z odgovorom ni zadovoljil, očital je županu, da denuncira, iu da njnjnjj bi se bil dijak lahko disciplinarno kaznoval. Galerija je govorniku viharno pritrjevala. Obč. svet. Spadoni je interpeliral, zakaj je mestni magistrat podelil petletnico nekemu učitelju Apolloniu, dasi je bil šolski odsek sklenil odbiti dotično prošnjo. Napadal je učitelja kot nasprotnika liberalne stranke na nečuven način. Galerija mu je burno pritrjevala, mej županovim govorom pa žvižgala in sikaln. Izmej drugih sklepov je omeniti sklep glede zaznamovanja kron in vinarjev s k in h v šolskih knjigah. Obč. svet se je izrekel zoper to in zahteva za slovenske in italijanske šole jezikoma primerno zaznamovanje. Dunaj 19. junija. Permanentni davčni odsek je končal svoja posvetovanja. Finančni minister se je članom zahvalil na njih delavnosti in izrekel nadejo, da se vsa stvar srečno dožene. Dunaj 19. junija. V avstrijski in v pruski Sleziji, Gališki in na Ogerskem so nastale velikanske poplave, ki so prouzročile silne škrde. Budimpešta 19. junija. Poslanska zbornica je z veliko večino vzprejela trgovinsko pogodbo z Rusijo. Bruselj 19. junija. Vsled eksplozije v Rue Ro) al ni bil nihče poškodovan. Preiskava je dognala, da je eksplozija nastala po dinamitu, ni pa še mogla konstatovati, ali je nastala slučajno ali pa bila namenoma prouzročena. Neki redar je pač po eksploziji videl nekaj mladih ljudi j, ki so izražali svoje veselje, da je nastala nesreča, pa jih ni mogel doiti. Narodno-gospodarske stvari. — Banka „Slavija4 v Pragi razpošilja ravnokar avoje letno poročilo za 25. upravno leto 1893. Ker smo povodom petindvajsetletnice povedali vae vnžnejše stvari o delovanju zavoda v minulem letu, ne preostsje nam ničesar dostaviti. — Tržaška posojilnica in hranilnica se jako lepo razvija in napreduje. Letos je denarni promet že prekoračil vsoto sto tisoč gld. Dne 15. t. m. je namreč znašal promet 105.739 gld. 49 kr. Prvo leto obstanka je imela posojilnica in hranilnica 7G 000 gld. prometa, drugo leto 116 000 gld. Iz teh številk je razvidno, da se je letos denarni promet prav Čvrsto pomnožil. Naj bi vsi rodoljubi ravnali po geslu »Svoji k svojim" in ae obračali le do jedinega narodnega denarnega zavoda v Trstu. Bazilrjano domače zdravilo. Vedno vcAja po-praševauja po ,,M«II-ovem francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po pofttnein povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DLJNAJI, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecuo zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (16—7) „LJDBLJAHS1I ZY0N" • tojl aa vee lato 4 gld. 80 kr.; aa pol leta S gld. 30 kr.; aa četrt lata 1 gld. 15 kr. Umrli so v Ljiioljaiil: 17. junija: Frane Breakvar, gostač, 77 let, Trnov« ake ulice it. 11. 18. junija: Anton Strehar, mizarjev sin, 11 let, Stre-lilke ulice it. 8. — Katarina (»rile, mestna nboga, 78 let, 78 let, Karlovska cesta It. 7. — Ludo vi k Klepeo, paznikov Bin, 1 leto, 10 mescev, Žabjak it. 8. Meteorologično poročilo. Dan Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 18. junija 7. ijutraj 2. po pol. 9. zvečer 787 2 mm. 736 6 se, 735 9 mm. 17 0f C 24-4» C 16 6* C al. vih. si. jzh. al. jsh. • d. jas. d. jas. jaano 000 m Srednja temperatura 190°, ca 06° nad normalom. IDunaJelca "borza, dne* 19 junija 1.1. Skupni državni dolg v srebrn . . . . Avstrijska zlata renta....... Avatrijska kronska renta 4°/,..... Ogerska alata renta 4 n 05 , 997 —. 351 ■ 125 30 , 61 • 37'/. . 12 r 26 . 9 • 97'/, ; 44 • 85 „ 5 t 91 , 147 gld. 60 kr. 197 • — fl 126 • 75 . 124 n 25 B 193 ■ 75 „ 24 a 30 „ 22 i 25 „ 152 ■ 60 j 298 — , 1 • 34'/« , Na prodaj je 85 knjig večjidel slovenskih prav po nizki ceni. — Kje? pove iz prijaznosti upravniftvo »Slovenskega Naroda'. (661—2) 8 ■« Za pričinou ■ ■ d£ beicennjch padel kil ISdSJ vid v m' TIN0T.0AP8I0I OOffiPOS. (PAIN-SX PEL. LE H) • .kotvou" a odmitni kaidou kruhici n bes kotrj jakoito neprarou! 0% C. lr. iiani ravnateljstvo avitr. dri, želealt Izvod iz voznega reda "v-atlJavTrxa.»e*sfc od 3L. J-ajoJJsfc 1394. Neetopoo omenjeni prihajal al ln Odhajala! Aeal w«li\/wvropskf m ioni, Srednjeerropekl Aa* jc krajnema ftaan *• Irfak-Uaal m S minuti naprej. Odhod la Iajabajaa« (Jni. kol.). O* 18. uri a ml«, po noH ornimi vlak v Trbti, Pontabal, Beljak, o*, lovao, Framenifeit«, Ljubno, č«a Balathal ▼ Anam, Iachl, Oman. dam, Mlnograd, Iiand-Oartabi, Zeli na Jaaera, Jnoraoat, Braarena, Oarib, Ooneva, Paria, Steyr, Lino, Budejerloe, PlianJ, Marijine »ara, Sfer, Karlore vara, Vranoova vara, Prago, Llpaljo, Doaaj Vi* ■ ■■laKan Ob S. uri T min. r.») meianl vlak t Noto meeto, Kofierje. , Ob 7. ur* lO ntin. mputrmj oaabal vlak v TrbU, Poatabal, BaUak, Ga-lOTao, Franaenefeite, tdnbno. Dunaj, 6ea Balathal t Auaaee, lichl, Omnnden, Sataograd, Lend Oaataln, Dunaj rte Aaaetettan. Ob 11. uri 41 min. đopotudne meianl vlak t Noto meito, Kočarja. Ob 11. uri BO mirt mmpomdn* oaebni vlak t TrbU, Poatabal, Beljak, Oaloreo, Franianafaata, Ljubno, Halcthal, Dunaj. 06 S. uri 14 min. j»ayaa»Sa»B oaabnl vlak v TrbU, Beljak, OaUvaa. Franaenafeite, Ljubno, čea Balathal t Bola ograd, Land-Oaataln, Zali. na jeaaru, Inomoat, Bragnla, Onrlh, Oanero, Paria, Stavr, Uno, Orann-dan, Iaohl, IludejsTioa, Plaanj, Marijina vara, Kgar, VraaooT« vara, Karlove vara, Prago, Llpako, DnnaJ vat Amatattan. Ob O. uri 30 min. iwwr metani vlak v Novo mesto, Kotar j*. Prihod v/ lajabljaao (jni. kol.). Ob B. uri B3 min. rfumraj oaabal vlak a Duaaja vta Anavtatvaa, Up. ■ije, Praga, Franoovili varov, Karlorlh rarov, Kgra, Marijinih vanv, Planja, Bndejeric, Solnograda, Idaoa, Btovra, Oamadama, Iaohl a, Aaa. ■eaa, Pariaa, Oaneve, Curiha, Braganaa, Inomoita, EaUa aa Jeaaru, L«nd.Oaatalna, Idnbnaga, Oaiovaa, Beljaka, JiinmaSaiU, TrbUa. Ob 8. uri 6 min. mjutraj metan i vlak ia Norega maeta, Kočevja. Ob 11. uri 97 min elopemaelne oaabal vlak a Danaja vta IhHiHii, Lipelja, Praga, Fraaoovib varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih, varov, Planja, BnJaJerio, Bolnograda, Llaaa, Sla j ra, Pariaa, Oeaart, Curiha, Bregnloa, Inomoeta, ZaUa aa jeaaru, Laad-Oeetelna, Ljabnaga, Oaiovaa, Lianaa, Pontabla, TrbUa. Ob l!t. uri 4B mita. popoludu* metani vlak i« Novoga meata, Kooavla, (M 4. uri 48 min. prpoMnr oaabal vlak a TJMaaJa, Igabaaga, S al ribata, Beljaka, OaloToa, Franaenafeite, Pontabla, Trblia. 06 8. uri B4 min. ainaoar meianl Tlak la Norega Maska, Kočarja. Ob 9. uri 81 min. «W-r oaabnl rlak a Dunaja preko Ametertena ia, Ldubnega, Beljaka, Oaiovaa, Pontabla, TrbUa. Ob Odhod la LJubljane (drl. kol/ aS aaiaa. mJutrtO v Kamnik. OB . po^ofurfnO . . 10 " rreter (aladnjl vlak la ob nedeljah, la praanlklh.) Prihod ▼ lajabljaao (dri. kol.). Ob B. uri 56 min. mJutrtO im Kamnika. . XI. . 18 m alapahialan . „ («—13«; t. ». «. io. lili m) I i »O BS (■lednjl vlak la ob aadaljak ta praanlklh.) V najeva as da ali pa alanl poajojl proda tudi pod prav ufod- (668—4). posestvo z vsemi poslopji v prijaznem kraji na Dolanjakatta, >/4 ure oddaljcuo od večjega trga. Vinogradi in polje je vae obdelano in obsojano. — Naslov pove upravniitvo ,Slovenskega Naroda". n A A n_lJ"„n„'___ se zagotovi vsakemn, I I II I nnin I Hnl IP I ki e aa plaish ^1 II I UUlUlliUl IU V bolan • in kateri no ■ II II I bi po uporabi sve- \JLIU tovnoB,Hvntlg»i maltoanaga preparata gotovo ozdravel, ali pa mu ne bi odleglo. — Kalelj, hripavost, naduba, katar pluo in sapnika i. t. d. nehajo ze čez nekoliko Unij. Mnogo tisoft oseb je la preparat rabilo n .sijajnim vspehom, ter je bres Števila spričeval o tem na vpogled. Prodaja tega maltoznsga preparata je v vseh državah redarstveno koncesijo* novana in dobivajo neimoviti, će se izkažejo, da so bres sredstev, ta dragoceni preparat brezplačno. Cena 8 ste* klenicam S gld., 6 steklenicam 5 gld., 1*2 steklenicam 9 gld. — A-ll>e»*t Zenkner, izumitelj maltosnih preparatov, Bei-olltm a. O. 83. (683—4) Javna dražba. V zapuSčino Janeza Nemen-a spadajoče premičnine, in sicer: •»obuo. oprava, perilo, obleka lit različne knjige se bodo po javni dražbi v četrtek dne 21. junija 1894 t ukai "a Illiaifikl cest! It. hI. lis dopoludne od 9.—12. ure prodajale. Dr. Franc Vok, (678) c. kr. notar kot sodni komisar, ^saaaaaaaaaeaeaaaaaeaasaaaaaaaaaaaa r ■♦♦ss«>«>saa«>^sna»«ss«b| i as ♦ i ♦ ! ! I ♦ ! Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko čamernik i ! M : 1 L IcstaaarLOselE Hij-u."tolja,ni, Jetrne \ilice št. 5 filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (poprej Peter Tomi.n) priporoča ne za izvrševanje cerkvenih umetnih kamnoseških de kakor oltarjev, tabernakoljev, pritnlo, obhajllnlh mla, krstnih ham nov iti., nadalje as vsaltovratna slavlieiia kaiiiiioseskB dela l kakor tudi za izdelovanje ploič la vsakovrstnega marmorja aa pohištvo. | Ima tudi bogato zalogo _ J SME* na^robnili spom.erLils:oT7- "TsWE | iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonlčnlh a obrisih po Jako nizki oanl. Z BSp~ Oskrbuje napravo kompletnih drnibinskih rakev ln vsakako ■ popravljanje. (10-24) J 0bM8e, naorte ln vzorce pošilja brezplačno na vpogled. ' -■■- ■ SfeĆKe a 1 krono. I Žrebanje že 12. jtOlja 5 »M dobita po 10.000k™" (605—9) Srečko priporoča J. O. MAYER v Ljubljani. Bal r> +» ID ■H K) fi 0 O (D rl O •f» •H k1 k U ^v3Ž3R' ti o H-< CD (D ♦d o < (D O P« a*a i M Geza EslerliSzy'im' Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere VVaitznerstrasse 23. v 4 Polno vi»1im"*h mi (li'lniMlcai (glav* nlcii OIO.OOO kron. se proizvaja is čistega naravnega vina po franooskl metodi. (439—9) Nali aparati za dcstilovanje lahko podelajo na leto f milijon 7&9 tisoč litrov vinu. Esterhazy-Cognac se priporočil od zdravniikih avtoritet ne samo kot ugodna pijaca, nego tudi kot ohranjujoče sredstvo proti malo-krvnoalla knlHru črev in šeludcH, sa okrevalce, zlasti pa se priporoča najbolje proti influenci. Dobiva se v Iajubljanl pri M. Ksstnerju, V. Schifferju, Iv. Perdann, J. Klauerju, Alojziju Lonceku, J. Volttnannu, ilerui. t>swaldu, J. Kavbetu, Uenr. li0selmayrn. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' 1513 94 4254