Leto 1888.
75
V	N
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XI — Izdan in razposlan dne 10. aprila 1888.
:i5.
Ukaz ministrov za notranje reci, pravosodje in trgovino,y poraznimi z ministrom za bogočastje in uk, ministrom za finance in ministrom za poljedelstvo, kakor tudi v po-razumu z državnim vojnim mini-sterstvom od 3. aprila 1888,
° zglaševanji delovršeb v zvršitev zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od I. 1888 št. 1).
Zarad tega, da se po S" ‘J zakona od 28. de-cembra 1887(Drž. zak. odi. 1888 št. 1), o zavaro-Van,ji delavcev glede kake nezgode, raz meje okraji zavarovalnic, ki jih je napravili, in da se ustanovi, Kje bode imel svoj sedež vsak teh zavodov, po tem t*a se postavi pna vvrstitev delovršeb v nevarnostne 'azrede in zavarovalninska tarifa, ukazuje se na pod-b)gi g» 63 y misel vzetega zakona lakci:
Vse po j?. 1 in 2 lega zakona dolžnosti zavajanja podvržene delovršbe imajo podjetniki delo-Vr*be, odnosno njihovi namestniki ali pooblaščenci "ajdalje do 1. dne julija 1888 zglasiti pri politič-,lern oblastvu prve stopinje, v katerega okraji se delo vrši.
V teh zglasili!) treba je za vsako dolžnost1 zavarovanja podvrženo delovršbo povedati :
1.	ime in sedež delovršbe;
2.	predmet delovršbe;
8. način, kako se delo vrši (z roko, po pari, drugih gibalih [motorjih]);
4.	srednje število delavcev in vršbenih uradnikov, ki imajo opravek v delovršbi;
5.	plačevane mezdne vsote.
Ta zglasitev ne odvezuje podjetnikov dolžnosti, naložene jim po g. 18 zakona, vzglašati svoje delovršbe pri oni zavarovalnici za nezgode, v katere okraji delo vršijo, čim bodo ti zavodi ustanovljeni.
Zglašuje se delovršba s tem, da se popiše neki obrazec, in sicer za vsako delovršbo po štirih primerkih.
Podjetniki, ki stojč nad več delovršbami, dolžni so onoliko obrazcev popisati za vsako izmed njih.
Glede kake dolžnosti zavarovanja podvržene delovršbe, ki je last države ali kake dežele, dâ na ravnost nadstoječe državno, odnosno deželno oblastvo zglasiti jo.
V oziru na samostalno delovršbo po državnih in zasobnih železnicah, kolikor je po g. 2 zakona pod dolžnostjo zavarovanja, opravi trgovinsko rnini-sterstvo potrebne uvedbe. Torej tem delovršbam ne bode treba zglasila podajati političnemu oblastvu prve stopinje. Tudi gledč onih delovršeb, katere podstojé državnemu vojnemu nnnisterstvu, opravi uvedbe državno vojno ministerstvo, odnosno odsek (sekcija) za pomorstvo.
Občinske ali javnih zalogov delovršbe, kolikor spadajo pod ta zakon, naj se v oziru na zglaševanje štejejo za enake zasobnim delovršbam.
(Slovuutach.)
18
Podjetnikom v pouk naj služijo priložena objasnila dotičnih dotočil zakona o zavarovanji delavcev glede kake nezgode (Priloga A), dalje zglasilni obrazec in navod, kako ga je popisovati (Priloga ß).
naj povedö razloge, za kaj dvojijo o dolžnosti zavarovanja.
Obrtnim nadzornikom dati je nalog, zglasitve dolžnosti zavarovanja podvrženih del prigledovati,
Tiskane obrazce vročajo onim podjetnikom’ i kolikor jim bode moči. katerih dolžnost zavarovanja je znana političnim ! Popisane zglasilne obrazce odpraviti je na oblastvom prve stopinje, ta oblastva v potrebnem j pristojno politično oblastvo prve stopinje.
Številu primerkov.	I	Kdor delovršbe v postavljenem roku ne
Vendar so pod dolžnostjo zavarovanja stoječe : iglast, kaznjcn bode^ po ministerijalnem ukazu delovršbe dolžne brez pozova oddati zglasilo, tudi I °d 30. septembra 1857 (Drž. zak. št. 108). če niso prejele obrazcev.	t	Pričujoči ukaz začne veljati la dan, katerega
V to potrebne obrazce moči je počenši od *,0(^e l,lygiasl "■
I. dne maja 1888 dobiti pri občinskih oblastvih.
Podjetniki, kateri dvojijo o tem, je li njihovo i delo podvrženo dolžnosti zavarovanja, naj tudi po- j dajö vzglasilo, a v razpredelku obrazca „Opomnje*
Taaffe s. r. 1‘ražiik s. r. (»autsch s. r.
Kalkciilia.vii ». r. Dunajewski s. r. Bacqiichem s. r.
Priloga A.
O I) jasnil a
k določilom zakona o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode, katera se tičejo dolžnosti zavarovanja.
§. 1. 1. odstavek zakona slove:
„Vsi delavci in vršbeni uradniki v tvornicah (fabrikah) in plavilnicah, v rudnikih na nepri-držane rudnine, v ladjarnicah (ladjetvornicah), na ladjarničnih odrih in v kamenolomih, kakor tudi v napravah spadajočih k tem poslovršbam — zavarovani so po meri, kakor določa ta zakon -- proti posledicam nezgod (nesreč), ki se utegnejo pripetiti pri delovršbi“.
Zarad zdanjega zglasila naj veljajo za tvornice (fabrike) ona obrlovna podjetja, katera so se doslej zmatrala za tvornice.
V dvojbi naj se za tvornice štejejo laka obrtvona (lodjetja, v katerih se obrtovne prometne stvari na-rejajo ali podelujejo v zaprtih delamicah pod ude-ležejvanjem od navadno več nego dvajset zunaj svoega stanišča delajočih obrtnih pomočnih delavcev, in katera se od zdel ovalnih, po rokodelsko vršenih obrlov razločujejo tudi po osobi obrinega podjetnika, ki pač vodi podjetje, a se dela svojeročno ne poprijeinlje. Nefabriški obrti stojé samo tedaj pod dolžnostjo zavarovanja, kadar ta dolžnost nastane po odstavku 2 (obrti, ki se tičejo zvrše-vanja stavbinskih del) ali po odstavku 8 (delovršbe, v katerih se rabijo kretulje) §a 1 o zakonu.
Kadar kaka delovršba, ki po zgornjem ni podvržena dolžnosti zavarovanja; sestavlja celokupen
del kake zavarovanju podvržene delovršbe, n. pr. mizarstvo v mašinski fabriki, tedaj morajo v njej opravek imajoči delavci in vršbeni uradniki z glavno delovršbo vred biti zavarovani.
Kadar rudnik ne meri na pridržane rudnike, stoji pod dolžnostjo zavarovanja.
Pridržane rudnine v zmislu S* 3 občnega avstrijskega rudarskega zakona od 23. maja 1851 (Drž. zak. št. liti), so vse rudnine, ki so ko-ristne — imajoč v sebi kaj kovine, žep la, galuna, galice (vitriolja) ali kuhinjske soli, dalje vode cementnice, grafit i in zemeljske smole, naposled vsakovrstno kopano črno in rjavo ogljije (premog).
Razven kamenolomov (kjer se lomi mrarnor, kamenje, skrilji itd.) treba je zglaševati tudi jame (kjer se kopljejo kršci [ki zi], pesek, ilovica, šota itd.).
(j. 1, 2. odstavek zakona slove:
„Isto veljâ za delavce in pa vršbene uradnike, kateri imajo opravek v obrtovnih delovršbah, obse-zajočili zvrševanje stavbinskih del, ali kje drugje pri zvrševanji stavb. To določilo se ne uporablja na take delavce, kateri, ne imajoč opravka pri obrtovnih delovršbah označene vrste, zvršujejo samo kaka popravna dela na zgradbah.
!
Pri gradnji pritličnih prebivatnih in gospo-uarstvenih poslopij na kmetih, kakor tudi pri dru-8'b poljedelskih gradnjah dolžnost zavarovanja nhna mesta, ako delajo pri njih samo stavbinski gospodar, domačini njegovi ali pa kaki dingi sta-n°valci tistega kraja, kateri ne vršč po obrtovno (»kih gradenj (stavb)“.
Pod stavbinskimi deli razumeti je dela pri gradnjah vrh tal, cestnili in na vodi (tudi trebilnice rečnih strug, ako so sestavni del vodogradnega podjetja), po tem pri železnocestni gradnji. V tem je vse eno, gre li za stalno vršenje obrta, za posamično gradnjo, ali za podjetje, ki je samo zarad neke skupine stavbinskili del. kakor so n pr.gradnje mostov, železnic, ustanovljeno na določen čas.
Delavci, imajoči delo v gradilnicah t. j. napra-Vi,li na neki čas v priprav» stavbinskili del. morajo kntt tudi zavarovani.
V oziru na dolžnost zavarovanja ne gleda se na razsežaj delovršbe (velike ali male) in na število hotičnih delavcev. Torej je n. pr. zidar ali tesar, tudi mu dela samo en delavec, prav tako podvržen dolžnosti zavarovanja, kakor podjetnik velike gradnje.
Med obrte, ki imajo delo pri stavbah vrli tal. rieli je sosebno, razven stavbinskili obrtov, imeno-vanih v §. 15, točki 6 obrtnega reda, namreč obrt mojstrov staviteljev, kladezarjev, zidarjev, kaine-narjev in tesarjev, še obrte štukaturne, stavbinskili kleparjev in ključaničarjev, v kolikor delavci teh obrtov imajo opravek pri sami gradnji (stavbi), po lem obrt krovcev in podjetja v napravo in popravo
strelovodov.
§. 1. II. odstavek zakona slove:
„Vršbam navedenim v prvem odstavku zmagajo se za enake v zmislu tega zakona:
1.	One vršbe, v katerih se zdelujejo ali upo-''abljajo razpočne tvarine ;
2.	one obrtovne ali poljedelske in gozdai-slvene vršbe, pri katerih se uporabljajo parni kotli llh take gonilne naprave, ki jih kretajo elemen-larna moč (veter. voda. par, plin, vroč zrak, elek-l'lka itd.) ali pa živali. To določilo ne veljä za lake delovršbe, pri katerih se samo za nekaj časa rabi k vršbeni napravi ne spadajoča kretulja (kre-talni stroj).“
Z a obrte, ki spadajo pod ta odstavek ne dela razločka, naj se vršijo ]>o fabriško. ali ne. Če se kak luinovi motor stalno rabi v obrtu ]>o rokodelsko 'ršeriem, obrt bode v vseh okolnostih podvržen rlolžnosti zavarovanja. K obrtom, kjer se rabijo taka "lbala sè živalmi gonjena, ne štejejo se razpošilje-'•dtii (speditêrski) in prevaževalni obrti.
Kadar je delovršba, ki sama na sebi ni podvr-žcna dolžnosti zavarovanja, razdeljena na nekaj od
sebe nezavisnih in tudi po mestu, kjer bivajo, odločenih delov, ter se kretulja rabi v enem teh delov, tedaj stojt samo ta del pod dolžnostjo zavarovanja. Ako se n. pr. v nekem prostranem razpošiljalnem obrtu nahaja vršilišče, kjer se rabi po pari gonjen žerjav, spadajo pod zakon samo oni delavci, ki imajo opravek v tem vršilišči.
A če deli takega obrta niso krajevno ločeni, ter se rabijo v enem delu kretulje, tedaj stoji vsa delovršba pod dolžnostjo zavarovanja.
Med poljedelske in gozdarske vršbe, ki so podvržene dolžnosti zavarovanja, spadajo sosebno tudi poljedelske in gozdarske pritične (postranske) vršbe, v katerih se rabijo parni kotli ali označena k reta! a in ki niso kot samostalne fabriške delovršbe že po §. I.. I. odstavku, podvržene dolžnosti zavarovanja (n. pr. mlini, žganjarnice, opekarnice itd.).
Podjetnik, ki kako gibalo po obrtovno v najem dâ, dolžan je zavarovati osobe, ki imajo delo, da poslužujejo ta motor (gl. tudi §. 11,3. odst.). A lak podjetnik, ki takšni motor vzame v najem, dolžan je samo tedaj svoje delavce zavarovati, kadar uporaba motorja tii samo prehodna (malo časa trpeča).
§.1,4. in 5. odstavek zakona sloveta:
„Ako se pri poljedelski ali gozdarski vršbi, ki je podvržena dolžnosti zavarovanja, kretulja spadajoča k vršbeni napravi rabi tako, da samo neko določeno število delavcev in vršbenih uradnikov stojt v nevarnosti, ki je v zvezi z vso strojevno uporabo, tedaj se utesnjuje dolžnost zavarovanja na osebe, ki so izpostavljene tej nevarnosti.
Za zavarovanje delavcev in vršbenih uradnikov v rudnikih na pridržane rudnine in v napravah k njim spadajočih proti posledicam nezgod, ki sé utegnejo pripetiti pri delovršbi, poskrbi poseben zakon.“
§. 1,6. odstavek zakona slove:
„Za delavce, odnosno za vršbene uradnike v zmislu tega zakona zmatrati je tudi učence, prostovoljce, praktikante in druge osebe, katere — ker niso še zvršile izučbe — ne prejemajo nikakega zaslužka za svoje delo ali ga prejemajo manj.
Pod delavci v zmislu tega zakona razumeti je tudi dninarje, posle itd. vse v podjetnikovi službi stoječe osobe, ki imajo delo pri obrtu ali v napravah k njemu spadajočih.
Podjetnikove otroke, ki imajo opravek v vršbi kakor delavci, treba je tudi zavarovati, da si ne vlečejo mezde.
A zavarovati se morajo po §. 1, 1. odstavku tega zakona samo delavci, keteri imajo kak opravek v delovršbi in v napravah k nji spadajočih. Samo-stalnih obrtnikov, katerim se izroči da posamična
I
dela za kako delovršbo izvedö, in njih delavcev (n. pr. v domači obrtnosti) ta delovršba ne mora zglaševati, a kjer bivajo uveti tega zakona, stojé oni sami gledé svojih delavcev pod dolžnostjo zavarovanja.
Kaznjencev itd. v kaznilnicah, prisilnih delar-nicali in popravnicah (poboljševalnicah), ni Zavarovati, a nasproti veljâ dolžnost zavarovanja gledé drugih delavcev in vršbenih uradnikov, kateri hi imeli opravek v takih zavodih, kadar in kjer gre za delo, ki v obče spada pod ta zakon (gl. tudi §. 4).
Podjetniki sami ne spadajo med osobe, katere je po zakonu zavarovati, torej taka delovršba, ako bi po svoji naravi bila podvržena dolžnosti zavarovanja, takral ne stoji pod zavarovanjem, kadar podjetnik sam brez pomočnikov delo vrši.
tj. 2 zakona slove:
„Na delovršbe pri železnicah in plovstvu po notranjem vodovji uporabljajo se določila tega zakona samo tedaj, ako so kakor celovite sestavine kake zavarovanju podvržene delovršbe samo za njo namenjene. Določilom tega zakona podvrženi so vendar delavci in vršbeni uradniki, ki sicer delo dobivajo od železuičnih podjetništev, a na katere se zakon od 5. marcija 1869 (Drž. zak. št. 27), ne uporablja z ozirom na to, ker njih delo nf v dotiki s prometom (železnocestno vožnjo).
Na vršbe plovstva, ki podleže pomorskim zakonom, ne uporabljajo se določila tega zakona.“
Torej niso dolžnosti zavarovanja podvržena: samostalna podjetja plovstva z ladjami parnicami in jadrenicami po notranjem vodovji, tako tudi ne samostalna podjetja stalnih brodišč (prevozov) na rekah, jezerih in prekopih (kanalih) itd., po tem plavnih zavodov, plovstva z ladjami na vesla, obrt vlačuganja ladij in plavljenja. Nasproti je z glavno
delovršbo zavarovanju podvržena železnocestna ah prevozna vršba, ki spada k delovršbi stoječi pod dolžnostjo zavarovanja 1er služi n. pr. v to, da tvarine dovaža ali odvaža.
Podjetniki so dolžni zglasiti dela stoječa pod dolžnostjo zavarovanja.
Kdo naj veljâ za podjetnika, določa §. 11 zakona takö:
„Za podjetnika delovršbe podvržene dolžnosti zavarovanja zmatra se tisti, na katerega račun se delo vryi.
Za delovršbe imenovane v §" 1, odstavku 2, zmatra se kot podjetnik, kolikor gré za delavce in vršbene uradnike, imajoče opravek v obrtnih vršbah, ki obsezajo zvrševanje stavbinskih dél, dotični obrtnik; za druge pri zvrševanji kake gradnje (stavbe) opravek imajoče osebe tisti, kateri je kakor podjetnik prevzel zvršitev kake gradnje, in ako bi takega ne bilo, stavbeni gospodar.
Za kretulje, katere se samo za malo časa uporabljajo pri vršbah povedanih v §" 1, odstavku 3, štev. 2, a ne spadajo k vršbeni napravi, veljâ za podjetnika, v kolikor gré za delavce in vršbene uradnike, ki so v nevarnosti po tej delovršbi sè strojem (mašino), lastnik teh kretulj.“
Potem mora v zakup dana dela zakupnik zgla-ševati, a dela. ki jih kaka osoba uživa, ta osoba.
Tudi podružnice mora podjetnik zglaševati, in to pri onem političnem oblastvu prve stopinje, v katerega okraji stoji podružnica.
Kakor ostali podjetniki bodo imeli dolžnost zgjaševanja tudi oni, ki po §§. 57 ali 58 zakona namerjajo zahtevati, da bi ne bili privzeti v zavarovalnice, ki se ustanové po §" 9.
Prtlogu B.
Zirlasilni obrazec za podjetnike.
Niže imenovana delovršba zglašuje se kot stoječa pod dolžnostjo zavarovanja delavcev gledé kake nezgode po zakonu od 28. decembra 1887. (Drž. zak. od I. 1888 št. 1).
Sodni okraj :
Politično oblastvo	Občina:
prve stopinje:
1	Podjetnikovo, ime (firma		
a	Predmet delovršbe		
:i -	Način, kako so delo vrši		
4-	Kraj, kjer se vrši		
		nj delavcev in vrš-benih uradnikov s polnim plačilom	moškega spola
5	Srednje število v delo-		ženskega spola
	vršbi opravek imajočih	b) dobrovoljcev, učencev in praktikantov	moškega spola
			ženskega spola
	Vsota mezd plačana delavcem in vršbenim uradnikom s polnim plačilom	a) vsota letne mezde	gl-
		b) srednja vsak dan plačana vsota mezd	gl-
7	Dnina (nadnevna mezda), ki se je poprek delavcu najnižje mezdne vrste izplačala	gl-	kr.
8	Opomnje		
			
dne..............................1888.	Podjetnikov podpis (firma)
(njegovega pooblaščenca)
Dežela:
Natančna adresa
(SlovcniGcli,)
/
N a v o d,
kako popisovati zglasilni obrazec.
K predelku 2. V ta predelek je zapisovati, na katero vejo produkcije ali obrtnosti se razteza podjetje. Pové naj se na tanko, kolikor je koli mogoče, kaj se v nji zdeluje in po katerih mejah se loči od sorodnih del. Pri delih, katera obsezajo več sorodnih vej obrtnosti, treba je navesti vse te veje, in glavno delo naj se postavi na prvo mesto. Kar se pové, mora biti jasno in sploh razumno; kjer bi bilo treba kakega pojasnila, naj se doda v predelku „Opomnje“.
K predelku 3. V ta predelek je vzprejeti, vrši li se delo z roko, ali pa, če se rabi kaka gonilna moč in kaka (para, voda, vroč zrak itd.), če se delajo razpočne stvari, treba je to povedati.
V predelku 4 naj se pové kraj, kjer se delo vrši. Za podružno delovršbo povedati je nje lasten sedež, in pa glavno delo, kateremu pripada. Za povedbe v predelkih 5 in 6 merodajni so zapiski o številu delavcev, o mezdah in plačah (mezdni imeniki) preteklega leta.
Srednjo število delavcev in Vršbenih uradnikov (predelek 5), in pa srednjo na dan plačevano vsoto mezd (predelek 6 b), t. j. oni del vsote mezde in plače vseh delavcev in uradnikov, kateri prihaja na en dan, ‘treba je kar se koli more na tanko izračuniti po storjenih zapiskih. Ako bi zapiski ne bili dovoljni (zadostni) za to, postavi naj se za srednje število delavcev in uradnikov, odnosno za srednjo nadnevno vsoto mezd, kakor je bila v preteklem letu o takem času, ko se je trdno delalo, ter naj se ne jemlje takšen čas, v katerem je bila s kakega razloga delovršba omejena.
I	K predelku 5. Koga je šteti za delavca, odnosno
za vršbenega uradnika, določa poslednji odstavek §" 1-\ v zakonu (gl. dotična objasnila). V predelku B a) zapi-i sati je število onih delavcev in vršbenih uradnikov (moškega, ženskega spola), ki so odrasli, ter potegujejo polno mezdo primerno njih uporabi. Osobe, ki še niso izvršile 1 svoje izučbe, in za to ne potegujejo zaslužka za delo ali ga prejemajo manj (sem bode šteti sosebno otroke), treba je v vrstiti v predelek 5 h).
K predelku (i. V letno vsoto mezd ni vračunjati onih mezd, ki so plačane bile osobam, ki - še ne dovr-šivši svoje izučbe .prejemajo manj zaslužka.
Letni zaslužek za delo, ki preseza 1200 gl., naj se samo s tem iznosom vzprijemlje v letno vsoto mezd. V ostalem postopa se v računu s plačami prav takô kakor z mezdami.
Po §. 8 zakona veljajo za plače ali mezde v zmislu zakona tudi tantijeme in naturalni prejemki ter je vrednost takih prejemkov vračunjati po poprečnih cenah, kakor, bivajo v tem ali onem kraji.
Pri takih delovršba b, ki niso podvržene zavarovanju gledé vseh svojih delavcev (§. 1, 4. odst. zakona), nego samo gledé nekega dela, kjer se torej zapiski v predelkih 5 in 0 odnašajo samo na ta del, gre to omeniti v predelku ,Opomnje“.
K predelku 7. Izpolnjujoč ta predelek paziti je
na to, da tu gre za dnino posamnega delavca in ne.....
kakor v predelku (i -za vsote mezd. Naturalni prejemki naj se vračunjajb v to mezdo.