SIBV. 270.
nmmmiMis.
1524. Posamezna flevffita stane Ofrr tOlfl LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
»a celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6IHL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleton 50, upravniltva 328.
Političen list za slovenski narod.
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta muli oglasi po Din 1-50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2-50, veliki po Din 5'— ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka ln dneva po pruiniku ob 4. uri zjutraj.
PoStolna platina v ooM
Upravo je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljuna 10.650 In 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.56?, Zagreb 19.011, Praga ln Dunaj 24.797.
Volivni govor dr. Korošca.
V nedeljo dopoldne se je vršil v Ljudskem domu v Ljubljani obilno obiskan shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico. Shod je otvoril in vodil župan iz Most g. O r a ž e m , ki je pozdravil zbo-rovalce in takoj nato podelil besedo načelniku SLS dr. Antonu Korošcu.
Dr. Korošec je burno pozdravljen izvajal:
SMOTRENA TAKTIKA.
Poslanci SLS smo bili preteklo leto voljeni kot reprezentanti cele Slovenije. Volili so nas tudi mnogi pristaši drugih strank. Mi tega v narodni skupščini nismo pozabili. Trudili smo se voditi politiko, ki bi koristila celokupnemu slovenskemu narodu. V tem oziru je bila naša naloga, predvsem skrbeti za to, da pridemo Slovenci v državi do one samostojnosti, ki nam zajamčuje in omogočuje na naši zemlji naše lastno slovensko življenje.
Ker nas je bilo vkljub popolni zmagi samo 21, z Bunjevci vred 24, je bilo le naravno, da smo se morali takoj po izvolitvi ozirati po zaveznikih. Najbližji po našem državnopravnem programu so nam bili Hrvati in bosenski muslimani. Združili smo se z obema v takozvani federalistični blok.
Toda Hrvati še v parlamentu zavoljo svoje abstinence niso mogli priti v poštev. Zato mislim, da je bilo euino pravilno, delati na to, da se v parlamentu ne ustvari takoj velika in trdna večina, ampak da nam stoji nasproti slaba večina in slabotna vlada. Pripustili smo homogeno radikalno vlado, ki se je mogla naslanjati le na maloštevilne nemš ke in džemijetske poslance.
Ta kombinacija je imela za nas tudi to prednost, da nismo bili več sami v opoziciji, kakor začasa ustavotvorne skupščine. Opozicija sama po sebi z borbo proti večini in vladi zbližuje vse opozicio-nalne stranke. V opoziciji se stranke najdejo. Mi smo imeli simpatije pri onem delu demokratske stranke, ki se je udeležila znanega zagrebškega kongresa. In tako je došlo najprej do zbližanja z demokrati, potem do tolikokrat imenovanega ožjega bloka.
Sedaj so stali računi v parlamentu naenkrat drugače. Ožji blok je bil tako močen, da bi imel v parlamentu večino, ako bi se v njem prikazali tudi Hrvati. Samoumevno je, da so se odslej še bolj željno upirale naše oči v Zagreb in cla smo se tamkaj tudi osebno mnogokrat zglašali. In ne brez uspeha. Prišlo je do tega, da so se Hrvati naenkrat prikazali v Belgradu. Pašic se je še sicer hitro zvezal s Pribičevičem, toda zaman, njegova usoda je bila zapečatena.
NOVA PARLAMENTARNA VEČINA.
V parlamentu je nastala nova večina, sestavljena iz Srbov, Hrvatov in Slovencev, manj ali bolj odkrito podpirana tudi od drugih manjših strank, voljna in sposobna prevzeti vlado ter delati na to, da pride do sporazuma med vsemi tremi brati. Tako smo dovedli poslanci slovenskega naroda naše nade, naše želje in naše zahteve pred prag možnosti, da se nam uresničijo.
Po velikih težavah kljub neštevilnim intrigam smo dobili kot parlamentarna večina vlado v roke. Hrvati še niso hoteli vstopiti, toda reklo se nam je, da lahko vstopijo, kadar hočejo. Z vstopom Hrvatov v vlado bi šele naša pozicija postala močna in trajna. Toda prišlo je drugače. Ko so bili Hrvati pripravljeni, da vstopijo, niso smeli več vstopiti in prisililo sc je vojnega ministra, da otvori krizo in da pade naša vlada. Tako se je tudi zgodilo.
O PADCU VLADE.
Zakaj je morala naša vlada pasti? Res je sicer, da nam Radič s svojimi govori ni ravno utrjeval našega stališča, toda glavno to ni bilo. Glavno je bilo, ker smo bili v njej Hrvati in Slovenci v večini in jc bila dana možnost, da se približamo pravičnemu, poštenemu sporazumu z dobro mislečimi Srbi. Toda tega velesrbsko misleči krogi niso hoteli. Osnova vlade bi se morala razširiti, se jc razglasilo. To razširjenje pa bi se moralo tako izvršiti,
da bi se potisnili Hrvati iz večine in vlade, a obe stranki z velesrbskimi tendencami, radikalna in disidentsko-demokrat-ska, da bi vstopili v vlado. Samoumevno je, da mi Slovenci in z nami bosenski muslimani nismo hoteli zapustiti Hrvatov in s tem sporazumne ideje. A velikega pomena je, da je tudi Davidovičeva stranka stala trdno kakor skala in da je za to trdno in možato zadržanje našla veliko odobravanje po celi Srbiji. »Držite blok, ožji in širši!« klicalo se ji je od vseh strani. »Ali še drži blok?« pevalo je boječe vprašanje po telefonu iz vseh srbskih krajev. Blok se je obdržal, blok se bo tudi nadalje obdržal, blok se bo vrnil v novi parlament, in nič nas naj ne moti, ako se v volivni borbi tudi nekoliko zlasamo med seboj, program in potrebe bodo nas pozneje zopet združile.
Poizkus, da se Hrvati iztisnejo iz vladne večine, se ni posrečil. Onemogočila ga je jakost sporazumne misli v Srbiji. Ostali smo torej mi, širši blok, še vedno v parlamentu večina in delo za sporazum bi se lahko nadaljevalo. Toda zgodilo sc je ravno nasprotno, kakor je ves pameten in razborit svet pričakoval. Vlada se je dala nasilju in korupciji, vlada se je dala strankam, ki nočejo poštenega in pravičnega sporazuma ter ravnopravnosti vseh bratov, vlada se je dala ljudem, ki nimajo večine ne v parlamentu, ne v narodu, nekateri od njih so naravnost pobrani s ceste. Baza se ni razširila, ampak omejila na dve velesrbsko orientirani stranki, a Slovence so pritisnili na to vladno zgradbo kakor lastavičje gnezdo, iz katerega bo neprestano letelo blato na nas. Med Hrvati se k sreči še do danes ni našel človek, ki bi hotel igrati vlogo hrvatskega Efialta v sedanji borbi.
ZVESTI PROGRAMU.
SLS je ostala, kakor iz te kratke zgodovine razvidno, v belgrajskem parlamentu zvesta svojemu slovenskemu programu, nepremično je držala pravec, ki pelje do popolnega osiguranja slovenstva in nikdar ni izgubila iz vida, da reprezentira cel slovenski narod in da je treba skrbeti za njegove skupne koristi, med katerimi je samostojno življenje Slovencev v državi na prvem mestu.
Da je politika SLS bila dobro usmerjena in dobro izpeljevana, ta kompliment nam je napravila tudi Radičeva stranka v »Slobodnem domu«. Ne dopadc pa se Radiču, da naša stranka ni republikanska. Vidi se, da Radič, ako tako govori, ne pozna niti programatičnega stališča naše stranke, kakor se je ponovno, zadnjikrat v Celju, formuliralo, niti faktičnega razpoloženja v njej. Poslednji dogodki so tako vplivali kakor na druge tako tudi na naše pristaše, da lahko rečemo, da je med nami več in boij resničnega ter resnega republikanstva, nego ga je zadnji čas bilo v Radicevi stranki, kjer so kar iz rokava sipali različne monarhistične formule.
Mi smo vedno bili resni in dosledni politiki in smo rekli, da nam je prvo: samostojnost Slovenije v jugoslovanski državi in da pomenila centralizem in hegemonija, najsi bosta v republikanski ali monarhistični posedi, smrt za našo slovensko individualnost.
PROTI VSAKI OVIRI SUVERENE NARODOVE VOLJE.
Ako je sedaj v naših vrstah tako visoko narastlo število republikancev, potem gre to na račun onih, od katerih bi se to moglo uajmanj pričakovati. Ravno minoli dogodki so sami, avtomatično, z nevzdržno silo agitirali za republikanstvo, ker je narod videl, da se ovira na potu do avtonomije ali federalizma ali kakor že hočete imenovati obliko samostojnosti Slovenije, ki jo hočemo doseči v sporazumu s Hrvati in Srbi. In ako se bo na ta način, kakor se je začelo, nadaljevalo, potem danes slovesno izjavljamo, in smo prepričani, da za to dobimo tudi odobre-nje naše najvišje instance, velikega zbora strankinih zaupnikov, mi izjavljamo: Narodna volja mora biti v naši državi prvi suveren! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako se |i fa-
stavlja, potem smo enodušne volje, da tudi za to najdemo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi in Hrvati, mirnim, zakonitim in ustavnim potom potrebnega leka. Za nas velja; Državni in narodni interesi nad vse drago!
Težke in usodne morajo biti razmere, ako mi tako govorimo, ki smo doma in po svetu znani kot mirna, resna, konstruktivna, v resnici državotvorna stranka. In ako naša stranka tako govori, potem vsakdo ve, da bo besedam sledilo tudi dejanje, da bo šla brez ozira na levo in desno za svojim ciljem in da ne bo vsak dan spreminjala svojih izjav in svojega stališča.
To so naše dobro premišljene besede in nihče nima prava o njih dvomiti, niti Radič, najmanj v Radicevi kletki zaprta slovenska prepeličica, ki jc zadnjih pet let nemirno frfotala od njive do njive ter nazadnje obsedela pri Hrvatih.
NAMENI NOVE VLADE.
Nova vlada kajpada ni mogla v parlament, ker ni imela večine. Morala je takoj na volitve, da si najde večino. In tako so sedaj naši narodi od nove vlade poklicani, da se odvrnejo od sedanje večine in da s sedanjimi vlastodržci podpirajo narodno mržnjo, nasilje in korupcijo. Osobito so Slovenci poklicani, da se odreko svoje narodnosti in svojih narodnih pridobitev. Ako ne bodo prostovoljno, pa se bo uporabila sila. Bič se bo porabil, da pokleknete na kolena in se prodate!
Toda niti sedanja vlada sama ne verjame, da bo izsilila večino iz naroda. Narodi so prezreli, da bi se dali s šibo vladati. Kaj bo potem? Potem nam obetajo še ene voliive, še nasilnejše in krutejše, kakor mislijo sedanje izvesti. Narod mora ubogati in slušati! In ko smo vprašali, kaj pa potem, če ne bo ubogal? Pravijo in strašijo nas; Potem pride diktatura!
Tudi diktature se ne bojimo. Rimski tribuni so upostavljali diktature samo za pol leta. Dalje narod težko zdrži. Vojska je kakor čebelica. Čebclice, če se tudi daleč na okoli razletijo, se vedno zopet vračajo k svoji matici. In matica za vojsko, izbrano po splošni vojni dolžnosti, je samo narod, h kateremu se prej ali slej tudi vojaki zopet zatečejo. Samo narod je matica za vojsko, in nihče drugi,
Sicer pa so to samo strahovi za deco! Nobena juha se ne je tako vroča, kakor se skuha, posebno ne, če se za leto naprej kuha. Naša glavna skrb mora biti, cla zmaga med Slovenci zopet slovenstvo in nc izdajstvo. Za nič drugega nam ni treba bili briga.
RADIČEV HEGEMONIZEM IN NARODNI IZDAJALCI.
Da samostalna demokratska stranka noče biti slovenska stranka, noče biti zastopnica slovenskih interesov, to je izven razprave. Med slovensko stranko pa tudi j
ne računamo Radičeve stranke, koja s svojimi kandidaturami po Slovenskem namerava dvoje: Priboriti si s Slovenci Prek-murje ter ga uvesti v hrvatski narodni in kulturni krog, ter drugo: vpreči Slovence v svoj hrvatski voz. Slovcnci, ki k temu pomagajo, bodisi preko Radičeve stranke a!i preko Prepeluhove stranke, se udeležujejo izdajstva nad delom slovenske zemlje, nad našim lepim Prekmurjem.
Česar nam niso pogoltnili Italijani, odkupili Ncraci, zadržali še Mažari, to še hočejo sedaj zmanjšati tudi Radičevci. Pri njih je to grd imperializem, pri Prepeluhu pa je to narodno izdajstvo v zameno ene dvomljive kandidature,
PREKMURJE SLOVENSKO.
Prekmurje se je zavedalo slovensko, sc danes zaveda slovensko in ne bo zapustilo nikdar slovenske zajednice. In vsi
Slovenci bomo budno stali na straži, da nam našega lepega Prekmurja nihče ne otme. In kadar bo slovensko ljudstvo razpolagalo samo čez svojo zemljo, bo Prek-murje vedno imelo mesto v sredini njegovega srca.
SLOVENSKA FRONTA,
Sicer pa pričakujemo, da pristaši drugih strank tudi pri teh volitvah ne bodo oslabili slovenske fronte, slovenske reprezentance, temveč tudi tokrat zapostavili za trenutek svoje strankarske interese ter glasovali enodušno za veliko slovensko stvar. Sedaj se bližajo naše želje k uresničenju, sedaj naslajajo vsled tega najbolj kritični časi, sedaj še pridejo poslednji napori protivnikov, da nas vržejo nazaj in ob tla, zalo je treba sedaj močne, složne, enotne slovenske fronte. Ne glasuje se sedaj za stranko, ampak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nami.
Pristaši SLS pa so poklicani, da v tej borbi nosijo zastavo. Sedaj ni samo centralizem v nevarnosti, ampak tudi vse, kar ga nosi in drži! SLS v nevarnih, težkih časih nikdar ni oklevala. Zato bo tudi sedaj navdušeno zagrabila za zastavo ter šla v volivno borbo: Za slovenstvo, za bratski sporazum, za poštenje in za svobodo!
Izvajanja dr. Korošca so bila ves čas spremljana z burnim odobravanjem. Posebno ko je govoril o republikanizmu, Radiču in Prepeluhu, so zborovalci njegove tozadevne izjave odobravali z viharnim dolgoirajnim ploskanjem. Videlo se je, da je dr. Korošec govoril vsem iz srca.
Po govoru dr. Korošca jc bila na predlog g. župana Oražma z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta neomajna zaupnica dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu.
Navdušeno razpoloženje, ki se je pokazalo na tem zborovanju, je znak gotove zmage pri volitvah, ko bo slovensko ljudstvo pomedlo s centralisti in njihovimi po-magači ter izdajalci slovenskega naroda.
NE^jVISNI RADIKALI POSTAVIJO SVOJE KANDIDATE.
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Včeraj se je v Belgradu vršila seja širšega odbora neodvisnih radikalov, na kateri je bil tudi Nastas Petrovič. Seji je prisostvovalo mnogo uglednih radikalov iz vseh okrajev Srbije, Vojvodine in Bosne. Na seji so sklenili sledeče resolucije: Glavni odbor je na današnjih dveh sejah razpravljal o političnem stanju v državi, ustvarjenem po razpustu narodne skupščine, in z razpisom novih volitev. Razpravljal jc tudi o poročilih posamezni!) zastopnikov iz notranjosti države, o pokretu v radik. stranki, cla se radikalna stranka vrne k svojemu staremu programu in k svojim starim principom.
Nato so bili storjeni različni sklepi in dana navodila za organizacijo neodvisnih radikalov v ccli državi. Na teh sejah se jc razpravljalo tudi o kandidacijah neodvisnih radikalov v vseh volivnih okrožjih po celi državi in so se razgovarjali o nosi-teljih takih kandidatnih list. Končni sklepi glede nosilcev list, kakor ostalih kandidatov neodvisnih radikalov, ki naj bi se kandidirali na teh listah, bodo izvršeni še-le potem, ko bodo okrožne organizacije o teh stvareh odločevale. Določen je v glavnem tekst proglasa neodvisnih radikalov, ki se bode izdal na ljudstvo ccle države.
Belgrad, 24. novembra. (Izv.) Z včerajšnjega shoda prečanskih velikosrbov jc belgrajsko občinstvo dobilo novih odkritij o klečeplaztvu in prilizovanju veljakov samostojne demokratske stranke. Vloga teh ljudi je tako poniževalna, da so se nad njimi zgražali celo radikali, ki so jih najeli ter se jih skušajo v javnosti otresti. Na
shod je prišlo okrog 1000 ljudi in to večinoma radikalov, uradnikov in slug iz ministrstev, ki so bilo delegirani, da markirajo Pribičevičeve pristaše, če bi teh nc bilo, bi ostal Pribičevič s svojimi učitelji in nekaterimi prečani sam. Saj drugih pristašev Pribičevič v Srbiji nima.
Tako je bilo razpoloženje temu primerno, ko so poslušali Pribičeviča in njegove himne in slavospeve na vse, kar je srbske-cra. in niecovo blatenje, kar ie sloveuskejra
in hrvatskega. Brez vsake misli in vsebine je Pribičevič v svojem neizmerno dolgočasnem govora nakopičil vse niogoče napade proti protidržavnim elementom. Pri vsaki stvari pa je hvalil samega sebe. Predstavljal se je kot največjega junaka za zmago srbstva od davnega časa. Zato se čudno čuje, da je deloval v onih časih, za katere mnogi trdijo, da je bil intimna Tisze in drugih mažarskih krvnikov. Njegova junaška borba za ,nacijo' proti protidržavnim in subverzivnim, separatističnim, boljševističnim in kar jo takih škodljivih elementov, presega človeško moči. Pribičevič je po svojih izjavah postal večji od samega kraljeviča Marka. Za njim je nastopil čisti Hrvat Lujo Vojnovič, ki je udarjal p/ papizmu. Njemu pa jc sledil Slovenec dr. Kramer. Njegov govor je sama denun-cijacija najnižje vrste; denuncijacija celokupnega slovenstva v olajšani borbi proti popom in klerikalizmu. Njegov govor je žalitev narodnega slovenskega ponosa; žalitev našega dobrega ljudstva. Človek, ki tako govori o svojem narodu, ni vreden, da sme še kdaj stopiti v njegovo sredo in še nastopiti kako javno vlogo. Agromerkur je po svojem zastopniku ponovno odkril svojo velikosrbsko in hegemonislično barvo. Govori so zato imeli primeren efekt Celo najožji prijatelji Pribičevičevi so se sramovali njegovih izpadov in njegovega hvalisanja in so ga skušali izgovarjati, da je govoril pred srbskim občinstvom, pa se mu jo moral laskati. Srbi pa se odkrito čudijo, kako se more človek ponižati v lakajstvo in kleče-plazstvo. Še bolj se je čuditi drznosti dr. Kramerja. Sploh je sodba ta, da Pribičevič tudi s takimi metodami ne bo imel nikdar uspeha.
RADIKALSKI KANDIDATSKI SPORI.
Belgrad, 24. nov. (Izv.) Izvršilni radikalni odbor nadaljuje s svojim reševanjem raznih sporov. Kljub njegovemu reševanju sc pojavlja vsak dan več novih kandidatov in tako je gotovo, da bo še prišlo do velikega razdvajanja list. Gotovo je na primer, da bosta v valjevskem okrožju dve listi, ena Veljka Kostiča, druga dosedanjega podpredsednika skupščine Dragoviča. Vsi poskusi za sporazum so ostali brez uspeha. V Belgrad sc jc vrnil Ninčič, ki je v Vojvodini imel mnogo agitacijskih shodov, na katerih se mu jc posrečilo, da ga bodo radikali v zgornjem Banatu postavili kot nositelja liste. Sestava njegove liste še ni gotova in se govori, da bo na njegovi listi kandidiral Pašičev sin znani Rade Pašič.
TEŽAK OČITEK VOJNOVIČU.
Belgrad, 24. novembra. (Izv.) O dr.
Vojnovičevem govoru na zborovanju samostalnih demokratov pišejo »Novosti«:
Na včerajšnjem shodu demokratov se je na govorniškem odru pojavil tudi Vojnovič in oboževal v svojem govoru Srbe. Ker je vedno dobival denar iz dispozicij-skega fonda, se sedaj prilizuje radikalom, da bi ga postavili za poslanika pri Vatikanu. Belgradu ni znano, da je na Voj-noviča padla težka sumnja, da je bil za časa vojne špijon, zato se sprašujemo, kako da se je predrznil pojaviti se v Belgradu.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Belgrad, 24. novembra. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil glede vesti o konferenci male antante, da se bo konferenca zares vršila v prvi polovici januarja. Ne bo se pa vršila v Belgradu, temveč v Bukareštu, kakor je bilo sklenjeno na poslednjih konferencah. Kar se naših odnošajev napram Rusiji tiče, se zdi, da stoji vlada na odklonilnem stališču glede priznanja in stremi, da je treba na tem vztrajati vsled tega, ker so se Rusi po Radiču vmešavali v naše notranje razmere. Vlada trdi, da ima dokaze, da podpirajo boljševiki "Jadičevo gibanje. Istotako tudi akcijo kosovskega odbora v Makedoniji.
POLJAKI IN MALA ANTANTA.
Praga, 24. novembra. (Izv.) >Bohemia< fcanlka vesti o vstopu Poljske v malo an-tanto. Poljska se tudi ne udeleži konference male antante v Bukarešhu
n
večina ODOBRILA VLADNO NOTRANJO POLITIKO.
Rim, 24. nov. V sobotni seji poslanske zbornice jc uvodoma govoril notranji minister Federzoni. Odgovarjal je na razne očitke opozicionalnih govornikov. Kar tiče občinske avtonomije, vodijo komisarji 1541 občin in ne 5000, kakor trdi opozicija. Pomanjkljivost tiskovnih odlokov priznava, prav zato bo vlada predložila zakon.-,ki načrt, s katerim se uredi tiskovno vprašanje.Javni red se je pod sedanjim režimom utrdil, dosegli so se že tudi znatni uspehi na potu do pomirjenja. Narodna milica daje vsak dan nove dokaze discipliniranosti in uporabnosti v službi domovine. V provincah je oblast prefektov popolnoma upostavljcna. Vlada trdno hoče, da se vsa iniciativa in odgovornost vrne državi in njenim zakuniiim organom.
Posl. Salandra, ne odreka vladi zaupanja, a pridržuje si svobodo prijateljske kritike. Ugotavlja, da se začenja dežela oddaljevati od fašizma. To pa zato, ker se širi mnenje, da fašistovska stranka gospoduje nad vlado. Dejansko govore fašisti o osvojitvi države. V fašizmu je bila težnja, da se polasti vseh državnih oblasti in to mu je s sodelovanjem vlade tudi uspelo. Fašistovska strankarska hierarhija tvori resno nevarnost za avtoriteto države, tembolj ker si fašistovski hierarhi domišljajo, da dele z vladnim načelnikom njegovo oblast. Toda če je dežela pristala na to, da en sam Mussolini ostane na svojem mestu, ne bo trpela drugih Mussolinijev -po provincah. V civilnih evropskih državah se je pač mogoče vlade s silo polastiti, ne pa je obdržati. Kdor nc zna dovršene revolucije ustaviti, ga njene razvaline pokopljejo.
Posl. O r 1 a n d o jc utemeljeval dnevni red: »Pričakujč upostave ustavnega reda, prehaja zbornica na dnevni red.« Govornik kritikuje vladni režim; fašistovska revolucija je začela podirati ustavne institucije in se izprevrgla v protirevolucijo. Italija se še danes ni odkrito in dejansko vrnila k parlamentarnemu režimu. Reforma ustave nc more biti naloga kake strankarske komisije. Istotako je docela nedopustno, da bi se politična odgovornost vlade v najmanjši meri prenesla na kako stranko. Govornik ob danem položaju ne more dati vladi zaupnice.
Nato je povzel besedo ministrski predsednik Mussolini. Priznava začenjajočo se izolacijo fašizma, kar ni čudno za stranko, ki je že 20 mesecev na vladi. Fašistovska hierarhija je podrejena državni. Vstrajno si prizadeva, da loči vlado od stranke, ker je stranka le del naroda, vlada pa mora vladati celi narod. — Kar tiče fašistovske komisije petnajsterih za ustavno reformo, ima le nalogo študija. Zagotavlja ponovno, da ustave noče kršiti, marveč jo le izpopolniti. Noče prorokovati, a toliko more ugotoviti, da čas za vlado brez fašizma in proti fašizmu še ni prišel. On se bo boril do konca. Čuti, da je za Italijo napočila zarja novega svetlega dneva.
Po Mussolinijevem govoru, ki mu ie večina viharno pritrjevala in sklenila, da se nabije, je dal predsednik na glasovanie Baistrocchijev dr.evni red, na katerega je pristala vlada: »Zbornica odobrava vladno notranjo politiko in prehaja na dnevni red.«
Glasovalo je 354 poslancev, od teh 337 za vlado, 17 proti; 18 poslancev se je glasovanja vzdržalo.
KOMENTARJI V ČASOPISJU.
Riin, 24. nov. Vsi listi se obširno pečajo z dogodki v parlamentu. Fašistovski tisk se veseli in slavi Mussolinija in Dcl-croixa, opozicionalni listi pa naglašajo, da sta fašizem in njegov režim v pariamenlu moralno podlegla, in to pred lastno večino. »Giornale d' Italia« piše med drugim: »Če bi bila kaka druga vlada dobila le tisoči del opominov, ki jih je dobila Mussolinije-va vlada, in če bi bila videla razkroj svoje lastne večine, izvoljene pred malo meseci, bi se bila omajala. Toda med značilnimi posebnostmi položaja, ustvarjenega po prihodu na Rim, je tudi ta, da vlada noče iti in da je zato treba imeti potrpljenje. Toda političnega dejstva, ki smo mu bili priča tekom te dobe zasedanja, namreč razpršitev zaupanja med najzmernejšimi in najodgovornejšimi skupinami večine, nihče ne more tajiti in to dejstvo je izredne važnosti.
O govoru poslanca Delcroix piše »Mondo«, da so hoteli z njim ponoviti prizor iz junijskega zasedanja, kar jim oa ni uspelo, ker imajo Italijani od junija do danes za seboj prebridke izkušnje. Kratkih izjav opozicije, v katerih je povzdignila glas za pravice Italijanov, ne morejo zadušiti besede najspretnejšega govornika.
ZBOROVANJE NEODVISNE DEMOKRACIJE.
Milan, 24. nov. Minulo soboto so sc sešli tukaj zaupniki neodvisne demokracije iz Lombardije, obeh Bencčij, Emilije in Piemonta. Razpravljali so predvsem o razvoju svoje organizacije in sklenili sklicali kongres za Zgornjo Italijo. V razpravi o političnem položaju so vsi soglašali v tem, da sedanjemu režimu — po kratkem pro-vizoriju — ne more slediti druga vlada, nego kabinet, sestavljen iz izrečno demokratičnih slojev in organiziranih delavskih razredov.
v tg
Kairo, 24. novembra. (Izv.) Genoral Stack jo bil zadel od dum-dum krogle. Krogla ga je zadela v jetra. V avtomobilu so našli še drugo dum-dum kroglo.
Kairo, 24. novembra. (Izv.) Angleški vrhovni komisar je Zaglul-paši izročil noto angleške vlade, v kateri angleška vlada zahteva: 1. Opravičilo, 2. odškodnino v znesku pol milijona funtov in 3. prepoved političnih demonstracij. Angleška vlada zahteva odgovor tekom 24 ur,
Aleksandrija, 24. novembra. (Izv.) V Aleksandriji je bila velika parada angleških mornariških čet
Kairo, 24. novembra. (Izv.) Egiptovska vlada je danes plačala znesek pol milijona funtov kot odškodnino. Angleška vlada iz» javlja, da bo ta znesek porabila za podporo rodbin žrtev in za dobrodelne namene.
Kairo, 24. novembra. (Izv.) Ker egiptovska vlada ni izpolnila do danes vseh od angleške vlade ji stavljenih pogojev, so angleške čete zasedle carinarnico v Aleksandriji.
Kairo, 24. novembra. (Izv.) Egiptovska vlada protestira proti zahtevi angleške vlade, da morajo vsi častniki egiptovskega po-koijenja in vse egiptovske čete izprazniti Sudan.
Kairo, 24. novembra. (Izv.) Vlada je odstopila. Kralj je demisijo sprejel.
Kairo, 24. novembra. (Izv.) Zaglul je včeraj na seji poslanske zbornice obširno pojasnil vzroke zadnjih dogodkov in pozval poslance, naj bodo skrajno mirni in previdni. Zbornica je priredila Zaglul-u velike ovacije.
London, 24. novembra. (Izv.) Reuter objavlja obširno pojasnilo o notah angleške vlade in pravi med drugim, da je bilo v Angliji razširjeno naziranje o sposobnosti Egipčanov za samovlado ; reoplimist čno. To pa na angleško politiko napram Egiptu no bo vplivalo.
Gibraltar, 24. novembra. (Izv.) Del angleške posadke je dobil povelje, naj bo 29. t. m. pripravljen na odhd.
Kairo. 24. novembra. (Izv.) Guverner v provinci Mansurah je dal nekaj upornikov pretepsti, na kar je bil red takoj vzpostavljen.
FRANCOSKO POSOJILO V AMERIKI.
Newyork, 24. nov. (Izv.) Popisovanje francoskega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev je bilo 45 minut po začetku zaključeno. Podpisani zneski znašajo mnogo nad 100 milijonov dolarjev.
VOJAŠKA ZAROTA V FRANCIJI?
Pariz, 24. novembra. (Izv.) Razni listi poročajo o neki nameravani vojaški zaroti, katere namen je bil vpeljati v Franciji vojaško diktaturo. Zarota se je ponesrečila. Vlada je pravočasno zvedela za zaroto in je dala zapreti več oficirjev.
PRENOS ZEMETJSKiH OSTANKOV JAURESA.
Pariz, 24. novembra. (Izv.) Včeraj so prenesli truplo Jauresovo na svečan način v Pantheon. Rakev so celo noč stražili sorodniki in zastopniki delavstva. Prenosa so se udeležili: vlada, senat, parlament in ogromna množica občinstva. V Pantheonu je imel Herriot krasen govor, v katerem je slavil zasluge pokojnikove za vse človeštvo.
INDIJCI ZA SODELOVANJE Z ANGLEŽI.
Dombaj, 24. novembra. (Izv.) Voditelji raznih indijskih nacionalističnih strank so izjavili na skupnem kongresu, da so pripravljeni sodelovati pri upravi province Bengalije.
malodane ni začel poljubovati svojega Lovreta, i ko mu je stregel. Krepka korenina iz Brebrov-nika, naš Matjaž, vpraša gospoda s cvikerji: >Cujte, keri te so toti gospod, ld majo tak judovski nos, pa si /. našim Petovarom tak gu-čijo?« Ko je mož zvedel, da je to Žerjav, je stopil na stran in vzkliknil, da se je čulo daleč na okrog: »Žalostna nam majkal Taki ljudje so postali v Jugoslaviji ministri 1 Fantje in možje, pojdimo domov raje drva sekat, kot pa da bi gledali tega človeka.« In možje so šli... Orjunec iz Ormoža pa si je takoj zapisal ime korajžnega in poštenega možakarja.
Žerjav je bil obdan od cele trume detektivov, špijonov in orjunccv. Bal se je med Pr-leki za svoje dragoceno življenje. Žerjav nas Prleke ne pozna. Prepošteni in dovolj zreli smo in za malo se nam zdi, da bi položili roko na takega človeka, katerega je moral prestolonaslednik pomilostiti za dejanja, ki so bila vse kaj drugega, samo častna ne ... Ljudstvo za vse le skrivnosti ve in po njih sodi.
Značilno je bilo, kako je Žerjav slepil g. ministra Audra Staniča. Ako je kje stala velika skupina občinstva, vedno mu je zatrjeval: >Svi so od moje patrije.« In prijatelj mi je pripovedoval, da se je železniški minister nasmehnil in odgovoril: >Onda imate više bira-ča nego vam treba.« Stanič je te besede izgovoril z odkrito ironijo. Saj mu je prilično znan položaj v Sloveniji in mišljenje ljudstva v naših krajih.
Žerjav se je vsiljeval vsem in vsakemu. Ko je opazil poslanca Klekla, tudi njemu se je hotel vhliniti. A naš Prekmurec je baje z izrazito gesto dal vedeti židovskemu vsiljivcu, da ga ne mara ne on, ne naše ljudstvo. Splošno rečeno: Prleško in prekmursko ljudstvo je odločno pokazalo, da odklanja človeka kakoršen je — žerjav.
Prvi sleparski volivni
(Pismo iz Prlekije.)
Mi Prleki, kakor po domače nazivajo Slovence med Muro in Dravo, smo bili silno hvaležni ministru Sušniku, da je pospešil in izvedel dovršitev železnice iz Podravja čez Ljutomer v Slovensko Krajino (Prekmurje). Nam je jasno, da je bil prvi slovenski prometni minister dr. Anton Korošec, ki je podpisal akt o tej železnici. Točno je tudi, da, če ne bi bilo Slovenca Antona Sušnika, prleŠka železnica letos še ne bi bila otvorjena. O teh dveh laktih je prepričan ves narod v teh krajih. Žerjav ima na celem podjetju toliko zaslug, kakor njegovo »Jutro« na odkritju Amerike.
Vrlo značilno je, da je Gregor Žerjav hotel otvoritveno slavnost uporabiti v svoje strankarske namene. Kakor sta nehote izdala ivanjkovski Peiovar in ormoški Vesslič, je Žerjav iz Belgrada in Ljubljane kar telegra-fično komandiral: Vsi župani in občinski odborniki ormoškega in ljutomerskega okraja ter Prekmurja se morajo pokloniti imenovanemu g. ministru. Tajništvo Žerjavove stranke v Mariboru pa je cel teden vsak dan pošiljalo telegrafske in telefonične depeše demokratskim učiteljem in drugim Žerjavovim emisar-jem v Prlekiji, da morajo postaviti na nogo »vse kar leze ino gre«.
Ali kakšno presenečenjel Ker se je Žerjav vrinil kot vmož, ki ima edini zasluge za to železnico in ker narod do 90% mrzi tega človeka, ni bilo nobenega pravega župana iz ljudstva, ki bi hotel pozdraviti dr. Cekina I Ormoški Veselič in ljutomerski Stojan pa absolutno nimata mandata, da se deklarirata kot zastopnika ljudstva, se manj pa ima do tega pravico znani Petovar. Kar jo prišlo ljudstva blizu, je prišlo samo iz radovednosti. Da bi kdo od poštenih Prlekov prišel pozdravljat Žerjava, to si Gregor zastonj domišljuje.
Dr. Žerjav si je navlekel iz Ljubljane, Mn-ribora in Ptuja svoje zagrizene pristaše. Manjkati ni smel dr. Baltič, dr. Mam. mariborska dr. Lipold in dr. Kodermr.n in drugo zvezde žerjavovstva. Prleško ljudstvo jo motrilo celo slavnost po svoje. Bilo je pri Petovarju, žerjav
»renitentnl klerikalni ŽUPANI«.
Včerajšnji »Narod« se v notici pod gornjim naslovom pritožuje čez župana na dežici in Medvodah, češ, da ne marata izdajati strankam potrdil o bivanju, potrebnih za rekiamacijo v volivne imenike. Ker poznamo dosecanje korektno postopanje v zadevni notici napadenih županov, smo se za slučaj zanimali in ugotovili sledeče; Pri županu na Ježici se je te dni zglasilo več neznancev, ki so zahtevali potrdila, da bivajo nad šest mesecev v občini. Ti neznanci pa niso bili nikdar pri županstvu priglašeni niti niso bili županu osebno znani. Razumljivo je, da župan neupravičeni zahtevi neznancev ni mogel ugoditi in jim je izdal le negativno potrdilo, t. j. da reklamanti pri županstvu niso priglašeni. Na zahtevo tajništva JDS pa je baje okr. glavarstvo že ukazalo županstvu na Ježici, da mora izdati zahtevana potrdila, ne glede na to, ali so dotični k i pri županstvu zglašeni ali ne. Županstvo se je seveda moralo ukazu okrajnega glavarstva pokoriti. Čudimo se, kako pride upravna oblast do tega, da se vtika v volivne priprave, ko je vendar v volivnih zadevah v drugi instanci pristojna izključno sodna oblast. Ali je mar g. Baltič že začel »delati« volitve z orjunskimi manirami? Ugotavljamo, da so dotični, ki nepravilno zahtevajo vpis v volivni imenik na Ježici, vpisani v volivnem imeniku v Ljubljani Orjunska gospoda bi rada svojim članom preskrbela kar večkratno volivno pravico, ker smo dognali, da dotični gospodje, ki zahtevajo, da se jih vpiše na Ježici, v Ljubljani niso črtani iz volivnih imenikov. Opozarjamo naše pristaše po deželi, da pazijo na to, da Orjunci ne bodo volili na dve ali šc več strani. Vsak tak slučaj naj takoj naznanijo, da ga izročimo državnemu pravdništvu.
Zadnji dan reklamacij.
DANES JE ZADNJI DAN ZA POPRAV-LJANJE VOLILNIH IMENIKOV. Zamudniki, storite vsaj danes svojo dolžnost, da boste imeli volivno pravico. Vložite reKla-macije! Nasprotniki že hočejo z nasiljem spraviti svoje ljudi v imenike. Zato zaupniki pazite!
Narodova modrost. »Slovenski narod« je sedaj na koncu reklamacijskega postopanja opozoril na to, da lahko občinske komisije uradoma popravljajo volivne imenike. Ta je pa lepa! Čemu pa so reklamacije? Ali ni to edina ljudska kontrola nad volivnimi imeniki? Čemu pa je potem ta kontrola, ako pa župan lahko sam popravlja. Po »Narodovi« interpretaciji lahko županstva danes t. j. zadnji dan reklamacijskega postopanja >:uradno popravijo« vse, kar so volivci z reklamacijami cclih petnajst dni v volivnem imeniku izpremenili. In baš v tem grmu tiči zajec. Liberalci hočejo še zadnji dan spraviti v imenike svoje pristaše, čo tudi z zlorabo zakona. Opozarjamo naše somišljenike že danes na to lumparijo in jih prosimo, da so čuječi in vse take slučaje takoj javijo tajništvu SLS v Ljubljani. Liberalno-orjunska volivna nasilja so se pričela.
Nasilna razlaga zakona o vollvnih imenikih. Nedeljsko »Jutro« piše: »Policijsko ravnateljstvo, oziroma županstvo, se ne more izgovarjati, da no ve aH dotična oseba biva v občini ali ne.« S takimi orjunskimi razlagami »Jutro« namenoma zapeljuje župane k zlorabi uradne oblasti. Na to opozarjamo deželno sodišče, kot nadzorstveno oblast v reklamacijskih zadevah.
Policijsko ravnateljstvo, Su j! V prihodnje moraš izdajati pclrdila o šestmesečnem bivanju vsakomur, ki ga zahteva brez ozira na to ali je priglašen ali ne, ali ga ravnateljstvo pozna ali ne. Tako trdi »Jutrc<. In čo policija ne bo ubogala, bo dr. Baltič to ukazal po svojem komisarju, kakor je na Ježico poslal okrajnega tajnika g. Rusa.
zunanje politike.
•	Senzacijonalen članek »Times«. Veliki londonski list »Times« jo objavil nedavno članek, v katerem ostro kritizira češki državni proračun. Pri tej priliki je list odkrito zagrozil ne samo Čehom, ampak vsem nasledstveniin državam, naj ne računajo na tuje posojilo, dokler ne odstranijo ovir za razvoj mednarodne trgovine. Članek tolitfačijo kot željo angleških vplivnih krogov po vzpostavitvi srednjeevropske gospodarske zveze.
*	Stroški /a češka poslaništva in konzulate. »Rude Pravo« poroča, da vzdržuje češka država 42 poslaništev, ki veljajo na leto 42,100.000 čeških kron. Poslaniško osobje šteje 322 oseb, ki prejemajo letno 25,843.000 čeških kron. Konzulatov ]e 63. V konzulatih je zapos^nih 675 oseb. Stroški za konzularno osobje znašajo 30,458.349 čeških kron. Skupni stroški za češko diplomacijo znašajo 95,410.000 čeških kron letno.
Politične vesti
-j- Hinavski prevaranti. »Jutro« se 23. novembra t. 1. kakor nedolžni otrok vprašuje, čemu je »začel »Slovenec« svoje pristaše hujskati radi Marijinih kongrega-cij«? Saj se Marijinim kongregacijam — tako nadaljuje — ni ničesar zgodilo! Vse so si izmislili »klerikalci«, ki »porabljajo Marijine kongregacije za volivni boj«. — »Jutro« je izvedelo, »da je vse vpitje radi naših Marijinih kongregacij le demagogija in novo varanje javnosti«. Sam minister Žerjav je podal avtentično izjavo, ki se glasi' tako-le: »Vse klerikalno razburjenje radi Marijanskih kongregacij je v ostalem za nas brezpredmetno, ker ni v Sloveniji glede tega vprašanja nastopila nobena iz-preimemba.« — Na tak prevarantski način hoče »Jutro« nasuti celi javnosti peska v oči, kakor da PP. režim zoper Marijine kongregacije ni izdal sploh nobene odredbe. Taisto »Jutro« pa je v svoji številki 15. novembra pod naslovom »Važne odredbe ministra prosvete« z debelimi črkami objavilo sledeče brzojavno poročilo iz Belgrada: »Na osnovi čl. 16. ustave, ki se v 5. odstavku glasi; Vse šole morajo dati moralno vzgojo in razvijali državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti — in ker verske Marijine kongregacije stoje izven nadzorstva pristojnih šolskih oblasti in se načelno ne more dopustiti ter tudi ni v skladu z gornjim členom ustave, je minister prosvete odredil, da učenci državnih šol v kraljevini nc smejo stopati v marijanske ken-2r<agacije. odnosno morajo iz njih izstopiti. Ta naredba je takoj pravomočna.« — Ta naredba, ki jo je podpiral Svetozar Pribičevič, velja za učence državnih šol v vsej kraljevini, torej tudi za Slovenijo, in je vrhtega morala stopili že 14. novembra v veljavo, kakor odreja prosvetni minister. Ako torej, kakor pravi »Jutro«, v Slnvpniii glede toga vprašanja ni nastanila nnhena Izorememba, je to razlagati
edinole na ta način, da fe PP. režim stisnil rep med noge in da je Svetozar Pribičevič svojo naredbo za Slovenijo molče suspendiral, oziroma ne zahteva njene izvršitve na naših šolah, ker se je zbil odpora slovenskega ljudstva, ki je PP. režimu ravno ob volitvah zelo neljub. »Jutro« pa posnema zločince, ki, ako svojih namer ne morejo ali se ne upajo izvršiti, taje, da so sploh kdaj imeli kakšne slabe namene. To je metoda vseh malopridnežev, dobro znana vsem kriminalistom. Samostalni demokrati pa so od nekdaj taka družba, njihovo glasilo pa najbolj pokvarjeno na svetu, ker ne pozna nobenega sramu kakor nepoboljšljivi hudodelci. Sicer pa je odredba zoper Marijanske kongregacije iz strahu pred njenimi neugodnimi posledicami zlasti v volivnem času začasno ukinjena samo v Sloveniji, drugod pa velja, kar se tudi razvidi iz famoznega deman-tija ministra Žerjava. Zato naj si demokratski tabor ne domišlja, da bo s svojimi zavijanji ušel zasluženi usodi, katero mu bo pripravilo slovencko ljudstvo februarja meseca, ko bo z železno pestjo udarilo po tej družbi lažnivcev, hinavcev in goljufov.
-f Nezadovoljnost? Pod lem naslovom poroča belgrajska »Pravda« dno 23. novembra: »Iz radikalskih krogov izvemo, da so tudi na najvišjem mestu nezadovoljni z delom današnje vlade, in sicer zato, ker vlada odlaša z izvršitvijo raznih nalog, ki jih je prevzela takoj ob svojem nastopu.
+ Zborovanje »Hrvatske zajednice«. V nedeljo dopoldne se je vršilo glavno zborovanje Hrvatske zajednice. Soglasno jo bil sprejet sklep, da se »Hrvatska zajednica« proglasi za republikansko stranko in bo dosledno delovala na to, da se suvereni teta hrvatskega naroda v njegovi državni ureditvi in v odnošajili z narodom srbskim in slovenskim popolnoma realizira:. Dalje je bil sprejet predlog osrednjega odbora, da HZ :pri sedanjih volitvah ne nastopi samostojno, marveč tla pozove svoje pristaše, naj vsi glasujejo za IIRSS. Za predsednika HZ jo bil soglasno izvoljen dr. Lcrkovič. Sprejet je bil tudi predlog, da se odpošlje na predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča protestna brzojavka radi aretacije poslanca dr. Pernarja. Izvoljen je bil tudi novi osrednji cdbor, ki se je sestal ob 4 popoldne ter izbral izmed sebe izvrševalni odbor stranke. V izvrševalnem odboru so med drugimi: dr. Trumbič, dr. Baiuc, dr. Bakala, dr. Božič in dr. Riftig.
-f Nastop vlade proti poslancu dr. Per-navju. Zagrebški dopisnik osješkega »Hrvatskega Lista« poroča svojemu listu, da sta veliki župan v Zagrebu dr. Zuccon in državni pod tajnik Wilder sklenila že na svoji zadnji konferenci v Zagrebu, da ho vlada začela nastopati trdo proli opozicijo-nalcem. Ker pa dr. Zuccon pozna samo avstrijsko pravo, Wilder pa nobenega, sta poklicala na pomoč nekega bivšega mažaro-na, da je že kar naprej sestavil tožbo in obsodbo. Oboje sta izročila načelniku zagrebške policije, tako da jo imela policija v rokah obsodbo nacl dr. Pernarjem že 24 ur prej nego ga je prijela.
+ »Radikal« o obsodbi tir. Pernarja. V »Radikalu« je objavil dr. Momčilo Ivanič o obsodbi poslanca dr. Pernarja uvodnik, v katerem ostro obsoja postopanje zagrebškega sodnika dr. Buratoviča, ki je dr. Pernarja obsodil. Dr. Buratovič je znan orju-naš. Svoj uvodnik sklepa dr. Ivanič-z besedami: >StaJišče, na katero se je postavil zagrebški sodnik, bije v obraz vsaki pravičnosti in vsaki logiki. To, kar on imenuje »utemeljitev razsodbo«, je tako figovsko in revno, da je za nas vse žalostno in sramotno obenem, da se je našel med nami tak sodnik in da se je mogel dogoditi tak nezaslišan pravni in sodni škandal. Taki pravniki in taki sodniki bi najboljše napravili, če bi se javno preoblekli v žandarske uniforme, da jim ne bo treba pod sodnijsko krinko opravljati službe navadnih vladnih paridurjev.
+ »črni kabinet« v Zagrebu. Hrvatski j listi poročajo, da je vlada osnovala v Zagrebu »črni policijski kabinet«. Načelnik tega oddelka je bivši uradnik pri našem poslaništvu na Dunaju, neki Bankovič, zaposlen pa je pri tem oddelku tudi oni Grauer, ki je po načrtu belgrajske vlade »naredil« pobotnico, s katero potrjuje Radič prejem večje vsote denarja iz Moskve. Naloga »črnega kabineta« je, da nadzoruje poslovanje zagrebške policije.
—	Župnik Jernej Zupane f. V nedeljo, dne 23. novembra 1.1. ob 10 zvečer je po dolgi bolezni umrl v Goričah nad Kranjem ondolni župnik g. Jernej Zupane, star 69 let Rojen je bil dne 23. avgusta 1855 na Lanoovem pri Radovljici, v duhovnika posvečen pa dne 26. julija 1879. Služboval je kot kaplan v Kamni gorici, na Igu, v Šmarjeti, v St. Ruperlu, v Sv. Križu pri Litiji, kot župni upravitelj na Polšniku, od 1. 1893. do 1909. kot župnik v Motniku in od tedaj 15 let kot župnik v Goričah. Pogreb bo v sredo, dne 26. novembra, ob 9 dopoldne v Goričah. — N. v m. p.l
—	Krščanska šola. Kraji (Homec, Ped-brezje, Šenčur, Podgrad, Šmihel, Stari trg, Vič.
Kamnik, Nevlje, Vranja peč, Spitalič, Gor. Logatec, Motnik, Komenda, Rctečo, Soriea, Ajdovec, Begunje, Ljubljana: Sp. Šiška in sv. Peter, Lesce, Kranjska gora, Kropa, Gorje, Radovljica, Rudnik, Ribno, Dobr&va, Struge, Boh. Bola, Preska, Dohrepolje, Kor. Bela, Moravče in Sv. Jakob ob Savi), ki so vložili pravila zn ustanovitev podružnice, naj priredijo takoj ustanovili shod, ako še niso, ter naznanijo novoizvoljeni odbor tajništvu osrednjega vodstva Krščanske šolo v Ljubljani, Sem. ul. 2./II.
—	Družba sv. Mohorja v Pr ovni j ah. Z ozirom na vest o selitvi tiskarne Družbe sv. Mohorja iz Prevalj, ki jo je zadnji čas širila »Marburger Zeitung«, smo od najmero-dajnejšo strani pooblaščeni izjaviti, da ostane Družba sv. Mohorja s svojo tiskarno na Pre-valjah, kjer že šesto leto z naraščajočim delokrogom vrši svoje prosvetno poslanstvo med Slovenci.
—	Poročil se je v nedeljo v Gorjah pri Bledu g. Ladko Magolič, korektor Jugoslovansko tiskarne, z gdčno Heleno To-nejoc iz Gori j. Obilo sreče!
—	Za povzdigo tujskega prometa v naši državi. Kakor je žo bilo objavljeno, se bo vršila v času med 23. in 29. novembrom t. 1. v Belgradu važna konferenca mecl centralami tujsko-prometnih organizacij naše države in zainteresiranimi ministrstvL Ker pošlje v Belgrad tudi Zveza ža tujski promet v Sloveniji svojega delegata, je bilo predhodno potrebno zbrati želje in mnenja tujsko-prometnih interesentov S&venije ter določiti smernice, na podlagi katerih naj bi stavil delegat konkretno predloge na omenjenih konferencah. V ta namen se je sklicala zii dne 19. t. m. v Ljubljano anketa tujsko-prometnih interesentov in zastopnikov oblasti. V častnem številu so se odzvali povabilu Zveze zastopniki velikih županov ljubljanskega in mariborskega, mestnih občin Ljubljana in Maribor, nadalje delegati iz Bleda, Mojstrane, Kranjske gore, Kamnika, Dolenjskih Toplic, Rogaške Slatine, Dobrne, Maribora, Celja ter zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Na tem zborovanju so se med drugimi zabeležile želja in pripombe k osnutku novega obrtnega zakona, razpravljalo se je o državni in komunalni politiki v pogledu pospeševanja hotelske industrije, stavili so se predlogi za sestavo zdraviliških komisij, pretresala so se vprašanja o olajšanju vpotovalnih form ali te t in carinskega postopka, zbrali nasveti glede propagande, reklame in informacijske službe s posebnim czirom na Češkoslovaško. Predmet obširne razprave je bila naša prometna politika s posebnim o;:irom na sestavo voznih redov in tarifne politike. Stavili so se predlogi za olajšanja davčnih bremen, ki ubijajo naše hotelirje in gostilničarje in ki so v nemali meri vzrok visokih cen v naših letoviščih. Po več ko triurnem poteku je predsednik Zveze za tujski promet g. dvorni svetnik dr. Mara zaključil to lepo uspelo zborovanje, se zahvalil udeležencem za izredno obiluo udeležbo ter izrazil upanje, da se bodo upravičene želje naših tujsko-prometnih inte-reseutov v polni meri upoštevale.
—	Zvoisarna strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani je prejela dne 13, t. m. izjavo žup-nega urada v Cerkljah na Gorenjskem, s katero se potrjuje, da je vlila za župno cerkev 4 bronaste zvonove, ki jih je g. svetnik P. Hu-golin Sattner na licu mesta preizkusil in izjavil, da so glasovi vseh 4 zvonov natančno zadeti, tudi z-von G, ter se s starim zvonom F popolnoma zlagajo, tako da je zvonilo lepo in mogočno. Na željo župljanov se jc zvon G zamenjal z novim zvonom As.
—	S pošto. Poštna in brzojavna pripravnica Justina Florjančičeva je na lastno prošnjo premeščena iz Karlovca v področje ljubljanskega poStnega ravnateljstva.
—	Nevročljive poštne poSiljke. Tc dni je izšel razglas o nevročljivih poštnih pošiljkah za rr.escc oktober t. I. ter jc bil razposlan v Sloveniji na vse pošte, kjer je v prostoru sa stranke občinstvu v pogled.
—	V pomirjenje najemnikov je izjavil minister za socialno politiko dr. Miletic, da bo vlada v par dneh izdala naredbo, s katero bo začasno urejeno to kočljivo vprašanje. Zadeva je rešena tako, da se najemnikom ni treba ničesar bati.
—	Volk« jo ustrelil znani lovec Marolt Ivan iz Maršič pri Sv. Gregorju dne 22. t. m. cb 5. zjutraj. Zver se je klatila par dni tod okoli. Omenjeni lovec mu je nastavil past volk se je res vjel za sprednjo nogo in vlekel past za seboj na kar mu je Marolt pognal kroglo v drob in žival je bila na mestu mrtva. Tehta 25 kg. Pač redek slučaj, kakršnega ne pomnijo tukajšnji ljudje. Lovcu Maroltu čestitamo.
—	Za zgradbo higijenske šole v Zagrebu je dovolila svetovnoznana >Rockefellerjeva ustanova« znesek 125.000 dolarjev ali 8,750 tisoč dinarjev. V šoli se bodo vzgajali zdravniki, ki se nameravajo posvetiti higijenski stroki.
—	Nezgoda. Izidor Groser iz Trbovelj, so-darski vajenec na Salu pri Ljubljani, bi bil kmalu utonil v sodu. S starejšim sodarskim vajencem, Ivanom Bukovškom je pomival sode. Zlezel je v sod, ki drži 14 hI, vanj pa je nalival vode Bukavšek in sicer precej vroče. Ko
i se jo Bukavšku zdelo žo dosti vode v sodu, j vpraša Groscrja: >Ali ti še kaj nalijem v sod?« j >Le še daj, bo vsaj gorko.« Sicer se je Groser ! ko me dno kretal v sodu, toda ko jo Bukavšek znova jel dolivati vroče vode, je Groser nena-
doma padel znak v vročo vodo. Sicer so ga še pravočasno rešili, da ni utonil v sodu, toda vsled hudih opeklin so ga morali pripeljati i rešilnim vozom v bolnico.
—	Vlom v železniško skladišče. Keržoli Rudolf, rojon 1900, radi tatvino že 10 krat kaznovan, in Keržolj Neža, oba iz občine Trebnje, sta vlomila v železniško skladišče v Veliki Loki, ter odnesla o kg žgane in 5 kg surovo kave, 11 kg sladkorja, 13 kg vžigalic »Drava«, *• skupni vrednosti 1708 Din.
—	Tatvina. Povž Janez iz Grobelj pri Domžalah je s posebnim namenom obiskal zaklenjeno sobo Franceta Vidigar v Želodniku pri. Dobo ter iz zaklenjene omare »sunil' nikljasto uro s srebrno verižico in obeskom, rjave rokavice ter fino britev s pritiklinami.
j V zalogi vso vrste barvnih traior pri t
| Franc Bar, Ljubljana, Gankarjero nabrežja 5 j
p »Banca Adriatica«. Listi se še vedno pečajo s polomom Banke Adrialike. >Gior-nale d'Italia« piše med drugim: >Kakor sa> zdi, preiskuje sodno oblastvo, kdo so krivci, toda najbrže ne bo imelo poguma iti stvari na dno. Zatrjuje se, da se je banka bavila z raznimi posli, ki so bili v zvezi z državnimi lifera-cijami, ter da je finansirala tudi taka podjetja, v katera so bili vmešani visoki uradniki in različne politične oesbe. Podravnatelj Rossig^ se je javno ponašal, da uživa njihovo zaščito-, Nekateri pripisujejo krivdo nemarnosti tudi' kom. C ris p o Moncada, sedanjemu glavnemu, ravnatelju javnega varstva, ki jc bil tedaj ti*' žaški perickt, toda neomadeževanost g. Moncada je nad vsakim dvomom. Verjetnejše je,; da jc imel slabo obveščevalce iu da so njegovo akcijo ovirali iz Rima.« — Kombatentsla list »La Frontiera« trdovratno opozarja, da ja bil član uprave >B. A.« tudi tržaški župan Pi-tacco. Kes je že pred meseci odstopil, vendar nosi soodgovornost vsaj v toliko, da ni opozoril poklicanih mest na razmere v banki.
p Tihotapstvo v tržaški prosti luki. Finančna oblast je v nekem skladišču v prosti luki, ki ga ima v najemu trgovcc Armido Ba-silisco, odkrila v tleh skrito odprtino, ki vodi v pokriti potok «Ključ«, ki priteka iz Sv. Ivana in se v prosti luki izteka v morje. V tem podzemskem hodniku so našli večje zaloge kave v ncprcmočljivih vrečah. Hodnik ima zvezo oziroma izhod v nekem skladišču v ulici Geppa. Jasno jc, da se je po tej poti vršilo tihotapstvo. Gospodarja obeh skladišč sta takoj pobegnila. Aretirali so doslej samo par uslužbencev. Preiskave se nadaljujejo.
š Kako so v Mariboru sestavljali volivne imenike. Pod županom Grčarjem so bili volivni skupščinski imeniki v Mariboru tako sestavljeni, da je na stotine naših volivcev, ki so v občinskem imeniku bili vpisani, sedaj izpuščenih iz imenika. Tako n. pr. v imeniku za skupščinske volitve ni vpisan knezoškof g. dr. Karlin, dočim je bil za občinske volitve vpisan. Danes do 2. ure popoldne je še čas za reklamacije.
š Pctdssetlefnica odličnega narodnega delavca. G. Josip Tratnik, župnik v Rajhcnburga ob Savi, bo slavil dne 12. decembra v krogu svejih prijatejlev 50 letnico svojega rojstva in 25 letnico pastirovanja. G. Tratnik je priznan organizator v Posavju, mož, ki uživa velik ugled daleč naokrog. Pridružujemo se tudi mi k tej proslavi in kličemo: Bog živi!
š Nova gospodarska in informacijska pisarna v Maribora. V \Vildenrainerjevi ulici štev. 6 je otvoril te dni novo gospodarsko in informacijsko pisarno g. dr. Srečko Lajn-š i č, ki bo poslovala v vseh kreditnih zadevah, posredovala pri nakupu in prodaji, oskr. bovala reklamacij, in revizij, posle pri želez, pošiljatvah, dajala pojasnila v davčnih, vojaških in drugih oblastvenih zadevah itd.
š Manufaktarni veletržec g. Kari Worsche v Mariboru je prišel v denarne težkoče. Kakor razglaša Uradni list, je predlagal poravnalno postopanje. Za upravitelja sta določena sodni svetnik g. Sernec in trgovcc g. Vincctič. G. Worschc, ki je mož-poštenjak, je žrtev sedanje finančne kalamitete. Centralizem Pa-šičev in Pribičevičev jc trgovccm v Sloveniji odtegnil ves kredit.
š V Kamnici pri Mariboru na nekdanjem Offncr-Irgoličcvem posestvu tik cerkve gradijo novo tovarno za muholovce.
š Nesreča pri vožnji vina. Voznik Krum-pak iz Krčevinc pri Mariboru jc za mizarskega mojstra g. Vihcrja peljal pet sodov vina po strmem hribu iz Rošpoha v Maribor. Nesreča je hotela, da je eno kolo težko obloženega voza zdrknilo pod ccsto. Voz sc je na-i gnil in sodi so zdirjali po strmini. Dva soda sta trčila ob drevesa v gozdu in sc razbila. Tretji sod sc je tudi zaletel ob drevo, a je iz njega izteklo samo okoli 50 litrov vixia. Skupno se je razlilo po hribu 670 Htm vin-skega soka. Kupec jc vino nlačal po ."S K liter. Ubogi Krumpak trpi o.	>do.
š Tovarna za dušik v >> ie mora va ! svoje podjetje prihodnjo sp	zširiti.
S Premogovnik pri Sv In.. ,k Slatine i bo sedanji lastnik razširil. ili s: veliko no-
ve plasti žlahtnega premoga. Lastnik premo* govnika bo položil tir do nove glažute, ki jo je zgradil na nasprotni strani jame.
š Izguba menico. Mlinar Alojzij iz Loke pri Zidanem mostu je ar cesti iz Celja proti Zidanemu mostu izgubil menioo za .10.000 Din, žirirano od Marije Mlinar iz Loke pri Zidanem mostu.
S Vlom r Mariboru. V pisarno cementne tovarne v Mariboru, Koroščeva ul. 39 je vlomil neznan storilec ter odnesel stensko uro, brisačo, suknjo in pisalni stroj »Royal«, v skupni vrednosti nad 3000 Din. Pisalnega stroja najbrž ni mogel odnesti, ker je vrgel za kup cementnih cevi njegov pokrov. Kam je vrgel pa stroj Ram, še ne vedo.
Din na vsak korak
prihranite, zato ne tožite, da Vam je predaleč tn kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri
Drago Schvvab, LJubljana.
Ljubljanske novice.
lj Smrtna kosa. Umrl je v nedeljo v deželni bolnišnici g. Albin Debevec, blagajnik Vzajemne posojilnice. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice. Bil je zvest in vesten uradnik. Pokoj njegovi duši. Preostalim naše sožalje!
lj Tridesetletnica «Krekove prosvete« v Ljubljani se je v nedeljo 23. novembra vršila po danem sporedu. Ob pol štirih je bila v stolnici pridiga, ki jo je imel g. uršul. špiritual Janko Cegnar, ki je po zgodovinskem uvodu pojasnjeval, kako je božji blagoslov spremljal društvo ves čas njegovega poslovanja. Po pridigi so bile pete litanije. Ob petih so sc zbrali Številni prijatelji društva v "Rokodelskem domu«. Zaorile so pesmi: Društvena, Domovini in Ah, nili žemljica krasna. Tamburice so za-svirale tri ljubke komade. Po pozdravu gostov so govorile predsednice centrale in posameznih zvez: gdč. Franja Kranjc o potrebi društva, gdč. Fani Videmšek o ustanovitvi, gdč. Sare o namenu in gdč. Drcmelj o uspehu dru-Stva. Igralke so nastopile z veseloigro: De-jnantno srce in s šaloigro Tri nečakinje, ki je izzvala veselo razpoloženje.
lj Opozorilo. Ker se okrog vojaških skladišč, zlasti okrog vojaškega skladišča drv klatijo razni tatovi, zlasti v ponočnih urah, opozarjamo na prošnjo vojaških oblasti vse pasan-ie, ki morajo mimo teh skladišč, da se na poziv straže >Stoj<: takoj ustavijo, ker bi v nasprotnem slučaju bila straža primorana streljati.
lj Prvi radlo-koncert v Ljubljani. Prvi javni radio koncert sc vrši začetkom meseca rteceinbra t. 1., in sicer na korist Jugoslovanske Matice. Podrobnosti: čas in kraj objavimo prihodnje dni.
lj Veleobrati, trgovci, obrtniki in drugi, za katere velja obrtni red, se ponovno opozarjajo, da priglasijo magistratu svojo obrt in svoje nameščence za volitev prisednikov in namestnikov za obrtno sodišče najkasneje do 29. novembra 1924. Tiskovine za te prijave se dobe v mestni posvetovalnici na magistratu.
lj Pretep. Gostilna in ples, popivanje in faitovanje nudi vse različne prilike za spore, prerekanja in pretepavanja. Toda ples ne preneha in ne prenehajo prepiri. Hlapec Robert Galjot in posest, sin Sitar Franc sta plesala v go. tilni >Zelena trata-: ua Vodovodni cesti, si pn tem primerno gasila žejo in se vedno ostreje spogledovala, dokler ni prišlo, kakor običajno radi dekleta, do pretepa. Sitar pravi, da je prepir in pretep zanetil Ramovš, ki je pozneje v pretepu nekega ugriznil in ga s tem precej ranil. Prišlo bi bilo še do hujšega kot do navadnih lahkih prask in udarcev, da ni nadaljnje vroče krvi ohladila policija, ki je pogumnega Galjota in Sitarja odvedla na stražnico.
lj Trpinčenje živali. Mesarski vajenec J. Anton je na dvorišču z 1 in pol metra dolgim kolom udrihal vola tako, da je bilo živinče popolnoma omamljeno. Ob mukah živali se je J. Anton direktno naslajal. Za dejanje se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem, ki je poklicano, da slučaje trpinčenja eksemplarično kaznuje.
lj Poneverba. Hlapec Franc D., uslužben pri Ivanu Stirnu je rabil denar. Sobota je bila blizu, nedelja tudi, zavrtel bi se rad, pa je svojemu gospodarju izmaknil dva zaboja kolo-maza. In sicer v dobri veri, da zaboja pošteno proda in izkupiček pošteno ^zabije«. Pravočasna aretacija mu je račun prekrižala.
lj Neprevidnost. Tomažič Jožef, ključavničar, je vozil v smeri proti škofiji; na vogalu Stritarjeve ulice je pa najbrž vsled svoje neprevidnosti zadel v tramvaj. Poškodovana sta voz in tramvaj.
lj Policijska kronika. Od 22. do 24. nov. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi lahke telesne poškodbo 1, radi pretepa 2, racli ka-Ijenja nočnega rniru 4, radi pijanosti 2, radi nedostojnega vet enja 2, radi nedovoljene noš-nje orožja (zaplemba samokresa) 1, radi prestopka cestno-policijskega reda 8, radi prekoračenja policijska ure 1, radi prireditve plesa brez dovoljenja 4, radi prestopka naredbe proti pobijanju pijančevanja 1. Aretacije: i radi poneverbe, 1 radi nevarne grožnje.
lj Od miiuJstr. za trg. i obrt konces. krojna šola gosp. S. Potočnika v Židovski ulici 5 je zaključila včeraj svoj jesenski tečaj, ki ga je obiskovalo 30. učencev m učenk. Krasne risbe
po prvovrstnih modelih, ki so bile razstavljene, kažejo najbolje potrebo in praktičnost kroja. Gosp. Tončka Perdanova je kot odličnjakinja izročila gospej Ivanki Potočnikovi, ki je posebno pri lahkih damskih oblekah francoskega izvora veliko pripomogla h krasnemu uspehu tečaja, krasen šopek rož. Zimski krojni tečaj se prične 25. L m. Spomladi bo imel g. Potočnik krojne tečaje po južni Srbiji.
Iz katoliškega sveta.
St. leto. V sv. letu bo proglašenih cela vrsta novih blaženih in svetnikov. Tostvarni procesi so deloma že dovršeni, deloma pa se bližajo svojemu zaključku. Dovršeni so sledeči procesi: Marceltn Jožef Champagnat, duhovnik, ustanovitelj kongregacije malih Marijinih bratov; Bartolomej dal Monte, duhovnik; Andrej Hubert Fournet, župnik v Mai-letu; p. Janez Nep. Neumann, škof v Filadel-fiji; Terezija Eustocchio Verzeri; p. Julijan Eymard, ustanovitelj kongregacije najsv. Zakramenta; s. Marija Mihaela presv. Zakramenta; s. Ivana Antida Thouret; s. Marija Magdalena Postel; s. Marija Evrfrazija Pele-tier; D. Jožef Cafasso; Anton M. Gianelli, škof v Bobbiju; Jan. Marija Vianney, župnik v Arsu.
Argentinija in sv. Stolica. Zadnji čas so v Argentiniji na delu sile, ki pripravljajo konflikt s sv. Stolico. Proračunska komisija je sicer odobrila postavko za diplomatično zastopstvo v vatikanu, toda izrazila je željo, da se to zastopstvo v bodoče opusti.
Protestantski pastor prestopil v katoliško cerkev. Na predvečer vseh svetnikov je bil v domači kapeli akademije dei Nobili sprejet v katoliško cerkev protestantski duhovnik Ar-thur Murray Dale, bivši župnik v Ladbroke in Radbourun. Par dni nato je prejel zakrament sv. birme in isti dan ga je sprejel sv. oče. Kon-vertit je bil od 1889 do 1894 kaplan anglikanskih benediktink v Mallingu (St Bride's), ki so ,1913 skupno z benediktinkami v Caldeyu prestopile v katoliško cerkev. Njegov naslednik pri benediktinkah je bil Rew. Morley Ri-chards, ki je istotako postal katoličan in je umrl kot dominikanec.
Od »Fontes Codicis Jnris Canonici«, ki jih izdaja bivši predsednik kodifikacijske komisije kardinal Gasparri, je sedaj izšel II. zvezek, ki obsega aposL konstitucije papežev od Benedikta XIV. do Pija IX.
Izkopavanja v cirkusu Maximu med Pa-latinom in Aventinom se sedaj končno začno. To so za kristjane sveta tla. namočena s krvjo neštetih mučencev.
Misijonski vestnik.
Vsem gg. duhovnikom v Ljubljani. DŠV (Družba za širjenje vere) je tisto orodje, ki nam ga sveti oče v našem misijonskem veku naroča zgrabiti, da pomagamo križu do zmage. Po želji sv. očeta naj stopijo v to misijonsko družbo vsi katoličani sveta, ki so izpolnili 121et. Zato naj se DŠV tudi po Ljubljani kar najbolj razširi, da prinese poganom luči, družbenim članom pa božjega blagoslova. Da se bo mogla DŠV razcveteti tudi po družbah, društvih in šolah v Ljubljani, zato podpisani ljubljanski župniki v zmislu pravil DŠV pooblaščamo vse gg. duhovnike v Ljubljani, da smejo DŠV kjerkoli v Ljubljani, ustanavljati in tako članom takoj naklanjati premnoge odpustke. Obenem pa tudi nujno prosimo, naj te najaktualnejše misijonske zadeve nihče ne omalovažuje, ampak zanjo stori, čim največ more! Vse potrebne tiskovine DŠV (knjižice, letake, pole, sprejemnice, položnice) naj blagovoli vsak gospod osebno vzeti v pisarni šk. ordinariata. — Vsi ljubljauski župniki.
Prosvetna zveza.
V petek zvečer se je vršil L Prosvetni večer ob precejšnji udeležbi v Ljudskem domu. Spored je bil primeren temi: Nase Primorje. Godba Mladinskega doma je pod spretno taktirko svojega kapelnika dovršno izvajala štiri točke. Izborno je deklamiral Mil. Stare, iurist, Gregorčičevo pesem: Soči. Tudi pevski zbor invalidov trpinov — je pod vodstvom profesorja Bajuka lepo zapel :;Oj Doberdob — slovenskih fantov grobe. Predavanje je bilo nekoliko predolgotrajno, dasiravno nam je gosp. predavatelj podal lepo, izčrpno sliko Našega Primorja. Želimo Prosvetni zvezi, da na tej poti kulturnega dela vztraja. Občinstvo pa naj še z večjo udeležbo pokaže zanimanje za pravo prosveto.
Cerkveni vestnik.
c. Sestanek v Križankah, ki je bil napovedan za sredo zvečer, se vrši v četrtek, dne 27. novembra ob 8 zvečer. Člani moške in mlade-niške Marijine kongregacije se vabijo, da se udeleže sestanka polnoštevihio.
Naznanila.
Nova založba, r. z. z o. z. opozarja vse člane, da jc bil na občnem zboru dne 28. febr. 1924 spremenjen člen 4. pravil Nove založbe, in sicer tako, da znaša delež ne 5 Din kot doslej, marveč se zviša na 100 Din. 1 Ker šc mnogo članov ni doplačalo poviška de- j ležnine, opozarja načelstvo: Kdor do 31. de- j cetnbra nc plača poviška, smatra odbor, da jc kot član Nove založbe odstopil.
Občni ibor »Dobrodelnosti« se vrši v sredo, dne 26. fc m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih na Poljanskem nasipu 10.
Jadranska straža priredi 12. decembra zabavni večer, na katerem bodo sodelovali razni priljubljeni komiki.
Dijaški vestnik.
d Diskusijski večer j. k. a, d. »Danica* se vrši v četrtek ob 8 zvečer v Akademskem domu. Povabljeni tudi tov. Zarjani, Borci in gg. starešina Predava g. urednik Terseglav o aktualnem vprašanju.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri rvečer.
Torek, 25. novembra: Zaprto.
Sreda, 26. novembra: Zora, dan noč. Red
F.
Četrtek, 27. novembra: šestero oseb išče avtorja. Red C.
Petek, 28. novembra: Zaprto (glavna vaja).
Sobota, 29. novembra: Zaprto (generalna vaja).
Nedelja, 30. novembra: Sumljiva oseba. Izven.
Pondeljek, 1. decembra: Veronika Dese-niska, slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika.
OPERA.
Začetek od pol S. uri zvečer. Torek, 25. novembra: Netopir. Red A. Sreda, 26. novembra: Zaprto. Četrtek, 27. novembra: Carjeva nevesta. Red D.
Petek, 2S. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 29. novembra: Jenufa. Red E. Nedelja, 30. novembra ob 3 popoldne: Netopir. Izven.
Pondeljek, 1'. decembra: Zaprto.
Poizvedovanja.
Izgubila se je v soboto zvečer volnena odeja na poti med Lukovico in Št. Ožbaltom. Najditelj se prosi, da naznani proti primerni nagradi svoj naslov na Zvezo šoferjev Slovenije.
Zgubljen zavitek. Na poti od Rakovnika do glavnega kolodvora v Ljubljani se je v petek 21. t. m. zgubil zavitek s potrebščinami za Marijino družbo. Pošten najditelj je na-prošen, da pošlje zavitek proti povrnitvi stroškov na naslov: Matej Abačič, župnik, Leše, p. Brezje.
Po svetu.
sv »Spomini« predsednika Masaryka.
Predsednik Masaryk je dokončal svoje veliko spominsko delo o dogodkih med svetovno vojno. Knjiga ima naslov »Svetovna revolucijam, Rokopis bodo začeli tiskati te dni. Delo bo izšlo istočasno tudi v nemškem, francoskem in angleškem jeziku.
sv Mussolini podkupljen. Opozicionalni časopisi poročajo, da je Mussolini pred vojsko, ko je bil izključen iz socialistične stranke in je izstopil iz uredništva socialističnega «L' Avanti-ja« in ko jo ustanovil svoj list «11 Popolo d'Italia-, dobival od Francozov po 10.000 frankov na mesec, zato da je huj-skal za vstop Italije v vojsko na strani an-tante proti Avstriji. Francoski časopisi imenujejo celo osebe, ki so takrat nosile v Milan Mussoliniju ta denar.
sv Zarjmiva pravda v Rimu. V Rimu se vrši pred sodiščem zanimiv proces. Gene-ralissimus Mussolinijeve milice poslanec Italo Balbo (pri vojakih je bil poročnik) toži dnevnik «La voce Republicana (republikanski glas). Povod tožbi je sledeči: v pro-vinciji Ferrara so fašisti ubili župnika Min-zonija, ker je bil Balbo prvak ferrareških fašistov, jo trdila *La voce republicana«, da je Balbo moralno sokriv na umoru. Zagovornik toženca predlaga med drugimi uglednimi osebmi kot priče tudi nadškofa v Ferrari in Fosli.
sv General Nathusius obsojen zaradi tatvine. Te dni jo stal pred vojnim sodiščem v Lilleu nemški general Nathusius, ki je bil obtožen, da si jo za časa nemške zasedbe v Lilleu 1. 1918. v vili industrijca Motta, v kateri je stanoval, prisvojil mnogo Mottovih premičnin: service iz porcelana, preproge, čipke, 900 steklonic vina itd. Te predmete je general poslal svoji ženi v Nemčijo. General so je zagovarjal, da je v vili nekaj stvari zakonitim potom rekvlrlral, da pa ženi nj ničesar pošiljal. Priče so izpovedale prot! njemu in sodiščo je obsodilo generala Nathu-siusa na eno leto ječe in poravnavo stroškov, — Kaj bi bilo, ako bi morali vsi visoki častniki, ki so si v zasedenih deželah prisvojili tujo lastnino, dajati odgovori Sodišča bi izgubila glavo.
sv Strožje postopanje nasproti tujcem na Angleškem. Državni tajnik za notranje stvari Sir Johnson Hickk je te dni v nekem javnem govoru napovedal, da bodo angleške oblasti poslej proti tujcem ostrejše postopale. Vsak tujec, ki prekrši kak angleški zakon ali se slaoo obnaša, se takoj izžene.
so Tipografski štrajk v BratislavL Med lastniki tiskarn in Zvezo grafičnih delavcev za Slovakijo in Podkarpatsko Rusijo so se v zadnjih tednih vršila pogajanja za novo ureditev kolektivne pogodbe. Ker ni došlo do sporazuma, je Zveza grafičnih delavcev z dnem 20. t. m. napovedala štrajk v vseh tiskarnah, ki niso hotele podpisati delavskih zahtev. V Bratislavi so podpisale .te zahteve socialnodemokratična tiskarna »Pocisk in dr.« in <-Guttenberg«. V vseh ostalih tiskarnah delavstvo štrajka in večina listov nc izhaja.
sv Komunistična propaganda v češkoslovaški armadi. V tajništvu komunistične stranke v Bratislavi je policija izvršila hišno preiskavo in nato zaprla komunističnega poslan* ca Julija Nagvja, mestnega občinskega svetnika Majorja in več drugih oseb. Oblast je dognala, da so komunisti širili svojo stvar med vojaštvom ter delili po vojašnicah letake.
sv Največja zračna ladja sveta. V, Carding-tonu na Angleškem bo dograjeno v par letih največje pristanišče za zračne ladje na svetu. Zračni velikani bodo letali od tam v-Zedinjene države in Kanado, v Egipet in Južno Afriko,' v fndijo in Avstralijo. Prav tako gradijo Angleži sedaj največjo zračno ladjo. Bo iz jekla; dosedanje so bile iz aluminija in aluminijevih zmesi. Ta ladja bo imela sedem težkih motorjev na bencin, vsak 600 konjskih sil, skupaj 4200 (Z. R. III. jih ima 4 X 500 -2000). Letela bo s poprečno hitrostjo 112 km na uro; dolžina 250 metrov, največja višina 42 (Z. R. III. 200 in 31). Teža bo znašala 155 ton, od kojih bo prišlo na bencin, vodni balast, živila, prtljago in popotnike 75 ton. To se pravi: ladja bo vzela lahko s seboj 100 potnikov. Ime ji bo R 101. Prvič se bo podala na pot v začetku leta 1927., in sicer v Indijo. Posebna ko misija bo v najkrajšem času odpotovala v Egipet in Indijo, da pripravi tam pripravna pristanišča.
Ravnatelj Andrej Zmavc, Maribor:
Grobanice , v novem vinogradništvu.
Skrbeti je' treba, da se dragocena zemlja v vinogradu kar najbolj izkorišča do zadnjega kotička. Ze v mladih nasadih zaostajajo in propadajo posamezne trte, ker smo imeli slabe sadike ali smo napravili druge napake pri sajenju; v starejših nasadih pa se pojavljajo goline (luknje), ker nekatere trte prerano hirajo in se posušijo; tudi zimska pozeba ugonobi marsikatero trto, druge spet poginejo radi poškodb z orodjem pri obdelovanju ali iz drugih vzrokov. Toda praznih prostorov v vinogradu ne smemo trpeti. V prvih letih je podsajanje uspešno, v starejših nasadih pa ni več priporočljivo; mlade trte med starimi namreč le težko uspevajo in so takorekoč udu-še, ker so posamezne raztrošene v vinogradu, jim tudi ne moremo nuditi iste pozorne nege, ki jo mlada trta baš v prvih letih najbolj rabi.
Ko še nismo poznali trsne uši, smo si pomagali v glavnem z grobanjem. Z novo trs-no kulturo je seveda drugače, vendar je umestno, da nadomeščamo propadle stare trte v starejših nasadih z grobanicanri, s čimer podaljšamo življenje iu povoljuo rodovitnost starih vinogradov na najcenejši in najzanesljivejši način. Grobanice rodijo že v prvem letu, nelepe luknje v vinogradu izginejo, nasad se kmalu izenači. Take grobanice rodijo s starimi vred celo vrsto let, preden jih trsna uš uniči, ali pa celo preživijo druge, n ,.ogrobanu trie starega nasada.
>Grobati< pomeni, vso trto s podzemeljskim (ameriškim) dolom vred in s potrebnimi lozgami položiti vodoravno v jarek, izkopan od matice (materne trte) proti praznemu mestu," na katero potegnemo kar mogoče navpič-on rozgo, drugo rozgo pa prav previdno zavijemo ali upognemo nazaj na mesto stare (materne) trte ter pustimo vsaki rozgi, ki otftane z materjo spojena, par očes na zemljo; tako dobimo, ko smo vso trto sv grob položili«, dve pomlajeni trti, ki ostaneta v živi zvezi z ameriško podlago, odnosno z vsemi starimi podzemeljskimi trsnimi deli. Čuvati je stare glavne korenine in vso druge trsne dele, da se ne zlomijo ali ranijo. V položnih legah napravlja-mo grobanice lahko na vse strani, v strmih legah pa, ako smo obrnjeni proti strmcu, le na levo ali desno stran, ker morajo priti grobani ce v vodoravno lego zaradi enakomernega pretekanja trsnih sokov na obo strani.
Grobanica se tedaj ne sme zamenjavati a 5-vlačenicoš ki jo B e i 1 6 imenuje tudi >[jre-benico« ter je v splošnem le prav kratkega življenja, kar je potrebno na tem mestu po udarjali
V vinogradu Kalvarijae vinarske iu sadjarske šole v Mariboru se izpopolnjujejo g pline vstarejših nasadih z grobanjem že 'dobrega cetrtstoletja, sistematično pa od 1, 1911, naprej z najboljšim uspehom. V seznamu groba h ic so točno označene dotične parcele, re.dt in trte, da se vsak čas lahko najdejo. Popisane grobanice v po trsni uši okužene vinogradu so letos (1924) stare 14 let in so prav lepe, deloma lepše nego stare sosedne nepo-grobane trte. Se zanimivejše pa je dejstvo, da
bo tudi podzemeljski deli dobro ohranjeni, predvsem ameriški del, ki živi, deluje in krepko pomaga prehranjevati oba žlahtua dela s svojimi močnimi glavnimi koreninami. Več se od pravilno napravljene grobanice ne more zahtevali.
Za izpopolnitev praznih mest v starih nasadih se morejo pod navedenimi pogoji priporočati grobanice, vlačenice pa le čisto izjemoma.
Če bodo skrbele zasebne ln državne trsni-ce le za prvovrstne trte cepljenke, tedaj si bomo prihranili mnogo podsajanja v prvih letih mladega nasada in mnogo grobanja v starejših vinogradih.
Leta 1922. se je bil vnel v nekaterih naših časnikih radi grobanic hud spor. Grobanice eo priporočali tudi sledeči strokovnjaki: Bellft (št. Jurij pri Celju), Skalicky (Grm pri Novem mestu), Sorjan (Vinica), N8thig (Varaždin), Blaževič (Maribor) i dr. Njih s tehtnimi razlogi podprlo mnenje je obveljalo. (Glej o tem >Kmetovalec< 1 1922., gt. 11, 12, 13, 14 in 18!)
i Dohodki monopolske oprave v avgusta
f. 1. V mesecu avgustu t. i. so znašali dohodki monopolske uprave 244,799.144 dinarjev (v avgustu 1923 221,069.071 dinarjev), medtem ko je proračun določal za ta mesec 259,550.000 dinarjev. Skupno so od 1. aprila 1924 pa do 31. avgusta 1924 dosegli monopolski dohodki 1162.2 milijona dinarjev napram 994.6 milijona ▼ istem razdobju lanskega leta.
g Likvidacija belgrajske tvrdke. -Ujedi-nfene industrije d. d.« v Belgradu nameravajo likvidirati.
g Odpis glavnice. «Beogradska fabrika mašina i gvozdenih konstrukcija d. d.« v Belgradu je radi izgub prisiljena odpisati svojo delniško glavnico 2 in pol milijona dinarjev in pristopiti vpisu nove delniške glavnice 6 milijonov dinarjev.
g Povišanje kapitala. »Split«, anon. družba za cement Portland, Split, povišuje svojo glavnico od 26 na 30 milijonov dinarjev.
g Naknadno izterjanje premalo pobrane carine. — Carinska uprava je upravičena v roku 6 mesecev naknadno pobrati premalo pobrano carino. Vendar se morejo te diference nanašati samo na iormalne pogrešite, t. j. da
besedilo postavke v deklaraciji ni bilo pravilno navedeno, odnosno, da carinski stavek pri posamezni postavki ni bil v deklaraciji ustavljen, ali pa, da so sc pri izračunavanju končnega zneska pojavile računske napake, nikakor pa ne morejo carinarnice zahtevati diferenc iz razloga nepravilne klasifikacije blaga, ker se nahaja blago, ki je bilo odnešeno iz carinarnice in za katero so bile plačane car. pristojbine v svobodnem prometu in je vsaka reklamacija glede klasifikacije i od strani stranke, kakor tudi od strani carinarnice pozneje v tem oziru izključena. V interesa vsakega trgovca je, da carinske dokumente vsakokrat sam točno pregleda ter eventuelne hibe pravočasno ugotovi, da se izogne nepri-likam, ki ma nastanejo vsled naknadne terjatve na podlagi predpisov računske kontrole.
g Avstrijska zunanja trgovina. V septembru t. I. je znašal uvoz v Avstrijo 184 milijonov zlatih kron, izvoz pa 123 milijonov. V prvih 9 mesecih t. 1. je uvozila Avstrija za 1631 (v istem razdobju lani 1246) milijonov zlatih kron, izvozila pa za 884 (783) milijonov. Uvozne skupine so bile: živina 123 (lani 89), mineralna goriva 152 (134), surovine 366 (268), fabrikati 593 (435), zlato in srebro 10 (1) milijonov, izvozne pa: živina 5 (10), živila 16 (12), mineralna goriva 1 (1.5), surovine 166 (125), fabrikati 692 (630), zlato in srebro 5 (5) milijonov zlatih kron. Podatki veljajo za 9 mesecev t. L, številke v oklepaju pa za 9 me-secev 1923.
g Ukinjenje nekaterih uvoznih carin ▼ Italiji. Z naredbo od 20. oktobra t. L so do nadaljnjega ukinjene sledeče uvozne carine: na pšenično moko, na testenine-krupica.
g Povišanje glavnice. »Riunione Adriatica di sicurta« povečuje svojo delniško glavnico od 20 na 100 milijonov lir. Nadalje se bo družba fuzijonirala z »Meridionale«, družbo za zavarovanje proti toči.
g Češkoslovaški izvoz v oktobra t 1. V mesecu oktobru t. 1. je izvozila Češkoslovaška svojih produktov za 1462 milijonov Kč napram 1428 milijonov Kč v septembru 1924. V oktobru 1923 je znašal izvoz iz Češkoslovaške samo 1015 milijonov Kč. V Jugoslavijo je Češkoslovaška izvozila v teku meseca oktobra t. 1. za 72 milijonov Kč. — Skupno je Češkoslovaška izvozila v prvih 10 mesecih t. 1. za 13.144 milijonov Kč (v istem razdobju lani za 9506
milijonov). V Jugoslavijo je znašal izvoz v 10 mesecih t. 1. 699 milijonov napram 435 milijonov v istem razdobju lani. Med državami, ki kupujejo v Češkoslovaški, stoji Jugoslavija na 5, mestu.
g Romunski proračun. Načrt proračuna za leto 1925 v Romuniji izkazuje dohodke v višini 31.750 milijonov lejev, izdatke pa v višini 28.548 milijonov lejev.
Borze.
24. nov. 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 297.5—300.5 (3.00), London 317.90-320.90 (320.50) Newyork 68.10—69.10 (68.85), Pariz 365.5—370.5 (3.63), Praga 2.07 do 2.10 (2.07), Dunaj 0.0962—0.0982 (0.0975), Curih 13.27-13.37 (13.55), ef. dolarji 68.25, pro-met jc bi! jako slab: blaga je mnogo; po borzi se položaj ni izpremenil.
Curih, Belgrad 750 (7.55), Pešta 0.006950, Berlin 1.2350 (1.23), Italija 22.45 (22.45), London 23.98 (24.075), Ncwyork 518.10 (518), Pariz 27.45 (27.47), Praga 15.65 (15.55), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.70, Sofija 3.80.
Dunaj. Devize: Belgrad 1027, Budimpešta 0, Kodanj 12.480, London 328.250, Milan 3069, Newyork 70.935, Pariz 3764, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 326.400, francoski frank 3725, lira 3035, dinar 1023, češkoslovaška krona 2117.
Praga. Devize: Lira 147.50, Zagreb 49.30, Pariz 180, London 157.175, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubi jann. 7 odst. investicijsko posojilo iz leta 1921. 65.50 (blago), 2 in pol odst. državna renta za vojno škodo 114 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—220, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 (denar), Merkan-tilna banka, Kočevje 125—125.50 (zald. 125.50), Prva hrvatska štedionica Zagreb 915 (denar), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 130—150, Združene papirnice Vevče 120 (blago), «Sp,;t*, anon. družba za cement Portland, Split 1380 do 1425, *Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom Zagreb 62 50 (blago), 4 in pol odst. kom. za-dolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 107—109, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb: 56—57, Jugoslavenska banka, Zagreb
gmi
Vsaka drobna vrstica K-in 1*50 ali vsaka besedo SO par. Najmanjši S iiln. Oglasi nad devet vrslic se računajo više. Za odgovor znamko 1
Novozidano HIŠO
fri sobe, kuhinja, shramba, klet, hlev, lep sadonosnik, vrt, njiva, travnik, prodam po zelo ugodni ceni, 10 min. od postaje. - SCHNEIDER, Devioa 8 — Slov. Bistrica.
I š S • se pobožna in dobra
DEKUCA
& mali rodbini, ki bi pazila na 2 deklici in pomagala v hiši. Oskrba lepa. Plača po pogodbi. Obrniti se je treba na Ing. Drag. STRUČIČ, Koprivnica — Hrvatsko. 7392
Usnjarija
SE PRODA brez ali z inventarjem: 2 stroja, vodna moč. - Ponudbe na upravo »Slovecna« pod Stev. 7406.
dobro izučeno v šivanju, kuhanju in v trgovini išče službe pri samostojnem gospodu, v kaki trgovini ali pri mali družini, najraje na deželi. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod Itev. 7407.
IMupovaiec
za franko vagon JESENICE, delaven in izurjen v svojem poslu, se sprejme proti proviziji. — Ponudbe na:
VORSIČA naslednik —
Maribor • Slomškov trg 16.
Cnha prazna in preprosta, tJUMCl se j5če proti nagradi. - Ponudbe upravi lista pod šilro »PRAZNA«.
V cedeljo dne 30. novembra
ob 14. uri se bo prodajalo v Šmartnem ob Savi raznovrsten INVENTAR za ZE-LJARNO, kot kadi. sodi ter dobro ohranjena MOSTNA TEHTNICA.	7381
IZJAVA.
Od vseh strani sem slišal, da me jc nekdo oblatil, da sem v konkurzu, plačila nezmožen (insolvent) itd., česar pa meni ni nič znanega. Odločno protestiram proti takim lažnjivim govoricam, ker to ni resnica, pač pa tvrdka »Sever« še obstoja, ter prosim, da se mi proti nagradi naznani dotičnega, ki jc to prvi izjavil, ker bom proti njemu sodno postopal.
IVAN SEVER
trgovina z mešanim blagom, VELENJE.
Sprejmem več dobro izurj.
TAPETNIŠKIH
POMOČNIKOV
Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na Peter Kobal, KRANJ - tvornica tapetniških izdekov.	7347
zdrava in snai>na i m ststl jsfc dcIa. Naslov v upravi lista pod št. 7-105.
101—103, Ljubljanska Kreditna banka tu 217 do 221, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 910, Reška pučka banka 113, Slavenska banka, Zagreb 85, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 830—850, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 83—85, Narodna šumska indu« strija 55, Guttman 800—810, Slavonija 75—77, Trboveljska premogokopna družba, tu 480, 7 odst. drž. inv. posojilo 65.50, vojna odškod^ nina 117—118.
Dunaj. Zivnostenska banka 810.000, Alpin« 409.500, Greinitz 143.000, Kranjska industrijska družba 880.000, Trboveljska družba 485.500, Hrvatska eskomptna banka 110.000, Leykain 230.000, Jugoslovanska banka —, Hr-vatsko-slav. dež. hip. banka 58.500, Avstrijske tvornice za dušik 210.000, Gutmann 460.000, Mundus 1,000.000, Slavcx 220.000. Slavonija 78.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske, 18 mm, I., IL,
III., fco Ljubljana 580; deske, 18 mm in 20 mm, III. vrsta, fco Ljubljana 500; hrastovi plohi, I in II. vrsta, 3.95 m, 4 m in 5.25 m dolžine, 100-75 mm, fco meja 1430; bukova drva, 1 m dolžine, napol suha, fco nakladalna postaja 5 vag. 25—26; oglje Ia, vilano, fco meja 119; (zaklj.) 25. — Žito in poljski prideU k i : Pšenica domača, fco Ljubljana 400; pšenica bačka, par. Ljubljana 440; koruza nova, fco Postojna trans., gar. 230; koruza umetno sušena, fco Podrošca trans. 282.50; oves bački, par. Ljubljana 340; laneno seme, fco Ljubljana f>85—750;otrobi, srednje debeli, fco Ljubljana 235; pšenična moka št. 2, par. Postojna trani., pol kasa 565; Ajda domača, črna, fco Ljub-; Ijana 270; ajda domača, siva, fco Ljubljana 250. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, fco Ljubljana 435; fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 530; fižol prepeličar, orig., Ico Ljubljana 495; ližol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 1 vag. 575—590; (zaklj.) 590; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 390; fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 1 vag. 490—500; (zaklj.) 500; fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 410; slive suhe, v zaboj., fco meja, 70-75 kom. 1525; slive suhe, v zaboj., fco meja, 80-85 kom. 1500.
Novi Sad: Pšenica 380—382, koruza 175 do 180, oves 280, moka bazis 570, otrobi 170. Položaj neizpremenjen.
prvovrstno, letnikov 1921, 1923 in 1924 iz haložkih in ljutomerskih vinogradov — nudi tvrdka V. BAEBLEiv in drug, posestnika vinogradov v PTUJU.	7386
Miren GOSPOD
ccl dan odsoten, išče s 1. dec. meblirano SOBO s pcč,'o, če mogoče separaten vhod. - Cenj. ponudbe pod »I. Š.« upravi lista. 7403
GOSPODIČNA
se sprejme na stanovanje. -Poizve se Hrenova ulica 6/1.
■■«>!!£< en
Poravnate naročninof
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja r kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da |e temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa ludi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo naSega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škede.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	30
»S to strežnico pač, kraljica. Morda nisi slišala vse njene zgodovine. Tisto leto pred tvojim rojstvom je Meritra prišla z Abijem po Nilu navzgor. Tedaj je bila še čisto mlada in zelo lepa: ena izmed Abije-vih žena. Pravijo, da jo je princ udaril zaradi neke pogreške in ona, prebrisana ženska, je sklenila, da se bo nad njim maščevala. Kmalu je dobila priložnost, zakaj slišala je, kako je Abi razlagal zvezdoznan-cu Kakuju, tistemu, s katerim si jo videla govoriti nocoj, svoj načrt, kako bi faraona umoril in samega sebe oklical za kralja, načrt, ki ga Kaku ni odobraval. Ko je imela to skrivnost, je drzna ženska nenadoma zbežala z Abijeve ladje in je še isto noč faraona o V3em obvestila. Toda on je Abiju odpustil in ga poslal s častjo domov, dasi bi ga bil moral za izdajstvo obsoditi na smrt. Meritra pa je ostala na dvoru in od tega časa je faraon, ki ji je zaupal in se dal ujeti od njene duhovitosti in lepote, pošiljal ponjo, kadar je hotel dobiti novic iz Memfide, kjer so je Meritra rodila; zdelo se je, da vedno vse ve, celo najbolj skrivne stvari, ki so se dogajale v tem mestu. In njena poročila so se mnogokrat izkazala kot resnična.*;
>Temu so nI čuditi, dojilja, ker jih je gotovo dobivala od Kakuja, Abijevega zve-zdoznanca in čarovnika.c
>Ne, kraljica, temu se ni čuditi, zlasti ker je plačevala skrivnost s skrivnostjo. Prepričana sem, da jo faraon, ko sem ga posvarila, vendar poslal po Meritro, ki se je vsemu temu zaničijivo smejala in pravila, da je njegov brat Abi že zdavnaj pokopal vse želje, ker je zadovoljen s svojim
odličnim položajem in s svojo oblastjo, ki jo bo. eden njegovih sinov podedoval za njim. Pravila mu je tudi, da so čete zbrane zgolj v večjo čast vajinih veličanstev, ki nista imela nikoli bolj vdanih in bolj ljubečih podložnikov, nego je princ Abi, ki da ga sama upravičeno sovraži, kakor upravičeno ljubi faraona in njegovo hišo. Če bi se bilo bati nevarnosti, je vprašala, ali bi se sama upala stopiti v Abijevo bližino, v bližino moža, ki ga je nekoč izdala, ker je njeno srce čisto in iskreno in ker je zvesta svojemu kralju. Tako ji je faraon verjel in jaz sem se uklonila faraonovim poveljem, ker sem vedela, da bi se drugače ujezil in me morda ločil od tebe, ljubljene kraljice in rejenke, kar bi bila sedaj, ko je Rames odšel, moja smrt. In vendar se bojim, da nisem storila prav.«
>Da, tudi jaz se bojim, da nisi storila prav, Asti, toda vse odpuščamo tistim, ki grešijo iz ljubezni,« je odgovorila Tua prijazno in jo poljubila. >0 moj oče, faraon! Kateri bog te je ustvaril tako slabotnega, da se more zli duh v ženski podobi igrati s krmilom tvoje politike! Sedaj pojdi, Asti, ker moram spati in poklicati Amena, da pomore svoji hčeri. Zanka je močna in dobro spletena, toda Ameri mi bo morda v sanjah pokazal, kako naj jo raztrgam.«
Ko se je slavnost tisto noč končala, se Meritra, faraonova ljubljena strežnica, ni vrnila z Ostalim spremstvom v tempelj, kjer je stanovala. Ko so se vračali iz dvorane, je zašepetala nekaj besed glavnemu točaju v uho, ki je vedel, da ji je faraon dovolil prihajati in odhajati, kakor želi, in je odgovoril, da ji bodo vrata odprta.
Meritra si je zagrnila glavo s temnim plaščem, se splazila za neki kip v sprednji dvorani in čakala, dokler se ni kmalu nato pojavila visoka postava, tudi ogmjena s temnim plaščem, in ji pomignila. Šla je za
njo skozi razne prehode in navzgor po ozkih stopnicah, ki so se zdele neskončne, dokler ni postava slednjič odklenila težkih vrat, ki jih je, ko sta vstopila, zopet zaklenila.
Tedaj se je Meritra znašla v zelo bogato opremljeni sobi, ki je bila razsvetljena z visečimi svetilkam in ki je očividno služila za stanovanje človeku, opazujočemu zvezde in ukvarjajočemu se s čarovnijo; vsepovsod na okrog so namreč stale čudne kovinaste priprave in zavoji iz papirja, pokriti s skrivnostnimi znamenji, nad mizo pa je visela sijajna vedeževavna krogla iz kristala. Meritra je sedla na stol in odložila svoj temni plašč.
»Da po pravici povem, prijatelj Kaku,« je rekla brž ko je prišla do sape, »prav blizu bogov prebivaš.«
»Da, draga Meritra,; je odgovoril in se suho zakihital, »moja hiša je nekako sredi poti do neba. Tu čepim v samoti in opazujem ter si zapisujem, kar se dogaja tam gori,« jc pokazal na nebo, ter na drobno prodajam svoja poročila, kar jih šmatram za primerna Zemljanom tam spodaj.«
»Pa za denar seveda, Kaku?«
:: Gotovo, za denar, in pristaviti moram, za dober denar. Nihče ne ceni posebno učenjaka, ki zahteva majhno nagrado. Uredila si torej tako, da si mogla priti semkaj, in vesel sem, da te po tolikih letih zopet vidim, skoraj prav tako mlado in lepo kakor nekoč. Povej mi skrivnost svo: je večne mladosti, draga Meritra.«
Meritra, ki je bila ničenuirna, se je nasmehnila tej laskavi uljudnosti, dasi je bila v resnici dobro ohranjena, zakaj bila je v letih, ko so Egipčanke večinoma stare, še vedno sveža in čedna.
>Izborna vest,« je odgovorila, >dobrr tek in krepostno, mirno življenje, ki je
usoda gospe na faraonovem dvoru — tO je moja skrivnost, Kaku. Bojim se, da predolgo bediš in da si zato osivel in se izsušil kakor mumija — čeprav si še vedno dovolj postaven v svojem dolgem oblačilu,« je pristavila, da mu malo osladi požirak.
»Moj poklic je tak,« je odgovoril, toda obraz se mu je spačil, zakaj tudi on je bil ničemuren. »Moj poklic je kriv, ki delam za blagor drugih, in slaba prebava pa prepih v tem prokletem stolpu, kjer zijam v zvezde; od tega me trga po kosteh. Obe bolezni me tarela in moram vzeti zdravil,« je rekel in nalil dva kozarca ter enega izročil Meritri. »Pij, takega vina ne boš našla v Thebah.«
»Prav dobro je,« je rekla Meritra, ko je izpila, »toda težko. Če ga mnogo popijem, bo, mislim, tudi mene začelo ,trgati po kosteh'. Pa povej mi, stari prijatelj, ali sem tukaj varna? Ne, ne pred faraonom, on mi zaupa in dovoljuje, da grem po njegovih opravkih, kamor hočem, — marveč pred njegovim kraljevskim bratom. Nekoč je imel dober spomin, in kolikor sem mogla videti, menim, da se njegov značaj ni poboljšal. Morda se spominjaš nekdanje zaušnice in kako sem mu jo vrnila.«
»Nikoli ni zvedel, da si bila ti, Meril™. Tako na moč domišljav je, da je menil, da si mu ušla, ker te je pregnal iz svoje kraljevske navzočnosti in te dal —• meni.«
»O, tako je mislil, ali res? Kako domišljav bedak!«
»Prav grdo si mi zagodla, Meritra,« je nadaljeval Kaku užaljen, ki ga je nekdanja zguba, ko se mu je obilno vino začelo pretakati po žilah, zopet zabolela. »Dobro veš, kako sem te vedno ljubil, in resnično, ljubim tr> šo sedaj,« jo pristavil in jo je občudovajo motril.
auw Bi 52 E3 ■	■■■■■■■■■■■■■
Mcva advokatska kancelarija.
Gg. Ljub. Radovanovič, sekretar Državnog Saveta u ostavci, Vladimir Sr. Simič, b. sudija, advokat, i Djordje J. Terzič, b. sekretar Državnog Saveta,
otvorili su u Beogradu zajedničku ADVOKATSKU KANCELARIJU "»C
a Karadžičevoj ulici broi 8. — Tel. broj 38—59.
Kancelarija se preporučuje naročito za sporove kod upravnih sudova i Državnog Saveta. 7379
DIBlB^MSIiaBBBI
Galun
(KALIJEV) prvovrstna kvaliteta (kemično čist, popolnoma brez železa), v kristalih in moki, izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni
Prodam motor
fabrikat Langen & Wolf, 8 PS, in DINAMO za 60 žar-nic, v dobrem stanju in ie v teku. Naslov M. BANKO, Rečica, Sav. dolina. 7373
Garantirano dobro ohranjen
Diesel - motor
20—25 PS 1SCEM. - Naslov M. BANKO, Rečica, Savin-ska dolina._7372
POZOR!
Plačam bolje kakor vsakdo drugi za stare OBLEKE, ČEVLJE in POHIŠTVO. -Dopisnica zadostuje, pridem tudi na dom. DRAME Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.	7360
trboveljski
premog n. Pefrit
Ljubljana
Gosposvetska cesta 8 Telelon 343
Kemična tov. Moste pri Ljubljani. ! mladenič
Zahtevajte oferte in vzorce! — Dobavljamo promptno Tel. 351.	vsako količino!	Tel. 351.
s Štiriletno trg. prakso želi v svrho izpopolnitve službe v mešani trgovini. Na željo položi 20.000 Din kavcije ali pristopi kot tihi družabnik. ,	_
cenj ponudbe pod «i. ja. i g vaida, čakovec
NUAR« 7307 na upravništvo ' " MJMU) uunw,w
Landauer
zaprta kočija, v dobrem stanju, se poceni proda. - Ponudbe na poštni predal it. 8 ▼ Ptujn.	7385
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji pnh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
Tri dijake
se sprejme na brano in stan. Separirana soba. — Rimska cesta 10, II. nadstr. 7407
200 — 300 vagonov
bukovih DRV
cepanic
povsem zdravih, suhih, sečnje 23/24, od 13 cm cepilne ploskve naprej, 1 m dolgih, kupimo franko vagon JESENICE proti bančnemu akreditivu. — Brzoponudbe na
VORSIČA naslednik,
Maribor • Slomškov trg 16.
Damski klobuki
| nakiteri, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 2C0 I do 300 D'n, velour svileni po I 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
I modislka — Stari trg.
T
Prijatelje in znance z žalostjo obveščam, da je dne 23. novembra ob 10 zvečer, previden s sv. zakramenti, umrl častiti gospod
Jernei Zsipanec
župnik v Goricah.
Pogreb bo v sredo, dne 26. novembra ob 9. uri v Goričah. Dragega pokojnika priporočam v prijazen spomin in molitev.
V K r r> n j ti , dne 24. novembra 1924.
ANTON KOBLAR,
dekan.
Najboljša reklama so inserati v „S!ovencu"
URADNIŠTVO VZAJEMNE POSOJILNICE V LJUBLJANI
naznanja, da je Vsemogočni poklical pred svoj prestol njihovega ljubljenega tovariša, gospoda
ALBINA DEBEVEC
blagajnika
v nedeljo, dne 23. novembra 1924 po dolgotrajni mučni bolezni, prevl-denega s sv. zakramenti.
Pogreb rajnkega bo v torek, dne 25. novembra 1924 ob 2 popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Uradništvo »VZAJEMNE POSOJILNICE«.
angleški premog
(7800 kalorij) in
prima koks (en gros)
Dvakrat izdatnejši od domačega premoga. — Po najniijih cenah takoj dobavljiv. — Naročila in pojasnila
Ibo. A. Šiehl. Llubliona, Dunajska c. f a.
M e'cKtromotarlev
najboljši fabrikat s 40% popusta I — Ves električni materijal globoko pod dnevnimi cenami
ElekirocoiniisDy Llnbllana,
Sv. Petra cesta 25.
UITMUUiaa
Zahvala
Vsem našim ljubim prijateljem in znancem izražamo najtoplejšo zahvalo za mnoge dokaze sočutja in sožalja povodom smrti našega dragega soproga in očeta, gospoda
Antona Luckmanna.
Vkljub temu, da se tukaj ni izdalo posebnih obvestil, so bili tako udeležba pri pogrebu kakor drugi izrazi sočutja tako mnogoštevilni, da nismo v stanu, vsakemu posebej se zahvaliti, marveč prosimo, da se blagovoli sprejeti našo zahvalo tem potom.
Ljubljana, dne 24. novembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.

Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-
ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAOLI-ARI 44, ROMA. 6379
20 vagonov popolnoma in 80 vagonov malo suhih
BUKOVIH DRV
ter 100 m3 lepih, javorjevih HLODOV prodam. Cenjene ponudbe pod »100 vagonov« Stev. 7326 na upravništvo.
i ali 2 konja
vzamem čez zimo na delo
Broti prav dobri oskrbi. — 'opisi na upravo pod šiiro »KONJA. št. 7331.
Vzajemna posojilnica v Ljubljani naznanja, da je njen dolgoletni, zvesti uradnik, gospod
Hlbin Debevec
blagajnik
preminul v nedeljo, dne 23. novembra 1924 po dolgotrajni in mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v torek, 25. novembra ob 2 popoldne iz deželne bolnišnice k sv. Križu.
ODGOJITELJICO
popolno zanesljiva oseba, kt jc že delovala v tej lastnosti in ima letna spričevala, iščem za takojšnji nastop k moji 4Ys letni hčerki. Prijazne ponudbe z navedbo vsega znanja in s sliko, prosim na naslov: Andjela S. WEISS, Osi-jek I., Gunduličeva ulica 3.
KUPCI
nepremičnin!
Zahtevajte v vsakem javnem lokalu REKLAMNI LIST
»POSEST«
v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih in gostilniških hiš ter posestev, kmetskih in graščinskih posestev, mlinov, žag, stavbišč itd. — Na željo Vam dostavlja list brezplačno REALITETNA PISARNA
»POSEST«
d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 24.
V molitev in pobožen spomin vsem sorodnikom, prijateljem in znancem priporočamo
svojo ljubljeno mater
,JM	rej. _
possslnico na Jamniku pri Selcih
katero je po dolgotrajni bolezni neskončno modri Bog poklical k Sebi 23. novembra t. 1.
Pogreb ljube matere bo v torek, 25. novembra v Selcih s sv. mašo.
Jamnik - Selca, dne 23. novembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
citajte in širite »Slovenec«!
Ur^-^KaamUBSSKBftSBttSKCSCaBttBEBBBBBUBa

Neizprosna usoda jc iztrgala iz naše srede preljubega soproga ozir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Albina, Debevca
blagajnika »Vzajemne posojilnice«
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 25, novembra ob 14. uri iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. novembra 1924.
ROZA DEBEVC roj. CZIŽEK, soproga. - ROZA, BORIS, MARIJA, VERA, otroci.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno-Ijubljcna, draga in predobra mamica
danes, dne 24. novembra 1924 ob 2. uri zjutraj preminula. Zemeljski ostanki predrage pokoj-nice sc prepeljejo v torek, dne 25. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška, Knezova ulica 220, na pokopališče k Sv. Križu,
Blag ji spomin!
Rodbina Sehenik.

tBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBRBBHBnBBBBBBBBBBB'
Agitirajte za naše časopise!
OIBBBBBflBBBBBBBBBBBSSBBBBaBBBBBBSSBaBBBB
J*
».m zavod za trgovino in in
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)