Leto VI., štev. 178
Ljubljana, nedelja 2. avgusta 1925
Poštnina pctvtalhaua.	Cena 3 Din
ga Uhaja ob 4. ijntu]. rsa
Stane mesečno Dm »5—; ca Inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. jt. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. s/L — Telefon št. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54. — Telefon št. 36.
InseratnI oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. iZ>
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. x. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: LJubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.184 Wicn'Nr. 105.241.
«
Ljubljana, 1. avgusta.
Tiskovna svoboda je ena najvažnejših političnih svoboščin, odkar se svoboda sploh smatra kot bistveni pogcr modernega državnega življenja. V Jugoslaviji je tiskovna svoboda danes v resni opasnosti.
Po nekaterih poizkusih se je pred približno Pol leta predložil Narodni skupščini predlog zakona o tisku. Odšel je tiskovnopravno sekcijo zakonodajnega odbora in bil usvojen končno v obliki. kakršna je v tisku izšla baš v času. ko ie vlada PP stopila v krizo. V isti dobi se je vršila tretja raznrava od Člena do člena. Dokler so bili samostoj.ii demokrati v vladi, so z vnemo poskušali doseči nekatere bistvene korekture rojekta zlasti v onem delu. ki vsebuje cvalifikacijo tiskovnih deliktov in pa kazni. Zal je takratna opozicija te poskuse sproti spodbijala, ker je nastopala tako neresno in zagrizeno ter tako brez zbire napadala tudi upravičene in dobre določbe projekta — da je s svojim neresnim, demagoškim obnašanjem samo napeljavah vodo na mlin oni struji v vladi, ki je bila za čim ostrejše do-očbe. Če kedaj, se je pri tiskovnem za-conu pokazalo, koliko stvarne škode ahko povzroči opozicija, ki hoče le podirati. mesto da bi bila pozitivna, konstruktivna. Ekstremisti so si po vsem svetu enači. Kakor so radičevci proglašali popre-e projekt tiskovnega zakona za naravnost hudičevo delo, tako so se, čim so vstopili v vlado, izkazali tudi tu kot prave reakcijonarje. Poskus, da se z od-goditvijo razprave dobi na času za pameten kompromis v nekaterih najbolj spornih točkah, se je razbil ob njihovem odporu, sprem in jevalni predlogi, ki so bili od obeh strani že napol usvojeni. so propadli vsled radičevske upornosti. In ne le to. Vlada RR je v zadnjem trenutku prišla z amandmani, ki Domenijo še izdatno oslabšanje prvotnega projekta in če smo pravilno oodu-čeni (nimamo razloga, da dvomimo o točnosti naših informacij) je tudi to pripisovati vplivu hrvatskih ministrov v vladi.
Mi smo vedno neizpremenjeno zastopali stališče, ki je naše slej ko prej. Se vedno velja beseda revolucijonarne deklaracije iz 1. 1793., ki daje vsakomur popolno svobodo in pravico, svoje misli objaviti in širiti potom tiska, samo da odgovarja v smislu zakona za vsako o rab o svobode. V prošlih sedmih etih našega državnega življenja smo ideli in kar je glavno, sta naš narod, naša država na svojo neizmerno škodo morala spoznati, koliko zla donaša zloraba tiskovne svobode, ki se v naših neurejenih prilikah pretvorila v pravo tiskovno anarhijo. Nebrzdana. zlohotna, hujskajoča, brezvestna beseda, razširjena potom tiska med ljudstvom, je eden glavnih krivcev, da smo danes še tako daleč od konsolidacije in pomirjenia. Tu je bilo treba postaviti granice in vsemi treznimi narodnimi ljudmi smo odobravali, da si je novj tiskovni zakon Postavil to nalogo. Ravno tako ie pravilno. da se končno poskrbi tudi za večjo zaščito osebne časti. Nismo pa ikakor prikrivali, da se ne strinjamo z novo uvedbo kavcije, prikrite v določbi o jamstvu celega listovega inventarja za kazni, stroške in odškodnino, nikdar nismo mogli razumeti unikum določbe o petdnevnem roku za dokaz resnice, ki sedaj prakticirano zavlačevale tiskovnih pravd tira v drugi eks-rem onemogočenja vsakega resnega sodnega razčiščenja. Materijo popravka smo želeli videti preurejeno v modernejšem duhu. z dokazom resnice, da ne bo mogoče šikaniranje tiska. Povsem absurdne so eksorbitantno visoke brni. često zaporne in denarne kumulativno. kakršne predvideva gl. VIII. načrta in prav tako je naravnost nemočno nesistemno in reakcijonarno, kar dofoča gl. IX. o novem tiskovnem procesu.
Docela pa smatramo za direktno zlora bo prava nadzorstva nad tiskovno svobodo. kar se ie dogod!lo dar.es. Z novim čl. 74. je rokooana imuniteta parlamentarne krit;ke in z določbo, ki natovar.ia novinam odgovornost za besede poslancev. je odvzet Narodni skupščini zna-Čai narodne reprezentance, katere bistveno obiležje tvori popolna javnost njenih razprav. Vsaka ostra beseda, saka interpelacija bo v bodoče lahko Postavljena pod poiem »žalitve* ali •kletve* in uredr:':i bodo odgovorni za elo noshncev! Za vsak očitek na adre-so vlade preide dokaz resnice z anket parlamentarnih odborov v uredniške sobe.
Razumemo, da se je v najostrejšem odnoru proti tej nakani našla vsa opo-cija k enotnemu nastopu in da je z ebndnsom od nadal.inih razprav odklo-la vsako odgovornost za določbo, ki nas sramoti pred celo Evropo. Njena odločna gesta je ipak učinkovala vsaj v oliko, da je bilo sklepanje o novem *letu 74. odgodeno do pondeljka. Ne
Eksodus opozicije Iv zakonodajnega odbora
Radi novega poslabšanja tiskovnega zakons. — Imuniteta parlamentarnih razprav ukinjena. - Končna odločiev v pondeljek.
Beograd, 1. avgusta, p. Središče političnih dogodkov današniega dne je bila zelo ostra in razburljiva debata o tiskovnem zakonu v plenumu zakonodajnega odbora, ki je zboroval dopoldne in popoldne. Vlada je sporočila, da bo razpravljal odbor in četudi celo noč, ako bo opozicija obstruirala. Zakon da mora biti do jutri brezpogojno završrn. Istočasno je predložila vlada amatid-man, ki pomenia še znatno poslabšanje celega projekta. Čl. 74. načrta je bil svoječasno sprejet v pododboru v sledeči stilizaciji: «Popolno ali skrajšano, toda istinito poročanje o javnih razpravah Narodne skupščine, oblastnih skupščin in skupščin ostalih samoupravnih teles in njihovih odborov, kakor tudi o razpravah sodišč in z zakonom osno-vanih javnih korporacij ne vsebuje kaz-njivega dejanja.* Popolnoma nepričakovano, kakor se zatrjuje, na pritisk HSS, pa je vlada naenkrat usvojila čl. 24. hrvatskega tiskovnega zakona ter je predložila sledečo novo stilizacijo čl. 74. «Popolno ali skrajšano toda istinito objavljanje razprav Narodne skupščine... ne obsega kazniivega dejanja, v kolikor ne obsega žalitve vladarja in kraljevskega doma. neposredno ali posredno pozivanje državljanov, da šiloma spremenijo ustavo aH ako u obče ne obsega žalitve ali klevete.»
Ta predlog je vzbudil v opoziciji velikansko nezadovolistvo. Vsi opozi-cijonalni govorniki so ostro kritizirali določbo, katere svrha je očividno onemogočiti celo točno poročanie o razpravah parlamenta. Po tej stilizaciii ie namreč zabranjeno listom, da poročajo, ako poslanec očita vladi ali poedincem nečedna deian.ia in sploh ako ostro kritizira, kajti končno se more vsaka ostrejša beseda smatrati za «žalitev». odnosno «kleveto». Listi ne bodo mosli ničesar poročati, ako bi se na dan interpelacij razpravljalo o kakršnikoli aferi, ker bi odgovornost in s tem dokaz resnice prešla na nje! Onoziciia ie eno-dušno zahtevala, da vlada svo.i predlog umakne. Na njeno zahtevo je bi! odrejen kratek odmor, tekom katerega se je vršila v demokratskem klubu konferenca celokupne opozicije. Prisostvovala sta ji tudi člana SDS Juraj Demetrovič in dr. Tadič. Sklenjeno je bilo. da poda g. dr. Kumanudi v imenu celokup-
ne opozicije izjavo, da se opozicija razprave ne ude'eži več, ako vlada ne
umakne svojega predloga.
Po zopetni otvoritvi seje je poda! poslanec dr. Kumanudi sledečo izjavo v imenu celokupne opozicije:
V teka debate o tiskovnem zakona le vlada oč^la na"Sol.i motivirane In upravičene predloge opozicije. Ne samo to, vne. sia ie še celo nove reakcljonaniejše dra-konske odredbe v načrt tiskovnega zakona. Nenadoma in v zadnjem trenotku je prišla vlada pred zakonodajni odbor z novim členom 74. četudi je bil ta člen v sekciji že soglasno sprejet. S tem novim členom 74. je vlada na absolutističen način odvzela skupščini značaj, ki ga ona ima kot predstavniško telo, ki se izraža v tem, da mora biti narod točno obveščen o (jslu svojih poslancev In voditi kontrolo nad njihovim delovanjem. Z novim čl. 74 je parlament stavljen pod cenzuro In pretvorjen v tajno ustanovo. Parlamentarni režim, katerega glavno obeležje je široka in polna javnost, je tako Izveden na nivo nekega organ,-) brez političnega značaia in polnega vpliva na gradnjo državnega in narodnega življenja. Tak napad r.a parlamentarizem zna-či brutalno gaženje svobodne misli ln postavlja našo državo v vrsto zaostalih neciviliziranih držav. Smatramo za svojo dolžnost, da v izdelovanju takega zakona ne sodelujemo več. Razume se poscbl, da dr. Zanič in jaz ne moreva po takem postopanju od strani vlade spreleti misije, dodeljene nama od zakonodajnega odbora, da sodelujeva v končnf stilizaciji določb tega zakonskega načrta. Ko je dr. Kumanudi prečital to izjavo, je opozicija zapustila dvorano. Izjava je zlasti na radikale napravila velik vtis in mnogi so zavračali vso krivdo na — radičevce.
Za tem se je vršila kratka konferenca ministra dr. Srškiča. predsednika Narodne skupščine Trifkoviča. predsednika radikalskega kluba Zivkoviča in poročevalca večine Velje Popoviča. Na konferenci so razpravljali o položaju, ki je nastal po cksodus.i: onoziciie in ie bilo sklenjeno, da se čl. 74. odloži za pondeljek. Nato se je nadaljevala seja zakonodajnega odbora do pol 21. Razen treh. štirih členov, je bil sprejet ves načrt. Preostalo pride na vrsto na pon-deljkovi seji.
Ostra razorava o tiskovnem zakonu
Včeraj je zakonodajni odbor ves dan nadaljeval razpravo o tiskovnem zakonu. — Vsi členi r~zen treh sprejeti. — Tehtna
kritika nosi. De^e'rcviča.
Beograd, 1. avgusta, r. Na dopoldanski seji zakonodajnega odbora je pri razpravi o osmem poglaviu tiskovnega zakona posl. Demetrovič (SDS) kritiziral nejasno stilizacijo čl. 54. Naglašal je žalostni pojav, da je dobilo pri nas obrekovanje toliko razmaha in da v tem pogledu s podloženim zakonom nismo prišli na boljše. Treba je upoštevati naš temperament, ki je zelo razburljiv ter čustvovanje naroda. Koga opsovati, 00-menja pri nas isto, kakor reči «dober dan*. Pred vsem je treba izobraziti narod, ki še ni dovolj visoko kultiviran. Zato je potrebno več širokogrudnosti. V odstavku, ki govori o žalitvi tujih vladarjev, se ne sme iti predaleč. Z ozi-rom na razvoj naroda je treba, da zahtevamo. nai se v zakonu določene kazni sporazumno znižajo, oziroma, da se znižajo vsaj minimalne postavke. Posl. Dcmetroviču in ostalim govornikom opo zicije je odgovarjal poročevalec večine Velja Popovič, nakar je v istem smislu govoril tudi minister za izenačenje zakonov dr. Srskič. Pri glasovanju je bil sprejet ves 2. oddelek VIII. poglavja. Dopoldanska seja je bila zaključena ob 12. uri.
POPOLDANSKA SEJA.
Popoldanska seja zakonodajnega odbora se je pričela ob I5*. Razprava se je vršila o 3. oddelku VUI. noglavia. ki vsebuje čisto tiskovne delikte. Med drugimi govorniki je posl. Demetrovič grajal nejasno, odnosno preostro stilizacijo čl. 68. in 69. Na to se ie obširno bavil z novo formulacijo čl. 74.. ki jo ie predložila vlada. Pričakovali smo od radičevcev in radikalov, da ne bodo izigravali parlamentarizma, ker ni vobče parlamentarizma brez Javnosti. Demokracija počiva na javnosti in le na podlagi tega moremo dobiti pravo nar-lamentarno življenje. Ako se uzakoni stilizaci.ie vlade, bi novinarji iz razprav parlamenta sploh ne moeli ničesar poročati ali pa bi bili prisiljeni dajati lažniva poročila. Zloraba parlamentarizma se ne bo pregrešila potom novin.
vemo, če bo vlada do takrat spremenila svoje stališče. Odkar sodelujejo zastopniki »seljaške demokracije* in d>>-včerajšnji revolucijonarci in republikanci. se vedno globokejŠe pogrezamo
v reakcijo.
treba je marveč, da se nivo skupščine dvigne, da se kvaliteta poslancev dvigne. V našem parlamentu ni bilo nikoli žalitev vladarja. Imamo avtoriteto predsednika, in vse Narodne skupščine, da se kaj takega prepreči. Nikier v svetu nimamo tako reakcionarne določbe. Ne morem razumeti, da se v novem političnem položaju, ki vendar nosi značaj sporazuma, vidi neka opasnost, da bi moglo priti do tega. da bi se v Narodni skupščini žalil vladar, ali da bi se v tej eri sporazuma pozivalo na nemire. Kakšen bo vtis v inozemstvu, ko izvedo. da smo država teme, v kateri seje parlamentarne razprave ne smejo nu-blicirati? Vladin predlog znači neeacijo parlamentarizma. Ako ga uzakonite, ste ubili parlament, kar mora roditi težke posledice. Govornik prosi zakonodajni odbor, da odkloni predlagano stilizacijo.
V istem smislu govori poslanec doktor Hohnjec, ki zahteva pet minut odmora. da se opozicija pogovori. Po konferenci se je opozicija vrnila v dvorano. nakar j e posl. Kumanudi prečital izjavo, da opozicija ne more več sodelovati. Nato so vsi poslanci opozicije zapustili dvorano. Vladna večina je nadaljevala razpravo. Sprejeti so bili čl. 66. do 73. Čl. 74. ie bil odložen na pondeljek.
Sledila je razorava o devetem poglavju. ki govori o postnpanju. Sprejeti so bili členi 75. do 93 a. Nato pa še deseto poglavje, člena 94. in 95. Zadnji člen se glasi: Minister za izenačenje zakonov se pooblašča, da skupno z ministrom socijalne politike predpiše uredbo z zakonsko veliavo. ki ureia odnose med novinarii in delodajalci. Za tem je bil sprejet člen 96.. ki se glasi: S tem zakonom se ukiniaio vsi posebni materi-ialni in procesualni zakoni in predpisi o tisku, ki obstoie v poedinih pokrajinah kraljevine SMS.
Tiskovni zakon je torej v zakonodajnem odboru izglasovan razen treh rezerviranih členov. Ker sta poslanca dr. Kumanudi in Zanič izjavila, da ne moreta sodelovati pri stilizaciji zakona sta bila mesto njiju določena dr. Vaša Jovanovič in dr. Lončarevid.
Seja zakonodajnega odbora je bila zaključena ob pol 21. O rezerviranih členih se bo glasovalo v pondeljek ob pol 9. dopoldne. Zakon pride v torek pred plenum Narodne skupščine.
Nasprotstva med obema RR
Radičevci zahtevajo v svoji «interesni sferi» splošno preganjanje nacijonalnega uredništva. — Radikali se zoperstavljajo. — Vprašanje velikih županov še nerešeno, vprašanje drž. podtaj-
nikov odgodeno.
Beograd, 1. avgusta, p. Od 11. do 14. se je
vršila seja ministrskega sveta. Po izjavi nekega ministra je došlo na tej seji do resnih nasprotstev med radičevci in radikali. Radičevci vztrajajo na tem, da se vsi državni uradniki na teritoriju njihovih domen zamenjajo in da pridejo na njihova mesta ;adi-čevci. Radikali niso mogli pristati na to zahtevo in odstaviti nebroj korektnih in zaslužnih državnih uslužbencev. Spor je ostal nerešen. O vprašanju državn:h pedtajnikov se ni razpravljalo. O stvari se bo reševado šele po končanih skupščinskih sejah. Zanimivo je, da tudi nocojšnje radikalsko »Vreme* priznava velike težkoče, ki obstojajo v vladi radi problema velikih župar.ov, glede katerih stavijo radičevci nemogoče zahteve. Za tem je razpravljala vlada o delo-
Pred važnimi dogodki v Bolgariji
Kralj Boris zahteva baje odstop Caikova in soremembo reži« ma. — Novo vlado naj stvorijo ze~nljedelci. — Referat dr, Ninčiča kralju Aleksandru.
(Glej tudi članek »Pred odstopom Cankova* na 7. strani.)
vanju narodne skupščine in je bila sklenjena nova stilizaciia člana 74. o kateri sporočamo na drugem mestu. Končno je bil še odobren večji kredit za lovsko razstavo v Zagrebu, ketere se udeleži tudi Niog. Ve!, kralj Aleksander s kraljevo družino.
Beograd, 1. avgusta, p. Danes Je imel Davidovičev poslanski klub zaupno konferenco, ki so ji prisostvovali tudi člani glavnega odbora stranke. Razpravljali so o političnem položaju stranke, v zvezi z strankinim programom in vprašanjem strankinega lista. Sklenjeno je bilo, da se pošlje vo-lilcem proglas, za katerega redigiranje so bili izvoljeni Voja Marinkovič, dr. Kumanudi, Angjelinovič, Grol, Šumenkovič in Živ-kovič.
Beograd, 1. avgusta, r. Po poročilih iz Sofije se je pojavilo med zemljedelci živahno gibanje, ki je v zvezi s kronskim svetom opozicijonalnih strank pri kralju Borisu, vendar se misli, da ne pride do jeseni do nobenih odločilnih dogodkov.
V zadn;em času je prišlo skoraj dnevno do spopadov med zemliedelci in komunisti ter med vladnimi četami. Nasprotniki Can-kovega režima so prepričani, da je prevrat neizogiben in da mora priti do spremembe. Oblasti, ki strogo izpolnjujejo režimske ukaze, slutijo, da se pripravlja obračun, zato pregan;ajo pristaše zemljedelske stranke hi vprizarjajo še vedno maščevalne napade radi atentata v sofijski katedrali. Istočasno pa se trudi vlada, da bi Evropa ne izvedela o krvavi politiki sedanjega režima.
Beograd, 1. avgusta, r. Z ozirom na zadnje dogodke v Bolgariji odpotuje zunanji minister dr. Ninčič prihodnji teden na Bled, da poroča kralju o naših odnošajih z Bolgarijo.
Beograd, 1. avg. r. Vlada je poslala našemu poslaniku v Sofiji Milanu Rakicu brzojavni ukaz, da more pričeti z vidiran.em bolgarskih potnih listov, ker je bolgarska
vlada ugodila vsem zahtevam glede zadoščenja in odškodnine za umor naSega državljana Rcdžeroviča.
SPOPAD OB NAŠI MEJI. Beograd, 1. avg. r. Na železniški posta)! Dragoman je prišlo do boja med bolgarsko obmejno stračo in revolucijanamimi tolpami pod vodstvom treh bratov Tumangolov, na katerih glave je razpisanih po 200.000 levov. Tolpe so hotele prekoračiti jugoslovensko mejo, kjer so jih preseratili bolgarski obmejni stražniki. Vnel se je krvav boj, ki so se ga udeležili tudi koinitaši. Na bojišču je obležalo pet rednih vojakov.
NOV JUSTIFICIRANEC Sofija, 1. avgusta, s. Davi je bil radi vele: zdaje obešen bivši podpolkovnik Milije-nov, ki je kot vodja vojaških tehničnih delavnic pomagal pri zaroti in preskrboval centralnemu odboru orožje.
POP.UNE KOMUNISTIČNIH JETNIKOV. Sofija. 1. avg. r. Na otoku Anastazija pri Burgasu, kjer je zaprtih 73 komunistov radi sofijskega atentata, je pet jetnikov napadlo stražnike, nakar so oprostili ostale. 43 ujetnikov je pobegnilo.
-6SS-
Kadič - zastopnik Jugoslavije pri Zvezi narodov?
Beograd, 1. avgusta, r. Včeraj so se razširile vesti, da bo na zasedanju Zveze narodov v Ženevi poleg dr. Ninčiča zastopal našo državo najbrže tudi Stjepan Radič.
Grški odgovor na Ninčičeve izjave
Atene. 1. avgusta, r. Z ozirom na izjave jugos'ovenskega zunanjega ministra dr. Ninčiča beograjskemu dopisniku tukajšnjega «Elevteros Typos» piše imenovani list:
Srečni smo, da moremo ugotoviti, da nas smatrajo v Beogradu tudi nadalje za zaveznike. Sedaj smatramo tudi mi Srbe za svoje zaveznike. Vsa nesoglasja med obema državama naj bi se odstranila diplomatskim potom. Ker pa smo uvideli, da je to tajna stvar, bi bilo morda bolje, da se poišče rešitev balkan skega vprašanja na novi podlagi, ki bi bila v sogiasju s povojnimi idejami.
Velika naročila vojnih letal za Jugoslavijo?
Berlin, 1. avgusta, s. Kakor doznava »Berliner Tageblatt* iz Rima, je naročila Jugoslavija v Franciji 100 letal tipa «Breguet*. Letala so najmoderneišega tipa in vozijo s hitrostjo 240 km. Oprepi ljena so s štirimi strojnicami. S temi 100 letali bo dosegla Jugoslavija kot zračna sila veliko premoč na Balkanu, ki bo segala tudi daleč v Podonavje.
Rim, 1. avgusta, s. »Epoca* piše z ozirom na jugoslovenska naročila v Franciji med drugim:
»Mi -amo zasledovati, kaj delajo naši sosedje ob Jadranu in v Sredozemskem morju. Jugoslavija bo postala močna država, radi česar se mi ne vznemirjamo. Vendar pa moramo obdržati in povečati našo moč. da moremo ohraniti nad^-oč na Jadranu in si držati odprto pot v Sredozemsko morje.*
S pop c a med dunajskimi kolporterji
Dunaj, I. avgusta, s. Vsled nasprotstev med nacionalističnimi in socialističnimi ča» sopisnimi prodajalci je prišlo danes po pol. dne na dunajskih cestah do težkega spopa. da. Nekaj ljudi republikanskega »Schutz. bunda* je zasledovalo na več mestih nacio« nalistične pasante ter jih deloma težko pcx škodovalo.
Pogajanja o garancijskem paktu
Pariz, 1. avgusta, s. Kakor poroča »Petit
Parisien«, sta se ansleško in francosko sta-l:žče glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov in glede statusa demilitarizirane renske cone precej približali, vendar pa se zdi, da bo angleška vlada predložila svoje predloge glede garancij za arbitražo med Nemčijo na eni ln med Poljsko ter češkoslovaško na dnigi strani.
Kitajska konferenca
London, 1. avgusta, z. Kakor poroča »Morning Post« iz \Vashingtona, je angleška vlada sprejela ameriški predlog za kitajsko konferenco. Tudi japonska vlada je pritrdi« la. Konferenca o eksteritorijalnosti na Kitaj skem se bo vršila najbrže jeseni v Pekingu.
Faiistovska ofenziva v biciiiji
Rim, 1. avgusta 1. Celokupna javnost nestrpno pričakuje izida jutrišnjih upravnih volitev v Palermu, za katere je bil v zadnjem času osredotočen ves notranjepolitični boj. Na listi opozicijonalnih strank, ki tvorijo »blok svobode* so najuglednejši državniki kakor Orlando, Crispi, San Giuliano i. dr. Fašisti so razvili močno agitacijo in se je bati krvavih izgredov. Kakor znano, niso mogli fašisti doseči do sedaj nobenih večjih uspehov na Siciliji.
Ministrski predsednik Mussolini je ob pri-lOci sprejema zastopnikov fašistovskih agrarnih sindikatov izjavil z ozirom na volitve v Palermu. da je meščanska svoboda, ki jo zahtevajo v Palermu, metafizična m absolutna sveboda, ki je v Italiji nemogoča!
Stavka bančnih uradnikov v Franciji
Pariz, 1. avgusta k. Stavka bančnih urad. nfkov se je razširila na vse pariške bančne zavode. Na današnjem zborovanju stavkujo čih je bilo prisotnih 12 tisoč mož. Tekom dopoldneva so priredili tudi poulične demon stracije. Bančna poslopja je zastražila po« licija. Dosedaj še ni prišlo do nikakega in» cidenta. Stavkovno gibanje se je razširilo tudi na pokrajine.
Rekord potniškega letala
Erfurf, 1. avgusta, s. Potniško letalo «D 564». ki opravlja dnevno letalsko službo med Berlinom, Lipskim. Erfurtom in Frank* furtom ob Meni, je napravilo 200 km dolgo pot iz Frankfurta v Erfurt v 62 minutah^ Redni vozni čas znaša eno uro 40 minut
Začasna ureditev spora v angleški premogovni industriji
Državna pomoč lastnikom. — Vprašanje nacionalizacije in centralizacije premogovnikov.
London, 31. julija.
Stavka je odgodena in se najbrže sploh ne bo vršila, kajti med vlado in lastniki premogokopov je prišlo do sporazuma, ki bo vsaj začasno koristil lastnikom, rudarjem in tudi vladi.
Še pred uradnim komunikejem za-kladnega ministra o vladni podpori premogovni industriji, so novinarji in politiki vedeli, da je državna pomoč zagotovljena kljub vsem službenim deman-tijem. Listi pišejo celo, da je vlada že na svoji torkovi seji definitivno sklepala o finančni podpori in da so to vedeli tudi rudarji, ki so zato zavzeli intrasi-gentno stališče in so izjavili, da vztrajajo pri svojih zahtevah. Medtem pa je svet nestrpno zasledoval razvoj dogodkov, kajti rudarska stavka, kateri bi se brezdvomno pridružili tudi železničarji in transportni delavci, bi segli več ali manj globoko tudi v ostale evropske države.
Omenjeni komunike, ki je bil izročen javnosti tako rekoč v zadnjem trenutku ugotavlja podporo angleške vlade premogovni industriji, da morajo lastniki še nadalje izplačevati dosedanje rudarske mezde. Državna subvencija je zamišljena za dobo prihodnjih devet mesecev, t. j. od 1. avgusta t. 1. do 1. maja 1926. V tem času se bodo izplačevale mezde na podlagi lanske pogodbe, eventualno razliko pa bo doplačevalo za-kladno ministrstvo. Znesek državne podpore je odvisen od uspehov premogovne trgovine.
V uradnem komunikeju, ki vsebuje iste smernice kakor ob priliki mezdne subvencije pred štirimi leti, ni označena nobena vsota, vendar se govori, da gre za okoli 50 do 60 milijonov funtov. Ta vsota je menda vzrok, da je vlada do zadnjega molčala o svojih sklepih.
Lastniki premogovnikov niso mirovali, dokler niso zvedeli za višino državne subvencije. Izjavili so, da ne morejo preje umakniti odpovedi, dokler vlada natančno ne določi vsote. Poleg tega so zahtevali, da mora vlada aktivno sodelovati pri vzpostavitvi dela v 508 pre-mogokopih.
O vsem tem se je razpravljalo na današnji konferenci med delavnimi zastopniki in delegati premogovne industrije. Vlada je ugodila zahtevam lastnikov glede državne subvencije, ni pa pristala na njihovo zahtevo, da bi s finančnim sodelovanjem pripomogla k zo-petni otvoritvi zaprtih rudarskih revirjev.
Večerne izdaje vedo poročati, da znaša vladna subvencija samo 20 milijonov. Ta vsota je baje izračunana na podlagi številk, ki izkazujejo sedanjo izgubo v premogovni industriji. Toda po računih strokovnjakov je ta vsota odločno premajhna, ako so podatki lastnikov resnični.
Na konferenci je bil tudi sprejet Sklep o izvolitvi posebnega izvedeniškega odbora, katerega člani bi bili iz vrst delavcev in lastnikov. Ta odbor bi moral proučiti vsestranske razmere in bi moral do prihodnjega aprila podati svoje predloge o nacionalizaciji angleške premogovne industrije in o centralizaciji produkcijske zmožnosti.
Treba bo torej spraviti v sklad težnjo po nacijonalizaciji. ki je itak že stara delavska zahteva, in težnjo lastnikov po centralizaciji angleških promogovni-kov v nekaki sindikalni organizacij.
Ker so rudarji zadovoljni z odločitvijo, da ostanejo še nadalje njihove dosedanje mezde, in ker so lastniki izjavili, da so pripravljeni sistirati sklep o iz-prtju za 14 dni, je izvršni odbor rudarske organizacije izdal nalog, naj se delo v premogokopih nadaljuje, kar na v vseh revirjih ne bo mocroče, ker bodo prišla navodila v oddaljenejše okraje prepozno.
Lastniki so določili 14 dnevni rok zato, da se morejo vršiti nova pogajanja z rudarji, in sicer na temelju sporazumnih določb z vlado. Tajnik rudarske strokovne organizacije Cook ie izjavil, da morejo v novem položaju dajati koncesije samo lastniki in vlada. Rudarji ne morejo v nobenem slučaju zapustiti svojega stališča in ne morejo odnehati od svoje zahteve. Delavci so mnenja, da so vprašanja o njihovem delavnem času in minimalni mezdi rešena in do nadaljnega urejena.
Težave črno-rdeče koalicije v Belgiji
Odklonjen predlog za zvišanje poslanskih dnevnic. — Ostavka predsednika Zbornice. — Vprašanje osvobojenih va-lonskih kantonov.
Pariz, 30. julija.
Jedva je dobojevan boj proti udeležbi žena pri volitvah v provincijske za-stope — ta reforma se je odgodila do 1. 1929. —, že se pojavljajo nove težave v belgijski črno-rdeči vladni koaliciji.
V torek je bil na dnevnem tedu zbornične seje predlog finančne komisije za zvišanje poslanskih dnevnic. Pred vojno so dobivali belgijski poslanci po 4000 frankov letne odškodnine. Konsti-tuanta pa je 1. 1920. zvišala to vsoto radi oslabljenja belgijske valute na 12 tisoč frankov. Nekateri poslanci, zlasti socijalistični, pa se niso hoteli zadovoljiti s to vsoto, češ da poslanec, ki je delavec in nima lastnega premoženja z njo ne more kriti lastnih stroškov. Ce preudarimo, da dobivajo poslanci v naši državi po 108.000 dinarjev na leto in
hočejo radikali in radičevci ta znesek še občutno zvišati, potem pač moramo priznati, da je razumljiva nezadovoljnost belgijskih socijalistov z 12.000 fran. ki na leto, kar znaša v naši valuti komaj 36.000 dinarjev. Kot rečeno, je v proračunski komisiji prodrl predlog delavskih zastopnikov, da se poslanske dnevnice zvišajo na 18.000 frankov.
Tej zahtevi so se uprli liberalni in klerikalni poslanci češ da nasprotuje ustavi. Na torkovi seji je to tezo zagovarjal prejšnji liberalni minister Louis Frank. Njegova izvajanja je v imenu klerikalcev podkrepil krščanski demokrat Vandievret. Nato je predsednik zbornice, socijalistični poslanec iz Char-leroi Brunet odredil načelno glasovanje o tem vprašanju. Za stališče, da je zahteva po povišanju poslanskih dnevnic neustavna, je glasovalo 67 liberalcev in klerikalcev ter 2 socijalista. Socialističen predlog, ki je dobil 60 glasov socijalistov in 6 katolikov, je bil zavrnjen in s tem je bila v kali zadušena zahteva za zvišanjem poslanskih dijet.
Tako so šli klerikalci to pot skupaj z liberalci proti socijalistom. Ni torej minilo mnogo časa, da so se katoliki maščevali nad svojimi socialističnimi zavezniki, ki so zadnjič s pomočjo liberalcev pokopali klerikalno zahtevo po uvedbi ženske volilne pravice. Kot vidimo, stoji klerikalno-socijalistična koalicija v Belgiji na lončenih nogah.
Pri samem glasovanju je prišlo do razburljivih prizorov in predsednik zbornice Brunet je poda! ostavko, ker so mu socijalistični tovariši očitali, da je z odreditvijo glasovanja o načelnem vprašanju pokopal socijalistični predlog in tako ravnal proti interesom stranke.
Brunetova ostavka ni brezpomembna, saj je on užival neomejeno zaupanje vseh strank radi svoje nepristranosti in zmernosti. Ko je v sredo prečital podpredsednik njegovo demisijsko pismo, je vstal v imenu socijalistične skupine poslanec Branquart in ga je z izbranimi besedami pozival naj umakne ostavko. V imenu liberalcev je ponovil isto želio Lemonnier in v imenu klerikalcev Carton de Wiart, ki nista štedila s hvalospevi Brunetovim vrlinam. Verjetno pa je, da se Brunet ne bo uklonil, vsled česar nastanejo pri volitvi novega zborničnega predsednika velike težave, zakaj ne bo lahko najti naslednika. ki bi užival tako zaupanje strank.
Takoj po predsednikovi demisiji je izbruhnila še druga kriza v vladni koaliciji. V sredo je namreč zbornica razpravljala o predlogu socijalističnega poslanca Sommerhausna, da naj se osvobojeni valonski kantoni Eupen, Saint-Vith in Malmedy združijo v en sam pro-vincijski okraj, ki naj voli šest svetnikov za provinco Liege. Ta predlog je bil sprejet s 70 glasovi socijalistov, katerim se je pridružilo nekaj katolikov in frontistov, proti 59 klerikalnim in liberalnim. Ta amendement k zakonu o volitvah v provincijske svete je potrdil separatistično tendenco od Nemčije osvobojenih kantonov in bi omogočil organizacijo novega plebiscita v teh krajih.
Takoj po glasovanju je izjavil notranji minister Rolin-Jacquemyns, da sklep zbornice nasprotuje časti Belgije in da poda takoj ostavko, če prodre predlog tudi v drugem branju. Z njim bi zapustili vlado tudi nekateri drugI klerikalni ministri.
Da ne izzovejo vladne krize, so socijalisti pristali na odgoditev glasovanja v drugem čitanju. S tem pa afera še ni odstranjena.
Parlamentarne počitnice bodo sicer nekoliko okrepile položaj belgijske vlade. vendar je pričakovati, da se vse težave znova poiavijo pri jesenskem zasedanju. Klerikalna stranka je itak v težki krizi, ker stoji desno krilo stranke pod Javparievim vodstvom v onoziciji proti vladi. Krščanski demokrati se bodo morali odločiti ali za enotnost katoliške stranke in razbiti koalicijo s socijalisti ali pa za vztrajanje v črno-rdeči zvezi, kar bo imelo za nujno posledico razkol katoliške stranke.
Ureditev službovanja v rdeči armadi
Revolucionarni vojaški svet v Moskvi je dogotovil predlog glede službovanja v rdeči vojski. Predlog bo v najkrajšem času uzakonjen. Vsebina njegovih odredb se glasi:
Rekruti, ki so spoznani za sposobne, se morajo prijaviti na vojaško službovanje vsako leto med 15. septembrom in 15. oktobrom. Obramba Rusije je od oktoberske revolucije izrecna dolžnost delavskega razreda. Lažje službe brez orožja bodo opravljali drugi stanovi: trgovci, svečeniki in bogati kmetje.
Vojaška dolžnost traja enaindvajset let. Začne se z devetnajstim, konča pa s štiridesetim letom. Po značaju se deli vojaška služba na več delov, na pred-službovanje. na pravo ali aktivno službo ter na službo v rezervi. Prvi del obsega čas od 19. do 21. leta, drugi del od 21. do 26. leta, tretji del od 26. do 40. leta.
Aktivna služba traja pet let, toda vOr jak ni ta čas nepretrgoma pod orožjem. Služba traja nrl vsakem oddelku različno dolgo. Pehota služi dve leti, zra-koplovni oddelki tri leta, mornarica štiri leta. V drugem roku služijo vojaki skupno dva meseca, katera prebijejo na orožnih vajah.
Rekruti, katerih ni mogoče lz katerihkoli razlogov sprejeti v rdečo armado, služijo pri takozvanih teritorialnih oddelkih, ki so nekaki poskusni oddelki za sovjetsko milico.
Zakonski osnutek uvaja tudi posebne prednosti. Privilegije uživajo v prvi vrsti oni, ki so edini prehranjevale! dru-
žine, oni. Id so poleg glavnega prehra-njevalca prva opora v hiši ln oni, ki imajo mnogo otrok. Državljani, katerim ni dovoljeno vršiti službo z orožjem, so podvrženi posebnemu davku.
Seja načelstva in izvrševalnega odbora SDS za ljubljansko oblast
se vrši v soboto, 8. avgusta, ob 20. zvečer v orostorih tajništva SDS v Ljubljani
Politične beležke
+ Radičevska nasilja ln klerikalci.
Dr. Koroščeva »Naša Straža« označuje nasilstva ki jih ponekod na Hrvatskem vrše radičevci nad samostojnimi demokrati, kot upravičena. Torej so po klerikalnem naziranju nasilja upravičena, ako se izvajajo nad samostojnimi demokrati To si je treba zapomniti za slučaj, kadar bodo klerikalci občutili radičevski blagoslov.
+ Zakaj ne likvidirajo? »Nova Pravda« piše: «Ko slišimo o združevanju meščanskih in kmetskih strank, nehote nastane vprašanje, kaj pa delavske stranke? Ali mora imeti vsak teoretik, vsaka pokrajina, da skoraj vsako omizje socijalistov svojo stranko?« Tudi mi se zaman vprašujemo, ali je potreba, da ima omizje nesesarjev svojo stranko in svoj žalostni list, ki ga po lastnem priznanju niti onih par ostankarjev iz NSS ne čita. Zakaj nesesarji ne likvidirajo, ako uvidevajo svojo brezpomembnost? Menimo, da ima »Nova Pravda« popolnoma prav, ko zdihuje: «Kaj se hoče. ko je pa ravno marksiste vseh izdaj zadelo prokletstvo politične slepote in ne vidijo ničesar drugega okrog sebe kot svojo brezpomembno malenkost.« Nese-sarski marksisti so se dobro ocenili. Kdaj smo že mi rekli, da ne vidijo ničesar drugega, kakor svojo brezpomembno malenkost.
+ Prvi spopad med radičevci In radikali. »Politika« poroča, da so radičevci zahtevali v vladi, naj se odstavita dosedanja velika župana v Mostaru in Vukovarju. Ta zahteva je izzvala prvi konflikt med radikali in radičevci. Proti zahtevi, naj se zamenja mostarski veliki župan, je energično nastopil dr. Laza Markovič, ki je hercegovski poslanec, proti odstavitvi velikega župana v Vukovaru pa sta nastopila dr. Janjič in dr. Kojič. Kakor poroča »Politika«, radičevci niso odstopili od svoje zahteve in se bo to vprašanje še reševalo na skupni seji radikalnega in radičevskega kluba.
+ Obrekovalci. Znano je, da je parlamentarni preiskovalni odbor v zadevi obtožbe proti dr. Edi Lukiniču zahteval podaljšanje roka za preiskavo, ker hoče proučiti še nekatere nove akte. Znano je tudi, da je bila cela gonja proti dr. Lukiniču uprizorjena iz strankar-sko-političnih nagibov in da je dr. Lu-kinič zahteval sam preiskavo v zavesti, da se morajo vsa obrekovanja kot ne-osnovana razbliniti v nič. Tega se zavedajo tudi stranke, ki so dvignile obtožbo proti dr. Lukiniču. Svoj namen so dosegle že s tem, da so pol leta lahko ibrekovab dr. Lukiniča in samostojne demo' rate. Treb.i -oa jc sedaj napraviti umik, da ob zak.jučku preiskave bla-maža teh strank ne bo prevelika. Zato piše dr. Koroščeva »Naša Straža«, da prihajajo iz krogov preiskovalnega odbora vesti, da se deluje na — abolicijo cele afere. Ta izmišljena vest, ki jo prinaša edino dr. Koroščeva »Naša Straža«, je ravno tako neumna kakor zlobna. Kdo pa naj abolira to afero? V delo parlamentarnega preiskovalnega odbora krona nima pravice posegati in abo-lirati pa kralj procesa proti ministru sploh ne more! Šele, če in kadar bi bil dr. Lukinič od sodišča obsojen, bi ga smel kralj amnestiratl in šc to le s pristankom Narodne skupščine! «Naša Straža« pravi, da radikali ne kažejo dovolj zanimanja, radičevci pa so prešibki, da bi porinili »Lukiničev škandal« pred sodišče ter pristavlja: »Kakor je že sedaj razvidno, ne bo iz celega tam-tama proti dr. Lukiniču prav nič«. Zadnje smo mi že davno trdili, toda ne zato, ker se radikali za stvar ne zanimajo in ker da so radičevci prešibki, pač pa zato, ker preiskovalni odbor brez vzroka ne more predlagati izročitev dr. Lukiniča sodišču. Pisava «Naše Straže« dokazuje zato le podlost klerikalne morale, ker hoče v strahu pred lastno blamažo omalovaževati delo parlamentarnega preiskovalnega odbora, v katerem je opozicija z radičevci vred v večini in v katerem je zastopana tudi klerikalna stranka. Podleži!
Po svetu
—	Prekinjenje angleško:francoskih pogc, jan]. Francoski izvedenci na londonski kon« ferencl za ureditev medzavezniških dolgov so po nalogu svoje vlade odpotovali v Pa« ril, ker se je izkazalo, da se angleško in francosko stališ f o v tem vprašanju bistveno razlikujeta. Iz Londona poročajo, da je pri. hod francoskega finančnega ministra Cail. lauxa skoraj izključen in da so pogajanja odgodena na nedoločen čas.
—	Anglija bo morala izpraznili Mosul. Komisija Zveze narodov za proučavanje mosulskega vprašanja je končala svoje delo. Poročilo komisije ,lri se bo obravnavalo najbrže že na septemberskem zasedanju Zveze narodov, predlaga izpraznitev Mosu» la po Angliji Kakor znano, jc sklenila An»
glijft z državo Irak, da ostane Mosul do leta 1926. v njeni po«esti.
—	Ncni boji v Perziji Po pariških vesteh so perzijske vladne čete napadle šahovo pa* laoo v Failiyahu, ki so jo branili Arabci Po hudem boju in po mnogih človeških žrtvah so te vladne čete polastile šahovega dvorca.
—	Kriza v češkoslovaški komunistični stranki. Iz Prage poročajo o nadaljnih iz« stopih komunističnih poslancev iz stranke. Tako je poslanec Jožef Teska. eden ustano« viteljev stranke, sporočil parlamentarnemu predsedstvu, da je izstopil iz komunistih nega kluba in prestopil v klub neodvisnih komunistov.
—	Omiljeno izjemno stanje na Bavarskem Bavarsko notranje ministrstvo je znatno omililo dosedanje stroge odredbo glede jav« ne politične propagande. Dovoljujejo se zo» pet politični shodi, ki pa se ne smejo vršiti na javnih prostorih. Politične tiskovine ne smejo vsebovati nobenega poziva, ki bi ogro žal javni red in mir.
—	Angleški parlament odobril gradbo križark. Angleška poslanska zbornica jc po govorih Macdonalda in Llovd Georgca spre jela z 267 glasovi proti 100 načrt admirali« tete za gradbo križark. Minister za vojno mornarico Bridgeman je pred glasovanjem izjavil, da je zgradila Anglija po vojni sa» mo 7 križark, 2 torpedna rušilca in 2 pod« mornici, dočim je zgradila Amerika 3 kri« žarke, 76 torpednih rušilcev in 30 podmor« nic. Japonska 18 križark, 50 rušilcev in 45 podmornic, Francija 5 križark, 24 rušilcev in 28 podmornic.
Telovadišče VIII. vsesokols&ega zleta
Po sklepu pristojnih ministrstev in v sporazumu z mestom Prago zgradi COS na takozvanih Strahovskih kamenolomih veliko telovadišče za telovadne, športne, vojaške in m&nifestacljske prireditve. ProstoT zavzema 100.000 ms. Sokolski zlet 1. 1926 bo Piva praktična preizkušnja tega ogromnega stadiona. Telovadišče samo le 288 m dolgo in 162 m široko. Na n)em bo prostora za nad 20.000 telovadcev. Občinstvo bo imelo dostop od štirih strani. Garderobe za telovadce bodo urejene tako, da bo v vsaki piostora za 1000 oseb (oddelek za moške iu ženske). Tu bo umivalnica, oblačfl-nlca, shramba za obleko in prtljago ttd. Gatticrobe bodo imele tudi telefone. Telovadci bodo ves čas ločeni od ostalega telovadila tako, da jih ne bo nihče oviral. Med po edinimi garderobami bodo široke ulice za vaje pred glavnim nastopom. Zbor za glavni nastop bo na prostoru, ki je 500 m dolg in CO m širok. Telovadci bodo lahko nastopali celo 80stopno. Pri zadnjem vsesokolskeir. zletu v Pragi so nastopali najv'č 32 s to pno. Sokolska konjenica bo ra?vr?čena v južnem delu garderobnih kabin v smeri proti Smlchovu.
Splošno se telovadišče VIII. vsesokolske-zleta v marsičem razlikuje od telova-djšč prejšujih zletov. Tudi lega je deloma drufe.čra. Manjka mu sicer krasna hrad-Čanska panorama, zato pa bo imelo krasen razgled po okolici. Gradbena dela se začno v najkrajšem času. tako da bo telovadile morebiti že letos, gotovo pa takoj po božiču gotovo. Strahovski kamenoloml bodo cdslej kraj, kamor se bodo stekala sokolska društva in razne športne organizacije.
Javna telovadba na Raba
Sokolska župa »Rijeka. s sedežem na Sušaku obsega hrvatsko Primorje z Llko in naše zgornje otoke ter je razdeljena na dva okrožja. Drugo okrožje, ki mu nače-ljuje br. Janko Jazbec iz Crikvenice, je priredilo za svoja društva preteklo nedeljo, dne 26. julija, izlet v Rab na otoku Rab, kjer so društva popoldne javno nastopila. V Rabu je bila po osvobojenju prvič večja sokolska prireditev, zato jc vladalo v mestu veliko zanimanje in je Sokolsko društvo v Rabu priredilo gostom slovesni sprejem.
Izletniški parnik »Plav« le vozil iz Crikvenice v Rab in se ustavil v Selcah, Novem in Baški, tako da je popolnoma zaseden dospel v Rab cb Vi 12. uri. Veselo razpoloženje je vladalo na parniku med krasno vožnjo po sinjem Jadranskem morju. Ko je parnik zavil v rabsko pristanišče, so iz starega mestnega obzidja pokali topiči gostom v pozdrav, na molu je bila zbrana tlsočglava množica, ki je viharno pozdravljala došlece, godba pa Je Igrala sokolsko koračnico. Sokolstvo se je takoj formiralo v povorko, ki je šla po mestu in se vrnila nazaj na molo, kjer je bilo pripravljeno telovadišče za popoldansko javno telovadbo.
Tu je pozdravil Sokolstvo najprej starosta domačega društva br. Dominis, nato pa namestnik mestnega upravitelja v imenu mesta. Obema se je zahvalil predsednik okrožnega prosvetnega odbora br. dr. Kun-tarič iz Crikvenice ki je v svojem govoru povdarjal pomen sokolske ideje za kraje, ležeče ob državni meji, ki teče zahodno od otoka Raba. Končno je pozdravil Sokolstvo v imenu JSS savezni podstarosta br. Bajželj, nakar so se takoj pričele Izkušnje za popoldansko javno telovadbo. Netelovad-ci so si med tem ogledali mesto Rab, ki hrani še nekaj znam^iitih zgodovinskih predmetov in ima ob morju več kopališč, ki jih posečajo tujci.
Pri popoldanski javni telovadbi ob 5. uri je najprej nastopil moški naraščaj z žup-nimi prostimi vajami, nato pa ženski naraščaj z župniml prostimi vajami. Deklice so Izvršile svoje vežbe dokaj bolje nego dečki, ki se jim je videlo, da so šele začetniki In lih le vrhu tega tudi godba precej motila. Člani so vadili v treh vrstah na orodju, in sicer na drogu, bradlji in skoke črez konja, med nlimi je bilo nekaj dobrih telovadcev. Medzietne proste vaje jc Izvajalo 35 članov in 9 članic. Oboj! so Izvedli po tri vaje dokaj dobro, članice ne- |
Obleke
najboljše, najcenejše Ima v največji izberi
Je Hlač@k
LgubSjjana
w Aleksandrova12. A
koliko boljše nego člani, ki jim je pri drugI vali skladnost delala preglavice. Ostali del vzporeda so Izpolnili domači oddelki, in sicer moška deca vaje s puškami, težko in dovolj okusno sestavljeno, za deco nekoll-ko predolgo kombinacijo, ženski naraščaj ie izvajal ritmično sestavljene skupinske pro. ste vaje, člani pa sestavo prostih vaj na skladbo «U boi!» Izvedba vseh oddelkov Je bila dobra in je br. načelnik Bačič iz Raba pokazal mnogo dobre volje in energije. Vse kombinacije so bile namreč sestavljene od njega samega, kar priča, da se je z vso resnostjo posvetil sokolskemu telovadnemu delu, če tudi se mu kot začetniku niso vse sestave popolnoma posrečile. Vsekako pa kažejo njegova dela, da je zmožen In da bo pri vztrajnem delu še lepo napredoval v sestavljanju prostih ritmičnih kombinacij.
Občinstvo, ki ga Je bilo dokaj, Je » živahno pohvalo Izražalo svoje zadovoljstvo nad dobro uspelo telovadbo, ki Je prid bila novih prijateljev Sokolstva. Po javni telovadbi je sirena klicala Izletnike na krov parnika, ki je ob Vi8. zvečer odplul nazaj v Crikvenlco. Zopet so bili gostje živahno pozdravljeni in prisrčno je bilo slovo od Rabčanov. Drugo okrožje župe »Rijeka. je s tem izletom dokazalo, da se zaveda svoje naloge in da jo dobro vrši.
Sokolsko društvo v Ribnici priredi v nedeljo, dne 9. avgusta javno telovadbo. Spored: dopoldne skušnja prostih vaj, popoldne ob 4. uri javna telovadba. Sodeluje godba dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Cerina. 15S7
Kolezijska javna kopel
1. avgust je tukaj, a javna kopel v Kc-lezijl še nt odprta. Včasih silno priljubljena ter od ranega jutra do noči mnogoštevilno pese Jan a leži kopel še vedno prazna, dasi je za uporabo že domalega pripravljena. Urejene so 4 prhe. med tedi 2 novi, dve kabini pa se še izpremenita v popolno pršr.o kopel za moške in ženske posebej. Bazfci je nanovo izbetoniran in nanovo ograjen. Ob gaju je postavlja visoka hrastova ograja z žreamj, da se zavaruje gaj in kopel pred poškodovanjem tn onečejanjem. V Gradaščlci se prirede štirje filtri ?z oglja, gramoza tei peska, tako da se voda terr.c-Ijfto prečisti in osna ž! ter onemogoči vsako nesnažnost. Nekdanja higijenska primittv-nost se umakne torej temeljit! higijer.»l, zlasti še glede stranišč. Da se uvede tudi strožji kopalni red ter se preprečijo zlasti paglavske razbrzdanostl. se razume.
Južni del Ljubljane že prav nestrpno pr!« čakuje otvoritve Kolezije. Vse prepovedi, da se ljudje v Gradaščlci v Malem grabnu fei drugod ne smejo kopat!, v sedanji vročini prav nič ne izdajo. Ljudje se kopl:ejo tru-rnorna iti preko Mirja, Rimske in Bleiwe!so-ve ceste je videti vse dopoldne in popoldr.e do noči velike družbe kopalcev in kop?.'k, ki prihajajo ali odhajajo. Mestna javna kopel na Ljubljanici je pač za ta del mesta mnogo preoddaljena ln težko pristopna. Za neplavače pa sta mrzla in topla stroja v Ljubljanici neugodna in celo opasna. Tudi vlada na Ljubljanici vedno gnječa. ker je pač ena sama kopel za Ljubljano dosti premalo. Naše mesto bi potrebovalo vsaj tri kopališča. Tudi za poljanski in šentpeterski okraj b! bilo treba prirediti kopeli. Za zda) pa je želeti, da se čim preje odpre Kolezija, ki je pripravljena. Poplav se ni treba bati Viču ta Glincam, ker se zatvorrcce lahko redno odpirajo in zapirajo. Tehniški problem pač ni prav nič kompliciran ter se ga lahko reši tako, da bo popolnoma ustreženo obema občinama. Treba je le iniciative ^ c"rer;r'je.
Sodišče
§ Zaradi smeti sta se sprli in končno step« Ii posestnica vdova Angela Stopar iz Z g. Bernika in pa njena soseda Marija Zalarje« v«. Pri neki taki priliki sta se zopet spo» prijeli, Stoparjeva je med ruvanjem odsko« čila, zavihtela smetišnico in udarila z vso silo svojo nasprotnico na roko in trebuh. Ka trebuhu sc udarcc ni poznal, pač pa j' jo zlomila vražja smetišnica, kot je žen« zatrjevala, kost na roki. Pri obravnavi se js obtožena junakinja s smetišnico zagovarjala da nasprotnice sploh ni zadela, da ima t« že delj časa poškodovano roko in poškodbo simulira. Pravi, da je že nekoč simulirali na podoben način z mezinccm na isti roii, pa je tudi pogorela pred sodiščem in mez'.' ncc je ozdravel brez odškodnine. »Vseh muh je polna ta ženska, nikar ji ne verjemite g"* spodje sodniki 1» tako je zaključila svoj za« govor. Sodni zdravnik dr. Travner je "go" tovil, da ni nobenih znakov zloma kosti in da torej tudi poškodbe ne more pripoznati kot težke. L"gotoviI je tudi. da je zdravlje« nje trajalo manj kot 20 dni. Na podlagi te« ga mnenja ;e bila obsojena Stoparjeva sa» mo na 250 Din gMse in mora plačati 200 D:n za zdravljenje, 500 Din za bolečine. sodr.». stroške in takso. Za izgubo zaslužka pa jo mora tožnica, če še kaj zahteva, t»*iti «n» štempeljne®, to je pri civilnem sodišču. — S tem pa vprašanje glede odlaganja smeti še ni rešeno in se bo smetarska zgodba hrU kone še nadaljevala, dokler bosta ostali sosedi
Ha predvečer JČL slavnosti
Bajna noč v Rogaški Slavni. Rogaška Slatina, 1. avgusta.
V času. ko vam ob 22. telefoniram to poročilo, plava Rogaška Slatina v moriti tisočerih trepetajočih lučic. V zdravi-iskem parku valovijo množice tujcev, opaiajoč se nad čarobno nočjo, ki so K) nocoj umetno pričarali nad alejami. V sredi Zdraviliškega doma žari transparent «Masaryk» med našimi in češkoslovaškimi zastavami. Pred paviljonom svira godba češkoslovaško himno <Kde domov muj». Z gričev done topiči. Bajno svetlika skozi kostanje Aleksandrov dom. kjer ja pred leti bival mladi srbski kraljevič, današnji naš kralj. Večer kot si ga ne bi mogli zamisliti boljšega in lepšega v proslavo 75letnice predsednika CSR, Masarvka. Ponosni srno pred gosti, brati iz Prage, da smo se tako častno oddolžili svojemu slovanskemu čustvovanju. Med daljnim godbenim programom čeških skladb je zažarel nad kopališčem nov transparent, veliki M. Gostje nam čestitajo.
Že včeraj je prispel v Rogaško Slatino podpredsednik JČL iz Beograda, poslanik gosp. Ljuba Nešič s tajnikom g. Banovičem. Preko Splita je došel generalni tajnik Lige iz Prage ministeri-jalni tajnik gosp. Beringer. Istočasno je pripeljal iz Maribora avtomobil s pro-ektorjem slavnosti velikim županom dr. Pirkmaierjem. s praškim brzovlakom na sta prispela iz Pfibrama zastopnika tamošnie Lige, iz Ljubljane zastopnik češkoslovaškega konzulata ataše gosp. Siber, predsednik JCL v Ljubljani dr. Triller, predsednik Ceske Obci dr. Ka-sal. iz Maribora minister n. r. dr. Kuko-vec, podžupan dr. Lipold in zastopnik Lige podpredsednik dr. Reisman ter ,-eč odbornikov. Vsi so ob 20. prisostvo vali akademiji celiskega Sokola v zdraviliški dvorani, ki je bila do zadnjega mesta polna gostov. Tujci brez razlika narodnosti so oduševl.ieno pozdravljali strumno izvajanje ljubkih prostih vaj, posebno dece. Uprav elektrizirano pa so zaploskali vsi. kadar je godba into-nirala sokolsko koračnico.
Ko končujem to poročilo, zvenijo v :iho slatrnsko noč končni akordi Smetanove «Libuše», na obronkih aleje pa jgašajo tajinstvene mične lučice. Jutri dopoldne bo oficijelno zborovanje Lig z ustanovitvijo Zveze. Delegati so prinesli zadovoljivo vest, da se pravkar pripravljajo ustanovitve daljnih lig po vseh večjih mestih Šumadije in Južne Srbije. Brzojavne pozdrava so poslali že nocoj poslanik ČSR na našem dvoru c;osp. Jan Seba. ki je zadržan, nadalje pismene pozdrave predsednik mariborske Lige poslanec dr. Pivko, mariborska sokolska župa in Klub jugosloven-skfh oficirjev iz Maribora.
Popoldan v Rogaški Slatini
Maribor, dne 31. julija.
S kongresi je vedno dela in sitnosti. Čeprav bobnaš že mesece poprej in za-klinjaš, da je do tega in tega dne zadnji dan, važno in nujno, se ljudje vendar ne zganejo do tega zadnjega dne in tako se nakopiči vse delo šele po tistem zadnjem dnevu. Tako je tudi z našimi, češko-jugoslov. dnevi v Rogaški Slatini. Šele sedai, po zadnjem terminu dežuje pisem, dopisnic, brzoiavov, priglasitev, ustnih in tudi telefon brni celi dan. Program se spreminja od ure do ure in spopolnjuie. Včeraj smo se morali vsesti celo na avtomobil, da na licu mesta svršimo. Ko bi ne bilo tako neznosno soparno in ko bi okrainl za-stop svoji cesti od Slovenske Bistrice do Pol.ičan vsaj največje luknje zadelal, bi kljub nervoznim skrbem užival blažene trenutke v vlogi avtomobilista. Tako pa sem bil vesel, da je motor vzdrčal po vratolomnih serpentinah od Boča čez ljubko dolinico v Slatino.
Pri vhodu me pozdravijo prvi kulu-karji: Nasproti Beograjskemu domu zabijajo Sokoli z nastavljenci zdravilišča, ki si po uradnih urah s starosto dr. Kol-tererjem pripravljajo tribune za nedeljski zlet celjskega sokolskega okrožja, ki se bo vršil v Slatini istočasno z našim kongresom. Tudi vojaštvo iz Celia bo nastopilo in tujci iz Madžarske. Avstrije, Češke in celo iz Italije in Švedske se bodo divili mišicam naših vojakov in Sokolov.
V zdraviliškem parku lena «štimun-£a» popoldanske soparice pod kostanji. Mornarski muziki se zbirajo h koncertu. gostje pa pred Zdraviliškim domom, k tomboli, drugi srebajo mleko in kavo v Švicariji, kjer me prijatelisko-užalie-no pozdravi gospodar, radi zadnjega, baje prehudomušnega obiska njegove Švicarije v «Jutru».
Tudi prvi slatinski restavrater gospod Martinovič v Zdraviliškem domu hoče biti užaljen. A danes ni časa za to in tudi ni spodobno za pravega trgovca in tako raje barantava za nedeljski banket «Lige», pri katerem se bo baje izkazal, da bomo gledali. In tako si stiskava roke in ločiva kot najboljša prijatelja. Pri ravnateljstvu študirajo intenzivno strategijo. Sobe so polne, oziroma vsaj rezervirane, pa je treba tq-
Pozor do 4, avgusta
Radi zaključka sezone popolnoma znižane cene vseh še preostalih izvršenih toilet. Modni atelje M. Šare, Ljubljana
kongresni trg 4sL
rej misliti, kako najudobneje prenočimo Ligine goste. Tudi tu vidimo, da gre za dobro voljo vse gladko. Ravnatelj obljublja, da nam bodo tndi dvorano lepo okrasili. Še kratka konferenca v nastanjevalnem uradu in s sokolskimi funkcijonarji, pa je opravljena služba.
Po aleji užigajo rdeče, modre, sploh pestrobarvne lučice, zrak ohlaja zefir, družba vrvi po široki, gladki stezi in že hitimo zopet nazaj v zeleni Boč.
Razgledni stolp na Bledu
aretiranima nemškima oficirjema, sta bila dva izmed njih izpuščena, preiskava proti ostalim pa je začasno ustavljena. Zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da sta dva nemška poslanca prišla intervenirat za aretirane zemunske Nemce. še predno jima je bil znan končni rezultat preiskave.
Po izjavi aretiranega kapetana Har-tunga sta imela on in Lewieg na potu v Egipt namen, da se za nekaj časa ustavita v Sofiji, kjer sta se nameravala sestati z nekim uglednim Amerikanccm Franklom. On njega sta imela dobiti priporočilo na Johna Galania. trgovca v Carigradu, pri katerem sta imela dobiti denarno podporo in vse potrebne informacije za nadalino potovanje. Har-tung in Lewieg dosledno zanikata, da bi imela kako posebno misijo v naši državi. Zatrjuje+a. da sta hotela takoj odpotovati na Bolgarsko. Istotako zanikata, da bi naši državljani iz Zemuna vedeli za pravi namen njihovega potovanja, ker sta se jim predstavila kot potnika okoli sveta. Toda naša policija je trdno uverjena. da sta aretirana pangerman-ska agenta hotela tudi v naši državi razširjati pangermansko propagando in priti do raznih državnih tainosti. posebno vojaških. Policija upa. da se bo to tudi dokazalo, čim se ji posreči aretirati tudi tretjega, ubeglega Viljema Pu-tensena. letalskega poručnika. ki ima najbrže pri sebi važne dokumente. Za Putensenom je bila izdana na vse strani naše države tiralica.
Po končani preiskavi bosta aretirana
nemška oficirja Izročena političnemu oddelku beograjske policije, ki bo nadaljevalo preiskavo.
Pomagajte našim v ruskem ujetništvu!
Kmalu bo minulo sedem let, odkar je kon« čala grozna svetovna vojna in vendar naši ljudje še sedaj stradajo in umirajo v ruskem ujetništvu. 2e ponovno smo opozorili jav. nost na slabe razmere, ki vladajo med naši« mi ujetniki, zlasti onimi, ki se nahajajo v Harbinu. Mnogo jih je poročenih in imajo deco. Iščejo dela, pa ga ne najdejo, kajti konkurence s kitajskimi delavci ne morejo vzdržati in ne dobijo zaslužka niti toliko, da bi preživljali sebe in svojo rodbino. De« jansko stradajo ter vsled pomanjkanja umi« rajo. Vsi koraki, ki jih je podvzel Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani, so ostali brezuspešni. Vse intervencije pri vseh mo« gočih oblastih so bile zaman.
Edini način rešitve je še ta, da sami zbe. remo potrebne vsote, s katerimi se pomo« re ubogim ujetnikom, da se vrnejo v domo« vino. Njihova pisma so pretresljiva in pol« na obupa. Ljubljanski oblastni odbor Rdeče« ga križa zbira prispevke, ki se naj pošiljajo bodisi po pošti, ali po poštni hranilnici na račun št. 11.862, ali pa naj plačujejo v pi« sami predsednika, \Volfova ulica št. 5. Čim sc nabere zadostna vsota, jo odpošljemo gespodu francoskemu konzulu v Harbin, da oskrbi ekspedicijo naših ljudi v domovino.
Vri oni, ki ste sami prebili grozote ujet« ništva, pomagajte in delajte propagando za to zbirko. Vsi oni, ki ste izgubili svojce v ujetništvu, spomnite se muk Vaših otrok in bratov in pomagajte onim, kojim se še po« magati da!
Radič v Baski
Miroivorno razpoloženje v valovih Jr
'-P
E •
V nedeljo 9. t. m. otvori Prometno društvu na Bledu v proslavo 30 letnice svojega obstoja lep 15 m visok razgledni stolp, ki je postavljen na lepem gričku Bledcu. Grič «Bledec» leži v vzhodnem delu Bleda in nudi zlasti s stolpa krasen razgled daleč doli po radovljiški planjavi in tudi po vrhovih gorenjskih orjakov.
Isti dan se bo vršila še cela vrsta drugih prireditev; otvorijo jih zjutraj plavalne tekme v Grajski kopeli, zaključi pa narodna slavnost na Bledcu ob razglednem stolpu. Pri vseh prireditvah sodeluje godba Dravske divizijske oblasti. Opozarjamo na te slavnosti že danes naše občinstvo.
Vohunstvo nemških oficirjev v naši državi
Zasliševanje aretiranih «angleških» potnikov okoli sveta.
Poročali smo že, da sta bila v Ze-munu aretirana dva «Angleža», ki sta bila na potovanju okoli sveta, a se je izkazalo, da sta bila nemška oficirja, ki potujeta v svrho vsenemške propagande. Njihova aretacija je izzvala živo zanimanje ne samo v Zemunu. temveč tudi v Beogradu in to tem boli. ker je bilo v zvezi z aretacijo nemških oficirjev aretiranih tudi več naših državljanov.
Tekom zadnjih dveh dni je zemunska policija odkrila še več interesantnih zanimivosti o misiji teh pangermanskih agentov. Aretirana oficirja, major Hans Lewieg in kapetan Ernst Hartung. sta jako inteligentna človeka in govorita več jezikov. V svojih izpovedih sta silno previdna in zelo nerada govorita o svoji propagandistični misiji. Radi tega je preiskava zelo otežkočena. Kljub temu pa je zvedela policija zelo zanimive podatke o njihovem potovanju iz Hamburga in zvezah na Bolgarskem in v Turčiji. Iz Hamburga sta krenila 12. junija in prestopila avstrijsko mejo z avtomobilom pri Gittingu, nakar sta nadaljevala vožnjo na Dunaj. Tam sta se nameravala zadržati dalje časa, ker sta hotela izdelati natančen načrt za nadalino potovanje in delo na Balkanu. Ker pa sta bila neprestano v stikih z raznimi znanimi monarhisti in panger-manisti. sta takoj vzbudila pozornost policije, ki ju je lepega dne aretirala in poslala odgonskim potom zopet nazaj v Nemčijo. Čez nekaj dni pa sta vnovič prestopila avstrijsko mejo. to pot peš in po dolgem potovaniu prispela končno v Budimpešto. Tam sta stopila takoi v stike z madžarskimi nacijonalisti, od katerih sta dobila priporočila na razne prijatelje v Rumuniji na Bolgarskem in Turčiji. Budimpešto sta zanustila 22. julija in prispela z ladjo «Turul» že na-sledniega dne v našo državo, kjer sta bila že čez nekaj dni vnovič aretirana.
Ker je policija ob priliki preiskave pri kapetanu Hartungu našla neko knjižico, v kateri je bilo tudi več imen uglednih naših nemških državljanov iz Zemuna. je uvedla policija preiskavo tudi proti njim. Pri zaslišanju so vsi osumljenci izjavili, da niso vedeli, kdo sta aretiranca, ker sta se jim predstavila kot potnika po svetu iz Hamburga, ki morata baje za 30.000 zlatih mark v dveh letih prepotovati ves svet. O kaki pangermanski propaganadi jim neznana tujca baje nista ničesar omenila. Zahtevala sta samo od niih kot Nemcev ma-terijalno pomoč v denarju in hrani. Ker preiskava ni mogla dognati, da bi bili osumljeni zemunski Nemci v zvezi z
Baška, koncem julija.
Po srečno prestani beograjski turneji, ki je kronala Obznano in Sporazum, je gospod predsednik pokojne čuciotvorne republike dospel v kopališče Baško na otoku Krku. Četudi mu spomladansko letovanje v penzijonatu zagrebškega sodišča nikakor ni krajšalo ugodja in udobja, se mu zdaj ipak prileže malo gospodskega oddiha ob morju. Hudobni ljudie pravijo, da je prišel po svojem popolnem duševnem in političnem pre-obraženju po krepak vodeni krst in slani blagoslov za bodočo politično aviia-tiko.
Sploh, prihod gospona predsednika je posta! za nas jadnike, ki se pražimo na solncu in mehčamo v slani luži. vir ko-losalne zabave. Ko se ie prošli četrtek bližal našemu pristanišču parobrod z osebo gospona predsednika nn krovu, se nas je zbralo mnogo v radovednosti. da končno tudi mi vidimo in spoznamo to čudno golemo. Radičeva gospa se že dalj časa nahaia tukaj z unučadio in drugimi člani famili.ie. Kakega ofici-jelnega sprejema ali *ofacije» Baška gosp. predsedniku ni priredila. Zato pa politibljania s familijo domala ni bilo ne konca ne kraia in odtlej pomenja po-ljubliati v tukajšnjem kopališčnem žargonu: «radičevati» . . .
Gosp. Radič ie nastanjen pri Tudoru. Precej prvi večer smo gn interviuvali. Povprašali smo ga med drugim razgovorom, kako bo s Slovenci. In je dejal »Znate, to vam je tako! Mi Hrvati svi-ramo solo. Kad smo zaiedno sa Srbima. onda sviramo duet. Ako i vi Slovenci dodjete k nama. bit' če tercet. Ali kad budu i Bugari uz nas. onda nas budo kvartet! Pa eto!» ... Ta je pa dobra in modra, smo dejali vsi in se smejali z Radičem vred.
V	nadalinem smo ga pobarali tudi za-stran malega slovenskega PP. Čudno se nam je zdelo, da se o Prepeluhu ni nič posebno laskavo izrazil. «On :e previse inreligentan. on niie za nas!» . . . Pa gospod Puceli? smo vprašali. Ali ie on premalo inteligenten in je zato za Vas? Gospon predsednik so se živo nasmejali. »Manite!« In zamežikali smo si čez čaše. Kajti (to moram že priznati) prijatelj Tudor ima znamenito kapljo...
V	nedelio ie dospel v Baško bivši bolgarski poslanik na našem dvoru. Kosta Todorov. Hotel je govoriti z Radičem. Toda Radič je dejal, da ga «neče pri-miti». Nekateri menijo, da se je naibrž zbal. da se mu poslanik Todorov ne bi prelaskavo zahvalil za svoječasne ljubeznivosti v «Domu» in intervjuvih.
Ali je kasneje le došlo do sestanka, se nismo zanimali.
Prava zabava je z Radičem pri kopanju. Ta presneti Radič ima vselej polno lepe ženske druščine, ki ga obkolijo. ra;aio okrog njega in po potrebi tudi lhito oškropijo. če mu z iezika uide kakšna bolj žaltava. Nekateri so mu kar «fovš» za tolike simpatije pri porednih morskih Instavičkah. drugi pa samo uživamo nad božanskim dirindajem. ki ga imajo z Radičem pri kopanju in solnče-nju. Oni dan smo ga nosrečeno klap-nili <; kamero. Kakor som je v valovih. Zakaj nosi ori tem še čevliarsko čepico, še nismo utegnili vprašati. Tudi se ne spominiam. znkai smo ga na sliki obeležili še s križem, ko se itak vidi. da re-ieni fant v kolu nagaiivih simpatlzerk ne more biti nihče drug'. kakor sam gospon Predsednik . . . Gotovo pa ie naša slika ena najbolj simpatičnih, kar iih je bilo nat>rav!ien;h o našem velikem revolucionarju in republikancu in zato jo poklanjamo «Jutru». —uh.
Medvedi, volkovi in toča v Hercegovini
V zadniem času so se pojavile po hercegovskih planinah cele črede divjih zverin, posebno volkov. Volkovi se spuščajo v velikih čredah celo v vasi. kier povzročajo prebivalstvu oeromno škodo. Oblasti so narodu odvzele puške in tako se seliaki ne moreio usnešno braniti. Volkovi so poklali že ogromno množino goveje živine in nekatere posestnike skoro popolnoma upropastili.
Razen volkov so se pojavili tudi medvedi. Pred nekaj dnevi se je dogodil in-teresanten prizor z nekim pastirjem v Duvnu. Pastirček je čuval živino in prišel k nekemu grmu. Tam je mirno sedel na tla in vzel piščalko, da bi piskal. Nenadoma pa ga zgrabi izza grma medved s šapo za pleča. Prestrašeni pastirček je pričel obupno klicati svoje pse. Psi so res takoj prihiteli, nakar se je medved spustil z njimi v boj in izpustil pastirčka. Čim je bil ta na varnem, je divje zbežal proti domu. ne meneč se za živino in pse. Svojo kapo je pustil pastirček pod grmom. Ko so prišli čez štiri dni ljudie, da poiščejo njegovo kapo, je nenadoma stopil medved pred nje. Ko pa je videl sekire in četo ljudi, se je obrnil in izginil v gozd. Na drugem kraju, v Šnici. so ljudie opazili medvedko z dvema mladičema. V strahu je medvedka pograbila samo enega mladiča in se spustila v beg. očividno misleč, da ima s seboj oba. Drugega mladiča so ljudje ujeli in ga oddali tamkajšnjemu
Locarno, Lugano. Bellinzona, Brisaga, Askon«, Minusia, Thun, Hilterfingen, Interlaken, Bern, ZOrlch, Miiano; vse te krasne kraje lahko vidite v prekrasnem filmu
„Most obupanja"
(Ponte Brolla.) Se danes 2. in ponedeljeK 3. avg«
Pathe Journal št. 20. ""3R8
LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4., H 6.. H 8. in 9 — Ob nedeljah ob H 11., 3„ Vx 5., 6.,
Vi 8. in 9. uri.
logarju. Medvedi ubijajo konje ln vole in napravliajo veliko škodo tudi ljudem.
Poleg teh nadleg trpi Hercegovina tudi cd prirodnih nezgod, posebno od suše in toče. Do pred dvema letoma je vladala še tamkaj strašna suša. ki je trajala štiri do šest mesecev. Od tedaj pa se je podnebje v Hercegovini temeljito izpremenilo. Deževje pada zelo pogosto in pusta ter gola Hercegovina se odeva v prijetno zelenilo. Rastlinstvo se pojavlja celo tam, kjer ie človek nikdar ne bi pričakoval. Tobak in žito se buino razvijata in siromašni seljaki so polni nad v boljšo bodočnost in ugodnejši ekonomski položaj. Zali Bog pa je letos često deževje spremljala tudi toča, ki je močno upostošiia velik del Hercegovine. Žitna polja so izgledala kakor morje, a sedaj je vse uničeno. Žalosten je tudi pogled na bujne posevke duhana in vinograde. Nekatere kraje je toča otolkla po večkrat. Med narodom vlada veliko razburjenje ter so mnoge rodbine radi vremenskih nezgod prišle popolnoma na beraško
V carstvu odmetnikov
Legendarni dr. Markovič.
Cetinje, 29. julija.
Kdor bi priredil v Črni gori anketo o vprašanju, kdo je najpopularnejša oseba v tej pokrajini naše države, bi se nedvomno prepričal, da je to glasoviti od-metnik zdravnik dr. Vukašin Markovič, Ko se je Markovič pred nekaj leti vrnil iz Rusije v Črno gono in pričel na čuden način agitirati za svoje komunistične ideje, si je takoj pridobil srce Črnogorcev. Ker Pa mu njegova nemirna kri ni dovoljevala, da bi mirno ždel v svoji Podgorici, kjer je njegov brat advokat je zbral četo in krenil z njo v planine. Od tedaj je izvršil že nešteto razbojni-štev. Najznamenitejše njegovo delo pa je umor župana piperske občine. Oblasti pa mu tega nikakor niso mogle dokazati, ker se je spretno skrival in našel kot popularna oseba vsestransko podporo pri seljakih. Kakor znano, se mu je nedavno tega kljub straži na dosedaj še nepojasnjen način posrečilo pobegniti lz zapora na Cetinju. Po črni gori se govori kar javno, da stvar z njegovim begom ni čisto v redu.
Od tedaj se skriva Markovič po planinah in leči kot zdravnik seljake brezplačno. Svoio doktorsko diplomo je dobil na univerzi v Moskvi in ima baje z zdravljenjem seliakov velike uspehe. Prav nič redki niso slučaji, da se planinski seljaki pojavijo na Cetinju z receptom tega doktorja - odmetnika in prihaiaio v lekarne no zdravila. Oblasti zaman izprašuje.io došlece, kie so videli dr. Markoviča in kam je odšel. Vedno dobe običajni odgovor: «Pa neznamN SeHaki namreč krijejo dr. Markoviča z veliko energijo, čeprav je razpisana na njegovo glavo nagrada v znesku 100 tisoč Din. V glavnem zdravi dr. Markovič svoje nacijente z raznimi rastlinskimi zdravili, čaii itd. Mnogim je baje na ta način izlečil zastarele bolezni in zato so mu sedai vdani do groba. Pri niih ima Markovič ob vsaki uri varno skrivališče in zatočišče. Oblasti so v pravem pomenu besede popolnoma brez moči napram glasovitemu odmetniku in doktorju. _
V pasjih dneh ...
Maribor, 1. avgusta
Vsak dan me čaka doma kaka razglednica: Rogaška Slatina. Rab, Opatija. Baška. Triglav, še lz Londona mi je poslal nekdo naslikanega povodnega konja, a moj ljubi botrček mi je prinesel s paneževim blagoslovom posvečeno svetmiico iz sv. Rima. Bog daj zdravje vsem skupaj, ampak moram požirati vsak dan mestni prah in čakati na glavni dobitek razredne loterije. Drugega premoženja namreč nimam. To naj si dobro zapomni davčna oblast.
Vroče je: včeraj Amerikancem, danes nam. Pes sme stegovati jezik, človek naj pa požira sline, kadar šeta mimo senčnatih vrtov, kjer točiio od jutra do večera samo pivo. mrzlo in penasto, seveda !e za denar. Denar je pa spolzka stvar. Prvega ob mesecu se sprši na vse strani, ostane le še nek?j desetakov za brivca in tobak, potem pa amen.
Saj bi šel na dopust: brez cyenka, brez plenka, pa bati se nič . . . amp«k res. ne upam si prodaiati zijala, sopari-co in prah po mestnih oglih. Znanci bi namreč še lahko mislili, da me je upokojila nova vlada. Nova vlada, stara pesem!
Ampak eno je. kar me tolaži in bodri v teh žalostnih dneh. Moj hišni, gospodar ima panoramo in usmiljeno, tako-rekoč sociialno srce. Vsak dan pasem lahko oči in oči so zadovoljne: Dalmacija. švica. Bukarešta. Rim, Avstralija, Bled. Norveška, škocijanska jama. Japonska. Kairo. V nekaj mesecih, odkar stanujem tamkaj, sem preromal vse navedene kraje in reči mor2m: divno, brate, prekrasno in poceni, kaj poceni.
rastorrj! Sedim fako-le v panorami ter
pozabim na sebe ln svojo usodo. Sedim v aeroplanu in krmarim po krajih, katere sem naštel. Kjer se mi poljubi pristanem, izstopim, ogledujem, pozdrav-liam narode in gledam, da se posebno cerkveni in posvetni gosposki globokej-8e priklonim.
Pripovedujem: <Jaz sem Gorjančev Tone iz Jugoslavije-» — «Iz Jugoslavije?« vprašujejo začudeni obrazi — «To je nekje v Evropi,» zapoje bled avstrijski dijaček. — «Da,» odgovarjam. »V Evropi je Jugoslavija, tam se cedita med in mleko. Vsak državljan je davkoplačevalec, vsak dragi ima volilno pravico. vsak tretji je radikalec, vsak četrti radičevec. vsak peti je minister na razpoloženju, jaz n. pr. sem sedmi, to se pravi pesnik. Pesnik, hm, kako vam naj . razložim. Pesnikuje tisti, ki sline požira in poje tudi vinu, ki sramežljivo v tla bulji in prepeva o krasotici. ki molče prenaša batine in kriči doma pri zaprtih oknih o nasilstvu.»
Kratek stik. Elektrika ugasne in črna tema me oblije. Nekdo me potreplja po rami: »Si zaspal?« Ah. ti si! Dobrohotno me gleda dični gazda panorame, takorekoč socijalno me gleda in vem, da bi me peljal na vrček piva, samo zinem naj.
«Zaspal,» zdeham in se izgubim v pisani val, ki se ziblje na ulici, prašen, žejen, razdražen. Prešmentana panorama in vse razglednice ter še takorekoč socijalne gazde po vrhu. Vroče je in »Jutro* piše, da se vročinski val šele bliža. Pratika jeclja nekaj o deževju in hladu, sam Bog ve. kdn laže! Naj lažejo vsi skupaj, resnica .ie samo ena:
Ko sta živela Adam in Eva v raju, n! bilo ne panorame, ne razglednic, ne mode, ne pratike. ne solnčnikov, ne »Jutra«. tiskanega namreč, še sccijalizma ni bilo. Posnemati Adama je pa policijsko prepovedano In če ne bi bilo, kje bi našel Evo, rajsko Evo v teh pasjih dneh. Da, Evo . . .
Selrškarjev Tonč ..
Staršem, oblastem in prijateljem pravega skavtizma
Odkar imamo v Ljubljani tri organizacije, ki nosijo skavtski kroj, prihajajo na »teg izvidnikov in planink (skavtov) pritožbe, da naši člani, ki so srednje« in visokošolci, ka* de in pijejo in ne žive po skavtskih zako« nih. Zato smo prisiljeni, pojasniti občinstvu in oblastem sledeče:
Skavti, organizirani v Savezu izvidnikov ln planink v Beogradu in v župi za SI oven i« jo v Ljubljani, spoštujejo vsaj pri nas svoje lepe zakone popolnoma. Med temi zakoni »o važni n. pr. posebno oni, ki zahtevajo zve« stobo do Boga, kralja in domovine, popol« no abstinenco, ljubezen do bližnjega, čuva« nje prirode itd. Tako n. pr. naši ljubljanski skavti no smejo utrgati nobene cvetlice brez posebnega dovoljenja. Po gozdovih in go« rah so tihi. Vriskanje jim je prepovedano. Na ta način se lahko približajo divjačini. Prestopke kaznujemo z izključitvijo in to brezobzirno, ker hočemo, da poverjeno nam mladino duševno in telesno enakomerno vzgojimo. Glavni znak naših skavtov — Bu den Povvelovih, je rumena kovinska lilija na klobuku.
Poleg tega imamo v Ljubljani še dve slič» nI organizaciji, ki sta nastali v novejšem ča» su. To so Taborniki in takozvani Udarniki (Udruženje delavskih rediteljev). Vsi ti ima jo skavtski kroj, dasi je ministrstvo zašit« tilo naš kroj. Taborniki imajo prav lepe za« kone, toda koliko se po njih ravnajo, ne ve« mo. Udarniki pa posebno ignorirajo prepo« ved kajenja in pitja alkoholnih pijač. Zato vidimo včasih takega »skavta« s cigareto v ustih, ali pred steklenico vina. Organizacija, ki no spoštuje skavtskih zakonov, pa ni vred na imena skavt in tudi ne kroja!
Te vrstice smo napisali v obrambo časti pravih, dobrih skavtov, ter v želji, da bi tudi ostali dve organizaciji izboljšali discip« Hno v svojih vrstah in pomagali vzgojevati mladino bodisi po Baden;Po\velovih ali Sc« tonovih zakonih.	SIvi volk.
Za 15 milijonov
Ljubljana, 1. avgusta.
Na Holandskem nekje se je pred kratkim Izvršil strahovit zločin, ki je našel odmev tudi v Ljubljani.
Daleč gori se je rodil pred kakimi tride« setimi leti nekdo, ki je rastel ves čas v bož« jem strahu in čednostih, končno ga je pre« motila devojka. da je napravil strašen zločin In umoril ženo visokega dostojanstvenika. Pc zločinu je mož pobegnil ln kljub vsem naporom varnostnih oblasti ost;il ncizsle« den še do danes. Mož se je zgubil s svojo izvoljenko v tuje kraje. Mož umorjenke je razpisal 150.000 holandskih goldinarjev na« grade, ki naj jo dobi dotičnik, ki prime zlo« činca. Mastna nagrada je seveda razburila vse svetovne detektive, ki so pričeli iskati sled za ubeglim morilcem, vest pa so prine« sli tudi naši listi. In ta vest, odnosno nagra« da je postala skoro usodna tudi za par Ljubljančanov.
Na prvega, ki je silno pretresu j oče vpli« vala grozanska svota petnajstih milijonov kron ali toliko in toliko holandskih goldi« narjev je bil zopet srečno oženjeni Šiškar France. Vozil se je ravno v vlaku Iz Rakeka proti Ljubljani, nekoliko dremal in kimal, nakrat pa je dobil debele oči. V kupeju na« sproti mu jii sedel čuden par, ki so je po« menkoval v neznanem jeziku. Moški je bil oblečen v rjavo obleko, na glavi je imel rjavkast klobuk. Sploh je bil natančno tako oblečen, kot oni, ki je ubežal pred roko pra« vice tam daleč iz Holandske. Imel je tudi čudno nemirne oči, prežal je naokrog kakor pač človek nemirne vesti, ona p« je tudi delala nanj nekam čuden vtis. »Prava bo« sta ...! je s strahom in veseljem pomislil Šiškar France in zamižal za hipec, kajti sr. ce mu je jelo nagajali in butati ob stene.
V Ljubljani sta tujca izstopil* nn(m
dala ▼ onts, doto Je Pwao« htm] fa»fl sapo, tako jo hite! na policijo. 2e na »topni« cah se je skoro zadel ob prefriganega d«« tektiva, ki je postal tudi ve« potan, ko mu je France do konca izpovedal celo zgodba Oba sta namreč mislila n« petnajst milijo« nov kron. V mestu nekje sta se ločila in šla za skrivnostnim tujcem vsak svojo pot Si« Skar France se je pozno popoldne dalje časa sukal okrog «Zverde» v dobri veri, da pri. de zlata ribica tamkaj mimo. Ko je priSel do njega znanec Jože in ga vprašal, kako in kaj, ni hotel dosti govoriti, marveč se mu je kar tako mimogrede odrezal, da ima «ekspres». Hotel je povedati, da se mu mu« di, čeprav ni znal, kam naj gre. Njegov v skrivnost uvedeni znanec detektiv pa je skakal tisti čas okrog kolodvora. Seveda je tudi njemu brnela po glavi strahovita šte« vilka. Gotovo mu je ušla mimo marsikatera «Kundšaft», katere bi sicer ne izpustil, toda ti so bili tedaj premalenkostni, saj je Slo za tako premoženje in uspeh. Navsezadnje se pa je le nekoliko utrudil in jo pobral na četrtinko v bližnjo gostilnico.
Medtem pa so se v Zvezdi godile čudne stvari, šiškar France Je že držal v roki trnek in ga metal za ribo. »On» je šel mimo, za« vil po Sv. Petra cesti in jo ubral po stran« skih ulicah proti kolodvoru. France si je brisal pot s čela in jo rezal za njim; bil je ves zmešan. V Kolodvorski ulici je planil v gostilno ln našel prijatelja že pri pol litru v družbi «Ga že imamo,® je vzkliknil kar pri vratih in oba sta 9kočila kot bi trenil na ulico. Par sto korakov pred njima se jo zi» bal skrivnostni tujec. »Ali se mu mudi«, sta stokala oba in jo brisala za njim kot navita. Pod težo nagrade, ki je bila že tako blizu sta oba zasledovalca že komaj dihala. »Sc hipec pa ga primeva ...!»
Morebiti bi se to tudi zgodilo, da ni tu« jec pristopil nenadoma do okenca in popro« sil za vozni listek v najbolj čisti slovenščini in če mu ne bi nekdo stopil na nogo, da je moral zakleti: »Permejkuš ...!»
Tvrdka Chrobath v Kranju
(Ob -IMetnlcI obstoja.)
Tvrdka Crobath v Kranju je ena najso-lidnejših slovenskih trgovskih tvrdk. Da pa si je tekom svojega 401etnega obstoja, ki ga te dni praznuje, pridobila tako od-fično pozicijo, je seveda glavna zasluga njenega šefa Franca Crobatha st., ki danes i>o trudapolnih borbah in izkušnjah lahko z zadovoljstvom motri svojo preteklost.

Tudi Fran Crobath je neke vrste slovenski selfrr.adecnan. Rojen leta 1853. v Stražišču p-i Kranju iz preproste kmečke obitelji, je bil v mladih letih deležen le male rzšolanosti. Kot uka željan dečko je vstopil v Pesnikovo manufakturno trgovino v Kranju za vajenca, a je še nekaj časa ostal tam v službi iudi kot pomočnik, na-kaT je odšel v Maribor, od tam v Ljubljano k tvrdki Souvan, kjer je ostal do 1. 1885. V tem letu pa se je že osamosvojil s tem, da je otvoril trgovino v Kranju v lastni hiši. pridobljeni deloma z lastnimi prihranki, deloma s posojilom svojih sorodnikov. Fran Crobath, 28!etnik, poln energije ln podjetnosti, je takrat delal kakor mravlja, od rane zore do večera in premnogokrat pozno v noč. Uspeh ni izostal: Dolgovi so bili kmalu izplačani, tvrdka pa tudi lundi-rana. Čez tri leta se je poročil z Marijo Pollakovo iz ugiedr.e kranjske trgovske obitelji ter v njej našel najzvestejšo družico. Zakon je bil srečen in blagoslovljen od vsega početka. Gospa je leta 1890. povila prvorojenca Franca, nakar ie obiteljska sreda prinesla še 11 otrok. Nastale pa so s tem seveda tudi težke brige za vzdrževanje pokoljen.ia in njegovo vzgojo.
Ob izbruhu svetovne vojne je Croba-thova tvrdka uživala že najboljši renomč v vsem slovenskem pridobitnem sloju. Toda vojna ji je prizadejala občutne škode: oba najstarejša sina sta morala k vojakom, tr-govstvo pa je začelo splošno stagnirati in se je g. Crobath v teh težkih časih sam s požrtvovalno oporo svojih hčerk moral hudo boriti za obstoj m napredek. Dva najtežja udarca pa mu je zasekala usoda s tem, da je sta Stanko padel kot letalski poročnik, tak pred koncem vojne pa je umrl še prvorojenec France kot nadporočntk.
Povojne gospodarske razmere tn vobče Grobathove bogate življenjske izkušnje so pokazale, da obstoji bodočnost trgovskega napredka ie v čim popolnejši visoki trgovski naobrazbi. Zato Je g. Crobath odposlal svojega sina Freda na visoko trgovsko šolo, odkoder se je leta 1924. povrnil domov t doktorsko diplomo in svetovno Izobrazbo ter zdaj z vzorno smovsko zve-
stobo podpira mojega o6rta t vodfctv*
celega podjetja hi m mtdl Jamstvo, da bo
renomiraraa domača tvrdk« n« te obdržala tvojo ugledno pozictto, marveč Jo samo še izboljševala.
Gospod Piaa Cfobatt taMoo danes ob 4ffletcem jubileju svofc tvrdk« t zadoščenjem gleda na plodov* svojrea trnda. Naša žet}a pa Je, da bi g. Jubflanm Ma Se dolgo ohranjena stara samozavest, nezlomljiva pod}etro*t in krepko zdravje. V tem zrnislu čestitamo njemu in njegovi (sledmi obitelji!
Dopisi
MEDNO PRI ST. VIDU NAD LJUBLJANO. Z današnjo nedeljo se upostavi železniški promet z novim postajališčem v Med-nu. Dograditev se je kljub raznim zaprekam Izvršila pravočasno tn po aačrtu. Na InicflatJvo tukajšnjega posestnika ta gostilničarja g. Janka Clrmana se )e o delu pričelo razmišljati letošnjo pomlad ln le bila zad<?va na vzpodbudo gerentskega sosveta predložena potem v nadaljno Izvedbo g. ml-listni dr. 2orjavu, ki )e resnično pripomogel, da jc bila stvar Mtro in ugodno rešena. Vsa nadaljna dela so se tzvrševala sporazumno z n?5tm občinskim gerentom g. Matja-nom, ki je poda! mnogo važnih nasvetov ter z tzvrševalnlm gradbenim odborom Iz me-danske okolice. Kako velike gospodarske važnosti )e to postajališče, nam pokale bližnja bodočnost. Narasla Je vrednost stav fcffšč ln zemljišč, delavskemu ljudstvu Je omogočen udobne]S dohod k delu v mesto In iz njega, ugodnejša Je dostav« poljskih prcdiAtov na trg Itd Tu se nahaja tudi najlepši obsavski teren za kopanje fn se bodo tozadevne priprave pričele že za prihodnjo sezono. Š tem bodo prišli meščani do udobnega ln cenenega kopališča in ko se po z&mKl! snem načrtu izvede še prevoz čez Savo, bo positalo Medno ia poldnevu« Izlete eno Izmed najlepših' lzletnfli točk. Da se trwšl proslava otvoritve čim najsveCaneJs, odpelie ob 14.50 lz glavnega k^odvor« v Ljubljani vlak za goste. Po oficfjelral otvoritvi Je na vrtu g. Orni ar, a velika ljudska veselica, kjer bo pač dovolj prijetne zabave v tem lepem prisavskem kraju.
TRŽIČ. V nedeljo dne 9. avg-us-ta se vrši ustanovni občni zbor .Edinosti. Tržič. Zbira se ud«leži tudi delegat iz Ljubljane. Vabljena Je vsa napredna mladina, ki se hoče vpisati v društvo, da se zborovanja v čhn ve^em številu udeleži. Kraj ta čas zborovanja se pravočasno cbjavl
MOŠNJE NA GORENJSKEM. Občinske volitve so pri kraju ln Izvoljen Je k'erika!nl župan, precej po zaslugi SKS, osobito dike gorenjskih kmetov Medveda, ki je pred volitvami pripeljal v našo občino g. Puclja, ne lačit ta navduševat napredne voiilce, ampak obračat vedo na klerikalni mita. Klerikalci so pri volitvah dobili 9, razcepljeni naprednJaJd pa 7 glasov. Nekdaj ponosna in samozavestna SKS Je pri volitvi župana Igrala s svojimi 3 odborniki najnovejšo Pucljevo drebtlnarsko politiko. Oddala Je svoje glasove klerikalnemu kandidatu, čakajoč, da JI klerikalci vržejo drobttao ter h hvaležnosti podarijo eno svetovalsko mesto. Toda so pa že bolj dosledni politikarji klerikalci, In če imajo večino, potem Jim lahko samo stoj neži še bol) lezejo pod kožo, a »hvaležnost!« ne bo. Klerikalci se seveda niso branili Pucljevske pomoči, za zahvalo so pa svojim podpornikom podelili — milostno brco.
JESENICE. Čuje se, da se namerava oddati tukajšnja kolodvorska restavracija nekemu Tschescharku iz Kočevja, seveda prtst nomu Nemcu, kateri Je baje ponudil najvtš-Jo pomsdbo. S tem b! bil slovenski Javnosti na Jesenicah zadan največji udarec, kar so jih Jeseničani dosedaj mogli doživeti. Tako mesto na obmejnem kraju gre najzanesljivejšim narodnim ljudem: tega so se zavedali ta temeljito vršili v Avstriji Nemci. Sedaj, po sedmih letih naše mlade države se pa dajeio prednosti zopet tujcem druge narodnosti. Po našem treznem mnenju bi denar ne smel Igrati na tako valnl postojanki kakor so Jesenice nobene vloge, zlasti pa, ker visoke zakupnine nlkdo ne more plačati, ne da bi zvišal cen Jedil ta pijač, kar b! pa zopet slabo vplivalo na planince ta Je-toviščarje osobttn pa železničarje, katerim so Jesenice izhodna postaja. AH pa če Ima druge namere! Če pomislimo na velikansko režijo in popuste dosedanjega restavrater-Ja, posebno pa na snažnost peronsklh prostorov, ki so brezdvomno najlepši v Sloveniji ter na krasne sltke ta nabavo novega Inventarja, kar Je vse last dosedanjega re-stavraterja, potem ne more biti nobenega povoda, da bi se vršile še kake tepremem-be v 06ebi dosedanjega restavraterja. Opozarjamo resno direkcijo drž. železnic v Ljub Ijani, da se ne prenagli, isto velja tudi drugim merodajnim faktorjem, kateTe opozarjamo, da pazijo z ostrim očesom na to pre-važno zadevo. — Jeseničani.
SLOV. BISTRICA. Požar, ki Je izbruhni! v četrtek zvečer na žagi Josipa Kirbiša lz Celja, je pop činoma uničil vse lesene dele poslopja ta streho, stroje pa hudo pokvaril. Skladišče lesa so še pravočasno oteii. Na lice mesta sta takoj prihitela domača požarna hramba in vojaštvo in nud!'a uspešno pomoč, da se požar ni razširil. Pozneje so prispeli tudi gasilci Iz Zg. Bistrice ln Maribora. škoda znaša baje preko 2 milijona kron, je pa krita z zavarovalnino.
POBBE2JE PRI MARIBORU. Pevsko društvo »Zarja« priredi danes pri g. Balonu veliko vrtno veselico. Svira godba »Drava«, v dvorani pa lastna godba na lok. Pevsko društvo «Zarja» že štiri leta neumorno deluje na PobreAJu. Okrog sebe zbira vse
fc*)!, kf <0 dobr« roftB. M po maribenid
okolici lepo slovensko pesem, ter bodri in navdušuje ljudstvo ob severni meji Zato pričakuje, da posetl občinstvo vesefleo y
čim večjem številu.
Šport
Tekme za prvenstvo Slovenije v plavanja
Včeraj popoldne so se pričela na prosto« ru Ljubljanskega športnega kluba na Ljub« ljanici prvenstvena tekmovanja v plavanju. Prijavljenih je bilo okoli 60 tekmovalcev in tekmovalk, na scartu se jih je javilo samo okoli 40. Iz dosedaj neznanih vzrokov so se plavači Ljub. športnega kluba in S. K. Ilirije abstinirali. Ker so tekmovali samo člani A. S. K. Primorja, je bil pri posameznih toč« kah manj srdit in so vsled tega gotovo tT« peli tudi doseženi rezultati. — Vreme je bi« lo ugodno. Podrobne rezultate priobčimo v torek.
Tekmovanja »e dane« ob 8. ozir. 15. na« daljujejo in bodo z ozirom na dejstvo, da nastopijo i>ami prvovrstni tekmovalci, nudi« la mnogo zanimivosti. Občinstvo ponovno vabimo, naj si to prireditev ogleda.
Ng?i slovenski rekordi
(Službene objave LLAP.)
Na seji tehn. odbora 24. julija so bili ve« rificirani sledeči nov! slovenski rekordi:
Met kopja 46.78 m: Orehek Fr., Ilirija.
Met kladiva 33.20 m: Zupan Oton. Ilirija.
Skok ob palid 3 m: Gregorka Boris, Ilirija
Tek 400 m 52.8 sek.: Valtrič Hitko, Pri« morie.
Vsti ti rekordi so bili doseženi na nacijo* nahuvpropagandnem mitingu S. K. Ilirije, dne 11. VI. 1925. na prostoru Ilirije.
Met krogle 5 kg 8.37 m: Bemik Fanči. Ilirija, dosežen n* izbirnem d^Tskem mitingi: za miting ČSR. : SHS, dne 1. VIL 1925. na prostoru Ilirije.	Tajnik II.
Jtimorske tek^e za pokal S. K. Ilirije
Juniorske pokalne tekme se nadaljujejo danes na igrišču S. K. Ilirije. Prireditve so prinesle ?c doslej lep mladinsVi gport in za« služijo, da se zainteresirajo zanje vsaj ude? ležcni športni krogi Današnja tekma med Ilirijo in SSK. Mariborom je posebne važno-sti, ker se zmagovalec kvalificira za finalno tekmo. DrugI finalist je že določen v S. K. Reki, ki je ('anes prosta. Razvrstitev dana? šnjih tekem je sledeča: ob 9.30 Jadran Mars. ob 15.30 Iliri:a : Maribor, ob 17. Olimp : Krakovo. Razen tega se igra ob 11. dop. podaljšek tekme, dvakrat 15 minut, Hermes : Panonija, ki je končala sinoči z neodloče« tiim izidom 0 : 0.
Dirka za Grand Prix
francoskega avtokluba
Pariz, 29 julija.
Veliki pariški avtomobilni teden se Je korčd v nedeljo s hitrostno dirko za 20. Grand Prix franc. avtomobitaega kluba na dirkališču Montlhčry. Ta hitrostni Grand Prt* je svetovnega slovesa in tvori preizkušnjo. Id )o prestane samo prvovrstna tvrdka. Zmagalci od leta 1906. sem so bile tvrdke Renault, Plat, Mercedes, Peugeot. Simbeam in Alfa Roineo.
Prvič pa se je letos vršila dirka v neposredni bližini Pariza na nalašč za dirkanje zgrajenem avtodromu Linas-Mon-tlhčry, ki ga te treba pred trkati osemde-setkrat. kar znaia vsega skupaj 1000 km. Dirkališče je dolgo 12 tn poS km, toda Ima zelo težavne, nevarne ovinke in vtjuge.
Dirkati sme samo voz, ki ima motor s cEindrsko vsebino največ dveh litrov in ki tehta prazen najmanj 600 kg Letos se je vsesa skupaj prijavilo 17 vozov 10 francoskih (5 Bugatti, 4 Delage, 1 Mathis); 4 argleški (3 Sunbeam, 1 Thmmas-Speclal), 3 italijanski (vsi Alfa Romeo).
Dirka se le pričela točno ob osmih zjutraj. Vstali smo zgodaj, ker nismo hoteli biti med zadnjimi in ker smo vedeli, da bo toliko občinstva, da bo proti koncu težko preriniti se naprej.
Pariz je ob pol sedmih zjutraj v nedeljo Izumrlo mesto ln tako rm Je naš avto z veKko naglico vozfl proti jugu. kjer !ežd av-todrom v prav ljubki pokrajini. Vozili smo skozi mestece Fontenay-aux-Roses, enega lajlcpših kra-ev v pariški okolici, dobro znanega pariškim Slovencem, katerih marsikdo je že prebiva.! tam.
Pri startu se je javilo samo štirinajst voz. Z velikanskim ropotom so vsi obenem od dirk ali Kmalu pa se je iz sknpine iztrga! dirkač Ascari na Alfa Romeo ta vodil krog za krogom, dosegel je največjo hitrost 12S 205 km r/a uro in vozfl vedno daleko pred vsemi dTugimi. Toda pri 22. krogu (275 km) ga je zadela nesreča: pri ovinku se je prevrnil ta tako težko ranfl, da je nekaj minut pozneje izdihnil. V znak žalosti e tvrdka Alfa Romeno prenehala z dirkanjem.
Pa tudi trije drugi dirkači so morali vsled defektov opustiti nadaljno tekmovanje, tako, da jih je. ko je bila polovica dirke ab-solvirana. voz So samo še deset.
Poldan je že. Iz težkih oblakov Je začel pad-nl dež. a občinstvo vztraja. Vsakdo použije kosilo, ki si ga je prinesel seboj. Vsled dežja Je tudi povprečna hitrost nekoliko padla "vn zna^a le še 115 km na uro.
Dež začenja še huje !M. a vsakdo hoče pokazati, da je pravi sportman in nihče se ne g2ne z mesta. Od daleč se fruie grmenje rr^torjev: kot velikanske ose prl+rčijo mimo nestvori in bruhajo tako psklenskj ropot, da nehote stisnemo zobe. Kot blisk so mimo ln komaj razločimo barve tekmoval-
0,5
Glavobol kvari veselje za življenje!
Hitro in sigurno pomagajo
Aspirin■
tablete (Boys%
Pazite M modro-belo-rdečo pečatne znamko-
cev. Med tem pa Javlja megafon z dolgo-časnim glasom, kot bi govoril skozi nos, re. ziii ta te dirke.
Končm" uspeh Je bil sledeS: zmaga! je dirkač Benoist na vozu Delage v 8. urah 54 min. 41 V« sek., to se pravi s povprečno hitrostjo 1122 km na uro. Francozi so zasedli vseh osem prvih mest, izvzemšl tretjega, kj si ga je fcvojevala angleška tvrdka. Lahka so ponosni
Voz zmagovalca je tvrdke Delage, ima 12 cilindrov v obliki V, vsak dHndei ura po dva ventila in po eno svečo. Motor ima dva magneta, dva razplinjevalca, dva centrifugalna superkompresorja, šttrt hitrost! naprej ta eno nazaj, servo-zavore, kolesa Rudge-Wlthworth m peresa Hartford.
V dežju se vračamo domov. Večer je ža-losten. Kri je tekla co jutro in kot mfira se nam vlega licsreča na prsi. ..
JI lise uporabljate Woro prsne karamele f '
priznano najboljše in najcenejše sredstvo proti prehlajenju!	i
Madinska tekma Hermes : Panonita u tolažtlno darilo. Sinoči se je vršila na igri« šču Ilirije mladinska tekma za tolažilno da; rilo med moštvoma Hermesora ln Panonijo. Končala je po obojestranski enostavni igri z 0 : 0. Radi nastale teme, »e bo podaljiek
2	X 15 min. odigral danes dopoldne. Sodi! je sodniški kandidat g. Držaj prav dobro.
S. K. Ilirije juntorj1 in mladinska tkupl, na v pondeljek 3. t m. ob 18. trening in s tanek na igrišču — Odbor.
Plenarna seja S. K. Ilirije se vrM v to« rek dne 4. t. m. Radi važnosti na; se je sigumo udeleže vsi gg. odborniki. — Pred« sednik,
G A C. lz Gradca v SptHu. V dnevih 8. in 9. avgusta gostuje graški GAC. t Splitu proti tamošnjemu Hajduku.
Športni klub *Suvom v Sevnici prav prid no deluje na športnem polju. Letos Je od« igral že več zanimivih nogometnih tekem ai domačem, kakor tudi na tujih Igriščih. Dne 19. julija je odigrala Škofljica prijateljsko nogometno telano z rezultatom 6 : 1 za Sev« nioo ln dne 26. julija «Red Star» iz Celja s
3	: 0 ra Sevnico. — To so lepi uspthi ra klub, ki se mora boriti z velikimi finančni« mi težkočami. Tudi ima mnogo truda z ure« jevanjem Igrišča, ki se je nahajalo ▼ jako dabem stanju. 9. t. m. priredi S. K. Sava
portni dan. Ta dan se odigra revanžna no< gometna tekma s športnim klubom Krško, za katero vlada veliko zanimanje, ker je zadnja tekma med obema kluboma ostala neodločena.
Uruguajd se vračajo v domovino. TTru» grajsko moštvo »Nacional de Montevideo« odjx>tuje ▼ prihodnjem tednu r domovino. Klub je prispel 25. februarja v Evropo s 17 igralci. Odigral je 31 tekem, od katerih .ie v 21 zmagal, 6 odigral neodločeno, 4 p« izgubil. Zmagovalci Uruguajcev so Barcelo. na (1 : 2), Sparta (0 : 1), Belgija (1 : 2) m Evropa (1 : 2). Za časa svojega bivanja v Evropi je klub obiskal 9 držav ter zaslužil na turneji čistih 300 tisoč frankov. V Evrco pi so gostovali 105 dni.
Zagreb : Split. Danes se vriH reprezen« tančna tekma med Zagrebom in Splitom. ZNP. je postavil sledeče moStvo: Mlhelfič, Vragovič, Kunst, Hitrec, PremrL Bartolič, Leitner, Plazzeriano. Pcrška Vinek. Pavle <ovič. Moštvo ni najmočnejše, ker gostuje v Zagrebu S. K. Bratislava, Gradjanski sam Ta je odpotoval na proslavo Saška v Sara« jevo.
Budtmpeita : Zvgreb. Drugo nedeljo se vrši nogometna tekma med reprezentan« •ami Zagreba in Budimpešte. Madžari so v zadnjem času odpovedali nekoliko medmest nih in eno reprezentativno tekmo. Tekme iroti Zagrebu niso odpovedali ker računa« io na zmago. V resnici so moštva ZNP te dni v precej neugodni kondiciji, tako. di s« je bati, da so Madžari »dobro« računali. Vsekakor bo izid današnje tekme Zagreb : Split odločil o postavi zagrebškega tirna
Runrunska pr\'enstva v lahkt atletiki. Preteklo nedeljo in pondeljek so se vršila v Timisoari prvenstvena lahkoatletska tek. movanja. Rezultati, ki niso sicer mednarod« ne kakovosti, vendar pa dovolj ugodni, 90 nastopni: 100 m: Štefan 11: 200 m: Schuller 23.8; 400 m: Schuller 52.8: 800 m: Cabat 2:02.8; 1500 m: Cabat 4:19.4; 5000 m: Wild 17:6; 10 km: Martini 36:7.6: 110 m z zapre k.jmi: Neacsu 16.8: 400 m z zaprekami: Scarneciu 61 J; skok v viifrro brez zaleta: Schopp 1.39; skok v vifino z zaletom: Ste« fan 1.79 m; skok v daljavo brez zeleta: Sil« ver 2.83 m; skok v dallavo z zaletom: P« sher 6.64 m; troskok: Storzbach 12.84; skok 1 palico: Barabas 3:02 m: met krogle: Coste 11.77 m; met diska: Pop Zorila 30.07; met kopja: Springer 51.65 m: met kladiva: Bo« d ca 41 29: štafeta 4 X 100: Oivmpta 45.8; olimpijska štafeta: C. A. Arad 3:49. Organizacijo prireditve Je vodil romunski pre stolo-naslednflc Karo! osebno.	_
A C H E R L I K«
i? originalnih steklenicah
edino sredstvo proti muham in vsem drugim mrčesom.
Dobi se povsod. Pazite na ime MZACHERLW"l
Bum!
«Ves» Zagreb je bil včeraj popoldne razburjen. Na Njega, Stjepana Velikog, je izvršen--aaatentaaat! Samo pomislite!
Mož se namreč nahaja na zasluženem oddihu v Baški na otoku Krku, in nekaj dni se o njem že ni govorilo, prej pa tudi le, ker je on tolikn govoril. Oboje Pa je tribunu kakor ribi voda. Ali mora govoriti on. ali pa drugi o njem. Tertium non datur.
Zato je bilo potrebno, da se raznese vest o atentatu. Dospe! je na višine človeštva. kakor oni sveže pobaronjeni knmsrčni svetnik, ki je šoferju ukazal: »Johann. fahrens schneller, ich be-fereht e'Attentat!» Radič je doli blizu morja, kjer so mišljenja pravega in zdra vega, — torej res atentat? Dabome, dva nacijonallsta sta ga. Eden je vrgel kislo kumaro, drugi pa morsko kačo. Ta surovost se je pripetila v trenutku, ko ni bito v bližini one povestne špi-lie, v kateri je nekoč tičal, pred 6 meseci ka-li. Od zopetnega izvlečenja izpod postelje do atentata, samo en korak. Vsiljuje se tj vprašanje, ali je mož zavarovan?
Ker smo že pri poletni politiki. Saj se spominjate, da sta dve mesti v Vojvcdi-r.i bili pred meseci prekrščeni, eno na ime «Pašičevo», drugo na ime «Pribi-devič&vo». Sedaj se izve za taini aneks sporazumski pogodbi RR. Zagreb se bo odslej po zahtevi HSS imenoval »Radičevo«, ker Stepanu Svetozarova slava ne da spati. Zaiedničarji se pa ostro bu-nijo in dokazujejo, da bi se po izidu zadniih volitev moral Zagreb imenovati «Trumbičevo». «Dom» priredi plebiscitno anketo.
Ko se po počitnicah znova sestane skupščina, bo nad parlamentarnim klubom HSS nov napis, z ozimm na znano rečico o aviatiki in taktiki: «Aero-
k!ub».
M. A. C.
*	Pašičevo zdravje zelo povoljno. Po najnovejših poročilih iz Prage, je zdravstveno stanje ministrskega predsednika Pašiča zelo
povoljno.
*	Naš delegat na konferenci mednarodne
protialkoholske lige. Na mednarodni proti-alkofrolni konferenci, ki se vršila od 1. do 3. septembra v Ženevi in razpravljala o gotovih mednarodnih vprašanjih z ozirom na probleme alkoholizma, bo zastopal našo državo g. Jovan Duič.
*	Nov pomočnik ministra prosvete. Za pomočnika ministra prosvete je imenovan dr. Danilo Katič, dosedanji inšpektor rnini-strstva prosvete.
*	Nova armija. Vojni minister je odločil, da se osnuje nova armija s sedežem v Nišu, Niška občina je že dala vojnemu erarju za zgradbo poitrebnih poslopij na razpolago potrebno zemljišče.
' Admiral Priča na inšpekcijskem potovanju. Admiral Priča, ki se je kot kraljev de-kgat udeležil svečane otvoritve Liške že-lemice, je nastopil te dni inšpekcijsko po-tovsnje na Jadranu ter bo inspicirai v prvs polovici avgusta vse čete m institucije maše vojne mornarice. Od srede avgusta Pa do 15. septembra se vrše velik: manevri na Se vojne mornarice.
*	Izpremembe v državni službi. V carinski službi sta imenovana: Emii Tomšič za revizorja pri glavni carinarnici v Mariboru in Milan Jovanovič za upravnika Pri glavni carinarnici v Murski Soboti. Ke-mfk pri zagrebški carinarnici na južnem kolodvoru Andrej Grošelj je upokojen. — NTa lastno prošnjo je trajno upokojen dr. Alnjzii R a n t finančni svetnik v Ljubliani.
Himen. Gospod dr. Janko Rak, zdravnik na Ljubnem v Savinjski dolini, se je poročil z gospodično Ano Kolenčevo, hčerko veleposestnika in lesnega trgovca / Juvanju.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminula včeraj gospa Apolomija V e i k a v r h, po-sestnica. Pokojnica je bila skrbna mati in iubeznjiva ženska, ki jo je vzljubil vsak, ki io je poznal. Pogreb bo v pondeljek ob 3. popoldne iz državne bolnice na pokopališče pri Sv Križu. Blag ji spomniti, žalujočim na-{e iskreno sožalje!
*	Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda svetniško mesto. Prošnje naj po lužbeni poti vlože do dne 31. avgusta.
*	Kongres katoliških duhovnikov. V Za-frebu se vrši dne 7. avgusta kongres kato-škrh duhovnikov iz vse Jugoslavije. Sestavil se ie poseben odbor, ki vodi priprav-
la de!a za kongres in za sprejem delegatov.
Naši telefonski kabli za inozemstvo. V
Ministrstvu pošte in brzojava se pripravlja ačrt za polaganje podzemskih telefonskih sablov iz naše države v inozemstvo. Kabli se pc!ože od Avale pri Beogradu do Su-Lotice, Zagreba, Ljubljane in Maribora, a od omenjenih nest v Madžarsko, Avstrijo, talijo in Francijo.
*	Sprejem privatnih bolnikov na Golnik.
Državno zdravilišče na Golniku sprejme £č privatnih, bolnikov s pljučno tuberku-hzo v I. In II. Stadiju v lečenie. Neozdrav-•ivi bolniki se ne sprejemajo. Dnevna oskrbna od 100 do 140 Din. Drugih izdatkov i nikakih. Zdravilišče leži 500 m nad morjem ob južnem vznožju Storžica, 5 km od eleznfške postajice Križe (proga Kranj-Tr-č), ima miio, subalpi.nsko podnebje brez es:!e, čisti zrak, obsežne gozdove. Nova ?radba. Higijenske sobe z največ 6 poste-:mi. lasten vodovod, lastni vozovi za pre-"oz s kolodvora. Zdravljenje po modernih a čelih (pneumothorax. tuberkolin itd.) Le-'a'ne kure. Hrana obilna in prvovrstna, etkrat na dan. Informacije in prospekt da-uprava zdravilišča. Prošnje za sprejem, ravilno kolkovane, opremljene s predpisanim zdravniškim spričevalom, je vlagati na velikega župana v Ljubljani.
*	Vse službe v področju ljubljanske poštne direkcije so cddane. V področju ljubljanske poštne direkcije so oddane vse službe razen služb poštnih poslovačev, ki so v »Okrožnicah« razpisane. Predstojniki pošt so dobili naročilo, naj o tem vsakogar, ki bi in zanimali za vstop v poštno službo, pouče ein opozore, naj nikar ne vlaga prošnje niti ne hodi na direkcijo.
*	Gozdarski kongres v Dubrovniku. Dne 14. septembra se otvori v Dubrovniku četrti redni letni kongres Jugoslovenskega gozdarskega društva. Na kongresu se bo razpravljalo o splošnih strokovnih in stanovskih vorašanjrh, zlasti pa o organizaciji dela za pogozdovanje kraških in drugih goljav. Po kongresu se vrše izleti v razne kraje našega Primerja.
*	Novinarjem. Železniške direkcije so prejele včeraj brzojavnim potom ministrovo odredbo o ukinjenju voznih olajšav. Stili-zirana je tako nejasno, da se lahko nanaša tudi na novinarske karte. Zato svetujem članom JNU. da se teh kart ne poslužujejo, dokler ne dobimo točnih podatkov. — Predsednik.
*	Atentat na Rad.ča. Stjepan Radič hoče biti na vsak način interesanten in vedno v ospredju. Kadar ne brblja sam, pa želi, da brbljajo drugi o njem. Kaj, to mu je seveda vseeno. Samo. da se govori! Po Zagrebu se je v petek zvečer razširila vest, da je bil Stjepana Radiča. ki se nahaja v Baški poskusen atentat. Seveda je bila vest navadna izmišljotina in s!aba šala tudi za dobo kislih kumar.
*	Prepovedane nemške brošure. Z odlokom ministra za notranje zadeve je prepovedan uvoz in širjenje naslednjih nemških brošur v naši državi: »Kaiser Karls Siihne-tod«, spisal pater Norbert Geggerle ter »Die Kaiserlrche Familie in Lequieto, Reiscerin-nerungen eines Oesterreichers« spisal H. Z.
*	Spominska proslava dr. Juga. Turistov-ski klub «Skala» je sklenil da slovesno proslavi spomin smrti svojega člana dr Juga, ki je ravno leto osorej pade! kot žrtev naših planin. Šele ob smrti tega mladega moža so se slovenski turisti zavedli, koga so izgubili. Slov en :i do tedaj sploh nikogar nismo imeli, ki bi raziskoval in utiral tako pogumno pot v naše gorske vršace, kakor ta smeli planinec. Razven filozofske stroke kjer ga tovariši slave tudi kot samoniklega misleca, je pokojnik žrtvoval ves svoj prosti čas planinam, katerih sin je bil, odkoder je vznike!, kamor je strmel z vso svojo neodcljivo silo in kamor je bila usmerjena tudi njegova poslednja pot. Klub, ki je videl njegovo podrobno delo in je zna tudi ceniti je sklenil postaviti nepozabnemu tovarišu skromno spominsko ploščo, ki bo odkrita ob cbletnici tragične smrti mladega tovariša. Odkritje se bo vršilo v nedeljo dne 9. avg. na kraju nesreče, deber streljaj cd Aljaževega doma v Vratih s sledečim programom-Spominski govor predsednika »Skale« prof. Janka Ravnika, blagoskrvlj&nje plošče, petje, zaključni govori kolegov, filozofov m domačinov. Za »Skalaše« je prisostvovanje pri odkritju spominske plošče obvezno.
*	Pozdrav ljubljanske univerze novemu režimu. Rektorat ljubljanske univerze nas prosi za objavo sledečega pojasnila: Nekateri ljubljanski listi so poročali o pozdrivu, ki ga je poslala ljubljanska univerza ob nastopu nove vlade gospodu ministrskemu predsedniku in gospodu ministru prosvete. Temu poročilu je bil dodan komentar, iz katerega bi utegnila javnost sklepati, da je bil ta pozdrav nekak političen izraz naše univerzitetne uprave. V interesu resnice moram odločno izjaviti, da se je izvršil predmetni akt kurtuazije v strislu sk'epa univerzitetne uprave z dne 1. avgusta 1924. glasom katerega pozdravlja uprava vsakokratnega novo nastopivšega predsednika vlade in svojega resortnega šefa. Izvršujoč ta sklep je sedanja univerzitetna uprava v tekočem študijskem letu pozdravila v novembru 1924. t'idi gosooda prs.dsedri.ka Pašiča in gospoda ministra Pribičeviča, brez kakršnihkoli I-omentirjev v javnosti. Jasno ie. da bi se nasprotno moralo tolmačiti kot p;litična manifestacija, ako M ravno pr! nastopu sedanje vlade uzuelni pozdrav ljubljanske univerze izostal. — Za rektorja de-k?n tehnične fakultete: Kra'.
*	Telefonska zveza med Prago. Zagrebom ln Bukarešto. Včeraj I. avgusta se je otvo-riia direktna telefonska zveza med Zagrebom in Prago preko Budimpešte. Pristojbina za en pogovor znaša 354 zla.ega franka. Linija, ki je bila do sedaj med 9. fn 10. uro dopoldne rezervirana za pogovore med Zagrebom in Prago preko Dunaj i. je o<i včeraj rezervirana v istem času za pogovore med Zagrebom in Dunajem. Popoldne od 2. do 3. ure je linija rezervirana za pogovore med Beogradom in Dunajem. V kratkem se otvori tudi direktna telefonska zveza med Bukarešto in Prago, ako bo rumun-sko finančno ministrstvo našlo sredstva za popravo linije na rumunskih tleh.
*	Prernovanje konl. Letošnja premovanja konj v ljubljanski oblasti se vrše v sledečem redu: Lesce 10. avgusta ob 9 uri. Kranj II. avgusta ob 9. uri: St. Vid nad Liubliano
Proti lieroulentl (debelosti) nčnku'e j edino rreizkušeno in na:novej*e sr-d«tvo [ Lepoform tablete. Glavna za'oga: Lekarna S Bahovec, Lii'bl:ana (in Snius)	2R4a I
fravslalk, n izvrševanje zakona o stanovanjih,
ki ga ie izdal deželno sodni sve!riik dr. Alojzij Sradnik, obsega tudi pojasnila k zakonu o stanovanjih, obraze in vzglede za tožbe, ter prijave
in prošnje na stanovanjsko sodišče. Cena 20'— Din, po pošti 1 Din več.
Knjižico dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 (nasproti glavne pošte.)
Cpc-v sijalo se, da eden par ncg.i c z žigom In znamke) (rdečo, modro ali z!ato)
1
P3
traja kakor štirje pari drugih; Kupite eden par in prepričajte se. — Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
D3-1 It
M aleili! F. Oorča v Ifavsm rt
je zopei ot»orjen! 2572
12. avgusta ob 8. uri; Mengeš 12. avgusta, ob 2 pop.; Ig, 13. avgusta, ob 9. uri dop.; Velika Loka, IS. avgusta ob 9. uri dop.; Mokronog, 18. avgusta, ob 3. uri pop.; Št. Jernej, 19. avgusta ob 8. uri dop. Za okraj Brežice pa se vrši premovanje konj. dogovorno s krajevnimi zastopniki ob priPki živinske rrzstave v Krškem, dne 23. avgusta ob 9. uri dopoldne. V Lescah, Kraniu in Mengšu so pripuščeni h premovanju le konji mrzlo-krvnih pasem. V Veliki Loki, Mokronogu, Št. Jerneju in BrcžicaidodnosrK) v Krškem) le kctiji toplokrvnih, v Št. Vidu in na Igu konti toplokrvnih in mrzlokrvnih pasem. Na prerrovanjih se sprejemajo tudi prijave za razstavo konj, ki se vrši ob priliki velesejma v Ljubljani, dne 6. septembra t. I. Premovanja se bodo vršila po doslej običajnem načinu.
*	Za člane UJU, ki se udeleže glavne skupščine UJU v SuboticI. je ukrenila centralna uprava vse potrebno, da dobe četi finsko vožnk) in potreben dopust. Večja skupina, ki še ni videla Beograda, namerava ob povratku posetiti tudi Beograd. Pričakuje se tudi večje udeležbe s strani slovenskega učiteljstva, ker se nudi selaj ugodna prilika na najcenejši način si ogledati Vojvodino. Zastopniki poverjeništva UJU Ljubljana posetijo ob tej priliki tudi pokrajinsko skupščino poverjeništva UJU v Zagrebu, ki se vrši tik pred državno skupščino v Osijeku.
*	Poštne nakaznice za Beograd. Po sporočilu beograjske direkcije izplačuje pošta Bc-ogr2d od 1. avgusta tudi poštne nakaznice na domu. Zaradi tega morajo od>lej pošte pri nakaznicah za Beograd zaračunavati tudi izplačnino.
* Opozarjamo na današnji oglas: Avtopro-met na progi Blagovica-Ljubljana. 1585
*	Otvoritev avto-prometa na progi Blagovica-Ljubljana se od danes naprej prične vsak dan izvzemši nede!ie in praznike. Od Blagovice odide tečno ob 7. zjutraj mimo Krašnje, Lukavice, Prevoj. Doba Domžal, Črnuč, Jezice in dospe v Ljubljano ob 8.30 d( poldne. Vse dosedanje postaje ostanejo v veljavi. Iz Ljubljane odide ob 4. popoldne in pride v Blagovico ob 5.30. To srečno misel podjetje tvrdke Adamčič & Sušteršič Iz Ljubljane bodo zlasti topio pozdravili številni potniki iz teh okrajev, ki so se sedaj zelo neugodno in drago morali voziti po svojih kupčijskih opravkih.
*	P n. gostom v Rog. Slatin! priporočamo narodno trgovino Jekič v Rog. Slatini, za nakup raznega blaga	1583
*	Opozarjamo na današnji oglas F. Se!:ak Sv. Duh ob Boh. Jezeru.	1586
*	Stenicol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogerija Ante Kane, sinova. Ljubljana. Židovska ulica 1.
*	Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1925. Naročniki celega leksikona plačajo ali Din 500 takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila vzame in oddaja prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubiian? in njene podružnice.
*	Vam vsem, ki radi pojeste kaj dobrega, a še ne poznate »Pekatet«, bodi povedano, da je to 'zborna jed. Izbirajte po Vašem okusu. Dobe se ne le makaroni, nudelni in špageti, ampak obilo vrst za juho in pri-kuho.
*	Nemški poliedelskl stroj:. Prejeli smo: Poljedelski stroji so tam najbolje izdelani, kjer je obdelovanje polja najslavnejši pogoj življenja. Če z ozirom na to točko pogledamo po državah, tedaj moramo smatrati Nemčijo kot tako. Tam je doseglo obdelovanje po!ja tako stališče, da je ne more prekositi nobena druga dežela. Ta razvoj je pospe Sevala izredna strojna industrija, ki je v Nemčiji tako razvita, da lahko zadošča vsem stavljenim zahtevam. Tako nudi ta industrija poljedelstvu orodje, ki ji omogoča intenzivno obdelovanje zemlje. Omenimo naj lu-fči'ire stroje, kateri luščijo in sejejo obenem Ž tne se;a'nice štedijo tudi seme. Poleg tega spadajo stoječi ali premikajoči gonilni <troii za razno gorivo. Pravilno predelovanje poljsk'h pridelkov oskrbujejo mlatilnice. stiskalnice. sušslnice. mlini itd. Z ozirom na živinorejo je preskrbljeno z veliko zalogo rtedosežnih strojev aparatov in orodja. Bilo bi preobsežno r.a tem mestu naštevati vse
ovosti strojne industrije za kmetijstvo. Pač pa moramo povdarrti dejstvo, da Pri tako ogromnem številu strojev, ki se proizvajajo, se jih !e pičlo število obrabi in če postanejo posamezni deli aparatov nerabljivi, se iih brez vse težkoče nadomesti. Tudi cena ie z ozirom r.a vrednost strojev zelo nizka. posebno pa še, ko so podane po seda-rtirh dobavnih pogojih za eksport velike ugodnosti z dovolitvijo daljših kreditov. Kdor se hoče prepričati o stanju kmetiiske strojne industrije, naj si ogleda odličen tehnični oddelek velesejma v Lipskem. ki traja od 3. avgusta do 9. septembra. Natančna pojasnila daje tvrdka Stegu in drugi, Ljjb-ijana. Dunajska cesta Ib/III.	4156a
*	Z Fleda nam poročajo: Tukajšnje prireditve nudijo posetnikom vedno kaj lepega, koristnega in zabavnega, vsled česar se jih vsakdo rad udeleži. Prometno društvo na Bledu P3 pripravlja za nedeljo 9. avgusta t. i. prireditev, ki bo nekaj prav posebnega. Tega dne se bo vršila slavnostna proslava 30 letnice obstoja društva, združena s slav-
nostno otvoritvijo 16 m visokega razglednega stolpa, prijateljske plavalce tekme za darila, koncert vojne aiuzike in velika narodna veselica. Poleg običajnega programa so na sporedu še druge nove zanimivosti! Upati je da bo v dneh 8. in 9. avgusta dovoljena polovična vožnja na železnicah za zunanje obiskovalce. Zveze zelo ugodne! K stvari se še povrnemo!
*	Poizvedba. Kdo ve, kje se mudi g. Anton Vouk, ključavničar, roj. v Mislin.iu pri Siovonjgradcu, naj blagovoli sporočiti na upravo »Jutra« v Ljubljani za važno zadevo. Stroški se povrnejo.
*	Velik mlin v Subotici pogorel. V Subo-tici je v četrtek popoldne izbruhnil v mlinu tvrdke Kohan ob cesti v Sento požar. Požarna bramba je sicer storila svojo dolž nost, vendar ob pomanjkanju vode ni bilo mogoče omejiti požar, ki se je r.aglo Širil in objel celo obsežno poslopje, ki je pogorelo do tal. Pogorelo je tudi šest vagonov pšenice. Škoda znaša več milijonov dinarjev. pri tej priliki se je zopet pokazala nujna potreba vodovoda, ki ga tudi prebivalstvo zahteva že leta in leta.
*	Hrošči v juliju. Kakor poročajo »Brod-ske novtne«, so se v Drenovcih koncem julija pojavili hrošči v velikih množinah. Hrošči povzročajo veliko škodo, ker jih nikdo ne pokončava. Ti nepoklicani gosti so se Utcs vsaj za dva meseca zakasnili
*	Naša pomorsko ribarstvo. V Kraljeviči Sc vršila te dni konferenca delegatov ribal skih organizacij hrvatskega Primorja in severne Dalmacije. Na konferenci so ra?-pravljali o vprašanjih, ki se tičejo napred. ka in bodočnosti ribarstva in položaja pomorskih ribarjev. Sklenile so se resolucije, ki jih je posebna delegacija izročila mini-stvom. V resolucijah se zahteva, da se mora načrt zakona o pomorskem ribirstvu, ki ga je že leta 1923 odobril ministrski svet, predložiti v izjavo trgovskim in obrtniški n zbornicam; da se pomoč pomorskemu ribarstvu na temelju principa nagrad za ribarsko dolžnost zajamči potom zakona o pomorskem ribarstvu; da se s prihodnjim šolskim letom otvorijo v Crikvenici ln v Malni ri-bt-rske šole ter da se ribarske organizacij i.a celem Jadranu orfaniziiajo s p}nočjo v'ade v enetnt- strokovno organizacijo.
*	Neurje v Žumberku. V Zumberku v Gorjancih ie bi! zadnje dni velik naliv, ki je napravil po polju mnogo škode. Na več krajih je tudi treščilo. V vasi Magovci je zgorela hrša m gospodarsko poslopje neke siromašne ženske. Dan poprej je treščilo v gospodarsko poslopje nekega kmeta v vasi Maliči Kmalu nato se je dogodil še en slučaj nesreče v vasi Korbič. kjer so štirim posestnikom zgorela gospodarska poslopja. Domačini so le z največjo težavo ogenj omejili in tako preprečili, da ni zgorela cela vas. Reševalna dela so bila tem težja, ker so hiše večinoma krite s slamo.
*	Savsko jezero zahtevalo tri žrtve. V Savskem jezeru na Dilj-gori se je odigrala te dni grozna tragedija. Kmetski fant And ji č se je šel kopat v jezero. Ker ni bil dober plavač in se mu je okolo nog ovita dolga jezerska trava se je začel potapljati. Na pomoč mu je priskočil delavec Andrej Kulušič, a močni mladenič je zgrabil Andreja krepko za roke ter mu tako onemogočil plavanje. Ko je smrtni boj zapazil Andrejev stric, Mar-tm, je naglo skoči! v čoln ter jima hitel na pomoč. Andrej se ie prijel za čoln. ki se je vsled tega prevrnil in vse tri pokril pod sabo. Dolga jezerska trava je onemogočila rešitev in tako so vsi trije našli smrt v jezeru. Ko je Andjičev oče zvedel za nesrečo, je priletel k jezeru in se hotel utopiti. Le z velikim naporom so ljudje preprečili njegovo namero.
DANES
vsi s Dosebnim okrašenim vlakom, ki odoelje cb 14. uri 50 minut iz Ljubljane, glav. kolodvor, k otvoritvi nostaiaVšča y Med-nu ori Št. Vidu nad Ljubljano. Po tej ve-ika ljudska zabava z godbo na prisavskem vrtu pri Cir-manu v Mednu!
Iz Ljubljane
u— Odličen angleški gost v LjubljanL
Včeraj popoldne je dospel v Ljubljano ravnatelj gimnazije g. dr. Stovr-Bezt iz Shef-fielda, velik prijatelj Sokolstva.. ki se je ude leži! tudi L jugoslovenskega vsesokolskega zleta leta 1922. Starešinstvo JSS je priredilo njemu in njegovi soprogi sinoči intimno večerjo v restavraciji «Zvezda». Danes si ogledata mesto in sokolsko povorko, popoldne pa prisostvujeta župnemu zletu na Taboru. V pondeljek odpotujeta na Bled In Bohinj, nato pa v Beograd k profesorskemu kongresu. Odličnima gostoma želimo prijetno bivanje v naši domovini in da odneseta najlepše spomine z zleta ljubljanske sokolske župe.
u_ Prestolonaslednik Peter v slovenski narodni noši. Setalci po Aleksandrovi cesti lahko občudujejo danes v Izložbi tvrdke Kozina ljubek gorenjski narodni kroj, ki bo v kratkem poklonjen prestolonasledniku. Kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, je izvršila kroj tvrdka Drago Schwab, dežnik tvrdka Mikuš, klobuček tovarna «še-šir» v škof j i Loki, verižico s tolarjem g. H. Suttner, fini mehki «biksani» škomjlčki pa so delo tvrdke Peter Kozina v Ljubljani.
u— 80-IetnIca ljubljanskega gradbenika. Znani ljubljanski arhitekt In gradbenik gosp. Viljem Tre o praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Jubilant zavzema med ljubljanskimi gradbeniki odlično mesto. Zgradil je v Ljubljani celo vrsto Javnih poslopij, tako r.a pr. bivši deželni, sedaj državni muze), realko, univerzo, ljudsko šolo na Cojzovem grabnu, poslopje Filharmonije, hotel Union ter lepo število stanovanjskih hiš in vil.
u— Gradbena delavnost v Ljubljani. Palača trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se po načrtih uglednega arhitekta profesorja Plečnika temeljito prenovi Preu-
OBLEKE
kw Ke najceneje pri Josšo ^o'fsr.2, Lžobijana.
redba in p czidava v notranjščini je delo-, ma že izvrf c.na. Med drugim se v traktu ob: Knafljevi u ici uredi velika sejna dvorana.'. Tudi fasada se primerno prenovi in olepša.) Ob Tržaški cesti gradi stavbna zadruga; cStan in d -m» dve stanovanjski hiši, a tudi druge zadruge prično baje še letos z gradnjo malih stanovanjskih hiš v raznih delili mesta, zlasti na periferiji. Večje število hišnih posestnikov je zaprosilo dovoljenje za razna adaptacijska dela in za renoviranje fasade. Mnoga podstrešja se preurede v sta novanje in se tako vsaj deloma omili stanovanjska mi^erija. Tlakovanje in asfaltiranje mestnih rest in ulic razveseljivo napreduje. V Km : jevi ulici so asfaltni hodniki dogotovljeni n cesta čedno urejena; na Miklošičevi c d se polagajo električni kabli in vodovod e cevi, potem pa se prične z asfaltiranje / ceste. Hodniki so popravljeni in razširi / Pred škofijo, na Vodnikovem trgu, na S \ Petra cesti in na Starem trgu. Načrti zr zgradbo palače poštne hranilnice ob Alek? r.drovi cesti se preurejajo in M bodo gr /bena dela vsled tega znatno zakasnila.
u— r l^lna stanovanjska hiša na Prulah,
Veliki ? /pan ljubljanske oblasti je pooblastil mc /;o občino ljubljansko, da sme najeti poler posojila 2,500.000 Din še dodatno posojilo v znesku 830.000 Din pri Mestni hrani';'jci v svrho dograditve druge stanovanjski hiše na Prulah in sicer proti 8-odst obrekovanju in amortizaciji v 100 semestrih.
u— Upokojitev. Po 42, oziroma 40-Ietnem zvestem službovanju sta z včerajšnjim dnem stopila v pokoj magistratna slugi gg. Antrn Molka in Fran Klančičar. Ker sta pokoja v resnici potrebna, naj ga čila uživata do skrajnih mej človeškega življenja!
u— Sokolska župa Ljubljana prireja danes svoj prvi župni zlet na Taboru. Do letošnje pomladi sta 15 let imeli v Ljubljani sedež dve sokolski župi, letos marca sta se spojili v eno ki šteje 42 društev in odsekov. Skrajne župne točke so društva Rakek Kočevje, Kamnik. Sestalo se bo danes v. našem mestu članstvo te naiobširnejše ju-goslovenske sokolske župe v pozdrav in manifestacijo, v obračun celoletnega dela v telovadnici. Izmed vseh narodnih vzgojnih' organizacij zavzema prvo mesto gotovo Sokol. Njegov duh preveva visoke kroge in najde pot pod borno streho. Vse objema v bratsko usmerjenem demokratizmu kot eno ljubečo se obitelj, ki širi svoje nauke in vodi narod v krepost ln srečo. Ljubljana, zibelka jugoslovenskega Sokolstva, ki se v Jugoslaviji ponaša z najboljšimi sokol-skiml telovadci, na] pokaže ta dan svojo običajno simpatijo do sokolskega pokreta. Razobesimo zastave, spremljajo naj brate in sestre naši iskreni pozdravni kiici, pose-tirno njihovo skrbno pripravljeno prireditev, Kdor misli sokolsko, bo ta dan posvetil žup nemu zletu! Naša pet na Tabor!
u— Zanimiva bo orijentalska kavarna mf vrtni veselici Orjune Vič - Glince. V tej kavarni se bo nahajal opojni kaljan. Pridite vsi dne 15. avgusta in si oglejte ta ka* ljan, ki bo zelo zanimiv; kadilci pa še bolj.
u— Gospodarsko in Izobraževalno dru« štvo za dvorski okraj priredi I. dvorski se* jem dne 9. avgusta v vseh prostorih gosp.' Oblaka na Tržaški cesti 22 ali po domače pri «Antončkovem Franceljnu». Sodeluje godba železničarjev, tamburaši, petje. Nekaj posebnega bo ples v znamenju rož, šaljiva pošta, komični nastopi, zvečer v mra* ku umetalnl ogenj in kino. Za dobro kaplji, co je preskrbljeno. Vstopnina 5 Din.
u— Pevski odsek Gospodarskega ln lz* obraževainega društva za dvorski okra! priredi g. dr. Dinko Pucu, cb priliki njegovega godovanja v pondeljek dne 3. avgusta ob 8. uri zvečer pri Oblaku na Tržaški cesti družabni večer. Vabljeni so vsi člani In somišljeniki.	;
u— Analfabctski tečal. Ar.alfabetsld tečaj vojakov 16. art poika v vojašnici kralja Aleksandra se zaključi dne 8. avgusta ob 15. uri z javnim izpitom. Vojnike sta po. učevala gg. učitelja f.latija I-avrenčič hi UIrik Pavlica, ki sta tekom več let Izučila po trudapolnem delu že na stotine vojakov v splošno zadovoljnost oblasti in vojakov.
u— Društvo najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vTši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 5. avgusta ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta 12, pritlično, desno.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je v dobi od 22. do 31. Julija rodilo v Ljubljani 40 otrok (19 moškega, 21 ženskega spola), umrlo pa je 13 moških In 18 žensk, skupaj torej 31 oseb In sicer: 4 osebe za jetiko, 3 za rakom, 3 za vnetjem črevesa, 2 za boleznijo na srcu, 3 za prirojeno slabostjo, 4 za ostarelo&tjo, 1 za krčenjem Jeter, 1 za novotvorbo, 9 oseb vsled drugih' naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled smrtne poškodbe. Izmed umrlih Je 6 oseb doseglo starost nad 70 leL Na nalezljivih boleznih je obolelo 5 oseb: 4 na dušljivei^ kašlju, 1 pa na davlci.
u— Policijske prijave. Od petka na boto so bili prijavljeni policiji sledeči slu* čaji: 3 tatvine, 1 pretep, 4 prestopki kalje-nja nočnega miru, 3 prestopki v zglaševal-nih predpisih, 11 prestopkov cestnega poll-> cijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda tn 1 prestopek v zglaševalnih predpisih. Are-! tacije so bile izvršene 4 in sicer: 3 radi telesne poškodbe in 1 radi poneverbe.
u— Poljske tatvine. Na moščanskem po*; lju in na njivah v bližini Zelene Jame so poijske tatvine zadnje čase skoro na dnevnem redu. Ni je skoro njive, na kateri se ne bi v tej ali drugi noči neznanci Izkopali večjo množino novega krompirja ail pa pokradli večje kvantume fižola. Na pritožbe tamošnjih posestnikov so policijski organi s
nočeh" njtve zastrasHti, obenem pa paziH na
tatove. V zadnjih nočeh so opazili, da prihajajo poljski tatovi do njiv kar z vozički, na koje nalagajo svoj plen in ga nato zvozijo domov. Rad! poljskih' tatvin Je bilo v petek aretiranih več prebivalcev Zelene Jame.
u— Velika poneverba. Včerajšnji »Slov. Narod» je priobčil vest, da Je bil uradnik tvrdke Neškudla na Sv. Petra cesti, g. Josip špacapan aretiran radi poneverbe 8385 Din. Kakor se nam poroča, vest nikakor ne odgovarja resnici. Toliko, da ne bi kdo g. Spacapanu po nepotrebnem delal krivice.
u— »Split* d d za cement Portland Je preselila svoje poslovne prostore iz Gledališke ulice 8 ni Masarykovo cesto. Glej današnji inserat.	1564
u— Podavljena plščeta. Na 'dvorišče hiše 5t. 26 v Bohoričevi ulici se Je splazil v petek pomoči neznan dvonožnl lisjak in pobral hišnemu lastniku lz kurnika osem po dva meseca starih' piščet. Domači so čttli ponoči kokodajskanje druge perutnine, vendar se niso zmenili za to, misleč, da je zunaj kdo iz hiše. Tat pa je bržčas tisti hip davil piščance in jih' nato nemoteno odnesel z 'dvorišča.
u— Stepla sta se. «Servus — jetka», Je pozdravil v petek proti večeru Herman Ra-kovec, kleparski vajenec iz Rožne doline svojega znanca Franceta Pogačarja istotako z Rožne doline, ko sta se srečala na Mir-ju na cesti za rimskim zidom. Pozdrav Po-gačarju ni bil nič kaj všeč in ker je hotel dokazati na mestu, da ni nlkaka J etika, ie pograbil kamen in obdelal z nJim svojega nasprotnika ter mu prebil gornjo ustnico. Ker Je Rakovcu rana močno krvavela, je bil prepeljan v bolnico.
u— Med spanjem okraden. Delavec Ivan Korbar se je v petek proti večeru utrujen vsedel ob ograji za Bežigradom v travo in zadremal. Med spanjem se je pritihotapil do nJega okrog 50-letni dobro oblečen tujec in trni posegel nekajkrat v žep pod telovnik. Sumljivo tipanje je Korbarja nenadoma zbudilo. Planil je pokonci, tujec pa Je bil urnejšl m jo je že urnih' krač pobral. Ko se Je Korbar zavedel in pretipal svoje žepe, Je moral z žalostjo konstatirati, da mu Je uzmovič pobral med spanjem njegovo srebrno žepno uro, iz žepa telovnika pa več gotovine.
Iz Maribora
a—* Odhodnlca narodnemu Čehu. V pe-lefc zvečer je priredil mariborski češki klub v Narodnem domu krasno uspelo odhodni-co svojemu marljivemu članu in tudi sicer narodno delavnemu češkoslovaškemu rojaku Jaromiru Kovaru, prokuristu *Drave», katerega Je zadel zakon o zaščiti delavcev in mora vsled tega kot »nadomestljiv* zasebni uradnik zapustiti našo »bratsko« državo. Predsednik češkega kluba g. Franjo BureJ je zasluženo poudarjal v svojem govora trpka čustva nas vseh, da nas mora zapustiti tako odličen In resen narodni delavec, ki je užival kljub svojemu kratkemu bivanju v Mariboru že povsod splošno pri-Ijti>lJenost Tudi zastopnik Sokola se je Udeležil krasne odhodnice in se zahvali! v nagovoru bratu Kovaru za njegovo plodo-nosao delovanje pri Sokolu. Tudi mariborska JČ Liga zgubi v g. Kovaru vnetega člana. Želimo mu prijetnejšega In večjega ume Vanja v ožji domovini!
a— Ignac Založnik v Mariboru. Včeraj je dobil Mar3>or v osebi g. Ignaca Založnika, kt prevzame s tem dnem vodstvo obrtno zadružnega inšpektorata pri mariborskem velikem županu, izredno agilnega delavca 2e 20 let 'deluje po narodnih' društvih in ga }e svojčas poznal zlasti slovenjebistriški okraj, kjer Je vodil obupne boje proti nem-žkutariji v mestu Slov. Bistrici in celem okraju ter s svojim simpatičnim nastopom ta resno besedo še bolj pa neumornim delovanjem dosegel tudi nepričakovane uspehe. Potem se je preselil v Celje, kjer Je svojo neizčrpno energijo posvetil zlasti obrt niškemu sloju, dobro pojmujoč kolike važnosti Je za razvoj slovenstva v Celju zaveden in strokovno izobražen srednji sloj. Z enako delavnostjo pa je posegel v delo tudi po neštetih' drugih društvih' in korporacl-,Jah ter je bil sploh vzor vztrajnega, nesebičnega in tihega narodnega 'delavca. Za mariborsko obrtništvo znači njegov prlliod gotovo novo epoho razvoja in ga s tem notranjim zadoščenjem prav iskreno pozdravljamo na sedežu mariborske oblasti.
a— Boj za znižanje krušnih cen Je Imel v Mariboru neznaten uspeh, ker znaša po dogovoru med Zadrugo pekov, zastopnikom velikega župana in mestnega tržnega nadzorstva znižanje povprečno komaj 50 par pri kilogramu. Določene nižje cene ne odgovarjajo cenam moke tn tudi ne po zakonu dopustnemu čistemu dobičku pekov. Za podlago cen pri kg peciva se je vzela pri kruhu cena moke zvišana za 10 odst., pri femljah pa za 30 odst., kar je na vsak na-Sn previsoko. Ljubljanski peki namreč prav iSobro izhajajo pri kalkulaciji, da stane kg kruha toliko kot kg moke in da se samo pri žemljah zviša cena za 10 odst. Na tej podlagi so tudi sodišča dosedaj presojala višino dopustnega čistega dobička pekov.
a— Niso zadovoljni. Končno je prišlo tu-8l glasilo mariborskega župana do prepričanja, da Mariboru ne zadostuje sedanje, vedno blatno in mrzlo kopališče ob Dravi s steklenimi ta drugimi črepinjami na tleh. Čeprav pa imajo klerikalci sami v svojih rokah' glavo mesta, kličejo lz zagate *-Ju-trovega* poročevalca na pomoč, da jim svetuje, kje b! lahko napravili drugo, bolj-Se kopališče. To Je sicer briga sedanjih go-^»odarjev na magistratu ta njihovega župana, mi pa Jhn hočemo iz lojalnosti vseeno priklicati v spomin stare načrte za primernejše mariborsko letno kopališče: lep načrt Je bil na pr. s Felberjevim otokom, na katerem bi se napravil v sredi primeren bazen, obraščen krog in krog z drevjem in grmiči, v katerega bi na eni strani dotekala voda, se pri tem kolikor toliko izčistila in v bazenu precej ogrela, na drugi strani pa odtekala. Krog ta krog bi bila ležišča za solnčenje in gotovo bi imeli tudi takoj av-
tobusno 'družbo, ki bi za majhen 'denar
mehkužnejše meščane prevažala do otoka. Uverjeni smo, da bi si vsak dan na tisoče Mariborčanov Iskalo na Felberjevem otoku zdravja v prijetni vodi ta solnčnih žarkih. Maribor bi imel družabno letno središče, za katerega bi ga zavidalo marsikatero mesto. Nadalje so se svoječasno pri občini pečali z načrtom letnega kopališča, seveda umetnega, na prostoru, kjer je sedaj Ljudski vrt, kamor bi napeljali izčiščeno vodo Drave. Tudi pri treh ribnikih so že poskušali izrabiti lep naravni ribnik za kopališče. Naposled je bilo pred prevratom občinstvu dostopno tudi vojaško kopališče v kadetnl-cL Gradiva torej več kot dovolj, ki ga lahko gospod župan razmotriva s svojimi svetovalci do prihodnje občinske seje.
a— Obrtno gibanje. Ker je prišla papirna trgovina Pristernik - Krstič na Aleksandrovi cesti v hiši veletrgovca g. SoŠtariča v konkurz, se vseli v njene prostore prihodnje dni znani, narodno agilni obrtnik, sedlar in trgovec z usnjatimi potrebščinami g. Ivan Kravos, ki se je moral doslej zadovoljiti s stranskimi prostori v Cankarjevi ulici G. Kravos je tudi predsednik slovenskega obrtnega društva in tako znači njegov prihod na najprometnejšo Aleksandrovo cesto tudi razveseljivo narodno gospodarsko pridobitev za Maribor.
a— Tujski promet v juliju se Je v Mariboru nekoliko dvignil. V hotelih ta prenočiščih je bilo namreč meseca julija 1888 tujcev. Naših državljanov je bilo: Iz Ljubljane 174, iz ostale Slovenije 505, iz Zagreba 207, iz Hrvatske - Slavonije 168, iz Beograda 76, iz Srbije 20, iz Bosne 21, iz Dalmacije 5, skupno 1257 Tujih državljanov pa je prispelo meseca julija v Maribor: Iz Avstrije 354, Italije 24, Nemčije 12, Češkoslovaške 24, Madžarske 8, Rumunije 3, Fran cije 3, Švice 1, Anglije 1, Poljske 1, Amerike 1, skupno 631. V zasebnih stanovanjih pa je bilo v tem mesecu zglašenih 557 in od-glašenih 588 naših državljanov. Iz tujih' držav pa priglašenih 166, odglašenih 192. Povprečno je bilo torej v Mariboru po Javnih prenočiščih in zasebnih stanovanjih dnevno 80 tu- in inozemskih potnikov, ki so se zgla-sili pri oblasti.
Iz Primorja
Iz Celja
e— Nova avtotaksa. Koncesijo za vožnjo z avto takso je dobil kočijaž Franc Rams-kugler, ki namerava popolnoma preosnova-ti svojo obrt.
e— Morilec Hotko, ki je bil pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen na smrt na vislicah, je duševno bolan. Ves teden ni za-vžil nikake hrane. Pil ie samo vodo. Iz po-četka so mislili, da stavka, a preiskava }e pokazala, da je ob pamet. Tudi telesno mu gre vidno na slabše. Apatično leži ves dan na postelji in buli pred se ta zdi se, da ga svet nič več ne zanima.
e— Dva škola v Celju. V četrtek zvečer se je odpeljal iz Celja v LJubljano ljubljanski knezoškof g. dr. Jeglič. Na kolodvoru se je sestal in živahno pomenkoval z mariborskim škofom dr. Karlinom, ki sedaj birmuje po celjski okolici Družbo je cbema škofoma delal celjski opat.
e— Nižji poštni uslužbenci v Celju priredijo danes III. javno tombolo na Dečkovem trgu pred Narodnim domom ob 3. uri popoldne. Vseh dobitkov ie 350, med njimi 12 glavnih" in sicer: ženski šivalni stroj, moško In žensko kolo, otomana, stenska ura, zrcalo, slika, premog itd. Karte, kolikor jih je še na razpolago se dobijo pri vseh pis-monoših', raznašalcih in trafikah' po 3 Din komad.
Iz Trbovelj
t— Usmiljene sestre v Trbovljah. V krat« kem bo podpisana pogodba, ki jo je skleni« la trboveljska Bratovska skladnica z Druž« bo usmiljenih sester sv. Vincencija Pavlan« skega v Ljubljani radi bolniške strežbe in drugih poslov v novi bolnici v Trbovljah. Bratovska skladnica se je namreč definitiv« no odločila nastaviti namesto dosedanjih navadnih strežnic usnvljene sestre. Družba teh bo prevzela: 1. bolniško postrežbo; 2. službo v kuhinji; 3. v pralnici; 4. skrb in no trebno delo pri vzdrževanju posteljnega, bolniškega in operacijskega perila, zdravni« ških in strežniških plaščev itd; 5. pažnjo na bolniške prostore in inventar ter potrebno snaženje: 6. shranjevanje bolniških oblek. Iz prve točke, ki govori o bolniški strežbi posnemamo, da bo namestilo predstojništvo Družbe usmiljenih sester v Ljubljani napram sedanji potrebi 8 svojih sester, katere bo imela pod svojo oblastjo sestra prednica, ki bo trdi odgovorna za njihovo delo. Važ« na je klavzula, da ne bodo vršile sestre pri spolnih boleznih pacijentov neposrednih ma nipulaeij ter da tudi ne bodo izvrševale službe v normalnih porodniških slučajih. Kot odškodnino bo dobivala družba od Bra« tovske skladnice za vsako ushižbeno sestro na mesec najmanjšo plačo 500 Din, poleg tega pa bodo imele sestre prosto stanovanje in hrano ter oblačila in pravico do triteden« skega dopusta na leto. Odpovedni rok bo znašal za obe stranki eno leto.
t— Pri požarnem pregledu, ki se je vršil v Trbovljah 10 dni, v Hrastniku pa 7 dni, so se ugotovile razne nepravilnosti precej kričečega značaja. Nešteto hiš je, pri ka« terih ni zadoščeno zakonskim predpisom. Zapisnik, ki govori o tem, je zelo zanimiv. Zadnji požarni pregled se je vršil pred tre« mi leti, toda silno površno, ker je trajal ko« maj en dan.
t— Srezko glavarstvo bo imelo v sredo 12. t. m. uradni dan v Trbovljah.
Na novo je izSel
Zakon s civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbence«.
Isti je s kazalom izpolnjen, ter mu je priložena tabela iz katere so natanko razvidni prejemki
državnih nameščencev in nastavnikov. Cena 22 u.uarjev, po pošti Din 150 več.
Naroča se v
Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
PreSernova oL 54 CnasprotI glavne pošte).
•	Promocija. Za doktorja vsega zdravil« stva jo bil te dni promoviran na vseučilišču v Gradcu g. Dlnko Kozilič, hrvatski rojak z Malega Lošinja. Oestitamol
•	Rok ta izmenjavo drobiža po pet in det set stotink jo italijanska vlad« podaljšala do 31. avgusta.
•	Občni zbor *Dijaške Matice* v Trstu se bo vršil leto« dne 23. avgusta. Pravico glasovanja na zborovanju bodo imeli samo oni člani, ki so vpisani v društvu vsaj od 1. januarja 1925. ter so izpolnili svojo ob» veznosti v denarnem oziru.
•	Poroka. V istrskih Vodicah sta se poro. čila dne 26. julija Ivanka Rotar in Peter šverko. Slednji je bil mnogo let v Ameriki in si je pridobil ameriško državljanstvo, a je kljub temu ostal zvest domoljub.
•	Koliko turščtcnih zrn obsega poluliten ska steklenica? To zanimivo uganko je za« stavila svojim čitateljem «Istarska Riječ* pred nekaj tedni. Javilo se je veliko število interesentov, kajti glavna nagrada je znaša« la 600 lir, druga nagrada 400 lir, ostale na« grade pa so bile v blagu za hišno gospodinj« stvo. Glavno nagrado je prejela čitalnica »Gorska Vila* v Lanišču, ki je pogodila, da jo v poluliterski steklenici 1206 koruznih zrn Drugo nagrado v znesku 400 lir je prejel Jure Brčič iz Brščičev poleg Vodnjana v
Istri.
Vesti iz Prekmurja
Pobožne želje radičevcev. Komaj so prišli radičcvci na vlado, se že razširjajo govori« ce, da pride spodnji del Prekmurja pod Hr« vatsko ali bolje rečeno pod novo oblast, ki se ustanovi v Varaždinu. Nekaj ni izklju« čeno, bi rekel Prekmurec, ali odločati bi moralo tu naseljeno ljudstvo, ne pa gotovi
pohajati, ki tako radi vznemirjajo mirno prebivalstvo.
Živinski sejem v Lendavi. Živinski sejem, ki so jo vršil 28. julija v Dol. Lendavi, je bil za ta čas razmeroma dobro obiskan. Na« kupovalo se je največ za Italijo in nekaj za Češkoslovaško. Cena je bila 8 — 10 Din.
Bogaia žetev v Prekmurju. Ljudstvo se veseli letošnje bogato žetve. Take letine go« rpodarji ne pomnijo že 10 let. Tako n. pr. daje letos pšenica od 17 do 22 metrskih sto« tov. Tudi okopavine kažejo kar najbolje.
Državni nameščenci na indeksu. Neki ra« dičevec odide te dni v Zagreb, da izposluje premestitev nekaterih javnih nameščencev iz Prekmurja. Ta možakar baje zamenja ob« činskega gerenta v Dol. Lendavi. Mar misli da bodo oblasti izročile važno občinsko upravo in osobito blagajno v roke neodgo« vornim ljudem? Tudi glede uradništva ne bodo odločalo take politične veličine, kakor je on. Žalostno pa je dovolj, da taki ljudje brez dela sanjarijo o preganjanju državnih nameščencev.
Nesreča pri mlatvi. V občini Odranci je ponesrečil pri mlatvi 321etni Jurij Copot. Ko jc polagal snope v mlatilnico, ga je stroj zgrabil za nogo in mu jo zmečkal. Ponesre« čenča so prepeljali v bolnico v Mursko So« boto, kjer je naslednjega dne umrl.
Na naslov železniške direkcije v Ljublja« nI. Pet občin s približno 8000 prebivalci želj« no pričakuje in nujno potrebuje stanico za osebni promet pri Dokležovju. Prebivalstvo upa, da se bodo merodajni činitelji zainte« resirali za to v resnici nujno vprašanje.
Osebna vest. Sodnik dr. Fabjani je pre« meščen iz Dol. Lendave v Črnomelj. Želimo, da pride na njegovo mesto v Dol. Lendavo kaka narodna moč. Ne smatrajte obmejnih krajev za Sibirijo!
SLITN! &IN0 Matica
Telefon 124.
Vsled velike dolžine filma predstave ob: >/25., 7. in »/«10. Umetniški orkester svira
pri vseh predstavah.
Senzacija I
Novo I
Senzacija I
Malo je filmov, ki so dosegli tako velikanski uspeh kot kolo-salno napeti, detektivski pustolovn! in salonski velefllm
SHERLOCK KOLMES
(oba dela neskraišana v enem), v katerem igrajo samo najboljši Igralci, prvovrstnih francoskih gledališč.--C:ne nezvišane.
Koncert delavskih pevskih društev v Ljubljani
Sinoči se je vršil v veliki Unionski dvo« rani koncert združenih delavskih pevskih društev Slovenije. Dvorona je bila dokaj dobro zasedena in publika vseskozi dovzet« na ter hvaležna za pestri in mnogobrojnl spored. Vsi nastopajoči zbori so se odliko« vali po točnosti in discipliniranosti v izva« vanju ne baš prelahkega programa. Prvo točko jc tvoril »Delavski pozdrav* J. Scheua ki ga je občinstvo poslušalo stoje. Izvajali so ga združeni zbori (preko 100 mož) pod vodstvom spretnega zborovodjo Kristt Per« ka. Navdušenje po tej točki je bilo veliko in pevci so bili obsipani s cvetjem. V na« daljnem so nastopili pevski zbori »Sava* z Jesenic pod vodstvom Davorina Tancarja, »Naprej* iz Celja pod Martinom Stantcjcm, »Solidarnost* iz Kamnika pod Francetom Vidmarjem, »Cankar* iz Ljubljano pod Kri« stom Perkom, »Vlntgar* iz Dobravo pod Vinkom Ambrožičem, »Delavsko glasbeno društvo* iz Ljubljane pod Kristom Perkom, »Svoboda* iz Hrastnika pod Brunom Dier« maverjem ter »Grafika* iz Ljubljane pod Danilom Bučarjem. Vsak od teh zborov je zapel po dve pesmi. »Naprej* in »Svoboda* pa sta dodala še vsak po eno. Posebno toplo je bil sprejet pevski zbor «Jednakost* iz Za« greha z zborovod!tn Boškom Lcli"cm, ki je predvajal tri pesmi; med njimi stoj6 po« slušano »Medjunarodno*, in dodal eno. Ste« vilčno so bil zbori skoro enako močni; vsak jo štel okroglo po dvoiset članov. Glasovi sicer niso bili vsenovsod' popolnoma izena« čeni. vndar je b!to videti, da so se diri« ge"ti ir r- -ci vestno potrudili, nuditi naj« boljše in splošni vtis je bil prav dober. Pe« le so se po večini umetne pesmi skladateljev Adamiča, Mirka, Pavčiča, Ipavca, Jereba, Lisinskega, Biničkega in drugih ter priredit« ve narodnih pesmi v harmonizacijah Marol« ta, Adamiča, Deva itd Spored ki se je vsled zamude zagrebškega vlaka nekoliko zavle« kel, je bil malce predolg in je njegovo iz« vajanje trpelo dobri dve uri in pol: vendar je občinstvo do kraja z uživanjem sledilo točkam. Posebno pohvalo zasluži med dru« gimi zlasti pevski odsek »Grafike*, ki je glasovno bil najenotnejši in ki ga je spret« no vodil g. Danilo Bučar. Uspeh Pevskega praznika delavskih pevskih društev naj bo posameznim zborom ter njih požrtvovalnim dirigentom in članom v vzpodbudo k na« daljnemu pridnemu in vztrajnemu delu ter veselju do naše lepe pesmi
Slikar Celestin Medovič
Kdor obiJče to roletje Dalmacijo nai ne zamudi pohiteti v Split, da si ogleda Jadransko razstavo. Razstava je razdeljena na štiri poslopja, na reaHco, stari roto^ž, gledališče ta Obrtno šolo. V rc?'ki so razstavljeni predmeti, v katerih se zrcali duša Jadrana, morje. Obrtna šola nudi vpogled v domačo obrt ht industrijo, v starem ra-gistratnem poslopju na Narodnem tTgu vidiš v Etnografskem muzeju Dalmacijo v narodnih šegah ta običajih, foyer Narodnega gledaSšča pa Je posvečen retrospektivni razstavi upodabljajočih umetnikov, od ka-tetfli je živ še samo eden, ktpar Ivan Rcn-dič.
Ta razstava se vrši pravzaprav v znamenju Celesttaa Medoviča. V pročelju dvorane visi Medovičev potTet, pod njim se nahaja plaketa, okTaSena z zelenjem. Portret pove vse, kar je tako) treba vedeti o Medoviču: da je bil duhovnik ta slikar. Nas vjegov ztrrmjl pokKc ne zairitn.i. temvoč njesov'* notranje življenje, zato si ga '.»o-rost! strani rekotfko ogledali.
Cel "Stta Medovič ie bfl rodom Dal oa-
ttaec, ta sicer otočan, Pelješčan. Na svet je prišel 1. 1857. v Kuni. Ze v svojih deških letih je stopil v red tkzv. »Male brače« v Dubrovniku. V tej dobi se je pokazal velik Medovičev slikarski talent General frančiškanskega reda ga je na priporočila duhovnih sobratov poslal v Rim, kjer se je mladenič začel izobraževati v slikarski stroki.
V	Rimu je živel Medovič v frančiškanskem samostanu, slikanja pa se je učil pri mar.em umetniku religioznih motivov Ludviku Seitzu. Seitz ie bil oni, ki je s svojimi deli okrasil katedralo škofa Strossmayer-ja v D.iakovem. Iz Rima vodi Medoviča pot v Firenco, kjer nadaljuje svoje študije pri Grandiju In Ciseriju. Ciseri je bil tedaj r.ijbolj znan slikar verskih sižejev v celi Italiji. Iz Italije se je Medo-vič vrnil v Dubrovnik. Slekel je med tem redovniško haljo in postal svečenik. Ta čas je prišel z Di/naja v Dalmacijo slikar Schindler. Opozoril je tedaj v Dubrovniku ravzoča grofa Pozzo in Bondo, velika ljubitelja umetnosti, na nenavaden Medovičev talent. In zgodilo se ie, da je Medovič z dovoljenjem dunajskega papeškega nuncijata dobil pristanek za šolanje v Monakcvem, kamor je kmaru cdšel.
V	tej periodi svojega delovar.ja je Medovič naslikal najprej Sv. Frančiška, potem pa sv. Bonaventuro. V M on ako ve m je tudi nastala zgodovinska slika »Bakanrli-jc«. Medovič je ves ta čas pridno slikal asketske glave Madoin in svetnikov. Napravil je več podob svete družine in nekaj slik Jezusa Kristusa Z vsemi deli v tem žanru i" dokazal, da je izvrsten poznavalec klasičnega sloga in klasičnih umotvorov. Italijanska renesansa mu je bila znana do zadnjih podrobnosti. Samo na ta način je mogel postati Medovič za hrvatsko upodabljajočo umetnost to. kar sta Brožik za Čehe ta Matejko za Poljake. Medovič je poslikal cerkve v Dubrovniku. Vrboski, Križevcih, Kambelovcu in drugod. Zelo zanimiva je njegova upodobitev Zbora v Splitu, Kronanja kralja Ladislava in Prihoda Hrvatov.
Največjo delavnost pa je razvil Medovič šele kmalu po tej dobi v Zagrebu. Glavno mesto Hrvatske je ime!o tedaj v svoji sredi tudi Vlaha Bukovca. Ni čuda. da je postal Zagreb na ta način ognjišče mlade upodabljajoče umetnosti. Okolu Medoviča se je zbra'o večje število učencev. Oton Iveko-vič mu jc sledil v stroki zgodovinskih dol, Ivan Tišov in Bela Čikoš pa v religioznih slikah. Ko je nastala borba med mladimi in starimi umetniki je Celestin Medovič ostal samostojen. V dolgotrajne javne spore se ni hotel mešati.
L. 1901. je priredil Medovič v Zagrebu skupno z Otonom Ivekovičem kolektivno razstavo svojih del. Ta razstava je postala naravnost odločiina za pota nove hrvatske upodabljajoče umetnosti. Štiri leta pozneje je razstava Medovič zopet, toda to pot je bil drugačen. Dosege! je v tem času buj-nost v koloritu, bogasrvo ta sitost. Iz njegovih slik je naravnost sijalo južno solnce. Posebno dalmatinski pejsaži — skale, obsijane od solnca, kanali z belimi jadri, oljke, trte, morsko rastlinje — vse to je bSo nekaj novega. Medovičeve morske slike so specifično dalmatinske.
Medovič je prvi začel slikati morje ter Je zainteresira! mlajše umetnike za lepote Jadrana. Crnčič, poznejši hrvatski slikar morskih motivov, se je navzel ljubezni do svojih motivov pri Medoviču, ki je delal reumomo do svojega zadnjega diha V zad-
Proii ozSežaeSosfi
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Viifan, Zagreb, llica 204.
Za dame:
Lepa Izbira in velika izbira vezenini Svilene
jumperje, svilene nogavice. Za gospode: srajce, samoveznice, naramnice, ovratnike itd. Modna trgovina za dame in gospode F« & M. Roiman, Ljubljana, Židovska ul. 4.
kremz podeli obuvalu izredno lep blesk.
Hrastn^ki pralni prašek
čisto sam perilo snežnobel opere Vam.
njem Času svojega življenja je slikal malo cerkvico poleg pokopališča v svoji dom i-čijl Medovič je umrl po osvobojenju Jugoslavije v Sarajevu 1. 1920. Ž njim je izgubilo jt-goslovensko slikarstvo sigurnega in trdnega mojstra, ki je na splitski retrospektivni razstavi zastopan tudi s svojo posmrtno masko, katero je napravil eden iz-med njegovih tovarišev-kiparjev.
Ljubljanska drania, ki še ni objavila programa za novo gledališko sezono, je začela te dni s prvimi vajami. Med velesejmom bosta na sporedu dve komediji, med drugim
*Pegica», redna sezona pa se otvori bržčas s Shakespearejevo »Zimsko bajko«.
Nova opereta Iva Tijardovlča. Skladatelj in slikar Ivo Tijardovič, avtor operete »Pierrot Ilo», ki Je imela lep uspeh v Osi-jeku ta Zagrebu, je pravkar dovršil novo opereto iz splitskega življenja. Opereta se zove »Mala Floramye». Premijera tega dela bo v Splitu ali v Zagrebu.
Razstava v Varaždinu. Akad. slikar Ivo Režek, ki je pred časom z uspehom razstavil svoja dela v Parizu, je otvoril danes kolektivno razstavo svojih slik v rodnem mestu VaTaidinu.
Razstava domačega karikaturista t Karlovcu. Te dni se je otvorila razstava domačega karikaturista B. Gagiča. Razstava ostane občinstvu dostopna deset dnu
Za ravnatelja beograjskega opernega gledališča je imenovan s kraljevim dekretom kapeinik Stevo Hristič.
Iz repertoarja zagrebške opero In dra. me za sezono 1925-26. Zagrebška opera ima v načrtu uprizoriti tekom sezone 1925-26 naslednja deta: Bersa Ogenj; Konjovič: Vllln pajčolan; Lhotka: Morje; Lisinski: Po-rta; Stravmskl: Zar-ptlca; Rožyckl: Pan Tv-ardovvski; Smetana: Dalibor, Dve vdovj Wagner: Walkura, Siegfried; Schrecker: Daljni zvoki: Satat-Saens: Samson in Da-lila; D' Albert: Nižava; R. Strauss: Salome. — Drama prinese med drugim: Shakespeare: Hamlet, Macbeth, Rikard III; Krasinski Neboianstvena komedija; Ibsen: Peer fiynt Hauptmann: Bobrov kožuh; Strindberz: Sanjska igra: Langer: Periferija; Racirie: Andromaha; Pirandello: Henrik IV; Wede-kir.d: Duh zemlje itd. rtd.
Božo Lovrlč v Italijanskem tisku. Rimski vestnik »Rivista di Cultura letteraria scientifica ad artistica» prinaša v svojem junijskem zvezku esej o Božu Lovriču in prevod njegove pesmi »Slnfoničnl koncert«, katero Je napisal Lovrič za časa Molinari-Jevega dirigiranja v Pragi letos na spomlad
Srbski literarni kritik v Parizu. Literarni zgodovinar in estet univ. prof. Bogdan Popovič iz Beograda je odpotoval v Pariz, kjer namerava proučiti dekorativno razstavo. V Franciji ostane šest tednov.
Novo delo Hermana \Vendla. Znan! nemški publicist in prijatelj Jugoslovenov Herman \Vendel je pravkar izdal knjigo »Der Kampf der Sildslavven um Freih-eit ur.d Eitrheit«. V knjigi je zajeta zgodovina vseh jugoslovenskih plemen od najstarejših časov do danes. Delo je izšlo v Frankfurtu ter stane broširano 13.50 zlatih mark.
Stanlslavskega gledališče na Inozemski turneji. Kakor smo že poročali, pripravlja glasbeni Studio moskovskih Hudožestven.i-kov letos na Jesen veliko Inozemsko turnejo, ki se bo začela prve dni meseca septembra v LJeningradu. Od tam krene ansambel na pot v tujino. Prva postaja bo Berlin, kjer se bo vršilo kakih dvajset predstav. Kratka gostovanja bodo nato še v LIpskem ta DraJdanah, potem pa odpotuje osobje za tri mesece v Ameriko. Ansambel šteje osemdeset oseb ter bo potovalo p^d osebnim vodstvom Stanislavskega in Nemi-roviča-Dančenka ter bo imelo s seboj lastne dekoracije, svoj orkester in zbor. Ko dirigent bo fungiral ruski skladatelj Baka-lejnikov. Senzacija repertoarja, ki obseia pet večerov, bo »Puškinska revija«, ki sej bo topot prvič Izvajala na izvenruskih odrih.
Premijera Straussove opere v Italiji Turinski listi poročajo, da se v jesenski glasbeni sezoni uprizori v Italiji prvii Straussova opera »Arijadna na Naksu«.
Berlinska gledališča v novi sezoni Berlinsko gledališko leto 1925-26. bo pokazalo velike Izpremembe v vodstvu in repertoarju. Nič mani ko 17 zavodov merj3 svoje ravnatelje. Berlin zapuščajo: profesorji: Robert, Meinhard in Bemauer ter brata Rotter. Trije koncerni, ki so imeli v zakupu deset gledališč, razpadejo in dobe nove lastnike. Bivša Meinhardova in Ber-nauerjeva gledališča prevzamejo: Barnov-sky (gledališče na KSnigsgraeški cest-' terl Kotredljo), Sladek Berlinsko gleda!!šče.| Schwelb pa gledališče na Nollendorfovi-n trgu. Prof. Robert sovo gledališče »Tribuna« prevzame Barnovskv. Kurfurstendamski o-der pa Salter.bnrg. štirje gledališki zavri! bratov Rotter preidejo večinoma pod v d-stvo frankfurtskega ravnatelja Hel.ne-;s (Lessfeigovo. Malo ta Triatlonsko tfedaHšč« Četrti Rotterjrv zavod. Rezidenčno gledaii-šče Je prevzel dir. Zrckel. V Gledališče ra zapadu pride z novo sezono hamburški operetni ravnateli Richter, gledališče »Thafls« prevzame dr. Zickel, Veliko dramsko gledališče pa Erik Charell in direktor Rosen. Nemško opero bo vodil breslavsk! inten-dant TJetjen. Če se odloči Maks Reinhard: za Berlin, bo ravnatelj Rosen podal ostavke V tem primeru je določen za vodjo Schau-spielhausa Reinhardt. Novim gospodarje® bo orgovarjal tudi nov rpnertoa- W£reca pa listi še ne objavljajo
«JTJTRO» Št. 178
: Kedelja 2. VIII. 1925 =
Bivši dunajski župan Reumann umrl
V nedeljo, 29. julija, je umrl v vlaku med Beljakom in Celovcem prvi dunajski socijalnodemokratski župan Jakob Reumann, ki je v zadnjem času iskal leka svoji bolezni v slovenski Koroški.
Pokojni je bil rojen 31. decembra leta 1853. kot nezakonsko dete gospe Reumann, hčere nekdaj zelo premožnega posestnika. Njegov oče je bil neki dunajski zdravnik. Po ljudskošolski izobrazbi je vstopil leta 1867. kot učenec v tovarno za izdelovanje pip. Tu se je učil štiri leta. 2e kot učenec se je spoznal z dunajskim političnim življenjem. Zanimalo ga je predvsem delavsko gibanje. Ker je bil reven, si ni mogel kupiti knjig o socialističnih naukih in je zato pridno obiskoval razne shode. Mladenič, ki mu je pravila mati, da ne more neporočena mati pričakovati nobene pomoči s strani države, je spoznal, da tudi delavstvo ne more pričakovati pomoči od države.
Po prvih poskusih in grenkih doživljajih ie organiziral dunajske strugarje, ki so ga izvolili za svojega načelnika in za urednika svojega strokovnega glasila. Kot tridesetletni mož se je udejstvo-val v vseh strankinih strokah. L. 1891. je že predsedoval dunajski skupščini mlade sociialnodemokratske stranke. Bil je tudi prvi strankin tajnik. Istega leta je dobil kot kandidat v petih dunajskih volilnih okrožjih komaj 500 glasov. Posebnih zaslug si je pridobil za razvoj strokovnih organizacij. Pri delu mu je krepko pomagala njegova žena.
L. 1900. je bil izvoljen v dunajski občinski svet. Ta izvolitev je obenem datum njegovega političnega delovanja v javnih zastopih. Leta 1907. je bil mož izvoljen v parlament, čegar član je ostal do leta 1919.. ko je bil izvoljen za dunajskega župana. Kot župan je v tedanjih razmerah storil mnogo za revne sloie. kakor tudi za razvoj svoje stranke. Po prevratu leta 1918. ie bil ponovno izvoljen za župana. Pred zadnjimi občinskimi volitvami leta 1923. se je odrekel ponovni izvolitvi z motivacijo, da kot sedemdesetletni starček ne bo mogel vzdržati celih pet let na tako odgovornem mestu. Dunajska mestna občina Ka ie v priznanje njegovih zaslug izvolila za svojega častnega člana. Na prošnjo svojih volilcev pa je ostal še občinski svetnik in poslanec. Tu je v obeh lastnostih deloval skoraj do zadnjega.
Truplo pokojnika so v Celovcu položili na mrtvaški oder v dvorani delavske zbornice. V četrtek so prepeljali pokojnika na Dunaj, kjer je bil včeraj popoldne veličasten Pogreb iz magistrat-ne palače. Po žalnih svečanostih so prepeljali truplo v krematorij, kjer je bilo ob 18. uri sežgano.
Nebo v avgustu
Solnce se v avgustu že dokaj naglo vrača nazaj proti ekvatorju. Njegova deklinacija, ki znaša 1. avgusta opoldne + 18° 6'. se zmanjša v avgustu za 9°42' tako, da bo znašala 1. septembra opoldne samo še + 8° 24'. Posledica tega je tudi čedalje krajši dan, ki se skrči posebno občutno zadnje dni avgusta. 1. avgusta traja dan 15 ur 11 minut, 1. septembra pa samo še 13 ur 28 minut tako, da se skrči dan v avgustu za 1 uro 43 minut. V avgustu je solnce v znamenju Leva in preide 23. avgusta ob 17.33 v znamenje Device. Ker se zemlja vso drugo polovico leta stalno približuje solncu, narašča polagoma tudi kot Pod katerim vidimo premer solnčnega kolobarja. Ta kot meri 1. avgusta 31'34", 1. septembra pa 31'44".
Luna. Glavne lunine faze so v avgustu: ščip ali polna luna 4. avgusta ob 12.59, zadnji krajec 11. avgusta ob 10.11, mlaj 19. avgusta ob 14.15 in prvi krajec 27. avgusta ob 5.46. Lunina pot z ozirom na ekvator je sledeča: začetkom avgusta je južno od ekvatorja ln gre navzdol do 2. avgusta ob 13. uri, ko doseže največjo južno deklinacijo — 20°52\ Potem se začne zopet približevati ekvatorju, ki ga prekorači 8. av-
gusta ob 15. uri in se dvigne najvišje nad ekvator 15. avgusta ob 20 (deklinacija + 20° 53'). Nato gre zopet nazaj, prekorači ekvator 23. avgusta ob 6 in doseže najnižjo lego 29. avgusta ob 22 (deklinacija —20" 55'). Luna bo najbližja zemlji 3. avgusta ob 23, ko bo znašal njen dozdevni premer 33' 27". Najbolj bo od zemlje oddaljena 16. avgusta ob 19, ko bomo videli njen premer pod najmanjšim očesnim kotom 29' 29". Pri ščipu dne 4. avgusta nastane delni lunin mrk, ki ga pa v naših krajih ne bomo videli. Senca naše zemlje bo pokrivala pri največji fazi tri četrtine luninega premera. Lunin mrk bodo videli v zapadni Ameriki, Tihem oceanu, Avstraliji in vzhodni Aziji.
Planeti. Merkurja v avgustu praktično ne moremo opazovati. 25. avgusta bo v spodnji konjunkciji s solncem. Venera je kot večernica čedalje svetlejša, dasi zahaja stalno dobro uro po solnč-nem zahodu. Marsa do oktobra ne bomo mogli opazovati. Jupiter je v so-zvezdju Strelca. Nad obzorjem je takoj zvečer in zahaja začetkom avgusta ob 2..30, koncem avgusta pa ob 0.30 zjutraj. Za opazovanje Jupitra je avgust zelo prikladen, dasi se zemlja od njega že oddaljuje. Saturn je zapadno od stalnice Alfa v Tehtnici. Nad obzorjem je takoj zvečer in zahaja začetkom avgusta okrog 23; koncem avgusta pa že okrog 21. Sredi meseca avgusta ga vidimo v daljnogledu kot kolobarček s premerom 14.8". Uran je v sozvezdju Rib (blizu stalnice 20), vzhaja zgodaj zvečer in je nad obzorjem vso noč. Neptun bo 15. avgusta v konjunkciji s solncem in zato ga ne bomo videli.
Meteorji. Na avgust pride znani roj Perseid, tako zvane solze sv. Lovrenca. Kajti na dan tega svetnika, namreč 10. avgusta, pride zemlja v dotik z najbolj gostim delom tega pravilnega in bogatega roja meteorjev. Poedini meteorji te skupine prihajajo dozdevno iz takozvanega radianta blizu stalnice Eta v sozvezdju Perzeja. Letos bo opazovanje tega zanimivega nebesnega pojava deloma motila luna, ki bo pred zadnjim krajcem.
Položaj zvezdnega rirmamenta začetkom avgusta ob 22, sredi avmsta ob 21 in koncem avgusta ob 20: V zenitu Zmaja Lira, severno odtod Mala Medved ica, v obzorju Voziček, na severovzhodu Cefeus, Kasiopeja, Andrcmeda in Perzej; na vzhodu Labod, Kuščarica in Pegaz; na jugovzhodu Puščica, Delfin, Kozorog in Vodnar; na jugu Orel in Strelec; na jugozapadu Herkul, Ga-donožec. Gad. Bik in Tehtnica, r.a za-padu Krona, Bootes. Vrtinci in Bereni-kini Lasje; na severozapadu Velika Medvedica in Mali Lev.
Amundsenova turneja
Ameriški inženjer Lincoln Ellsvvorth, Amundsenov prijatelj in sotrudnik, je odpotoval iz Osla v Ameriko, kjer hoče urediti nekatere rodbinske zadeve, nakar se zopet vrne v Evropo. Roald Amundsen začne svoja predavanja o zadnji polarni ekspediciji 14. avgusta v narodnem gledališču v Oslu. Začetkom septembra odpotuje v Stockholm. Ko-danj in Berlin. Sredi septembra poseti Prago, kjer se udeleži mednarodnega letalskega kongresa. Njegovo^ praško predavanje bo edino na Češkoslovaškem. Iz Prage odpotuje na Dunai. v Curih in Pariz. V Belgiji bo predaval v Anverzi in Bruslju. Zadnje Amundseno-vo predavanje v letošnjem letu bo v Londonu, odkoder odpotuje 8. oktobra v Ameriko. Tam poseti vsa večja mesta in se vrne pred božičem z ameriškim tovarišem Ellsworthom na Norveško.
Amundsena so povabila razna znanstvena društva tudi v druga večja evropska mesta. Največ vabil je dobil lz Nemčiie in Franciie. Vsem tem vabilom
Ho] m ima zemorleii
pa m' le ni hlač raztrgal kljub temu, da je celo uro skakal v me in hlače grizel. So pač od naše najboljše tvrdke
Drago Schwab - Ljubljana
tam na Dvornem trgu $iev. 3
sveta
se Pa ne more odzvati ker Ima premalo časa m ker ga veže pogodba, ki jo je sklenil z ameriškimi mesti Poročnik Dietrichson bo predaval o ekspediciji na severni tečaj v mestih zapadne Norveške, na Švedskem. Danskem m v nekaterih angleških mestih. Poročnik Pil-sen-Larsen spremi Amundsena v Nemčijo. morebiti si ogleda ž njim tudi Prago, nakar poseti sam Avstrijo. Švico, Italijo, Francijo, Belgijo in Holandsko.
Namen te turneje udeležencev Amund-senove ekspedici.ie je dvojen. Amundsen hoče s tem zainteresirati tudi širšo javnost za polarne kraje, obenem pa apelirati zlasti na premožne sloje, da mu pomorejo pri organizaciji ponovne eks-pediciie. s katero namerava v dogled-nem času doseči svoi cilj. severni tečaj.
Pri fakirju Tahri
Pariz, koncem julija.
Ves Pariz govori samo o fakirju Ta« hra*beyu. Zato sem bil zelo zadovoljen, ko sem pred nekaj dnevi dobil v novi« narskcm udruženju povabilo na «iz« ključno privatno predstavo, rezervira« no za znanstvenike in novinarje*.
In podal sem se sinoči v dvorano Advar (square Rapp), kjer se pona« vadi zbira sekta teozofov. Ko sem zapa« zil, kako skrbno je bila dvorana okra«
šena, sem spoznal, da je fakir Tahra samo specijalist v katalepsiji, temveč tudi v umetnosti reklame.
Dvorana je bila nabito polna pisate« ljev, novinarjev, zdravnikov, pravih znanstvenikov in kot mi je šepnil tova« riš — tudi pseudcznanstvenikov, Ame« ričanov v smokingu, radovednežev in navdušenih pristašev okultizma.
Ofclak težkega orientalskega parfuma je prihajal izza kulis pred katerimi so stale mučilne priprave: deska iz koje so štrleli številni žeblji, sablje, bodala, igle, veliko kladivo, črna rakev, miza polna steklenic in kadečih se posod. Vse to je vznemirjalo posebne prve vrste gle« dalcev.
Ob desetih je vznemirjenost občin« stva «iz znanstvenega sveta® prikipela do vrhunca, ko se je naenkrat pokazal fakir kot bel duh pred ozadjem iz črne« ga baržuna. Oblečen je bil v ganduro, glavo mu pokriva vihrajoča koprena, njegov bledi in pravilni Kristov obraz se lahno nasmehne v okviru črne brade. Počasi stopa na odru od desne na levo. Eden njegovih prijateljev, ki je zdrav« nik, ga predstavi občinstvu, kot se to spodobi.
Tako smo zvedeli, da je bil fakir ro« jen v Egiptu 1. 1887., da je študiral me« dicino na fakulteti v Carigradu in da stvari, ki jih kaže, sedanja pozitivna znanost ne ve razložiti. Izrecno je na« glasil, da nam ne predstavlja niti nevro« pata, niti okultista, temveč bitje, ki ima duševno energijo in izredno voljo.
Nato je z milim in obotavljajočim se
Mesto bodočnosti
Marsikatera fantazija starejših, a tudi novejših utopistov in romancierjev se z neverjetno rapidnim napredovanjem tehnike, arhitekture in velikopoteznosti pretvarja v realnost. Industrijski centri in velika mesta v Ameriki kakor tudi v Evropi nudijo za to vedno nove frapantne dokaze. Kolosalne konstrukcije, široko razgran.ieni mehanizem, vedno nova vpregama tehničnih pripomočkov v službo človeka in javnosti preoblikujejo razvoj velemest v pravcati panoptikum.
Toda vse. kar tuiec že danes opaziš v evropskem ali ameriškem velemestu in kar te začudi na vsakem koraku, vse to se zdi šele prvi izdatni pričetck v prevajanju načrtov, po katerih hočejo osobito Amerikanci udejstviti najsmelejše fantazije ter velemesta pretvoriti v velikanske mehanizme.
Naša današnia slika je posneta po delnem ameriškem osnutku bodočega
velemesta. Nebotičniki kakor velikanske kasarne, seveda pa z najpopolnej§o moderno opremo, z visečimi vrtovi terasami na vstrešju, z velikimi radijevl-mi antenami m mogočnimi žarnicami. Razume se. da je tudi znotraj vse tip-top. Na širokih ulicah promet na bogve kolikih koridorjih in mnst-čkih. za pe-šče nosebei. za avtomobile, za tramvaj. Raz:edeno in razvrtano pa je seveda tudi vse podzemlje mesta. Kjer v vsenakrižem zgrajenih rovih in predorih funkcionira podzemel^ki promet, kakor zjrorai na svetlem. A nad mestom, v zraku križari brezbroj letal in zrakoplovov. deloma v privatni, deloma v javni privatni službi. Pristaiaio lahko na te-rari vsakega večjega nebot!čnika.
Promet ie torci velikanski. Da Pa bodo ameriški osnutki bodečih velemest postopnjema tudi udeistveni, o tem je dvom menda res odveč.
M. V.:
Strah
»I, kam pa ležeš? Ali ne moreš ostati doma? Saj vidiš, da sem na smrt bolna.«
»Kaj nisem ves dan doma, da delam (n garam? Mar se bom zmerom Vas tiščal? Saj nisem otrok.«
»Janez, ali ti privoščim. Samo danes ostani pri hiši, ko sem tako slaba in lahko bi se kaj pripetilo.«
Janeza so te besede nekoliko dirnile, vendar je pa odvrnil:
»Kaj se Vam bo pripetilo? Saj ni tako hudo. Kolikokrat ste že ležali in ste zmerom tako rekli.«
»O, Janez, Janez, kakšen si Zdaj boš bolnemu človeku, svoji lastni bolni materi, ležanje očital? Ali sem to zaslužila?«
»Mati! Tak ne bodite no sitni! Vsa dva večera se nisem od doma genil, danes mi pa vendar privoščite, da grem za par minut povasvat s fanti, ko je sobota.«
»Koliko ti meni prizadeneš! Saj bi nič ne rekla, ko bi se ti le malo bolj za dom brigal. Odkar pa laziš za tisto Ce-bronovo Franco, si ves brez glave.«
Janez ie prišel v zadrego, vendar Jo
trmasto odgovoril:
»Kdo Vam je pa spet to pravil. VI vsaki laži verjamete.«
Janez, Janez, kar se ne stori, se ne izve. S svojimi besedami se pa sam izdajaš ... Kar tiho ini bodi! . . . Rajši bi šel iskat našo šepasto kobilo, ki se je popoldne odvezala od jasli, ker ji ni nihče nič pokladal.«
»Bo že sama našla domov; kaj bom h odri ponjo. Najbrže je že v hlevu.«
»Najbrže, najbrže! Vidiš, kakšen si Še v grob me boš spravil. O. s čim sem se pregrešila, ljubi Bog. da imam takega sina ... O, le čakaj! Še senco m Ji) si boš želel videti, pa je ne bo! Le pojdi kamor hočeš, nič več te ne maram; izpred oči! . . . moj Bog, moj Bog . . .«
Zenica, stara Lanovka, je zagnala silen jok, Janez je še nekaj zagodrnjal potem pa izginil.
Lanovčeva kmetija je ležala na planjavi in precej na samem, kake pol ure od vasi. Lanovka je bila že precej dolgo vdova s kopico otrok, ki so bili pa že vsi za delo, najstarejši je bil Janez, edini sin ln bodoči gospodar. Zdelavali so večjj del leta brez poslov. Stara Lanovka ie gospodarila in gospodinjila dobro. samo to navado je imela, da je za vsako najmanjšo stvar šla v posteljo.
To njeno slabost so poznali daleč na okoli. Zato ljudje niso nikoli njene bolezni vzeli za posebno resno. Tudi njeni otroci ne.
Toda sedai je bila Lanovka res toliko bolna, da jo je — vsaj njo — lahko skrbeh: kaj, če bi se kaj pripetilo.
Janez, njen edini sin in najstarejši otrok, je bil šele kakih dvanajst let sta", ko mu je umrl oče. V šolo ni hodil več, zato je bil prepuščen samemu sebi, največ pa materi v vzgojo. Ne glede na to, da se je, kar se tiče občutljivosti, vrgel po materi, povrhu je rastel še med samimi ženskami, imel je pet sester, ln mati ga je vzgajala skoraj tako kakor hčere, če se da na kmetih sploh govoriti o kaki vzgoji. Bil je poslušen sin in Lanovka, ki je bila jako pobožna, da, celo bigotna, ie bila silno zadovoljna z njim. da, celo ponosna, kajti bil je obenem tudi čeden fant, lepo rasel in telesno močan nad povprečnostjo. Toda bojevit ni bil, agresiven tudi ne. dasi bi se ga večina deklet ne branila. Sp>oh je pa Lanovka čuvala nad njegovo nedolžnostjo kakor angel varih.
Zadnje čase je začel Janez delati materi preglavice. Jel je ponoči izostajati od doma. -Vpliv fantovanja se je začel pri njem poznavati začel je materi od-
glasom fakir čital dolgo deklaracijo, da nas bolje pripravi na to, kar bomo vi« deli
Trije zdravniki in trije novinarji so sedli na oder in tvorili nadzorstveno jury. Ko se je vsak zase prepričal, da so noži nabrušeni, igle in žeblji res ko« ničasti, je fakir s teatralno kretnjo sto« pil naprej in raztrgal svojo ganduro. Paranje blaga je že povzročilo drgeta« nje nežnejših src, in Tahra bev, odet samo v črne hlačice, si je pritisnil roke na sence in z globokim vzdihom stopil v katalepsijo, ali po domače rečeno je odrevenel.
Pomočniki so takoj prijeli za otrdelo telo in ga položili na sablje tako, da so edino tilnik in členki nog počivali na svetlih rezilih. Nato so mu položili 80 kilogramov težak kamen na trebuh, ne da bi se fakirjevo truplo upognilo. To pa še ni bilo vse: s kladivom je pomoč« nik zadal dva silna udarca na kamen, da se je kar iskrilo in se je razklal. Fa« kir je pa še vedno spal in sablje mu niso prerezale niti kože. Poskus ie tra« jal eno minuto. Drugi so sledili. Zapo« redoma si je fakir prebadal lica in roke, zaprl rano na desni, si zadal novo na levi. Ne bom pripovedoval vseh potan« kosti, ki so itak iz drugih slučajev že znane. Občinstvo se je divilo skrivnosti tega postopka, jaz bi pa zabeležil bese« de prisotnega profesorja medicinske fa« kultete. g. Sicarda, ki je dejal fakirju: «Vi ste lep zgled energije in treninga.®
To pa seveda ni ugajalo Tahri. ki se je dal nato živ zakopati v rakev polno peska. Ne da bi dihal, je ostal v njej dvajset minut. Med tem so se pa začeli ljudje v dvorani prepirati o takih in enakih prikaznih. Ko so fakirja dvignili iz rakve in je spet prišel k sebi. je bilo hrupa v dvorani da je bilo joj! —e—
Mrtvec pri volanu
Danski kriminalni policiji v Kopen* hagenu se je te dni posrečilo rešiti za« gonetko, s katero so se njeni detekti« vi mučili nad dve leti brez izgleda na povoljen uspeh. Pred dvema letoma sta opazila dva ulična stražnika v Kopen« hagenu ob cesti avtomobil, v katerem je sedel pri volanu nepremičen šofer. Misleča, da vozač spi, sta stopila k nje« mu ter ga skušala opozoriti, da mora zapeljati vozilo na drugo stran. Nago« vorjenec pa ni dal glasu od sebe in še« le, ko sta ga stresla, sta stražnika opa« žila, da je mož mrtev in da ima na glavi globoko rano.
O zadevi obveščena kriminalna poli« cija je takoj podvzela temeljito prei« skavo, toda ni našla morilca celi dve leti. Pod mrtvim šoferjem pa sta le« žala dva sumljiva predmeta, spodnje hlače in pas, kakršnega nosijo navad* no pomorščaki. Hlače in pas sta bila signirana s črkami J. M. Policija se Je dolgo trudila, da bi prišla na sled last« niku obeh predmetov. Slednjič se je doznalo, da je živel pred dvema leto« ma v mestu neki mornar, po imenu Jo« žef Matell. Bil je to mož naravnost or« jaške postave, stalen gost predmestnih! beznic in sumljivih lokalov, kjer je tu« di včasih nastopal s popevkami. Več« krat se je Matell produciral tudi kot boksar. Policija ga je iskala povsod, toda ga ni več našla na Danskem. Me« sto njega pa je izsledila mornarjevo mater, ki je povedala, da je bil sin za časa umora v Kopenhagnu in da se je kmalu nato odpeljal v Ameriko, kjer se nahaja še sedaj.
To je bilo takoj sporočeno v Ameri* ko, kjer je bil Matell aretiran in kot zločinec prignan v domovino. Tu je bil zaslišan. Izjavil je, da ni nikdar videl opisanega šoferja in da ga ni poznal, kaj šele da je položil nanj zločinsko orožje! Oblasti pa mu niso hotele ver« jeti. Držale so ga v zaporu več mese« cev. Mornar pa je potrdil, da sta bila najdena predmeta njegova last, a je dostavil, da ie pas in spodnje hlače kratko pred odhodom v Ameriko pro« dal nekemu starinarju v Kopenhage« nu.
Matell bi bil sigurno prišel pred sodišče in bi bil obtožen zločina, da se ni sedaj nepričakovano poiavila nova priča v zadevi. Bila je to mlada dekli« ca Marijeta Heisigova, ki je izpoveda« la, da je ona morilka šoferja. Ta je bil njen ljubimec in jo je zapeljal, na« kar je Marijeta zahtevala, da jo poro« či Šofer se je branil in se je zaročil z neko vdovo, katero je nameraval vze«
govariati in ugovarjati, skratka začel se je otresati njenega angelvarištva.
To pa bi stare Lanovke še ne bolelo tako, jezilo pa jo je, da se je njen sin zaplel v mreže Cebronove Francke (razen Janeza in njenih domačih so Jo vsi drugi imenovali Franco), ki Je, dasi ie bila mlinarjeva hči. noben fant ni maral. ker je bila silno muhasta. Kogar je pa ona ujela, nihče ni mogel dolgo izhajati z njo. Kajti voljo je menjavala tako na hitrico in brez povoda, da bi bil vsak tehnik vesel, če bi se električni tok tako hitro meniavai Bila je boli maihne. a ne drobne postave, debela pa tudi ni bila. Kadar jo je kdo piknil zaradi nizke rasti se je obregnila: »Ce sem majhna, sem pa gosta.« Rekli so, da je ona včasih »mačka«, včasih »mucka«. Kadar je bila dobre volje, ah »mucka« je bila prav prijetna, toda ža-libog je bilo to. če dosti računamo, vsake kvatre enkrat in še takrat le za malo časa. kajti na mah. sredi najlepšega, prijaznega in ljubeznivega pogovora se jj je dobnovolinost prevrgla v sitnost, kakor bi peščeno uro obrnil, in potem je začela kuhati mulo ali rilec ali pa oboje skupaj, gledala je na tako grdo kakor »hudič iz krugle«. Govorila je silno hitro in se pri govorjenju zadirala, dasi pri tem ni kričala Nekaj pa je inw>
la Cebronova Franca čudovito lepega, to so bile njene roke. Za te bi jo marsl-kaka mestna gospodična lahko zavidala.
Ko je bil Lanovčev Janez tako pobegnil materini pridigi ter njenim neprijetnim očitkom in solzam, se je namenil naravnost k svoji Francki. Po navadi je šel še prej na vas k fantom, odkoder je šel potem po bližnjici skozi gozd do Cebronovega mlina; danes pa je imel preveč opraviti s svojimi mislimi zato je hotel biti sam z njimi in je zavil na cesto, ki se je vlekla, dovoli dolgo, da si jih uredi. Ukal in vriska! danes ni Materine besede: »če bi se kaj pripetilo.« mu niso šle iz glave in so ga navdajale z neko tesnobo: kaj, če se res kaj pripeti. Te misli pa so kmalu odrinile skrbi: kaj bo rekla Francka, ker ga že dva večera ni bilo. Torej skrbi spred in zad.
Sodil je. da je Francka jezna, in skrbelo ga je. kako io bo potolažil. Še kadar je redno prihajal, ji vedno ni bilo kaj prav. posebno zadnjikrat nista šla posebno lepo narazen; kaj bo Da danes, ko ga kar dva večera ni bilo. Začel je po spominu loviti vse sladke in ljubeznive besede, kar jih Je kje slišal ali čital in jih sestavljal v prikupljiv m spravljiv nagovor. Pa kar je sestavi, vse js
ti ?:' ženo. To je napotilo Marijeto, da Ke je osvetila za omadeževano čast. Ustrelila je nezvestega zapeljivca v avtomobilu in je položila v avtomobil po umoru omenjene hlače in pas, da bi odvrnila sum od sebe morilke. Oba predmeta pa je kupila pri nekem sta* rinarju.
Po tej izpovedi, ki je odkrila pra« vega zločinca, je policija mornarja iz« pustila iz ječe ter zaprla Margareto Heisigovo, proti kateri je naperila raz« pravo. Mornar, ki je s tem, da je bil iz Amerike eskortiran, izgubil službo in dobro vero ljudi, toži sedaj dansko dr* žavo ter zahteva, da mu oblast povrne nastale stroške, katere je utrpel radi sumničenja, da je on morilec.
Najbogatejša rodbina na svetu
Če govorimo o Carnegieju, o Morga-nu, Rockefellerju, če se čudimo bajnemu bogastvu Henryja Forda ali pa Stlnnesovega trusta, so to vse le dela, ki so nastala v nekaj letih pod vodstvom enega moža in morda ne bodo trajala več kot nekaj let: pride večji ali manjši finančni polom in neizmerno bogastvo se razblini.
Mogočni evropski in ameriški Industrijalci pa so prav majhne osebnosti z primeri z japonskim baronom Mitsui-jem Hachiroemonom, ki v svoji iz bambusa zgrajeni vili nadzira vso trgovino na Daljnem Vstoku in kojega bro-dovja vozijo v vseh smereh po Pacifiku ter menjavajo žito za svilo, riž za železo, sladkor za kisline, petrolej za dragocene esence in tone premoga za bisere in diamante.
In v istini, kaj sta Stinnes ali Ford, katerih starši so bili neznani, proti temu človeku, kojega bogastvo so cenili sredi prošlega stoletja na več kot dvajset milijard jenov, ki se je pa v tem času zopet povečalo, a sega nazaj v začetek 16. stoletja.
Stinnes je ponosno kazal malo hišo v Muhlheimu, kjer je nastalo njegovo bogastvo, Mitsui pa kaže z ne manjšim ponosom v rodbinskem muzeju grb ustanovitelja rodbine, v katerem se čita v starinskih nipponskih pismen-kah starodavno geslo rodbine Mitsui: «Kyoson». Nemogoče je prevesti to besedo, ki ima obenem trgovski in mistični pomen in znači približno »vzajemnost pri izmenjavanju«.
To je formula gospodarskega zakona (ponudbe in povpraševanja), kakor tudi najvišji simbol človeške solidarnosti.
Ustanovitelj rodbine je bil Hachirobei, ki je bil Še s 14. leti revež, a je umrl 1. 1692. kot najbogatejši trgovec Daljnega Vstoka. Hachirobei je vzel za podlago svoje hiše poštenost in dolžnost Prvi je postavil sistem stalnih cen in plačevanja v blagu.
Napram svojim uslužbencem se je posluževal metode, ki je dajala izbor-nih rezultatov. Tvrdka Mitsui v istini ni nikoli odpustila uslužbenca, s katerim jc bila zadovoi?ra in dajala je celo penzijo rodbir.i po njfga smrti.
Tvrdka razen tega skrbi za dobrobit, higijeno in stanovanja svojih uslužbencev. Hachirobei je tudi ustanovil razdelitev dobička na vse uslužbence tvrdke, idejo, katero je socializem povzel šele 30<i let ptzneje.
Zato pa tudi od stoletja sem ni bilo pri tej tvrdki nobene stavke in nobenega prenehanj" vkljub velikanskemu delovanju.
2c pred ?u0 leti je tvrdka uporabljala čeke in se posluževala reklame. Ob deževnem času je razdeljevala med občinstvo zastonj dežnike z napisom Mitsui.
Tako so bili sprehajalci spremenjeni v <tsandwicln>-može in v tisočih prenašali po mestu ime že slavne tvrdke.
Malo pred smrtjo je bil Hachirobei imenovan za bankirja japonskega cesarja in od takrat je ta funkcija ostala pri tej rodbini.
Pozneje je rodbina Mitsui prva stopila v zvezo z evropskimi trgovci. Kmalu si je prisvojila vse njene moderne principe in se reorganizirala, ko je spoznala, da bo trgovina z železom in petrolejem nadomestila ono z rižem in svilo.
Rodbina ima svoj zakonik, po katerem dobi samo najstarejši sin bogastvo
v upravo. On ie odgovoren napram ostalim članom, da trgovanje uspeva. Kapital se pa ne sme razdeliti.
Tudi poroke v rodbini so podvržene temu zakoniku. Če se hoče kdo v rodbini priženiti, mora vstopiti v njih trgovanje in delati več let, predno mu da rodbinski glavar — seveda le če se izkaže sposobnega in poštenega — dovoljenje za ženitev.	©
Rodbina je vse — posameznik ni nič. Šef odločuje v imenu vse rodbine, ne v svojem. Člani morajo živeti skromno in ne smejo, po pravilu, ki velja za vsakega resnično kultiviranega človeka, nikdar razkazovati bogastva, ki ga sicer uživajo v pravi meri, a ž njim ne razpolagajo.
Tako je ta rodbina postavljena na trdno podlago. Carstva padajo, dinastije izumirajo, a ona se drži. To je posledica osebne discipline in čuta za poštenost in dolžnost.
Pred odstopom Caiskova?
r

Ie najboljši in vor.dar najcenejši stroj ta rodbino in obiL — Nadomestni deli za vse stroje.
J. GOREČ, LJUOUAHA
palača Ljubljanske kreditne banke-
. aBB	«8
luiiSaiCr^fcAkTi.-«,' . ^ZSSaSm^^riaSG^iSSSirtaat!
Kralj Boris zahteva spremembo režima in je poveril sestavo vlade zentljo-radniškemu voditelja Turlakovu.
V zadnjem času so se vedno bolj tr» dovratno širile vesti o odstopu vlade
Cankova, ki je s svojo maščevalno politiko spravila Bolgarsko tudi v med* narodnem oziru v zeio kritičnem polo« žaj. Še par dnevi je izjavil Cankov za« stopnikom časopisja, da je njegova vlada neomajna in da uživa zaupanje kralja. Poznavalcem bolgarskih raz« mer se je ob tej izjavi razširilo srce, ker so vedeli, da so podobne izjave v kritičnih trenotkih prisiljeni nasmeh. Ijaji človeka, ki skuša prikriti svoj po« raz.
Po zadnjih poročilih je moral Can« kov na pritisk kralja Borisa, ki je uvi« del neugodne sedanje razmere, pri=> znati, da je bila njegova politika popol« noma napačna in da je pripravljala Bolgarsko na rob propasti.
Zadnji teden se je kralj Boris po« svetoval z zastopniki vladnih strank, nakar je pozval k sebi ministrskega predsednika Cankova, s kojim je imel dolg razgovor. Tekom razgovora je iz« javil Cankov. da ima kralj prav in da je pripravljen odstopiti, ako bi nova vlada jamčila za življenje članov nje« gove vlade.
Po razgovoru s Cankovim se je vr« šila na dvoru konferenca zastopnikov sedanjih opozicijonalnil strank. K tej konferenci je pozval kralj voditelja zemljedelske stranke, g. Marka Turla« kova, nadalje bivšega ministra Tomo« va, zastopnika demokratov Malinova, radikalskega voditelja Kosturkova in voditelja takozvanih širokih socijali« stov Portuhova. Na konferenco ni bil povabljen noben zastopnik »demokrat« skeca zflovora«, ki tvori sedanjo Can« kovo vladno večino. Kralj je poveril sestavo vlade Marku Turlakovu. ki pa je izjavil, da ne more sprejeti mandata, dokler ne odobri narod pogojev za se.
stavo nove vlado, ki bi morala biti ho mogena iz vrst zemljoradnikov.
Kralj je preciziral pogoje za sestavo nove vlade v naslednjih zahtevah: No« va vlada mora jamčiti življenje Canko« va in vseh članov njegove vlade. Do« godki pod sedanjo vlado se morajo iz. ročiti prošlosti. Proti političnim na« sprotnikom se ne smejo izvajati nika« ke represalije in preganjanja. Nova vlada mora skrbeti za izboljšanje go« spodarsko»finančnega položaja Bolgari«
je.
Zanimiv spor med Avstrijo in Madžarsko
Dve nekdanji sestri sta si že nekaj časa hudo v laseh radi zahtev .katere je stavila Madžarska pred mednarodnim forumom. Madžari namreč zahtevajo od Avstrijcev nazaj vse kuitume predmete, ki so jih Avstrijci tekom stoletij odnesli na Dunaj ter jih shranili v tamošnjih muzejih.
Predvsem zahtevajo Madžari, da se jim vrnejo dragocene zgodovinske slike, tako n. pr. slika Matije Korvina slika njegove žene Beatrice ter dvorske umetnine, katere je napravil neki kipar kralja Matjaža. Ta kipar je bil hrvatskega pokolenja in se je pisal Dukano-vič. Dalje zahteva Madžarska od Avstrije krono Štefana Bočkaja, dragocenosti rodbine Zapolvjeve ter redkosti rodov Rakoczyja, Thokolyja in Nada-sdyja. Dunaj bo moral vrniti Budimpešti tudi dragoceno blago kralja Atile, »biča božjcga», katero je I. 1790. izginilo iz Pešte in je bilo odpeljano na Dunaj.
Madžari nočejo pustit! Avstriji prav ničesar svojega ter zahtevajo nazaj vse bibliografske in zgodovinske dokumente ln publikacije. Uporno vztrajajo na tem. da se jim morajo vrniti rokopisi glasovite Korvinove knjižnice, ki se s par izjemami nahaja kompletna na Dunaju. Dalje bodo morale z Dunaja v Budimpešto dragocene kronike Janoša ZZambokija, Anonfmusa, Kezaja in Thu-roczvia, kakor tudi peštanski kodeks, legenda sv. Štefana in legende madžarskih svetnikov. Med predmete, ki ne bodo ostali na Dunaju, spadajo še kodeksi svete Margarete Arpadove. pisma ostmgonskega nadškofa Viteza, psalter ostrogonskega kapitellna, računske knjige kralja Ladislava itd. Končno se je Madžarov polastil apetri po šlemu .meču !n ogrtadu Nikole Zrinj-skega, ki spada vsekakor v naše Pravice. o katerih se je nadejati, da jih bo beograjska vlada branila, da ne izginejo v budimpeštansko žrelo.
Sijajna goljufija
Spomladi se je vršila v kopališču svobodnega mesra Gdansk posebno zanimiva mednarodna razstava. Bila je namenjena pustolovcem velikega sloga, ki se poslužujejo zadnjih znanstvenih izsledkov in tehničnih izumov pri svnjih goljufijah. A obenem s tehniko napredujejo tudi zločinstva itn varnostni pripomočki delinkventov.
Na razstavi v Gdansku so bili na ogledu stroji, s katerimi preprečujejo bančni zavodi ponarejanje vred mostnih papirjev, posebno čekov. Ti stroji ne preluknjajo samo številke in črke — kajti prebrisan slepar lahko zopet zalepi luknjico — temveč jih tudi pobarvajo s kemično barvo, katere ni mogoče odstraniti. Bar.ka, ki izda takšen ček, opozori drugo banko o tem s posebnimi skrivnostnimi znaki. Povečevalni foto-grafični aparati nokažejo takoj, ali je podpis na menici in čeku pristen ali nI.
Kljub tem varnostnim pripravam pa je postala baš ta mesec žrtev izredno premetenega goljufa gdanska podružnica velike nemške svetovnoznane banke, kj ima seveda svoie kemike, fotografe in nalnovejše stroje za izdelovanje čekov. V banki se je zglasil eleganten, prileten in na%'idez zelo soliden gospod. Prosi! je, da b! mu zamenjali 40 tisoč dolarjev v gotovini. Zahteva! je ček na londonsko banko, ker je bil namenjen na Poljsko v svrho kupčije, pri katerih ie bil pogoj plačilo v angleških funtih. Dobil je za svoj derar 8300 funtov šter-lingov. Kar tako mimogrede je vpraša!, če bi mogel dobiti svoje dolarje nazaj v slučaju, če bi se njegova pollsk* kupčija ponesrečila. Prinesel bi v tem slu-
čaju nazaj svoj ček in plačal seveda nekaj ra transakcijo. Banka je vljudno odgovorila, da se to lahko zgodi. Gospod se je zahvalil in odnesel ček. Banka je nato avizirala londonsko tvrdko, da lahko izplača 8300 funtov, ker je založena protivrednost v dolarjih.
Teden dni po tem dogodku se je zglasil isti elegantni gospod, ki je menjal dolarje, zopet pri banki v Gdansku. Ogorčeno je pripovedoval o nestrpnosti poljskih oblasti, ki mu niso hotele dovoliti, da bi kupil veliko tovamo, ker je tujec, dasi ni med domačini nobenega zanimanja za njegovo stroko. Kupčija se je radi tega razbila. Vrnil je torej svoj ček ter prejel nazaj 40 tisoč dolarjev. Banka pa je še istega dne pisala v London, da je ček razveljavljen. Takoj drugI dan je prišel iz Londona odgovor, ki je osupnil celo ravnateljstvo. Angleži so namreč poročali, da so izplačali 8300 funtov na predloženi ček baš istega dne in v istem času, ko je zamenjal »solidni« gosood svoj ček pri centrali in dobil nazaj dolarje.
fcden izmed obeh čekov je bil torej ponarejen. Toda — kateri? Človek bi mislil, da so dobili ponarejeni ček Angleži. Težko pa je tudi misliti, da bi se drznil goljuf predložiti ponarejen ček istemu zavodu, ki mu je izda! pravovc-ijaven dokument. In vendar se je najbrže tako zgodilo. Angleška banka v Londonu jc gotovo skrbno preizkusila predloženo menico. Pregledala je vse znake, predno je denar izplačala. Tudi najbolj rafiniran falsifikat ne bi ušel bistremu očesu kemika in fotografa. A v Gdansku je dobila banka nazaj svojo lastno menico in torej ni imela vzroka dvomiti, da je osleparjena.
Policija soda i raziskuje ta zagoneten slučaj in išče drznega slepsrja. Dognalo se bo pa končno samo eao: katera izmed obeh menic je pristna in katera ja ponarejena; londonska ali gdanska? To je problem, katerega imajo sedaj rešiti kriminalisti, kemiki in fotografi.
X Koliko stane Amer'ko zakon o prohU biciji. Amerika, ki je izdala pred šestimi leti zakon o prohibiciji, plačuje za izvrše« vanje tega zakona ogromne vsote denarja. Na čelu prohibicijskega delovanja stoji 48 državnih ravnateljev, ki jih nameravajo sedaj nadomestiti z 22timi distriktnirni di. rektorji. Izvajanje prohibicijskega zakona bo zanaprej poverjeno četrtroilijonslri ar« madi pronibicijskih uradnikov. V to »sveto vojsko* treba všteti 100 ti?oč stražnikov, 20 tisoč detektivov, ZSOO obalnih straži)i. kov, mnogo policijskih podčastnikov ter kakih 10.000 državnih pravdnikov Suh« Amerika je torej obenem zelo slana.
X Novo poml<;je\'alr.o sredstvo. Profe. sor Steiurtch, znani pomlajevaiec, jc v zad« njem času opustil svoje operacije za doso go pomlajevanja ter je nadomestil svoj ki« rurškl nož s posebnim serumom, ki se bo vbrizgava! pod kožo v kri in s katerim bo dosežen eijak uspeh kakoT s prenašanjem opičjih žlez na človeka. Steinach sc je v ta naman že pogodil z neko nemško kemično tvrdko, ki bo proizvajala njegov serum. Stroški za pomlajevanje se bodo na ta na. čin znatno sVrčill, prof. Steinach pa bo se« veda še več zaslužil.
X Madžarski pisatelj Gergely oslepel. Iz Budimpešte poročajo, da je pisatelj Ale« ksander Gergclv, ki je že med vojno za« časno izgubi! vid, popolnoma oslepel. V kratkem izide njegov roman aMir» tudi v češkem in nemškem jeziku V tem romanu pripoveduje pisatelj o prvi dobi svoje ne« sreče. Madžari nameravajo prirediti za osle pelega pisatelja javne zbirke.
X Pariške banditke. Znani so pariški apa« 5i in benditi, ki se tako mirno kretajo po fr?.rc->skih zakotnih lokalih, d^kltr ni pride prilika, da pade žr+cv pod njihovim bnda. lom. V najnovejšem času pa poročajo iz francoske preste!!« tudi o banditih v žen« ski osebi. Neki ne«rečni krojač Friedbcrg se je nedavno sporna! s pariškim prednest« nhn dekletom. 2eiwka je povedala, da je po poklicu uradnica in je prenočevala sku« paj s krojačem Ko se je napmvil dan, pa je nočna vešča izginila in odnesla Fried. bergu listnico z večjo vsoto gotovine. Kro« jač je prijavi! tatvino policiji Čez par dni je slučajno sreči! svojo nočno tovarišico na ulici. Hotel je fe poklicati stražnika, toda dekle ga je vnovič omamilo In mu pri« govarjalo, naj jo »premija domov Krojač je nasedel vabi in je šel z dekletom. Oim pa je stopil v njeno stanovanje, se je vrglo nanj pet močnih žensk, ki so ga začele pre« tepati in daviti Z največjo težavo se je kroiač otresel napadalk, ki so mu raztrgale
obleko, da »e ne bi mogel odstraniti iz hi io. Slednjič je bil od napada tako truden, da je zaspal. Ko se je zdramil iz omotice, je spoznal, da leži v kleti pod zemljo. Oči so mu bile prevezane in usta zamaše:;a. Ženske banditke »o pobegnile in sedaj ča. ka pariško policijo težka naloga, da izsledi žensko zalegov ki se je prosiaviia na tako žalosten način z napadom na ubogega kro. jača.
X Srečni dediči. Honvedski major Doi boszv, bivši pobočnik Ludvika Kossutha je odšel pred leti v Ameriko. Začel je trgo« vati in je imel pri tem toliko sreče, da si jc v par letih nakopičil sto milijonov dolarjev premoženja. Ko je umrl, je zapjsril imetja svoji najstarejši sestri. Sedaj pa je tudi ta umrla in oblasti so izvestile sorod« nike, da je zapustila ogromno dedščino, ki narašča žc od samih obresti.. Srečni sorod, nik, ki mu gre vsaj stotisoč dolarjev je se« daj brivec Janez Peterv. Toda iz pohlepa in zavisti se je oglasilo brivcu v nadlego še več daljnih sorodnikov nekdanjega m a. jorja. Ti zahtevajo, da se razdeli imetje na enake dele. Pravda za ogromno dedščino bo torej sedai postala zanimiva.
X Zračna črta BazeLBerlin. Švicarski li» sti poročajo, da sta Švica in Nemčija sk!e« nili pogodbo glede zračnega prometa ca čr« ti BazelBerlin. Proga se otvori v par dneh in bo vezala mesta: Bazel, Stuttgart, Lipsko in Berlin.
X Kaj se je zgodilo italijanskemu novinarju v Rusiji. Ruski sovjetski tisk opisu« je dogodivščino italijanskega žurnalista Gio vannija Rettinija v SSSR. Rettmi je sedel na postaji Orša na vlak, da se odpelje v Minsk. Na neki vmesni postaji so ga iz« vagenirali in ga temeljito preiskali, pri če« mur ž njim niso baš posebno ljubeznivo ravnaii. Ker so našli pri njem beležnico v italijanščini, so smatrali čekisti Rettinija za špijona, mu pobrali vso prtljago in ga po. slali v ječo v Minsku, iz katere se mu je posrečilo osvoboditi se šele čez nekaj dni
X Konec fesov na Turškem. Po naredhi turškega vojnega ministrstva morajo imeti vsi častniki turške armade do 1. oktobra tega leta mesto dosedanjih fesov nove čr> pice, ki so podobne nekdanjim pruskim.
X Smrt Filipa Daudeta. Predsednik pari« škega apelacijskega sodišča je odklonil pred. log rojalista Leona Daudeta, naj »e obtoži neznan morilec njegovega sina Filipa. Sklep apelacijskega sodišča je utemeljen v 140 strani obsegajočem poročilu preiskovalnega sodnika, ki je dognal, da je 12 letni sin rav. natelja lista »Action Fran?«ise» Izvrši! sa« niomor in da je očetova obtožba, čel, da so ga umorili policisti, neutemeljena. O zadevi je »Jutro« svoječasno poročalo Leon Dau. det piše v svojem listu, da bo še naprej za« sledoval zadevo in da ne bo miroval, dokler ne dokaže umora svojega sina.
X Darvlmzem v Ameriki. Zakonodajni skupščina v državi Georgiji je * veliko ve« čino odklonila predlog, da bi se no «nela poučevati razvojna teorija v šolah.
X Roparski napad na hotel. Tolpa petih oboroženih roparjev, je napadla te dni ob belem dnevu neki hotel v Chicagu. Ko je dospela policija, se je vnel krvav boj z rr>« oarji. V boju so bili ubiti neki gledalec, na« dalje hotelski uslužbenec in dva roparia. Ostali trije roparji so med tem odnesli 10 tisoč dolarjev.
X Gospodarstvo in lepa umetnost. Znan! nacijonalni ekonom profesor Kevnes v Lon« donu se je zaročil z rusko balerino Lobuh« kovo, katero vzame v najkrajšem času za svojo ženo.
X Smrtna nesreča v tirolskih gomfi. V gorovju Marmclata je te dni smrtno por.e srečila učiteljica Elizabeta Dietzke iz Ber« lina. Dama se je napotila v spremstvu ne« kega gospoda na vrh Marmolate. katerega je dosegla. Na povratku pa jI je kamen iz« podnesel nogo. kar je imelo za posledico padec v tesen prepad. Spremljevalec je ime! še toliko prisotnosti d-iha, da Je zapičil klin z vrvjo v neko zaseko in ponudil vrv uči« teljici, sam pa ie šel po pomoč. Po sedem« urnem iskanju se mu je posrečilo vrniti se z rešilno ekspedicijo. Dietzkejeva je ves ta čas visela z glavo navzdol in je bila, ko so jo izvlekli na prosto, teko izmučena, da je v pa urah izdihnila.
X Umirajoč morski pes ugriznil finančne* ga stražnika. V bližini Pulja je opazil neki finančni stražnik v oddaljenosti par metrov nad en meter dolgega morskega psa Prijel je za puško in parkrat ustrelil nanj. Morski pes, ki je bil dobro zadet, je izginil, r.a« enkrat pa je priplava! na površje. Stražnik se je slekel in skočil v morje, da potegne psa na suho. Ko ga je prijel, pa ga je morski pes, ki je bil še pri življenju, ugriznil na !evo prsno stran in ga močno ranil. Na po« moč so prihiteli ribiči, ki so prepeljali straž« nika v puljsko bolnico.
zavrgel. Nikakor se mu nj posrečilo obrniti vseh misli z vsem srcem na Francko, misel na mater, njeno bolezen in — strah božji (srce se mu ie krčilo od zavesti sokrivde) — njeno smrt mu je vse pokvarila.
Slednjič je prišel toliko v ravnovesje, da je imel nagovor in zagovor pripravljen. Pa je bil že zadnji čas, kajti stal je pred Čebronovim mlinom. Pes ni lajal, česar pa Janez ni zapazil. Da ni lajal, je bila pa zasluga Francke . . .
Čebnonova Francka je bila v skrbeh, Če se njen Janez ni sku.ial, kakor so se j drugi, ker je bila zadnjič preveč osorna z njim in mu še roke ni hotela podati Sklenila je, da bo nadvse prijazna z njim. samo da bi prišel. Nikoli več ga ne bo jezila in rilca kuhala . . . Kar se začuje trkanje na okno in pritajeno klicanje:
»Francka, ljuba Francka! Odpri!«
»Kaj oa je to? Saj se Janez čuti krivega. Čakaj, jaz ti pokažem!« si misli Francka in se potuhne.
»Lepo te prosim, Francka, ne bodi huda!«
»Nič te ne maram; Ie pojdi, odkoder si prišel.«
»Taj daj si dopovedati. Samo odpri!«
»Kjer si bil do večera, pojdi pa še se- S daj!«	'
»Francka prosim, samo poslušaj me!«
»Nič! Stran se spravi!« Vaše matere bolezni tako vsi poznamo.
Slednjič se da Francka pregovoriti in odpre okno.
»Tak mati so bolni. Zato te ni bilo. Ali misliš, da ne vem. da hodiš za Bučarjevo Julo!«
Janez je posta! zmeden. Res. da se govori oziroma se Bučarjeva Jula hvali, da je Janez njen. ampak vse skup ni nič res. Če je kdaj govoril z njo. moj Bog. zato še ni njen in ona ne njegova. »Ti si moja ed:na'»
Francka se je dala nazadnje potolažiti in pogovoriti Janez si je ves srečen razkladal svoj zaljubljeni materijal in omenil slednjič Drizor z materjo, ki da je zares bolj bolna nego drugiknt, morda celo na smrt, on pa da se ji je kljub temu izvil, samo da more govoriti s svojo ljubljeno Francko.
Tu umakne Francka roko z njegovega vratu in stopi nekoliko od okna:
»Tak vaša mati so na smrt bolni, ti jih pa pustiš. Lep sin si! Če imaš svojo mater tako mato rad, kako boš šele mene rad imel! Zbogom! Kar pojdi in nič več mi ne pridi!«
In poprej tako blaženemu Janezu se Je okno pred nosom zaprlo . . .
Vse misii in čutila, od najnežnejših do najbolj divjih, od najslabših do naigren-kejših so »fugato« spreletavala Janeza, ko jo je mahal po bližnjici domov.
»Tudi ona Francka, mi je očitala, kakor mati: lep sin si!Ali sem to zaslužil?« je govoril Lanovčev Janez sam pri sebi. »Bog previdi ženske. Najprej jj ni bilo prav. ker zaradi materine bolezni nisem prišel, potem pa ne, ker sem vseeno prišel.«
Od premišljevanja ženske čudi so mu krenile misli na mater. Ko bi res umrla nocoj. Včasih ljudie smrt naprej slutijo, čudno in žalostno mu je postalo pri srcu, ko se je spomnil na besede: »še v grob me boš spravil!«.
Zavil ie v gozd. Sove, čuki in druge ponočne ujede so skovikale in neka borzen ga je prevzela dasi m bil strašljiv. Če mater pobere smrt, on pa se ni spravil z njo — grozna misel! Do smrti bi ga peklo. Bog ve. če je res, da sko-vikanje pomeni smrt?
Bil je že sredi gozda in blizu doma. Kar zasliši za seboj nek zamolkel ne-ritmičen, tak o rekoč sinkopiran topot. Kaj je to? Človeška hoja to nI Ozre se po temnem gozdu in zagleda za seboj veliko belo postavo, ki gre za njim Ln se venomer visoko vspenja m nizko
priklanja. Janez se ustavi, bela postava tudi. Gre počasi naprej, postava prav tako. Stopi hitreje, prikazen enako.
Janezu privzdignejo lasje klobuk, da ga nič več ne čuti. Smrt je. ki gre po mater! In jaz sem bržkone kriv . . . Ne. materin duh je. ki me preganja . . . »Kristus, pomagaj in Mati Božja!« zavpije Janez in jo ubiJre proti domu. venomer vzdihovaie: »Mati. odpustite, mati odpustite!« in oziraje se za belo prikaznijo, ki se je prav tako naglo podila za njim. kakor je on tekel.
Slednjič priteče dnmov. se zaleti z močjo, ki jo dajeta le obup in strah, v vrata, da se odpahneio, se spodtakne ob prag in s pretresljivim krikom: »Ljuba mati odpustite!« pade v vežo in obleži.
Ljudje, kj so bolnici kratek čas delali. pritečejo preplašeni iz hiše.
»I. za božio voljo. Janez, kaj pa je?«
Janez pa samo stoka in vzdihuje ter kaže na vežna vrata: »strah, strah!«.
Gredo proti vratom ki so bila na ste-žaj odprta, tisti, ki je nosil luč. jo vzdigne nad glavo, svit pade pred hišo. v svitu luči pa uzro — bčlo, na prednjo desno nogo šepasto kobilo, ki se je bila popoldne od jasli odvezala
V. M. Doroševič:
Modrijan
(Grška pravljica.)
Beotijec Akselos. Grk po rodu in bar. bar po duši se je mudil po opravkih v Atenah.
Ogledal si je Akropol.
»Akropol je Akropol! Stoji visoko.»
Bil ie v Dionisovem gledališču.
»Dobro gledališče. Z belim marmorjem je obito.»
Poslušal je najboljše govornike na agora:
»Govore mnogo.»
In rad bi bil pokramljal s Sokratom.
»Biti v Atenah pa ne pokramljaš s Sokratom! Čemu pa ima človek potemtakem jezik?»
Mimoidoči Atenec mu je pokazal kraj akademije zamišljeno sprehajajočega se možička. ki se mu ni poznalo na obrazu, da je kaj posebnega.
»To je Sokrat.«
•Tako velik mož bi bi! lahko večje postave, da bi ga ljudje bolj videli. Sicer se pa modrijani ne brigajo za to!> je pomislil Beotijec.
Sel je Sokratu nasproti in se mu globoko poklonil.
Sokrat je prijazno odgovoril na pozdrav ln šel mimo.
Kraljestvo mode
Preveč zanimanja za žensko zunanjost
Ženske in prijatelji nežnega spola se menda ne morejo pritoževati, da se naša doba premalo zanima za ženske. Nasprotno. Ne spominjamo se. da bi posvečalo dnevno časopisje ženskim problemom toliko pozornosti, ali da bi se zanimalo za ženski svet toliko ljudi, kakor v novejšem času. Toda nekaj je, kar mora zdrava družba obžalovati, da je namreč to zanimanje zelo enostransko, iz česar utegnejo nastati prav žalostne posledice za našo družbo vobče. Splošno prevladuje danes prepričanje, da je ženskam najbolj potrebr.a moda. Zato smo tudi začeli modo najbolj gojiti in propagirati. Zanimanje za žensko modo je tu in tam še zvezano z zanimanjem za gospodinjstvo. Interes za gospodinjstvo, za vse, kar modernizira in izpopolnjuje življenje pri domačem ognjišču, je upravičen in razveseljiv, ker .ie večina ženske zaposlena v gospodinjstvu in ker bi vsaj morali biti vsi možie zainteresirani na tem, da si urcde idealno rodbinsko življenje. Sc pač še mnogi drugi važni problemi, ki se tičejo specijalno ženske v privatnem in javnem življenju, o katerih se pa zdi, da za oba spola sploh ne obstojajo.
So ljudje, ki globoko preživljajo duha te ali one dobe. ki se poglobč v vse so-cijalne in kulturne poiave ter usmerijo svoie življenje po novih razmerah. So pa tudi taki. ki jim je geslo dobe samo fraza. Iz bolestnega preporoda enih k nopolnejšenru, globljemu življenju nastane za druge geslo o demokraciji lahkomiselnosti in površnosti. Naša doba se je začela posebno zanimati v imenu čiste, naravne lepote za človeško telo. Toda teh gesel se je polastila tudi rafi-niranost. preobilje, prekultiviranost, in tako se je namen pokreta za čim večjo svobodo v obleki takoi spremenil. Zgodilo se je, da je to, kar smo smatrali poprej za nedostojno, kar smo skrivali in tajili, zdaj moderno in celo dostojno. Ženske so spoznale, da so moški všeč, če so moralno nekoliko bolj širokogru-dne. lahkomiselne in sploh v občevanju z moškimi podjetne koketke. !n tako so ženske kaj kmalu odstranile razliko med skromnostjo in ponižnostjo ter med nebrzdanim koketiranjem, ki je bilo doslej ^ ———— i. i ...i i . ... ..-i i. i. ——————
v navadi samo pri velemestnih ženskah. Ženska ima baje že od pamtiveka to napako, da žrtvuje vse. če treba tudi svoje dob no ime, samo da si pridobi moškega. Naše skromne ženske so začele posnemati velemestne koketke v obleki in vedenju. Tako se je polagoma razvil tip današnje ženske, ki jo vidimo v ogledalu raznih modnih rubrik.
Vendar pa že vsi čutimo, da utegne imeti ta razvoj žalostne posledice in da se bo treba brzdati. Pretirano zanimanje za žensko zunanjost bo treba zamenjati z zanimanjem za druge, višje vrednote ženskega sveta. Bilo bi namreč napačno presojati sodobno žensko vobče po tipu, ki zbuja na cesti, v gledališču in sploh povsod največjo pozornost. Poleg tega tipa se razvija sicer ne tako kričeča, zato pa tem intenzivneje prava moderna ženska, ki napreduje tem bolj, čim večjo možnost ima, da se uveljavi v javnem življenju, ne da bi bila pri tem oškodovana ženska kot taka. Zato delamo ženski krivico, družbi pa škodo, če govorimo neprestano samo o modi. Take ženske, ki žrtvujejo modnim no-votarijam 90 odstotkov časa in razmišljanja, so v znatni manjšini. Ostala pretežna večina žensk pa pozna poleg skrbi za svojo zunanjost tudi mnogo drugih interesov, dela in skrbi In koliko je med nami žensk, ki vse to opravijo, ki vzorno vodijo gospodinjstvo, hodijo na predavanja, čitajo dobre knjige, pa so vendar vedno lepe in okusno oblečene. Toda teh žensk nihče noče videti, in zato se nam zdi, da je s skrbjo za zunanjost izčrpano vse žensko neha-nje.
Res je. da moramo skrbeti tudi za zdravje, za telesno lepoto in obleko. Toda pametna ženska ne izgublja s takimi rečmi preveč časa. To so stvari, ki jih spretna ženska premisli in opravi mimogrede, in ki bi zcčele preseda*!, če bi iim žrtvovala več časa, nego je neobhodno potrebno. In ženske, ki v modi niso podlegle niti špekulaciji, niti omejenosti, so življenjsko zainteresirane na vseh družabnih problemih vobče, na ženskih problemih pa še posebej. Ženska Je bitje, ki ima od narave bogate in lepe darove. Tega bi tudi moški ne smeli pozabiti, kajti ženska rarie in pada z moškim, kar velja tudi za moške. Zato bi moški ne smeli soditi o ženskah samo Pod očesnim kotom modnih listov.
Deca pa nnčshvra^
LA
MILO
Beotijec je zopet tekel naprej in se poklonil.
Sokrat se je nasmehnil, poklonil in nadaljeval svoj sprehod.
Tedaj je Beotijec znova tekel naprej in dejal:
»Pozdravljen, največji modrijan med ljudmi!«
Sokrat se je ustavil, nasmehnil se je z očmi in spregovoril: tSi-li videl vse ljudi na svetu?* »N-ne!»
»Če jih nisi videl, tudi nisi mogel govoriti z vsemi ljudmi na svetu. Je-li tako?» »Čisto resnico govoriš.* «Kako pa potemtakem veš, da sem največji modrijan na svetu? Ali bi ne bilo previdnejše s tvoje strani, da bi rekel: »Zdi se mi. da si največji modrijan na svetu?* «Da, bogme. to bi bilo previdnejše.* »In če že ne veš, kako pametni so drugi ljudje na svetu, tedaj tvoje mnenje ni utemeljeno. Je-li tako?* »Vse kaže, da je tako.* »Trditve, ki sploh niso utemeljene, pa izgovarjajo samo barabe ali bebci. Mar ni res?* »N—da.*
»Ali si me hotel varati, ko si izjavil, da sem največji modrijan na
svetu?* »Ne.*
»Torej nisi baraba. Kdo pa si potemtakem? Odloči sam!»
«Bogme» je pomislil Beotijec in dejal:
»Kaj sem hotel početi, ko pa nočeš govoriti! Čemu je roža. če pa ne diši, in modrijan, če ne govori? Sokrat se je nasmehnil. «Imenitno. Povej mi: mar konj ne rezgeče?* »Seveda.* »In bik ne tuli?* »Pa še kako!* «In kozel ne mekeče?* »I. kajpada!*
»Kako pa, ali konj neprestano rezgeče?* »Cemu neki?*
»In bik — ali tuli neprestano?* »Seveda ne!*
»No, morebiti pa mekeče neprestano vsaj kozel?* »Tudi ne!*
cSi-li slišal, da bi konj zarezgetal, če vidi kravo?* »Kaj takega se ne pripeti.* »Ali da bi bik zatulil, če vidi ovco, ali kozel zameketal, če vidi konja?*
»Ne, ne in ne!* je odgovoril Beotijec veselo.
«Mar ne rezgeče žrebec, če vHi kobilo?* »Seveda.*
»In bik, če vidi kravo?* »To .ie vsem znano.* »In korel, mar ne začne meketati, kadar vidi kozo?* »Res je.*
»Skratka, lahko rečemo, da konj rezgeče. bik tuli in kozel mekeče samo takrat. kadar vidi sebi podobne, kaj ne?* »Čemu bi ne rekli?* Lahko rečemo!* »In iz tega, da so temu pravilu enako podrejeni konj. bik in kozel, ne sledi li sklep, da je to naravni zakon?* »Rekel bi da.»
»Povej mi, pojde li modrijan proti naravnemu zakonu?* »Ne mislim!*
»In prav dobro delaš! Zdaj mi pa odgovori na eno vprašanje.* »Če hočeš na tisočkrat tisoč!* »Ne misliš-li. da je tudi modrijanu prirojeno govoriti o pametnih rečeh, kakor konju rezgetati, biku tuliti in kozlu meketati?* »To je baš moje mnenje.* »Imenitno! Če konj rezgeče, bik tuli in kozel mekeče samo takrat, kadar sreča sebi podobne, mora torej tudi modrijan govoriti s sebi podobnemu. In kako hočeš utemeljiti zdaj s-'oJo
željo, prijatelj, naj bi bil jaz začel pogovor s teboj?*
Sokrat ga je pomilovalno pogledal in šel naprej.
»Naj me raztrga čerber!* je vzkliknil Akselos. »da bi človeka dvakrat zaporedoma pripravili do tega. da pravi sam sebi tepec! To se lahko pripeti samo Beotijeu. in še to samo v Ate-i nah!»
Čez hip je pa vendar pomislil: »Modrost pa menda sploh ni tako ! težka reč!*
In da bi se po neprijetnem pogovoru malo razvedril, je odšel k heteram.
Hetera Hrizis je ležala na oknu svojega doma z namazanim obrazom, kar je zahteval njen poklic, in v razkošni obleki, česar njen poklic sploh ni zahteval.
»Le korajžo, fant!* je zaklicala Akse-losu, ko se je ta ustavil pred njenim pragom.
Beotijec se je lokavo nasmehnil. »Zakaj prejemaš denar?* je vprašal. Hetera ga je premerila z okna začudeno od nog do glave. »Zato ker sem ženska!* »Toda saj ne dajejo vsem ženskam denarja! Ti moraš odgovoriti: zato, ker sem lepa.* »No, zato, ker sem lepa!*
»Torej, v ljubezni plačujejo za lepoto?*
»Plačujejo tudi za lepoto.* »Čakaj, čakaj! Le nikar se ne izmikaj! Sicer ne bo kruha iz te moke. Ali se strinjaš: za lepoto?* »Naj bo po tvojem.* »Ti me kličeš zaradi ljubezni?* »Zakaj pa naj kliče k sebi hetera?« »Odgovarjaj: da ali ne?* »Da. da. da!*
»Torej, ker si mi sama rekla, da sem čeden fant in ker plačujejo v ljubezni za lepoto, je menda dovolj jasno, da me vabiš za to, da mi plačaš z denarjem!*
Hetera se je tako zakrohotala, da je malo manjkalo, da ni padla z okna.
Beotijec jo je gledal in se ves srečen smehljal.
»No, torej, zdaj vidiš sama, da si ali baraba ali pa trapa!* »Kaj?*
Hetera je planila pokonci. »V Atenah žalijo žensko? In še kakšno žensko?! Tako, ki nikomur ne da-" je ničesar, razen naslade?! Sluge! Zgrabite tega tujca, tega barbarja in vrzite ga kam daleč od moje hiše,*
Dva sužnja, Nubijca z mišicami, ki so se zvijale na njunih rokah kakor debele kače. sta zgrabila Beotiica. ca odnes-
Materu ne poznajo večjega veselja, kakor če morejo svoje malčke poletnemu času primerno obleči in poslati na deželo, v prosto naravo, kjer lahko skačejo in uganjajo svoie ljubke norčavosti, kolikor jim drago. Deklice, ki jih vidimo na sliki, so oblečene za počitnice zelo praktično. Matere lahko same narede takim deklicam bele oblekce, ki
jih lahko po potrebi up-.v. o. ,\a P'»i sliki vidimo belo voile - krilce s svetlo-modrim pasom. Ta vzorec je zelo poceni. vendar je pa deklica v taki obleki nadvse ljubka. Deklica na drugi sliki je že za spoznanje večla. zato mora biti tudi oblekca fineiša. Tu je treba že ročnih del in drugih okraskov. Oblekca je iz dveh delov, iz nekakega površnika
, .j u a . hu u-ita. m pa seveda niina nič skupnega s kompletom za odrasle. Tretja slika kaže zopet enostavno belo voile - oblek co, ki ima dolge gube in je obroblejna precej široko s finimi ročnimi deli. Zelo praktična je tudi svetla musselin - oblekca z nežnimi rdečimi progami (četrta slika). Rokavi so kratki in okrašeni z gumbom.
Ce se hoče ženstvo kdaj dvigniti na ono
višino, ki M odgovarjala sedanjim razmeram ln načinu družabnega življenja, se mora razvijati in rasti.
Platneni klobuki
Poleg razkošnih in z umetnimi cvetlicami bogato okrašenih vzorcev vidimo letos na ženskih glavah tudi zelo preproste, skromne, vendar pa nič manj elegantne in moderne klobuke, kakor so oni drugi iz kraljestva umetne flore in favne. To so klobuki iz platna. Vsaka elegantna dama mora imeti vsaj en platneni klobuk. Svojo koncepcijo, ki so si jo ustvarili zadnje čase v modi, menjajo ti klobuki znatno, ker je ženski svet že pozabil na platnene prevleke in na majhne klobučke iz kožuhovine prav tako, kakor so izpodrinili komai še malo gai-nirani slamniki to. kar se imenuje v modi »dišava«.
Te klobuke ie spravilo v promet eno največjih pariških modnih podjetij. Modni svet so presenetili zlasti s svojo barvo. So namreč temnomodri, temno-zeleni, sivkasto rjavi itd. Po obliki se jim pozna tendenca uniforme ali moškega vpliva na žensko modo. Ker služijo za tailleur ali ensemble, se delajo po vzorcu mehkih moških klobukov in so garnirani samo z ozkim trakom enake barve. Taki klobuki so zlasti primerni za šport al! izlete na deželo. Do letošnje sezone jim moda ni priznavala pravice do količkaj važna vlege v mestu, kjer so tih smatrali za manj vredne. Le+os Pa jih je moda tako preuredila, da se iih tudi na promenadi v velemestu ni treba sramovati. Poleg ž" omenjenih barv vidimo letos modre »nattier«. roza ali svetlomodre plamene klobuke. Ni izključeno, da so ti klobuki glasniki nove mode. ki se pojavi morebiti že prihodnje leto.
Dno teh klobukov je ponekod izbočeno ln se nagiblie precej naprti na oči. Originalna oblika jim je pomaga'a do tega. da iih mesto več ne oc&lanja.
besedo o klobukih zz svečane prireditve. če govorimo o klobukih s ta-kozvano aigreto. mislimo navadno črno aigreto. Taki klobuki so za svečane prilike, za velike recepcije itd., torej za prigode, ob katerih že davno nosimo izključno le črne klobuke. Toda te prigode so redke in zato je bilo treba barvaste aigrete, če so se hoteli ti klobuki sploh obdržati. Ni treba posebej omenjati. da mora b'ti tudi tu barva okras-
Kozico skačejo...
Od samega vrabca so naše letovi-ščarske Nimfe tam doli na morskem pesku. S sladoledom si brusijo jezičke, ki je neki na Krku cenejši in bolj sladek kakor v Ljubljani, z drobnim peskom si pri solnčenju drgnejo polt, da so ožgane kakor baker, gibčnost pa vežba.io s skakanjem kožice, kakor kaže naša slika. Imajo baje strašen špas, toda kar
tako same zase. Letoviščarski Pani k takšnemu razposajenemu rajanju naših Nimf kratkomalo nimajo pristopa, ker so — preokorni. Mi, v Ljubljani zaostali, smo sicer zastran tega desintere-sirani. želimo pa našim Nimfam, da bi še dolgo skakale kožico, pa čeprav ne kar tako same zase,..
kov skladna z barvo klobuka. Tako so
se klobuki z aigreto polagoma prilagodili tudi vsakdanjim potrebam. Klobuk ie lahko iz eksotične slame ali pa samo iz piesta — aigreta se mora vedno ravnati po njem — beige, šiva »nattier« modra ali reza. Efekt, ki ga doseže dama s to na videz neznatno spremembo, je presenetljiv._ _
Škofje in moda
Po naročilu iz Vatikana so se sešli škofje iz ligurske province na konferenco, ki prav za prav ni bila nič drugega kot nekak cerkveni modni kongres. Po dolgotrajnih debatah — škofie, kakor znano, radi mnogo govore — in po izčrpnem proučenju dokumentov (izrezkov iz vodilnih modnih ž-irnalov!) j: škofovska konferenca izdala ferman, da smeio v bodoče nositi kratka krila in kratke rokave le deklice izpod petnajst let. Ferman zapoveduje še več: rokavi namreč ne smeio biti tako kratki, da bi ne pokrili komolca, krila pa morajo I
brezpogojno zakriti pregrešna kolena,
sicer so deklice v nevarnosti da jim škofje odrečejo večno zveličanje. Ši-rokogrudno pa dovoljuje ferman (seveda le deklicam izpod petnajst let), da si smeio izrezati vrat. a le za širino dveh prstov — tako javlja uradni list genovske škofije.
Deklicam in sploh ženskam, ki so že prekoračile usodno starost petnajstih let, so škofje še znatno manj naklonjeni. Njim predpisujejo krilo, ki mora segati do peta. če je daljše, je še boljše. Tudi pri rokavih zanje ne velja komolec kot skrajna koncesija: rokavi morajo pokriti vso roko tja do zapestja. Vrat ne sme biti gol; jopico bodo morale biti torej zspete
Ker pa se je bati, da bi si premeteni ženski svet te nadvse jasne predpise utegnil napačno tolmačiti po svoje, so
brižni in za posmrtno življenje skrbni škofje izdali poleg fermana še posebno ilustrirano prilogo, na kateri so naslikane obleke in kostumi, kakršne bodo poslej smele ženske nositi.
To je veselje, taka pena!
Kdor uporablja . GA ŽELA"-milo, ima prijetno delo in je hitro gotov, laz ne perem nikdar z drugim kakor .GAZELA"' milom
Dijaško življenje
Študentovsko mesto v Parizu
Nekako dobri dve leti je tega, kar so v Parizu položili temeljni kamen ta-kozvanemu študentovskemu mestu (La Cite universitaire). — Pokretnik lepe misli, zgraditi študentom kar celo mesto, je bil g. Emil Deutsch. Vodila ga je pri tem skrb za bedno učečo se mladino, ki vsled draginje in nedovoljnih sredstev ne more nadaljevati študij na visokih šolah, na drugi strani pa bojazen, da bi se študentje drugih narodov odvrnili od Francije, kjer je bilo takrat življenje neprimerno dražje kakor v obubožani in valutarno skrahirani Nemčiji. Emil Deutsch je daroval pariški univerzi 10 milijonov frankov, ki se je morala obvezati, da bo ta denar porabila za zgradbo študentovskh domov, prostornih, higijenično urejenih in z zelenjem obdanih priprostih hiš. Plemeniti dobrotnik je svojo ustanovo imenoval »Ustanova Emila in Luize Deutsch®, hoteč na ta način ovekovečiti spomin
svoje ljubljene nmrle žene. — Kot člani vrhovne uprave premoženja so bili po njegovi želji po večini izbrani iz vrst profesorjev in drugih državnih uradnikov ter študentov.
G. Appell, rektor pariške univerze, je šel takoj na delo in kmalu so se pojavile prve konture bodočega doma francoskih študentov. Ta dom pa naj bi tvori! po vzgledu oxfordske in cambrid-geške študentovske kolonije le centrum, okrog katerega naj bi se zgradili domovi za študente iz drugih držav. Vlada, na katero se je rektor obrnil, je to misel z velikim razumevanjem prevzela in podarila univerzi zemljišče, obsegajoče 30 hektarjev, ležeče nasproti Mont-souriškega parka onstran Jourdanskega bulvarja. Na tem zemljišču torej bo v par letih zrastlo veliko študentovsko mesto, v katerem bodo imeli prostora študentje vseh narodov. Zemljišče da vlada vsem državam, ki bodo tu gradile domove, brezplačno na razpolago. Dozdaj je dograjen šele francoski dom; kanadski bo kmalu pokrit, belgijskega so pred kratkim začeli zidati, italijan-
skega in argentinskega pa začno graditi v jeseni. Zedinjene države za enkrat še ne mislijo postaviti doma za svoje študente, ker se jim gradbeni stroški zde previsoki. Da-li se je Jugoslavija pobrigala za zemljišče in kdaj bi v tem slučaju začela zidati, nam ni znano.
Francoska kolonija ima 350 sob. Obdana je z Montsouriškim parkom, za katerega vzdrževanje je prevzela skrb pariška občina. Okna ima majhna, angleška, in se odpirajo navzven. Vsaka soba je opremljena, priprosto sicer, a vendar skrbno: pisalna miza, etažera za knjige, dva stola in divan, ki služi obenem za posteljo. Sprva so mislili postaviti v vsako sobo še po en fotelj, kar pa bi stroške povečalo za 105.000 frankov, zato so to misel opustili. Dalje je v vsaki sobi po en umivalnik z vodovodom in na vsakih sedem do osem sob pride po ena kopalnca s prhami. Večje kopalnice se nahajajo v suterenu.
Sobe za študentke so še udobnejše; v njih se nahaja majhna alkova, ki tvori toaletni kabinet; zagrnjen je z zavesami. Vodo si študentke lahko izberejo toplo ali mrzlo, kopalnice pa imajo v vsaki etaži.
Osrednje poslopje s stolpom je namenjeno za sestanke. Tu se shajajo študenti in študentke, zakaj medsebojni obiski v sobah sp strogo zabranjeni. Poleg tega se v iem poslopju nahaja slavnostna dvorana, ki ima prostora za šest do sedemsto oseb. Dvorana je namenjena tudi raznim zabavam, plesom in tako dalje. V celoti napravi dom kaj ljubek, neprisiljen, familijaren vtis.
Cene sobam, ki so bile spočetka zamišljene po 90 frankov na mesec, so bile pozneje povišane na 150 frankov (dobrih 400 dinarjev). V tej ceni je všteta kurjava, razsvetljava, postrežba in prhe. Zajtrk se servira v sobah.
Disciplina v domu bo kar mogoče liberalna, ker dom ni zamišljen kot internat ali kolegij za srednješolce. Res je sicer, da so obiski med študenti in študentkami v sobah prepovedani, zato pa je obema spoloma dano dovolj prilike, da se shajata v jedilnici in tudi sicer v dvorani v osrednjem traktu. Ponočnjaki se bodo seve čutili malo prikrajšane, zakaj dom bo odprt le do 1. ure v jutro, oziroma do takrat, ko pripelje zadnji tramvaj. Po eni uri ne more nihče več v dom. Samoobsebi umevno je, da lahko vsakdo izostane celo noč; v tem slučaju pa mora obvestiti ravnateljstvo, ki vzame obvestilo zgolj na znanje.
Bolgarski medicina ua Dunaju
(Kako snubijo Nemci Bolgare.)
Skupina bolgarskih medicincev je po-setila pod vodstvom vseučiliškega profesorja T. Petrova higiiensko razstavo na Dunaju. Mestna občina jim je priredila v dvorani restavracije »Deutsches Haus» banket, na katerem so bile izrečene razne značilne zdravice. ki pričajo, kako se trudijo avstrijski Nemci, da si pridobe simpatije bolgarske javnosti. Zvečer so odšli bolgarski akademiki po mestu, kjer so jih srečali dunajski nemški akademiki. Skupaj so se nato napotili v neko restavracijo na K&rntner Strasse in tu je dala akademska omla-dina duška boigarsko-nemškemu po-bratimstvu. Prisoten je bil tudi rektor dunajske univerze, dekan medicinske fakultete Viskovski, profesor anatomije Hoffstžiter in profesor histologije Schaf-fer. Najprej je govoril rektor dunajske univerze v nemščini in francoščini. Naglašal je. kolikega pomena so intelektualni stiki med bolgarskim in nemškim narodom, ki sta delila nedavno tako žalostno usodo. Za njim je govoril profesor Petrov, ki se je zahvalil za navdušen sprejem. Njegove besede so sprejeli prisotni s heil-klici. Bolgarskim me-dicincem je nazdravil še neki dunajski akademik, nakar se je zahvalil za pozdrave slušatelj sofijske medicinske fakultete Zečkov, ki je izjavil, da Bolgarija nikoli ne bo pozabila usluge, ki so jo storili dunajski akademiki svojim sofijskim kolegom. Danes — je deial med drugim — so Bolgari in avstrijski Nemci bratje. Ljubijo se in so vedno pripravljeni, da si v slučaju potrebe medsebojno pomagajo. Nemci ljubijo Bolgarijo. Ko so bili nemški akademiki na ekskurziii v Bolgariji, so se naučili prepevati «Šumi Marica* in so jo zapeli z največjim navdušenjem.
Po Žečkovem govoru so zapeli vsi prisotni «§umi Marica*. Stoje so peli Nemci in Bolgari. Na obrazih se jim je poznal ponos, svečanost in energija. — Dva naroda —, tako piše udeleženec tega izleta v sofijskem »Miru*. — ki tako ljubita svojo domovino, ne marata izginiti. Bodočnost je njuna. V teh radostnih trenutkih sta si segla v roko in videla v duhu svoje osvobojenje. Skupno sta umirala na bojnih poljanah in zopet sta se našla v prijateljskem objemu. — Zadonela je himna «Deutschland, Deutschland iiber alles*. Navdušenie je doseglo vrhunec, ozračje se je treslo v heil-klicih, na pragu se je poiavilo mnogo radovednežev, ki so z veseljem slišali. da so zbrani tu predstavniki dveh bratskih narodov.
la na bližnje križišče ter vrgla proč kakor mečejo mladeniči kopje.
»Bogme, s filozofijo človek ne pride dalečj» je pomislil Akselos, ko je vstal ter si brisal komolce, kolena in obraz. In ves potrt je odšel domov. Drugi dan je slišal na trgu, da je Sokrat aretiran, da so ga ponoči sodili in obsodili na smrt. «Filozofija mu je skuhala to kašo.* »Vendar sem pa še poceni odnesel pete!* je pomislil Beotijec, ko se je spomnil včerajšnjega dogodka s hetero.
Hitro je odpotoval v Tebe iz mesta, kjer se gode take čudne reči.
Prijatelji-Tebanci so se zbrali pri njem, da čujejo čudeže o Atenah.
Pripovedoval jim je o veličastnem Akropolu, o modrosti govornikov in prijaznosti atenskih heter. «Ali si pa videl tudi Sokrata?* Akselos je napravil kisel obraz. «Dragi prijatelji! Sokrat je govoril z menoj kot z zadnjim, predno so ga prijeli in predno je umrl, me je hotel še naučiti svoje modrosti.*
Vsi so ga gledali z nepopisnim spoštovanjem.
«Sokratov učenec!* »Ne vem, kako in kaj. toda moram vam reči, da mi to ni bilo posebno tež" ko. Takoj sem vse razumel!*
«Sokrat je že vedel, koga naj izbere!*
»Akselos!*, so ga začeli prositi od vseh strani in oči so se jim svetile. »Razdeli tudi z nami Sokratovo modrost! Spregovori, kakor Sokrat!* Akselos je dvignil prst: «Pst! Prijatelji moji; Saj vendar veste. kaj se je zgodilo s Sokratom? Mar hočete, da se zgodi isto tudi z menoj?* In vsi so se v strahu spogledali: «On je zares modrijan!* Posihmal je govoril Akselos same navadne reči, toda vsi so ga visoko cenili in spoštovali.
»Če bi hotel spregovoriti kot Sokrat! Toda Hellada ni za Sokrate!*
Slava o molčečem modrijanu se je kmalu raznesla po Tebah, po Beotiji in po vsi Grški.
Od vseh strani so prihajali ljudje, da vidijo velikega, molčečega teban-skega modrijana.
On je pa molčal, gledal z nasmehom radovedneže in le najbolj vsiljivim, ki so ga za božjo voljo prosili, naj spregovori vsaj eno besedo, je govoril samo:
»Spomnite se Sokratove usode!* Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Kdor je le slišal kaj pametnega, si je takoj mislil:
Opolnoči so se profesorji poslovili in v dvorani so ostali sami akademiki. — Absolvent dunajske medicinske fakultete dr. Paskov je v svojem govoru naglašal. kako so se morali boriti bolgarski akademiki na Dunaju pred vojno proti brezdomovinskim elemento— in kako težko je bilo stališče peščice teh zvestih sinov bolgarske zemlje napram onim. ki so skušali Bolgarijo izneveriti centralnim državam. Nato je bil intimni večer zaključen in vsi akademiki so od. šli »po dunajskem običaju* v bar.
To poročilo smo posneli po sofijskem «Miru». ki sicer ni posebno na slabem giasu kot avstrofilski list. vendar je pa to pot nasedel »očividcu* in priobčil vse podrobnosti te značilne manifestacije
bolgarsko-nemškega pobratimstva. Če bodo bolgarski akademiki še dolgo prepevali »Deutschland, Deutschland iiber alles*. lahko nakopljejo na glavo svojemu narodu še večjo nesrečo, nego je bil polom v svetovni vojni. Nerazumljiva je ta zagrizenost bolgarske inteligence, ki dosledno taji svojo slovansko kri in se brati z največjimi neprijatelji Slovan-stva.	_
Kongres židovske omladine Jugoslavije.
V dneh 10. do 12. avgusta bo v Osijeku IV. kongres židovske omladine naše države. Na programu kongresa, ki je zamišljen kot zlet, so tudi razne telovadne, športne in pevske prireditve. Kongres sklicuje Savez židovskih omladinskih udruženj Jugoslavije.
Nove knjige in revije
n
La dame de Monsoreau"
»Zvestoba do groba*.
9. zvezek knjižnice »Jutrovih* romanov je pravkar izšel. Ne dvomimo, da ga bodo z veseljem pozdravili vsi prijatelji dobre knjige. »Gospa de Monsoreau* šteje med najboljše Dumasove historične romane ln ]e vsekakor prva za glasovito trilogijo o »Treh mušketirjih*. Roman le tudi v našem podlistku vzbudil zasluženo pozornost, obče zanimanje ln soglasno priznanje. Na tisoče bra'cev je nestrpno pričakovalo dnevnih nadaljevanj. Nič manj ne bo pozdravljen ponatis, ki je še skrbno pregledan ln opiljen. Prevod sledi francoskemu originalu in je neskrajšan. Posebno prednost mu pa daje, da je bogato ilustriran ter prinaša deloma posnetke originalnih Ilustracij velike francoske luksuzne izdaje, deloma pa ilustracije — lesoreze — domačega ilustratorja ki je povsem pogodil dobo ln žanr. Knjiga obsega 28 pol aH 419 strani, naslovna slika Je origmalova, notranji naslovni list pa prinaša tudi dobro pogoden portret avtorjev, a zaključna vlnjeta dobro pogodeno šaljivo vlnjeto s sliko debelega fratra Gorenflota pred vinskimi sodi.
Frater Gorenflot je Dumasova šaljiva figura. posneta po Shakespearovem Falstaffu, sama pa je bila vzor za Sinkieuiczevegn Zaglobo. Gorenflot je ne baš glavna, pa vendar ena glavnih oseb romana. Kralj Henrik II. in vojvc-da d' Anjou sta nosilca historičnega ogrodja povesti, junaški De Bussy in krasna Diana glavna junaka, njuna ljubezen Je oni dogodek, lz katerega se rodi vse gorje. Salnt Luc in grof de Monsoreau sta akterja, ki služita za folijo, Chl-cot pa je utež Gorenflota. Ta dva skrbita za zabavo, za zapletek, prigodo, anekdoto, za smeh, za »rozino v pecivu*, cba se udeležujeta politike in intrige, eden premeteno, drugi šegavo. Oba rada sedeta tudi k pijači in jedači in se iznebita včasih kakšne okrogle. Gorenflota pa ne moti njegov karakter, da je jedež in pijanec in babjek, kajti obenem Je veren sin svoje cerkve, izvrševalec njene politike. Zato čuti včasih tudi kakšno gorko po debeli plati, včasih pa tudi obleži pod sodom...
Toda pred vsem nas zanima tragika Bussyja, plemiča brez madeža, in Diane, prevarane devojke, ki končno sledi klicu svojega srca. Toda njena sreča traja kratko. Ko prikipi do vrhimca, jej zločin iztrga najdražje.
Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, m tudi debelokožnejši bralec ne more knjige odložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v današnji dobi, ko je tako malo zares dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno Izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka. (45 Din broširan, 55 Din v polplatno ln 65 Din v platno vezan Izvod).
»Jutro* bo nadaljevalo svojo popularno zbirko in jo bo še bistveno popolnilo z originali hi najboljšimi prevodi romanov vseh narodov ln dob. »Jutrova* knjižnica Je že sedaj dragocen zaklad pripovednih spisov, in obče priznanje je dokar, da smo tudi v tem pogledu na pravi poti.
Med revijami
Pred nami ležijo 4 zadnji zvezki »NOVE EVROPE«. Prva številka od 1. julija obrav« nava mesto s socijološkega vidika. Uvodni članek »Grad i selo« je napisal N. Milu« tinovič, sledečo razpravo »Grad sa socijo« loškega gledišta« E. Miler, dočim je M. Sto« jadinovič prispeval spis »Postanak, razvi« tak i značaj gradova«. Zvezek zaključuje beležka o kongresu naših mest.
Naslednji zvezek revije je še zanimivej« ši. Vodi nas k velikim borcem sodobnega časa k Mahatmi Gandhiju in Romainu Rol« landu. Vsebina: Poruka Indije: Mahatma Gandhi (V. Stajič); Romain Rolland (V. Sta« jič); Politični pregled: Naš Gladstone in naš Gandhi. Ekonomski pregled: Nova carin« ska tarifa (Ivo Belin). Oni ki strižejo in oni, katere strižejo: Salvemini v ječi; Za« nimiva polemika.
številka 3 jc izšla pod skupnim naslovom »Quo vadiš — Jugoslavija!« ter objavlja sledeče prispevke: Individualna in organi« zirana povojna morala (I. Kolbe); Predvoj« na vojvodinska omladina in nacijonalistič« no gibanje (V. Stajič); Predvojna »Jugoslo« venska dijaška ferijalna zveza« (I. Pasarič); Je«li Orjuna nadaljevanje predvojne revo« lucijonarne nacionalistične omladine? (M. Č.); Orjuna v Beogradu (R. L. Knežcvie); Jukičev letak (i. p.); Kako jc »Nova Voj« vodina« sprejela Orjuno.
Zadnji zvezek »Nove Evrope« od 1. av« gusta ima za vsebino: Srbsko vprašanje; Nemški kronprine išče resnico: Stepa n Ra« dič in Seaton NVatson. V ekonomskem pre« gledu je napisal beležko o letečih državnih dolgovih dr. Ivo Belin.
»JUGOSLAVENSKA NJIVA« je ono« rila II. knjigo devetega letnika z razpravo dr. Stanka Franka »Življenje, pravo, filo« zofija«. Božo Lovrič je prispeval »Paljetko« vanje«, Danko Andjelinovič »Abe«, Vjeko« slav Majcr »Djeco grada i prolječe«. Ri« kard Katalinič»Jeretov »Primorsko popev« ko«. Antun Barac piše o književnosti kot sociialnem činitelju; dr. G. Čremošnjik do« denarstvu v starem Dubrovniku; J. H. Mi« lovič pa o zaščiti otrok.
V naslednji številki 2 najdemo na uvod* nem mestu članek pisatelja Dinka S imuno« viča o Svetem letu. Ostali prispevki: Frano Alfirevič: Noč; dr. Djivo Supilo: Sveta go» dina; B. Djukič: Voštaniee; dr. P. Skok: Senoa kao prevodilae franeuske klasične tragedije; Vladimir Mošin: Ruski otok.
Obe reviji toplo priporočamo. Nabavi si jih lahko vsak pri Tiskovni zadrugi, Ljub« ljana, Prešernova ulica 54.
Apuleius: Amor in Psyche
Preložil in založil Anton Smrč. Ptuj 1925.
Cena broš. 20, vez. 25 Din.
Znani prelagatelj iz antičnih jezikov prof. A. Sovre je pravkar izda! v samozaložbi prevod čudovito nežne in pomenljive antič« ne pravljice, Amorja in Psycho. K prevodu je napisal zanimiv, plastičen uvod. Kdor primerja prevod z izvirnikom, irprevidi, ko» liko težav je moral preložnik premagati, da je prelil deloma izumetničeni original v dra« goceno domačo umetnino, koliko spretnosti in takta je bilo marsikod treba, da se je izognil mestoma neužitni retorični nabrek« losti, s kakršno je napihnil Latinec Apu« leius, ustrezajoč zahtevam svoje dobe, ta blesteči dragulj grškega pripovedništva.
Pisatelj Apuleius Madaurensis je vrlo za« nimiva prikazen. Rojen je bil okolu L 125 p. Kr. r. v Afriki, študiral je v Kartagini, odšel v Atene, kjer se je temeljito seznanil s Platonovo filozofijo in nato je odpotoval v Rim, kjer je postal upravni uradnik. Na svojem dolgem potovanju je porabil oče« tovo dedščino in ko se je vrnil domov, jo poročil bogato vdovo. Sorodniki so ga radi
tega obtožili, d« si je pridobil ženo • čarov« ni jami. Apuleius se je branil proti tem očit» kom s svojo »Apologijo* ter je dosegel oprostitev. Bil je ognjevit, delaven, duhovit mož m se je nagibal k mistiki in magiji. Njegov roman «De asino aureo» je bogat ua poeziji, domislekih in satiri.
«Amor in Psyche» je del tega romana in sicer tako zanimiv del, da ga je imenoval Herder najnežnejši in najbolj mnogostran« ski roman, kar jih je bilo kedaj napisanih. Apuleius je napisal poleg romana še več filozofskih in oratorskih del. Njegov jezik je težko prevajati, ker je nasičen in našar« jen z vsakovrstnim blagom. Besedne jrveze so težke, deminutivov kar mrgoli.
Prof. Anton Sovrfc, ki jc prišel na glas žs s svojimi prevodi iz grščine, nam je podal pravljico »Amor in Psvche* v krasnem, iz« čiščenem jeziku. To knjigo je res užitek brati — saj je mojstersko delo tudi kot pre« vod. Zunanja oprema knjige jo elegantna, papir fin, tisk dvobarven. Prof. Sovrfc pa ni le preložnik knjige, temveč tudi založnik, to se pravi, da si je oprtal breme težkih tisočakov, ki jih mora šteti za tvoje delo. Gledati mora, da si s prodajo knjige čim« bolj zmanjša svoje breme. Kdor si prijatelj lepe knjige, sezi po tem delu, in videl boš, da ti nc bo žal za majhen trud in skromne stroške. »Amor in Psyche» se naroča pri prof. Sovržtu v Ptuju, gimnazija. Delo top« lo priporočamo, ker je res vseskozi vzgled« no in vzorno.
Kino
Kaj igrajo drugod?
V	ZAGREBU:
Baldna maza (Babični talisman; v gkvni vlogi Harold Lloyd). — Nanon (grofica Esterliaszy> Hanni \Veisse, Harry Liedtkc).
V BEOGRADU: Po siH mornar (Harold Llovd). — Pre« ljub (Ruth Clifford). — Usoda cirkuškega otroka. — Soba št. 13.
V	GRADCU:
Rosita, poulična pevka (ameriški film v 6 dejanjih, v glavnih vlogah Mary Pickford, Irena Rick, George V/alch. Režija Ernst Lubitsch). — Pat in Patachon na potovanju okoli sveta (7«aktovka). — Vojvoda Reich« stadtski (5*dejanska drama iz življenja Na« poleonovega sina). — Pasjo življenje (drama v 4 dejanjih; v glavni vlogi Charlie Chap« lin). — Cirkuški otrc»k (Jackie Coogan). — Šola kokot (nravstvena drama v 6 dejanjih; v glavni vlogi Constanee Talmadge). •— Ba« kina maza (Babični talisman; Harold Llovd in Mildred Daviš). — Triumf lepote (Ma« rion Davies). — Na vodi sem doma (5»de» janka s Haroldom Lloydom). — Čast nje« govc žene (6 dejanj: Gloria Swanson).
NA DUNAJU Išče se morilec (Tajinstveni tujec; dra« ma v 6 dejanjih; v glavni vlogi Virginia Valli). — Nedolžnost z dežele (veseloigra). — Grof Esseški (historična drama v 7 veli« kih dejanjih z Evo May in Evgenom Klop« ferjem). — Rdeči pirat. — Hčerka osvete (v glavni vlogi Reinhold Schiinzel). — 100« letnica J. Straufia (v spomin na umetniko« vo obletnico). — Ima»li Darnrin prav? (Film, posnet ob priliki znanega davtonskega pro« česa. Izdelala Foxsfilm tvornica). — Kavar« na v Kairu (avanturistična drama s Priscil/ lo Dean v glavni vlogi).
V PARIZU: Izgubljeni svet (po romanu Conana Dov« la). — Nečloveška (L' Inhumaine). — Orel morja. — Moški le vara nas. — Boj in zrna« ga (epizodni film: v glavni vlogi Jack Dem« psev). — Madamo X. — štiri žene in en mož.
»To je gotovo govoril Akselos.*
In kmalu je bila vsa Grška polna Izrekov molčečega modrijana. Zbirali so jih, prepisovali in dra£0 prodajali:
»Izreki tebanskega modrijana.*
Tebe so bile ponosne nanj.
Ko je pa v miru dočakal visoko starost in umrl, so napisali na njegovi grobnici:
»Akselos, veliki modrijan, Sokratov učenec.*
Po tem nagrobnem napisu je prišel tudi v raj.
Sam Minos je spoštljivo vstal in pokazal njegovi senci pot.
Tam, v drevoredu mirt. razsvetljena kakor v mesečini, je zagledala senca umrlega Beotijca sredi senc, ki so blodile po dve in tri, osamljeno senco ponižnega možička.
»Pozdravljen tisti, ki je bil Sokrat*, je dejal Akselos.
»Pozdravljen tudi ti. sodeč po kraju, kjer stojiš, modriianova senca!* je odgovoril Sokrat. »Tvoj glas me spominja zemlje in prav zdi se mi, da sva se že videla v Atenah.*
»No. seveda! Srečala sva se kraj akademije. Bilo je istega dne, ko so te na povelje arhontov prijeli. Se spominjaš?*
Sokratova senca se ie slabo nasmeh-
nila, kakor se smejo sence.
»Spominjam se tega in onega. Toda kako si prišla sem ti, izgubljena senca?* »Po nagrobnem modrijanovem napisu.*
»Kako se imenuje tisto srečno mesto. ki te je smatralo za modrijana?* »Tebe.*
»Kaj si Da govoril, da so te smatrali za modrijana?* »Molčal sem.* »Vse življenje?* »Vse življenje.*
»Tedaj razumem vse!* je dejala Sokratova senca. <tudi tepec je modrijan, kadar molči. Ti si torej pameten tepec!* In Akselova senca se je sprehajala po rajskih poljanah z vso pravico.
56*
Es-ka
Jogo Torpedo ™ Bianchi
•o
le
M
najboljša
najceneje pri
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14
Vsi na domestnideli in oprema.
3©©ea©668€)6e©o
J.Gorec
Ima li Darwin prav? Kakor Je bilo prl-čaikovatl, se Je daytonskega opičjega procesa polastila tudi kinematografija. V našem listu smo to že zabeležili: eno izmed največjih kinematografskih podjetji Severne Ameriike, Fox-Film Corporation, Je čudovito hitro izdelalo nekak opičji film, ki so ga v Daytonu predvajali, še predno je bil znan Izid opičjega procesa. Kot glavni Igralci zanimive komedije nastopajo tri človeške opice Max, Pep in Morttz, kojih neverjetna razumnost naslov filma vsekakor opravičuje, odgovor nanj pa si lahko ustvari vsak gledalec sam. — Film predvajajo te dni na Dunaju.
Amundsenov polet na severni tečaj so v Parizu igrali z velikim uspehom. Zdaj ga predvajajo na Dunaju.
Nainenavadnejši slučaj dr. Calderona je naslov najnovejše 6-dejanske družabne drame, ki jo Je izgotovila poznana ameriška tvornica First National Picturcs. V glavnih vlogah nastopata Colleen Moore in Conway Tearle.
Slučaj posebne vrste. Pola Negri, znamenita filmska igralka, je pri neki priliki spoznala mladega moža, ki mu Je bilo življenje očividno zelo všeč, zakaj nikdar ni izginil z njegovega obraza dobr odušen nasmeh. Njegova edina želja je bila, da bi postal filmski fcrralec. Ta želja se mu je s posredovanjem Pole Negri kmalu izpolnila. Predstavila ga Je filmskemu režiserju, kJ mu je poveril malo vlogo. »Sedli boste na to-le k!op,» mu jc dejai režiser, »nato se boste ozrli gor m opazili, da hoče neki ropar pahntti vašo sestro z visoke pečine v prepad. Od strahu boste planili kvišku, da prihitite sestri na pomoč. No, zdaj pa poskusimo!* Mladi mož se trudi, uživetj se po svojih skromnih močeh v težavno vlogo, ali kakor se trudi, bedasti nasmeh ne izgine z njegovih Kc. »Vraga,* zakriči režiser, »tak n« smejte se vendar!« Zdelo se je že, da s filmsko karijero ne bo nič. Ves zmeden steče debutant h klopi in v veliki razburjenosti niti ne opazi, da moli Iz klopi žebelj. Vsede se, v istem hipu pa odskočl in zatuli od bolečine. »Kolosalen temperament*. se razveseli režiser, »kolik občutek m neverjetna naravnost!* Mladenič je bil sprejet in je takoj dobfl večjo vlogo.
/jubljana v pasjih dneh
Razmišljanja in podobe
Je že res tisto, kar je zapisal davno pokojni France: da začnč se leto starat' že v srpani. Toda to je naslovljeno na življenjsko filozofijo mladih deklet, katerim trka na drobno srce Francetov nadaljni refren: Cas hiti!... Radi nas pa. dragi komilitoni, stari inmla di, rodoljubi in someščani, rejeni in suhi, radi nas pa naj gre rakom žvižgat srpanjska filozofija, ko vendar koncem julija in početkom avgusta sami preizkušamo, da dolgost sedanjih pasji dni nikakor ni prekratka, in da še vedno obvelja, kar pravi stara prafka' o juniju, juliju, avgustu ter o vinu in (pro sim zamere!) o »babah«...
Vsi vemo in javno je posvedočeno, da se letošnje poletje strašno bije in lomi kar tako v en dan; brez programa in načela se vrsti: dež, ki sadežu škoduje, pa zopet vročina in sparina, ki mrčes zaredi, kakor so včasih dejale «Novice». Na kmetih nadloge s sprav ljanjem mrve in žita. Na letovanju ne stalnost in slab apetit. V Ljubljani pa... no, to bomo danes popisali!
Nulla dies sine linea, to se naški pravi, da ima v Ljubljani tudi vsak pasji dan svojo črto, potegnjeno od ranega jutra preko poldneva v večer in pozno v noč.
Jutro se v Ljubljani prične tako, da se «Jutrovi» uredniki spravljajo spat, terciialke k prvim mašam, turisti pa v
planine. Potem še dolgo ni nič, prvo svitanje se brezbrižno razteguje po praznih ljubljanskih ulicah, a solnce je še daleč za hribom. Šele proti šesti, sedmi uri, ko se njegovi žarki prerijejo skozi meglo, se dvignejo na oknih ža-luzije, se odkašljajo ljubljanski zaspanci, se v kuhinjah praži kava in smodi mleko. In se razgiblje Vodnikov trg z branjevkami in mlekaricami, se po najimenitnejših ulicah zazibljejo tramvaji, se odpirajo štacune, v oštarijah pa delijo prve porcije golaža ali pljučk s slanimi klinci in maseljčkom piva. Takšno je jutro pasjega dne, obetajoč vročino, zato pa še najbolj živahno in vsakomur svetujoč: kar zjutraj lahko storiš, ne odlagaj na poldne...
Kajti, ko se enkrat solnce nasloni nad Ljubljano, začne neusmiljeno šče-
V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi
Takoj ko zagledaš od daleč znano ljubo Prešernovo hišo v Vrbi, ti udari nekaj neprijetnega v oči. — Streha je to, svetlosiva gladka streha, sestavljena iz eternita, ki je zamenjala poprejšnjo, mislim da slamnato. Nesrečni škrilj! Z električno lučjo nad kmetsko mizo se še sprijazniš; majhna je, neznatna in ne kričeča, kakor svetli eternit, ki vpije iznad drevja o sebi: »Proč od tod, nikar!« Na to dvakrat častitljivo hišo ne sodi taka-le moderna streha. Ne in nikakor ne.
Sedanji gospodar Vovk jo je dal napraviti predlanskim. Že lani je nekdo pripovedoval, da jo misli ne vem katera korporacija ali društvo popraviti in obnoviti stari značaj Prešernovi rojstni hiši. Natančneje ne vem kako je bilo s to stvarjo; Vovk ve povedati o mon-signoru Zupanu, ki se zanima za stvar in pa o nekem župniku, sorodniku njegove žene, ki mu je tudi do vnanjosti hiše. Vovk pravi, da nima nič proti temu, če vzamejo proč nesrečni eternit in položijo namesto njega rdečo opeko na streho, samo seveda stroške morajo nositi sami. Tudi če denejo slamo na streho. je zadovoljen, samo da morajo v tem slučaju prevzeti obenem s stroški plačevanje višje zavarovalnine proti po-
getati hiše v streho .nas pa v hrbet. Pa se prerije celo skozi tivolsko gozdovje in kuha svojo poletno soparo tudi pod Krapeževimi kostanju Le-tam pa, kamor se najbolj upira, to je ob Frančiškanskem mostu in Cankarjevem nabrežju, tam ima ves dan nekaj svojih južnjaških favoritov: muslimanske prodajalce pirotskih preprog (ljubljansko: «tepihov» ali jugoslovansko: »čilimov«) ter dalmatinske krošnjarje, ki pa so po poreklu lahko tudi Iz Bosne ponosne ali pa iz neodrešene kočevske republike. Saj krošnjarsko veletrgovstvo tam ob nabrežju ne pozna politike, temveč samo pazarenje, jeftino i fi-lno... V sllčno, toda letečo panogo pouličnega obrata v poletnih dneh spadajo tudi Brajkovičevi sladoledarji, ki si konku-
rirajo v cenah in porcijah, in so vselej na mestu, kadar si otročad zaželi: »Mama, za dinar sladoleda, vsaj za en dinar!...® Imajo pa odjemalce tudi med odraslejšo in boljšo publiko, med dekleti in gospodi, v Tivoliju in drugod.
Namreč, tudi v velemožnem Tivoliju je ob vročih dneh muka. Pa je ne bi bilo, če ne bi bila v ljubljanskih šegah vtrjena navada, da se poleg penzijo-nistov, študentov in pestunj zateče v tivolski park vsakdo, ki se drugam nima dati. Ampak marsikak tivolski pre-vžitkar obilnejše zunanjosti spozna bla-
godat tega mestnega vrta ravno v tem, da si na klopici najprej otrč s čela pot in se nato zaziblje v siesto. Za potrpežljive rejene ljudi vsekakor užitek, da mu ni para. Kako se šele nato, ko se z dremežem na tivolski klopi ohladi kri in salo, prileže manjša serija špricer-jev ali vrčkov ali proti večeru nekaj požirkov cvička!
Mladež pohiti popoldne v mestno kopališče ob Ljubljanici. Tam je živ-žav kakor pri vrabcih v prosu. Tretje leto obstoja to kopališče in vedno bolj nudi sezonsko iluzijo vsej tisti Ljubljani, ki ne utegne na morie ali v Rogaško Slatino. Zabava je tam doli ob Ljubljanici vedno ista. a vendar vsak dan nova. Vedno se še namreč najde kak radovednež (ali še huje radovednica), ki se oblečen poda na brod. Kakor na signal ga obkroži cela jata poredne mladine in brod se začne nagibati pod vodo ter potegne seboj do pasu tudi radovedneža (-ico!). In smehu in vpitju ni kraja, dokler se vsa razposajena svojat ne potepe v vodo, štrbunk z glavo navzdol!...
Zvečer, ko se odpravlja solnce spat in se tam izza Kamniških planin bližajo prvi mrakovi. oživi Ljubljana na novo. Promenada po Aleksandrovi do Tivolija ali po Šelenburgovi do Zvezde e sicer vrlo malobrojna. vzdržuje pa vendar le celoletno tradicijo in mikav-
žaru. Mož ima seveda popolnoma prav.
Človek si v svoji primitivni pameti samo misli, da bi v naši literarno tako močno izobraženi deželi moralo biti že naprej nekako tako urejeno, da bi ne mogel takle eternit kar neopaženo na streho. Ali kar je. ie. kar ni. ni; radoveden sem le, če ga bo res kdaj zame-nila rdeča opeka ali slama.
Morda je za moment važnejše sledeče. Gospodar Vovk namerava popraviti tisti idilični gorenjski zidek, po katerem gredo stopniice s ccste navzgor do glavnih vrat. Ta zidek je tako rekoč glavna vnanja značilnost Prešernove hiše; po njem smo jo poznali na starih Gasparijevih razglednicah. Stopnice so sedaj v betežnem stanju: razdrapane so. trava raste po njih. In prav tako be. težen je zidek sam. Stopnic zdaj sploh ne vporabljajo. vrata imajo stalno zaklenjena, vhod je skozi mala vrata, čez dvorišče. Vovk misli stopnice popraviti in napraviti nove iz cementa. Lahko se zgodi, da bi se nove stopnice prezenti-rale slično kot streha iz eternita in pokvarile častitljivo dostojanstvo starinske hiše; škoda bi bilo za to znamenje verno. Gospodar je mislil popravljati že letos, pa je menda intervencija imenovanih dveh gospoday odložila stvar do druzega leta.
Sicer se pa zdi, da Prešernova rojstna hiša nima bogve kako veliko poseL nikov. Vsaj v zadnjih letih ne. Po večini
nost posebno za tiste, ki so venomer željni znanih obrazov, kratkih kril, kavarniške godbe, vsakdanjih pomenkov: »O, že nazaj z morja?... Kako ste zagoreli!... Poglejte no, kako je her-cig!... Kam pa v nedeljo?«... A gredo preko ulic tudi delavci in delavke, sami in z deco, in se pogovarjajo: »Jej
na, pa fižola si skuhala! To je pa dobro!« ____
Tako se v Ljubljani registrirajo pasji dnevi. Mučni so, razblinjeni, nevšečni. Vendar pa — da narobe začnemo pri kraju — nam začno starati leto. vžiga-jo kri in pravijo mladim dekletom na srca: Cas hiti...
Po slovanskem svetu
General Červinka o češkoslovaški armadi
Stari češki general Jaroslav Červinka, ki je bil že pred vojno poveljnik ruske obmejne brigade, med vojno pa druge divizije češkoslovaških legijonar-jev v Rusiji, je izdal te dni zelo zanimivo knjigo o nalogah in ciljih češkoslovaške armade. Ce hočemo napredovati, — pravi avtor med drugim. — če hočemo utrditi svojo samostojnost, ne smemo v vseh ozirih posnemati velikih narodov, ampak moramo bti vedno pripravljeni na odpor v slučaju napada. Nikar ne pričakujmo, da se bo kdo drugi boril za nas. Narod se mora dobro zavedati, da je armada v kritičnih trenutkih edina njegova zaščrtnica. Mir je za armado samo priprava za vojno. Zato je v vzorni armadi malomarnost zločin, ki spominja na veleizdajo. Oni, ki jim je poverjeno vodstvo armade, ne smejo nikoli pozabiti da je bodočnost države m naroda v rokah dobro izvež-bane in v nacijonalnem duhu vzgojene armade.
Zanimivo je tudi Cervinkovo mišljenje o napredovanju častnikov. Napredovanje nižjih častnikov v štabne po vrsti in številu službenih let je po njegovem prepričanju armadi samo v škodo. Že za poveljnika stotnije ni vsak sposoben, kaj šele za poveljnika polka, brigade in divizije. Usoda armade v vojni je odvisna od dobrih častnikov, ki znajo vzgojiti podrejeno moštvo tako. da jih tudi v največji nevarnosti ne zapusti. Častnik mora biti vojaku obenem predstojnik in starejši brat, ki pozna vse njegove dobre in slabe lastnosti. Vojak ne sme nikoli čutiti, da je nad njim samo palica brez prijazne besede in prijateljskega nasveta. Vsaka dobra armada mora imeti na najvišjih mestih može, ki znajo ceniti prijateljsko razmerie med častniki in moš+vom. ki se ne drže samo suhoparnih vojaških predpisov, kakor ie bilo to običajno v stari avstro - ogrski armadi, kjer se častnik niti ni smd zavedati, da je vojak tudi človek.
Cervinkova brošura zaključuje s krat ko razpravo o demokratizaciji češkoslovaške armade Avtor pravi: »Ta demokratizacija gre pogosto na račun avtoritete poveljnikov. Iz strahu, da bi bili premalo demokratični, so zabredli nekateri naši častniki tako daleč, da ne zapovedujejo, ampak prosijo svoje podrejene. To se tiče zlasti štabov, kjer ni nobene discipline. Vojak in častnik morata vedeti, da imamo armado izkliučno samo za vojno. V službi mora vladati brezpogojna disciplina. Dokler je vojak v vojašnici, na straži ali kjerkoli v službi, se mora častniku pokoriti in tu ie vsako popuščanje zločin. V privat-
nem živlienju lahko sedita in kramljata predstojnik s podrejenim za skupno mizo. V tem je zapopadena vsa demokratizacija armade. Ta demokratizacija ne sme prekoračiti gotovih mej, sicer se spremeni v demoralizacijo in to je konec vsake oborožene moči.
Slednjič se Cervinka vprašuje, kakšne bodo posledice nove vojne, in odgovarja: »Bo svetovni vojni smo doživeli velike prevrate, ki jim slede so-cijalne, gospodarske in moralne krize. V novi vojni bodo vsi ti problemi šele definitivno rešeni, ker jih je svetovna vojna rešila samo na pol. Zato bodimo na straži!» _
Slovanske manjšine v Nemčiji
Nedavno se je mudil v Varšavi Jan Bačevski, narodni poslanec v pruskem državnem zboru. Bačevski je vodja bloka narodnih manjšin v NemčijL Novinarjem. ki so ga posetili ter ga prosili za mnenje o položaju slovanskih narodnih manjšin na nemškem ozemlju, je dal Bačevski naslednje zanimive izjave :
Nemci dosledno vztrajajo pri svoji stari orijentaciji in budno pazijo na ugoden trenutek, da bi Poljski odvzeli Pomorje. Obenem so z vsemi silami na delu za raznaroditev narodnih manjšin v Gorenji Šleziji in na Vzhodnem Pruskem. Vztrajno odkupliajo zemljo poljskih kmetov, ki so v denarnih zadregah. Samo tekom prošlega leta se jim je na ta način posrečilo ugrabiti 4000 hektarjev poljskega zemljišča. Poljski kreditni zavodi nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi ž njimi podpirali svoje rojake ter preprečevali prodajanje zemlje. Kdor je pred vojno prodal posestvo Nemcu, je imel priložnost kupiti zemljo v drugem kraju. Sedaj je v tem pogledu drugače. Poljaku so danes zaprta vsa vrat£, odvzete vse možnosti. Taktika, katere se poslužujejo Nemci, je mnogo hujša in ostrejša, ikakor pred vojno. V tem se posebno odlikuje »Ostmarkverern«. ki nagaja Poljakom kjer le more. Drugo društvo, ki trdo nasprotuje poljskim interesom, je «Heimatsdienst», ki dobiva podporo od berlinske vlade. Ta organizacija je pravo vohunsko gnezdo in nastopa proti Poljakom, kjer le najde priložnost. O narodno - manjšinskih šolah na Poljskem ne more biti govora. Nemci ne dovoljujejo Poljakom niti v ljudski šoli, da bi dobivali otroci poduk v materinščini. V olšinskem okrožju so šli Nemci celo tako daleč, da so zabranili deci govoriti poljski izven šole. Edino sredstvo, s katerim je mogoče nekaj doseči, je to. da zapre poljska vlada vse nemške šole na njenem ozemlju. Mo-
goče bi to nekaj izdalo in prisililo Nemce k reviziji njihove manjšinske politike. Nemčija pa se poslužuje v borbi proti Poljakom še drugega sredstva. V obmejnem ozemlju naseljuje Nemce, ki so se morali izseliti iz Pol.i ke in ta element je najhujši sovražnik in zatiralec poljskega življa. Poljski element v Nemčiji bo na ta način v doglednem času popolnoma iztrebljen. Poljska vlada mora aktivno poseči v to vprašanje in pravočasno nastopiti proti nemški samopašnosti. kajti v nasprotnem slučaju bo Poljakov na nemških tleh vedno manj in končno bodo popolnoma izginili.
V Nemčiji živi četrt milijona lužiških Srbov, katere Nemci z državno pomočjo sistematično iztrebljajo in decimira-jo. Radi tega so osnovali Poljaki v Varšavi »Društvo prijateljev lužiških Srbov*. Delovanje te organizacije ima velik političen pomen. Društvo je takoj po ustanovitvi stopilo v stike z vodilnimi osebnostmi lužiških Srbov ter se je lotilo propagande za njihov jezik, književnost in zgodovino. S sodelovanjem poljskih učenjakov se je organizacija povspela tako daleč, da je začela izdajati publikacije o tej najšibkejši veji slovanskih narodov. Knjige in brošure prinašajo zanimivo gradivo; bavijo se s topografskimi razmerami ozemlja, na katerem žive lužiški Srbi, z geografijo, narodnimi običaji itd. Društvo pripravlja sedaj slovnico lužiško - srbskega jezika in zgodovino tega slovanskega na-rodiča.
Jubilej Borisa Snvorina. V krogu svo-jih tovarišev-Tiovinarjev Je praznoval te dni v Parizu 30 letnico novinarskega dela urednik »Ruskega Vremena« Boris Suvorln. Jubilant Je eden najstarejših ruskih novinarjev, kar iih še živi. Dolga leta Je bil urednik »Ruskega Vremena« še v Petrogradu, kjer so ga vsi tovariši visoko cenili kot dobrega družabnika in spretnega novinarja. Revolucija ga Je pognala v tujino s trebuhom za kruhom, kakor vse druge žrtve socijalnih zmed v Rusiji. Pa tudi v tujini je neumorno na delu. Ne glede na 30!etno novinarsko delo, ki mora vsakega Izčrpati, je še vedno čil in agilen.
Carsko jedilnico so boljševikl prodali na Javni dražbi za 500.000 dolarjev. To je bila ena najkrasnejših ta najbogatejših dvoran carjeve rezidence — Zlmnega dvorca v Petrogradu. Kupil je vso opremo te razkošne sobe neki Američan, ki jo odpelje te dni v Ameriko.
Koliko Čehov je na Dtmaju. Leta 1933 je bilo na Dunaju l|udsko štetje. Rezultatov niso nikoli popolnoma objavili. Češkoslovaške činitelje Je seveda zanimalo, koliko češkoslovaških državljanov ta koliko Čehov tn Slovakov živi na Dunaju. Češkoslovaško poslaništvo Je baje večkrat vprašalo o tem pri avstrijski vladi, a laman, češ da štetje še ni končano. Sedaj Je slednjič končano ta dunajska vlada je ugotovila, da je priglasilo češki občevalni Jezik 79.278 oseb; med njim! Je 47.555 avstrijskih državljanov. Slovaški občevalni Jezik Je izpovedalo 797 Avstrijcev ta 1269 Čehoslo-vakov. — Češkoslovaški listi pripominjajo, da živi na Dunaju neprimerno več Čehov in Slovakov ter da Je zakrivila to nizko uradno število okolnost, ker vlada ni ugotavljala narodnosti, ampak občevalni jezfk, pri čemer Je pridno deloval teror in ponarejanje prlglasnic.
Rokoborec Ivan Zalkln. V Booggrad Je zopet prispel Ivan Zalkin, znan ne samo kot odličen rokoborec, ampak še bolj kot eden najdrznejših ruskih letalcev v svetovni vojni. V preteklem letu Je absolviral v New Vorku ta v drugih velikih ameriških mestih celo vrsto rokoborb. Udeležil se Je tudi svetovne tekme na Kubi, kjer je imel za resne protlvnake amerikanske ta Japonske borce ter proslulega Ciganjeviča, ta odnesel prvenstvo. Tu ga Je pa dohitela nesreča. Napadla ga Je nekaka čudna očesna bolezen, koje značaj zdravniki niso mogli ugotoviti. Deset dni ni videl sploh nič. Vid se mu je sicer zopet zboljšal, vendar nI mogel prenašati električne luči. Po tekmi se je odpravil v New York ta od tam v Pariz, kjer se je zdravil dvajset dni, nato pa je odpotoval v Beograd, kjer namerava zopet nastopiti, ako mu bo dopuščalo zdravje. Jeseni pa namerava zopet odpotovati v Ameriko.
so vpisane šole. V predvojnih letih je bil poset očividno večji, v vojnih letih seveda minimalen. Spominska knjiga je v dobrem stanju; vidi se, da jo čuvajo s spoštovanjem. Zelo je zanimivo in krat-kočasno, listati po njej in čitati podnise in vpise, citate in verze, zložene Prešernu v počeščenje. Tu berete, kako se je mož trudil, da napiše nekaj nad vse imenitnega, nekaj kar se bo odlikovalo od vseh drugih vpisov; na drugi strani občudujete baročno visoko pesem občudovanja, dalje zopet študentovsko navdušenost, ki se zadovolji s krepkim citiranjem Prešernovih ali drugih verzov. Zelo pogosto se počeščenje Prešerna druži z slovansko navdušenostjo in vseslovansko vero v vremena, ki se bodo zjasnila. Na primer:
Naj tudi daljni svet človeka kliče, V prijazno vender miče Srce me —
Kjer živel naš je velikan — Saj vendar pride dan Ko vstane tudi naš Slovan Doslej poglevno (sic!) jajnUe!
Živel slovanski rodi
Turobna čuvstva najnovejše dobe kaže vpis: »Soča teče vsa krvava. Vendar kličem: Prešernu Slava!« Mali otrok, ki še ni mojster v izražanju duševnih kombinacij, a nosi Prešernovo ime, je zapisal:
»Pozdravljen bodi ti Prešeren, Slovanski koren.iag.« (sic!)
Morda se ti bo storilo inako, ko bereš toliko imen, ki pomenijo danes že rajnike. Tu je neštetokrat vpisan Fran Leveč s svojimi otroci, ki so bili leto za letom v bližini na počitnicah. In koliko drugih, ki jih ni več med nami. Ali kaj bi s turobnostjo in sentimentalnostjo. — saj smo mladi in zdravi! Poglejmo raje, kaj so napisali naši duševni prvaki.
Dne 7. maja 1902. je vpisal Anton Aškerc pred svojim podpisom junaški poziv:
»Sezuj svoje čevlje, Slovenec! Kraj, kjer stojiš, je svet.»
Vladimir Levstik je zapisal bolj po antiško:
»Suženjsko teme obrij, filistejec, ne red imena: istmiških vencev ne vij glavam arkadskim helot.«
Leta 1911. je zapisal Oton Zupančič samo:
»Pozdravljen. Francč!«
Samo Oton je upravičen napisati tako prijateljsko. Enako je napisal pozneje še nekdo drugi, kar gotovo ni po pravici. Ali cenzure pač ni.
Samozavestno, gotovo popolnoma po pravici je napisal Ivan Cankar dne 13. maja 1914.:
»Po Tvoje bomo delali, mi kar nas je še prešernovcev!«
V dobri volji je pripisala Milena:
«Ce bi znali!»
Dne 31. julija 1918, tedaj slabega pol leta pred smrtjo, je zapisal Ivan Cankar:
»Oj Prešeren, če bi Ti videl m vedel, kaj se z nami godi, bi si zakril oči, bi zapel še bolj žalostno, nego si v sonetih! Toda, oj mojster, če bi nam Ti videl v srca in v misli, bi zavriskal še bolj veselo, nego si v »Soldaški.« —
Maister-Vo.ianov se je dne 13. avgusta 1921. samo podpisal? General Rudolf Maister. Fran Tratnik je napisal leta 1921.: »V tej mali vasici pod velikim Triglavom se je rodil našemu falemu narodu veliki Prešeren.«
Vida Vovk-Jerajeva, sorodnica gospodarja Vovka, je zapisala: »Slava Ti, naš ujec Prešeren!« M. P. Nataša se je notirala z verzh »Strune ubral si nam, liro posvetil pesem o domu zapel nam sladko, ljubav do doma nam v srcih zanetil potlej pa legel k počitku v zemljo.« In tako dalje. Dolga in raznolična Je vrsta vpisov, verzov in sentenc, imenitnih in manj imenitnih.
Dne 19. junija 1924. se je pred Prešernovo hišo ustavil kraljev avtomobil in tudi kralj Aleksander se je podpisal v knjigo. Kakor čujem. so mu prinesli knjigo kar naproti v vežo. Zdaj je kra-ljev podpis tam med drugimi, kakor enak med enakimi; če Te ne opozorijo nanj, je prav verjetno, da ga prezreš.
Tedenski borzni pregled
. V znamenju dviganja dinarja.
/	Zagreb, 1. avgusta.
Bančni papirji tekom tega tedna niso |>okazali znatnejših sprememb. Promet v teh vrednotah je bil zelo majhen. Eskomptna je zadnje dni oslabela, čeprav je bil njen tečaj na Dunaju čvrst. Hipo je bila včeraj malo čvrstejša. Praštediona je zabeležila ta teden malo blaga na tržišču.
Od industrijskih papirjev so lesni po iadnjem močnejšem skoku dinarja brez .razlike oslabeli. Eksplcatacija je močno nazadovala. Nihag se je ves čas ponujal po 42.5 brez kupca. Slavonija je popustila na 43 in na tem tečaju zaključila včerai z zelo slabo tendenco.
Na tržišču z državnimi papirji je bilo vse zanimanje osredotočeno okrog Vojne škode. Povpraševanje po njej ie bilo zelo močno, dočim blaga na tržišču ni bilo preveč, tako da ji je tečaj tekom tedna poskočil za preko 30 Din in se dvignil na 285. Tudi 7odstotno posojilo je poskočilo na 72.
Na deviznem tržišču je nastopila ta teden izrazito slaba tendenca. Dinar se je na zunanjih borzah začel 'zopet 'močno dvigati in je dosegel včeraj v Curihu 9.40, najvišji tečaj zadnjih treh let. Borzni krogi domnevajo, da bo dinar v najkrajšem času dosegel 10, in ne verjamejo, da bo mogel finančni minister preprečiti skakanje in omogočiti stabilizacijo dinarja, ker je položaj za dinar spričo izgledov obilnega izvoza jako povoljen. Na zagrebški borzi se je Ves teden poslovalo na curiški pariteti, v posameznih devizah tudi nad pariteto, in so tečaji vseh deviz napram predhodnemu tednu zabeležili padec za Več točk. Blaga .ie bilo dnevno v izobilju na tržišču, tako da je bilo povpraševanje, Čeprav pojačano, vedno pokrito brez intervencije Narodne banke. Včeraj je nastopila Narodna banka celo kot kupec, da bi zadržala padanje deviz. Promet je bil ta teden obilen in je znašal dnevno 10—13 milijonov dinarjev.
V današnjem svobodnem prometu se ie tendenca v devizah malo okrepila. Dinar je pokazal v Curihu majhno oslabitev. Promet v Zagrebu je bil minimalen. Ne\v York se je ponujal po 55.30 m je torej zabeležil neznaten porast. Druge devize so obdržale v glavnem svoio višino. Proti koncu se je culo samo blago po naslednjih taksaci-,jah: Dunaj 777, Italija 202, London 269, Praga 164.5 in Švica 1076. — V efektih ni bilo nikakih poslov.
Stanje trgovinskih, obrtnih in industrijskih podjetij v Sloveniji
Po podatkih Zbornice za trgovino, febrt in industrijo v LjubUani za drago četrtletje t. 1. so bile v Sloveniji zabeležene naslednje spremembe v stanju trgovinskih, obrtnih in industrijskih podjetij:
Trgovinskih Li sličnih podjetij je bilo jv tem času prijavljenih 493, a odjavlje-nih 398 (prijav za 95 več kakor odjav). Največ prijav je zabeležila trgovina z mešanim blagom (98); potem slede: sejmarstvo (36), braniarstvo (29), trgovina z lesom (27), trgovina z deželnimi pridelki (12), trgovina z vinom in pivom v zaprtih steklenicah (12), godbeniki (12), trgovina z manufakturnim blagom (11), trgovina z galanterijskim blagom
(10)	in nekatere druge panoge. Odjav je bilo istotako naiveč v trgovini z mešanim blagom (63): potem slede: trgovina z lesom (51), sejmarstvo (26), bra-njarstvo (19). trgovina z deželnimi pridelki (14). trgovina z živimo (11) in nekatere druge panoge. Naivečje znižanje stanja je pri lesni trgovini, ki je zabeležila 27 prijav in 51 odjav, torej za 24 več odjav kakor prijav. Več odjav kakor prijav imajo dalje: trgovina z živino, ki beleži le 1 prijavo, ali od.iav, in še nekatere druge panoge, vendar so spremembe pri teh neznatne. Največji po .višek stanja pa pokazuje trgovina z mešanim blagom (prijav 98, odjav 63, višek prijav nad odjavami 35). Višek prijav nad odjavami pokazujejo nadalje: branjarstvo (za 10). sejmarstvo (za 10), izposojevanje rolatilnic^ ha. 7). trgovina s špecerijskim blagom, podružnice (za 5) in nekatere druge panoge.
Industrijskih in obrtnih podjetij je bilo V istem času prijavljenih 660. a odjavlje-nih 312 (prijav za 348 več kakor odjav). Največ prijav so zabeležile šivilje (108), potem čevljarji (86). mizarji (55), gostilne (44).kroiači (33). peki (26), mesarji (26), mlini (24), izvoščki z avtomobilom (22), kolarji (17), kov- ključavničarji (14), kovači, poakovni (12), brivci
(11),	žage (10). kavarne (8), prevozniki (8), sodarji (6), mesarii in prekajevalci (6), sedlarji (5), izvoščki (5); ostale prijave tvorniških podjetij, so neznatne (največ po 1). Odjav pokazujejo največ gostilne (79). potem čevljarji (31), peki (22), mizarji (20), šivilje (20), krojači (16), mlini (16), mesarji (14) in nekatere druge panoge. Več odjav kakor prijav beležijo med drugimi: gostilne (za 35) in nekatere druge panoge, toda so pri teh številke jako majhne. Več prijav nad odiavami zaznamujejo med ostalimi: šivilje (za 88), čevljarji (za 55). mizarji (za 35). izvoščki z avtomobilom (za 21). krojači (za 17), kolarji (za 13), ključavničarji (za 13). mesarii (za 12), podkovni kovači (za 9), mlini (za 8). kopači (za 8),
Svetovna žetev 1925
Pred kratkim je izdal Mednarodni poljedelski zavod v Rimu prve podrob-nostne podatke o cenitvi letošnje svetovne žetve Izgledi za žitarice so, razen za oves, zelo razveseljivi. Zanimivo je, da pokazujejo letos napram lani države, ki so navezane na uvoz žita, znatno boljše izglede kakor izvozne države. Od teh' imajo slabšo žetev predvsem Zedinjene države. Naslednja tabela nam pokazuje podatke o izgledih žetve, kolikor jih je omenjeni zavod zbral (v milijonih metrskih stotov):
Pšenica:
1925. 1924.
Evropa (12 držav)	169.7 131.9
Kanada in Zed. države 2S4.3 308 8 Aziia (4 države)	102.6 108 3
Sev. Afrika (3 države) 18.7 13 9 Skupno (12 držav)	575.3 562.9
Rž:
Evropa (11 držav)	95.9 64.7
Kanada in Zed. države_
Skupno (13 držav)
Ječmen: Evropa (11 držav) Kanada in Zed. države Azija (3 države) Sev. Afrika (3 države)_ Skupno (19 držav)
Oves: Evropa (10 držav)
17.0 19.6
112.9	84.3
48.7	47.0
64.1	60.2
30.4	24.6
18 8	16.2
162.0	148.0
53.6 52.6 259.9 286.4 3.0 1.7
Kanada in Zed. države
Afrika (3 države) __
Skupno (15 držav)	316.5 340.7
Za pšenico se nanašajo evropske številke na skupino držav, ki so lani dale 40 odstotkov evropskega pridelka pšenice. Rezultat cenitev 12 evropskih držav (med temi Italije, Španije, Madžarske, Rumunije, Poljske, Bolgarske) presega za 28 odstotkov lansko slabo žetev in se bliža številkam dobre žetve 1. 1923. Tudi v državah, od koder šc ni številčnih cenitev, kakor iz Rusije Francije, Jugoslavije, Nemčije, Anglije in Češkoslovaške, so izgledi nadalj ugodni. Evropa bo imela torej v splošnem bogato žetev. Slabi pa so izgledi za pšenico v Zedinjenih državah, dočim pričakuje Kanada dobro žetev. Po cenitvah v početku julija ostaja letošnja žetev Zedinjenih držav za 8 odstotkov za lansko in za 18 odstotkov za 1. 1923. V Aziji je bila sicer indijska žetev slaba, toda" japonska in kitajska žeteV se obetata dobri. V Severni Afriki je slaba žetev v nekaterih pokrajinah izravnana z dobro v drugih. ta>o da presegajo Alžir. Tunis in Maroko lansko žetev za 34 odstotkov. Ker so splošno v državah, ki nimajo cenilne statistike, izgledi znatno boljši kakor Innski rezultati, je podoba, da bo letošnja svetovna žetev pšenice še boljša, kakor jo ceni gornja tabela.
Glede rži se nanašajo podatki le na 23 odstotkov proizvodnje severne polu-te in še manjkajo med drugim cenitve Rusije in Nemčiie. ki sta poleg Poljske glavni producentinji rži.
Cenitve za ječmen obsegajo v Evropi okrog 30 odstotkov celokupne produkcije ječmena.
Žetev ovsa bo po sedanjih cenitvah ostajala 7 odstotkov za 1. 1924. in 9 odstotkov za I. 1923.
H koncu omenjamo še t u r š č i c o, katere stanje je v Zedinjenih državah izvrstno in pričakujejo tam 27 odstotkov več. kakor je dala lanska slaba letina turščice. Ravno tako obetajo druge kulture povoljen rezultat, tako da letos lahko računamo z ugodno svetovno letino vseh pridelkov.
K senzacionalnemu padcu poljskega zlatnika
Ker je pri nas vobče malo prometa v poljskem zlatniku, je ostal skoroda ne-opažen nenaden močan padec poljske valute, ki so ga zabeležile te dni nekatere borze, predvsem praška. Poljski zlatnik (zloty), po poljski marki uvedena nova zlata valuta, ie bil stabiliziran izza marca 1924, a 25. julija ie zač J pokazovati slabosti, nakar je 27. julija nenadoma nastopil močnejši preobrat in je zlasti 29. julija rapidno padel. Zanimivo je, da je zlasti močan padec zabeležila praška borza, kjer je bila 29. julija tako nenavadno obilna ponudba, da normalna izravnava ponudbe in povpraševanja spbh ni mogla stopiti v udejstvovanje: tečaj je padel od 633 prejšnjega dne rapidno na 570 in bi najbrže še dalje oslabel, ako ne bi mero-dajne banke v sporazumu z zastopniki Bančnega urada finančnega ministrstva sklenile črtati za ta dan notiranje zlatnika. Toda že naslednjega dne se je pokazalo, da je bilo padamo zlatnika umetno pretirano, kajti ponudba in povpraševanje sta postali zopet normalni in poljska deviza je zabeležila zaključek 607.5. tekom popoldneva pa se je še dalje okrepila in je notiral denar proti večera 620. Na drugih borzah padec zlatnika ni bil tako oster.
Iz tega je razvidno, da je bil rapiden padec zlatnika delo špekulacije, ki je započela s svojim glavnim udarcem proti ooliski valuti na praški borzi, ki je manjša in se da na takih borzah laž;e in z manjšimi sredstvi povznočiti panika. ki naj bi se potem prenesla na me-rodajnejše borze. Zato ie bil učinek ju-riša na zlatnik v Curihu manjši, a še manjši v New Yorku.
Ako vzamemo v račun poljske finančne in gospodarske prilike, vidimo sicer.
da so težavne, doda niso se v zadnjem času poslabšale in absolutno ne utemeljujejo takega rapidnega padca.
Stanje valute je predvsem odvisno od dveh momentov, in sicer od državnega proračuna m trgovinske bilance. Državni proračun Poljske je uravnovešen in zato od te strani ni opasnosti za poljski zlatnik. Slabše je s poljsko trgovinsko bilanco, ki se ne razvija ugodno zlasti zaradi slabe žetve 1924.. ki je zahtevala razmeroma znaten uvoz moke in se tako poslabšala. Tej okolnosti je tudi pripisovati, da so izkazi Poljske banke z?dnie mesece pokazovali slabljenje deviznih zalog, vendar oa je treba pomniti, da je kritje Poljske banke v zlatu in devizah še vedno znatno nižje, kakor zahteva zakon (30 <>). kaiti oo zadnjem izkazu 20. julija znaša 48 %. Kritje je torej zadovoljuioče. Pasivnost trgovinske bilance sama po tudi ne Dodaia opra vičenosti za tako rapiden padec, kajti enake slabe prilike glede na zunan'o trgovino so n. pr. v Avstriji in Nemčiji, ki pa vendar imata stabilizirani valuti.
O inflaciii v Poliski ni govora in tudi vesti o inflaciii drobiža so neosnovane. Mislimo namreč emisijo drobiža kovinskega ali papirnatega, ki je kakor povsod tudi v Poljski državni regal. Dočim pa je drugod ta državni regal upravlian od notne banke, je izdaja drobiža v Poljski neodvisna od notne banke. Zato se je poljska vlada v zadnjem času nekoliko močneje posluževala te pravice, vendar znaša vsa dosedanja emisiia s strani države le 107 milijonov zlatnikov in še daleko ni dosežena meia. ki ie določena na 150 milijonov zlatnikov.
Vsi momenti govore torej za to. da je proti zlatniku nastopila organizirana sila. ki ie hotela z dani*rii sredstvi umetno oslabiti poljsko valuto. Kakor se je opazovalo, so n-vsebno nemški trgovci metali na tržišča velike količine poljskih zlatnikov. V noliskih borznih krogih so splošno miš'ienja. da ima baisse zlatnika svoie vzroke v Nemčiji in da so motni politični predvsem zar?di poljske carinske vom-* oroti Nemčiji. Ka kor se sklena. je nemška šoeknlnciia po naročilu političnih krogov izrabila prve slabosti po1;«ke valute v koncentričen nanad, da bi se tako Poljska vkl^Ua. Kakor zadma borzna poročila javl:aio, se ie ta nanad zaenkrat ponesrečil, kar ie le pozdraviti, ker propad P^liske valute ne bi bil v interesu gosoodirske stabilnosti Evrope. Brez ravnotežja in brez stabilnosti vsph evrooskih valut ni izgledov za skoraišnje gospodarsko ravnovesje v Eviop:.
Ljubljanski trg
Trg je bii prešli teden slabo založen. Po« zna sc, da je čas mlačve in žetve. Na novo so prišle na trg maline, robidnice, domača jabolka in hruške, slive, domači paradižniki, čebula, luščen sveži fižol, zelena paprika do» mača, češplje, melone in banaško grozdje. Podražila se je nekoliko salata ker gre v cvetje, in je na prehodu jesenska solata. Češnje so pojenjale in tudi marelice proda« jajo zadnje. Pričenja se sezona domačega sadja.
Cene so bile: Meso: govedina I. 18 — 19,
11.	15 — 16, III. 9. teletina I. 20. II. 17. svi« njina I. 27.50, II. 23, III. 20, salo in riba 27.50, mešana slanina 25, trebušna slanina 20, koštrunje meso 15, kozličje 22, kranjske klobase sveže 32 — 40, hrenovke 35 za kg. Perutnina: piščanec majhen 12 — 15, večji 16 — 25, kokoš 25 — 35, petelin 25 . 40, raca 20 — 30, gos nepitana 25 — 35 Din za ko« mad. Zajec domači: 10 — 25 Din komad. Mlečni izdelki: mleko na dom prineseno 3, v mlekarne 2.75, na trgu 2.50 Din za liter, sirovo maslo 45. čajno maslo 60, kuhano maslo 45, sir bohinjski 38, sirček 10 Din za kg. Jajca: 1 — 1.25 Din komad. Kruh: beli 7, črni in rženi 6 Din kg. Sadje: /uksusna ja« bolka 10, jabolka I. 8, jabolka II. 6, domača jabolka III. 5, luksusne hruške 15, hruške I.
12,	hruške II. 10. domače hruške III. 5 — 8, orehi 10 — 12, češplje 9 — 10, slive 3 — 8, ringlo 6 — 8, breskve 25. marelice 14 — 20, maline 7 — 7.50, mirabele 6, melone 6, grozd je 15 — 20 Din kg. Zelenjava ln sočivje: so« lata vseh vrst 5 — 6, zelje kislo novo 5, ohrovt 4 — 5, karfijola 20, špinača 7, pa« radižniki 5 — 6, kumarice 2 — 3 Din za kg, kumarice za okisovanje 10 — 12.50 Din 100 komadov, grah v stročju 5 — 6 Din kg, grah luščen 20 Din liter, fižol v stročju 2 — 4 Din kg, fižol luščen nori 10—11 Din li« ter, čebula 2 — 3, česen 12 — 14, krompir 1 — 1.25, repa 0.75 — 1 Din kg, jurčki 5, lisičke 1 — 1.25 Din merica, paprika zelena 8 — 10 Din kg.
Mariborski trg
\ i>raj so pripeljali slaninarji na trg 8 vozov s svinjskim mesom, ki so ga proda« jali po 15 — 25 Din kg po kakovosti in vrsti. Slanina se je prodajala po 22 — 25 Din kg. Nadalje je bilo na trgu 6 vozov krompirja, katerega cena je bila 0.75 — 1.25 Din kg. in 26 vozov kumaric ter čebule.
Ostale cene so bile: Perotnina: kokoš 35 — 40. piščanec 15 — 2730, gos 50 — 60, ra« ca 22.50 — 32.50 Din komad. Domači zajci: 7 — 10 Din komad. J-jca: 1 — 1.25 Din ko« mad. Mlečni izdelki: mleko 2-50 . 3, smetana 11 — 15 Din liter, sirovo maslo 38 — 40, kuhano 50 Din za kg. Zelenjava In sočivje: čebula 4 — 5, česen 10 — 15 Din ra kg, so« lata glavnata 0.25 — 0.50 Din komad, spin«, ča 1 Din kupček, sveže zelje 0.75 — 3 Din glava, gobe 1 — 2.50 Din kupček, paradiž« niki 5 — 7 Din kg. Sadje: jabolka 3 — 6. hruške 3 — 7, slive 5 — 8, breskve 16 — 20. marelice 12 — 20 Din za kg, maline 5, bo« rovnice 1.75 — 2 Din liter.
Krme zaradi dežia včeraj ni bilo na trgu.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte (31. julija.) Poslovni promet ni zavzel nika-kega posebnega obsega, kajti še vedno so interesenti zelo rezervirani in čakajo z nakupi Notirajo za 100 kg v šilinga vključno blagovnoprometnl davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, s Potisja 43—43.50 nova 41.50 — 42.50; rž: domača 31.75 do 32.25; ječmen: domači 34 — 39; tur-ščlca: 31.50 — 32.50; oves: severnoameriški 40.75 — 41.75.
= Porast dinarjevega tečaja. Na zadnje skakanje dinarja piše včerajšnja »N. F. Presse«: »Dinarjev tečaj, ki je zadnje tlni zopet pokazoval močno dvigatooo tendenco je v petek dosegel v Curihu 9.40. To je doslej najvišji tečaj, ki ga je dosegel dinar izza velike krize koncem 1922.; obenem je s tem dospel dinarjev tečaj na nšvo, ki je samo še kake 3 do 4 odstotke pod onim tečajem. katerega so si svoječasno vzeli za cili kot stabilizacijski tečaj za dinar: deseti del zlatega frarka. Deflacijska politika, ki je bila v početku I. 1923. rnavgurirana. Je sedaj pokazala že velik usneh, ne da bi 7 zelo počasnim in prevvdroim višanjem dinar je ve vrednosti prišla država v akutno krizo. Narodna banka se je bila že spočetka izjavila javno za deflacijsko politiko, morala pa je včasih popustiti od restrikcije obtoka novčanic, da ne bi izpostavila gospodarstvo veliki opasraosti. Še pred enim letom je notiral dinar v Curihu 6.30. v New-yorku 1.20 do 1.30. Danes je newyorški tečaj že blizu 2. Tekom enega leta je torej dinar porasel za 50%. Dalje časa sta bila tečaja za Beograd in Sofijo v Curihu približno enaka, danes pa notira dinar skoro trikrat toliko kakor lev. Na Dunaju je dosegel blagovni tečaj za devizo Beograd nivo 12.90 in pol. Neposredni povod za ta poTast Je bila kakor vsako leto proti jeseni žetev, ki Je letos v Jugoslaviji kakor v večini drugih držav zelo ugodna.
= Položaj na žitnem tržišču. Porast dinarja je povzročil na žitnem tržišču hude neprilike to je kupčija močno zastala. Za izvoz sedanje cene večinoma ne konvenira-jo. Posebno, kar se tiče pšenice, nam sedaj spričo visokega stanja dinarja na zunanjih tržiščih zelo konkurirala Madžarska in Rumunija. Sodi se, da je dal pridelek 8—10 rneterskih stotov na oral, in to celo v Slavoniji. Cene ob veliki ponudbi stalno slabijo a kljub nižjim cenam je promet zelo majhen. Izvoz žita uspeva do gotove meje le v Solun, kjer so povoljne cene. Turšiica, katere cena je nazadovala, se izvaža v manjših količinah v Avstrijo. V Italijo ne gre turšči-ca več, ker je italijanska vlada uvedla uvozno carino na turščico in tudi pšenico. Moka se kupuje le za domači kor.zum.
= Stanje posevkov v naši kraljevini je bilo v prvi polovici julija po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode zelo dobro, nestoma celo odlične. Žetev ozimnega ječmena je bila v tem času končana in tudi niačev se je ponekod že vršila. Rezultati prvih miačev so bili zadovoljni, tako da je podoba, da bo letošnje leto eno nairodovit-nejših po vojni. Pašniki in tTavniki so kazali er.ako dobro. Stanje živine je brlo v tem času precej povoljno. Kužne bolezni so se le sem in tja pojavljale.
= Zadnji čas za prijavo na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Zadnji čas je, da se še ostale tvrdke prijavijo k udeležbi letošnjega velesejma (od 29. avgusta do 8. septembra). Prijavljenim tvrdkam se je prostor že dode':i. Na razpolago je reflektantom še nekaj m2 prostora samo v G in F paviljonu medtem ko so paviljoni f!, H, J. K, L že za ■ sedeni. Polpokritega p Mstorn je še nekaj na razpolago in na prost .-m dovolj. Prostor se dodeljuje po vrstnem redu dohoda prijavnice. Rezervirajo se prostori samo na podlagi prijavnee in se samo no dopise nt more oznrati. Kupcev je že danes prijavljenih vel!ko število iz vseh krajev, tlasfi tuzemstva in Italije.
— Nova nemška podjetja v Jugoslaviji. »BerKner Tageblatt« piše. da se dve nemški skupini pogajata v Beogradu za ustanovitev novih industrij v Jugoslaviji Med drugim se namerava ustanoviti tekstilna tvornica. Pogajanja so baje že zelo napredovala.
= Konvanciiske tariie med Češkoslovaško In Jugoslavijo. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaška vlada spričo povišanih carin na industrijske produkte zaradi nove
jugoslovenske carinske tariie podvzela korake za dosego konvencijskih tarif za češkoslovaško blago. Zadevna pogajanja se bodo pričela po zakijučitvi sedaj se vrše-čih jugoslovensko-avstrijskih trgovinskih pogajanj in bodo podpisana v Beogradu.
= Anketa o novi carinski tariii se bo vršila danes 2. avgusta v Beogradu. Anketa je sklicana na inicijativo Saveza kmetijskih zadrug a prisostvovali bodo r.a njej tudi zastopniki trgovcev in drugih zadrug.
= Priprave za izvoz hmelja. Iz Beograda poročajo: Ker se že bliža čas kaieliske sezone in se bo kmalu pričel izvoz je Generalna direkcija državnih železnic odredila da se vsi za hmelj prirrerrH vagoni izpraznijo ali popravijo, da se bo izvoz vršil brez težkoč.
= NovosatisLa blag. borza v prvi polovici t L Po poročilu novosadske borze e znašal borzni poslovni promet v prvih šestih mesecih t. 1. skupno 11.981 vagonov (11.288 vagonov- žita, 527 vagonov mlevskih proizvodov in 165 vagonov raznih produktov), to je za 1912 vagonov več kakor v erakem času lanskega leta.
= Mednarodna konferenca za jadranski tarif. Praški list: poročajo, da se bo vršila v avgustu na Dunaju mednarodna železniška konferenca, ki bo razpravljala o železniških tarifah z ozirom na promet preko .radenskih luk.
= Sejem v Solunu. Pod protektoratom grške vlade se bo vršil 18. do 31. oktobra t. 1. v Solunu mednarodni sejem za industrijske In poljedelske produkte. Prospekti in pravilnik sejma so interesentom v Zbornic; za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Polom italijanske tanke. Iz Milana poročajo: Banco credito latino je ustavil plačila. Aktiva znašajo 19.8. pasiva Pa 25.6 milijona lir. Po izjavi vodstva bo za upnike mogoča 40 odstotna kvota.
= Ukinitev davka na divldende v ItaflJI. Na predlog italijanskega finančnega ministrstva je italijanski minstrskl svet sklenil ukinitev 15 odstotnega davka na dividente ta premije.
= Kubanska sladkorna produkcija. Statistika VVillet in Grey cerita dne 29. julija kubansko produkcijo sladkorja na 5,115.000 ton, to je za 9000 ton več kakor v predhodnem tednu.
= Ugoden rezultat žetve v Madžarski. Po zadnjih cenitvah letošnje žetve bo znašal pridelek elavTrh žitaric na 7 milijonov met. stotov več kakor lani.
CURIH. Beograd 9.35, Berlin 1.2260. Ne« york 515, London 25 01, Pariz 24 475, Milan 18.85. Bruselj 23.75, Praga 15275, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.65, Sofija 3.75, Varšava 96.50 Dunaj 72.45.
Izd: jatelj ln lastnik: Konzorcij «Jutrax Odgovorni urednik: Andrej Rsžem
Tisk "Narodne tiskarne» v Ljubljant
S. Stfepuš'"n
Sisak
prinorofo bolite tam-A	burice. stru-
ne, partitu-re, fcole in ostale potrebščine ta v*a glasbila.
Za BSesiforo in
o priliki obrtne raistave in jubilejne dnke v Ljutomeru se priporoča Anončno - reklamni in rlakaterski z-ivnd
&1IRPCO MARŠ
v Ljutomeru. iS Jtfl. KHJBJM 4(yj
m<6>
,e v. a
Mftk


- - t c
MimrjtoB fir in Prta nsrlo
dobite po na ni jih ccnnh v trgovini s re-	|
ri'om in galanterijskim blagom l. IJ2ČFiiiZ£	j
LlnbPsna, Koitar era ulica žlev. 4	j;
(poleg Ju7os'ovanske tsk-rne). 327-a-i	j
amentpapir
za vkuhavanje ssdja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi p^pir za zavijanje mastnega blaga Scmo na debelo pri glavnem zastonstvu Jadran veletrgovina ? rapirjem, Zagreb, Piil»z 31, Teleion 8-59.
Zahteva te ponudbo in vzorce !
V m ©jot® Is: o p o r*o o i Io
Ljubljana, 1. »vgusla 1925.	Ljubljana, 305 m nad morjem
Krai onozovsnja
ob
Liuhliana LiuHjana Ljubljana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
7587 7570 7 7 8 7.593 757-3
754-8
Zračna temnerati.ra
17 8 28 0 210 180 22 0
180
Veter	OM.Vno 0—10	Padavne mm
sev. vzh.	več. obl.	3-0
jug. vzh.	več. jas.	
vzhod		
jug. vzh.	dež	7-0
zap.	več. obl.	40
jug. zap.	obl.	2-0
Solnce vzhaja ob 4 43, zahaja ob 19-29, luna vzhaja ob 1534, zahaja ob 0 32. Barometer nižji, temperatura višja.
_ Tudi zadnji del poletja nam n» prinaša stalnejšega vremena nego je bilo v prvem delu. Podoba je, da so imeli orav oni. ki so napovedovali za letos hladnejše in vlažnejše poletje. Smo že v prvih dneh avgusta in posebne vročine se nam ni treba več bati; vsaj ne take, ki bi mogla trajati dalie časa. Sicer pa nam kaže 1. 1919., da se tudi v tem pogledu ne smemo prehitro zanašati na ugodnost. Takrat je bil ves julij takorekoč en sam deževni dan, kakor ie pri nas prav redko za poletje; teda v prvih dneh avgusta se je vreme popolnoma popravilo in ves avgust in še september sta bila najlepša solnčna meseca.
Najbolj vroče in suho vreme so imeli v preteklem tednu nad južno in vzhodno Evropo. Osobito na jugu je pripekalo strašno. Pri nas je ostalo vreme zelo
nestanovitno; kadarkoli je potegn la južnozapadna zračna stra.ia. se je zagnal razbeljeni in spar.ieni zrak z juga tudi do nas in nas obdal z neznosno so-parico. Vmes so pljusvali od zapada hladnejši vali atlantskega zraka, ki so stalno oblivali zapadno Evropo in jo čuvali pred vročino. Tudi preko Rusije se je vroči zračni val poganjal daleč proti severu; v prvi polovici tedna je objel osobito dežele ob Baltiškem morju z vso Skandinavijo vred ter povzročal tamkaj neznosno vročino, ki ie za mnogo stopinj presegala vročino nad mnogo iužneišo Francijo.
V zadnjih dneh je ostalo vreme vedno enako; vroči dnevi se hitro menjavajo s hladnejšimi, pogostne so nevihte. Tudi zananrej ne k?ž? dosti drugače.
Vremenska napoved za nedeljo: — Spremenljivo vreme.
Dr. Ivo Šorli:
13
Ikrlsf v Trsteniku
«Potem storite, kakor sem rekell A zdaj izvolite z mano v hišo, da se malo okrepčate. Vendar predolgo se danes nikar ne mudite, ker vem, da vas vse že čaka. Povejte pa ljudem natanko to. kar sem rekel in pokazal. In še to: kdor pride, naj ne nosi ničesar s seboj, ako ne naprodaj! Niti novice ne vzamem zastonj!«
«Pa... pa zvonjenje gospod?* je ustavil Luka in pomignil na stolp.
«A da...» se je nasmehnil Bogataj. aZvonil bom navadno opoldne in zvečer... To se pravi: znabiti tudi ne... No, di, kadar se mi bo zljubilo ...«
«In kaj bo pomeniio, gospod? To bodo gotovo vprašali vsi...«
«Kaj bo pomenilo? Če bom zvonil ali če ne bom? Če bom?... I, no... Eh, nič, Luka! N?j si misli vsak, kar bor-' caj sem že rekel, da ne iščem časti!«
XVIII.
Lepi Neži je starec pošepril le toliko, da jo vabi puščavnik posebej in, po tem, kar je pripovedoval vaščanom, si ni mogla predstavljati, da jo čaka, kar je zagledala zdaj.
Prav zato, ker je videl Bogataj v njenih očeh ne samo skrajno presenečenje, ampak že strah, se je podvizal, da jo pomiri.
«Pa kaj ti je, duša?* je je rahlo potegnil k sebi. «AH ni povedal že črednik?«
«Oh, ali ne tako!« je vzdrteia. «Ne, nisem pričakovala... nisem mislila, da bo tako grozno!«
«Kaj je groznega, otrok?« se je veselo zasmejal. «Mar nisem isti, ki sem bil? Pa ne, da te bega ta moia uboga cunja? Ako je ona kriva, evo ti je tam!« In v trenutku si je odpel vse gumbe vzdolž sebe, da se je pokazala spet njegova odprta srajca, zalučal haljo v kot ter prižel mlado ženo k sebi.
«Da, tako se vas manj bojim!« se je nasmehnila. «0, ampak povejte, zakaj zopet vse to?' Pa ne... pa ne radi mene, kakor ste hoteli že zadnjič?...«
cNajveč radi tebe, zlato moje! Saj je strašni vladar tam spodaj prepovedal že prav vsakemu k meni. In vsi bi se bili pokorili, da mu nisem preje zopet malo zmešal... Tudi ti, duša, bi me morata prepustiti žalostni usodi, ti, brez katere ne morem več živeti!... In tako sem si rekel, da je treba napraviti korak dalje... K puščavniku. reciva k polpužčavniku bo malo teže zastavljati ljudem poti... No, kaj praviš sedaj?« ji je privzdignil glavo in ji po« gledal v oči.
«Moj Bog, kaj naj rečem?« jih je zbegano povesila. «Saj ne morem reči drugega, nego kar sem rekla že tolikokrat... da ni prav, da ni prav ...»
«Kaj ni prav, Nežika?« se je nasmehnil s potrpežljivo Ijubez* nivostjo. «Ali misliš, da bom varal in sleparil? Glej, namenil sem se. da odslej porabim mnogo denarja samo za dobra dela. Res, nihče, ki bo vreden, ne pojde od mene praznih rok! Tako bodo ljudje morali spoznati, da nisem slab človek; in ti sama boš imela oporo in zaščito v njih!«
• «.Taz?» se je žalostno nasmehnila. «0, saj se bojim, da bodo radi mene celo vsa vaša dobra dela zaman! Gospod župnik lahko 6 prstom pokaže in poreče ...»
«Vem, kaj poreče gospod župnik!« jo je nenadoma trdo prekinil. »Vem dalje, kaj še hočeš povedati ti! Toda prav zato te bom zdaj jaz nekaj vprašal, kakor sem te povabil samo zato. Ali vedi, da je vsaka beseda moia silno resna in te prosim, da si do konca odkrita, ko odgovoriš: Nežika, ali me imaš res rada? Ne, vprašal te bom več: Nežika, ali me ljubiš, ljubiš tako, da radi mene lahko vse pozabiš in vse zapustiš?«
Počasi je zdrknila njena desnica z njegovega ramena in gledajoč ob njej v tla, se je vsa stresla.
cO, aH vas ljubim,« je tiho kriknila tn ustnice so ji trepetale, kakor da jo bo vsak hip premagal jok... «In ali radi vas lahko vse pozabim in zapustim? Saj sem že pozabila, vse zapustila! Moj Bog, saj živim ta zadnji čas kakor izgubljena... Vsa izgubljena in vendar tudi vsa... vsa najdena!... Oh, ne mislim nič več, ne čutim nič več, samo to svojo..., to svojo strašno ljubezen!« je žalostno zaihtela.
»Čakaj, Nežika!« ji je nežno pogladil obraz. Ali pa tudi veš, koga ljubiš? Ali nisem morda zapeljivec, ki ti govori lepe besede in te potem zapusti; ki...»
«0, ne ne! To niste!« ga je strastno ustavila. «Sama dobrota vas je, sama miloba, samo usmiljenje! O... o moj tolažntk, o moj... moj odrešenik! Joj, saj vas nisem vredna!« je kriknila in se mu nenadoma zgrudila k nogam.
«Magdalena!« se mu je storilo ob vsi osuplosti. Toda preveč ie razumel, da bi mogel napraviti drugače: dvignil jo jc in tiho spregovoril:
«Nežika! Misli si, da vse vem, kaj in kako je bilo doslej s teboj. Toda jaz te ljubim — spet te prosim, da razumeš vsako mojo besedo! — Jaz te ljubim, kakor si sedaj! Zato te nikoli ne bom izpraševal o preteklosti, rotim pa tudi tebe, da se nikoli več ne opravičuješ, ne obtožuješ pred menoj!«
Pri teh besedah je osupla obrnila vanj svoje lepe, še vse solzne oči in ga dolgo gledala.
«Res hočete tako?« je vzd^htela «0, saj imate tudi prav!« je potem počasi prikimala. «Kje je vse tisto!... Oh, tako se mi zdi, kakor da so le še grde sanjt!«
<xDa, glej — vse čuti, kar in kakor govori!« se mu je čudno zganilo srce. «Da imenuje izobražena ženska neljubo preteklost sanje, bi bila bleda fraza — ta strmi nanjo daleč tja nekam nazaj in se ji ne more zdeti več resnica!«
«Saj so samo sanje, dete!« je potrdil. «Resnica pa ie, da stojiš sedaj tu ob meni in da si vsa nedolžna in čist?... Kaj nc, da čutiš tako, otrok?«
<rDa, tako čutim ... prav tako ...» je tiho potrdila. Potem pa nenadoma, kakor da se je zbudila: «Ir. bo vedno tako, kaj ne? Nikoli več me r.e pustite, nikoli več me ne sunete od sebe?... In za vedno bom smela biti čista odslej?«
«Da, duša moja! Samo, če boš hotela iti z menoj... Poideš z menoj, ljubica, kadarkoli in kamorkoli te pokličem?«
«Do konca sve+a! O, do konca sveta, ti moj dragi, moj dobri, moj usmiljeni!...»
«In se ne boš bala več ljudi? Se ne boš bala sramote, oprav« ljanja, preganjanja?«
»•Ničesar več! Če bom videla, da me ti braniš, se ne bom bala ničesar več!«
«Poteni. dete stopi sem!« je resno dejal. «Ovij mi roke okrog vratu, kakor se oklenemo močnega debla, ako smo trudni prepla> vali široko reko: nasloni se mi na prsi, kakor se v končnem zaupanju prepusti žena možu; in dai mi sladke svoje ustnice, da tudi jaz po tolikih grenknstih občutim slast poljuba iz vsega srca! Da, ljubica, kakor tebi, bo tudi meni to prvi poljub!«
XIX.
Še nekaj tednov in leto se je razbohotilo v visoko, dehteče, šumeče poletje.
In tak dan je nenadoma stal pred Bogatajem prijatelj Peter Pipan.
«Tak je vendar res!« je vzkliknil in ploskni! z obema rokama.
«Kaj je res?« je z nepremičnim obrazom gledal Bogataj.
«No. da si puščavnik!«
«Iz česa sklepaš, velecenjeni?«
«Iz vsega, vraga! Iz tega zvonika, razpela tam, tvoje kute, ljudskega sporočila!«
«Odpri oči in presodi bolj natančno! Na primer kuto! Je kuta ali ni?«
«.Te in ni — saj to je! Ampak če se ti človek ozre v oči, bi
dejal, da t\ pri pameti! Kaj hočeš, kaj hudiča nameravaš s tem?»
»Zabavam se. Neznansko se zabavam!«
«In tudi — spoveduš baje. Mlade žene. Lepa dekleta menda tudi. Oprosti, a govorim, ker je videti, da te očitek ne žali.«
»Dokaži!«
•Dokaži? Kako naj dokažem, če sem bil neštete kilometre daleč?«
•Potem molči! Ali kvečjemu vprašuj, če že moraš! Ampak ne tu! Izvoli v mojo hišo, bolje pod mojo streho! Samo da te ni kdo poslal?«
«Župnik?» se je zasmejal profesor. «Ne. Bil sem pri njem, videl njegovo togoto, toda poslal me ni.«
Ko je Bogataj postavil pred gosta steklenico vina, se je naslonil
in dejal:
»Tako! Zdaj sem ti na razpolago!«
«Ds vprašujem? Če dovoliš, ti najpoprej povem, kakšno sliko sem si napravil sam: župnik te je začel nadlegovati radi cerkve in maš. ti pa. kako bi ga izplačal. In zdaj, ko se ti je posrečilo, uživaš, da bolj ne moreš.«
«Ne. Vsaj popolnoma ni tako. V tem, da koga dražiš, v osveti sami je lahko sila veliko užitka; toda ta užitek je naposled bedast m filozofa nevreden. Jaz uživam v stvari sami, stvar samo na sebi — puščavništvo kot tako! To jc: puščavništvo je melodija, drugo samo spremljava.«
«Pa mi vendar ne boš dajal razumeti, da si se sam od sebe spomnil na ta ... na ta poklic!«
«To je res. Misel mi je del gospod župnik in zato sem mu brezkončno hvaležen. Sicer je pni začetnik, nekak predlagatelj bi rekel, prav :;a prav črednik Luka. Ali kakor se mi je zdela stvar glupa prvi hip, da sem dedca celo pognal, tako jo je pozneje gospod Jakob obračal in obrača!, dokler se mi ni pokazala v vsi svoji r-idoviti veseiosti. Toda čakaj: rekel si. da si si nabral tudi že nekaj ljudskega sporočila. Povej, ali res mislijo kmetje, da sem puščavnik?«
»Vrag vedi! Tako neumni niso, da bi te imeli za svetega Antona. Že zato ne, ker bije svojega sibaritstva niti ne skrivaš. Dalje pravijo, da napotiš vsakega, ki pride v verskih zadevah, na župnika.
Toda razvide! sem prav iz tega, kar so mi pripovedovali — ves včerajšnji d-in sem porabil za to raziskovanje — da zaropotaš včasih tudi nroti čisto duhovnim pregreham. In imaš baje nekaj uspehov, da bi te zanje zavidal vsak misijonar. Naposled še ti zvonci in kute — ni čuda. če si jih popolnoma zmešal.«	z
Bogataj sc je tiho zahehetal. To pa je onega naravnost razburilo.
«Toda ti sam naibolje veš, da se ta komedija za stalno ne more držati!« je planil. «*DokIej jo misliš uganjati?«
Dokler me bo zabavala, velecenjeni. In zakaj ne bi se mogla držati, če dovoliš? Ali zapaziš le eno Ahilejevo peto? Se župnik je ni mogel! Pred vsem sem osebno stopil na glavarstvo in si vzel patent na izum. Saj so ongavili in ongavili, ali naposled morali priznati, da si državljan lahko obesi zvonec okrog vratu ali na dimnik, ako sicer nc nadlcpuje sodržavljanov in tudi drugače ne vtika paragrafom v njih zanke vratu. In glej, jaz ga ne! Pro primo ne sprejmem nikakega darila, da me ne morejo prijeti radi bera« čenja. Ne učim nobene krive resnice in ne hujskam ljudi ne proti deželni ne duhovski oblasti; nasnrotno sem vedno — kakor si me sam pohvalil — priporočal pokorščino napram župniku v svetih stvareh. Nobenega zibanja ne bo za menoj in premnogim, posebno manj čednim ženam, sem priporočal zakonsko zvestobo, devicam še posebej, naj snet odnesejo in za legalnejšo priliko shranijo svoj zaklad. Povrhu sem delil podporo in pomoč na vse strani, ščitil vdove in sirote, poučeval nevedne. Sem jaz kriv, če so se vse te rožice svete Elizabete na ščetinastem župnlkovem temenu spremenile v žareče oglje?«
Župnik pravi da si — Antikrist!« se je bolj proti svojo volji zasmejal Pipan. «In resnično se čudovito strinjajo znaki. Bojim se celo. da te mož od te strani pogodi in tudi — podre!« je pristavii že zopet resen.
Javna zahvala.
Najtopleje se zahvaljujem gasilskima društvoma v Železnikih in Selcih kakor tudi cenj. občanom trga Železniki. Cešnjica, Studeno, Selce tn Zali log, ker ste se izkazali pri takoišniem dospetju in požrtvovalnem delti pri gašenju požara gospodarskega poslopja in dosegli vopolen uspeh, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja in skladišča lesa.
Za vso požrtvovalnost izrekam tem potom vsem skupaj svojo prisrčno zahvalo.
4io5-a	LEOPOLD WEBER.
\W
na progi
BSagsulcpi - Lisitsll^iaa
se je
obnovil
z dnem 1. avgusta 1.1«
Vozi redno vsak dan izvzemši nedelje in praznike.	4isi-a


„aLLfl VENEZifl GlULlfl"
v Trstu, ulica C. Gtiega št. 7
v neposredni bližini giavncga kolodvora, (lastnik Vaclav Stengcl) se priporoča potujočemu občinstvu, izborna kuhinja, prvovrstna domača vina, kraški teran, vedno sveže pivo, točna postrežba, govori se siovenski.	281-a
Trgovskega
pomočnika
v železni stroki, vojaščine prostega, zanesljivo, dobro moč, sprejme tvrdka Marko Boieuberg, Ljutomer. Reflektira se le na prvovrstno moč z večletno prakso. un*
revodna literatura
v založbi
Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Anatole France-Debeljak, Pingvlnski otok. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.50
Andrejev-Vidmar, Plat zvona. Broš. Din 14.—. vez. Din 20.—, poštn. Din 1 50
Andrejev-Vidmar, Povest o sedmih obešen'h Broš. Din 16.—, vez. Din 22.—, poštn. Din 1.50.
Barbusse-Debeljak, Ogenj. Broš. Din 30.—, vez Din 38.—, poštn. Din 2.5')
Bartošek, Moderna družba tn cerkev.
Din 5.—, pošt. 50 p.
Cervcntes-Šorli, Tri novele. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. 1.25.
Vi. Čorovič, Rasa in vera v srbski prošlosii
Broš. Din 7.—, poštn. 50 p več.
Coster-Debeljak. Ulenspiegel. Roman.
Broš. Din 60.—. vez. Din 70.—, poštn. Din 3 -
A. Čehov, Sosedje in druge novela.
Broš. Din 10.—, vez. Din 16.-, poštn. Din 1.25
Cika Jova Zmai - Gradnik, Kalamandrija. Otroške pesmi. Vez. Din 12.—, poštn. Din 1.—.
Cika Jova Zmaj - Gradnik, Pisani oblaki. Vez. 14.—, poštn. Din 1.
Dokumenti o jadranskem vprašanju.
Broš. Din 7.—, poštn. Din 1.25.
Dostojevski-Levstik. Besi. Roman. Broš. Din 40.—, vez Din 52 —, poštn. Din 4 -
Filip Dominik - Bradač, Kako so so vragi ženili. S slikami. Broš. Din 35.—. vez. Din 35.—, poštn. 1.50.
Fogazzaro-Budal, Svetnik.
Broš. Din 64.—, vez Din 72.—, pošt. Din 2 5"
Goncourt-Buddi, Dekle Eliza. Roman. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, poštn. Din 1.25.
Hobhouse, Liberalizem. Din 30.—, poštn. Din 1.50.
Hurban Vajanski-Fr. Albrccht, Leteče sence. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, poštn. Din i 50.
Ibsen-Mole. Gospa z morja. Broš, Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.75.
Nejedly, Smetana. Broš. Din 30.—, poštn. Din 1—.
Din 21.—, poš'n. Din 1.25. Din 21.—, poštn. Din i 25
Nušič-Govckar, Navaden človek, šala v treh dejanjih. 10 oseb. Din 7.—, poštn. 75 p.
Nušič-Govekar. Narodni poslanec. Komedija.
Broš. 18.—, poštn. 75 p.
Petrovič, Ploha. Vesela vaška igra v treh
dejanjih. 8 oseb. D!n 11.—, poštn. 75 p.
Puškin-Prijatelj, Kapetanova hči. Povest. Broš Din 24.—, vez. Din 29.—, poštn. Din 1 25
Schnnherr-Skrbinšek, Zemlja. Komedija v
3 dejanjih. Broš. Din 15.—, poštn. 75 p.
Shakespearleva dramatična dela. Prevel
Oton Zupančič.
Sen kresne noči.
Broš. Din 15.—, vez.
Macfceth. Žaloigra. Broš. Din 15.—, vez.
OtlicV.o. Žaloigra. Broš. Din 23.—, vez. Din 29.—, poštn. Din 1 25.
Sienkic\vicz-R. Mole, Z ognjem in mečem. Roman.
Broš. Din 106.—, vez. Din 120.—. poštn. Din 5 50.
Sienkiewicz-R. Moli, Potop. Roman (Izhaja
v snopičih.)
Stojanovič. Kumanovska bitka.
Broš. Din 30.—, poštn. Din 1.—.
Stribrnv-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—, poštn. Din l.Sil
Strug-Mazi, Jutri. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, poštn. Din i.50.
Svoboda-Govekar, Poslednji mož. Broš. Din 14.—, poštn. 75 p.
Štolbo-GoveKar. Stari grehi. Veseloigra v
treh dejanjih. 9 oseb. Din 8.—, poštn. 75 p.
Thoma. Lokalna železnica. Komedija v freb dejanjih. 15 oseb. Din 13.—, poštn. 75 p.
Zeyer-Bradač, Tri legende o razpelu.
Din 20.—, poštn. Din 1.25 p.
Vse tu navedene knjige razpošilja
knjigarno TISKOVNE zao^UGE u LJubljani
Prešernova ulica štev. 54.
!
i
ZAHVALA.
Ob priliki štiridesetlelnice 1885-1925 obstoja naše tvrdke se zahvaljujemo vsem naiim gg. nameščencem v teku cele dobe, kot fudi dobaviteljem in denarnim zavodom, ter sploh, vsem našim trgovskim zvezam za njihovo naklonjenost v procvit naše tvrdke.
^Nadalje se lepo zahvaljujemo našim cenjenim odjemalcem za poverjeno nam zaupanje ter vse vljudno naprošamo, da istega še nadalje gojijo in se vsem toplo priporočamo.
FRAZ C CROB.4TJI fl. z o. z. v Kranju.
Manufaktura na debelo in drobno.	Ustanovljeno 1885.
L
Bamaca soljena slanina.
Več vagonov lepe čiste hrbtne s'anine se odda trgovcem po Din 23, 24 in 25 za kg franko zaboj, iranko prejemna postaja, takoižnja dobava. — Odpošil;atvene postaje Ljubljana, Zidani most, Celje, Ma.ibor. — Se upoštevajo samo takojšnja naročila nad 100 kg. Naročila naj se naslovijo na: A. K. Hotel Union, Liubljsna (soba štev. 8).
^■■■BHKIKEnii
lltllllllllllllllllllcllll IIII lili I lllll It IMIII llltll IIH III llf )f Itlll III lllllt I lil IIIIIII114IIII1III1I11IIIII t III11IJII JI
Velika skladišča
9»
TRIESTE
| MIL Corso Vittorio Emanuele III. M12	j
| Gotove oblek? ln o&lgfte po meri	|
za gospode, miadenKe in otroke.	f
i Najboljši prikrojevaici!	|
Najboljše blago!	i
Najboljše cene!	f
jfiiiiinNiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiniiiiiiMHiiiiiiiHniiiMiiiiuuiiiniuiiiuiiiiiiiii
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par« Najmanjši znesek Din 5*—•
Žeflitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l*-. Najmanjši znesek Din 10-—v
Mizarska delavnica
strojna, v bližini postaje, t električnim pogonom, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem, oziroma proda. — Dopise pod »Lepo* na upravo «Jutra» v Mariboru.	17351
Trgovski pomočnik
se sprejme. — Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod značko »Zanesljiv 8878». 17996
Trgovske potnike
za Jugoslavijo, za eterična olja in esence, iščemo. — Ponudbe na tvrdko Her-zog & Co., Subotica. 17062
Spalne oprave
fcove, lepe, mahagoni poli-tirane in solidno izgotov-ljene (9 komadov), izvršuje po naročilu za 25C6 Din mizar J. Bajde, Sp. Šiška, šolska ulica št. 1. 17758
Otomane
* blagu, prvovrstno izdelane po 900 Din, Patent-fotelje, garnituie, žimnice, žične vložke ter vse tapetniške izdelke in vsa popravila izvršuje najceneje in solidno Rud. Sever, tapetnik, Ljubljana, Gospo-svetska 6.	17191
Vulkanizira
vse vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11.
270
Pekarijo
fcrezkonkurenčno, proda »Posredovalec*, Sv. Petra cesta 23/1. '	17980
Pekarija
dobro idoča, z inventarjem in stanovanjem, v Ljubljani (šentjakobski okra j\ se odda. Pismena vprašanja in ponudbe z referencami na upravo »Jutra* pod značko «1. november 1925». 17970
Francoščino
poučuje ucitejica. Naslov v upravi «Jutra».	17791
Strojepisje
državno konces. zasebno učilišče. Gita Petač. Ljubljana. Valvazorjev trg 6, pritličje.	18178
Iz francoščine
fzvrstno instrukcijo dajem. Uspeh gotov. Naslov pove uprava ♦Jutra*. 18119
Beden tehnik
poceni poučuje vse predmete. — Cenjene dopise pod šifro »Akademik* na upr. »Jutra*.	18107
Inštruktor
ta dečka 4. ljudske šole za srbščino in računstvo, za mesec avgust, se išče. Naslov pove uprava ♦Jutra* 1S136
fd&be)
Krojašk. pomočnika
za boljše delo. išče Franc R o t e r, krojač. Trbovlje-Loke, gostilna Pravdič.
17763
Trgovski pomočnik
se takoj sprejme. Ponudbe z referencami in zahtevkom plače na naslov: Janko Cizej. trg. z raeš. blagom, Marenbcrg.	17711
Delavce
£a betonske cevi in za cementno opeko, iščem. — Naslov pove uprava ♦Jutra* 17701
Peščena kuharica
£a vse, stara do 50 let. se išče k dvema osebama r Bosni Odgovor z zahtevo plače na upravo ♦Jutra* pod »Bosna*. 17568
Stenotipistinja
perfektna. vešča slovenščine in nemščine, naj se predstavi pri inž. Perschke, Rožna ulica 21/1, v nedeljo in ponedeljek od 11.—12. in od 2. —3. ure. Prosilka zmožna srbohrvaščine ima prednost.	18040
Učenko
sprejme šivilja Vidmar v Z g. SiŠki 2.	18057
Vajence
sprejme takoj mizarstvo A. Rojina & Co., Slomškova ul. št. 16. Zglasiti ee je isto-tam.	18052
Gospodična
mlajša pisarniška moč, ki ima režijsko karto, ee sprejme takoj. — Ponudbe z navedbo plače naj se pošljejo pod značko ♦Za-četnita avgust 25* na upr. ♦Jutra*.	18061
Kontoristinja
zmožna vseh kontorskih del, se takoj sprejme. — Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja in prepisom zadnjih šolskih spričeval na poštni predal 44, Celje. 17901
Močni čuvaj
so sprejme takoj v tovarni Scagnetti. Ljubljana za državnim kolodvorom.
18162
Boljše dekle
pridno, snažno in pošteno, katero zna nekaj kuhati in šivati, dobi stalno mesto pri majhni trg. družini na deželi. Prednost imajo sirote. Oglasijo se naj tiste, katere imajo veselje do gospodinjstva in reflek-tirajo na trajno službo. — Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod šifro ♦Vesela deklica*.
17765
Nameščenje
v vseh strokah v Sloveniji, Hrvatski in drugje lahko dobite v najkrajšem času, ako se takoj pismeno obrnete na Oglasni Namjest-beni Odsjek ♦Delta-Stan*, Zagreb, Ilica 11. 17633
Mizar, pomočnika
starejšo in, prvovrstno moč sprejme v trajno delo Filip Lazar, mizar na Jesenicah.
17898
Služkinjo
fci ima veselje priučiti se kuhanju in likanju, iz dobre kmetske hiše, pošteno, pridno in lepega vedenja, išče k 2 otrokoma Berta C e r n e, Gorje pri Bledu.
17859
Siromašno deklico
l.V—17 let staro, sprejmem takoj kot pomoč v gospodinjstvu. Dcpi<f ra upravo ♦Jutra* pod <ifro ♦Pridna In poštena 8810». 17S43
Kuharica in dekla
Sprejmeta se samostojna kuharica in dekla, stara 18 do 20 let, kot varuhinja otrok, ki bi bila obenem tudi sobarica. — Naslov: A. Savnik, trgovina, Škofja Loka.	17745
Kuharica
dobro izurjena in ne izpod 30 let stara, se sprejme v večjo trgovsko hišo. Glavni poboji: neomadeževana preteklost in znanje nemščine. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod šifro «Poštena 123456».
17815
Potnik
spreten in dobro verziran v mannfakturi. se išče za SI oven jo. — Ponudbe pod ♦Slovenija 3000* na upravo «Jutra».	17907
Prodajalko
se išče zn špecerijsko trgovino v bližini Ljubljane. Naslov pove uprava «Jutra* 18089
Fotogr. pomočnik
(pomočnica) dober negativ retouseher. ki je zmožen tudi sprejema, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod ♦štev. 8854».
17933
Prodajalko
pošteno, pridno, izučeno v delikatesni špeceriji in zmožna korespondence se sprejme. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod številko «50-8876».	18166
Gozdarja
fvpokojenca^ veščega dolo-eanja kubature vseh vrst stoječega drevja, iščem. — Ponudbe na upravo ♦Jr.tr?" pod ♦Gozdar*.	18078
Slugo
tolajšega, zanesljivega, treznega in sposobnega, zmožnega slovenščine in nemščine, iščem. Plača po dogovoru. Nastop 1. septembra. Pismene ponudbe na upravo ♦Jutra* pod šifTo ♦Slu ca 8918». Tstotam se sprejme perfektno stenoti-pistinio za slovenščino in nemščino, event. srbohrv. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod mačko »Takoj P918>-^	18077
Kuharica,
pošten:', pridna, ki se ne boji dela in udara ter zna kuhati tudi boljšo l-rano za meščansko rodbino, se takoj sprejme. Naslov pove uprava ♦Jutra*.	1S114
Služkinja,
boljša, za vsa domača dela 'in kuhanje, se sprejme k ugledni rodbini brez otrok t Mariboru. Ponudbe z navedbo plaže pod Šifro »Pridna« na npr. »Jutra, v Mariboru.	1S156
Vajenec
se takoj sprejme v trgovino usnja v Ljubljani. Pogoj: Najmanj dva razreda meščanske šole. Naslov v upravi »Jutra».	18082
Potnika.
dobro vpeljanega za dobro idoč konkurenčni predmet, se sprejme pToti proviziji. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod značko ♦Agilen 8934*.
18100
Izvežban sodar
z lastnim orodjem ali brez orodja, se nudi kakemu podjetju. — Ponudbe pod značko »Sodar* na upravo ♦Jutra*.	17869
Prodajalka
z večletno prakso, zmožna slov., nemškega in italijanskega jezika, knjigovodstva, korespondence, strojepisja — ieii primernega mesta. Najraje kot blagaj-ničarka. pisarniška moč ali voditeljica filijalke. Cenj. ponudbe na upravo ♦Jutra* pod značko ♦Dobra moč 1* 17S05
Šofer
trezen in zanesljiv, ki gre tudi na ♦Ford*, išče službe Naslov pove unrava ♦Jutra* 17909
Gospodična
z otrokom, želi službo k majhni družini ali samostojnemu gospodu. Vajena je vsega gospodinjstva. — Naslov pove uprava ♦Jutra* 17896
Prodajalka
želi mesta, najraje v mestu. Eventualno gre tudi kot blagajničarka. Cenjene ponudbe prosim na upravo ♦Jutra* pi)d značko ♦Mara, Oplotnica*.	18160
Prodajalka
dobra moč, pridna in poštena, želi mesta v Jugoslaviji. Cenjene ponudbe prosim na upr. ♦Jutra* pod šifro ♦Dobra moč-8971* 18169
Čevljarski mojster
ml.ad, ki dela že 5 let samostojno in je absolvi-ral obrtno šolo in prikroje-valni tečaj, išče primerne službe; najraje bi šel v tovarno čevljev in prevzame vsako delo. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na upr. ♦Jutra* pod ♦Točen in zanesljiv*.
Mlada ženska
z 2 meseca starim otrokom išče službo na deželi, ali v mestu kot dekla za vse — proti prav majhni odškodnini. Zna tudi vezati. — Naslov pove uprava ♦Jutra* 18149
Šivilja
gre šivat na dom brez hrane. Naslov v upr. ♦Jutra*.
18031
Dekle.
zdravo, pošteno, do 20 let staro, za lahka hišna dela in k otrokom, se sprejme. Naslov pove uprava ♦Jutra* 1S116
Dva prodajalca
zmožna in vpeljana v žitni trgovini in v mlrvskih izdelkih, eden za Ljubliang. eden za deželo, se takoj sprejmeta. — Pismen* ponudbe na upravo ♦Jutra* pod ♦Moka*.	18080
Žagarja,
dobro izurjenega na veni-cijanki. neomenjenega, sprejme s 15. avgustom Josin Borišek, Litija. 180S4
Žensko,
Čedno, skrbno, vestno. dobro. ki bi imela veselje do gospodinjstva, kuhanja, pisanja in otrok, sprejme starejši vdovec, posestnik, trgovec in obrtnik. Ponudbe pod Šifro ♦Stalno 7266» na upravo ♦Jutra*. 18087
Gospodična,
zanesljiva, zmožna kavcije, pe išče za tTafiko. Ponudbe na upr. ♦Jutra* pod šifro ♦Kavcija 10.000». 18144
Prodajalec,
prvovrstna moč modne stroka in izložbeni arrnžer, «e sprejmeta v veletrgovini R. S term ec ki, Celje. 18157
Trgovska moč
specijalizirana v usnju, • tovarniško prakso in s popolno trgovsko naobrazbo, išče službe kot nakupovaleč, oziroma kot prodajalec — Pismene ponudbe pod šifro ♦Specijalist* na Drago Beseljak, Ljubljana. 18139
Mesarski pomočnik
z dobrimi spričevali, išče službe za takoj in gre tudi v restavracijo. Naslov v upravi ♦Jutra*.	18076
Kovaški pomočnik
izurjen v podkovanju in kovanju, priden in pošten, išče dela — najraje na deželi. Naslov pove uprava ♦Jutra*.	18159
Mladenič
23 let star. vsestransko naobražen. lepega vedenja, zmožen položiti kavcijo do 15.000 -Din, išče katerokoli nameščenje, v vsakem kraju zadovoljen. Cenj. ponudbe prosim poslati na upr. ♦Jutra* pod značko ♦Kavcija 8973».	18181
Blagajniški pult
z zrcalom, prodam. Naslov pove uprava «Jutra*.
17513
Otroška postelj,
pisalna miza, (Schinken-spanner), petrolejska peč, se proda. Kje pove upr. ♦Jutra*.	1S187
Prodaja zapuščine
Iz zapuščine v Gledališki stolbi št. 3 se bo prodajala od 3. julija dalje Še ostala oprava, moška in ženska obleka in dr.	17894
Moško kolo
se zamenja za ženskega ali za šivalni stroj. Istotam se poceni proda pletilni stroj št. 12. — Naslov: Mihelič, Dunajska 41.	17736
2 pletilna stroja
za ročni pegon, 8/40 in 11/60 s kompletnim priborom, skoro nova, marke Popp, naprodaj za 12.500 Din. S temi se lahko pletejo jumperji. obleke, nogavice itd. Pojasnila <^aje ♦Techna*, Zagreb, Trg I. br. 13.	17717
Drva
hrastova in bukova, odpadke od parketov, dostavlja po znižani ceni na dom parna Žaga V. Scagnetti. Ljubljana — za gorenjskim kolodvorom.	17645
Motorno kolo
♦Puch*, 2 EP, s 3 prestavami, malo rabljeno, takoj proda za 7000 Din Josip Lah, Velika Nedelja.
J 7383
Kompletna spalnica
iz zlatega jesena, 2 lestenca in srebrnina, se poceni proda. Naslov pove uprava ♦Jutra*.	17877
Fotografski aoarat
18 X 24 in 12 X 16. proda Kučanda, Sv. Jur ob juž. železnici.	17868
Marljiv in vesten
moški, srednje starosti — zmožen tudi nekoliko kavcije. išče službe. Ponudbe na upr. ♦Jutra* pod šifro ♦Sluga ali primerno*. 17977
Starejša vdova
išče mesta gospodinje h crospodu ali majhni družini. Zna dobro kuhati in Šivati: govori nemški in slovenski — ukvaija se tudi z vrtom. Gre tudi na deželo. Marija Lukek, Rajhenburg št. 37.
17973
Kontoristinia
izurjena slovenska in nemška korespondentinja. ste-nografinja in strojepiska z dveletno prakso, išče mesta Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod ♦Kontoristinja 8905».
18049
Strojni ključavničar
išče službo, event. tudi na deželi, kot praktikant k parnemu stroju in kotlu. — Pismene ponudbe na upr. ♦Jutra* pol šifro ♦Praktikant št. 90».	17837
Absolventinja
dvorazredne trg. šole v Mariboru,	službo ket
začetnica. Efc-nt. gre nekaj časa brezplačno. Ponudbo pod šifro ♦Začetnica 8082* na upravo ♦Jutra*. 18091
Damski filc klobuki
beli in barvasti se prodajajo po tvorniških cenah na trgu Sv. Jakoba vsak dan. Sprejemajo se tudi vsa popravila po najnižjih cenah. — Julka Polajnko.
17847
Fižol za kuho
mešane vrste k? 1*75 Din čiste vrste kg po 2'25 Din
prodaja Sever & Komp., Ljubljana.
17789
Schleussner
Photohilfsbuch
Din 8,—
Foto-materijal
Janko Pogačnik,
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4.
341HU
Štelaže
popolnoma nove, špecerijske, prodam. Naslov pove uprava »Jutra*. 17512
Za trgovino
z meš. blagom, se proda kompletna oprava. Naslov v upravi »Jutra*. 17133
Bukovo oglje
najceneje na vagone in posamezne vreče, predaja H. Skala, Ljubljana, Mirje 4.
338-a
Špago
dreto in rs* vrste vrvar-
skib izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču ♦Konopiuta* v Ljubljani, Gosposvetska e št. 2.	227
DvnVo?-^?, meforje
Poslovodja,
vešč splošne šumske manipulacije, i § č e mesta. — Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod ♦Poslovodja 8931*.
18094
8C9 m* smrek
ima za takoj za prodati oskrbništvo graščine Pišece pri Brežicah.	17635
Fotoaparat
♦G6rz* 4 X Rolhfilm. se poceni proda. Naslov v upravi ♦Jutra*.	17942
Nov leksikon
Brockhausov. kompleten. S€ proda za 3000 Din. Naslov v upravi ♦Jutra*. 17931
Mize
bele, marmornate in lesene, bufet-omaro, 1 pult, tehtnico. Želez. pečnice, porcelanasto in stekleno posodo, vse pripravno za slaščičarno, kavarno, bufet ali drugo trgovino, prodam. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod »Se novo*.
18163
Potnik,
ki potuje po celi drfavi in je prav dobro vpeljan, prevzame še nekaj predmetov od prvovrstnih tvrdk. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dobro vpeljan 8036».
18117
Deček,
ki je dovršil enorazredno meščansko šolo in je dober računar, želi vstopiti v trgovino kot učenec, z vso oskrbo v hiši. Naslov pove uprava »Jutra*. 18083
otroške vozičke in pueu-matiko. najceneje prodaja na obroke ♦! ribana* F. B L., tovarna dvokole» in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cest:. 4. Ceniki franko.	299
Znižanje cen!
Vsled pozne sezone prodajamo, dokler traja zaloga, damske čevlje štev. 34'36: platnene po 80 Din. lakaste po 195 Din, semiš vseh barv po 150 Din, rujave špangarje in pravi ševro 140 Din, otroške špangerje in sandalce gt. 18/25 po 25 Din. — Samo pr! »VOIKA* Ljubljana, Krekov trg 10. Pošiljamo tud ipo povzetju — Sprejemamo popravila.
17954
Čevljarski stroj
(Adler, cilinder) in harmonika na 3 tone se vsled selitve ceno proda. Poizve se pri Yerc, Kongesni trg številka 9.	18188
Avto
znamke ♦Puch*, tisedežen, v zelo dobrem stanju, se poceni proda. Naslov pove upr. ♦Jutra*.	17118
Vse orodje
za izvrševanje cementne obrti ter modeli za cevi, opeko, vaze itd., 60 proda Naslov pove upr. »Jutra*.
17376
Puško,
lepo belgijsko, poceni prodam. Naslov pove uprava »Jutra*.	18120
Radio-aparnt
s tremi žarnicami, slušali, akumulatorji in baterijami, se proda. — Pojasnila daje K. Jeršin, Ljubljana, Nunska ulica 3.	18118
Kamna in opeke
se proda večja množina na Resljevi cesti Štev. 13.
18001
Zlata moška ura
z verižico se proda za Din 1800. — Dopise na upravo ♦Jutra* pod Šifro ♦Zlata«.
18028
Stroje
prodam po ugodnih cenah: stroj za dimna kolena, razne kleparske stroje »Uni-versal - Friismaschine*. tri brzovrtalne stroje smirkov-ke. stružnico. S-her.ertrom-rael». razno kovaško in ključavničarsko orodje, štance, ♦Schnitte«, pisarn, in skadiščno opremo — vse v najboljšem stanju. Dopise na upr. «Jutra* pod šifro ♦Hitra prodaja*. 17991
Redka prilika za kolarje ali mizarje.
Krožna žaga
kompletna, s 3 li.--i, popolnoma v dobrem stanju, se takoj proda. Naslov pove uprava «Jutra». 1S034
Več predmetov
in sicer: 2 hrastov; omari z marmornato plofčo. primerni za brivce, parfr.me-rijo ali zdravnike, aparat za masiranje, sušenje las. lestenec za plin in različne druge stvari, proda Turk. brivec, Miklošičeva ce«*a.
18022
Otroško žensko kolo
dobro ohranjeno, se proda v Levstikovi ulici 19/11, levo (od 11—13 popoldne*!.
17982
Polica za špecerijo
pult za prodajanje, omara za led. skrinja za moko in drugo, se proda na Emonski cesti 10.
Zložljive vrtne stole
proda tovarna lesnih izdelkov. — Pojasnila daje iz prijaznosti A. POschl. trgovina. Ljubljana, Gosposvetska 7.	ISO45
Dva zapravlilvčka
fina. na oljnate osi. proda Jožef C«enk, kovač. Stična (kolodvor).	18027
Mili Božs, čuda so vehka, šla je rakom žvižgat republika, z republiko šel je strah Obzncne, pa se vezi Stipa do Ljubljane, od Ljubljane dalje vse do Bleda, vse do Bleda «Jutro* st oflcda, «Jutroi> gleda pa oglase čita, ko jih čita, v glavi se mu svita: Kamo sreče, da je vedel zanje, za dejanje, pametno ravnanje! Kje bi davno bila republika, republike žalostna spotika, a v deželi lepi. zlati čast, zlati časi z malimi oglas:!... To je sklenil Stipa, modra glava: «Jutro* brati, ta bo najbolj prava. In popravil Stipa bo zamudo. mili Bože, to je strašno čudo.
Vila
z vrtom ln prostim stanovanjem, se prod.. Naslov t upravi «Jutra>. 17912
Pletilni stroj
.Rundstrif-kmasehir.*"., ?r'o dobro ohranjen, -e piod« za ennn Din in s, »koraj nova borda i« SV>n Dir. — Istotam se sprejme^ naro-?ila za plft-n;- noravir po dogovoru. Naslov v up'-vi »Jutra.,	17990
Polnojarmenik
Topham s obse-nm okvira S4. višin* dvicala 470 mm 1S2« X e-?!> X 82S mm vel. pogon. ploHa, 17.1 obratov v minuti, se radi pomanjkanja poslovnih prostorov poceni proda. S. Paganv. Farhst*1'* far S.tgeindastrie Wien - Mauer, Kaserngrs.p Nr. 17.	1806"
Pohištvo
Kompletne med-me spalniee, jedilnire, kuhinjske oprave ta razno pohištvo nrdi po znižanih cenah M. An^lo. vic, zaloga pohištva, Ko-nreskeca ulic. 28. 18053
Transmlsijo
40 mm, gonilna jermena in stružno jeklo, naprodaj. — Ponudbe r.a upravo »Jutra, pod »Poceni..	18021
Jedilna soba
lepa. kuhinjska oprava in se drugo pohištvo, se proda. Ogleda s« lahko vsak <!an izvzemši nedelje med 9.—17. uro na Kongresnem trgu 8t. 5, I. nadstropje.
17865
Motorno kolo
l«/i PH, v dobrem stanju, prodam za 3000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra.
17821
Priprosto pohištvo
se po nizki ceni proda v Gorjupovi ulici Stev. STI. desno.	17902
Prostovoljna javna dražba
pohištva, perila in obleke ..e vr.!i 3. avgusta t. 1. oh 9. uri dopoldne v inten-dnntskem skladišču v Mostah, I. nadstr.	17906
Zidno opeko
15.000 komadov nove in "ooo komadov staro, proda Vinko M a j d i 8 v Kranju 17900
Moške čevlie.
nizke 5tev. 4.", popolnoma nove, Bcvro, amerik.. fino roFuo delo, poet-ni proda Kottar, Diinaiska cesta 9'IT 18090
Lepo uro,
■ turo čez 300 l«t. proda Miri Svajgar, Dravljc 74, p. St. Vid nad Ljubljano.
18096
Žensko kolo,
dobro ohranjeno, se proda na Sv. Petra cesti St 33.
18098
Pisalni stroj
pocer.i prodam. Naslov v upravi »Jutra«.	18120
Oprava
dobro ohranjena, se poceni proda v Kolodvorski ulici Stev. 11, pritličje, d-sno.
18132
Orehove hiode
od SO cm nanrej in 1*50 m naprej, stalno kupujem. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod Šifro »Orehova debla..
18124
Parno sesalko, tračnice in va sončke
kopirno. Ponudb, na upr. »Jutra, pod »Industrija.
Sebla,
javorjeva in cabrova. od 28 rir. r.apr.-j in 2 m rr.prej kupim vsako mnof-in«. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Okrogel le«.
15125
Stružnico
za 5ele7o n.eitspindeldreh-Mk\ rabljeno, kupim. — Ponu :be na upravo .J"tra» pod »Dobro ohranjena 89^.
18121
Avtomobil
3 do 4 »eddni. kupim. Ponudbe z opisom in zadnjo ceno pol »Tahoj plačam. na npr. »Jutra...
18173
Otroški voziček
za lelati. dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upr. »Jutra, pod »St. 300 8«''.'?.
17952
Torino-Fiat ,=n1
dolro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Torino-riat 501» na »Publicitas«, d d. t Ljubljani	1804«
Dirkalno kolo
fe kupi. Naslov pove niir. »Jutra«.	17809
Dober kronometer
(Stoppuhr) kupim. Ponudbe na upr. »Jutra« pod Hfro »Ura».	18070
Štedilnik
iz kahlic ali samo opodje v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na upr. »Jutra» pod «5t€dilsik».
Pletilni stroj
št. 8/70-80 cm, dobro ohranjen. kupim. Ponudbe na naslov: Drofenik, Dol pri Hrastniku.	17944
Dve hiši
v Ljutomeru, enonadstrop-ni, n^vi, sta ni prodaj. — Pogoji ugodni. Hranilnica Ljutomer.	17510
Dvcnad?tr. h?ša
velika, z vtlikim dvoriščnim enonadstropnim poslopjem in velikim dvojnim dvoriščem in vrtom, v kateri se nahaja manufaktur-na trgovina in moderno urejena kavarna. proda Poslopja zadostujejo največjim obratom. Nahaja se v lenem mestu Slovenije. Naslov pove uprava »Jutra* 16670
Trgovska hiša
lepa, z novim inventarjem v sredi trga ob državni ce-«ti t dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom, se radi selitve takoj ugodno pro-'a. Poleg hiše je lep cvetlični, zelenjavni in sadni vrt, dve njivi in gozd. Proda se tudi brez zemljišča, z ralngo in inventarjem ali tudi brez tega. Plačilni pogoji zelo ugodni. Prednos» imajo mladi agilni trgovci. Ponudbe pod ♦Ugodna prilika* na upravo »Jutra 17557
Enonadstropna h;ša
v Spodnji Šiški, moderna, novozidana, b 6 sobami in pritiklin.imi, za D 150.000 naprodaj. Popis hiše in naslov v upravi »Jutra* 17527
Lepo vilo
v prometnem trgu bivše Štajerske prodam. Ista je enonadstropna v lepi pra-huprosti legi, 8 sob, kopalnica, velika veranda, balkon, pod celo vilo klet, parket, vodovod, velik vrt za zelenjavo ter sadni vrt. Naslov pove upr. ♦Jutra*.
18180
Gostilna
sredi manjšepa me«ta Slovenije se proda. Električna razsvetljav*. TTiša v oo-brem stanju, lep vrt in o oralov zemlje. Proda se na obroke^ z inventanem. Naslov v upravi »Ju?•■*».
17559
Parcelo v Ljubljani
800—1200 m« kupim. Ponudbe z navedbo cen* »i» uprave ♦Jutra* pod -i ♦Parcela*.	17003
Prodam hišo
5 minut od k o1 o dvor.i Medvode (Terje 85). Hi*a je 24 m dolga, 6 :n Široka in spada k njej: 2 njivi. f.i*. nik. gozd — voda v hiši. Kup^u stanovan> takoj ra razpolago. — Pojasnila se do*>e na licu mesta ali pa pri ITinku Cigliču v Kranju S8.	17812
Najugodneje
kupuje in prodaja gral£!ne. vel epo.est-a. km pose-tva, vile. gns'i1ni?ke. trgovske in stanovanjske h i s e. vodne moči trr preskrbuje po*o. jila »Agrarni biro'. — dipl aer J a ra n i k, Ljubljana. Seli-nhurgova 7/1. na>pr.^: glavne polte.	253
Nova hiša
9 prostim stanovanjem, v bližini mesta Liubljane. M tako] proda. Naslov r«" oprava »Jutra.. 17951
Bled!!!
Proda al: zamenja se elegantna vila t maniJo vilo ali hlSo v Ljubljani. Celin. Zagrebu. Gradcu. Dunaju. Opatiji. Ponudbe na nrra-vo *Jutra» pod «Pro*to stanovanje*	18161
Hišo z gostilno
gospodarskim poslopjem, 2 vrta, sadonosnik ter njivo v prometnem kraju, prodam. .Vpraša se pri Francetu Kuropec, Konjice.
18179
Več hiš
z gostilno in trgovino v Ljubljani, Izborno upelja-ne, na prometni točki, proda Realitetna pisarna N. RuSek, Sodna ulica 5.
10183
Pozor!!!
Kdor ieli kupiti ali prodati kako neprcmičt,Uiq ali stavbno parcelo, se naj takoj javi v P.ealiletni pisarni H. PrivSek, Sodna ulica 5.	18186
Več hiš, vil
in raznih posestev v Ljubljani in izven, poceni p-o-<ia »Posest*. Ljubljana. Sv. Petra c. 24.	17674
Kupi se vila
v sredini mesta. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod »Suha in zračna*.
18058
Hišo v Ljubljani
enodružinsko s 3—i sobami in vrtom, kupim. — Ponudbe na upravo »Jtitra» pod »Dom 8841». 18151
Zidana hiša
z veliko kletjo, hlev, 4 orali zemlje. orala vinograda, ki rodi najžhht-nejSega pikrčana, se pro-la. Pojasnila daje Peter Marin, Vrhov dol, pošta Limbuš.
18153
Nova hiša,
zidana, 3 sobe s spadajočim konfortom. 1 oral zemlje, 1 minut od Ptuia in 5 min. od postaje Hajdina, se vsled selitve ceno proda. Pojasnila daje lastnik Martin Klep, Sv. Rok pri Ptuju 18155
Lepo posestvo
oddaljeno 15 minut od postaje Straža na Dolenjskem obsegajoče ca 33 oralov zemlje, hišo v kateri je ko-vačnica s kompletnim ko-vaSkim orodjem, velik sadni vrt. v r-redini vasi, 6 njiv, travniki. 2 vinograda. ca 200 oralov lepega gozda. 6e ugodno proda vsled smrti lastnika. Hiša leži na zelo ugodnem prostoru ob Krki in je pripravna zn vsako obrt. lter v veliki vasi ni nobene gostilne in prodajalne. — Oddaljenost od Nov<*ga mesta 1 uro, od Dolenjskih toplic pol urQ. — Proda se tudi samo en del poseitva. Pojasnila daje Vinko Dular, lesni trgovec, Straža.
Posestvo z gozdom
od 50—200 ha. arondirano, event. z inventarjem, blizu železnice, kupim. Pismene ponudbe s ceno pod šifro »Agrar» na upr. »Jutra..
17971
Gost!!n. posestvo
28 oralov sveta in trgovino, vilo, takoj prosto stanovanje. proda pod r."io urod-nirai pogoji Semlič, Maribor, Barvarska 3. 17979
Pritlična hiša
z lepim sadnim vrtom, njivo. gozdom in travnikom, blizu kolodvora Duplje St. 4 na Gorenjskem, se pro-ia.
17978
Pričeta hišica
z vrtom, mizarsko delavnico in vsem inventarjem, se proda. Zgornje S'ožire št. 84.	18002
Večje skladišče
s centralno lego, «e Ukoj odda t najem. Naslov v upravi »Jutra*.	17832
Vdova
bivša gostilničarka, ki je imela ao sedaj kantino v najemu, ieli prevzeti go-stiluo na račun. Cenj. ponudbe pod »Nujno* na podružnico »Jutra* Celje. — 17523
Spec. trgovino
v mestu na Jako prometnem kraju ter zraven dve mali skladišči, event. tudi 1 sobo. oddam radi bolezni v najem. — Samci imajo prednost, drugo po dogovora. Naslov pove oprava »Jutra*.	17813
Lesena delavnica
lepa, čedna in svetla — i velikimi okni, krita s strešnikom, 7 m dolga, 4 m široka, pripravna tudi za Skladišče, se proda. — Vprašanja na upr. »Jutra* pod Sifro »Delavnica*.
17918
Boljšo gostilno
vzamem v najem ali na račun takoj ali pozneje. Zmožna sem večje kavcije. Cenjene ponudbe na upravo ♦Jutra* pod značko ♦Sposobna moč*.	17892
Majhen lokal
za zastopstvo se išče na prometnem kraju v sredini mesta proti dobri najemnini. Ponudbe pod »november* na upr. ♦Jutra*. 18172
Krasne lokale
na najbolj prometni točki Ljubljane kakor Kolodvorska ulica, Sv. Petra £e-6ta itd. ima na razpolago Posredovalna pisarna H. Privšek, Sodna ulica 5.
18185
Trgovina
z meš. blagom, staroznana, ob glavni ce6ti, se po zelo ugodni ceni proda, event. da v najem agilnemu trgovcu. Naplačilo 100.000 D, drugo po nizkem obrestovan ju. Pojasnila daje K. Werli, Cerknica. 17986
Pisarniško sobo
v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
18000
Gostilno
vzamem na račun v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod značko ♦Gostilna 7000*. 17917
Vinska veletrgovina
brez bližnje konkurence — klet popolnoma opremljena, se odda takoj v najem. Naslov pove uprava ♦Jutra* 17735
Lokal v Ljubljani,
srednje velik, na najbolj prometnem prostoru sredi m^sta, zelo nizka najemnina, se s 1. novembrom odda najboljšemu ponudniku za dobo več let. Resne ponudbe pod ♦Odstopnina 80 tis. Din* na upr. ♦Jutra*.
IS 133
Stanovanje
6 sob e pritiklinami v mre-
dini mesta iščem. Cenjene ponudbe na upr. ♦Jutra* pod »Ci6to stanovanje*.
18141
Sobica
z vhodom iz stopnišča in elektriko, v sredini mesta, se odda za 300 Din, s hrano za 850 Din. Naslov * upravi »Jutra*.	179S8
Kot sostanovalec
se sprejme Še en gospod v sobo z 2 posteljama. — Naslov pove unrava »Jutra* 17983
Priprosto sobo
separirano, išče gospodična, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Soba 8874*.
17990
Stanovanje
s kuhinjo in 2—S sob, ▼ mestu ali bližini mesta, te išče. Pismene ponudbe n* upr. »Jutra* pod »St. 10*.
17976
Čedno sobico
na Sv. Petra cesti, Komen« skega ali Kolodvorski ul., ali Resljevi cesti, iščem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »15. avgu*t».
17973
Velika soba
opremljena, v sredini mesta, se takoj odda, tudi z 2 posteljama. Naslov pove uprava »Jutra*.	17995
—
^.flT^ 'ITI
Vila
pripravna za tovarno, dvoje stanovanj po 3 sobe. vrt za zelenjave in sadje ograjen. s S orali sveta za parcel i rat i. elektrika, vodovod. tik železnice, v bližini Ljubljane, se radi družinskih razmer proda. — Penudbe na upravo »Jutra* 18025
Stavbna parcela
1600 m*, naprodaj v Trnovem poleg športnega kluba. -- Mo "c. Velika čolnarska u!ic* P	17957
Stanovanje
v Mariboru, obstoječe iz 1 sobe. kabineta, kuhinje in pritiklin ter dela vrta. se odstoni takoj po dogovoru in odkupu cele opreme. — Najemnina nizka po noveli. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod ♦M. F.»
17768
Opremljeno sobo
oddam enemu, event. dvema gospodoma s 1. avgustom Naslov pove uprava ♦Jutra*.	17750
Opremljena soba
s posebnim vhodom, v Sp. šiški, ee odda gospodu. — Naslov pove uprava ♦Jutra* 17993
Opremljena soba
v I. nadstropju, na periferiji, 3 minute od električne cestne feleznice, 60 odda tistemu, ki plača najemnino za 1 leto naprej. Zajtrk dobi brezplačno. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod šifro ♦N 50*.	18056
Za 2 ali 3 dijakinje
iz dobre hiBe je zračna soba sredi me?ta na razpolago. Vsa oskrba, električna luč, kopalnica, na zahtevo nemška konverzacija. Dopise pod značko ♦Uradnik 900* na upravo »Jutra*.
18072
Opremljena soba
s hrano, se odda gospodu na Vidovdanski cesti št. 16 13044
Dve dijakinji
se sprejmeta v sredini mesta na dobro hrano pod strogim nadzorstvom. — Naslov pove uprava »Jutra* 180S7
Stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin. zamenjam s enakim ali večjim s stranko, ki reflektira za hišnika. Naslov pove uprava ♦Jutra* 18043
Stanovanje
2 sobi. kuhinja, veranda in ! shramba, z vodovodom, ta-; koj na razpolago v novi , vili. Naslov pove uprava ♦Jutra*.	18054
Sobo
prazno ali opremljeno, a souporabo kuhinje, oddam proti predplačilu ali posojilu 2500 Din. Naslov pov$ uprava ♦Jutra*. 18109
Prazna soba
s posebnim vhodom, se ie5f za takoj. Ponudbe na upr. ♦Jutra* pod značko »Samec 8942*.	18112
Trgovski lokali
moderno urejeni, v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glavnega kolodvora, se oddajo v najem. — Naslov pove uprava ♦Jutra*. 17828
Gostilna ali kavama
na prometnem kraju v Mariboru ali Ljubljani, se vzame v naiem. — Naslov pri podružnici ♦Jutra* v Mariboru pod ♦Emilija*
17143
Prostor za delavnico
V Ljubljani., išče Lovrenc Ok'ršlar, klobučar, Med-vode.	17733
Trgovski lokali
izredno prikladni, na vo-ralu Dunajske ceste in Sodne ulice št 1 se * novembrskim terminom oddajo v najem najvišjemu ponudniku. — Prostori se prevzamejo. lahko skupno a'i posamezno. Ponudb* je poslati na Kmetijsko družbo v Ljubljani, Turjaški trg 8.	17755
Več stanovanj
odda oziroma zamenja ♦Posredovalec* Sv. Petra ce6ta 23-1.	IV576
Sobo s kuhinjo
išče mlad zakontki par, ki plača mesečno 500—600 D. Ponudbe na upravo ♦Jutra* pod ♦Snažno in zračno*.
17890
Stanovanje
za letoviščarje — 2 opremljeni sobi in kuhinja, v novi stavbi, odda Tomaž Hafner, Vaše 36, p. Medvode.	17888
Stanovanje na Bledu
vila »Lira*, nezaščiteno. S sobe. kuhinja, elektr razsvetljava ter velik vrt. se Jez poletje ali pa stalno ugodr.o odda. Vprašati je istotam ali pa pri Društvu hišnih posestnikov v Ljubljani.	17844
Zračna soba
za 3 gospode, s hrano — s posebnim vhodom, se takoj odda. — Naslov pove uprava ♦Jutra*.	17801
Dva dijaka
viSjih razredov »rednje šole, sprejme boljša družina na «tanoranje in hrano, v sredini mesta. Elektr. luft. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dijaka 450*. 17948
Sobo
s posebnim vhodom t dvema poneljema oddam. Ne-oženjeni. Novi Vodmat 62.
16177
Stanovanje
V cenim Ljubljane oddam, suha in sračna stanovanja: 1 sobo in 1 kuhinjo in 2 eleg. sobi z souporabo kuhinj-. H. Privjet, Rodna ulica 5.	18182
Sobo
Eno ali dve s kuhinjo is pritiklinami, eriroma sobo s souporabo kuhinje, iščem za 1. oktober ali preje. Ponudbe na upr. »Jutrs. POd »Mirna stranka*. 18192
Sobo s kuhinjo
išče zakonski par brej otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Jutra* rod »Mirna stranka 8922.. Plača dobro.	18079
Zakonski par
bres otrok, išče opremljeno sobo s kuhinjo, ozir. dovoljenjem do vporabe. Ponudi* na upravo »Jutra* pod iifio »Plačam dobro 8939».	18109
Mirna stranka
(5 oseb) išče sul.j stanovanje 1—2 sob. Plača t leti naprej. Ponudbe na uj«avo »Jutra» pod »Kadar mogoče«.	18099
Lepa zračna soba
z električno razsvetljavo, se odda za mesec avgust. Naslov pove uprava »Jutra* 18146
Opremljena soba
lepa. s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, v sredini mesta, se takoj odda solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »Jutra* 18142
Opremljena soba
v Sp. Šiški, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, s* odda solidnemu gospodu. Naslov pove npr. »Jutra*.	18138
Stanovanje
v novi ali stari hiši ! I č « režiser Narodn. gledališča. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nujno 885".». 18121
Zamenjam
stanovanje v vili v mestu, obstoječe ii l sob In kuhinje, s podobnim v mostu, event. v vili. Ponudbe pod »Ne periferija 8953* u anr. »Jutra*.	18123
Državni uradnik
ISČe sobo. Poleg	najemnin,
poučuje lolsk«	predmet.,
oziroma vijolino.	Ponudb,
na upr. »Jutra*	pod šifro
»U. B *.	181«
(Dalje na 15. stranij
Dve prazni sobi
i55e mirna tričlanska dru-lina v mesta ali na perife-iii. — Ponadbe na uprav® Jutra* pod »Prazne sobe*.
18126
Prazno sobo
rriprosto, ižče gospod. — ponudbe na upravo «Jutra» pod »Miren 6951». 18153
Soba
ie odda solidnemu gospodu «« Beslievi cesti 12/1, levo.
18152
Stanovanje
(epo. na Mestnem trgu, 4 sobe in pritikline. parket, električna luč — zamenjam i manjšim, lahko tudi v stranski ulici. Pogoj povrnitev preselitve in majhna odškodnina. Ponudbe takoj rod <Povrnltev» na upravo «Jutra>.	18147
Dve sobi
da Mestnem trgu, z uporabo kuhinje, okna na ulico, elektrika, parket, takoj oddam. Najemnino je treba plačati nekaj mesecev naprej. Ponudbe pod šifro .Mestni trg» na upravništvo •Jutra«.	18148
Stanovanje
v Mariboru, dve novi sobi, kuhinja in pritikline, na lepi solnčni legi, se takoj odda brez stanovanjskega urada proti posojilu 15.000 Din. Ponadbe na podrulni-cc «Jutra> v Mariboru pod šifro »Stanovanje«. 18154
Mesečna soba
se odda boljšemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra« 18137
Stanovanje,
jeopremljeno — mansardno, na Tržaški cesti, obstoječe U 2 sob, oddam gospodu ia daljšo dobo let s 1. novembrom proti polletni najemnini naprej. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« pod šifro »Mansardno stanovanje«.	18140
Gospodično
i belimi korali, v Zagorju, opazovano od gospoda v rjavi suknji, dne 26. t. m. oh 2tV 16. uri na postaji pri vlaku proti Ljubljani, prosim za navedbo sestanka na upravo »Jutra« pod Sifro cTržafan«.	17775
Katera gospodična
simpatična in inteligentna ali mlada vdova bi bila voljna financijelno podpreti visokošolski študij 24 letnega maturanta v zameno za njegovo srce? — Dis-krecija častno zajamčena! — Resne, neanonimne dopise pod »Brez ljubice« na upr. »Jutra«.	18169
Gospod
» dobri socjalni pozicij!, išče znanja z izobraženo samostojno damo z lastnim stanovanjem v svrho skupnega gospodinjstva. — Ponudbe pod »Sporazum« na npr. »Jutra«.	I81®7
Želim poljubčke!
Katera mi jib da?? Dopisi na upr. »Jutra« pod sHrepenenje«, Vransko.
18168
Sonja W. (Alpe)
"emogoče, ker odpotujem, vtemte pismo na stari aslov. Lado G. 17984
Katera
:mostojna gospodična ali lova bi oskrbovala samo--ojnegft »talno usluibenega ' ladeniča z vso oskrbo. — :esne ponudbe na upravo .Jutra« pod »Ljubljana 29.
18050
Starejši posestnik
rgovec v Ljubljani, vdo-ec z otroci, želi znanja dobrim, čednim ln pridni dekletom. Dopise poti Trajno 8532> na npravo Jutra«.	18088
Gospa
• 'Stena, srednjih let, vdo-» brez otrok, s star.ova-•m. Želi znanja t gospo-m v državni službi in breg3 značaja, v starosti 46 let naprej. — Dopise upr. »Jutra« pod šifro t. 1262».	17878
Mlada dama
■šele narave; želi dopiso-ti s starejšim premožnim ■spodom. Dopise prosim d »Tiho prijateljstvo« na ravo «Jutra». 17885
Lojze!
"t si julija gori. Zgrešila a se. Pošlji naslov na ravo »Jutra« pod značko v. K. 29».	17918
Korošec
iz Podroščice, 35 let star, s 41etno hčerko, ločen brez lastne krivde, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo, ki ima 4—5000 Din gotovine. Dopise pod Sifro ♦Sreča v PodroSčici« __ na upravo »Jutra».	17540
Mlad trgovec
industrijalec, s svojim lastnim industrijskim obratom, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vaovo, staro od 25—iO let. ki Je lepega značaja in ima vsaj 200.000 Din premoženja. — Dopise je poslati s srfko, katera se na zahtevo vrne, na podružnico «Jutra» v Maribora pod »Tovarna*. — Tajnost zajamčena. 17154
Trgovec
na deželi, z lepim premoženjem, star 33 let, želi znanja v svrho ženitve z inteligentno gospodično — staro 25—30 let — katera bi imela veselje do trgovine in ima primerno doto Dopise s sliko se naproša na podružnico «Jutra» v Mariboru pod značko »Lepa bodočnost, 1,000.000 K». Tajnost strogo zajamčena in se slika vrne. 17772
Mlad trgovec
čedne postave, značajen in blagega srca, želi poročiti dobrosrčno, premožno gospodično srednjih let. katera ima nekaj gotovine ali posestvo. Ponudbe s polnim naslovom pod »Resna prilika 5836» na upr. »Jutra«. Tajnost zajamčena. 18058
Trgovec
in posestnik v Ljubljani, se želi poročiti z gospodično iz dežele. Prednost imajo one. ki imajo veselje do kmetijstva in so miroljubne. Želi se najmanj 50.000 Din gotovino. Vse drugo po dogovora. Ponudbe na upravo »Jutra« s sliko pod »Sreča in mir».	18051
Uradnik
višje naobražen in prikup-ljive zunanjosti. 30 let star želi znanja s premožnejšo simpatično ln samostojno gospodično v svrho ženitve Dopise pod »Ustanovitev eksistence« na upr. »Jutra 18129
Patent zastonj
v inozemski državi dobi. kdor posodi do 100.000 Din v tovarniško podjetje -obenem aobi
prvovrstno službo
v podjetju. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mno-iinski predmet«. 17
Posojila
par tisoč dinarjev, iščem proti visokim obresthn. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Varnost eiguma«.
18130
Posojilo
v znesku 15.000 Din proti 30% obresti ln popolni varnosti. se išče. Ponadbe pod »Posojilo 8968» na upravo »Jutra».	18145
Posojila
proti vknjižbi in popolni varnosti, preskrbuje »Posest«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24.	17668
Družabnik
s kapitalom od ISO.OOO do 80.000 Din se ISČe za dO' bičkanosni izum, ki je ^ Inozemstvu že Jako v prometu. Nekaj novega in koristnega. Ponadbe na upr. »Jutra« pod »Mehanik«.	18170
Kapitalisti
Iščem družabnika za mešano trgovino in event. gostilno. Potrebno parno nekaj kapitala in lokal. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod mačko <Kapital 8887».
17989
Družabnfco
iŠČe mlajša »oepa za novo
trgovino na prometni ulici v Ljubljani. Potreben kapital od 10.000 Din dalje. — Pojroji: treba je, da je obrtnica. mlajša, samska, agilna in spretna v trgovini. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod <Trgovina z meš. blagom*.	17974
Družabnika
b kapitalom 300.000 Din in s sodelovanjem, dobrega trgovca, iš«x« strokovnjak za ustanovitev brekonku-renčnega podjetja z živili v Jugoslaviji. 25 tiranega čistega dobička. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Vojvodina 8817».
17853
Vdovec
' irnega značaja. 46 let
ar. zidarski delovodja s .kojnino, želi znanja i uspodično ali vdovo, sta-. 30—46 let. En otrok ni iljučen. Prednost imajo ne iz dežele. — Pismene mudbe če mogoče s sliko a upr. «,Iutra» pod šifro • Delovodja*.	lre86
Dve učiteljici
k mariborske oblasti želita ramenjati z mesti v ljubljanski oblasti. — Naslov nove uprava »Jutra* pod Sifro »Dve učiteljici«.
17617
M. L m.
Jal nisem razumela. Čakala doma v K. — p. t. M. ^
Katera dama
bolj** situirana in neodvisna, ločena gospa ali mlada vdova, bi hotela biti dobra prijateljica mlademu, inteligentnemu in simpatičnemu višjemu uradniku, nezadovoljnemu v zakonu — naj piše pod «Uteha 8958» na TOravo «Jutra». 18181
MMMBBMBBBBB
zaloga pohištva
fll
Maribor
Šolska ulica št. 5.
Priporoča svojo izbrano zalogo vsakovrstnega pohištva in tapetniških
lastnih izdelkov. Zaročenci imajo posebne
Kdor posodi
150.000 Din na več let ■ malimi obrestmi, dobi brezplačno vsako poletje stanovanje s 3 sobami in hrano. Proti posojilu zgorajnega zneska se sprejmejo tudi starci v dosmrtno preskrbo — v lepem trgu Slovenije. Ponudbe na npravo »Jutra« pod Sifro »Dgodnost 150«.
17824
Kdo posedi
2000 Din za 6—12 meeecev proti varnosti na visoke obresti. Ponudbe pod šifro »W. B. 150» na upr. Jutra.
18085
Velik gramofon
avtomat z 2 lijakoma in 50 ploSčami, lep čist glas, se ugodno proda ali zamenja za harmoniko. — Naslov pove uprava »Jutra« 17856
Koncertna vijolina
so proda za 2000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 18086
Pianino
se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra* 18127
Dražbenl oklic
Dne 3. avgusta ob 9. uri dop. se vrši Javna dražba 1 stare svinje s 4 mladiči v Župeljevcu št. 7 pri Brežicah, na kar ee opozarja s tem interesente. 17946
3 Dobermani
stari po 7 tednov, zelo lepi eksemplarjl. se poceni prodajo. A. Nanut, učitelj v Mengšu.	1792?
Lovski pes
(brak) 13 mesecev star. le vpeljan in dober čuvaj, se po nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 18059
Pes
volčje pasm*1. 1 leto star. lep In dresiran, se proda na Bleiffeisovi cesti — žnn-darmerija.	18128
Uhan
sestavljen iz 2 večjih bri-Ijantov, se je izgubil v mestu. Prosi se, da ga najditelj odda proti dobri nagradi na policiji. 17829
Revna oseba
je 18. t. m. v stolni cerkvi
fiustila dežnik z malo svit-o kljuko. Kdor ga je našel, se prosi, da ga odda v trafiko Tivoli. 18171
Žaganje zastonj
prepusti franko vagon Novo mesto vsakemu d. d. »Deska* v Novem mestu, dokler traja zaloga (ca. 50 vagonov). Hitite z naroč-bamil	17841
Gospodinje
Ni vsak kozarec za vku-havanje znamne «Weck» Varujte se pona-
redb. Glavna zaloga
«Fructus»
Ljubljana, Krekov trg 10.
17391
Kranjske klobase
najboljše, se dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje.	325
Paviljon
lep, velik, na velesejmu. se po zelo zmerni ceni proda. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »St. 120-8975».
18165
Proračune
mesečne, načrte, stavbna dela itd. nadzorujem na podlagi prakse. Realitetna pisarna H. PrivSek, Sodna ulica 5.	18184
Kolo
iščem na posodo za nekaj mesecev. Ponudbe na upr. «Jutra* pod šifro «Dobra odškodnina*.	1799-1
[asi iur. LiuDomir i fllanojtoTft
poročena 19. julija v Majdevem Ljubljana	Beograd
Paviljone
ua velesejmu sprejme v
dekoracijo Rud. Sever. Gosposvetska 6 (v biši mesarja Slamiča).	1S021
Dober zaslužek
morete doseči z uspešno prodajo novega patententi-ranegn predmeta. Vzorec s povzetjem 90 Din. Pišite na naslov: «Emze», Zagreb 6, poštni predal 13. 18074
Paviljon
na velesejmu, se ceno proda. Poizve se pri oskrbniku ali pa v uradu velesei-ma.	180il
Pet dni
od 1. do 5. avgusta t. 1 so zastonj slika v raklamne svrhe v foto-ateljeju »Vesna*, J. Pogačnik, Ljubljana, Gledališka ulica 8 Ul (stavba pok. zavoda — nasproti Trbov. premogokopne družbe).	18134
Dražb«.
3. AVGUSTA 3. POP.
TOVORNI aVTO 35 PS, 4tonski, dober motor, pnevmatika. Ogleda se v vinski kleti V o 11 e r, Lajteršberk, blizn glavnega kolodvor« t Mariboru.
4121-»
Ung. SKavčič ŽJanko
univerzitetni asistent
{Srnica ŽKavčič roj. Orehek poročena
V čjubljanl — Spodnja Šiška
1. avgusta 1925
<*rd!r>!ra od sedaj vs-k dan od 8 — 10 !n od 3 — 5, Poganska cesta 16 (Jfozefincia). V soboto popoldne in v nedeljo nI ordl-
nac?fe.	4123-a
V zobozdravniikl ordinaciji
Dr. L Praora
se ne ordlnlra
6d 3. do 16. avgusta.
SHPBEBBS
Velika jabolka za testenine
jabolka sa mošt,
slive, hružke, dinje (Zncberme-lonen). grosdie, paradiinlke itd.
pošilja 3999-a
Sievan Kiss,
Izvoznik sadja Snbotioa.
V ino
sivo. lepo temensko blago in
inkamat deteljo
nudi najceneje Sever 4 Ko , Ljubljana	16175
Mož
, Ločitev zatona
je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka!
Žena: Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, čepa
ni sredstva zoper nje! Moit Prei ga res ni bilo. Tod* koneesionirani zavod „Pana" v Ljubljani na Poljanski c. 12 je iznašel sredstvo, ki pomori brez vsake nadležnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši ln podgane. Po*di ali ra piši t*kol tja'
o¥ikega uradnika
iz stroke kovinskih izdelkov z daljšo prakso, spretnega akvi-
?iterja z dobrimi zvezami s tuzemsko Industrijo in trgovino, koncepta zmožnega v slovenščini, hrvaščini in nemščini za potovanje in pisarno išče tovarna v Sloveniji.	4093a
Javijo naj se samo zelo cmoini izkušeni gospodje.
Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov in referenc nasloviti je na:
Oglasni in reklamni zavod V>nko Kovačlč, Maribor, Slomškov trg 16.
Flizke cene, dobro blago in brezhibna ročna Izdelava
oblek
-■ za gospode, dečke in otroke so naša najboljša reklama. -
Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie
Ljubi! sna
Obiščite!	Obiščite!
se slika (od 1. do 6. avgasta 1925) v reklamne svrhe v foto-ateljeju Vesna" J. Pogačnik, Ljubljana, Gledališka ulica 8/11. (stavba Pok. zavoda nasproti Trboveljske premogokopne družbe).
Štev. 775.
4139-a
©tertu® razprave.
Dne 20. avgusta 1925 ob 10. uri dopoldne se vrši pri okrožni gradbeni sekciji v Ljubljani, Turjaški trg številka 3 efertna razprava radi oddaje popravil državnega mostu čez Savo v Litiji. Stroški so pro-računjeni za Din 90 000"—.
Ponudbe, pravilno kolkovane ter opremljene z dovolitvijo od strani ministrstva gradjevina, da smo podjetnik prevzemati javne zgradbe, katerim pa mora biti priložena 5 procentna kavcija v smislu čl. 2 splošnih pogojev za oddajo gradbenih del, je vložiti do gori navedene ure ali pri okrožni gradbeni sekciji ali pa pri vložišču gradbene direkcije v Ljubljani. V ponudbah naj bo izrečno navedeno, da so ponudniku znani pogoji in da se jim podvrže.
Na zakasnele ponudbe, ali pa take, katerim ne bo priložena kavcija, se ne bo oziralo.
Stroškovnik ter splošni pogoj'" so razgrnjeni pri okrožni gradbeni sekciji v uradnih urah vsakomur na vpogled.
Okrožna gradbena sekcija v Cjubljani
dne 30. julija 1925.
Šef okrožne gradbene sekcije:
ing. HiibeH,
r.
t
4113-a
Zobozdravnik
iT. ir.
Iklotlceva cesta, .Vzajemna posojilnica'
ne ordtaira do 16. avgusta 1.1.
u.
Dr. Tone Jamar
ne ordinira
do nadaljnega obvestila.
aEHF3HESE0EHHEHQ
Banka sprejme takoj
Francoščine ali italijanščine vešči imajo prednost.
Ponuibe na upravo „Jutra" pod št. 999.
Potrtega srca javljamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mamica oziroma stara mamica, sestra, teta, gospa
Apolonija Velkavrh
pocestnica
v soboto, dne 1. avgusta 1925 po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam mamice bo v pondeljek, dne 3. avgusta 1925 ob 3. popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1925.
Fani Rupnik, Minil Galjot, Anica Svetek, hčere ter ostali sorodniki.
GaaDocaD^DacDntx]Doco3naoaox!r'
BeliilsKe lezsro
Hotel Sv. Ouh.
Sobe i razjedam na 'ezsro fj 15-20 Din, Penslon 60-65 Din ^
Feliks Seljak. H
6
nor	kiuui ii"" n 3 nru iixmi->'jr
SOLiHGEN-a 'UJli JEKLENI IZDELKI
im\i u 1121» Stili
i.
bi vam lahko razjasnili, kako slabo storite, ako pri izbiranju mila niste oprezni ln kako škodljiva so dostikrat slaba mSla! Ce želite strokovnjaSko izkušeno .MILO LEPOTE FN ZDRAVJA, tedaj poizkusite eno od petih vrst FELLERJEVEGA ELSA-.MILA V OBLIKI STEKLENIC. Etea-Iifijmo mlečno milo, Elsa-slicerinsko, Elsa-boraksovo, Elsa-katranovo in Elsa-mflo za britje. Vsaka vrsta teh mil z zakonom zaščiteno znamko prijetno diši, je zelo štedljiva, se izvrstno peni. osvežuje in ohranjuje kožo zdravo ter lepo. Ta mi. la so najboljše in najfinejše, kar se v mila sploh more dati.
ZA POIZKUŠNJO 5 kosov Elsa-mila v oblik: steklenic z zavojnino in poštnino 52 Din, toda le tedaj, če se denar pošlje v naprej, ker je poštnina po povzetju za 10 Din višja.
Naročila nasloviti na: EUGEN FELLER, lekarnar
v Stublc' Donil, Eisatrs; 360. Hrvatska.
Trgovci, pazite pri nakupu jedilnega orodja, nožev, britev, brivskih aparatov, kiin Itd. na gornji dve znamki. Glavno z-stonstvo za Jugoslavijo: ,,JEKLO" d. z o. z. LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št i.
trgovska i
z 2 lokaloma z približno 80 m! | površine na najboljšem prostoru | Ljubljane
se takoj proda. |
I Naslov pove uprava »Jutra*. a—— mmmmmmmmmmmmmmi ■
s primerno šolsko naobrazbo (štiri meščanske aH dovršeno nižjo stednio šolo) rabi za takojšnji vstop špecijalna veletrgovina manufakturne stroke v Ljubljeni.
Ponudt^e rod „„peciia n«--* na upravo .Jutra"
g—— M imiu/fiimtvv ——g
Gramofonske plošče
z modernimi plesi oddajam, dokler traja zaloga po znatno znižanih cenah. Pre-skrbite se sedaj s ploščami za sezijo!
A. Rasberger, Ljubljane,
Tavčarjeva ulica 5. 400S-a Zaloga gramofonov, plošč itd.
starin!
Krasna starovenecijanska salonska oprema (7 kom.) se radi izseljenja takoj proda.
Naslov pove uprava .Jutra'.
le se ia \M\ somostoien in» ml
Sovodia
ali pa kupec (prodajni pogoji zelo povoljni) za vpeljr.no tvornlco keksov in finega peciva v prometnem industrijskem kraiu na Gorenjskem.
Poslovodje kavcije zmožni imajo prednost Samo resne ponudbe na upravništvo .Jutra" pod ,,Tovarna keksov".
Ženini m neveste!
Ne pozabite pri nabavi pohištva na
tovarno Franjo UeHounr,
CELJE
katera Vam dobavi vso opremo od navadne do najfinejše umetne izdelave, po najmodernejših vzorcih iz domačega in po želji inozemskega lesa. Izvršujejo se tudi trgovske in pisarniške opreme, kakor tudi portali in vsa stavbena dela. Cene brezkonkurenčne! Izvršitev naročil točna, za solidno delo se jamči.
neBsngniie^ttBnRaeBBi
za kratku i pletenu robu tnažim. Samo vrstne sile u toj struci, sa dobrim referencama i dobro uvedeni u Sloveniji neka šalju ponude na tvrtku Oranfuiin Uilmann, Zagreb, Ilica 36.
I■ CD B CD B CD ■ O ■ CD B CD D CD □ CD ■ CD U C3 G CD B O 3 CD a CD 3 O S CD 3 O a CD <39
m m m m
Ustanov. I. 1842.	SpecijaSno	Električni obrat,
imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka
IWi3slJnULIHo.in.ajij
Igriška ulica 6 (poleg dramskega gledališča).
m m & i¥
B03n»aBOioioioio»o*o»osoBCDiJa«osoio»osc«i
ir
iZVRitnF TUHARiKA OEl A V VM*I>1 VOŽfs IV/I* SICER URADSt TltkOVI«F- CEKIKE KUVERTE RAČU\E HRANIIME IS Z\DRUŽ> SE KMIIICE POROČVA \AlHAMLWABI' lACIRKULARJEV*ror\ILt (TIKE1E MR: FVAiKAMAZNAMlA ZAVirKf iCAfOPItJE |\V4AVTIiHARiHO i T ROKO %PADAJOCA OELK OKUtSO l\ Ci NO * * NARCKllA fPREJE MA TUDI >\AROD\A KNJIGARNA? PRE iER \0 V»V Ul I CA JTfVILKA 7
telefon . j t e v •j o «
nmnmnonncnDoncznDnnnDonacanm
Pozorl Samo 300 Din franka na dom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija snežno-
bela in desetletja trpežna. Dobav!;. se proti predplačilu aH povzetju.
—TfflfeaS^ližsrSi ©e^tesa	cenik priložite
jPn^H Din 1-— v znamkah.
K 11 MM || Inserat priložiti.
11 ji UilUltfSi II Ak0 bl ne uKaiaI°' se
*------------- radevo.jc nazaj.
/jff calXli» £4lHta t*11li> /J/	Html »m
Zahvala.
Ob svoji sedemdesetletnici sem prejel od svotih prijateljev in znancev toliko pismenih čestitk. da ne morem zahvaliti se vsakemu posebej.
Izrekam tem potoni vsem. ki so se me spominjati, mojo prisrčno zahvalo.
V UUBLJ AS I. I. VIII. 1925 Ignacij Verba/8.
4133-a
•~CT-ni! it JI." n..ijrrrrnTTT^-nnrr
Našim cenjenim odjemalcem vljudno javljamo, da smo se s 1. avgustom 1.1. preselili >z dosedanjih poslovuih prostorov Gledališka ulica štev. 8 (Pokojninski zavod)
allil	ca 124 lit	eilXli»	.»«1«
Kovinska industrija inz\j.&H.BE/HL,rUri!>or, SH.S
(MerdlUndustne)	Alehsandrova cesf« šitv.6. 2t
Hajasodatii nakup ie naravnost efi scsar«e!
(pcSeg Ransingerla)
kjer se nahajajo tudi naša skladišča spojena z industr. tirom.
Ob tej priliki priporočamo naš Ia Portiand cement znamke „5AL0NA" (Tour) kakor tudi prvovrsten azbestni škriljevec znamke »SALONIT" za pokrivanje stavb.
»SPUT" d. d* za cement Pmtiand
podružnica LJUBLJANA, telefon 930
i IVAN ZAKOTNIK iffifi
! MESTNI TESARSKI MOJSTER Teie{01'št 379
i	Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavtie,
?	ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve ia
♦	zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, pavi*
*	ijoni, verande, lesene cg-aje i. t d. x Ciadfia iesemli mostov, jezov ia mlinov.
| Psrna Saga.	<2.«	Tovarna furnir!!.
razno blago kakor: črni lastin, zc-gel vseh barv, beli rips, barvasti škramin, podloge, trak: kakor tvicl vs' izdelki se dobavijo najceneje pri tvrdki
FRANC 6. z o. z., K?.A3J.
:nr o
ojDDampjpniTTrn
a steklenice za vkuhavanje sadja in rovrt-	r (
S nine so na bottša :n najcenejše.	£
s Giavns zstssa ia vso drirvo:	ts "
a SLevro Peiovaf, ksvei	* ;
2 Isiotim se dobe Zupančeve knjige
ter^tranje sas2;s ia po*riaia sa	ca ,]
S domača nporsbo" v slovenski in	g
0	hrvatski izdaji.	a	— 1
==. G»spotž.r;e, neročite!-=
-.■»i n; 3
od najfinejše do najprepro- _!]š*>jJ|f|lPKSteSS^SB__
stejše opreme po izredno
znižanih cenah se dobi p:i 't*..ffižagn . : jffifi •- ''ii' ^
AN Q REJ KFŠES&R, tovarna pohištva
ŠT. VSD nad UliSLJASO, ("nasproti kolodvora Vižmarje). m
za trgovski dopisni papir in kuverte v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času
nJUGOGRAFIKA" KL1SARNA
r jft liL-l ! v/. SI'. T>F.TTtA JiAHTPfiT 2
ešlšUUU y§
fža Vranskem se bode 6. avgusta t 1 ob 8. dopoldne vršila sodna dražba v konkurzno maso trgovca DAVORINA STRMŠKA spadajočega trgovskega in sicer speceri|skega in rnanu« fakturnega	usnja,
čevljarskih potrebščin, fižoia, cementa itd. 49S,
znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom nLengenieider cement"
,,Jutra", Prešernova ulica 4.
cJVaročila sprejema tudi oglasni oddelek uprav.
AHM.IZA
tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. Konknreožne cene.
Na obroke in posodo
prre (retovne fubrikste: rmSTAT, r£r,ST£B, EiSEJBOE-FEH. Original SIZhUL lld. dobile let pn Duzlku-sirokovcjaku (biv.ero učitelju Glasbene Matice)
Cenjeno občinstvo v mestu in na deželi vljudno obveščam, da sem iz poznane tovarne „Vesna" v Kamniku
Ljubljane, Mestni trn 3, po magistrata.
Irtolam uajbogatejia libera vsakovrstnih godal, mojstrskih violin la najtmejtib fclrun.
Najpopolnejša tvrdka Jugoslavije I	6
Naročila sprejema in daje informacije
,Portiand cementa Mojstrana" LJUBLJANA, Jadranska Podonavska banka
SreB*iiS3 moško, žensko in otročje ^ ji-ICo^ssSsrsi plašči, tricot-obleke, čevlje j fe prti in prtiči, beli in barvani S gs Postelfiraina S odeje, rjuhe, blazine
PeHe
in puh ter popoine	• -
OgSS^Sr?!© za neveste in dojenčke	g||
C J. HAM&NN, til^M!: 1
za dame, gospode in otroke, posteljno perilo, opreme nevest in doienčkav
(nasproti kavarne Europa)
Kot bivši dolgoletni, preizkušeni poslovodja tvriSke Banana in upeljan veščak v perilni stroki se priporočam cenjenim damam in gospodom s svojim trpežnim in solidnim blagom po nizkih cenah ter zagotavljam, da bodem s svo;o znano vljudno in solidno postrežbo naročnike vsestransko zadovoljil.
Proseč cenj. naklonjenosti beležim z na odličnejšim spoštovanem
Jas. Lenard.
za sprejem gojencev v artil. podcficirsko !o!o v Cupriji.
Šola bo sprejela 1. oktobra tega leta 4G0 mladenlčev za gojence.
POGOJI:
1.	Da so državljani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, fcar dokažejo z domovnico ali občinskim potrdilom.
2.	Da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokažejo s krstnim listom ali potrdilom, podpisanim od dveh meščanov in potrjenim od občinskega urada.
3.	Da znajo dovoljno pisati in čitatl, kar se bo dognalo na sprejemnem izpitu.
4.	Da so dobrega obnašanja in nekaznovani, kar dokažejo z nravstvenim spričevalom, potrjenim od občinskega urada.
5.	Da imajo za vstop v šolo roditeljsko ali varuhovo dovoljenje, podpisano od občinskega urada.
6.	Da so neoženjeni, kar dokažejo s potrdilom od cerkvenega ali občinskega urada.
Za kandidata iz kadra potrebno ie razen tega še. da je dovršil rekrutske vežbe, da je priporočen od komande, da je nekaznovan In ne starejši od 23 let.
Kandidati oddajo pismene prošnje osebno ali potom pošte Komandantu Artilerijske Podoiicirske Šole v Čupri-ji, v kateri morajo navesti, da se podvržejo vsem obvezam, predpisanim v »Uredbi o podoficirskim školama u stalnom kadru«, katere se lahko vidijo pri vsaki vojni komandi ali oblastvu In priložijo dokumente od 1. do 6. Prošnje se kolekujejo s kolekom od 5.— Din. a priloge po 2.— Din.
Prošnje se morajo poslati do 15. septembra tega leta.
Vsi prijavljeni kandidati morajo biti dne 26. septembra t 1. ob S. uri v šoli radi zdravniškega pregleda in sprejema v šoli.
Komandanti vojnih okrožij Izdajo za svoj okraj brezplačne rožne listke vsakemu kandidatu, kateri predloži potrdilo od Komandanta Artlleriske Podoficirske Šole, da je uvrščen v vrsto kandidatov.
Brezplačno vožnjo nazaj za nesprejete kandidate Izdaja Komandant Artileriske Podoiicirske Šole.
ŠOLA TRAJA DVE LETI.
Po dovršeni šoli se gojenci razporede kot podnaredniki po Artileriskih nnlkih, kjer služijo za daljnje povišanje.
Oni gojenci, ki dovrše šolo z uspehom, lahko postanejo častniki.
Gojenci z dovršenim 6 razredom gimnazije ali realke Imajo Pravico oglasiti se za sprejem v Vojno Akademijo.
Iz pisarne Štaba Artileriske Podoiicirske Šole v Čuprij! št. 3097 od 30. maja 1925.
Hudimc naš prvovrstni
ililillIlilllliliilliiiiiiilllililliiilnTl
svetovne znamke
TISKOVINE ZA TRG O VCE X DENARNE ZAVODE
URADE
iz naše tvcrnice v Solinu pa izjsmno nizki dnevni ceni
F" d. d. za cament Pacienti
{jodružnita L|ub;jana. =====
aaaB—saa
in vsa druga tiskarska dela izvršuje \	točno in lično
DELNIŠKA TISKARNA
D. D. V LJUBLJANI /
Miklošičeva cesta št. 16 /M.
Dne 14. avgus4a *. I. ob 10. uri dopoldne se vrši pr okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 15, javna dražba
namenjene za Društveni doni, in pripadajoče vrtne parcele v obsegu 1333 m3. Stavba je prvovrstno delo leži ob glavni cesti ter je prikladna tudi za preureditev v tovarno, delavnice, stanovanjsko hišo itd. Cena ugodna.	4l32a
Potrebna pojasnila daje:
odeetrla pisarna fir. I Kreti v Ljiiiilanl Ia?iarjo?a oika te i.
AF1LIRANI ZAVOD: Banke Čehoslovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čeboslovaški ter delniško glavnico od Kč 70,000.000 — ter rezerv, fondom od Kč 30,000.000 — ter vlogami nad KC 800,000.000.
lobrovoijacka barska d. d, v Zagre
podruž
ica
Prevzema vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ter jih obrestuje kar najugodneje.
111L
Popolno vplačana del. glavnica D'a 5,0L»0.0C0-— Rezerve Din 750.000-— Erzojavi: „D0BR0BANKA" Ljubljana. Telefoni: 5 in 720.
Olnviia vse bančne pesie najkul3ntneie.