LETO rv., ŠTEV. 49.
SLOVENSKI
izdaj« Časopisno /aiu/Hi*ko podjetje >/i>l	»i>a* tisk« . üireKton
Badi Janbuba > Odgovorni urednik: Sergej «olnjak Tiska liskama vdlov. poro^fv |ca« . UrealniStvo: LjuDIJana. lomsireva ■lien V telefon ti-SS do 23-521 1 Upravni Ljubljana. lomi ir rv a Wl.. telefoa 23-522 do 23-52* I Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva nlicn *. telefon 2I-W», sa ljubljanske naročnike 20-4*3,
«a »nanje 21-832 / Poštni predal 2» / TekoTi rafnr Narodn» banke *0I-.T«-1*3 Meserne narornina VSO din
Cena te Sa
Po enem letu
Minilo je leto dni, odkar so predstavniki treh balkanskih držav — Turčije, Grčije in Jugoslavije — v Ankari podpisali trojni sporazum o prijateljstvu in vojaškem sodelovanju. Vzroki, ki so narekovali ta sporazum, so znani. Glede na mednarodni položaj in agresivno politiko držav kominforma je bilo le malo trezno mislečih ljudi. ki sporazuma niso iskreno odobravali — razen tistih seveda, ki jim ni po volji dejstvo, da se balkanske države združujejo, še bolj pa tistih, ki jim ni všeč, da Jugoslavija ni več osamljena. Poleg kominforma, seveda, bi med. te lahko prišteli tudi nekatere kroge v Italiji, ki še sedaj rovarijo proti balkanskemu sporazumu kolikor le morejo. Črnogleda napovedovanja Vzhoda in nekaterih zaslepljencev na Zahodu, da balkanski pakt ne bo mogel obstati, pa se niso izpolnila. Balkanski pakt postaja vse trdnejši vsem spletkam navkljub.
Ni samo naključje, da so naši najbližji vzhodni sosedi kmalu po podpisu sporazuma v Ankari začeli svojo »ofenzivo miru«. Seveda pa so vr<-jaznosti, ki jih na primer izkazujejo našim diplomatskim predstavnikom in predstavnikom držav balkanskega sporazuma v Bolgariji, le del splošne kominformovske mirovne ofenzive, ki se je začela lani po ukazu iz Moskve. Za prva in druga prizadevanja velja pripomniti, da so dobili naši narodi predobre izkušnje iz preteklih odnosov z Vzhodom, pa najsi bodo le-ti z njihove strani »prijateljski«, kakršni so bili včasih, sovražni, kakršni so bili vse doslej, ali »naklonjeni«, kakršni postajajo.
Vse to za balkanski sporazum ni bistveno. Čeprav je bil podpisan v dobi, ko je bil mir v tem delu sveta resno ogrožen, ni sedaj nobenega razloga za to, da bi te vezi popustile, temveč so nasprotno vsi razlogi za to, da se še v bodoče krepijo.
Odnosi med tremi državami, podpisnicami sporazuma, so vsak dan bolj prijateljski. Pa tudi gospodarske in kulturne vezi se nenehno razvijajo in krepijo. Tu naj samo omenimo živahno trgovino, ki se je v preteklem letu razvita med tremi državami, pa tudi obiske raznih delegacij, ustanavljanje raznih skupnih organizacij — stanovskih, športnih, študentskih itd. Zlasti turško in jugoslovansko gospodarstvo imata vse pogoje za medsebojno izpopolnjevanje. Turčija, Grčija in Jugoslavija so že večkrat našle priložnost za skupen nastop v raznih mednarodnih vprašanjih, še laže pa je seveda bilo najti skupno stališče, kadar je šlo za skupne interese, katerih ni ravno malo. Seveda pa ne bi bilo točno, če bi trdili, da ne obstojajo tudi razna nesoglasja, saj so vse tri države suverene in imajo zato tudi svoja lastna stališča do raznih vprašanj. Je pa sporazum sprožil iskrena prizadevanja, da se število teh nesoglasij čim bolj zmanjša in da se razširi skupne interese. Utemeljeno lahko trdimo, da so bila v tem pogledu prizadevanja zelo uspešna.
Formalnu plat sporazuma napreduje povoljno. Imenovani so stalni predstavniki v sekretariatu balkanskega sporazuma, ki je letos v Beogradu, v kratkem pa se bodo sestali tudi predstavniki treh generalnih štabov in trije zunanji ministri.
Velik korak naprej v utrjevanju prijateljstva in iskrenega sodelovanja pa bo vsekakor obisk maršala Tita. ki bo še letos odpotoval v Turčijo in Grčijo. Po pisanju gr-Skih in turških listov, pa tudi po našem prepričanju, bo ta prijateljski obisk predsednika republike naše zaveznike močno razveselil, obenem pa ni preveč tvegano trditi, da bo po razgovorih, ki jih bo imel maršpl Tito v Ankari In Atenah, prijateljski sporazum treh balkanskih držav postal Se bolj trdna vez med njimi.
Vzpodbuda za sklenitev balkanskega sporazuma se je po enem letu njegovega delovanja izkazala kot popolnoma opravičena in pravilna. Trdno sodelovanje na področjih politike, kulture, gospodarstva in vojaškega sodelovanja med
grčijo, Turčijo in Jugoslavijo > Se v bodoče najboljši po-msk za ohranitev miru v tem Ćelu sveta.
OB PRVI OBLETNICI BALKANSKEGA PAKTA
Ustvarjalna in miroljubna vloga trojnega sporazuma
Beograd, 27. febr. (Tanjug.) Ob obletnici ankarskega sporazuma med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo se je direktor Tanjuga obrnil na ministre za zunanje zadeve treh držav članic ankarskega sporazuma s prošnjo, da bi za jugoslovansko javnost povedali svoje mnenje o uspehih dosedanjega sodelovanja med tremi balkanskimi državami na vojaškem in kulturnem področju, možnosti za nadaljnje utrjevanje zvez ter svojo oceno o vlogi prijateljske zveze in sodelovanja med tremi sosednimi državami.
S političnega stališča je pričakovani uspeh pogodbe utrjevanje duha prijateljstva in sodelovanja. Najvažnejše sredstvo za dosego tega je razširitev medsebojnih stikov.
Po drugi strani so naši vojaški strokovnjaki proučevali probleme naše skupne obrambe, kar je bilo kronano z uspehom.
Sodelovanje na ekonomskem področju se razvija v dvostranski obliki v odlični smeri. Isto bi lahko rekli tudi za kulturno področje.
Glede vloge, ki jo ima ankarska pogodba v tem časn in naj bi jo imela v prihodnosti, je treba predvsem poudariti, da je le-ta vir moči in zaupanja in da utrjuje varnost do-
Koča Popovič Köpmiüju in Stephanopulosu
Beograd, 27. febr. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal turškemu ministru za zunanje zadeve g. Fuadu Köprülüju naslednjo brzojavko:
»Ob prvi obletnici podpisa sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo mi je v posebno zadovoljstvo, da Vam lahko pošljem prijatelske pozdrave in izrazim hvaležnost za Vaše dragoceno sodelovanje. Naš sporazum je v prvem letu izpoinil pričakovanja, kar me utrjuje v prepričanju, da bodo pomembni uspehi, ki so bili doseženi v tej dobi, spodbuda za nadaljnji plodni razvoj prijateljskega sodelovanja med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo.«
Ministru za zunanje zadeve Grčije g. Stephanosu Stephanopulosu pa je poslal državni sekretar Popovič tole brzojavko:
»V posebno zadovoljstvo mi je, da Vam ob prvi obletnici podpisa sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo lahko pošljem prijateljske pozdrave, izražajoč svoje veselje, ker je sporazum, pri čigar izdelavi smo delali skupno, opravičil vse upanje, ki smo ga polagali vanj.
Zahvaljujoč se za Vaše dragoceno sodelovanje sem prepričan, da bodo dali dosedanji uspehi novo spodbudo za še uspešnejši razvoj prijateljskih zvez med Grčijo. Turčijo in Jugoslavijo.«
Kočo Popovič
Državni sekretar za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič je izjavil:
»Ob prvi obletnici trojnega sporazuma, ki so ga vlade republike Turčije, kraljevine Grčije in FLRJ podpisale v Ankari na današnji dan lani, bi hotel predvsem poudariti, da se je ta sporazum pokazal kot močan vzvod za zboljšanje mednarodnih odnosov treh držav in vskladitev njihovih naporov za ohranitev miru in neodvisnosti. Temelječa na ustanovni listini OZN, na načelih popolne enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja, usmerjena k utrjevanju varnosti treh neodvisnih držav in miru na svetu sploh, izražajoč v polni meri njihova globoka stremljenja in skupne interese, imata trojni sporazum in trojno sodelovanje visoko mesto v vsem medsebojnem in splošnem delovanju treh držav.
Izkušnje in uspehi enoletnega trojnega sodelovanja na vseh področjih v polni meri opravičujejo pričakovanje, da bo trojni sporazum v prihodnosti še uspešneje odigral to ustvarjalno in miroljubno vlogo, kateri je namenjen in bo prispevek za nadaljnje vsestransko zbližanje med narodi republike Turčije, kraljevine Grčije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Fuad Köprülfi
Minister za zunanje zadeve Turčije g. Fuad Köprulu je izjavil:
»Ankarska pogodba, katere prvo obletnico sedaj proslavljamo, je orodje, ki nam kaže, kako je treba z realizmom in logiko reševati probleme miru in varnosti ter geopolitične potrebe našega področja. Ves svet sedaj priznava pomen tega orodja. Duh, ki ga navdihuje, bo vsekakor univerzalna pridobitev na političnem področju.
Uspehi, ki so bili doseženi po tej pogodbi, se kažejo v napovedanem smislu in do najvišje mere utrjujejo naše upe v prihodnost. Dodatni sporazum, sklenjen v zvezi z ustanovitvijo stalnega sekretariata, je prava stvaritev na tem področju.
ločenega področja in obrambne možnosti. Poleg tega utrjuje pogodba fronto miru v celoti in izpopolnjuje zelo veliko vrzel v obstoječem obrambnem sistemu, kar ji daje spet novo vrednost. Varnostni ukrepi na obeh področjih stal-
F. Köprülü
no napredujejo, in sicer tako skupno kot ločeno. Samo ob sebi je razumljivo, da bo sistem kolektivne varnosti v prihodnosti dosegel višjo stopnjo popolnosti prav zaradi tako dobrega napredovanja. Zato niti najmanj ne dvomi-
Jugoslovanski študenti na balkanskem festivalu
Ankara, 27. febr. (Tanjugl. Danes je prispelo v Ankaro okrog 60 jugoslovanskih študentov, ki bodo sodelovali na velikem balkanskem festivalu, ki se bo začel jutri v Ankari. Jugoslovanske študente so sprejeli zastopniki ankarskih študentov in jugoslovanskega veleposlaništva v Turčiji.
Jugoslovanski novinarji v Ankari
Ankara, 27. febr. (Tanjug). Danes je prispela v Ankaro jugoslovanska novinarska delegacija, ki se bo udeležila konference novinarjev Grčije, Turčije in Jugoslavije. Delegacijo jugoslovanskih novinarjev so sprejeli zastopniki združenja ankarskih in grških novinarjev ter jugoslovanskega veleposlaništva v Turčiji.
mo, da bo vloga ankarske pogodbe v prihodnosti še učinkovitejša.«
Stephanos Stephanopuios
Minister za zunanje zadeve Grčije g. Stepbanos Stephanopuios pa je izjavil:
»Ob prvi obletnici podpisa trojnega ankarskega sporazuma želim poudariti duha ozkega sodelovanja in skupne težnje ter smotre treh prijateljskih balkanskih držav članic pogodbe.
S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo minulo leto plodno v skupnih naporih, da bi utrdili naše zveze in dali ustvarjalno vsebino sodelovanju med našimi narodi.
Ankarska pogodba navdahnjena z visokimi ideali, ki prežemajo Organizacijo združenih narodov, je v službi splošne borbe za mir in mednarodni napredek. Naših stremljenj ne narekujejo sebični smotri niti ozki interesi. Trojna pogodba nikoli ni prestopila okvira svojega popolnoma obrambnega značaja. Z utrjevanjem varnosti v tem delu Evrope dajemo pomemben prispevek k obrambnim naporom demokratičnih držav, hkrati pa možnost tudi našim narodom, da se nemoteno posvete miroljubnemu delu za družbeno graditev in zboljšanje živ-I.i-nfske ravni.
Po drugi strani smo, ker smo postali z našo ^družitvijo močnejši, sposobni ohraniti našo neodvisnost in s tem uspešneje delati za zboljšanje zvez z drugimi sosednimi narodi, ki žele miroljubnega sodelovanja na temelju vzajemnega spoštovanja pravic in mednarodnih obveznosti.
Grčija bo nadaljevala napore za utrditev trojne pogodbe, ker je prepričana, da njeno sodelovanje s Turčijo in Jugoslavijo odvrača nevarnosti od znnaj in je močan steber za ohranitev miru, ki je naš najvišji smoter.«
Družbeno upravljanje šol v Beograda
Beograd, 27. febr. Prosvetni svet MLO Beograda je sprejel na današnji seji predlog o družbenem upravljanju šol in prosvetnih ustanov. Šole bodo upravljali šolski odbori, sestavljeni iz državljanov ne glede na to, ali so njihovi otroci učenci dotične šole. De-lo šolskih odborov na področju ene občine bodo povezovale prosvetne komisije. Odbori in komisije bodo v prvi vrsti skrbele za materialno in finančno plat poslovanja šol. Ne bodo se neposredno vmešavale v pouk in vzgojo učencev, vendar pa bodo kot posvetovalni organi obravnavale tudi ta vprašanja in tako pomagale šolskim oblastem.
Novi generatorji za hidroelektrarno Vuhred
Zagreb, 27. febr. Tovarna »Rade Končar« se pripravlja na izdelavo 3 generatorjev
20.000	kilovoltamper za novo hidroelektrarno Vuhred, ki je tretja na Dravi- Prav tako se vrše priprave za izdelavo 3 generatorjev za hidroelektrarno Kojak, ki jo grade v bližini Ogulina.	(M. B.)
Železniški promet obnovljen
Beograd, 27. febr. Po poročilu generalne direkcije jugoslovanskih železnic je vzpostavljen promet na vseh progah, kjer je bil v zadnjem času zaradi vremenskih nepri-lik ustavljen. Ni pa še obnovljen na nekaterih kratkih ozkotirnih progah v Srbiji in na progi Gostivar—Ohrid v Makedoniji.
V ladjedelnici »3. maj« na Eeki so včeraj splovili ladjo »Lo včen«. Dv ladji iste vrste »Triglav« in »Velebit«, ki ju vi dimo na sliki, so splovili ob koncu lanskega leta. (Glej članek na 2. strani.)
ODBOR ZA GOSPODARSTVO ZBORA PROIZVAJALCEV
0 amortizaciji osnovnih
sredstev in drugih perečih problemih
Lani 46 milijard, letos pa 63 milijard din za amortizacijo — Naša bazična industrija v glavnem ni zastarela
(Od našega beograjskega dopisnika)
V današnji diskusiji o amortizaciji osnovnih sredstev so ljudski poslanci poudarjali velike prednosti novega sistema odplačevanja amortizacij, obenem Pa potrebo, da se ta sistem še izboljša. Pri ocenjevanju vrednosti osnovnih sredstev so se dogajale napake, ki jih bodo podjetja imela priliko med letom odpraviti. V razpravi je bilo postavljeno tudi vprašanj(a raznih zadružnih objektov, ki so po reorganizaciji zadrug ostali brez gospodarja odnosno lastnika. Predloženo je, da zvezni izvršni svet to vprašanje prouči. Na razna vprašanja ljudskih poslancev je odgovarjal poverjenik zveznega izvršnega sveta ing. Korošec.
nadaljnji diskusiji izjavila, da je
Beograd, 27. febr. Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev se je v današnji razpravi najdlje zadržal na vprašanju amortizacije osnovnih sredstev. Vsi poslanci so se načelno strinjali s sistemom, ki ga predvideva letošnji plan za amortizacijo, postavljali pa so tudi mnogo vprašanj glede novega sistema. Predsednik odbora Dragi Stamenkovič je vprašal, katere panoge naše industrije so najbolj zastarele, ing. Kneževič pa, kakšnega merila so se naši strokovnjaki držali pri določevanju rokov trajanja za posamezna osnovna sredstva. Sekretar odbora MDaden Sazdevski je iznesel problem amortizacije raznih zadružnih objektov, ki so po reorganizaciji zadrug ostali brez gospodarja.
Odgovarjajoč na ta vprašanja je poverjenik zveznega izvršnega sveta ing. Kneževič izjavil, da bo letos na razpolago mnogo več sredstev za vzdrževanje in menjavo naprav, kot lani. V 1. 1953 je znašala skupna vsota amortizacije okoli 46 milijard din, medtem ko predvideva letošnji plan v ta namen okoli 63 milijard dinarjev. Dejal je, da je dober del naše industrije zastarel. Samo podjetjem, ki imajo v svojem sestavu 50% zastarelih strojev, bi bilo letno potrebnih okoli 50 milijard dinarjev, če bi hotela likvidirati zastarelost svojih osnovnih sredstev. To pa ni mogoče in zato je v letošnjem sistemu amortizacije predvideno, da se stopnja amortizacije nanaša na grupe osnovnih sredstev, ne pa na posamezne naprave. Večja amortizacija, do katere bomo na ta način prišli, bo razdeljena na one naprave, ki še niso odpisane. Najbolj zastarele naprave ima grafična, tekstilna, usnjarska, živilska in kemična industrija ter industrija gradbenega materiala. Naša bazična industrija v glavnem ni zastarela Odstotek zastarelih strojev v tej industriji znaša 35 odstotkov. Vendar tudi v tovarnah te industrije položaj ni povsod enak. Medtem ko imajo tovarne v Guštanju jn Štorah zastarele stroje, je n- pr. železarna v Sisku modema. Tudi naš promet je v zelo slabem stanju, saj je 55—60 odstotkov njegovih naprav zastarelih.
Pri določanju rokov za dolžino trajanja posameznih naprav so se strokovnjaki držali gornjih meja evropskega povprečja. Pri tern so upoštevali strukturo osnovnih sredstev pr; nas in njihovo izkoriščanje, ki je manjše, zaradi česar trajajo naprave dlje časa. Medtem ko Je
struktura osnovnih sredstev v gospodarsko naprednih deželah okoli 65% naprsni 35% v korist opreme, je struktura osnovnih sredstev pri nas 55% na-pram 45% v korist gradbenih objektov. Ing. Korošec je na koncu poudaril, da bo novi sistem amortizacije ugodno vplival na zainteresiranost delovnih kolektivov, da čimbolj čuvajo osnovna sredstva, kajti s tem bodo imela tud; možnost, da jih lažje obnavljajo.
Poslanca Brana Mladenovič in ing. Vojin Popovič sta v
Beograd, 27. febr. Po razpravi o razširjeni reprodukciji je prešel danes odbor za gospodarstvo zveznega zbora na razpravo o sredstvih federacije. Ker bo zvezni izvršni svet predložil določene amandmaje, ki bodo vplivali na doslej predložene dohodke Zveze, odbor o sredstvih Zveze ni razpravljal. Iz istih razlogov tudi ni prišlo do razpravljanja o določenih izdatkih Zveze. O tem bo razpravljal, ko prejme amandmaje zveznega izvršnega sveta.
Po sedanjih informacijah bo zvezni izvršni svet predlagal, da se povečajo dohodki Zveze od davka na dobiček, da pa se zmanjšajo njeni dohodki od prometnega davka, in sicer s tem, da bi bile pri prometnem davku z večjim odstotkom udeležene republike. Namen te spremembe je, odstraniti možnost, da bi v novem sistemu večje število okrajev živelo od dotacij.
Predsednik odbora za gospodarstvo Milentije Popovič je v razpravi o dohodkih in izdatkih Zveze dejal, da je bilo naknadno ugotovljeno, da bo skupna akumulacija nekoliko večja in da se bodo zaradi tega zvezni dohodki povečali za okrog 4 milijarde din. Glede na to bo verjetno mogoče nekoliko povečati tudi izdatke Zveze, in sicer predvsem za dotacije ljudskim republikam, nekaj pa tudi za investicije. Odbor se je soglasno izrekel za to, da se finansirajo iz sredstev za zvezne investicije vsi v predlogu plana predvideni objekti.
Delo odbora se nadaljuje jutri. Predvsem se bo moral Izreči o določenih poglavjih v predlogu zakona o proračunih, ki so v neposredni zvezi z družbenim planom.
treba spremenitj roke za amortizacijo in odplačevanje anuitet za poljedelske stroje, ki so nabavljeni s posojili. Sedaj je piredviden rok 5 let, tako za amortizacijo, kakor tudi za odplačevanje anuitet, kar zielo ovira mehanizacijo poljedelstva. Poljedelci ne morejo v petih letih amortizirati nabavljenih strojev in še odplačati posojilo, s katerim so jih nabavili. Ing. Vojin Popovič je izjavil, da bi bilo potrebno določiti daljši rok za amortizacijo teh sredstev, kakor tudi za odplačevanje anuitet. Dejal je, da bo g tem v zvezi predložil pismen amandma.
V diskusiji o amortizaciji so govorili še ljudski poslanci ing. Kneževič, ing. Bakrač, Mladen Sazdevski, Dušan Sekič in Ante Bojanič. Potem je odbor začel razpravljati o obrestih na osnovna sredstva in o renti ter je po krajši diskusij j sprejel te postavke družbenega plana. Svoje delo bo nadaljeval jutri zjutraj ob devetih, ko bo objavil gospodarski del zakona o proračunu za letošnje leto.
M. P.
Na začetku današnje seje je odbor poslušal Draga Gizdiča, ki je obrazložil zahtevo dalmatinskih tovarn cementa, da se jim zagotovi kredit v znesku 1 milijarde 425 miljonov dinarjev, ki je potreben za izvršitev predvidene rekonstrukcije.
Poverjenik zveznega izvršnega sveta Alojz Dular je dejal, da bo o tej zadevi odločil zvezni izvršni svet, ker je njemu bila poslana pritožba, da so bili cementarnam krediti odbiti.
Na isti seji je poverjenik Dular obrazložil, da je gradnja tovarne superfosfata v Prahovem ekonomsko utemeljena. Do tega utemeljevanja je prišlo zaradi predloga treh ljudskih poslancev iz Dalmacije, naj se gradita dve tovarni superfosfa-ta, in sicer ena v Prahovem, druga pa v Dalmaciji. Dular je dejal, da z ekonomskega stališča o tem predlogu ni mogoče razpravljati, ker načrt še sploh ni izdelan.
Predavanje Vlahoviča v Bruslju
Bruselj, 27. febr. (Tanjug). Kot gost socialističnega zavoda »Emil Van der Velde« je imel predsednik komisije za mednarodne zveze SZDLJ Veljko Vlahovič sinoči v Bruslju predavanje o razvoju demokracije na podlagi socialističnih gospodarskih odnosov. Navzoča je bila ugledna belgijska socialistična delavka ga. Van der Velde, članica belgijskega senata, prišlo pa je tudi več vplivnih osebnosti iz belgijskega parlamentarnega življenja. Predavanje Veljka Vlahoviča so navzoči poslušali z velikim zanimanjem, ki je prišlo do izraza v zelo živahnem razpravljanju. Udeleženci predavanja so dolgo in toplo pozdravljali predavatelja.
IZ ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZVEZNEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE
Spremembe u dohodkih Zveze
SITO .
(Od nažega skupščinskega dopisnika)
Beograd, 26. februarja
Se nekaj dni in gospodarska odbora obeh domov ljudske skupščine Jugoslavije bosta zaključila diskusijo o predlogu družbenega plana za leto 1954. Tudi odbora za proračun sta pred zaključkom diskusije o proračunu za leto
1954.	Dne 5. marca pa se bosta sestala zbor proizvajalcev in zvezni zbor, da kot enakopravna člana najvišjega predstavniškega telesa Jugoslavije odobrita temelje našemu letošnjemu gospodarskemu življenju po družbenem planu in proračunu.
Diskusija o postavkah družbenega plana v gospodarskih odborih traja že skoraj tri tedne; diskusija o proračunu pa ne mnogo manj. Kljub temu pa skupščinski novinarji nismo mogli dobiti nikake izjave od ljudskih poslancev Cede dosedanjih diskusij o planu in proračunu. Pred nekaj dnevi sem na primer v skupščinskem novinarskem klubu vprašal predsednika gospodarskega odbora zveznega zbora tovariša Milentija Popoviča, kako bi on ocenil dosedanjo diskusijo o planu. »Zares je še prezgodaj, da bi dal neko oceno« — mi je odvrnil tovariš Popcmič — »sicer pa,«
—	je nadaljeval — »vi, novinarji zasledujete ves potek diskusij in ste na ta način tudi sami prišli do nekih zaključkov..9 Od njega torej nisem dobil odgovora na to vprašanje, pa sem si mislil, da mi bo pri slovenskih poslancih sreča bolj mila. Obrnil sem se zato na slovenske poslance v gospodarskem odboru zbora proizvajalcev. Bili so sicer kaj prijazni, toda tudi od njih nisem mogel izvleči odgovora na moje vprašanje. Razlog? Prezgodaj je še
—	so dejali.
Ali je res prezgodaj, da bi mogli dati neko oceno dosedanjih diskusij v skupščini o predlogu družbenega plana in proračuna.
Ako gledamo na to vprašanje s stališča definitivnosti teh diskusij, je zares še prezgodaj. Skupščinski novinarji smo dosedanjim diskusijam dali naziv »preliminarni razgovorite. Ta naziv, izposojen iz diplomatskega besednjaka, dobro označuje dosedanje diskusije. ki zares niso dokončne. Poslanci so sicer temeljito pretresali postavke družbenega plana in proračuna, končnih sklepov pa še niso sprejeli. To se bo zgodilo prihodnje dni, ko bodo glasovali o družbenem planu in proračunu. Vendar pa plan in proračun tudi tedaj ne bosta dokončno sprejeta. Poslednja beseda bo izgovorjena, ko se bodo sestali vsi poslanci zbora proizvajalcev in zveznega zbora, da odločalo o poročilu o predlogu družbenega plana in proračuna, ki jim ga bodo podali njihovi odbori za gospodarstvo in proračun.
Ni pa prezgodaj. da kot novinar iznesem nekatere svoje vtise o diskusijah, ki sem jih pazljivo poslušal zadnje tri tedne.
Res je, da nisem nikak gospodarski strokovnjak. Res pa je ttidi, da bralci širom Jugoslavije v ogromni večini tudi niso gospodarski strokovnjaki, pa so vendar z zanimanjem zasledovali skupščinske debate in so tudi sami v tem pogledu prišli do določenega vtisa in zaključka.
Mislim predvsem, da so trije tedni skupščinskih razprav zares vsakemu dokazali, da so skvoščinski odbori za gospodarstvo in proračun postali iniciatorji naitemeljitejšega proučeimnja našega gospodarstva. Brez njihovega dela zvezna skupščina pač ne bi mogla izvrševati vloge, ki ji je namenjena, to se pravi vloge foruma, ki ustvarja in usmerja politiko države.
Ko sem poslušal razprave v skupščini, se nisem mogel znebiti vtisa, da poslušam skrbne gospodarje, ki dobro poznajo potrebe in zmogljivosti domačije in ki si dvakrat premislijo, predno dajo težko pridušeni dinar iz rok. Vse dosedanje diskusije o planu in proračunu so se kretale na dveh linijah: na liniji naših potreb in na liniji možnosti, da se te potrebe zadovolje. Mislim pa, da je bilo bolj tehtno ono drugo — namreč naše možnosti. Ce bi šlo samo za naše potrebe, bi šlo kaj hitro, saj jih vsi še predobro poznamo. Vsa težava pa je, preprosto povedano v tem, da vsakdo svoje potrebe lahko zadovoljuje samo v mejah svojih materialnih možnosti. V tem pogledu ni naša zvezna skupščina v prav nič bolj-
ZELEZARNA RAVNE, ki Je razpisala 21 štipendij za viso-košolce in srednješolce - tehnike, sporoča, da so štipendije že razdeljene. Nadaljnje vloge se ne bodo več obravnavale, kajti štipendije so bile podeljene za celotno študijsko dobo in bodo novi reflektantl vključeni iele po absolvenci sedaj določenih nosilcev štipendij.
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE MVS
šem položaju kot vsak gospodar ali gospodinja, ko v začetku meseca računa, kaj potrebuje in koliko denarja ima.
V načelni diskusiji pa tudi že v začetku razprave o podrobnostih plana so nekateri poslanci zavzeli stališče, da je tej ali oni panogi našega gospodarstva posvečeno premalo pozornosti, oziroma dano premalo sredstev. Čimbolj pa so se poslanci poglabljali v plan, čimbolj so spoznavali naše potrebe in naše možnosti, tem-manj je bilo takih mišljenj.
Iz podrobnosti je rasla celotna slika našega gospodarstva. Ta slika je kot mozaik. Razni barvni drobci, ki jo sestavljajo, sami zase nič ne pomenijo, ko pa so ti drobci sestavljeni tako kakor je treba, potem vidimo, kaj je njihov ustvarjalec hotel pokazati.
Družbeni plan je tak mozaik. Njegovi sestavni deli, kot na primer r&zvoj kmetijstva, prometa, elektro-gospodarstva itd. itd. nekaterim poslancem niso bili nič kaj všeč. Ko pa so spoznali potrebe naše narodne obrambe, pomen naše industrije in še mnoge druge nujnosti našega razvoja. potem so videli, da ti drobci predstavljajo samo določen del slike, ki bi se izmaličili, če bi bili večjega obsega kot pa to kompozicija slike zahteva.
Diskusije so jasno pokazale, da je naše gospodarstvo kompleksno in naj iz katerekoli točke začnemo planirati njegov razvoj, vedno pridemo do zaključka, da je vsako planiranje. ki temelji samo na eni gospodarski panogi nemogoče in da je mogoče planirati samo s stališča celokupnega gospodarstva.
Naj navedem še eno primero, ki se mi je naravnost vsiljevala pri poslušanju razprav v skupščinskih debatah — primera med gospodinjo, ki seje moko in skupščinsko razpravo o planu in proračunu. Čimbolj fino je sito, temveč primesi moke ostane na njem. Skupščinsko sito razprav odborov je bilo zares gosto. In če ni ostalo na tem situ več stvari kot pa se je zgodilo, je to bilo samo zaradi tega, ker so predlagale! plana zares že sami temeljito prerešetali to, kar so predlagali. Kar je ostalo neprečiščeno, bodo predlagalci sami odvrali ali pa bo to storila skupščina.
In zaključek: Zares temeljite skupščinske diskusije v zadnjih treh tednih so porok, da bo naša gospodarska politika zares vostavliena na takih temeljih, ki bodo nudili naiboliše pogoje za razvoj vse naše skupnosti.
Milan Pogačnik
Zdravje človeka ali rentabilnost za vsako ceno?
Problemi in težave pil uvajanju samoupravljanja pri zdravstvenih ustanovah
Ladja „Triglav bo	vlula Indiio
Splovili so tudi ladjo »Lovčen«
To je bilo nekako geslo občnega zbora sindikalne podružnice zdravstvenih delavcev medicinske visoke šole v Ljubljani. Povod za to je dal nedavni članek Zavora za socialno zavarovanje v »Slovenskem poročevalcu t o previsokih oskrbninah na kliničnih bolnišnicah v Ljub. ljani. Verjetno je tudi to bilo glavni vzrok velike udeležbe in zelo živahne razprave na obenem zboru. Težko je reči, kdo ima bolj prav, ali komisija, ki je prišla na podlagi podatkov računovodstva bolnišnice do sklepa, da je oskrbnina na kliničnih bolnišnicah previsoka in da bi se dala z boljšo in smotrnejšo organizaiejo znižati, ali pa zdravstveni delavci te ustanove, ki so s predsednikom svoje sindikalne podružnice dr. Borutom Furlanom na čelu na občnem zboru ugotavljali, da so ti podatki netočni, odnosno suhoparno obdelani, brez upoštevanja ostalih nič manj važnih in soodločujočih činlteljev. Dejstvo je, da se je tudi sindikat zdravstvenih delavcev MVS z uvedbo samoupravljanja zdrav, stvenlh ustanov znašel pred docela novimi, teškim! in odgovornimi nalogami, v katerih se spričo kratke dobe dveh mesecev še ni mogel znajti. Delng se zdaj maščuje tudi to, da so doslej posvečali vse premalo skrbi za politično in gospodarsko vzgojo sindikalnega. članstva, kar je prišlo do izraza tudi na samem občnem zboru.
Večji del razprave, ki »e je razvila na občnem zboru sindikalne podružnice, se je vrtel okrog članka Zavoda za social, zavarovanje. Vsi diskutanti so videli v tem članku napad na zdravstvene delavce sploh in jih je moral šele zastopnik predsedstva republiškega sveta sindikatov MavriciJ Bore opo. zoritl na to, da jim lahko služijo ugotovitve komisije za osnovo temeljite analize in proučitve dejanskega stanja, kajti povsod tam, kjer se je že doslej uvedlo delavsko samouprav-lanje, so odkrili nešteto slabost' napak in rezerv, kar je pripomoglo k boljši organizaciji dela, divigu proizvodnosti in rentabilnejšemu poslovanju. Uvajanje samoupravljanja In družb, upravljanja y zdravstvenih in prosvetnih ustanovah pa je toliko težje, ker tu ne gre za proizvodna podjetja in v
M
Ladjedelnica »3. maj« na Reki gradi serijo treh motornih prekooceanskih ladij nosilnosti 4700 ton. To so ladje »Triglav«, »Velebit« in »Lovčen«. Ladjo »Triglav« so splovili oktobra lani. Kumoval ji je predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tov. Miha Marinko. Ladjo »Velebit« pa so spustili v morje decembra lani. Obe ladji sta sedaj zasidrani v luki, kjer opremljajo ladje izdelane v tej ladjedelnici. Tretjo ladjo iz te serije, ki nosi ime »Lovčen«, pa so splovili v morje včeraj.
Vse te tri prekooceanske ladje bodo opremljene in izročene svojemu namenu v teku letošnjega leta. Prevzela jih bo jugoslovanska linijska plovba, služile pa bodo za vzdrževanje prometa na stalni liniji z azijskimi državami, predvsem z Indijo. Ladja »Triglav« naj bi prvič zaorala v valove na tej poti 1. junija letos.
Te tri prekooceanske ladje so dolge 119 m, široke 15 m, visoke pa 9.7 m. Plule bodo s hitrostjo 14.5 milj. Motorje po 4900 konjskih moči, s katerim je opremljena vsaka ladja, smo uvozili iz Holandske, Izdelala pa jih je tvrdka »De Schelde« po licenci znane švi-
»RASICA« Tovarna čipk in pletenin, Gameljne
pri Ljubljani — pošta Šentvid nad Ljubljano, želez, postaja Vižmarje.
Cenjenim odjemalcem in dobaviteljem sporočamo, da smo preselili sedež podjetja iz Tacna v Gameljne pri Ljubljani. Nova telef. številka: Ljubijana-Sentvid 27-42.
V letni kolekciji, s katero Vas bodo v kratkem obiskali naši zastopniki, imamo bogato izbiro najnovejših modelov iz kvalitetne inozemske volne. — Blago Vam nudimo po novih ugodnejših prodajnih pogojih in nizkih cenah. Dobavljamo vsako količino in se priporočamo.
•«•••• ■•*«••••• ■•••!•••• •••«•«••«
tem pogledu še nimamo nobenih izkušenj. Zato ima sindikat zdravstvenih delavcev tembolj odgovorno nalogo, ki jo bo lahko uspešno izvršil le v tesnem sodelovanju z upravnim odborom ter ob najtesnejši naslonitvi na ves delovni kolektiv.
Nadaljni diskutanti so se s tem strinjali, vendar pa so opozorili na nekatere važne probleme, ki nujno zahtevajo čimprejšno ureditev. Ena stvar, ki zelo ovira načelo samoupravljanja, je dejstvo, da sta v sklopu kliničnih bolnišnic pravzaprav dve ločeni ustanovi. Ena je medicinska visoka šola, ki črpa svoja sredstva iz državnega proračuna, druga pa nekaka mestna bolnišnica, ki mora sama ustvarjati potrebna sredstva. V praksi pa tu ni točne razmejitve in nasta. j a jo na ta način tudi razlike med prejemki. Vsi diskutanti so nastopali proti t tnu, da bi se vodila pri zdravstvenih ustanovah politika rentabilnosti za vsako ceno ter poudarjali, da bi bilo to le v škodo bolnikov.
Druga stvar, ki je vredna upoštevanja, je čisto poseben položaj kliničnih bolnišnic. Vse klinike opravljajo poleg kliničnih poslov tud:	ambulantno
službo, ki je zelo obsežna. Haien tega mora sprejemati ljubljanska bolnišnica prav najtež je bolnike s področja vse Slovenije, ker v drugih 'bolnišnicah primanjkuje specialistov. Tudi to podražuje bolniško oskrbo. Na občnem zboru pa so opozarjali tudi na zastarelost bolniških naprav in nesmoterno raz. mestitev objektov, kar prav tako povečuje izdatke. Vsako redukcijo osebja smatrajo zato za neizvedljivo, tem bolj, ker niti pri sedajnem staležu zdravstvenih delavcev nižje, srednje in višje kategorije ni mogoče upoštevati osemurnega delavnika in delajo brez posebnih nagrad ali nadur tydl po šestnajst in več ur na dan.
Več govornikov pa Je poudarilo, da so v organizaciji dela pomanjkljivosti m da 'bo zlasti treba dvigniti rentabilnost raznih tehničnih obratov in delavnic, ki se bodo morale v okviru samoupravljanja tudi same vzdrževati. V zvezi s tem bo nujna tudi nova sistemizacija delovnih mest. Brez dvoma bodo morali tudi «krbneje gospodariti z zdravili in drugimi pripomočki ter s pametno štednjo gospodariti tako, da pri tem bolniki ne bodo oškodovani. O tem je tudi že razpravljal upravni odbor ter že sestavil več komisij, ki bodo podrobno proučile vse te probleme. Naloga sindikata pa je, da pri tem aktivno sodeluje in da vse članstvo zainteresira za te probleme.
Mnogo govora je bilo tudi o stanovanjskem problemu zdrav, stvenih delavcev, ki pa ga bo mogoče rešiti le v sklopu celotne komune.
Na splošno pa se lahko reče, da je občni zbor sindikata zdravstvenih delavcev MVS pokazal, da se zavedajo svoje velike odgovornosti ter da so voljni storiti s svoje strani vse, da pride tudi v zdravstvenih ustanovah do resničnega samoupravljanja ter da jim je prva skrb za zdravje delovnih ljudi. Upravičeno pa tudi zahtevajo, da se nihovo delo ln njihova požrtvovalnost pravilno upošteva ter da najdejo pravilno razumevanje za svoje težnje. Zato je pričakovati, da bo novo izvoljeni upravni odbor sindi. kalne podružnice MVS ob splošnem zanimanju In sodelovanju vsega delovnega kolektiva, ki je tako lepo prišlo do izraza na samem občnem zboru, znal uresničiti njihove težnje v skladu s koristim! skupnosti.
OPOMBA UREDNIŠTVA: Glede na članek Zavoda za socialno zavarovanje o previsokih oskrbninah na kliničnih bolnišnicah, o katerem le bilo na tem občnem zboru toliko govora, vabimo zdravstvene delavce MVS, da tudi oni pojasnijo v zvezi s tem svoje stališče.
f	PRIHODNJI TEDEN
•	BO IZŠLA PRVA
NAGRADNA KRIŽANKA
Kakor smo že objavili, pripravljamo za reševalce teh nagradnih križank vrsto dragocenih nagrad. Naj navedem le nekatere:moderen patentni kavč, klubsko garnituro, balo platna, balo gradi j a, Sortiment tiskanega blaga, kolekcijo najboljših slovenskih vin, 5 litrov jedilnega olja, komplet emajlirane posode, balančno tehtnico, ročni vrtalni stroj, več kolekcij čevljev, 15-dnevno letovanje v Novalji s prosto vožnjo tja in nazaj, kmetijsko orodje, zbirko ročnega orodja, garnituro poljedelskega orodja, zaboj kokte in še mnogo drugih.
IZ ODBORA ZA PRORA ČUN ZBORA PROIZVAJALCEV
Razpravljanje o predlogu zakona o proračunih
carske tovarne motorjev »Sul-zer«. Vse tri ladje bodo opremljene z najmodernejšimi navigacijskimi pripomočki. Te ladje bodo prve ladje zgrajene v naši državi, ki bodo izplule iz ladjedelnic že z montiranimi radarji Ladjedelnica »3. maj« je namreč zastopnik angleške tvrdke »Kelvin and Hughes« za montažo radarjev in servisno radarsko službo v Jugoslaviji, ki jo opravlja na domačih in tujih ladjah. Radar je na treh prekooceanskih ladjah »Triglav«, »Velebit« in »Lovčen« bodo torej montirali že v tej ladjedelnici.
Vsaka izmed teh treh ladij Ima tudi za 12 potnikov prostora. Potniške kabine so izredno lepo opremljene, kar lahko rečemo tudi za vsako ladjo posebej kot celoto, v. h.
NATEČAJ ZA KREDITE DNE 15. MABCA
Beograd, 27. febr. Guverner Narodne banke FLRJ je v soglasju z zveznim izvršnim svetom izdal sklep o razpisu prvega konkurza za dajanje kreditov za stalna obratna sredstva gospodarskim organizacijam. Ta sklep je izdan na osnovi 41. člena uredbe o kreditih za obratna sredstva in drugih kratkoročnih kreditih, ki je bila' objavljena v Uradnem listu štev. 4. Konkurz bo pričel s 15. marcem in bodo na njem lahko sodelovale vse gospodarske in zadružne organizacije v smislu čl. 34. uredbe o kreditih za obratna sredstva, razen tistih, ki so v četrtem odstavku te uredbe izvzeta.
(St.)
Skupščina
Glavne zadružne zveze preložena na 22. marca
Skoplje, 27. febr. Letna skupščina Glavne zadružne zveze FLRJ, ki naj bi bila 7. in 8. marca v Skoplju, je preložena na 22. in 23. marca. Skupščina je preložena, in sicer zato, ker so mnogi člani Glavne zadružne zveze in nadzornega odbora, pa tudi delegati ljudski poslanci, ki se bodo udeležili dela zvezne ljudske skupščine z začetkom dne 5. marca.
Sklepi predsedstva S2DL Čme gore
Titograd, 27. febr. Na današnji seji predsedstva glavnega odbora SZDL Cme gore so ustanovili komisije, ki bodo reševale pereče družbene probleme ob neposredni pomoči predsedstva SZDL.-Ustano-vili so komisijo za podeželje, komisijo za kulturna In ideološka vprašanja s podkomisijo za tisk, komisijo za družbene organizacije in komisijo za skupščinska vprašanja. Ustanovljen je tudi organizacijski sekretariat, ki bo vsklajeval delo vseh teh komisij. Smatrajoč, da je zelo pereče vprašanje razširjenja zakona o zaščiti ln izkoriščanju gozdov, kakor tudi vprašanje ekspro-priacije, bo predsedstvo SZDL priporočilo izvršnemu svetu Črne gore, naj ta dva problema čimprej reši. Vodstvom okrajnih organizacij SZDL je predsedstvo priporočilo, naj opuste svoje rezervirano stališče do novinarjev in naj z njimi sodelujejo.
Stroške za zdravniški pregled šoferjev nosi podjetje
Beograd, 27. febr. Zvezni Izvršni svet je izdal odlok o povrnitvi stroškov za zdravniški pregled voznikov motornih vozil. Po tem odloku nosijo stroške za zdravniški pregled poklicnih šoferjev motornih vozil, če se vrši pregled na zahtevo organov za notranje zadeve, gospodarske organizacije, družbene organizacije, državni organi, ustanove in zasebniki, pri katerih so ti šoferji zaposleni. S tem je omogočen pristojnim državnim organom nadzor nad zdravstvenim stanjem voznikov motornih vozil na širši osnovi, kar bo vsekakor prispevalo k povečanju varnosti cestnega prometa.
je 20 dolarjev za tono, predelane pa do 90 dolarjev za tono. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da se v Zagrebu ustanovi center za raziskovanje ležišč te gline. V Kutini je tovarna za predelav« te gline.
(M. B.)
Beograd, 27. febr. V razpravi o predlogu zakona o proračunih se je odbor za proračun zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine izrekel za spremembo 21. člena tega zakona, s katerim se ureja način najemanja državnih posojil v inozemstvu.
Po predlogu zakona najema državna posojila v inozemstvu zvezni izvršni svet in sicer s pristankom zvezne ljudske skupščine, če pa ta ni zbrana, s pristankom odborov za gospodarstvo zveznega zbora in zbora proizvajalcev.
Člani odbora za proračun zbora proizvajalcev menijo, da je najemanje posojil v inozemstvu pomembno politično vprašanje in da gre pei tem za obveznosti vse skupnosti do Inozemstva. Zato bi morala o tem dokončno odločati skupščina in ne samo dva njena odbora. Glede na to je glasoval odbor samo za prvi del tega člena, ki r^ avi, da »najema državna posojila v inozemstvu zvezni izvršni svet po pristanku Zvezne ljudske skupščine«.
IZ ODBORA ZA PRORAČUN ZVEZNEGA ZBORA
Predleg zakona o proračunih sprefet
Beograd, 27. febr. V odboru za proračun zveznega zbora je bil danes soglasno spejet predlog zakona o proračunih. Vse prejšnje razpravljanje o tem zakonskem predlogu je. imelo za posledico, da so predlagali ljudski poslanci več pripomb ln amandmajev. Glede na to je bil zakonski predlog o proračunih spremenjen, obrazložila pa sta
ga v spremenjeni obliki in odgovarjala na vprašanja ljudskih poslancev poverjenika zveznega izvršnega sveta dr. Nikola Balog in Strahinja Dakič. Tudi po današnji razpravi je prišlo v zakonski predlog še nekaj sprememb.
Predsednik tega odbora Mitar Bakič je napovedal naslednjo sejo za 1. marca.
2asedanje odbora za ljudsko zdravstvo in socialno polivko zvezne skupščine
Beograd, 27. febr. Danes je bilo sporočeno, da se bo v soboto, 6. marca, sestal odbor za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zveznega zbora ljudske skupščine. Dnevni red še ni znan.
V	Djerdnpu bodo začeli razstreljevati led
Beograd, 27. febr. Po poročilu zvezne komisije za vodno gospodarstvo so začele enota JLA, ki so jih s helikopterji in na saneh prepeljali v Donji Milanovac, včeraj v Djerdapu razstreljevati led na Donavi. Tam, kjer meje reke na Madžarsko in Romunijo, bodo po potrebi razstreljevali led skupno z madžarskimi in romunskimi hidrotehničnimi strokovnjaki. Na Donavi je led debel 20 do 50 centimetrov. Zaradi toplejšega vremena se je začel topiti in vode zato polagoma naraščajo.
V	2agrebu bodo na dom dostavljali krah in mleko
Zagreb, 27. febr. S prvim marcem bodo začeli v Zagrebu dostavljati vsem potrošnikom, ki bodo to želeli, na dom mleko, mlečne izdelke ter kruh in to po nezvišanih cenah.
M. B.
Gradnja novih šol naj bo ekonomsko utemeljena
Pravkar končano posvetovanje arhitektov, zdravnikov in pedagogov o oblikah nove šole je nakazalo vrsto problemov glede oblikovanja novega šol. skega prostora in jih utemeljilo s pedagoške, zdravniške in tehnične plati. Opazen pa je bil tihi očitek, da arhitekti kot oblikovalci novega prostora prikazujejo s svojimi projekti le maksimalne zahteve, ki temelje na razkošnih, luksuznih zamejskih vzorcih. V zaključnem referatu je naš znani arhitekt ing. Fürst v obsežnem dokumentiranem referatu vO ekonomskih problemih gradnje šol« te očitke prepričljivo ovrgel. Izrecno je poudaril, da moramo realno ugotoviti, kaj je v Sloveniji mogoče, ker'tudi najlepša želja plahni, če ji ne damo realne osnove. Prav gotovo pa je želja vseh, ki žele ustvariti otroku lepo šolo, da bi s čim manjšimi sredstvi dosegli čim več. Vse bogate misli referentov in di. skutantov na tem posvetovanju so sicer bile ob zaključku izoblikovane v končno poročilo, toda sedaj prične že druga etapa dela — ekonomski študij najugodnejših oblik, ki ga bo treba utemeljiti z računico, skrbno statistiko in zdravim razumom. Tudi arhitekti nimajo namere Iti v pretirano širino pri svojih konceptih, Je pa še enkrat res, da zato ne smemo
merov tudi res, je s primerjal, no analizo ovrgel ter ugotovil, da ni bistvene razlike med pritlično in etažno zgradbo, toda pri določenih pogojih. Treba je namreč upoštevati še vrsto či-niteljev, tako pri sami zasnovi, konstrukciji in gradnji kakor tudi tistih, ki vplivajo na vzdrževanje gradnje. Cim pristopimo k razredu kvadratne oblike, kakor je 'bilo prikazano kot zaželeno in povečamo sedanjo razpetino od eca 6 m na 8,5 m, nam osnovna razredna celica v pritlični izvedbi ne dela posebnih težav, pri etažni pa že zahteva težjih konstrukcij. Napačno je tudi izpuščati iz proračuna stroške za organizacijo gradbišča, posebej še, če bomo res postavljali šole na terenih proč od cest in že gotovih komunalnih naprav In si bomo morali te naprave za šolo še posebej zgraditi. Izredne važnosti bo pri večjem številu gradnje šol uporaba prefabriciranih montažnih elementov in standardiziranih obrtniških storitev s čim večjo možnostjo uporabe domačih gradiv, ki jih še vse premalo izkoriščamo. Za izolacije je misliti na žlindro iz visokih peči, za tla pa namesto dragega parketa na gumo, izdelek domače kranjske tovarne in »podo.
lit« tudi domač izdelek »Jugo-vinila«. Ro teh vrstah tal lahko otrok hodi tudi v čevljih, sta elastični, ugodni za čiščenje in tudi jzolačno primerni.
Le solidna izdelava daje gradnjam trajnost. Zato bo treba pomagati strokovno predvsem manjšim gradbenim podjetjem po Sloveniji, da se bodo solidno strokovno specializirala, ker večja nimajo interesa za gradnjo šoi na podeželju, ker pač grade velike objekte z ogromnimi investicijami.
Za zaključek utemeljenih ekonomskih dokazov je arh. Fürst poudaril še zelo važen psihološki element, ki ga mora upoštevati graditelj nove šole, a ni nič manj važen pri adaptaciji stare, česar bomo imeli pri nas še mnogo — to je ustvaritev čim ugodnejšega psihološkega ambdenta, prilagojenega meri otroka, kar se da doseči z eno. stavnimi, ne dragimi sredstvi, pač pa bo draga predvsem le dobra volja in razumevanje za otroka. Te pa, kakor je pokazal posvet, ne manjka najmanj našim pedagogom, ki se za to v jo žrtvujejo in ne arhitektom ter zdravnikom, ki pedagogom koristno pomagajo.
Mr.
iti v drugo skrajnost, da bi
Cenler za montmorilonit-	°benem
no glino v Zagrebu
Zagreb, 27. febr. V Zagrebu je končano posvetovanje proizvajalcev montmorilonitne gline. Ta glina ima to posebno lastnost, da se v vodi napihne in dobi 15-kraten volumen suhe gline. To je odlična surovina za proizvodnjo barv, za rafiniranje nafte, čiščenje olj, za farmacevtske preparate ter za razne druge izdelke. Referati o tej glini so bili izčrpni in je iz njih razvidno, da razpolaga naša država z znatnimi ležišči te gline v Sloveniji, Srbiji, Hrvatski, Makedoniji, Cmi gori. Cena te gline na inozemskem tržišču
tudi za najboljšo.
Brezpogojno bo treba diferencirati funkcije vseh oblikovalcev novega prostora, ne samo arhitektov, saj morajo sodelovati poleg zdravnikov in pedagogov še telesnovzgojni in drugi strokovnjaki ter ekonomisti.
Ing. Fürst je v svojem pre. gledu prikazal primerjavo treh pripravljenih projektov novih šoi za Slovenijo, pritlične štiri— razrednice v Dolu pri Ljubljani, dalje tri etažne sedemraz-rednice in dvorazrednice z dodatnim stanovanjem v hribovitem, nagnjenem terenu. Dosedanjo stereotipno ugotovitev, da je najdražja pritlična zgradba, kar je v veliki večini pri-
Zveza vojaških vojnih invalidov Poljane
bo priredila 2. marca velik ples v vseh prostorih doma JLA. Sodelujejo trije plesni orkestri. Vstopnice v prodaji v domu JLA — Maske zaželene.
? Gradbeno podjetje »M E G B A D«
f Ljubljana, Kotnikova 10
j	SPREJME V TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV:
j	GRADBENEGA INŽENIRJA
•	Z NEKAJLETNO PRAKSO V OPERATIVI
•	VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ALI
GRADBENEGA TEHNIKA
!	Z NAJMANJ 10-LETNO PRAKSO.
j Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe lahko j	takoj. Ponudbe poslati na podjetje.

OB ROBU DOGODKOV
Trst v senatu
Pri glasovanju o zaupnici novi italijanski vladi v senatu sta obe opoziciji: leva in desna, v obrazložitvi svojega glasovanja proti vladi navedli kot razlog tudi vprašanje Trsta. Monarhisti, neofašisti in kominformovci, ki so bili tako ganljivo enotni s krščanskimi demokrati tedaj, ko je Pella prignal tržaško vprašanje na ostrino, zamerijo Scel-bt, ker je v svojem zaključnem govoru dejal, da nova vlada ne smatra tržaškega vprašanja kot »čisto nacionalnega«, temveč kot evropski problem, ki ga je treba rešiti v okviru recipročne solidarnosti in razumevanja življenjskih interesov vseh dežel, ki tvorijo skupnost, kateri pripada tudi Italija.
Desna opozicija je nejevoljna, ker Scelba ni tako konkretno kot njegovi predniki povezal tržaškega vprašanja z ratifikacijo evropske obrambne skupnosti in je namesto groženj uporabil drugo taktiko, s katero verjetno računa doseči boljši uspeh od svojih prednikov. Medtem ko je Pella podrejal ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti rešitvi tržaškega vprašanja v italijansko korist, pa Scelba morda računa na to, da bo :a naglo ratifikacijo, ki bo olajšala pritisk glede ratifikacije na Francijo, dobil nagrado v obliki italijanske rešitve tržaškega vprašanja.
To pa so le pričakovanja. Vsekakor pa umirjeni ton Scelbine zunanjepolitične izjave, ki je povzročil nezadovoljstvo na levi'in desni, daje le nekaj več upanja, da bo končno le morda prišel čas, ko bo tudi italijanska vlada realnejše gledala na rešitev tržaškega vprašanja. Scelba se je izognil običajni patetiki in iredentistično patriotičnim frazam, zgrešil je le okvir, v katerega je postavil tržaško vprašanie. Tržaško vprašanje ni problem, ki se tiče dežel evropske obrambne skupnosti temveč problem, ki se tiče Italije in Jugoslavije. Le v tem okviru je mogoče najti zadovoljivo rešitev. Upajmo, da bo sedaj, ko so v Rimu spremenili ton, tudi pot do sporazuma lažja.
Kominformovci in Ivstrifa
Funkcionarji KP Avstrije so se na Dunaju dva dni posvetovali in. potem sprejeli resolucijo, ki zahteva popolno »nevtralizacijo države«. Resolucija pravi, da so še možnosti za nadaljevanje razprav o državni pogodbi z Avstrijo. Potem pravi resolucija, da se bo partija bojevala z vsemi silami za tako zunanjo politiko, ki bo državo rešila ameriške nadoblasti ter ji zagotovila »dosledno nevtralnost«, kajti samo politično popolnoma nevtralna država lahko doseže državno pogodbo ter svojo suverenost in svobodo.
Vse to, kar je rečeno v tej resoluciji, pa je povedal že poslanec KP Avstrije Ernst Fischer 24. t. m. v avstrijskem parlamentu med razpravo o berlinski konferenci. Takrat so poslanci vseh drugih strank, ko so govornika ozmerjali kot agenta ruskega imperializma, zapustili dvorano, in je Fischer govoril praznim stolom.
O kominformovski rešitvi avstrijskega problema se v avstrijski javnosti tudi zdaj po objavi resolucije KP Avstrije ne bo dosti govorilo. Vse take predloge je že Molotov »njet« na berlinski konferenci popolnoma razvrednotil. V parlamentu na Dunaju je predstavnik socialistov dr. Pitterman nazorno razložil, da je bil sovjetski pohod v zahodno Evropo preprečen na dveh točkah: v Jugoslaviji in v Avstriji. Jugoslavija se je uprla moskovskemu diktatu, prvi avstrijski državni kancler dr. Renner in njegovi sodelavci pa so preprečili razdelitev Avstrije na dva dela z različnimi oblikami vlad. Nevtralizacija, o kateri govori resolucija KP Avstrije, je navadna fraza, ki se je po drugi svetovni vojni poslužuje sovjetski Imperializem.
Kaj se skriva za to frazo, ve danes dobro velika večina državljanov Avstrije in Nemčije. Danes je popolnoma jas-no. kaj hoče ZSSR od Avstrije. Moskva bi morda priznala suverenost Avstriji šele takrat, če bi bila izvedena tako imenovana nevtralizacija združene Nemčije po željah sovjetske politike, ali — z drugimi besedami rečeno — če bi bila z združeno Nemčijo vred tudi Avstrija vključena v krog sovjetskih satelitov.
Krim priključen Ukrajini
Moskva, 27. febr. TASS poroča, ds je prezidi j vrhovnega sovjeta izdal ukaz o administrativni priključitvi krimske oblasti Ukrajini. Krim-aki polotok je bil prej del RSFSR, tedaj pa so ga priključili Ukrajini sna podlagi skupne prošnje prezidi ja vrhovnega sovjeta ZSSR is Pr*fM*J* vrhovnega sovjeta Ukrajine*, kakor ja rečeno o iskaza.
POLOŽAJ V EGIPTU 3
Nagib ponovno predsednik republike
Predsednik vlade bi ostal Naser — Zarota vlade — Izredni sestanek sudanske nacionalne stranke
Kairo, 27. febr. (AFP) Egiptovski revolucionarni svet Je nocoj sporočil, da bo v korist naroda general Nagib ponovno prevzel funkcijo predsednika republike. V sporočilu je rečeno, da bo podpolkovnik Gamal Abdel Naser ostal na položaju predsednika vlade, ki ga Je prevzel po Nagi-bovl ostavki pred dvema dnevoma.
Kairo, 27. febr. (Reuter) Davi se je 40 konjeniških oficirjev uprlo novemu režimu polkovnika Abdela Naserja. Večino iz-
Selwyn Lloyd odpotoval v Sudan
London, 27. febr. (AFP) Državni podtajnik v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve Selwyn Lloyd je odpotoval danes v Kartum, kjer se bo v imenu britanske vlade udeležil otvoritve novega sudanskega parlamenta. V Kairu se bo verjetno posvetoval z britanskim veleposlanikom v Egiptu Stevensonom.
Sudanska vlada je povabila k otvoritvi parlamenta tudi britanskega veleposlanika v Kairu, je pa malo verjetno, da bo zapustil Egipt, dokler se položaj tam ne bo razčistil.
Bruselj, 27. febr. (AFP). Drugi svetovni kongres mednarodne federacije novinarjev bo v Bordeauxu 25. aprila. Na dnevnem redu bo predlog sa mednarodne novinarske legitimacije, izdelav, kodeksa časti in izvolitev predsednika federacije in podpredsednikov za Evropo, Severno Ameriko in Latinsko Ameriko.
med njih so oblasti prijel«. Oficirji so zahtevali, da se vrne na oblast general Nagib. Upor Je vodil Major Kalen Mohijedin,
brat sedanjega ministra ra notranje zadeve. Z nekaterimi tovariši je obiskal generala Nagiba in ga prosil, naj m vrne na oblast kot predsednik republike. Nagib Je sprejel predlog.
Radijska postaja Kairo Je objavila danes poziv sudanske vlade sudanskemu prebivalstvu, naj ohrani red ih mir glede na dogodbe y Egiptu in naj se ne vmešava v notranjo politiko Egipta.
Ista postaja tudi poroča, da
ja izvršni odbor nacionalne stranke sudanske Unije imel nocoj izredni sestanek v zvezi z dogodki v Egiptu. Na sestanku so sklenili, da bo še danes odpotovala delegacija šestih članov stranke ▼ Egipt, kjer bo stopila ▼ stik z egiptovskim državnim vodstvom in se seznanila z zadnjimi dogodki.
Znano J«, da Je šef nacionalistične stranke Sudanske Unije predsednik vlade Asharl imel osebne prijateljske stike z generalom Nagibom.
V V
Izjava ambasadorja Radovanoviča
(Posebej za »Slovenskega poročevalca«)
Sirijska skupščina razpuščena
Ultimat poveljstva »svobodnih delov Sirije«
—	Mesto Damask razdeljeno na dva tabora
—	Letalstvo na strani upornikov — General Sišakli odpotoval iz Beiruta
Bejrut, 27. febr. (AFP). Po sklepu načelnika generalnega štaba Sukelrija je bila danes razpuščena sirijska skupščina. Bivši predsednik skupščine Mamun Kuzbari, ki je začasno predsednik, je dobil tudi izvršno ln zakonodajno
oblast.
Nocoj so v Damasku uvedli policijsko uro od 22.00 do 05.00 po krajevnem času. Pred poslopjem radio Damaska so demonstracije, ki jih skuša vojska razgnati s tanki. V posebnem pozivu je generalni štab posvaril prebivalce, naj se vzdrže demonstracij, ki jih nameravajo zadušiti s silo. Generalni štab sporoča, da bodo vsi politični jetniki izpuščeni.
Radio Alep je objavil ultimat strov ln vršilca dolžnosti pred-poveljstva »svobodnih delov Si- sednika republike Kuzbaria. V rije« v katerem zahteva razpust ultimatu pravi, da »armada ne parlamenta, ostavko vseh mini. zahteva le odhod Sišaklija, pač
NOVICE V SLIKI
Nedavno Je Mio v vseh švicarskih pokrajinah glasovanje žena za ali proti ženski volilni pravici. V večini mest, kjer Je bilo opravljeno glasovanje, se Je komaj dobra polovica žena odločila za žensko volilno pravico. (Sliki sta bili posneti v Baslju. Na levi čaka mod z otroci na ženo, ki Je odšla h glasovanju, na desni pa stara ženica izpolnjuje glasovnico. Čeprav bi lahko glasovala doma, se je zaradi pomembnosti dogodka odločila priti na volišče.)
KONFERENCA SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE
Program za ublažitev mednarodne napetosti
pa tudi odpravo njegovega režima in razpustitev parlamenta«.
Po zadnjih vesteh je glavno mesto Damask razdeljeno v dva tabora: eni podpirajo načelnika generalnega štaba general Su-keirija, drugi pa Kuzbaria, ki je prevzel mesto predsednika, dokler ne bo Izvoljen novi predsednik.
Ker sirijska skupščina ni mogla imeti seje v sedanjem ozračju, je podpredsednik skupščine Sais Isak izdelal predlog, v kateri zahteva razpust skupščine. To spomenico namerava dati v podpis vsem članom skupščine. Po sirijski ustavi lahko skupščina sama sklene svoj razpust, če Se s tem strl. nja večina članov skupščine.
Neko vojaško letalo je metalo letake na Damask, v katerih poziva častnike iz južnik krajev k enotnosti in jih nagovarja, naj »uničijo peščico oficirjev, ki bi hoteli obdržati pravice, ki so jih uživali pod režimom generala Sišaklija«. Poveljnik sirijskega letastva polkovnik Sultan je objavil po radijski postaji Alep, da se sirijsko letalstvo pridružuje (svobodnim oficirjem«. Navajal je tudi seznam častnikov, ki zapuščajo južne kraje, da bi se pri. družili upornikom v severnih delih države.
General Sišakli je odpotoval danes iz Bejruta s posebnim letalom, ki mu ga je dal na razpolago kralj Ibn Saud.
Beograd, 27. febr. Predsednik stalnega sekretariata ankarskega sporazuma ambasador Ljubomir Radovanovič ja danes sprejel našega beograjskega dopisnika in mu dal v zvezi s prvo obletnico ankarskega sporazuma sledečo izjavo:
_ »Obletnica ankarskega sporazuma, ki Je položil temelje prijateljski in zavezniški politiki med Jugoslavijo, Grčijo in Turčjo ln pospešil reševanje skupnih problemov obrambe ter političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov, je pomembna predvsem v dveh ozirih. Obletnica je pomembna kot spomin na zgodovinski začetek razvoja odnosov med tremi državami, ki imajo velik pomen tako na področju njihovih skupnih interesov, kakor tudi na področju ohranitve miru v njihovem dela sveta. Pomembna pa je obletnica tudi zato, ker lahko po enem letn sporazuma ugotovimo, da naši medsebojni odnosi lepo napredujejo na vseh področjih mednarodnega sodelovanja. Dobri rezultati ne potrjujejo samo konstruktivnosti ankarskega sporazuma, ampak so tudi
Obtožba severnih
Pan Hun Jom, 27. febr. (Reuter). Zastopniki severnokorejskega in kitajskega poveljstva so na današnji seji častnikov za zvezo obtožili Združeno pooeijstoo, da je nasilno zadržalo 52 civilistov, ki so izrazili željo, da bi jih vrnili v Seoerno Korejo. Sestanek o Pan Mun lomu je bil namenjen določifoi zadnjih tehničnih podrobnosti za zamenjavo civilistov.
vzpodbuda za nadaljnje razšlr-jevanje tega plodonosne ga sodelovanja, ki najbolj ustreza interesom treh držav ln splošnemu miru na svetu.«
Milan Pogačnik.
2iv!jen]sk< moS, realizem in perspektive
Ankara, 27. febr. (Tanjug). Ob obletnici ankarskega sporazuma je jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Miša Pavi-čevič napisal na prošnjo uredništva časopisa »Akis« članek, v katerem je poudaril, da je bilo minulo leto bogato na dogodkih, ki so dokazali življenjsko moč, realizem in perspektive tega novega mednarodnega orodja, v katerega narodi Turčije, Grčije in Jugoslavije z vso pravico polagajo mnogo upanja.
Grški veleposlanik v Ankari Kalegris je napisal v istem časopisu članek, v katerem pravi, da je balkanski sporazum dragocena stvaritev, ki jo je treba varovati in gojiti.
Mates veleposlanik FLBJ v ZDA
Severnokorejski in kitajski!_ zastopniki so odgovorili s to. obtožbo, ko Je Združeno poveljstvo sporočilo, da bo
namesto 70 civilistov vrnjenih samo 38, ker je 32 oseb preklicalo prvotno zahtevo sa repatriacijo.
Bejrut, 27. febr. 'AFP). Mandatar za sestavo nove libanonske vlade Andalah Jafi je vrnil mandat predsedniku republike, rekoč, da je naletel na nepremostljive ovire glede razdelitve resorov,
Atene. 27. febr. (Tanjug). Glede na nameravana trgovinska pogajanja med Grčijo in Romunijo piše vladni časopis sApovgematinU, da je treba pričakovati podobnih korakov tudi na madžarski in albajiski strani. Po sklenitvi trgovinskega sporazuma z Romunijo bo Bukarešta predlagala Uvedbo diplomatskih zvez f Grčijo.
Javnost zahteva odločen nastop Eisenhowerja
Spor med Stevensom in Me Carthyjem je zaostril odpor proti delovanju ameriškega senatorja
Belgijski socialist Larock je poudaril, da je treba enotnost zahodne Evrope utrjevati v smislu večje vzajemnosti zahodnih narodov
podrejene narode, na Zahodu pa bi se okrepili reakcionarji«.
Bruselj, 27. febr. (AFP). Danes se je v Bruslju začela evropska konferenca socialistične Internacionale pod predsedstvom sekretarja britanske laburistične stranke Morgana Phillipsa. Čeprav novinarji niso smeli na konferenco, so časopisi dobili referat, ki ga je imel na konferenci ugledni belgijski socialist Victor Larock o mednarodnem položaju in odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Larock je predložil konferenci 9 točk vsebujoč program za ublažitev mednarodne nape-
tosti. Med drugim je predlagal, da bi mimo rešili vprašanja na Daljnem vzhodu in uvedli nadzostvo nad ponovnim obo-roževajem.
Glede enotnosti Zahodne Evrope je Larock dejal, da jo je treba utrjevati, toda ne tako, da bi bila nekaka sveta zveza koristi kapitalistov in vlad, pač pa v smislu večje vzajemnosti zahodnih narodov. Strah pred vojno, zavest o neogib-nosti vojne in politika nasilja, ki bi bili posledica take zveze, bi samo utrdili sovjetski totalitarizem in njegov vpliv na
Prvi odzivi na vabilo ZDA
Melbourne, 27. febr. (Reuter). Minister za zunanje zadeve Richard Casey je sporočil danes, da je Avstralija sprejela povabilo ZDA, naj bi se udeležila konference o Koreji v Ženevi. Avstralsko delegacijo-bo verjetno vodil Casey.
Manila, 27. febr. (AFP). Filipinska vlada je sprejela povabilo ZDA za udeležbo na ženevski konferenci, je sporočil danes podtajnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Filipinov Maguerrero.
Wshington, 27. febr. (Reuter) Javnost, vojaški in politični krogi v ZDA čedalje bolj pritiskajo na predsednika Eisenhowerja, naj objavi odločno izjavo, da se ne strinja z delovanjem senatorja McCharty-ja in njegovim »lovom na komuniste« v ameriški vojski. Čeprav je Eisenhower že izrazil odobravanje za stališče, ki ga je zavzel minister za voj-
Pos ve to vanj e nečlanic OZN
Tokio, 27. febr. (AFP). Skupina japonskih političnih osebnosti se bo danes sešla, da bi pripravila konferenco zastopnikov 33 držav, ki niso bile sprejete v Združene narode, in ki naj bi bila v Tokiu 2. maja letos. Pobudo za konferenco so dali bivši predsednik japonske socialistične stranke Tecu Katajama, bivši minister za zunanje zadeve Arita, vplivni član liberalne stranke Ho-šimima in prvak krščanske stranke Kagava.
sko Stevens proti žalitvi in obrekovanju vojaških oseb pred Me Cartyjevo anketno komisijo, to nikakor ni zadovoljilo demokratov v kongresu, vojaških krogov in dela javnosti, ki zahtevajo od Eisenhowerja, naj zares stori nekaj, kar bo obrzdalo dejavnost Me Carthyja.
Washington, 27. febr. (AFP) Demokratski senator Lehman je imel sinoči oster govor proti senatorju Me Carthyju in članu predstavniškega doma Wil-du, rekoč, da sta »ta dva inkvizitorja povzročila znotraj države zmedo in razdor, pred zunanjm svetom pa osmešila ZDA.«
Nem Delhi, 27. febr. (Tanjug). V proračunski debati je indijski minister za finance Dešmuk izjavil, da je indijsko gospodarstvo d stalnem razvoju in da so bili zadnja leta doseženi veliki uspehi zlasti glede zboljšanja kmetijstva in povečanju industrijske proizvodnje. Skupni izdatki v novem proračunskem letu bodo znašali nad 4 milijarde 670 milijonov rupij, od tega za oborožene sile in vojno industrijo 2 milijardi 610 milijonov.
Leo Mates
Beograd, 27. febr. (Tanjug). V državnem sekretariatu za zunanje zadeve se je zvedelo, da je vlada ZDA dala privolitev za novega jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Lea Matesa, stalnega jugoslovanskega delegata v Združenih narodih, ki bo nasledil dosedanjega veleposlanika Vladimirja Popoviča, ki je izvoljen za predsednika zunanjepolitičnega odbora Ljudske skupščine FLRJ.
»♦••••••• «••«•«••• *••«••••« »•»♦>»»>•
*	Upravni odbor podjetja : i »MARMOR Hotavlje« :
t (Kamnolomsko podjetje j
*	Gorenja vas — Škofja J i Loka razpisuje ?
f	MESTO ŠEFA
;	RAČUNOVODSTVA
*	(računovodjo).
> Kandidati naj vložijo j prijave do 8. IH. 1954 s
j kratkim življenjepisom, j šolsko izobrazbo in do-? sedanjo zaposlitvijo. —
*	Hrana in stanovanje T preskrbljena. Plača po
*	dogovoru.
OBOBOBOBCDBOBOl Gradbeno podjetje
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
n
o
[□■OBOBOBOBOBO
»TEHNIKA« v Ljubljani
sprejme takoj 2 gradbena inženirja — 1 statika in 1 za cestogradnje, z najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. — Družinska stanovanja na razpolagol
Predlog senatorja Brickerja
Od našega dopisnika v New Yorku
Washington, 27. febr. (AFP). Ameriški senat je zavrnil s 50 glasovi proti 42 novo verzijo ustavnega amandmana republikanskega senatorja Johna Brickerja o omejitvi pooblastil predsednika ZDA glede sklepanja pogodb z drugimi državami. Prejšnji teden je bila zavrnjena prva verzija takega amandmana, ki je bila še ostrejša od sedanje.
Predlog senatorja Brickerja za delno spremembo ameriške ustave je propadel. Na prvi pogled bi bilo vsako pisanje o tem samo requiem, toda temu ni tako. Navidez nedolžni, pravniško spretno formulirani predlog senatorja Brickerja ni zastonj polnil ameriškega časopisa štirinajst dni. Vsi so bili vpleteni v bitko: Kongres, predsednik, zunanji minister, demokratska opozicija, odvetniška zbornica, javni tožilec Brownell in seveda tudi senator Me Carthy. Vznemirjenje je bilo splošno zato, ker je navidez nedolžni predlog vseboval številna sporna vprašanja dananšje Amerike. Izola-cionizem in lnteraacionalizem, vlada In kongres, tajna in Javna diplomacija, razdor v republikanski stranki in predsednikov poskus vodstva dvostrankarske politike, vsa ta in še mnoga druga vprašanja to bila vsebovana v treh stavkih predloga senatorja Brickerja.
■natorju Brickerju doslej dosti Miša«. UhsnM mo-»ojetov na^dbs kst so
tat
n. p. Knowland, Me Carthy, Mc Carran, Willey, Martin Jenner, so se redno pojavljala na straneh ameriških časopisov, toda lik sivolasega senatorja Brickerja je bil doslej povprečnemu Američanu nepoznan. Bricker je doslej stal v senci, ker je na čelu ideologije, ki jo on danes zastopa, stal mogočni šef republikanske desnice senator Robert Taft. Toda Bricker gre dejansko še nekaj korakov dalje od Tafta v konservatizmu v notranji politiki in prav tako tudi dalje v nacionalizmu v mednarodni politiki. Časopisi so upravičeno podčrtali dejstvo, da predstavlja senator Bricker mentaliteto Srednjega vzhoda.
Globoka mržnja do vsega, kar je predstavljala in izvrševala vlada demokratske stranke, vsekakor najtočneje označuje politično stališče senatorja Brickerja. Ko je leta 1944 umaknil svoje ime s kandidatne liste republikanske stranke, je izjavil: »Tisočkrat sem vam dejal, đa sem osebno bolj zainteresiran — in to prihaja iz globine mojega
srca — pri zmagi nad despotizmom New Deala, ki je iztrgal svobodne vlade lz njenih pristanišč širom po svetu, kot pa sem zainteresiran na tem, da postanem predsednik teh Združenih držav.«
Znani komentator James Restou Je dal v »New York Timesu« naslednjo nazorno sliko političnega stališča senatorja Brickerja: Senator Je glasoval za zmanjšanje pomoči v Inozemstvu za eno milijardo dolarjev, glasoval ja za ukinitev pomoči vsem zaveznikom, ki trgujejo s Kitajsko, glasoval je za pravico fnnkconarjev vlade, da sumljive uradnike enostavno odstavijo, glasoval je tudi za zmanjšanje pomoči kmetijstvu. Hkrati pa je ta senator glasoval proti v naslednjih primerih: proti imenovanju Charlesa Bohlena za veleposlanika v Moskvi, za Izdatek 40« milijonov za letalo na reaktivni pogon ln proti dovoljenju nad 200.000 političnim emigrantom, da se naselijo v ZDA. Toda različno od senatorja Tafta, ki )• bil proti Severnoatlantskemu paktu, je senator Bricker dosledno glasoval za pakt.
Bricker se je z amandmanom pojavil že januarja 1947 v času Trumanovega predsednikovanja. Njegova akcija j« imela tedaj Izključno namen omejevanja Trumanove avtoritete v zunanjepolitičnih odnosih in Je kot taka uživala podporo vse republikanske stranke. Toda senator ni umaknil svojega predloga niti leta 1954, ko je načelu države republikanski prezident.
Ameriška ustava določa v drugem delu (členi 2, 3 In B.\ da ima predsednik pravico sklepanja sporazumov s tujimi državami v primeru soglasja dveh tretjin prisotnih senatorjev. To določili ameriške ustave Je omogočilo predsednika, d« Ja na»
•Striček Sam midva hočeva za mo preprečiti, na zvezali s tajnimi pogodbami In sporazumi«
da hi ta tnooemct
stopal v odnosih proti zunanjemu svetu kot pravi suveren — šef države.
Senator Bricker predlaga, da se te odredbe ustave dopolnijo z naslednjimi stavki:
»Odločbe pogodbe, ki nasprotujejo tej ustavi, ne bodo imele nobene pravne moči. Pogodba bo postala veljavna kot mednarodni aakon v. Združenih drža-
vah samo po zakonodaji, M bi veljala v primeru, če pogodbe ne fei bilo. Kongres bo im«l oblast reguliranja vseh Izvršnih in drugih sporazumov z vsako zunanjo silo ali mednarodno organizacijo.«
Smisel celotne pravne formulacije je samo eden: vzeti predsedniku Združenih držav la rok suvereno oblast predstavljanja
države m J ven, ter Izročiti to oblast v roke članov kongresa.
Toda javno senator Bricker ni mogel iti v boj proti predsedniku z geslom za zmanjšanje njegove avtoritete. Ugled predsednika Eisenhowerja je po splošni sodbi in oceni še vedno večji kot ugled vseh ameriških republikanskih senatorjev in poslancev skupaj. Zato si je sivolasi senator izmislil veliko bolj sprejemljivo argumentacijo: boj proti tajnim sporazumom in skrb za ameriško nacionalno varnost.
Amerika je dežela računa la statistike. Statistika je takoj spregovorila v prilog senatorja, v teku 150 let (od 1789 do 1339) j« bilo sklenjenih 800 mednarodnih pogodb, za katere more Imeti predsednik privolitev dve tretjini senata in 1200 sporazumov, ki jih prdesednik sam sklepa brez odgovornosti senata. Od leta 1989 do danes pa je bilo sklenjenih 200 mednarodnih pogodb, za katere je dobil predsednik pristanek senata in 1100 sporazumov brez parlamentarne odobritve. Ameriški senat sl je doslej v zgodovini pridobil slavo »grobarja vseh mednarodnih sporazumov«. Statisti!» kaže, da je senat doslej odbil skoraj 80% mednarodnih pogodb, kt so mn jih razni predsedniki od leta 17*9 do danes predlagali v odobritev. Zato je razumljivo, da je bila vlada prisiljena pri izvajanju zunanje politike čedalje bol) sklepati neformalne sporazume, ki ne zahtevajo parlamentarne procedure, v boju prati Bricker» levemu amandmaju J« zunanji minister Dulles izjavil, da bi v primeru, če bi bil ta amandma sprejet, postalo protiustavnih lt pogodb od 23 pogodb, ki jih j« senat lani sprejel, in senator Bri-
cker je celo sam glasoval lani za I od u »neveljavnih ln proti usta vi nlh« pogodb. (Se nadaljnje), ,
1 ttr. / SLOVENSKI POBOCBWT.ee J st. a = n. tbbkoarja «h
Kaj so v Idriji pokazale priprave za izvedbo uredbe o upravljanju
KULTURNI RiZULEDI
stanovanjskih hiš?
Veliko poirebo po gradn)! stanovanj
Za sprovedbo uredbe o opravljanju stanovanjskih zgradb je ljudski odbor mestne občine v Idriji ustanovil posebno komisijo, ki naj bi pripravila vse potrebno za konstituiranje uprave stanovanjske skupnosti V svojih predlogih komisija navaja, da
uprava razpolagala z dohodki od tistih stavb, ki Se predvidevajo, da pridejo v sklop skupne uprave v vi Si ni din 126.712.— mesečno.
Iz tega lahko sklepamo, da bo treba nujno najemnine zvijati, če bomo hoteli dati možnost upravi stanovanjske
bi bilo treba za idrijske prilike določiti najemnine po novih predpisih za osem kategorij. Pri sklepanju o kategorijah naj bi se LO oziral ne ie na okolnosti, ki so navedene v uredbi, temveč tudi na posebne idrijske prilike.
Po zadnjem popisu stanovanj (pozneje se v tem oziru ni veliko Lzpremenilo) je v Idriji 1578 stanovanj s površino 83.580 m*. Takrat je znašala skupna mesečna najemnina 232.905 din. Na en kvadratni meter stanovanjske površine je prišlo torej povprečno 0,93 din najemnine. Pozneje se je to najemnino povišalo za 100'/c, torej na povpre-ček 1,85 za kvadratni meter. Ta povišek se je oddajal v stanovanjski sklad.
Zadnja uredba določa, da se najemnine povišajo povprečno za 50%, kar bi znašalo za Idrijo povprečno za 1 kvadratni meter din 2.79. Najemnine bi znašale skupno mesečno 440.262 din.
V	stanovanjsko skupnost pa ne bi prisie vse stanovanjske hiše, temveč le one, ki so splošno ijudsko premoženje, last aruzDenin organizacij ter zadrug; od zasebnih pa predlaga komisija, naj se vključi v stanovanjsko skupnost ie one, ki imajo nad 3 stanovanja, ali pa več kot dvoje stanovanj in 1 poslovni prostor. Će bi ljudski odbor sprejel ta predlog, bi prišlo v stanovanjsko skupnost približno 214 hiš s 789 stanovanji, oziroma 1578 soDami. Skupna površina teh stanovanj znaša 42.863 m*. Dosedanja najemnina skupaj s prispevkom za stanovanjski sklad je znašala din 46.216.
Komisija je mnenja, da bi se izločile 3 stanovanjske hiše zaradi tipičnosti idrijskih hiš, katerih večji del so stanovanja z največ dvema sohama oz. tretje enosobno stanovanje popolnoma podstrešno; podstrešno stanovanje le redko kdaj služi družinam, namreč največkrat Ie eni osebi.
V	Idriji je bila dosedanja najemnina zelo nizka. Najnižja je bila v rudniških stavbah. Zato bi bila nova najemnina, če upoštevamo povpreček, ki ga določa, uredba naslednja:
I. kategorija za 1 kvadratni meter po 6 , II. 5, III. 4, IV. 3, V. 2.50, VI. 1.50, VII. 1 in VIII.
0.70 din.
Po tej tarifi bi stanovanjska
skupnosti za dosledno upravljanje hiš, zvišati pa bo treba v nekaterih primerih dosti več kakor to določa uredba. Sicer so pa tudi primeri, da je že
današnja najemnina primerna
ali celo previsoka.
Zelo resen problem v Idriji je pomanjkanje stanovanj.
Pretekla vojna je stanovanjskemu fondu prizadela večje izgube: popolnoma je bilo porušenih 25 hiš, večje število pa močno poškodovanih. Porušene hiše niso bile na novo zgrajene, niti poškodovane popolnoma obnovljene Zaradi tega je stanovanjski fond Izgubil okrog 100 stanovanj.
Po vojni smo sicer zgradili nekaj hiš, vendar število teh stanovanj ne dosega niti polovico med vojno zgubljenih.
2e pred vojno je bilo v Idriji dokaj težko dobiti stanovanje. Stanovanjska stiska se je poostrila seveda zaradi vojnega opustošenja, pa tudi zaradi velikega priseljevanja delavcev in uslužbencev, ki so dobili zaposlitev v rudniku, mizar-nici In drugod. Da se je moglo nastaniti te ljudi, je bilo potrebno utesniti stanovalce drugih hiš. Poleg te utesnitve pa so večinoma ostali doma tudi novoporočenci, ki vsi žele dobiti lastno stanovanje. Prav te stanovanjske utesnitve so čestokrat povod družinskim prepirom.
Zaradi stanovanjskih hiš, id so v slabem stanju, računamo, da ja treba zgraditi vsaj 100 novih stanovanj. V teh stavbah sicer danes še stanujejo družine, toda v kolikor bi bila higienska služba dosledna, bi bilo treba večji del teh stanovanj izprazniti. Ta zdravstvena služba svojih nalog ne more izvajati dosledno prav zaradi pomanjkanja stanovanj. Vzrok temu so tudi pogosta obolenja.
K tem potrebam je Se dodati izgubo stanovanjskega fonda na področju Pronta, zaradi dnevnega kopa živo-sre-bme rude, ki ga namerava odpreti rudnik živega srebra. To področje zajema 37 hiš z 86 stanovanji, ki jih bo nujno nadomestiti. Zato bo rabilo mesto v bližnji prihodnosti 289 stanovanj.
Za tako težak položaj nosi veliko krivdo 25-letna itali-jansko-fašistična okupacija, ki je v svoji dobi samo grabila naše bogastvo in izkoriščala idrijskega rudarja.
Zaradi hitrejše rešitve tega problema bo ljudski odbor nedvomno moral v bodoče investirati več sredstev v gradnjo stanovanjskih hiš, po drugi strani pa vsestransko podpirati individualno gradnjo hišic.	Z. M.
G	__ _
Miško Kranjec: „Imel sem jih rad“

vu
SE NEKAJ 0 »DVOJNI MERI«
Uredba o določevanju in prepovedi pokojnin In inua-lidnin, ki je stopila v veljavo 22. julija 1952. leta, je v glavem izpolnila bistvene želje upokojencev. Pri odmerjanju pokojnin ni po tej uredbi več tako kričečih razlik med starimi in novimi upokojenci in tudi ni bistvenih razlik v prejemkih med aktivnimi delavci in upokojenci. Želeti bi bilo le nekaj popravkov za železničarje in prosvetne delavce, ki so bili v splošnem precej slabo in neugodno prevedeni.
Upokojeni učitelji smo pričakovali, da bomo vsi, ki imamo isto izobrazbo in polna službena leta enako prevedeni vsaj v IX. pokojninski razred. Namesto tega pa smo doživeli presenečenje vsi, ki smo bili upokojeni pred 1. oktobrom 1947. leta. Namesto izenačenja smo spet prišli do krivične dvojne mere (VIII.—IX. pokojninski razred, mesečna razlika 900 din. In zakaj?
Bila sva dva učitelja, oba s polno službeno dobo. Zaradi medvojnega sodelovanja z okupatorjem prvi po vojni ni bil preveden v službo in ni bil upokojen. Dosegel je pokojnino šele po 1. oktobru 1947. Po najnovejši uredbi pride ta zdaj kar avtomatično v VIII. pokojninski razjed. Drugi je bil med okupacijo interniran, v novi Jugoslaviji je služil še leto dni in 1. septembra 1946 je bil upokojen. Ta je obtičal v X. pokojninskem razredu.
Ali je to pravilna rešitev?
Drago Berdon, šol. upr. v v pokoju, Satahovci pri Murski Soboti
Opomba uredništva:	Podobnih
dopisov, ki se nanašajo na prevedbe upokojenih prosvetnih delavcev, je naše uredništvo prejelo v zadnjem iasu precej, vendar jih zaradi pomanjkanja prostora ni-
smo mogli objaviti. Med vsemi
temi dopisi omenjamo pismo upokojenega učitelja Franca Voglarja iz Celja, ki obravnava zlasti kričeč primer svoje prevedbe.
Ob tej priliki prosimo Društvo učiteljev, naj odgovori Javnosti, kaj je i tem v zvezi s svoje strani že storilo, da bi se to stanje uredilo ln prizadeti upokojeni učitelji prišli do tistega, kar Jim po vsej pravici pripada, oziroma, kaj še namerava ukreniti. Mislimo namreč, da Je predvsem dolžnost Društva učiteljev, da se na ta način zavzame za svoje upokojene stanovske tovariše.
NEČLOVEŠKI OČE,
KI ZASLUZI VES PREZIR
Hiše na Jezerskem so raztresene po bližnjih bregovih, nekatere pa so od središča oddaljene tudi po poldrugo uro. Zato imajo otroci tudi do 12 kilometrov dolgo pot tja in nazaj, kar je prav gotovo, posebno za majhne popoldanske otroke težka in naporna pot. Tega pa se noče zavedati Peter Crv, stanujoč s svojo družino in enim šolo-obveznim posvojenim otrokom v Zg. Kokri. Ob koncu preteklega tedna se je ta otrok vračal od popoldanskega pouka domov. Od svojega očima Peter Črva ima naročeno, naj proti domu vedno teče. Ker pa se je otrok verjetno nekoliko ustavil in ni prišel ob napovedanem času domov, je bil zverinsko kaznovan.
Čim je otrok stopil v sobo, si je moral sleči Mače in spodnje hlače. Položil ga je na kmečki stol, vzel opasač in začel neusmiljeno udrihati po golem telesu. Pri tem pa ni pazil kam padajo udarci. Pretepel ga je tako, da ima podplutbe na zadnjici, po nogah in zelo vidne podplutbe na glavi, preko čela in vratu. Po opravljenem »delu« pa je zahteval, da ne sme otrok nikomur črhniti niti besedice, temveč če ga kdo kaj vpraša naj reče, da s e je potolkel pri sankanju.
Jezerjani se vprašujemo, če
je to sploh človek, kaj Jel« oče? Vprašamo se tudi, ali ni nobene kazni za takega nesramneža? Tudi njemu bi se morala odmeriti primerna kazen. Pri vsem tem naj omenimo, da to ni bilo prvič, temveč se to često ponavlja. Poleg tega otrok tudi večkrat strada in nima niti primerne obleke za zimski čas. Mnenja smo naj se otroka brezvestnežu vzame, njega pa kaznuje!
Jezerjani
Pit založbi Mladinska knjiga v Ljubljani je nedavno lašlo nove delo pisatelja Miška Kranjca, zbirka povesti o ljudeh »Imel sem Jih rad«. V dvanajstih povestih Je pisatelj zajel podobo ln povedal zgodbo o svoji mladosti v prekmurski Polani v časih pred ln med prvo svetovno vojno. V opisu te mladosti je zaživelo pod pisateljevim peresom vse ono, kar se je kakor koli pomembno dotaknilo otrokovega življenja ln kar se Je prav zaradi pomembnosti ohranilo v spominu ln terjalo literarno obdelavo. Kranjčeve povesti so nekakšna lirična panorama ln vsebina nekega otroškega življenja ln doživljanja. V njih je ohranjen čar mladosti, pravzaprav detlnstva, a nič manj tudi kritična ostrina v upodabljanju življenja ln dogodkov. Prav zaradi tega, ker sta se njela ravnovesno v tej knjigi oba izredno važna elementa — poezija ln kritična zvestoba resnici, je treba to knjigo šteti k boljšim delom Miška Kranjca. Lahko bi tudi rekli, da sodi k njegovim najboljšim predvojnim delom, saj je mogoče v njej Izpričati one pisateljske ln umetniške kvalitete, ki so bile značilne za predvojno pisateljevo prozo. S to knjigo se nam je Miško Kranjec spet razodel — po nekaj letih ln ne preveč uspešnih Iskanj v povojni prozi — kot pristna ln Iskrena pisateljska osebnost, ki v svojem delu stoji na trdnih umetniških tleh. ln ki v svojem ustvarjanju živi ln dela p« umetniških zakonih.
Vsebina teh povesti o mladosti Je kaj navadna. V vsaki vasi bi lahko našli Johana, ki vaškim otročajem razkazuje svojo sicer nenavadno umetelnost v oponašanja ptic ln živali; našli bi tudi Žida Reicha, ki lz umazane kaluže dela dobro žganje; premnog vaški otrok, ki mu Je revščina
Odkrit)« spomenika Vatroslavn Jagifiu na Dunaju
Včeraj je odpotoval iz Ljubljane na Dbnaj predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, ki se bo tam obenem z zastopniki zagrebške in beograjske akademije udeležil odkritja spomenika Vatroslavu Jagiču, znamenitemu slavistu in nekdanjemu profesorju dunajske univerze. Spomenik, ki bo odkrit jutri v ponedeljek 1. marca v avli rektorata dunajske univerze, je delo ln dar velikega jugoslovanskega kiparskega mojstra Ivana Meštro-viča.
.s ii ii n m milili m milili ii^
Z »OSJEČKA LJEVAONICA 2EUEZÄ I	■
Z TVORNICA STROJEVA«, Osijek ? -
mm	išče za svojo livarno samostojnega	*
E ROČNEGA LIVARJA	Ž
_	m
s večletno prakso, ki bi kot mojster vodil livarno m
m	sa ročno modeliranje pri izdelovanja 10-tonskih ■
™	odlivov.	M
m Takojšnje ponudbe poslati na sekretariat tovarne.	“
............11111111 ■ 11111111 ■ i ■ 111 r
IZPLAČILO ANGLEŠKIH CERTIFIKATOV BIVŠIM VOJNIM UJETNIKOM
Urad za zaščito jugoslovanske imovine v inozemstvu je sklenil sporazum z angleškim poslaništvom v Beogradu, po katerem bo angleško poslaništvo v Beogradu izplačalo dinarsko protivrednost lastnikom certifikatov (denarnih potrdil), ki jih je izdala vojska Velike Britanije bivšim vojnim ujetnikom.
Zato je potrebno, da vsak lastnik certifikata naslovi na vojaškega atašeja Britanske ambasade v Beogradu pismo, v katerem zaprosi za izplačilo certifikata, ki ga mora pismu priložiti.
Pismo s certifikatom mora stranka izročiti naj bližji podružnici Narodne banke, ki ga bo zaradi vnovčen j a dostavila Glavni centrali Narodne banke, Oddelku svobodno deviznih poslov XIII/2.
Iz sekretariata Cie Narodne banke
trotji od itaiftT, M ravno tako skrbel sa mlaJSega brata ln skoraj povsem samenjal mater; kdo ve koliko je bilo otrok podobnin Francija in Gostija iz povesti Škorci na vrta; koliko Veronik je omahnilo v smrt, preden so doživele neznano ljubezen in jim Je pastirček igral ob pogrebu otožne pesmi; koliko romanj bi našli in odkrili, kakor ga vidimo v povesti Babica itd. A vojna, revščina, lakota, tegobe, smeh in lepota, otroška razigranost in žalost, malokdo bi lahko dejal, da se ti fenomeni, grdi in lepi, krivični in pravični, niso dotaknili in vplivali na njegovo mladost, na njegovo življenje in doživljanje.
In prav is te snovi in svojega
otroškega življenja Je Miško Kranjec zajel In ustvaril knjigo. Uspela pa je ta podoba zategadelj, ker je napisana s resnimi umetniškimi hotenji in voljo. Ta pa Je nedvomno izvirala lz avtorjevega odnosa do tega življenja in davnih polanskih časov ln ljudi, iz odnosa kakršnega nam Je povedal v predgovoru k povestim Kraji, časi in ljudje. Iz tega Je končno nastal vsekakor pomenljiv naslov knjige »Imel sem jih rad«, ki pa ni samo naslov, marveč tudi glavni ton vseh povesti. Vsekakor čustveni odnos, ki pa se Je v delu samem spremenil v poetično podobo in poetično izpo-
ved, Je narekoval pisatelja njegove povesti, ki časovno in vsebinsko zajemajo dobo detlnstva« a v tej samo naj markantneJše karakterje in dogodke. Zato je polanska mladost predstavljena v knjigi zelo intenzivno in raznoliko, a po vsej izpovedi Je razlita skoraj nekakšna pravljična čistost, ki svojega mika ne izgubi niti tam, kjer povsem prozaične življenjske plati, kakor so vojna, revščina in druge nadloge tako nesmotrno in krivično uravnavajo otrokovo življenje ln krhajo njegovo pravljično doživljanje in vrednotenje, spreminjajoč ga v grenka, racionalno kritična spoznanja in vrednotenja. Morda so prav ti prelivi iz otroškega, pravljično dihajočega sveta v obupno grenka spoznanja najtopleje orisani. Tisto pa, kar Kranjčevo izpoved tako značilno dviga nad povprečje in povprečnost avtobiografske izpovedi, Je predvsem mirnost, skromnost in prizane. sljivost pripovedi. Seveda vse prej kot kakšna reporterska zadržanost, marveč njeno čisto nasprotje — poezija. Zato Je pripoved čisto, skoraj brez nabreklosti in pretiravanj; kar Je obsojanja vredno, ni povedano naravnost, kakor na lepaku, marveč obsodba ali moralno vrednotenje diha iz zgodbe same in je v sklada z njo ne s kričečimi poudarki, marveč z dejanjem osebe in njenega doživljanja, z življenjsko tragiko, kakor na primer motiv vojne v povesti O žalostnem poštarju ali pa O možu, ki je videl figovo drevo. Izpoved, ki Jo krasi iskrenost, liričnost, ki le redko postane odvečna, nič manj pa tudi fini psihološki orisi otrokove duše in življenja, Je uspela. Tu in tam pa bi lahko bil opis vendarle oolj zgneten, morda bi tudi povesti lahko bile krajše, ne v zgodbi, ki Je dokaj harmonično grajena, temveč tam, kjer Je le preveč čutiti avtorja kot nekakšnega urejevalca, ki zdaj — post festum — posega v svoje življenje. Toda kljub nekaterim očitnim pomanjkljivostim, predvsem v ponekod premajhni koncisnosti pripovedi, je mogoče novo knjigo Miška Kranjca pozdraviti kot uspelo slovensko noviteto, in ne samo pozdraviti, marveč tudi prebrati.
tl
Koncert slušateljev jugoslovanskih glasbenih akademij
Na festivalu v Zagrebu ao Izbrali tri pianiste, dva violinista, enega čelista ln štiri pevce, Studente, ki odpotujejo v Francijo, kjer bodo imeli več nastopov. Njdh koncert v Ljubljani je obsegal triurni spored, iz katerega bodo sestavljeni krajši programi na gostovanju. Pokazal je visoko raven vseh treh akademij, ker je vsaka stroka zastopana tudi s Študenti, ki so že poznani iz koncertnega in opernega življenja kot uvaževanja vredni solisti, tako beograjski Z. Marasovič, ki je a temperamentom in bravuro odigral Taj-čevičeve »Balkanske plese«, naše odlična mezzosopranistka C. Součkova, ki je z umetniško zrelostjo interpretirala tri pesmi, baritonist D. Popovič (Beograd), ki je posebno lepo podal arijo iz »Herodiade« in ima s svojim zvonkim, moškim glasom vse pogoje za pevsko kariero. Tenorist St. Sajfar (Zagreb) ima prijeten material, je zelo muzikalen, tehnično pa po-ej po stari nemški šoli z dvignjenim jabolkom, kar zelo zmanjša estetski učinek njegovega petja.
Pianistka N. Verbičeva kaže lep razvoj in je občuteno zaigrala Ravnikov »Nokturno«, v Chopinovi »Baladi« pa je izpričala, da ima poleg poetičnosti tudi visoko stopnjo virtuoznosti. Muzikalno zrelost ln čut za oblikovanje velikih oblik ter pomembno tehniko je vložila M. Gvozdičeva v interpretacijo Sulekove Sonate, ki zahteva od pianista več kot marsikatera samo virtuozna skladba. V 172 letnem M. Radoševiču pa nam
raste pianist internacionalnega formata, kot kažejo bravurozno odigrane Chopinove etude in. Scherzo. Taka tehnična dispozicija je redkost, a tudi njegova glasbeno interpretativna nadarjenost Je izredna, tako da bo z zrelostno umerjenostjo zavzel ta pianist kmalu najvidnejše mesto.
Violinist R, Klopčič te je v zadnjem letu vidno povzpel in je poleg izvrstne tehnike pokazal prekrasen ton ter izreden smisel za lepo frazo, s katero je oblikoval Chaussonovo »-Poem«. Tudi violinist M. Lorkovič je posebno v drugem stavku Bachove »Partite* potrdil sloves zagrebškega violinskega razreda, ki mu je dal solidno tehniko, brezhibno intonacijo in že dovolj zrelo interpretacijo.
Na dobre temelje je postavljen v višinah že lepo zveneči, v ostalih registrih pa še zastrti alt M. Pijukovičeve, ki je vse pesmi prednašala z intimnim občutjem. S. Žagar je na čelu že kar lepo odigral Vival-dijevo »Sonato«.
Spremljave so bile vse odlične, razen arije iz »Onjegina« (Gvozdičeva), ki je bila zelo, zelo slaba.
Jugoslovanske akademije za glasbo so lahko upravičeno ponosne na tak kader in prepričan sem, da bodo tudi v Franciji občudovali njih nivo v novi socialistični Jugoslaviji, kjer imajo ti mladi študentje ne samo brezplačen pouk, ampak tudi polno podporo države, ko dorastejo v zrele umetnike.
Dr. Danilo Švara
Osem ur
i’ Veliki Loki
Na povabilo odbora SZDL iz Velike Loke pri Višnji gori sem 25. febr. prisostvoval seji tega odbora in sestanku volivcev Velike in Male Loke. Pripovedovanje in vtisi, ki sem jih skrbno beležil v debel novinarski zvezek celo popoldne in zvečer do polnoči, so tako obsežni, da bi morali izdati posebno številko lista, ki bi bila verjetno hitro razprodana — če bi hotel zapisati vse. kar sem videl in slišal in kar so ljudje tudi želeli, da pride črno na belo. Oprostim se prebivalcem Velike in Male Loke, če ne bom tako obsežen in dolg, kot so bili v svojih pripovedovanjih oni. Zapisati bom poizkusil najbistvenejše in na koncu povedati, kaj misli človek, ki je bil le osem ur v nekem kraju, o prilikah in odnosih, ki v tem kraju vladajo. Ostale bralce pa prosim, naj ostanejo potrpežljivi pri podrobnem opisovanju mlade, a lepe vasi pri Višnji gori.
med vaščani veliko nejevolje, ki jo je povečaval še način, kako je Brian izvajal svojo politiko. Razprave o davčnih in odkupnih obveznostih Brian ni prenašal med volivce, marveč je delal vse brez njih. Se več. Ce mu je kdo skušal ugovarjati, je nastopil proti njemu »uradno« in neljudsko.
Vaška organizacija OF do take politike KLO ni zavzela kritičnega stališča. Predsednik OF je bil tedaj namreč Brianov zet, Fr. Kogovšek, z najnižjimi davčnimi obveznostmi ki je v celoti podpiral birokratsko politiko KLO. Tudi sicer je bila tedaj OF v vasi nedelovna: n: se vedelo kdo je njen član in kdo ni, članarine niso pobirali, ni bilo nobenih sestankov itd.
Kaj pripovedujejo t Loka
Od kdaj in zakaj razdor med vaščani?
Leta 1952 je Ml v 2alni kra. jevni ljudski odbor, ki je obsegal vasi 2alna, Velika in Mala Loka, Plešivca, Luče ln Zagra-dac. Predsednik KLO je bil Jože Berlan iz Velike Loke. Ta je postopal zelo samovoljno ta pristransko. Zlasti se je to odražalo pri odmeri davkov in odkupov. Brian je svojim sorodnikom in prijateljem predpisoval nizke davčne in odkupne obveznosti, ostale vaščane pa je zarad) tega preobremenjeval.
dbomiki SZDL Velika
Nekaj primerov davčnega razreza v letu 1952 to potrjuje. Površina obdeloval, zemlje
Letni davčni predpisi Hribar F. 7.41 ha 26.300 din Kogovšek F. 5.35 ha 1.300 din Vovk A.	5.28 ha 23.700 din
Oven F.	3.93 ha 22.150 din
Javornik L. 3.90 ha 28.300 din Mohar A. 0.89 ha 1.050 din Praprotnik F. 0.30 ha 1.800 din
(Opomba: Po uradnih ugoto. vitvah imata najboljšo zemljo Kogovšek in Hribar — oba v sorodstvu z J. Brianom.)
Zaradi take davčne in enake odkupne politike predsednika ln tajnika KLO Žalna je Mig
Po ustanovitvi občine Višnja gora
Ko so bile leta 1952 ustanovljene občine, sta v Veliki ln Mali Loki že obstojala dva tabora: Brian, njegovi sorodniki in pri. jatelji na eni ter ostali vaščani n- drugi strani. Ob razpisu občinskih volitev se je menjalo vaško vodstvo OF, ki je postavilo svojega kandidata za občinski LO v Višnji gori. Ta kandidat ni pripadal Brlanovl skupini, ki je hotela ohraniti svoje položaje v novem obč. LO. Zato so postavili tudi oni svojega kandidata za odbornika. Volilni boj Je bil Izredno oster, kot nekdaj v času starih strank. In ti bog jg zaostroval nasprot-
ja v vasi. Do popolnega prepa. da med vaščani je prišlo, ko so objavili rezultat volitev: Brla-nova skupina je bila poražena — dobila je 53, skupina okoli vaške OF pa 91 glasov. Užaljeni »premaganci« so podrli poslednji most vaške enotnosti. Izvoljenega odbornika so sprejeli s prezirom.
Namesto združevanja je pitna voda povzročila razdor
Velika Loka ima okoli 30 kmečkih gospodarstev. Cez vas teče mali potok, v katerega se odteka gnojnica lz vseh gnojišč. Potočnica je edina pitna voda. Pa zelo nezdrava. Med vojno je prinesla v vas parati-fus. Centralni higienski zavod je ugotovil, da j« voda neužitna.
Tik nad vasjo Je Izvir hladne pitne vode. Več desetletij so vaščani sanjali, kako bi zgra. dili vodovod. Vaški odbor SZDL je dal pobudo. Sklical je vaščane in predložil gradnjo vodovoda kot najvažnejše komunalne investicije. Ločani so se navdušili ta izvolili vodovodni gradbeni odbor. SZDL ta ta odbor sta organizirala tri veselice. Dobiček 30 tisoč din so namenili kot stroške za izdelavo gradbenega načrta. Vaščani so se na vabilo SZDL obvezali, da bodo prispevali v delu in prevozih nad 1 milijon din. Vse je le-£0 kazalg, ^,	__
VUnlrn gor«
Toda nekateri Ločan! na čelu z Brianom, dalje Svet, Kastelic In Vovk, ki »o pred vojno stalno agitirali za vodovod, so bili sedaj, k0 je akcijo sprožila SZDL, proti. Tako je vodovod poglabljal razdor ln zaostreval odnose v vasi do take mere, da se je spor za ali proti vodovodu prenašal na občino, okraj ta Se kam. Odbor SZDL smatra, da so nasprotja proti vodovodu tako velika samo zaradi tega, ker Brlanova skupina noče dovoliti, da bi uspela pobuda SZDL. Rajši pijejo nezdravo vodo, kgt ds
M »nasprotna« stranka ▼ vasi pridobila na ugledu.
Tudi kmetijska zadruga jabolko razdora
Vasi Luče, Zagradec, Plešiv-ca, Žalna ter Velika in Mala Loka imajo skupno Kz s sedežem v Žalni. Odborniki SZDL so prepričani, da zadruga ne posluje nepristransko, da imajo nekateri člani od nje precejšnje koristi, drugi pa nobenih pravic. Kakor ■ je pač kdo zapisan pri posameznih članih upravnega odbora,
Vodovodno gradbeni odbor Velika Loka je zaprosil KZ za prispevek pri gradnji vodovoda. Lani niso dobili ničesar. Letos tudi ne. Sosednja vas Loče je dobila lani za elektrifikacijo
300.000	din, letos bo zopet dobila mlatilnico, radijski spre. jemnik itd. Ločani jim to privoščijo, toda niso zadovoljni, ker sami ne pridejo na vrsto.
Tak odnos KZ do Loke in vodovoda si razlagajo odborniki SZDL s tem, ker zastopata njihovo vas v upravi zadruge Svet in Kastelic iz Brlanove skupine, ki nasprotujeta gradnji vodovoda, in te gradnje brez denarja ne bo mogoče izvršiti — si mislita. Ni čuda, da se je spor okoli vodovoda prenesel še v zadrugo.
Na letošnjem občnem zboru KZ 14. II. je hotel del Ločanov menjati svoje predstavnike v upravnem odboru. Predlagali so, naj bi volili v upravni odbor tudi zadrugarje, ki so člani SZDL. Njihov skromni predlog je takoj zavrnil delovni predsednik učitelj Trček z obrazložitvijo, da ni važno in tudi potrebno ne, da bi bili člani SZDL tudi člani upravnega od. bora KZ.
Zaradi vseh teh odnosov bo večje število Ločanov izstopilo iz KZ Žalna. In razdor se bo večal.
Ce se še sploh more.
(Konec jutrij,
ŽLICA
Žlica ni nič posebnega. Imamo razne vrste illc. Lesene, ki imajo najdaljšo zgodovino, pločevinaste, aluminijaste, srebrne, morda celo zlate (zlatih še nisem videla), lahko pa da so še iz česa drugega. Nekatere so drage, druge so čisto poceni, z vsemi pa jemo. Ce ješ kaj dobrega, bo tudi z leseno žlico jed dobra, če ješ kaj slabega, bo tudi z zlato žlico jed slaba. To je resnica.
Hudo pa je, če žlice nimaš.
Hudo, da huje biti ne more.
Prišel je nekega dne v partizane Mirko iz bele Ljubljane. Česa vsega ni imel s seboj! Smučarsko obleko, ducat srajc in nogavic in vsega, vsega. Dišeče milo, zobno
pa je celo mislil, da imajo partizani žlic na pretek in je zato ni prinesel.
Naj je bilo že karkoli. Žlice ni imel in konec.
Bilo pa je takrat zaradi žlic zelo tesno. Od desetih partizanov so imeli štirje prave, zaresne žlice (eden celo srebrno, z grbom), dva sta imela lesene, take, ki se z njimi meša prežganka, eden pa je imel žlico lastnega izdelka, grobo obtesano, da bi jo stežka spravil v kaka usta, razen v lastnikova.
Zdaj pa smo, na primer, jedli. Najprej je jedel lastnik žlice. Pojedel je, postrgal skledo, da je ni bilo treba niti umivati, nato je žlico po-
ščetko, (čudež vseh čudežev!) pasto za zobe, škarje za nohte, polico, joj, kdo bi vse naštel! Imel je celo skledo, lepo belo skledico, kamor si lahko del kosilo ali pa večerjo ali kar bi Be že v partizanih dalo skuhati, Imel je celo prtiček, da bi si ga lahko pogrnil preko kolen, če bi mize ne bilo v bližini. No, imel je pač vse, le Biče ne.
Morda jo je pozabil. Morda je mislil, da bi si žlico kjerkoli lahko gredoč kupil, ali
Steno dvakrat, trikrat obliznil in jo dal tovarišu, ki je na žlico Čakal in je dotlej z leskovo šibico mešal jed, da se je shladila. Posojali pa so na vodno žlice le tisti, ki so imeli prave žlice. Oni z lesenimi žlicami bi žlice že posojali, a so imele lesene žlice grdo navado, da so polovico zalogaja mimogrede odvrgle in je bilo jesti z njimi zamudno in silno dolgočasno. S pravimi žlicami sta že po dva in dva spravila vase večerjo, kosilo
eJIToja mamica
POMLAD V NARAVI POVSOD JE 2E VSTALA, JAZ PA SEM BOLNA V SOBI LEŽALA.
ali kar je že bilo, z Lesenimi pa so se jedci še vedno mudili in trudili.
Mirko iz bele Ljubljane je prišel k nam in ni imel žlice. Prišel pa je ravno tak neumen čas, ko je vse naokoli kar naprej ropotalo in nisi nikoli vedel, če boš srečno pospravil, kar je kuhar srečno (ali pa tudi ne) skuhal. Kuhali pa smo tistikrat kar naprej koruzni močnik, ki ga brez žlice ne moreš jesti.
Pride Mirko, od daleč opazuje kotel in kuharja, ogleduje nas, ki smo se vrteli okoli kotla in kuharja, ker smo že zelo nestrpno čakali, ali bo kaj ali ne bo nič.
Nazadnje kuhar kuharski obliže količ, ki je z njim mešal jed, zagrabi zajemalko in jo zavihti po zraku:
»Kosilo, fantje! Močnik d la Union.«
V vrsto po eden, red mora biti. Skodele v roke in h kotlu. Zadnji v vrsti je bil Mirko. Vsi smo se zvrstili, dobili pošteno mero koruzne dobrote in posedli naokrog. Tisti, ki so jedli in tisti, ki so jed hladili. Poji prva skupina, skupina lastnikov zaresnih žlic in lepo načisto oblizane žlice so dobili oni, ki so čaikali nanje. Celo tisti, ki so imeli lesene žlice, tudi tisti, ki je imel žlico lasnega izdelka, so se že bližali dnu skodel, ko je nad nami zaropotalo.
Zaropotalo je enkrat, zaropotalo dvakrat. Na noge! Puški v roke in v napad!
Drvimo, med tekom zatika mo žlice za škornje im ovijalke. pospravljamo skodele in drvimo. Čisto za nami pa drvi Mirko, Polno skledo drži v rokah in teče, da močnik pljuska čez robove.
Nekajkrat je bilo treba leči, malo smo se zvijali med debli, malo streljali. Oni, ki
MAMICA JE OB ZGLAVJU SLONELA,
CELE NOČI JE NAD MANO BEDELA.
KO SEM IZ HUDIH SE SANJ PREBUDILA, VROČA JE SOLZA NAME KANILA.
SPET SE JE MENI ZDRAVJE VRNILO,
SPET SE OKO JE NJENO ZJASNILO.
Napisala Marinka Cajhin iz Sneberja

BOL — CE — DA — DE — HA — JA — KO — KO — KRA
— KRE — LO — NA — NAR — NEC — O — Pl — RAK
—	RJA — SMO — TNA — VI
Iz gornjih zlogov sestavi besede z naslednjim pomenom: 1. na njem sekamo drva: 2. plačilno sredstvo; 3. določene barve (množina); 4. z njo pišemo po tabli; 5. v njem sporočamo po pošti: 6. majhna, a nadležna žuželka; 7. kjer se vse neha; 8. tatvina; 9. red, oznaka; 10. del hoje.
Besede zapiši navpično pod številke. Ob pravilni rešitvi bos v označenih kvadratih bral naslov lista, ki ga otroci radi berejo!
Sestavila Marinka Roblek Iz Preddvora
so ropotali med našim kosilom z vrha, so jo že cvrli proti dolini, Mirko pa je še vedno držal skodelo pred seboj. V njej je bilo vse: nekaj mravljincev, malo mahu in prsti, nekaj suhega listja, nekaj borovih iglic, močnika pa samo še toliko, kolikor se ga je držalo sklede. Mirko pa je bil ves solzan.
»Strela, fant, zakaj pa nisi jedel?« je zatulil vodnik.
»Ko pa žlice nimam.«
»Pa bi prej povedal, Kaj se ve, kdaj nam bo spet kuhar kaj skuhal!«
»Kaj sem hotel, ko so bile pa vse kar naprej zasedene...«
»Za danes ne moremo pomagati. Pojdi, pa se napasi malo tamle v borovnicah. Za silo bo že.«
Mirko je šel in se »malo napasel« v borovnicah, pa to seveda ni bilo kaj prida.
Kajpak se mu je še marsikdaj zgodilo, da ni mogel pojesti pravočasno močnika. Saj se je drugim tudi. A to vem: Ko je po »vezi* prvikrat pisal v Ljubljano, je napisal:
»Ljuba mama! Sem zdrav in živ, a če bi me še kdaj rada živega videla, mi pošlji žlico, veliko žlico, četudi je lesena.«
Napisala Vida Brestova Narisal Miki Muster
KRIŽANKA „DRSALEC"
Vodoravno: 2. up, upanje; žensko ime, 3. osebni zaimek, 4. čepica, 6. čeprav, 7. gradbeni material (množina), 8. pripovedna pesem, 9. ruska reka, 10. drevo in sad, 12. nikalnica, 13. prav tak, 15. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (Na klancu), 16. nasprotno od gost, pogost, 18. osebni zaimek, 19. •rbobrv. osebni zaimek.
Navpično: 1. zadnja in prva črka abecede, 2. neubogljiv, neposlušen, 3 pripadnik slovanskega naroda, 4. der strehe; bolezen, 5. evropska prestolnica, 7. kratica za opombe, 11. igra na ledu, 14. 100 kvadr. metrov,
15 veznik, 17. pritrdilnica, 18. organ vida.
REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Čarobni lik: Vodoravno in navpično: 1. meter, 2. pes, 3. osel.
Posetnica: Klarinet!
REŠITVE SO POSLALI
Niko Lavrih, Emil in Zanko Pfeifer, Vladimir Bašovič, Alešek Tavčar, Marija in Milan Meden, Eva Golob, Jože Balas, As ta Žgavec, Nevenka Strajnar, Marinka Cajhen, Mirko Mazi, Božo Verbič, Janja Verbič, Franci Šušteršič, Andrej Pirkovič, Alenka Ogrinc, Franjo Jurač, Tine Lovšin, Albinca Trček, Jože Drolle, P epi Raub, Anton Camplin, Stanislav Dominko, Andrejček Natlačen, Tonček Janežič, Vida in Tonček Kunstelj, Jaka Mflller, Miša Slapšak, Bojan Dubrovič, Vital sa-vlnšek, Marinka Roblek, Milica Završnik, Anton Kos, Marija Mohar, Herman Vilhelm, Alika Prislan, Danica Makovec, Anica Šket, Janez Ahlin, Ivan Virnik, Slavko Zupan, Alenka Kolman in Ivanka Sitar.
Za knjižno nagrado je bila izžrebana Nevenka Strajnar iz Ljubljane. Naj sporoči svojo željo!
Tone Pavček:
BRAT IN SESTRA
Njej ime je mila Jera.
Kaj počnč, ime pove: jasno vendar, da se cmera in to vztrajno od dne do dne. Stara komaj sedem let, pa ima solz za tristo skled.
Čuri muri je njen brat.
Vedno neumit gre spat.
Ves zamazan, ves zamazan, črna črnska prikazen, saj se svoje žive dni kakor pujs vode boji.
Pa je Jera vzela brata
in sta križemsvet odšla, da neumnežem prodata malo solz in nekaj blata in se vrneta s sveta s piskri pravega zlata.
Ml Š Be©
DRUGO POGLAVJE
1. NOVI ZNANCI
V hlevu, kamor Je Miška pripeljal Jernej, sta bila še dva konja. Rjavko, s katerim se je Miško spoznal že na poti, in pa Sivko. Rjavko je bil star in molčeč konj, k| Je na svetu že preveč doživeli, da bi ga mogla še kaka reč hudo presenetiti, drobni, živahni Sivko Pa je bil tolikanj klepetav in radoveden, da je Miško svojo prvo noč v novem domu rad ali nerad skoraj vso prebedel, čeprav Je bil zaradi dolge in naporne poti na smrt utrujen. Brž ko Je Jernej odšel jz hleva in zaprl za seboj vrata, se Je Sivko nekajkrat nestrpno prestopil, nato pa upognil vrat In se preko nizke lese ozrl na svojega novega soseda. Najprej si Je Miška natančno ogledal, ko pa se je prepričal, da Je novj sosed potrpežljive in mirne nravi, jte nagnil glavo še bliže, tik do Miškove in šepetaje spregovoril:
■Zelo sem vesel, da sva si soseda. V našem hlevu je namreč strašno dolgčas. Nikogar ni, s katerim bi se lahko pametno pomenfl.n Sivko je zadnje besede spregovoril na ves glas in za hip obrnil pogled proti Rjavku. Takoj nato pa je še zinil: oLe poglejte ga! Je že zasmrčal«
»Kdo pa, prosim?« je zaspano zagodrnjal Miško, ki je tudi sam že nališol zadremal.
»Kdo pa drug kot Rjavko! Podnevj in ponoči dremlje.« Sivko se je zaupljivo nasmehnil. »Vidite, prav zato sem vesel, da ste prišli v naš hlev. Zdaj vem, da ml ne bo več dolgčas. Saj nimate nič proti, če bi malo poklepetala, kaj?«
Miško se je komaj premagal, da ni prav krepko zazehal. »Seveda, prosim, kar dajva. Malo sem sicer utrujen ...«
»Razumem, razumem,« ga je s pomenljivim glasom prekinil Sivko. »Tudi mene utrudi, kadar sva skupaj vprežena. Ure in ure prisiljen biti z njim In ti niti enkrat ne odpre ust.«
»Ne odpre ust? Kdo pa prosim?« je spet vprašaj Miško, ki se je le s težavo otepal spanca in je zato preslišal polovico Sivkovih besed.
»Rjavko, Jasno! Kdo drug kot Rjavko!« Sivko se je za trenutek vznejevoljil. »Mislim, da sem dovolj razločno povedal... in čisto nič mi ne bi bilo všeč, če bi ga hoteli zagovarjati. To vam povem kar zdaj, kar pri priči, da mi ne boste imeli potem kaj očitati.«
Ko pa je Sivko utihnli, ga je minila tudi slaba volja. Bil je samo klepetav in radoveden, hudoben pa nikakor ne in če je
Tako je narisal Jerneja in dekle, ki mu je odprlo vrata, Mišo Bernard iz Celja
kdaj kako tako zinil, mu je bilo precej žal. Prav zares žal. Ce bi ga kdo zdaj opazoval, bi videl, Itako mu je postalo mahoma nerodno in kako se je trudil, da bj to svojo napako popravil in Mišku nekako dopovedal, da vsa stvar z Rjavkom le ni tako strašna, kot bi si lahko mislil po njegovih besedah. Kakor mu je malo prej tekel Jezik, tako je zdaj mencal, sukal glavo sem ter tja in v nebogljeni zadregi metal skesane poglede na Rjav-kovo stran. Ta pa ni kazal ne jeze in ne užaljenosti. Sivkov klepet je Rjavka, kot Je bilo videti, do kraja uspaval.
»Oprostite,« je zašepetal Sivko in se spet obrnil k Mišku. »Ne bi rad, da Vi me napak razumeli.,. Kaj vam nisem pravkar nekaj govoril o Rjavku?«
Miško se je stresel, kakor bi ga kdo sunil pod rebra. Spal Je. In sanjal prelepe sanje o svojem starem domu, o Dremušu, ki mu je prišel povedat, da si je tisto govorjenje o prodaji samo izmislil, izmislil zato, da bj ga malce podražil, lu da ga zelo ponižno prosi, naj mu tega preveč ne zameri; o Jožku, ki je spet jezdil na njegovem hrbtu in ga prihajal o mraku obiskovat v hlev; o zvoncu nad hlevskimi vrati, ki je sladko zvonil svoj bi m, trram; o hlapčku Petru, ki ga je zvečer tako skrbno očistil, da se je ves svetil jn bil spet tako zal, kot Je bil zal pred davnimi leti, ko je bil mlad in poskočen konjiček; sanjal o-.. Potem se je nenadoma zbudil. Zbudi) ga Je reprijeten, vsiljiv glas, ki je bot nalašč drezal vanj in ga zmotil v najlepšem trenutku. Zaradi tega se je stresel ln se srdito ozrl na vsiljivca poleg sebe.
»Lahko bi vsaj še malo počakali,« je rekel Miško brez jeze, a užaljeno, ko se je zavedel, kje je in kdo ga je zbudil. Zatem pa je še z vzdihom pristavil; »Čudno, kako žive sanje!« Bilo mu
Slika nam kaže» da lovec ni samo preganjalec živali — nasprotno, pravi lovec Je, zlasti kadar so v stiski, njihov najboljši prijatelj*
je, da bi se najrajši zjokal. In to bi tudi storil, če ga ne bi bilo sram ln če ne bi bil tako star, kot je bil.
»Kaj niste reklj sanje?« je veselo vzkliknil Sivko in se olajšano oddahnil, kot bi ga izpregli izpred najtežjega voza. »Torej pravite, da so bile to sanje, kaj? No, to me veseli. Tudi jaz mislim namreč tako. Nič drugega kot navadne sanje. Rjavko je kajpak v resnici najboljši tovariš ...«
»Hvala za prijazne besede,« se Je iz kota, kjer je imel svoje ležišče Rjiavko, oglasil hripav glas. »Zelo si me počastil z njimi. Se enkrat, najlepša hvala!«
Miško ln Sivko sta oba hkrati spoštljivo dvignila glavi, zakaj Rjavko je bil hudo star, pameten konj, starejši od Miška in dosti starejši od Sivka. Rjavko pa je nagnil glavo proti Mišku in resno nadaljeval:
»Videl sem, da ste se težko ločili od svojega starega doma. To mi je všeč. Konj mora ljubiti svoj dom. Dober konj mora ljubiti ljudi, pri katerih je zrasel. Pred štirimi leti Prav ob istem času se Je tudi m en j zgodilo nekaj podobnega. Starca se vsakdo rad čimprej znebi. Toda tudj tu vam ne bo slabo. Gospodar Je dober in Jernej ima rad konje. Nekaj let boste še delali ... z Jernejem boste vozili deske na Bled... potem pa boste izpregli, kot sem Izpregel zdaj jaz. Moja vprega vas čaka.« Rjavko je govoril tiho ln mirno. Čez hip pa mu je že v na pol ugaslih očeh Evo zagorelo. »Razen, seveda..« je rekel in pozorno pogledal Miška. »Da, mislim, da bi zmogli... to bi bilo zelo lepo ... mislim, da bi se vam posrečilo, če bi le hoteli in če zares ljubite svoj stari dom.«
»Cisto nič ne razumem,« je dejal Miško, ko je Rjavko nenadoma umolknil.
»Saj tudi nisem želel, da bi kaj razumeli,« je smehljaje odvrnil Rjavko. »Morda kdaj pozneje. To je dolga zgodba, ki
NARISALA SITAR IVANKA 1 HLAPEC JERNEJ IŠČE TRATA RS LJUBLJANA «=■_____z MlŠKOTOV DON.
jo vam bom nekoč povedal. Iz nje se boste lahko marsikaj naučili... če boste le hoteli... Kaj ne bi zdaj malo zadremali? Kmalu bo jutro.«
Rjavko je povesil glavo in ni zinil nobene več. Sivko pa Je čisto üho, bolj sebi kot Mišku, ki je še vedno začudeno strmel v Rjavka, rekel:
»No, to zgodbo pa bi res rad slišal«
Piše Milan Sega
Drogi bralci!
Te dni praznujemo pri nas jn po vsem svetu praznik norčavega Pusta. Vaše mamice naj. brže pečejo slastne pustne krofe, vi pa jih nadlegujete za sta. re obleke in se po mili volji semite in zabavate. Meni je pravkar nekdo voščil, kot da bi imel god, pa mu nisem prehudo zameril, saj to naj bo res čas pravega norčavega veselja. Želim vam ga obilo!
Zdaj pa k pismom. Asta Žgavec z Razdrtega pod Nanosom hodi v četrti razred in mi je poslala dve uganki, ki ju je sama sestavila. Upam, da se bo še kaj oglasila in hvala za vabilo! — Marinka Cajhen Iz Snebetrja je poslala pesmico, ki jo je bala obljubila. Ker mi je všeč, jo bom objavil. Poleg te je poslala še posetnico. — Kar dobre posetnice so poslali tudi Andrej Pirkovič iz Idrije, Božo Verbič lz Ljubljane, Franci Šušteršič iz Ljubljane in Marinka Roblek iz Preddvora. Ce bo le mogoče, bom katero obja. vil. Mislim, da bom l*hko objavil tudi »izpoinjevanko«, ki jo je sestavila Marinka Bcfclek poleg posetnice, magičnega lika in križanke »Medved*. Franci Šušteršič je razen omenjene posetnice poslal križanko in risbo k povesti o Mišku. — Od šestletnega Mihca Križnarja sem dobil dve .-i«btei, ki predstavljata vojaški pohod. Eno objavljam. — Spel sem dobil ljubeznivo pismo od Vran}« Jurača s Tolstega vrha. Nj»gov0 pismo bi prav rad obiavR v celoti, pa Je v njem vendarle preveč jezikovnih in slovxl'Vrvih napak... Zdi se mi, da *t moral biti pri svojem pisanju nekoliko bolj pazljv. Objavljam pa "iegovo sliko, da boste vsi »poznali mojega zvestega ^opisovalca. — Prvič se je oglasila Anic» Šket lz Celja. Sestavila je magičen lik in narisala zimsko pokrajino s snežnim možem ter smučarji in sankači. Pozdravljam tudi njene prijateljice Bredo, Lindo, Dragico in Metko, o katerih mi piše, da rade rešujejo in sestavljajo križanke. — Celjan je še Mišo Bernard, ki ga gotovo že vsi poznate. Spet je poslal sliko za Miška, ki jo objavljam. s Alika Prislan iz
Kranja hodi v drugi razred in zelo rada prebira Najdihojco. Pritožuje pa sef da ne more do nje, kadar oče bere časopis. Zato predlaga, naj bi izhajala na posebnem listu. Tega žal ne moremo storiti, prepričan pa sem, da bo oče rad ustregel njeni želji in radovednosti, kadar ga ibo poslej prosila za list z Najdihojco. — Milica Završnik iz Ljubljane je napisala uganko in pesmico o svojem bolnem mucu. Zdi se mi, da se pri tem ni posebno potrudila, upam pa, da se bo prihodnječ in da bo še kaj poslala. — Jaka Müller iz Grosupljega je poslal križanko, ki pa ni pravilno sestavljena. Naj sl dobro ogleda, kako so sestavljene križanke, ki jih objavljamo in naj spet poskusi. — In nazadnje še Ivan-
ka Sitar iz Trate nad Ljubljano. Draga Ivanka, zelo sem bil vesel tvojega novega pisma. Res ga ne morem spet objavi, ti, zato pa ga nič manj ne cenim. Risbe, ki si mi jih poslala, so mi tako všeč, da bi najraje objavil "sa po vrsti, žal pa lahko objavljam le eno. Upam, da se boš še oglasila in pozdravi, prosim, tudi svojega bratca Janka, ki kaže tvojemu podoben dar za risanje. Pozdrave, ki jim jih ti pošiljaš, izročam s tem vsem bralcem Najdihoj-ce.
Ivankinim pozdravom se z vsemi najboljšimi željami pridružuje	Urednik
Fanjo Jurač s Tolstega vrha
KOLEDAR
Nedelja, 28. februarja: Roman.
Na današnji dan leta 1638 se je rodil francoski fizik in zoolog Rene Reaumur, znan zlasti po tem, ker je razdelil termometrsko skalo od ledišča do vrelišča na 80 delov.
•
Danes je minilo dve leti, odkar je umrl slovenski kipar Peter Loboda. Bil je doma iz Domžal iz ubožne delavske družine. Po strokovnem šolanju doma in v Ljubljani se je vpisal na zagrebško akademijo. Leta 1924 ga je kipar Meitrovič vzel v svoj strokovni oddelek in ga nato zaposlil še za leto dni v svoji zasebni delavnic Od leta 1927 se je uveljavljal na kiparskih razstavah v Ljubljani, Beogradu, Mariboru in Londonu. Nekaj njegovih del je v Moderni in Narodni galeriji; mnogo njegovih portretov, različno zasnovanih samostojnih del in nagrobnikov pa je raztresenih po vsej Sloveniji. Peter Loboda je izdelal tudi spomenik Ivana Cankarja, ki je v Clevelandu v Ame-rikL
•
Bivši partizani, dolenjsko prebivalstvo in z njimi ves slovenski narod se danes spominjajo hudih bojev iz leta 1944, ko je XV. divizija zasedla belogardistične utrdbe pri Antonu in v Zdenski vasi. v obeh sovražnikovih postojankah je bilo okrog 500 mož. oboroženih s topovi, reflektorji in drugim težkim orožjem. Partizani so obe postojanki popolnoma uničili, zaplenili nepoškodovan tank. tri kamione, dva protitankovska topa in precej vojne opreme.
Iz etnologije sta diplomirala Marija LAH in Jernej ŠUŠTERŠIČ. Čestitamo!
*
Slovensko zdravniško društvo vabi člane na IX. redni občni zbor. ki bo v soboto. 6. marca in v nedeljo 7. marca v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Dne
6.	in 7. marca dopoldan bo ciklus predavanj o nalogah praktičnega zdravnika v urgentni medicini. 6. marca popoldan društveni del zbora. Direkcija d~ž. železnic je odobrila za uđelc'ence 25% popust. Odbor.
Poročila sta se tov. Krumpak Hinko in tov. Priboršič Milica. — Čestitamo! Prijatelji.
V Mariboru sta se včeraj poročila^ Slana Srečko, štud. medicine in Košir Majda, učiteljica. Novo-poročencecna iskreno čestitamo!
Društvo slovenskih skladateljev obvešča vse člane, da bo redni letni občni zbor 28. marca t. 1. ob 9. uri v prostorih Kluba kulturnih delavcev, Wolfova ul. 1/in. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Volitve; 4. Slučajnosti. — Upravni odbor.
Higiensko — epidemiološka sekcija Slov. zdravniškega društva bo imela letni občni zbor in redno predavanje v ponedeljek, 1. marca ob 17. uri v prostorih Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani.
Geodetsko društvo LRS v Ljubljani priredi 1. marca t. 1. ob 16.30 v predavalnici Geodetskega inštituta TVS, Aškerčeva ul. 30, predavanje o komasacijah. Predava prof. Steiner Oton. Vabljeni!
Odvetniško pisarno v Domžalah bo odprl s 1. marcem Ivan Kopač.
Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo v marcu redni mesečni sestanek in seminar skupno z letnim občnim zborom dne 19. in 20. Zato sestanek in seminar 5 oziroma 6. marca odpade.
Prijavijence oz. starše prijavljenih otrok za plesni in risarski tečaj obveščamo, da se lahko seznanijo z razporedom pri j avl j en-cev po skupinah in časom pouka v Pionirski knjižnici, Trg Revolucije 7 ali pri Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva 5/Ul.
Napovedovalce (ke) za nemški jezik potrebuje Triglav-film. Re-flektanti naj se zglase od 2. marca dalje na Upravi, Zrinjskega 9.
APZ — začetek rednih - obveznih pevskih vaj v sredo 3. marca ob 19.30 na Realki. — Odbor.
Društvo akademsko izobraženih žena Slovenije vabi svoje članice in druge akademsko izobražene žene na sestanek 5. marca ob pol 5. uri v Zupančičevi 3/m, soba 68. Dnevni red: Pomen 8. marca. Naša skrb za mladino. Razgovor.
Planinci, udeležite se občnega zbora Planinskega društva Ljubljana - matica, ki bo v četrtek, 4. marca ob 19.30 uri v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva 22. Dvorana kurjena. Planinsko društvo Ljubljana-matica.
ŠE NEKAJ...
Nesreča v rudniku živega srebra v Idriji
V	četrtek, 25. februarja, je rudar Ivan Likar v rudniku živega sebra v Idriji pri vrtanju s kompresorjem zadel ob mino. Mina je ob pritisku eksplodirala in ga močno poškodovala. Nesreče Je kriv miner iz prejšnje izmene, ki ni naslednji izmeni javil, da je na delovnem mestu pustil neeksplodirano mino. Ponesrečenega Likarja so prepeljali v bolnišnico.
Tatu klarineta so prijeli
V	Mariboru so prijeli 22-letnega H. Franca, ki je pred nekaj dnevi vlomil v izložbeno okno mariborske popravljalnice glasbil. Iz okna je potem, ko je s kamnom razbil šipo, odnesel klarinet, vreden 18.000 din.
Vlom v zobno ambulanto
V	noči od 24. na 25. februar so neznanci vlomili v ambulanto na Dolskem pri Ljubljani. Odnesli so 12 zobozdravniških klešč, svedre, škarje, pincete, ogledala ln razne druge instrumente v skupni vrednosti 60.000 din.
Dva požara v Ljubljani
Pretekli ponedeljek je gorelo v stanovanju P. Voj mira v stanovanjskih blokih v Šiški. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je stranka pustila žerjavico v zaboju. Skoda znaša okrog 18.000 din. Naslednji dan pa je gorelo v podstrešni sobici B. Zvonimira v Skopoljevj ulici. B. je tik ob železni peči sušil drva, ki so se vnela. Škode je okrog 10.000 din. Oba požara sta torej nastala Jz neprevidnosti
Sava naplavila mrtveca
Preteklo sredo so našli pri vasi Zgornji Log pri Litiji mrtvo moško truplo, ki ga je naplavila Sava. Po ugotovitvah komisije je moralo tm plo ležati v vodi približno dva meseca. Mrtvec ima na glavi poškodbe in odrgnine po vsem telesu, ki najbrž izvirajo od tega, ker se je truplo zadevalo ob skale in valilo po dnu reke. Neznančevo truplo so prepe ijali v inštitut za sodno medicino v Ljubljano.
Več krav zastrupljenih s svinčenim arzenatom
Na železniški ekonomiji v Lavrici pri Ljubljani jc obolelo zaradi zastrupitve 6 krav, ki so jih morali po nalogu veterinarja dve takoj zaklati, kmalu nato pa še tri. S tem je bila
povzročena ekonomiji Škoda za 240 tisoč dinarjev. Pri pregledu zaklanih krav je veterinar ugotovil, da so bile zastrupljene s svinčenim arzenalom, ki 90 ga na ekonomiji uporabljali za uničevanje koloradskega hrošča. Kdo naj bi kostnj moki, s katero so krmili krave, primešal svinčeni arzenal, še niso ugotovili.
Od tatvin in goljufij v zapor, iz zapora spet k tatvinam
Med delavci v podjetju Remont I, ki so na Poljanski cesta v Ljubljani opravljali razna gradbena dela, je bil tudi E. F., ki mu je bolj kot delo dišal priložnostni zaslužek, do katerega je prišel s pomočjo lahkovernih ljudi. Dne 2. februarja letos te videl, da ima D. F. ročno aro, po kateri je zahrepenel na način, lasten njemu enakim. Vprašal je D. F., če uro proda. D. F. je pošten delavec iz Makedonije, ki je bolj potreboval drugih reči, kot pa uro, in je zato pnstal na prodajo in uro ponud.l za 2.500 din. E. F. je uro vzel s pripombo, da jo plača takoj, ko ugotovi, da je brez napake. Od tega dne dalje E F. ni bilo več na delo, niti ni prinesel nazaj ne ure in ne denarja. Pač pa jo je prodal nekemu vozniku za 1.500 din. Tako je E. F., ki je že bil zaradi goljufij in tatvin obsojen in Šele pred kratkim prised iz zapora, šel spet na pot nepoštenosti.
IZ HRASTNIKA
Zveza komunistov hrastniške steklarne je na izredno živahni konferenci polagala svoj letni delovni obračuni. Iz poročila sekretarja je bilo razvidno, da je bilo delo komunistov v steklarni lani zelo razgibano. Zlasti dobro so bile izvedene volitve v zvezno in republiško skupščino, premalo pa so člani sodelovali v društvih in množičnih organizacijah.
Na hrastniškein stadionu, ki ga gradijo že osem let in ki je bil lani planiran, se sedaj dela že nadaljujejo. Zdaj prevažajo tjakaj ogorke od apnenic kemične tovarne. Tega gradiva bo treba prepeljati 510 tovornih avtomobilov po 5 ton. Tako upamo, da bo hrastniški stadion letos le končan.
Prejšnjo soboto je bil v dvo. rani »Svobode I« v Zgornjem Hrastniku koncert orkestra JLA iz Ljubljane. Za to prireditev je vladalo veliko zanimanje, saj so bile že nekaj dni pred koncertom vse vstopnice razprodane. Pri koncertu so med drugimi sodelovali tudi ljubljanski operni pevci, Hrastničanki Sonja Draksler in Sonja Hočevar ter zagorski rojak Vladko Korošec.
Ha filozofski fakulteti j« diplomiral tov. Lojze Krakar. Čestitamo kolegi in kolegice!
Vabimo vas na veliko predpustno rajanje, ki bo v stekleni dvorani v Pražakovl ulici v torek, 2. marca ob 20. uri. Igra prvovrstni Jazz. Pijače, jedače, bar, maske zaželene.
Za ^.pustne zabave in dobro razpoloženje — odlični jajčni cognac »MARKIČ — SPLIT«.
AVSTRIJSKI ARTISTI Duo Sa-
rony, Renato, Putzi, Elkins nastopajo z 30. minut, programom: ples-parterna. akrobacija, muzikalični klovn, skoki — step, dresura opic, dne 1. in 2. marca ob 16 in
18.	uri v kinu Union, dne 3 — 10. marca ob 18. in 20. uri v kinu Komuna poleg filma.
Brivško-frizerski mojstri mesta Ljubljane! — V ponedeljek, 1. marca ob 19. uri je strogo obvezen sestanek v Kardeljevi ul. 6.
Zobje blešče, če uporabljaš KO-LYDOL — našo najkvalitetnejšo kremo.
Cas toplega čaja Je tu, zato pijte Gosadov »Planinški čaj«!
Čevljarstvo v Litostrojskih blokih št. 1 sprejema naročila po meri in popravila vseh vrst čevljev. Se priporoča. Tratnik Jože
ZAHVALA POGORELCEV
Pogorelci iz Zelene jame, ki nam je požar uničil vse premoženje, se najiskreneje zahvaljujemo ljudski oblasti, posebni komisiji. sindikalnim podružnicam in ustanovam mesta Ljubljane, ki so sočustvovali z nami v naši nesreči in nam oreskrbeli obleko perilo, kuhinjsko posodo, pohištvo in hrano ter nam pomagali tudi s precejšnjim zneskom.
Nedeljka Simončič z otroci Rajkom, Lackom. Amerikom in D1ur-djico. Franc Zavnik z ženo Marijo. Kolom an Peček z ženo Lojz-ko in hčerko Zdenko. Starič Adolf z ženo in otrokom. Fabjan Dragica. Ivan Sulak. Uršič Stane z ženo Marijo. Skrilec Ivan z ženo Francko in sinčkom. Ogrizek Anton mlajši in Ogrizek Anton starejši.
Veseli tržiški kvintet lz Tržiča bo Igral 1n pel na
GOSTINSKEM pustnem RAJANJU
v ponedeljek. 1. itaarca 1954. ob 20. uri v Ljudski restavraciji — Ljubljana. Miklošičeva 12, kjer dobite tudi vstopnice.
Grand hotel Union Ljubljana
priredi
KULINARIČNO RAZSTAVO tradicionalno »Slanikovo pojedino« v sredo, 3. marca.
Gostom bo na vpogled in po-skušnjo v verandi od 9. do 18. ure. Razstavljena jedila si bodo c. gostje lahko naročili med razstavo, kakor tudi zvečer in naslednji dan. — Vstopnina bo 35 din, ki Jo bomo pri naročilu obračunali. — Zvečer od 17. ure dalje koncertna glasba v jedilnici!
OBJAVA
»Vesna« - Metka Gabrijelčičeva bo s svojimi študenti, Samom, Sandijem, Hiperbolo in Krištofom obiskala »Veliko pionirsko maškarado«, katero prireja partizan-Bežigrad in društvo prijateljev mladine v nedeljo 28. febr. ob 14. uri v UL drž. gimnaziji za Bežigradom.
Ob 19. uri Je v istih prostorih »Mladinska maškarada«. Vstopnina 20 in 30 din. Naj lepše maske bodo nagrajene.
Cisti dobiček je namenjen za letovanje otrok.
DRAMA
Nedelja. 28. febr. ob 15: Hecht -Mac Arth ur: Prva stran. Izven ln za podeželje.
Ob 20. Salaorou; Tak kakor vsi. Izven in za podeželje. (Raoula igra Demeter Bitenc). Ponedeljek, 1. marca. Zaprto. Torek, 2. marca ob 20: Tirso de Molina; Don GU v zelenih hlačah. Premiera. Izven.
Sreda, 3. marca ob 20: Tirso de Molina: Don Gil v zelenih hlačah. Abonma red A.
Četrtek, 4. marca ob 20: Salacrou: Tak kakor vsi. Abonma red E. Tirso de Molina, pisec prve igre o Don Juanu, spada poleg Lope de Vege in Calderona med klasike zgodnje španske dramatike. Njegov »Don Gil v zelenih hlačah« velja za eno izmed najboljših španskih komedij, ki se odlikuje po številnih zapletih, zamenjavah oseb in humorju. Komedijo je iz španščine prevedel in priredil Janko Moder. Godi se v Madridu. Režiser in scenograf arh. V. Molka, scenska glasba B. Adamič. Igrajo: Grilova, Sotler, Kačičeva, Furijan, Levstikova, Škedl, Leonova, Miklavc, Souček, Kovič, Valič, Bajc, Kralj, Cesnik, Zupan. Premiera bo v torek, 2. marca.
OPERA
Nedelja, 28. febr. ob 19.30: Dvorak, »Rusalka«. Izven tn za podeželje.
Ponedeljek, 1. marca. Zaprto. Torek, 2. marca ob 19.30: Gluck: Ifigenija na TavridL Abonma red C.
Sreda, S. marca ob 19JO: Gounod: Faust. Zaključena predstava za
sindikata Univerze in TVS. Četrtek, 4. marca ob 15: Foerster: Gorenjski slavček. Gostovanje Rudolfa Fran cla. Zaključena predstava za gimnazijo St. Vid. Petek, 5. marca ob 15.30: Baletni večer. Abonma red Petek popoldanski.
Sobota. 6. marca ob 19.30: Baletni večer. Abonma red H.
MESTNO GLEDALISCB LJUBLJANA,
Gledališka pasaža Nedelja, 28. febr. ob 10.80: Vilharjeve šaloigre (Večer v čitalnici). Zaključena predstava za X. gimnazijo.
Ob 20: Mary Chase: Harwey. —
Izven.
Torek, 2. marca ob 18: Mary Chase: Harvey. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda, 3. marca ob 14.30: Irwin Shaw: Pokopljite mrtve. Zaključena predstava za industrijsko rudarsko šolo Zagorje.
Ob 20: Irwin Shaw: Pokopljite mrtve. Izven.
Četrtek, 4. marca ob 20:	Mary
Chase: Harvey. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, 5. marca ob 20: J. B. Priestley: Cas in Convayevi. Zaključena predstava za TSS I
DPD »SVOBODA«
Ljubljana, Moste (bivši kino Moste)
Nedelja, 28. febr. ob 20:	Carlo
Goldoni: »Lažnivec«. Zadnjič!
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 28. febr. ob 18: Zweig-* Vol pone. Izven.
Torek, 2. marca ob 16: Operno -baletni večer. Gostujejo prvaki ljubljanske Opere:	Lidija Li-
povževa (soloiplesalka). Sonla Hočevarieva (sopran) Ladko Korošec (bas), Janez Miklič (solo-plesalec) in Boris Borštnik (klavir) — zaključena predstava za gimnazijo.
Ob 20: Operno - baletni večer. Gostujejo prvaki ljubljanske Opere: Lidija Lipovžev* (solo-plesalka). Sonj* Hočevarieva (sopran). Ladiko Ko-n*po (bas). Janez Miklič (solcHesalec) in Boris Borštnik (klavir) — izven. Sobota. 6. marca ob 20: Vojnovič-Ekvinokcij. Fed A, Jele: Angelca Hlebcefova. Prano Draži*’ Marijan Dolinar. Vstopnice so še v nrosti prodaji.
Nedelia, 7. marca ob 16. Vojnovič-Fkvinokcij. Tzven. Jele: Angelca Hlebcetova. Frano Dražič: Nace Reš.
SF.NT.T A K On<5K O
cit.ft>at.tSPe. Ljubljana,
Nedelja, 28. febr. ob 18: Škufca: Trnuljčica. Pravljična igra z godbo, petjem in plesom.
Ob 20: Kurt Gdtz: Hiša v Montevideu Komedija v štirih delanjih. Izven.
Ponedeljek, 1. marca ob 20: Möllere: »Scapinove zvijače« uprizorijo dijaki klasične gimnazije v Ljubljani.
Pri nedeljski večerni predstavi »Hiša v Montevideu« bo igral ing. Krafta M. Petrovčič, v ostalih glavnih vlogah bodo nastopili: A. Grgurevičeva, E. Petrovčičeva. M. Simončičeva, M. Košak in M. Lombar. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 20-923.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Komenskega ulica — Rokodelski dom
Nedelja, 28. febr. ob 16: Conners: »Roksi Harringtonova« — popoldanska predstava.
Nedelja, 28. febr. ob 20: Conners: »Roksi Harringtonova«.
Blagajna odprta dve url. pred predstavo.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja, 28. febr. ob 11: Kuret: •Obuti maček«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 28. febr. Zaprto. Ponedeljek, 1 marca ob 15: Gostovanje v Kropi. Ob 17: Gostovanje v Lescah.
Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo pri blagajni na Levstikovem trgu.
SKUD TINE ROŽANC, LJUBLJANA Dom Železničarjev — Masarykova 3
Nedelja, 28. febr. ob 16: P. Golia: »Jurček«. Pravljična igra z godbo. Režiser: M. Skrbinšek. Prodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. in od 14. dalje v Domu, 'I. nadstropje.
DPD »SVOBODA«
SIMONČIČ
Nedelj», 18. febr. ob 17: Dobovi-šek - Gobec: »Habakuk« v Domu Svobode Vič, Zavetiška liHc«. Prodaja vstopnic istega dne od 10. do 12. ter ob 14. uri pred predstavo. Ljubitelji petja, glasbe. baleta in plesa, vabljeni!
MESTNO GLEDALISCB JESENICE
Nedelja, 28. febr. ob 14.20 ln 19.30: Petrovič »Vozel«.
Torek, 2. marca ob 19.30: Petrovič »Vozel«.
Zveze z vlaki pri vseh predstavah ugodne.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 28. febr. ob 15.30: Peter Ustinov »Ljubezen štirih polkovnikov«. izven.
MEDVEDEK NEEWA
Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
Naročita t upravi »Nata moda«, Zagreb, Trg Republike t. Čekovni račun 401-T-103S.
NaJnoveJSa izdaja »VOLNA« prinaša čez 70 najmodernejših modelov za kimono veste ln puloverje in kvaCkane bluze, veste, rute, kape in ostale pletene predmete za odrasle in otroke. Vsak model je podrobno opisan. Cena 100 din. — Naročite v upravi »2ene u borbi«, Zagreb, Trg Republike 8. Čekovni račun 401-T-1048.
BAZPIS
Starši in vzgojitelji udeležite se ciklusa 6 predavanj »Svojstva otrok v različnih razvojnih dobah«, ki ga otvarjamo 9. marca. Predavanja bodo predvsem osvet-ljila vprašanja: možnosti razvoja otrokovih sposobnosti (nadarjenosti), vzgoje k delavnosti, o vlogi domišljije in oblikovanja otrokovega značaja ter njegovih odnosov do staršev.
Vpisovanje v ciklus je vsak dan od 8.—14. ure pri Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva s/mr. tel. 23-368. Cena za ves ciklus 50 dinarjev.
Dekanat fakultete za agronomijo. gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani obvešča slušatelje 5. semestra gozdarskega oddelka, ki so bili na praksi, da bo pričetek predavanj iz predvojaške vzgoje dne 1. marca ob 8. uri.
PODALJŠANJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ
Ker so vsa vozniška dovoljenja za voznike motornih vozil — amaterje, ki so bila izdana v letu 1952, postala s 1. januarjem 1954 neveljavna, obveščamo vse amaterje, ki prebivajo na območju OLO Ljubljana-okolica in ki žele dovoljenje podaljšati, da bo Tajništvo za notranje zadeve Ljubljana-okolica, prometni odsek. Ljubljana, Masarykova c. 54, podaljševalo ta dovoljenja do 81 marca 1954.
Vsi vozniki - amaterji, katerih vozniška dovoljenja so zapadla s 1. I. 1954, ne bodo smeli po 31. m 1954 upravljati motornih vozil.
7.a podaljšanje dovoljenja n.ora vsak voznik predložiti lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano po tar. post. 1 in 7 ZOT v znesku 180 din in 95 din za okrajno takso. Prošnji je treba priložiti zdravniško spričevalo, izdano od: dr. Milana Kirna, Kamnik, dr. Franca Lebingerja, Litija, dr. Slavka Kogeja, Vrhnika, dr. Franca Podkoritnika, Grosuplje,
ki so na osnovi obvestila Tajništva za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana-okolica pristojni za Izdajo spričeval.
Ker je število voznikov - amaterjev, ki morajo podaljšati dovoljenja. veliko, naj vsi zainteresirani podaljšanje čim pr^j opravijo
Tajništvo za notranje zadeve Ljubljana - okolica.
DRAŽB ENI OKLIC
Dne 4. marca ob 9. uri bomo v
Ljubljani, Metelkova 17 (dvorišče) prodajali na javni dražbi: špecerijsko blago, manufaktura, galanterija, železnina, tehtnice, tramovi, celulozni les in drugo.
Dne 8. marca ob 8. uri se bo dražba nadaljevala v Škofljici za jamski les, hmeljevke. fižolovke umetna gnojila in drugo. Cenilna vrednost predmetov je izklicna cena.
Okrajno sodišče II- v Ljubljani
•
Dotiskano je »VEZENJE« s številnimi vzorci narodnega veza, kakor tudi z vzorci za prevleke, namizne prte, odeje, servijete, robčke, perilo, prtičke, blazine itd. Detajli v odgovarjajoči velikosti. Cena 100 din. Naročite v upravi »Žena u borbi«, Zagreb, Trg Republike 8. Čekovni račun: 401-T-1048.
»NASA MODA« štev. 1 — »SPOMLAD« je dotiskana. Vsebuje številne modele volnenih oblek ter razne kostime in plašče za odrasle in otroke. Krojna pola z 18 kroji priložena. Cena 80 din. —
RAZPIS VARILSKIH TEČAJEV
Društvo za varilno tehniko LRS razpisuje za I. polletje 1954 na-slecinje varilne tečaje v društvenih varilnih šolah v Ljubljani in Mariboru.
Tečaji v Ljubljani: 1. E-20 —
31. 3. do 1. 4. — nadaljevalni tečaj z zaključnim izpitom za obločno varjenje. 2. A-6 — 10. 3. do 24. 3.
—	osnovni tečaj za plamensko (autogeno) varjenje. 3. A-7 — 24. 3 do 7. 4. — nadaljevalni tečaj pa plamensko varjenje z zaključnim izpitom. 4. E-21 — l. 4. do
22.	4. — osnovni tečaj za obločno varjenje. 5. S-3 — 22. 4. do 6. 5.
—	specialni tečaj za varjenje orodnih legiranih jekel in navar-janje. 6. S-4 — specialni tečaj za pisane kovine (aluminij, baker, svinec, siva litina); 12. 5. do 19. 5.
—	plamensko varjenje in spajka-nje, 19. 5. do 26. 5. — obločno, argonark in signa varjenje. 7. T-3
1.	6. do 22. 6. — tečaj za inženirje in tehnike (predavanja, praksa v plamenskem in obločnem varjenju, predvajanja argonarka, Elli-re, uporskega varjenja, sigma in pod., laboratorijsko delo).
Tečaji v Mariboru: 1. E-19 — 10. 3. do 31. 3. — nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitom. 2. E-22 — 14. 4. do 5. 5. — osnovni tečaj za obločno varjenje 3. A-8 — 16. 4. do 30. 4. — osnovni tečaj za plamensko varjenje. 4. S-5 — specialni tečaj za cevi: 12. 5. do 19. 5. — plamensko varjenje, 19. 5. do 26.
5.	— obločno varjenje. 5. S-6 — specialni tečaj za tanko pločevino:
2.	6. do 9. 6. — plamensko varjenje, 9. 6 do 16. 6. — obločno varjenje. 6. A-9 ali E-23 — 9. 6. do
23.	6. — nadaljevalni tečaj za plamensko varjenje, 9. 6. do 30. 6.
—	nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitom. (Ali se bo vršil plamenski ali obločni tečaj, je odvisno od števila prijav!).
Prijave in ostale informacije: Društvo za varilno tehniko LRS, Ljubljana, Erjavčeva 11, telefon 22-318.
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE V POSTOJNI
sporoča, da bo začetek rednega pouka za vse razrede v ponedeljek, L marca 1954.
DNEVNI SPORED ZA NEDELJO, dne 28. IL 1954.
Poročila ob 7J00. 12.50. 15.00, 19.00.
22.00.
6.00—8.00 Dobro jutro, diragd poslušalci! — (pester glasbeni spored), vmes ob 6.50 do 6.40 Pregled tiska itn radijski koledar. 7.15 do
7.25	Radijske reklame. 8.00 O
športu in športnikih:	Plamški te-
den je pred nami. 8.15 Slovenske narodna pesmi z a veselo nedeljsko jutro. 9.00 Literarno-glasbena oddaja: Črnska pesem v besedi in glasbi.
9.40	II. jugoslovanski radijski festival. Koncert komornega orkestra Radia Zagreb, dirigent Samo Hubad, solist klarinetist Josip Nohta. Milko Kelemen: Preludij, arija in finale Stjepan Sulek; Drugi klasični koncert. Bruno Bjelinski: Koncert za klarinet in orkester. Marijan Lipovšek: Suita št. 2. 11 00 Od pravljice do pravljice — James Kriiss-Mitja Mejak: Pevsko tekmovanje zajcev na Go-Ijavi (ponovitev). 11.45 Lahka in operetna glasba — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci. 13.00 Za naše kmetovalce. 15.15 Oddaja za žene.
15.25	Zeieli ste — poslušajte! 15.15
Zabavna glasba. 15.45 Radijska igra — Ivan Tavčar: Janez Sonce. 16.45 Promenadni koncert. 18.00 Radijska reportaža:	Kmetijska zadruga v
Podpeči. 18.20 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — Izvajajo: ansambli in solisti z Avgustom Stankom. 19.30 Zabavna glasba — vmes _ reklame. 19.45 Vincenzo Bellini: Norma, opera v 4 dejanjih. 22.50—25.00 Plesna glasba. 23.00 do
24.00	na valu 527,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba).
§ USNJARSKEGA MOJSTRA	*
^	specialista za podplatno vegetabilno strojenje z
najmanj 15-letno prakso in
VEČ STROKOVNIH USNJARSKIH DELAVCEV
išče TOVARNA USNJA IN OBUTVE »FRUSKA GORA«, RUMA. Pismene ponudbe na upravo m ^	tovarne do 15. marca 1954.
RAZPIS DEL. MEST
Poliklinika Ljubljana, Miki o«-čeva c. 20, razpisuje 6ledeča delovna mesta:
eno mesto specialista-ginekologa genoiogije z nastopom 15. IH 1954;
eno mesto specialisti-ginekologa z nastopom I. IV. 1954;
eno mesto zdravnika splošne prakse z nastopom L IV. 1954.
Pravilno kolkovano prošnjo z opisom dosedanjega dela vložiti na Polikliniko Ljubljana, Miklošičeva c. 20, soba 131, personalni odsek, do 8. III. 1952.
Uprava Poliklinike, Ljubljana.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POSTOJNA
razpisuje mesto direktorja projektivnega biroja za nizke ln visoke gradnje v Postojni.
Interesenti morajo biti gradbeni Inženirji s prakso nad 20 let, ki so delali tudi v gradbeni operativi s poznavanjem visokih in nizkih gradenj, imeti morajo državni strokovni izpit ali pa biti pooblaščeni inženir.
Prijave z življenjepisom dostaviti do 31. IH. 1954 na Okrajni ljudski odbor Postojna.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR STORE (MLO CEL JE)
razpisuje službena mesta: mesto šefa komunalnega oddelka
mesto administrativne moči;
3	mesta cestarjev; mesto direktorja trgovskega podjetja z mešanim blagom, mesto računovodje, mesto knjigovodje; mesto poslovodje parne pekarn»; mesto poslovodje brivsko-frizerske obrtne delavnice.
Prosilci z ustrezno strokovno kvalifikacijo naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe, ali se osebno javijo z dokumenti pri občinskem ljudskem odboru v Štorah. Ostalo po dogovoru.
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA LJUBLJANA-OKOLICA V LJUBLJANI
razpisuje natečaj za 4 službena mesta za upravnike kmetijskih posestev. Prednost imajo agronomi in kmetijski tehniki z najmanj 5-letno prakso. Stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s podatki o dosedanjem službovanju ter strokovni in šolski izobrazbi Je poslati najkasneje do 15. marca 1954 na naslov: Okrajna zadružna zveza Ljubljana-okolica v Ljubljani, Aškerčeva 3.
KMETIJSKO POSESTVO ZADOBROVA,
Ljubljana-Polje, razpisuje delovna mesta za:
računovodj o, verziranega za kmetijska posestva;
kmetijskega delovodjo z nižjo kmetijsko šolo, z nekaj let prakse v kmetijstvu in živinoreji:
2	konjarja z večletno prakso, vajena vseh kmetijskih del in voženj s konji.
Nastop službe takoj z obvezno predložitvijo vseh potrebnih dokazil o dosedanjem službovanju ob nastopu službe. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na gornji naslov.
ZDRAVILIŠČE TOPOLSCICA
razpisuje mesto zdravnika za specializacijo iz ftiziologije, mesto medicinskega laboranta, instrumentarije ter dveh bolničark. Prijave poslati na ravnateljstvo zdravilišča.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas Je po kratki in mučni bolezni v 59. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena, nenadomestljiva mama
ANA NOVAK, roj. VRHOVEC
Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek 1. marca ob 16. uri izpred hiše žalosti, Litijska c. 1.
Žalujoči sinovi: Tone, Janez in Andrej, hčerka Anica in ostali sorodniki.
Naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da nas je zapustila za vedno naša ljuba ž=na, mama, orni ca
MARIJA KLEZIN iz Celja
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 1. marca ob 14.30 iz Žal — Nikolajeve mrliške vežice.
žalujoči mož Ivan, otroci: hčerka Marjana, por. Jerneje, sin rvo. zet Franc, vnuk Branko. Rezika in ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je v 84. letu starosti naš dobri ata in stari oče
ANTON BERVAR vlakovodja v pokoju
Pokopali ga bomo v ponedeljek, 1. marca ob 15. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah.
Žalujoči: sinovi Anton, Mirko In Stanko, hčerki Zorka, por. ing. Munih, Vida, por. Krča, vnuki in vnukinje, snahe, zeta in ostalo sorodstvo.
Prosimo tihega sožalja!
Prisrčno se zahvaljujemo vsem onim. ki so med boleznijo našega nad vse ljubljenega, nenadomestljivega očeta in moža
FRANCA JANŠA elektrotehnika
stali ob strani in nam izkazali ob smrti toliko sočutja, mu položili vence in šopke ter nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Se prav posebno pa se zahvaljujemo g. zdravnikoma dr. prim. Brand-šteterju in dr. primariju Hafnerju ter strežnemu osebju, ki so mu z vso požrtvovalnostjo lajšali njegovo trpljenje. Enako se zahvaljujemo tudi obrtniškemu pevskemu zboru za panliive žalostinke in č. duhovščini. Končna zahvala tudi vsem, ki so se poslovili od njega ter ga spremili v tako velikem številu na njegovi poslednji •poti.
Žalujoči: otroci in žena Marija, roj. Popit.
Vsem, ki so so!žrtvovali, poklonili cvetje in spier rili našo dobro mamo
PAVLO SAJOVIC
k zadnjemu počitku, prisrčna hvala.
Žalujoči ostali.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega ljubega pajpana
IVA SANCINA
Iskrena hvala vsem za cvetlice, vence in izražena sožalja. Se prav posebej pa se zahvaljujemo osebju in zdravnikom nevrološke klinike in njenemu predstojniku prof. dr. Marinčiču za vso skrb v njegovi bolezni ter govornikoma prof. dr. Čermelju, zastopniku koroških borcev in predstavniku iz Buzeta Flegu za ganljive tolažilne besede. Prav vsem, vsem prisrčna hvala.
Hči Vanda in sinovi:	Danilo,
Savo, Gvido.
Vsem, ki ste se poslavljali od naše nadvse ljubljene
MOJCICE CERER
jo spremljali na zadnji poti, najlepša hvala. Znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste ob strašni tragediji tako srčno sočustvovali z nami, iskrena hvala.
Posebno se zahvaljujemo dragim otročičem in vsem. ki ste našo mrtvo rožico pokrili s krasnim cvetjem.
V boli zapuščeni očka Tone, mamica Mara in bratec Tonček.
Kamnik, dne 26. febr. 1954.
Ob težki izgubi naše nepozabne žene in mame
JERICE JAKOPIČ
se za izraze sožalja, za vence ln spremstvu pri pogrebu iskreno zahvaljujejo žalujoči mož, sin in hčere.
145.
. Mikija, ki ga je bilo zagnalo v grmovje in je zdaj tam ležal v strašnih bolečinah ter brez glasu, sta imela za mladega volka ali lisico. Miki je viqel onega, kako se sklanja in pobira svojo palico, vtem pa je zagledal Indijanca, ki je prihajal nadenj z novo gorjačo. Moža pač nista bila kakor Challoner in Miki je zdaj že vedel, kaj ga čaka. V svojem skrivališču sc je zvil in se naredil kar se da majhnega.
146.
Cisto negibno je obležal, medtem ko ga je Indijanec iskal in mu je oni vztrajno zatrjeval, da ga je zagotovo zadel. Indijanec je prišel tako blizn, da bi se Miki lahko z smrčkom dotaknil njegovega škornja. Nato se je vrni! k ognju in naložil suhih vej, da bi planier, bolje svetil. Mikiju je srce nehalo biti. Vendar ga je možak iskal zaman in navsezadnje je moral odnehati
147.
Še dobro uro se Miki ni ganil. Šele ko je ogenj dogorel in sta se moža podala v šotor, se je priplazil iz grmovja. S hudimi bolečinami in napol ohromel se je odpravil nazaj po noti, po kateri je bil prišel s tako veselim upanjem. Duh po človeku mu bo poslej pomenil le še nevarnost, katere se bo v prihodnje izo gibal. Rajši bi se spet spopadel z Učakom kakor pa še enkrat srečal tega belega moža.
Po dolgi in mučni bolezni je preminul naš dragi sodelavec in tovariš
FRANJO FRIC
član ZKJ, član UROJ, član ZB in drugih organizacij
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 28. februarja ob 15. uri v Soteski. — Vsi, ki smo ga poznali v njegovem delu, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv lesno-Industrijskega podjetja Novo mesto
mali oglasi
Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 13 din. V nasprotnem primera ne bomo odgovarjali. — Uprava »SP«.
RAČUNOVODJA sprejme samostojno
mesto. Popoknoraa vešč tudi vseh bančnih in deviznih poslov. Ponudbe pod »Popoldansko delo« v ogl. oddelek.	2546-1
SAMOSTOJNEGA VRTNARJA z večletno prakso sprejme Državno kmetijsko posestvo Mail a Bukovica, Bistrica. Plaća po tarifnem pravilniku. Nastop do 15. marca 1954. Ponudbe na gornji naslov. 2706-1 PEKOVSKI MOJSTER 'poslovodja) želi menjati službeno mesto, pekarna je v lepem in prometnem kraju. Naslov v og>l. odd. 2571-1 MESTO GOZDARSKEGA INŽENIRJA v sektorju za ekonomiko gozdarstva^ in lesne industrije razpisuje Institut za gozdarstvo in lesno industrijo LRS. V poštev pridejo tudi splošni ekonomisti z visokošolsko izobrazbo, ki so se praktično usposobili v navedenih dejavnostih. • Ponudbe pošljite na: Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo LRb. Ljubljana, Parmova uL 57-1. trakt.	2610-1
ZASTOPNIKA za prodajo bonbonov in kandida za Slovenijo iščem. Ponudbe: Andrić, Zagreb, Petrova 1"	2640-1
VRTNARJA — ZELENJADARJA, samostojnega, išče Kmetijsko posestvo Podvin — Radovljica za takojšen nastop. Stanovanje in prehrana na posestvu.	2637-1
ABSOLVENT PRAVA z znanjem francoščine in nemščine išče zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Nujno«.	2567-1
GREM K SAMOSTOJNEMU MOŠKEMU za gospodinjo ali za negovalko bolni k a-(ce). Ponudbe v ogl. odd. pod: »Srednjih let«.
2632-1
MEHANIKA z večletno prakso za popravila pisalnih in računskih strojev sprejme Sim ondi, Mestni trg 8.
2642-1
RENTGENSKI TEHNIK s končano dvoletno rentgensko šolo v Ljubljani in dvoletno prakso išče zaposlitev. Ponudbe pod Röntgen« v osL oddelek.	26"V-1
LPÖKOJENKO za. gospodinjo sprejmem takoj k eni osebo. Naslov v ■ogl. oddelku.	2549-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo vseh gospodinjskih del, išče štiričlanska družina. Naslov v ogL oddelku.	2729-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno v kuhanju, sprejmem. Zupančičeva 16-III, vrata 12. 2659-1 KMETIJSKA ZADRUGA Žalec sprejme trgovskega pomočnika ali pomočnico za poslovalnico v Vel. Pi-resici in učenca za poslovalnico v Žalcu. Ponudbe poslati na upravo KZ 2alec.	2553-1
SAMOSTOJNO ADMINISTRATIVNO MOC in knjigovodju n jo - bilančistko» obe z daljšo prakso, iščemo za 31. marec. Gostinsko turistično _podjerje	Rimske Toplice. 1859-1
KNJIGOVODJO sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 2723-1 GRADBENEGA TEHNIKA in delovodjo z večletno prakso sprejme Gradbeno podjetje Bled s 1. mar-cem 1954. Plača po tarifnem pravilniku.	2700-1
PISARNIŠKO MOC z znanjem knjigovodstva sprejme obrtno podjetje s 15. ali 1 aprilom. Ponudbe pod »Jesenice« v podružnico SP Jerebice.	o'*04 1
KMETIJSKEGA TEHNIKA 8 prakso adi nižjega kmet. tehnika z daljšo Prakso sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja poslati na Kmetijsko gospodarstvo, Ormož.	2"05	l
GOSPODINJSKO POMOČNICO’ — upokojenko, sprejmem. Smole — Dalmatinova 5-II.	2691-1
ROČNI ĆRKOSTAVEC dobi službo. Nastop službe takoj. V poštev pridejo tudi upokojenci. Naslov v ogl. oddelku.	2707-1
6TKOKOVNJAKA ZA ŽGANJEKUHO in izdelovanje likerjev z daljšo prakso sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pod »Žganje-kuha« v ogl. odd.	2701-1
IŠČEMO DVA KVALIFICIRANA de-lavca z daljšo prakso na »Polno-
iarmeniku« za rezanje marmornih dokov. Pismene ponudbe z opisom
dosedanjega dela neral« Ljubi jan
¥
oslati
itova
na »Mi
-	.	.	----- 48. Placa po dogovoru.	2581-1
KNJIGOVODJO - BILAN CISTA z večletno prakso sprejmemo takoj *•3 vodstvo občinskih gospodarskih podjetij. Pismene ponudbe pošljite na LO^ mestne občine Kostanjevica na Krki.	2699-1
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavca, vojaščine prostega, sprejmem. Vaea Stefan, brivec, Kočevje.	2~40-1
PEKOVSKI MOJSTER z dolgoletno prakso išče službo za poslovodjo a!i i P^niočnika. Naslov v oglasnem oddelku.
2 GRADBENA TEHNIKA im gradbenega delovodjo s strokovnimi kvalifikacijami za vodstvo gradbenih del na gradbiščih iščemo. Ponudba: zadružno podjetje »Agroobno-▼e«, Ljubljana, Crtomirova 4.
2853-1
TAKOJ SPREJMEMO V SLUŽBO tri ključavničarje in enega vajenca za kovaško stroko. Prednost imajo vojaščine prosti. Plača po tarifnem pravilniku. — Ortopedsko podjetje »Soča«, Ljubljana, Vrazov trg 4 (bivša Sempeterska vojašnica).
2856-1
VRTNAR JA-ZELEN JADAR JA, samostojnega, išče Kmetijsko posestvo Pod vin-Radovljica za takojšnji nastop. Stanovanje in hrama na posestvu.	2857-1
>ELMA«, tovarna elelctromateriala, Črnuče, sprejme takoj 3 strojne ključavničarje in enega železostru-garja. V^ poštev pridejo osebe, ki so odslužile vojaški rok. 2858-1 KNJIGOVODJO - BILANCISTA, samostojnega, išče Tapetništvo in dekoracija, Titova 41. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj.	2859-1
VEČ POGONSKIH ELEKTRIČARJEV z daljšo prakso v večjih industrijskih podjetjih in odsluženim vojaškim rokom sprejme Litostroj. Prednost imajo stanujoči v Ljub-
___ 2861-1
SGD »PIONIR«, Novo mesto, išče gradbene inženirje za visoke rn nizke gradnje. Plača in stanovanje po dogovoru.	2870-1
MESTO UPRAVNIKA v sindikalnem počitniškem domu na Partizanskem vrhu nad Trbovljami razpisuje sindikalna podružnica rudarjev, Trbovlje. Ponudbe poslati na: Sindikat rudarjev, podružnica pri rudniku Trbovlje.	2873-1
GRADBENEGA REFERENTA sprejmemo takoj v službo. Okrajna zadružna zveza v Kranju. 2875-1 SEKRETARJA s srednjo strokovno izobrazbo sprejmemo. Zaželeno znanje strojepisja. Nastop službe takoj. Ponudbe ▼ ogl. oddelek pod »Ljubljana«.	2863-1
DRŽAVNO NAMESCENKO, zmožno strojepisja, stenografije ter vseh zemljiško-knjižnih poslov sprejmemo. Ponudbe pod »Nameščenka« v ogl. oddelek.	2S68-1
SPREJMEMO dva kleparska vodovodna inštalaterska pomočnika z večletno prakso. Nastop službe 1. februarja ali 1. marca. Plača po dogovoru. Ponudbe na SP Celje pod »Klepar«.	2872-1
raviM/4aa
TRGOVSKI POTNIK z avtomobilom išče sopotnika za skupna potovanja. Informacije: telefon 22-933.
2672-2
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v 2 urah izdela foto »Pauli«, Trubarjeva 38.	2741-2
PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »KUCLER«, Tomšičeva 4.
2777-2
91 VIL JA gre šivart na dom. Ubca talcev 18.	2786-2
TRIGLAV FILM potrebuje napove-dovaloe(-ke) za nemški jezik. Reflect an ti naj se zglase od 2. marca dalje na upravi, Zrinjskega 9.
2825-2
POSTRE2NICA dobi zaposlitev. Naslov v ogL odd.	2844-2
mmMsm
MLINARSKEGA VAJENCA »prejmem. Oskrba preskrbljena. Ivan Kralj, Radomlje pri Kamniku.
2728-3
VAJENKO za ščetarcko stroko sprejme Arnič Slavko, Tržaška 47. 2690-3 VRTNARSKEGA VAJENCA sprejme takoj Vrtnarstvo Ljubljana, Celovška oesta 301.	2697-3
VAJENCA za precizno mehaniko sprejmem. Simandl, Mestni trg štev. 8.	2643-3
VAJENCA IN POMOČNIKA za inštalacije centralnih kurjav in vodovodov sprejmem takoj. Krušeč Silvester, Šentvid 13. 2612-3 FRIZERSKO VAJENKO sprejmem.
Naslov v ogl. odd.	2762-3
VAJENCA za pleskarsko obrt sprejmem. Slabajua Franc, Zaloška cesta 45.	2821-3
TOVARNA ZDRAVIL »LEK« sprejme takoj za obrat v Mengšu 2 vajenca strojno-ključavničarske stroke. — Prednost imajo interesenti iz okolice Mengša. Ponudbe:	Tovarna
»LEK«, obrat Mengeš.	2864-3
HOVO SPALNICO nepletikamo, PRODAM: radio. 5-oenti, ml 25.000 prodam, event, zamenjam žare-	dinarjev, «volni »troj »Singer«,
z an les ali športno kolo. Žabjek	(dodg čolniček), pogrezljiv. — Sv.
14.	2630-4	Petra nasip 41, pri hišniku. 2831-4
Šotorsko platno s x e m m; 2ensko in moško športno ko-
peč znamke »Phoebus« prodam.	LO, italijansko, odlično, prodam.
Badalift, Zrinjskega 8.	2825-4	Ogled: Mehanični servis, Kolodvor-
SESALEC ZA PRAH (elefctro lux)	ska 18.	  2619-4
-	- --	ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve
n »j
sn
2759-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — mlajšo, izvežbano sprejmem takoj k 3-čl ans ki družini. Vprašati od I, dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku.	2766-1
VEC KROJAŠKIH POMOČNIKOV -samostojnih, izurjenih v velikih Losih, sprejme ra takojšen nastop Anton Stano-raik, Vrhnika. Hrana .~V!,5!amovaI1ie Preskrbljeno. 2739-1 IZI CF.\K PLETILJE, po možnosti z večletno prakso išče »Rašica«, to, varna čipk in pletenin, Gameljne. A astop takoj. Plača po tarifnem pravilniku.	2805-1
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja sprejmemo takoj. Ponudbe v o fr L od-d. pod »Začet-Udca«.	2804 1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki
ima veselje do otrok, sprejmem ta-■koj k 4-člauski družini. Plača
prodam. Ogled od 13. — 15. ure.
Tavčrr, Celovška 28.	2698-4
HLADILNIK »SIEMENS«, avtomatičen, 100 litrov, novejši, prodam.
Navkrv v ogl. oddelku.	2640-4
DOBRO OHRANJEN »KOSMAJ 49« prodam. Radio-delavnica, Go#po-svetska 14.	2852-4
KOMPLETEN DIFERENCIAL — z menjalnikom za avtomobil znamke »Shebriolet«, 1.5-touski v brezhibnem stanju proda Proetovoljno gasilsko društvo v Preddvoru. 2590-4 PRODAM ZLATO MOŠKO ženpo uro znamke »Intern ari al Watch Co Schaffhausen«. Naslov v oglasnem DTfi^ oddelku.	2621-4	PRODAMO:
plošči prodam. Opekarska 38.
2617-4
ŠIVALNI STROT nemške znamke, prodam. Cena nizka. — 53, prva mata desno.
2829-4
PRODAMO: mehanične statve (svilarske in bombažaste), sno valne stroje, sukalud stroj in kal ander — hidravlični. »Svilanit«, Kamnik.
2854-4
PRODAM: brezhibno vodno črpalko 60—80 Et. na minuto s jermenioo in avtomatom 50 Amp. 500 W. Na-oddelku.	2860-4
cisterno 20.000 Etrov
vsebine, kompresor znamke »Cce-caio« z električnim motorjem 1.5 KS, kompresor znamke »Leo« z električnim motorjem in aparat za električno varenje. — »Meprom«, Ljubljana, Savska cesta. 2862-4 POSREDOVA
ALNA PISARNA v Ljubljani, Tavčarjeva 6, posreduje pri nakupu in prodaji vseh industrijskih in obrtnih strojev, kakor tudi
KLAVIR, dunajski, »Lumar«, odEčno ohranjen, prodam. Naslov ▼ ogl. oddelku.	2645-4
OSEBNI AVTOMOBIL, »Oldsmobi-le«, šest sedežni, prodamo po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 2644-4 TESANI LES prodam. Valenčič, Zaloška 6.	2616-4
PRODAM: voz z nosilnostjo 1.500 kg, konjsko vprego ter ročni voziček.
Babnik, Smartirnska 130.	2582-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in posteljico prodam. Glavič, Tržaška oesta 10.	2608-4
SPALNICO IN KUHINJSKO POHIŠTVO ugodno prodam. Ogled pri pleskarju Slajmarjeva 1, Ljubljana	2611-4
ŠIVALNI STROJ - brezhiben, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	2650-4
PRODAM 1000 ROČAJEV za lopate. Bistriška 10, Domžale. 2651-4 PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo. Stari trg lt-II.	26944
KOMPLETNO SPALNICO - HRAST, dobro ohranjeno, prodam. Ceh Tončka, Jamova 27, Ljubljana.
26964
RADIO »MINERVA« osetmeevni, z dvema zvočnikoma, magičnim očesom in petimi valovnimi dolžinami ugodno prodam. Mostar Franc,
Galjevica 266.	2715-4
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO 31.
»Adige« brez gum prodam. Poizve se v delavnici Jegličeva 15. 2671-4 PRODAM odlično dunajsko kontrabas kitaro. Naslov v oglasnem oddelku.	2652-4
PLEMENSKEGA BIKCA, čistega si-mondolca, 15 mes. starega, prodam.
Vidmar Franc, Crna vas 197 —
Ljubljana.	26044
KLAVIRSKO HARMONIKO prodam.
Babnik Ivan, Tomačevo 27. 2515-4 CRN MOŠKI PLASC, skoraj nov, predvojno blago, za srednjo postavo, karirasto žensko jopico ter dva para novih ženskih čevljev št. 38, ugodno prodam. Gradišče 8a-II.
Prešern.	26764
ŠPORTNI VOZIČEK v zelo dobrem stanju, prodam. Tovarniška 22.
Zelena jama.	2713-4
PIANINO prodam ali zamenjam za klavir. Ponudbe v ogl. odd. pod pim. Naslov v ogl. odd. »Kratek klavir«.	2724-4	DIFERENCIAL	z	mehaničnimi
dogovoru. Naslov v ogl.
po
oddelku.
GOSPODINJSKO POMOČNICO*8—
sprejmem. Kolesa, Stranska pot 12, Trnovo.	onh i
MEHANICARSKI MOJSTER s kompletnim _ orodjem za štiri osebe išče službo v mestnem ali kmetijskem podjetju. Cenjene ponudbe v ogl. odd. pod »Mehani k ar«. 2738-1 KNJIGO\ODJO za kmetijsko zadrugo _ .▼ LjubHani iščemo. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Verziran«.
2787 1
DVA STROJNA KLJUČAVNIČARJA sprejme gradbeno oodjetje »Tehnika«, mehanična delavnica, Ljubljana, Moste, Kajuhova ul. 2789-1 MIZARJE za _ f umiranje pohištva sprejmem. ONPZ mizarjev, Wolfo-•va 12.	2795-1
IN JIGOVODKINJA z znanjem strojepisja in nemškega jezika išče namestitev. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Knjigovodkinja«.	Ž023-1
2 DOBRA KROJAŠKA POMOČNIKA za velike kose sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku.	2815-1
TOVARIŠICA, vajena kuhanja, dobi zaposlitev (lahko upokojenka). Naslov v ogl. oddelku.	2813-1
MESTO RAČUNOVODJE razpisuje upravni odbor trgovskega podjetja »Preskrba«, Ljubljana, Čopova 3-1. Pogoji:	srednješolska	strokovna
izobrazba in 5-letna praksa kot samostojen računovodja. Prošnje je vložiti na naslov podjetja do 6. marca 1954.	2832-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -srednjih iet, pošteno, z znanjem kuhanja, iščem k štiričlanski družini. Eržen, Radovljica, Poljska pot it. 2,	2847-1
3-TONSKI TOVORNI AVTO »Ford«, dobro ohranjen prodamo aE ga zamenjamo za dobro ohranjenega 1 in pol tonskega. Prost, gasilsko društvo Smlednik.	2523-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Cilenškova 5.	2543-4
MOTORNO KOLO BMW 750 ocm, skoraj novo, kompletno s prikolico prodamo po ugodni ceni takoj. Interesenti se lahko oglase od 7— 15. ure vsak dan pri podjetju »Ce-merotndue«, Ljubljana, Vodovodna cesta 3.	263S-4
PIANINO prvorazredne znamke, križane žice, železna konstrukcija, prodam za 110.000 din. Trlajie, Opatija, Vila »Polda« (iza pošte).
2639-4
NOV KMEČKI VOZ nosilnosti 5 tone, prodam. Pogačar, Vodnikova c. 106.	27354
DVA MERJASCKA, 7 mesecev stara, žri točisci lirik, gepeij in par komatov prodam. Koprivec, 2alna 10, Dolenjsko.	2734-4
ELEKTRIČNI MOTOR »SKODA« 0.100 Kw, stikalo -60 Amp. ugodno prodam. Guncije 38, Šentvid.
2682-4
INVALIDI! Poceni prodam 2 novi nadkolenski levi protezi. Gundje 38 — Šentvid.	26854
ŠPORTNI VOZIČEK poceni prodam. Burgar, Trnovski pristan 14.
26534
UGODNO PRODAMO:	rezkalni
stroj (namizni rezkar za les s kompletno pomično mizo, različnim rezkalnim orodjem z vsemi potrebnimi ključi), nadalje poravnalni stroj 600 mm, z vrtalno napravo in krožno žago. Ogled vsega v obratu. Naslov v oglasnem oddelku.	2733-4
Železen štedilnik, nov, prodam. Starman, Janševa 1/11.
2656-4
ZLOŽLJIVO POSTELJO (belo) Z žimnico in nov plinski reso prodam. Detelova 5/L levo, Bežigrad.	26584
BEL EMAJLIRAN ŠTEDILNIK 185 X 100 cm za gostinski obrat prodam. Nelly. Bled, Grad 187.
27114
KRZNEN PLASC, popolnoma nov, rjav, prodam. Ogled od ponedeljka. Valvazorjeva 7/II desno.
2708-4
Železna wertheim blagajna naprodaj. Inž. Stimec, Poljanski nasip 14, stopnjišče 7, pritličje.	25644
PRODAM:	kompletno posteljo,
nočno omarico in močno moško kolo. Naslov v oglasnem oddelku.	2631-4
VOZ ZAPRAVLJIVČEK, nov, ugodno prodam. Mravlje Stauko, Kočevje 562.	2623-4
»LrBAS« HARMONIKO. 3-tonsko. prodam. Bertoncelj Janko, GodišiČ 52, p. Škof ja Loko.	2588-4
NOV SPAJKALNI (lot) APARAT za tračne žage prodam ali zamenjam za ključavničarsko delovno mizo. Naslov v ogl. odd.	22364
DRAD. POD J. »MEGRAD« Ljubljana, Kotnikova 10, proda državnim podjetjem in ustanovam po ugodni ceni:	varilni	aparat-autogenski,
Diesel motor, bencinske motorje, elektromotorje 6 KS, elektromotorje za istosmerni tok, 4 betonske mešalce 150 Et., betonski mešalec 230 lit., stroje za krivljenje železa, vrtalna stroj, poljsko kovačnico, dvižno desko, dvižni lonec, gradbene vitle, ročni vitel, 5 vagone-tov, pol tovorni avto »Ford«, avto furgon »Ford« A, prikolico Offi-cine Viiberti. Ogled dnevno od 8. do 12. ure; Ljubljana, Prijateljeva ulica 9 (Prule).	26684
ZENSKO IN MOŠKO DVOKOLO prodam. Bezenškova 6, Zelena jama.	2665-4
OTROŠKO KOLO prodam. Naslov v ogl. oddelku.	26634
SLAMO IN DETELJO prodam. An-žin, Šmartno pod Šmarno goro.
.26624
NOV DE2NI PLASC in otroška posteljica naprodaj. Iloš, Križevniška ul. 9-1.	2660-4
TAKOJ PRODAMO po zmerni ceni: cestni traktor, ki s« da opremiti za poljedelstvo, znamke »Steyer«-Dicsel — 50 — PS — Typ' 180;
1 original 5-tonsko prikolico z mehaničnimi in zračnimi zavorami.
1 raztegljivo 3-tonsko prikolico z meh ani enimi in zračnimi zavorami. Vse je novo — malo rabljeno. LIP Nazarje, telefon Nazarje 2.
2424-4
VISOKO BREJA KOZA (načasu) — švicarska, dobra mlekarica, naprodaj. Vidovdanska 4.	2688-4
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, globok, tapeciran ugodno
¥ rod am. Glad, Postojnska 4, pri obačni tovarni.	27424
KREDENCO, kuhinjsko, dobro ohranjeno ugodno prodam. Kidričeva 3, podpritličje.	2745-4
RADIO aparat prodam. Korytkova št. 23.	2754-4
ŽENSKO KOLO prodam. Metelkova št. 17.	27564
RADIO, zelo dober, ugodno prodam.
Bevc, Vrhovčeva 1 (Tabor). 27514 VIŠINSKO SONCE (Quarzlampe) znamke »Unitas« v brezhibnem stanju, in RADIO APARAT »Radione« prodam. J. B., Ljubljana, Potočnikova 8-1.	27504
ŽENSKO KOLO »PUCH«, skoraj novo, prodam. Molek, Ambrožev trg 10b-IV.	27484
CRN OTROŠKI VOZIČEK - kombiniran in tapeciran, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	27474
»SINGER« ŠIVALNI STROJ naprodaj. Trnovska ul. 29-1, pri Pavšič.
27684
JEDILNI SERVIS za 6 oseb (zlat rob) in dve novi odeji prodam. Naslov v ogl. odd. *	2811-4
ZENSKO KOLO, italijansko, prodam.
Naslov v ogl. oddelku.	28074
MALI »PHILIPS« RADIO, štiricevni (kovček) naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	28014
APARATURO IN KUHALNIK za butan plin prodam za 3.500 din v popravljal niči polivinila, nylon dežnikov in plaščev ter perila, Stari trg 24 (lokal).	2800-4
RADIO »HORNIPHON« prodam. — Titova 69a-II., dsno.	28124
ŠIVALNI STROJ »NEUMAN«, renoviran, ugodno prodam. Naslov v ogl.^ oddelku.	27944
MOŠKO KOLO prodam. Vprašati: Tržaška 17-11., desno, dopoldne do 11. ure in popoldne od 14. do 16. ure.	27934
^9,^ RADIO prodam. Trebše, Tržaška 26-1.	27914
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Albanska 39.	2788-4
PAPIGE, mlade, lepe, prodam. — Eipprova 21-11., vrata 39, Trnovo.
2785-4
MOŠKO IN ZENSKO KOLO prodam. Mestni trg 19-IIL, desno.
2780-4
GLOBOK IN ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK in stajico prodam. Mestni trg 19-IIL, desno.	27794
MIZARJI, POZOR! 5 m* lepih, suhih jelševoh plohov in čistilni stroj (Bandschlei fm asch i ne), kom pleten, popolnoma nov, prodam. Postojnska 68a, Vič.	2774-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, pol-globok, prodam. Prezelj, Mestni trg 19-1.	2783-4
OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK, ta-
Krciran, dobro ohranjen, prodam, imnik, Tovarniška 21.	2845-4
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, tapeciran, prodam. Pleskarsko podjetje »1. maj«, Ljubljana, Stari trg št. 3.	2842-4
TRICIKEL, skoraj nov, nosilnost 200 kilogramov, prodam. Delavnica, Tržaška 19, dvorišče.	28594
OMARO ZA OBLEKO in otroški športni voziček prodam. Cilenškova 18, za šolo v Jaršah,	28384
predelih Ljubljane in
kakor tudi v vseh
MANJÄO ENODRUŽINSKO HIŠO kupim v Ljubljani proti tako; mu plačHu. Ponudbe pod » vod« ▼ ogL oddelek.	2613-7
POSREDOVALNA PISARNA, Ljubljana, Tavčarjeva t, proda: eno ter avodružinske hiše in rile v vseh predmestjih, Slovenije
Hrvaškega Primoria, posestva, Je v poljubni velikosti in zem-. Kdor si želi nabaviti eno ali drogo nepremičnino, nad se poslužuje naše pisarne, kjer bo hitro in soHdmo postrežen. Vse gospodarske informacije brezplačne.
2867-7
STAVBENO PARCELO 1000 m* v Mostah blizu tramvajske postaje prodam. Naslov v ogl. odd. 2850-7
STANOVANJE
DOBRAVC FERDINAND - _
oje in obnavljanje ranjenih
metov — Stari trg 17, Ljoblj_____.
obveščam, da nem oene globoko znižal, kvaliteto zboljšal, pošljete lahko tudi po poiti, plačat« povzetje. Se priporočam.	3669-11
JAVNA DRAŽBA. Ds» A in 5. aprila bo od 8. do 13. ure na železniški postaji Ljubljana poleg tovornega skladišča javna dražba najdenih in n ©dvignjenih predmetov, aktovk, kovčkov, dežnikov, klobukov in raznega galanterijskega blaga.	2845-11
V oglasnem oddelku dvignite še naknadno dospele ponudbe:
Avto — 1178, Agencija 1707, Bieder-
KINO
JUGOSLOVANSKA KINOTEKA
bo predvajala v kinu »UNION« 1. marca ob 20: ruski Ulm »Mati*. — 2. marca ob 20: ruski film »Tihi Don«. — Prodaja vstopnic za obe predstavi dnevno pri blagajni kina UNION od 10—U ter od IS dalje.
»UNION«:	ameriški Ulm »Tretji
človek«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 Ob 10 matineja
s	u	____ Istega Ulma.
may er »re,*‘Žled'OoS'bčienjska 213. »KOMUNA«:	angl. Ulm »Večna
Domžale, Dvosobno stanovanje 2181,
Dom 21236, Eno ali dvodnižinska, En-
tehničnih predmetov. Kdor si želi nabaviti eno ali drugo premičnino, naj se posluži naše pisarne, kjer bo solidno in hitro postrežen. Vse gospodarske informacije so brezplačne.	2866-4
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK proda dva voza za konjsko vprego, komplet komate, seno in deteljo. Kupi os za cirkularko.
28744
MOŠKO KOLO, malo rabljeno, športno, kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« v ogl. odd. 2573-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6.	1645-5
4 DECIMALNE TEHTNICE 200—500 kg v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na:	gradbeno podj. »Me-
grad« , Ljubljana, Kotnikova 10.
2669-5
STARE AKVARIJE kupim. Ponudbe pod »Marec« v ogl. odd. 2619-5 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Anica Suhadolc, Domice IS, Ljubljana.	2601-5
KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ in stružnico stružne dolžine od 1.5 metra dalje kupimo. »Sport-Opre-ma< Vižmarie 1, Ljubljana. 2675-5 NOVO ZENSKO KOLO, nemške ali ital znamke kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepo«.	2576-5
ŠIVALNI STROJ, ki tudi entla, v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	2146-5
KOMPRESOR z motorjem do 2 KS kupim. Naslov v ogl. odd. 2669-5 DOBRO OHRANJEN KLAVIR ku-*	2712-5
zavorami, nosilnost do 700 kg m stružnico za okrogle poloe kupim. Naslov v ogl. odd.	2674-5
KUPIMO DIFERENCIAL za avto »Opel Blitz« 1.5 t, vojaški tip ali dele. Prost, gasilsko društvo Zg. šiška, Vodnikova.	2758-5
ZIDNO OPEKO, novo ali rabljeno, ca 25.000 kom., lahko tudi manj, kupim. Slavko Čepon, Opekarska cesta 31	2760-5
SREBRO KUPIM. Naslov v oglasnem oddelku.	2764-5
VILE — obračalnik za seno — kupim. Naslov v ogL odd. 2803-5 FLRNIR. inozemski, kupim. Vraničar, Bolgarska 22.	2773-5
MOŠKO KOLO z motorčkom do 50 c cm ali motorček za pogon kolesa kupim. Završnik Avgust pri tapetništvo Plešec, Poljane, Šentvid.	2854-5
ZIDNO OPEKO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Opeka«. 2816-5 REZBARSKE NOŽE IN DLETA kupim. Vavpetič, Ljubljana, Titova 35.
2822-5
KINO OBJEKTIV 80mm zamenjamo za 150 nun ali kupimo. Kino Zadobrova.	2814-6
MENJALNIK »FIAT« 1500 zamenjamo za menjalnik BMW ali kupimo. Naslov v ogl. oddelku.	2580-6
KOMPLETNI DIFERENCIAL z ohišjem glave in žaganjač za Fiat-To-polino kupimo. Rešilna postaja Jesenice.	2871-5
OSEBNI ŠTIRI-SEDEZNI AVTOMOBIL »Bianchi« in poltovorni avtomobil nosilnosti 600 kg »FIAT 515« zamenjamo za razne gradbene stroje, kovinsko stružnico in mizarski rezkalni stroj. Pamudbe na: SGP »Standard« Tolmin. 2636-6
«EBSB

DVOSTANOVANJSKA HIŠA mi pritiklinami, v bližini ugodno naprodaj. Naslov SP _ lje.	2585-7
POSESTVO 4.5 ha naprodaj. Kraljič Leopold, Pirniče — Medvode. 2441-7 PARCELI, zazidljivi, na Vrhovcih, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	2798-4
HIŠICO kupim (tudi s prevžitkar-jem). Ponudbe s ceno v ogl. oddelek pod »Hišica«.	2809-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO ali pol dvostanovanjske kupim. Ponuabe pod »Gotovina« v ogl. odd. 2765-7 SONČNO PARCELO na Jesenicah prodam. Ponudbe SP Jesenice pod >1.400 m2 ob glavni cesti«. 2587-7 POSESTVO 2 in pol hektara; hiša, njiva, gozd, vrt in pašnik, pripravna lega za vinograd v vinorodnem
Ljubljana, £nnjskegt ENOSTANOVANJSKO NOVO HIŠO zamenjamo za dvostanovanjsko. — Periferija Ljubljane. Ponudbe pod »Lep dom« v ogl. odd. 2695-7 PARCELI po 500 m* v bližina remize prodam, odnosno zamenjam za material interesentu, ki namerava letos zidati. Peščen teren, vodovod in elektrika ob parceli. Ponudbe pod »Zelena .istočasna skupna zidava« v ogl. oddelek.	2710-7
ENODRUŽINSKO HIŠICO ali enosobno stanovanje kupim. Ponudbe pod »Majrec« v ogl. odd. 2574-7 POSESTVO do 4 ha v okolici Brežic kupim. Pismene ponudbe na Lončarič, Zagreb, Zdengaj 1.	2718-7
KOMFORTNO VILO, sončna lega, z negovanim sadooosnikom, edinstven miren, soliden dom v Mariboru, desni breg — prodam. Informacije: Sigur, Maribor, Betnavska 96.
2592-7
ENOSTANOVANJSKA HIŠA 20 minut od Ljubljane naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	2693-7
ENODRUŽINSKO HIŠO . ▼ Sevnici prodam. Vimpolšek Anica, Kranj, Cesta na Rupo 2.	2615-7
ENO ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO ali vilo v Ljubljani ali najbližji okolici kupim. Resne ponudbe pod »Bežigrad« v ogL oddelek.
2685-7
PARCELO V MEDNEM blizu kolodvora ugodno prodam. Ponudbe pod »Poceni« v ogl. odd. 2595-7 ENODRUŽINSKA KMEČKA HIŠA z vodovodom in manjšim _ posestvom v bližini mesta naprodaj. Ponudbe pod »Resen kupec« SP Celje.
2586-7
REALAGENCIJA, študentovska 2 (zastopstvo Ljubljana), ugodno proda eno in dvostanovanjske vile, hiše, parcele, posestva 'Ljubljana, Bled, vsepovsod). — Najceneje posreduje prodajo vsakovrstnih kmetijskih, obrtnih rtrojev in naprav, 2869-7
DVOSOBNO komfortno stanovanje v
šiški zraven tramvajske postaje zamenjam za večje vzhodno od centra. TeL 23-062.	2806-9
PRAZNO SOBO išče starejša ženska, tudi za pomoč v gospodinjstvu. — Suhadolnik, Poljanska 69.	2810-9
OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO iščem. Ponudb« v ogl. odd. pod »Bolničarka«.	2749-9
STANOVANJE IN HRANO nudim kmečkemu dekletu, ki bi pomagala v kmetijstvu. Ponudbe poa >103« v ogl. oddelek.	2767-9
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO iščem. Ponudbe pod »Nuijno« v ogl. oddelek.	2769-9
DVOSOBNO STANOVANJE v novi hiši v šiški zamenjam za tri in pol ali štirisobno. Ponudbe pod >Ža-menjava« v ogl. odd.	2771-9
SOBO zamenjam za večjo. Naslov v ogl. oddelku.	2773-9
ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno istotam. — Ponudbe pod »Takoj 50« v ogl. oddelek.	2743-9
KOMFORTNO VELIKO TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za enako dvosobno. Samo resne in nujne ponudbe pod »Komfortno — oenter« v ogl. odd. 2782-9 MIREN KULTURNI DELAVEC želi prazno ali opremljeno sobo s posebnim ali stopnišču im vhodom. — Ponudbe pod »Visoka najemnina« v ogl. oddelek.	2784-9
DVO IN POLSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za enako ali večje. Naslov v ogl. odd. 2772-9 STANOVANJE V PULI zamenjam za sumo van je v Ljubljani. U valiČ, Pula, Vodnjamska 26-1.	2796-9
NOVO ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom prodam. Malenšek, Brod 44, Šentvid nad Ljubljano. 2753-7 SOBICO s temnejšo kuhinjo zamenjam za enako. Naslov v ogl. oddelku.	2761-9
KDOR ZELI MESTO HIŠNIKA, dobi komfortno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 2750-9 MLAJŠE DEKLE išče sobo pri dobri družini za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe v ogL odd. pod »Mirna in poštena«.	2622-9
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE zamenjam za komfortno eno ali dvosobno. Ponudbe pod »Stanovanje 116« v ogl. odd. 2692-9 PRVOVRSTNO DVOSOBNO STANOVANJE v Beogradu zamenjam za garsoniero ali enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«.	2602-9
LEPO SONČNO SOBO s posebnim vhodom iz stopnišča v centru in eno manjšo v Mostah zamenjam za stanc vanje ter dam lepo nagrado. Naslov v ogl. odd. 2714-9 NAGRADO DOBI, kdor mi priskrbi dvosobno stanovanje s kabinetom v zamenjavo z enosobnim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimprej«.
2654-9
ZA PRAZNO SOBO dam veliko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stroj«.	2684-9
ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, zamenjam za dvosobno, lahko' n*^periferiji. Ponudbe v Ogl. odd. pod »Marec«.	2717-9
ZA ENOSOBNO STANOVANJE ali garsoniero kjerkoli v Ljubljani dam večjo denarno nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Velika nagrada«.	26S0-9
ENO IN POLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	2t>b-9
OPREMLJENO SOBO išče študentka. Sprejme vse pogoje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna«.	2681-9
SOBO ALI SOBICO nujno potrebuje miren študent. Ponudbe pod »Lastna posteljnina« v ogl. odd. 2661-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE zamenjam takoj za večje. Prof. Vodušek, Cesta na Rožnik 43.
2716-9
MIRNO IN SOLIDNO DEKLE z lastnim perilom išče opremljeno sobo. Plača dobro. Ponudbe pod »Trgovska pomočnica« v ogl. oddelek.	2678-9
SOLIDNA NAMEŠČENKA išče prazno sobo. event, za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nameščenka«.	261S-9
STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako v Ljubljani ali okolici. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca«, Kranj.	2591-9
RESNA, čez dan zaposlena, išče sobo za takoj. Plača nekaj mesecev vnajprej Naslov v ogl. odd. 2670-9 ENOSOBNO STANOVANJE, suho in sončno, v Kamniku, zamenjam za enako v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Kamnik«.	2721-9
ENOSOBNO STANOVAN JE v centru zamenjam za dve ločeni sobi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Selitev«.
2837-9
ZAMENJAM 2 veliki, lepi, ločeni sobi (center, Šiška) za garsoniero. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	2824-9
VELIKO SOBO v bližini Tobačne tovarne zamenjam za enako sobo kjer koli ali s sobo 8 kabinetom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Rožnik«.
2827-9
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enosobnega. Informacije: Pirc. Lepodvorska 28.	2820-9
NA STANOVANJE SPREJMEM. -Ponudbe v ogL odd. pod »Dva sostanovalca«.	2651-9
groš, Gospodinja, Garsoniera, Plačam selitev 1701, Gotovina 1959, Gorenje, Gradnja, Gospodarstvo 1663, Knjigovodja 2438, Lepo sončno 2534, Ljubljana 1694, Ljubljana 2211, Miren 1274, Mizar 1369, Miren dom 2137, Nujno, Nagrada, Ohranjen, Obvladam perfektno 1713, Parket 1256, Praksa 2000, Pianino 2308, Pisalni stroj 65 — 2548, Parketirana, Prilika 1634, Pisarna 1292, Poštena 1973, Pridna 1607, Plačam 2566, Pletiljstvo, Rumeni Merkur, Računovodja 2000, Stanovanje 2211, Separiran vhod, Hra-na-etanovanje 1724, S kopalnico 1724, Starejša upokojenka, Singer 2160, Sesalec za prah, Slatina, Stilno, Takoj 2626, Takoj 172, Takoj gotovina, Univerzalni mizarski, Ugodno 2463, Upokojmka-gospodinja 1724, Ugodna prilika, Vratar, Visoko pritličje ali I. nadstropje, Značaj, Zanesljiva 2098. PODPISANI ČUDEN EDO iz Ljubljane, Tržaška c. 221, preklicujem in obžalujem besede, ki sem rih dne 8. II. 1954 izrekel v gostilni »Rotar« na Viču proti Ponikvarju Martinu, učitelju iz Kozarij 107. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenskega pregona proti meni.
2855-11
•
LIKVIDACIJA j
»DUR-SKIP Trata št. 9« | in »Ekonomija SKIP f Trata št. 9« preideta f
po sklepu DS z dne j 15. febr. 1954 s 1. mar- f cem 1954 v likvidacijo, t Pozivamo vse upnike, da t prijavijo svoje zahtevke, f kakor tudi dolžnike, da j poravnajo svoje obvez- f nosti najpozneje do f 15. marca 1954 na zgoraj j navedena naslova, ker j bomo po tem roku sma- j trali knjižno stanje za j pravilno.	f
Likvidacijska : komisija	•
,«
MENJSS3K FIAT 1500
zamenjamo za menjal-nik BNJW, ali kupimo.
Naslov v oglas, oddelku.
nevesta«. Tednik. Filmske novosti št. 8. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. uri matineja istega filma. Danes zadnjikrat.
»SLOGA«: amer. film »Poročil sem čarovnico«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10. url matineja Istega Utlma. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 ter od 14 dalje. »SOCA«:	ameriški Ulm »Velika
reka«. Brez tednika. Predstave ob 19, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje. »SISKA*: ameriški Ulm »Glas v viharju«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ln od 15 dalje.
»TRIGLAV«: avstrijski Ulm »Irena v zadregi*. Tednik. Filmske novosti št. 8. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: angl. Ulm »Srebrno ladjevje« ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE »UNION«: nem. Ulm »Veruj v mene«.
CELJE »DOM*: ameriški Ulm »Samotna zvezda«.
BLED: ameriški Ulm »Plavajoče gledališče«.
KAMNIK:	švedski Ulm »Gospo-
dična Julija«.
ZADOBROVA: Italijan. Ulm »Tri prepovedane zgodbe«.
VEVČE: ameriški film »Trenutek obupa«.
DOMŽALE: ameriški Ulm »Cyrano de Bergerac«.
KRANJ »STORZlC«:	amer. Ulm
»Poštna postaja«. Predstavi ob 16 in 18. Ob 20. uri amer. film »Skrivnostna cesta«. Dopoldne matineja ob 8.80 »Poštna postaja«, ob 10. uri »Sled v luki«. Prodaja vstopnic od 8—10 in od 15. ure dalje.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barvni Ulm »Konec sveta« ob 17 in 19 uri. Ob 20.30 ameriški film »Poštna postaja«. Dopoldne ma-' tineja, ob 10 »Poštna postaja«. KRANJ »ZADRUŽNIK«: premiera amer. filma »Sled v luki« ob
15.	17 ln 19. uri.
CERKLJE »TRIGLAV«: amer. Ulm »Bojeviti O’Flynn« ob 17.30 in 19. uri.
JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »Amerikanec v Parizu« ob
16,	18 in 20. Dopoldne ob 10. uri matineja istega Ulma. Cena za mladino 10 din, za odrasle 20 din.
JESENICE »PLAVŽ«:	amer. Ulm
»Cheyenn« ob 16, 18 in 20. uri. Dopoldne ob 10. uri matineja istega Ulma. Cena za mladino 10 din. za odrasle 20 din. KOROŠKA BELA: švicarski film »Štirje v džipu- ob 17 in 19. Ob 1Ö. uri matineja istega Ulma. Cena za mladino 10 din, za odrasle 20 din.
IOIOIC3aC3IOBORC3BOIOaOBOIOaC3BOa
ŽELEZNIKARJA
- verziranega poslovodjo in
KOMERCIALISTA
-verziranoga v železnini, drogeriji,
* kozmetiki, gradbenem materialu, kemikalijah in pohištvu
IŠČE ZA TAKOJ TRGOVSKO PODJETJE
»J A D R 0« PIHAN
PONUDBE POSLATI Z ŽIVLJENJEPISOM NAVEDBO KVALIFIKACIJE IN OPISOM DOSEDANJEGA DELA
O BO BO BO BC3 BO BO BO BO BO BO BO BO BOI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii
0
■
0
M.
0
■
0
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
9
o
■
o
■
o
GRADBENO PODJETJE - MOSTE
MitiiuiiiiiniminuNHiitiutHmimiimiiifHiiiHKiiiiiiiituiiuHmiiiiiiiHNHiiiiimimi
šmartinska cesta 64 b
IZVRŠUJE:
VSE VESTE NOVOGRADENJ, BAZUČNE ADAPTACIJE, POPRAVILA FASAD TER OSTALA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA
DELA IZVRŠUJEMO HITRO IN SOLIDNO. — ZA NAROČILA SE PRIPOROČAMO
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Kamnolomsko podjetje
»MARMOR HOTAVLJE«
V NAJEM
ZELEN JADNI VRT dam y naj«n. -Naslov v ogl. odd.	2770-8
PISALNJ STROJ, portable ali večji, vzamem v najem za odškodnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Odškodnina«.	1429-8
MAJHEN LOKAL — center — oddam. Ponudbe v ogL odd. pod »Proti odškodnini«.	2725-8
PISALNI STROJ »PORTABLE« vzamem v najem za odškodnino. Nujno. Naslov v ogL odd.	2826-8
LOKAL ZA MIRNO OBRT iščem v centru mesta, eventualno dam v zameno lokal na periferiji. Ponudbe pod »Lepa nagrada« v ogL oddelek	2841-8
TOVARNA ZDRAVIL »LEK«, obrat Mengeš, vzame takoj v najem kovin *ko stružnico dolžine od 1.500 do 2.000 mm ter delovne višine od 300 do 400 mm z vsemi pripadajočima deli. Najemnina po dogovoru se plača mesečno vnaprej. Ponudbe: »LEK«, Ljubljana, Celovška 133.
2865-8
razno
PROSIM VSAKOGAR, ki so mu mani kakršni koli podatki o Altu Romanu iz okoUoe Maribora, da jih sporoči v ogl. odd. pod »Znanci«.
2620-11
Z INTELIGENTOM srednjih let gre v skupno gospodinjstvo 31-letna uradnica. Resne ponudbe pod »Prijeten dom zaželen« v ogL oddelek.
*57-11
v Hotavljah
t
Ima na c a 1 o g i bunjaste in šplčene obloge, marmor t blokih.
IZDELUJEMO IN POSTAVLJAMO SPOMENIKE PADLIM BORCEM IN IZVAJA-MO VSA KAMNOSEŠKA DELA.
ZADRU2N0 PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ vFRUCTUS« — KOPER, razpisuje
NATEČAJ
1.	za VODJO KOMERCIALNEGA ODDELKA
Pogoji: Ekonomska fakulteta ali ekonomski teh-nikum in praksa v komercialni službi.
Perfektno znanje nemškega jezika — zaželeno tudi italijanskega. — Plača po dogovoru.
2.	za PRAVNEGA REFERENTA
Pogoji: Pravna fakulteta ln praksa na položaju pravnega referenta v podjetju. — Plača po dogovoru.
Ponudbe poslati na naslov: »FRUCTUS* - KOPER
*
Avstrija bo zahtevala olajšavo okupacije
Dunaj, 27. febr. (Tanjug) Po neuspehu, da se na berlinski konferenci reši avstrijsko vprašanje v celoti, je začela avstrijska vlada priprave, da bi dosegla pr£ velesilah olajšave v okupacijskem reiimu. Vlada ima namen predvsem zahtevati revizijo tako imenovanega kontrolnega sporazuma, ki so ga dosegli predstavniki štirih okupacijskih sil leta 1946 glede ureditve pravic zveznega kontrolnega svete in. njegovih odnosov do avstrijskih oblasti, kakor tudi glede dolžnosti avstrijske vlade do okupacijskih sil. Vlada bo zahtevala spremembo ali popolno odpravo tistih določb pogodbe, ki so že zastarele. Po njenem predlogu bi bilo predvsem potrebno bolj jasno precizirati tiste člene, ki določajo delovanje in pooblastila zavezniškega sveta, da bi se tako v bodoče izognil; samovoljnim postopkom posameznih visokih komisariatov. Za posebno težke ima vlada določbe, ki zavezujejo
Avstrijo, da mora zavezniškemu svetu dati v odobritev tudi sporazume, ki jih je sklenila z drugimi državami. V političnih krogih pa sodijo, da vlada ne
bo zahtevala spremembo kontrolnega sporazuma v celoti, ker ta dokument vendarle jamči gospodarsko in politično celoto države.
I' i £ E A J VRSTAH
PARIZ, 27. febr. (AFP). Po vesteh radia Jreruzalem, hi so jih sprejeli v Parizu, »je izraelsha vojska v pripravnem stanju vzdolž vse meje.«
BEJRUT, 27. febr. (AFP). Na prigovarjanje predsednika republike Libanon je Abdalah Jafi nocoj pristal, da začne posvetovanja za sestavo nove libanonske vlade, čeprav je bil v teku popoldneva vrnil mandat predsedniku republike šamunu z obrazložitvijo, da Je naletel na nepremostljive težave pri sestavljanju nove vlade.
KAIRO, 27. febr. (r). Zvedelo se je, da so izpustili 40 oficirjev, pristašev generala Nagiba, ki so Jih bili danes zjutraj zaprli.
ATENE, 27. febr. (r). Grčija je sprejela predlog Romunije, da se začno pogajanja za sklenitev trgovinskega sporazuma med obema državama.
LONDON, 27. febr. (r). Bivši britanski zunanji minister v la-
Očitki grške opozicije
proti vladnemu predlogu volilnega zakona
Atene, 27. febr. (Tanjug). Dve glavni opozicijski stranki liberalci in progresivna unija sredine (EPEK) ostro grajata vladni predlog volilnega zakona. liberalci so zlasti proti velikim volilnim enotam, ki bi po njihovem mnenju prinesle korist samo vladajoči stranki, ločile poslance od volivcev in jih spravile v popolno odvisnost od vodstva stranke. libe-
ralna stranka nasprotuje volilni pravici za pripadnike oboroženih sil, organov varnosti in državnih uslužbencev v kraju službovanja, češ da je s tem podana možnost za volilne zlorabe. Opozicijski časopis »Elefterfa« piše, da se bodo vse tri opozicijske stranke z vsemi sredstvi borile proti uvedbi novega volilnega zakona.
JAVNA DRAŽBA
V zvezi z uredbo o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Ur. L FLRJ štev. 17/53) in Uredbo o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ štev. 31/53) ter po sklepu občinskega ljudskega odbora Store, razpisuje komisija za prodajo hiš SLP občinskega ljudskega odbora Store
Javno dražbo
sz dan 7. marca 1954 ob 8. uri v pisarni občinskega ljudskega odbora v Štorah, soba štev. 1, za sledeče biše:
L Vlož. štev. 310 k. o. Prožinska vas, pare. štev. 262, dvo-družinska visokopritlična hiša v Prožinski vasi št. 129, izklicna cena 623.250 din.
2.	Vlož. štev. 135 k. o. Teharje, pare. štev. 175, dvodru-žinska visokopritlična hiša v Teharjih štev. 56, izklicna cena 1,166.576 din, drvarnica, izklicna cena 88.450 din.
3.	Vlož. štev. 158 k. o. Bukovžlak, pare. štev. 211, pritlična dvodružinska hiša v Slancah š tev. 15, izklicna cena 439.740 din.
Ponudnik mora pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene pri blagajni občinskega ljudskega odbora.
Najvišji ponudnik mora položiti v 1 mesecu po dražbe-nem naroku najmanj 20% kupnine pri blagajni občinskega ljudskega odbora v Štorah, ostanek pa v dveh obrokih, in sicer do 31. XII. 1954 do polovice kupnine in do 1. XII. 1955 ostalo polovico kupnine, tako, da bo do I. XIL 1955 izplačana vsa kupnina.
Podrobnejša pojasnila in pogoji so nabiti na oglasni deski občinskega ljudskega odbora v Štorah, informacije pa dobe interesenti pri blagajniku občinskega lj. odbora Store v Štorah.
Komisija za prodajo hiš SLP ObLO štore
burističnl vladi Morrison Je govoril danes na seji laburistične stranke o različnih mnenjih v stranki glede ponovne nemške oborožitve. Dejal je, da člani laburistične stranke ne smejo priti do zaključka edino na podlagi gesel ali sovraštva. Nedvomno je treba želeti, da bi Nemčija postala demokratična država in da bi sodelovala z drugimi državami pri pospeševanju in ohranjevanju miru v svetu.
KAIRO 27. febr. (r). Britansko veleposlaništvo v Kairu je objavilo nocoj, da je veleposlanik Stevenson sklenil, da ne bo odpotoval v Kartum na otvoritev sudanskega parlamenta, kakor je prvotno nameraval, temveč bo zaenkrat ostal v Kairu.
KAIRO, 27. febr. (r). Revolucionarni svet se je noegj ponovno sestal zaradi proučitve najnovejšega položaja. Pričakujejo, da se bo sestanka udeležil tugi general Nagib, ki je predsednik revolucionarnega sveta.
VARŠAVA, 27. febr. (r). Poljska vlada je poslala noto ameriški vladi, v kateri zahteva, naj ZDA zaprejo svoj konzulat v Gdansku kot protiukrep na zahtevo vlade ZDA, ki je pred dvema dnevoma zahtevala od Poljske, naj žanre svoje konzulate v New Yorku, Chicagu in Detroitu.
Atene, 27. febr. (Tanjug). Atensko vojaško sodišče je danes obsodilo albanskega begunca Riza Huzma zaradi vohunstva. Kot tajni oficir albanske varnostne službe je vohunil na grškem ozemlju za Albanijo.
London, 27. febr. (AFP). Britanski minister za kolonije Oliver Lyttleton je odpotoval davi v Najrobi. To je že njegovo tretje potovanje v Kenijo v zadnjih 18 mesecih. Sešel se bo s šefom imperialnega generalnega štaba maršalom Hardingom, ki sedaj proučuje vojaški položaj in ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti v zvezi z gibanjem M&u-Mau.
Christiaans pri Nehruja
New Delhi, 27. febr. (AFP) Predsednik indijske vlade in minister za zunanje zadeve Nehru je sprejel davi Louisa Christiaensa, državnega sekretarja za letalstvo v francoskem ministrstvu za obrambo. Christiaens je izročil predsedniku indijske vlade prijateljsko sporočilo predsednika ministrskega sveta Francije Josepha Laniela.
Razpust opozicijske stranke
Mexico City, 27. febr. (AFP). Me- & hiški minister za notranje zadeve je včeraj objavil, da je bila mehiška vlada prisiljena razpustiti opozicijsko stranko >Federacija narodnih strank Mehike< zaradi njene >stalne razdiralne dejaonostU. Ta stranka je | na predsedniških volitvah julija 1952 ■ kandidirala generala Miguela Ren- * riqueza Guzmana.
H 4P f > R T
Odgrnimo „kulise” v Smučarski zvezi Slovenije
Sele po povratku s svetovnega smučarskega prvenstva v Falunu sem dobil na vpogled članek tov. M. Završnika s senzacionalnim naslovom »Kaj se dogaja za kulisami Smučanske zveze Slovenije«. Ne glede na motive, ki so pisca dovedli do tega, da Je svoj članek napisal v času moje odsotnosti, smatram za svojo dolžnost, da pojasnim, v koliko je Smučarska zveza Slovenije, še posebej pa jaz kot njen predsednik, sodeloval pri odločanju o udeležbi naših alpskih tekmovalcev na svetovnem smučarskem prvenstvu v Aare. To pojasnilo je namenjeno slovenski športni javnosti, ne pa tov. Završniku, ki bi kot funkcionar Smučarske zveze Slovenije tako moral poznati potek dogodkov.
SKOKI NA BLEDU
Bled, 27. febr. Danes je bilo na Bledu tekmovanje v smučarskih J skokih v okviru mednarodne tur-1 ne j e skakalcev v izvedbi gorenj- * ske smučarske podzveze. Med 40 » skakalci, med njimi 10 Avstrijci* in 4 Nemci, se je danes edini £ uveljavil domači skakalec Gašper- j šič, medtem ko so naslednja tne-f sta vse do desetega zasedli ino- & zemski gostje. Posebno razočaral je naš reprezentant Zidar, ki ga skoraj ni bilo prepoznati. Tekmo, ki sta jo nekoliko motila južno vreme in veter, je gledalo okoli 400 gledalcev.
Izidi? 1. Gašperšič (J) 210.5 (33.5, 22.5), 2. Wieser (A) 207.9 (30.5, 32),
3. Pich tl (N) 205.5 (31.5, 32), 4. Ho-bersatter (A) 204.4 (31, 31.5) itd.
B. B.
•
Beograd, 27. febr. Hokejsko moštvo KAC iz Celovca je nocoj premagalo domačega Partizana 8:5 (3:2, 3:2, 2:1).
VREME
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo;
V Zahodni Sloveniji pretežno oblačno z vmesnimi razjasnitvami, od časa do časa kratkotrajne padavine. v vzhodnem delu Slovenije delno oblačno. Temperatura bo nekoliko padla.
Našim naročnikom!
Naročnike »Slovenskega poročevalca« vljudno obveščamo, da bomo od 1. marca dalje uvedli nov način pobiranja naročnine za naš list. Sklenili smo namreč dogovor z direkcijo PTT v Ljubljani, da bodo naročnino za »Slivenskega poročevalca« na področju vseh pošt v Sloveniji pobirali poštni uslužbencu Ti bodo vsak mesec (od 1. do 10. v mesecu) dostavili našim naročnikom poštne položnice, prevzeli od njih naročnino za naš list in jo odposlali na naš tekoči račun.
Vljudno vas prosimo, da upoštevate to novost pri urejanju naročnine za naš list. Z novim načinom plačevanja naročnine bo odpadel marsikateri nesporazum, zlasti glede pogojev, ki so potrebni za pravico do zavarovalnine, kakršno naš list nudi spojim naročnikom.
Podjetja ln ustanove, ki so naši naročniki, pa prosimo, da nam naročnino za naš Ust virmirajo kakor doslej.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
- Predvsem moram poudariti, da je SZ J po svojem statutu edini forum, ki odloča o načelni, kakor tudi številčni udeležbi las!.u tekmovalcev na takih prireditvah. Zveza je sprejela načelni sklep o udeležbi na svetovnem prvenstvu že v začetku sezone v vseh disciplinah, ko je predvidevala izvedbo tečajev naših vrhunskih tekmovalcev kakor tudi ukrenila vse potrebno za zagotovitev finančnih, zlasti deviznih sredstev pri Zvezi športov Jugoslavije. O tem sklepu sem bil v začetku januarja t. 1. osebno obveščen v Beogradu od sekretarja tov. Konstantinoviča. Iz vsega tega je razvidno, da SZJ ni zavzemala nejasno ali nasprotno stališče do naše udeležbe na svetovnem prvenstvu, temveč je na osnovi predlogov svoje posebne komisije preskrbela potrebna denarna sredstva za tečaje in sploh vzdrževala stalni stik s SZS v tem smislu, da se bomo svetovnega smučarskega prvenstva udeležili v vseh smučarskih disciplinah. Razen tega je prireditelju svetovnega prvenstva poslala prijavo, ki je vsebovala tudi imena alpskih tekmovalcev.
Zgoraj navedena posebna komisija deluje že nad dve leti kot organ SZJ pod vodstvom tov. A. Gnidovca s sedežem v Ljubljani. Clan komisije je tudi pisec članka tov. Završnik. Komisija Je bila formirana na redni skupščini SZJ leta 1951 in prenesena v Ljubljano glede na to, da Je vrhunsko smučanje doma predvsem v Sloveniji. Kolikor mi je znano, Je SZJ vse do danes v glavnem sprejemal predloge te komisije, če pa je bil kak predlog odklonjen, je prišlo do tega zato, ker se izvršni odbor SZJ iz splošnih interesov smučarskega' športa ali iz drugih razlogov pač ni strinjala z njim.
Konec januarja sem Iz Časopisnih vesti prvič zvedel za sklep SZJ, da se svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah ne bomo udeležili. O razlogih tega sklepa oficialno nihče ni bil obveščen, pač pa so oni, ki vedno iščejo krivca v Beogradu, šušljali, da gre za samovoljni sklep sekretarja tov. Konstantinoviča, ki je v dneh od 10. I. do 25. I. t. 1. vodil našo reprezentanco v Avstriji, kjer sta bila resno poškodovana Mulej in CvenkelJ, laže pa Stefe, Kunšič pa Je zasedel eno izmed zadnjih mest. Ta nesreča naših najboljših predstavnikov naj bi povzročila samovoljni sklep tov. Konstantinoviča. Dejstvo je, da trditev o takem samolastnem odločanju ni točna in da je tozadevni sklep bil sprejet na redni seji izvršnega odbora SZJ, na katerem je tov. Konstantinovič pravilno poročal o situaciji glede forme naših tekmovalcev. Hkrati je Mio sklenjeno, da se rdelezi svetovnega prvenstva namesto 6 tekačev 5, namesto 4 skakalcev pa samo trije. Razlog za tako znižanje je bilo pomanjkanje potrebnih deviznih sredstev, pri določanju naših predstavnikov v tekih in skokih je SZJ v celoti osvojila vrstni red, ki ga je predložila komisija.
Po objavi gornjega sklepa v časopisju je tov. Završnik na seji SZS dne 2. II. 1954 zahteval, da SZS v našem časopisju objavi članek, v katerem naj napade »samolastno« ravnanje tov. Konstantinoviča in nepravilni sklep SZJ glede udeležbe naših alpskih tekmovalcev. Poznavajoč številne primere v preteklih letih, ko so slovenske športne organizacije izvedle podobne akcije, ne da bi se prej prepričale o razlogih izpodbijanih sklepov centralne športne organizacije in ko so zaradi nepoučenosti zastopale nepravilno stališče, sem osebno bil proti takojšnjemu objavljanju kakršnega koli članka, ne da bi prej komisija, katere član Je tudi- tov. Završnik, ugotovila razloge gornjega sklepa. Kolikor sem to svoje stališče podkrepil s »prepričevanjem« ostalih članov seje, je to bila moja pravica, saj jih je tudi tov. Završnik »prepričeval« o svojem nasprotnem stališču. Ne mo rem nič zato, če njegova izvajanja niso bila tako prepričevalna, da bi ostale tovariše pridobil za svoje stališče. Poudarjam pa, da nisem »prepričeval« nikogar o tem, da »je odveč vsaka javna polemika in da naj se spor Taje rešuje v Beogradu«. Ce trdi tov.
Završnik tako, potvarja resnico. Izrecno namreč nisem imel nič proti temu, da napiše svoj članek, kar je storil v »Slovenskem poročevalcu« dne 5. n. Pač pa sem priporočal, da vzpostavi komisija tesne stike z Beogradom in grajal dejstvo, da od začetka sezone do danes še noben njen predstavnik ni bil v Beogradu zaradi neposrednega reševanja vseh spornih vprašanj. V tem smislu sem priporočal navzočim članom komisije tov. Gnidovcu, Završniku in Šramlu, da nemudoma eden izmed njih odpotuje v Beograd in skuša tam doseči spremembo odločitve, če bi ta temeljila na nepravilnih razlogih. Tov. Završnik je sodil, da se ne izplača, ker je prepozno, čeprav sem mu pojasnil, da imamo do odhoda v Aare še najmanj 20 dni časa.
Izvedbo sklepa gornje seje SZS, da naj se ugotovijo razlogi odločitve SZJ glede naših alpskih tekmovalcev, je prevzela komisija, ker se je SZJ v tej svoji odločitvi sklicevala na njen predlog. Kljub večkratnemu mojemu urgiran ju pa ni komisija ničesar ukrenila. Zato sem dne 9. II. govoril telefonično s tov. Konstan-tinovičem in ga seznanil z mišljenjem komisije. Potrdil mi je, da je Zveza sprejela sklep glede alpskih tekmovalcev zaradi *in*nč-nih težav, zlasti pe zaradi dejstva, da so naši najboljši predstavniki poškodovani. V zvez! s tem sem izjavil, da <rmatram s'ro-ječasni sklep SZJ pravden, kolikor je temeljil na cedaj obstoječi predpostavki, da so vsi trije najboljši predstavniki poškodovani, toda Stefe že zopet tekmuje, zaradi česar priporočam, da Zveza revidira svojo odločitev ter pošlje v Aare Stefeta, KunšiČa in tretjega tekmovalca. Dokaz za vse to je zapisek o gornjem telcfo-ničnem razgovoru, ki sem ga tega dne poslal SZS. Tov. Konstantinovič mi je obljubil, da bo Zveza zadevo proučila. Vse do odhoda v Falun o rezultatu nisem bil obveščen.
Kolikor se tov. Završnik sklicuje na izjavo tov. Konstantinoviča, yo kateri naj bi jaz dal svoj pristanek za sporno odločitev, je tako sklicevanje povsem netočno, ker sem samo naknadno, ne da bi bil pritegnjen k že izvršenemu odločanju, smatral in smatram še danes za pravilno, da >>Z3 v tei situaciji (vsi trije najboljši poškodovani) na največjo svetovno smučarsko prireditev ne pošilja samo mlade in neizkušene tekmovalce, zlasti, če zato nima potrebnih finančnih in deviznih sredstev. Kolikor mi bo kdo prigovarjal, da je tudi mladim tekmovalcem treba omogočiti ^ežka tekmovanja, moram opozoriti na to, da se morejo mlajši pomeriti z večino prav istih, po večini srednjeevropskih tekmovalcev, ceneje in bliže na raznih tekmovanjih v Avstriji, Nemčiji itd., kjer njihov neuspeh za državo ne bo tako mučen, kakor bi to bil spričo skoraj gotovega neuspeha na svetovnem prvenstvu. Mislim, da imam pravico povedati svoje stališče na kateri koli seji, kakor tudi javno. Tega svojega načelnega stališča tudi nisem spremenil takrat, ko sem dne 9. n. predlagal Zvezi spremembo njegove odločitve, ker so pač upi zaradi Stefetovega zdravstvenega stanja postali ugodnejši.
O vsem gornjem mojem postopku je bil tov. Završnik obveščen, ozir. bi mogel biti obveščen, če bi se potrudil do mene ali pa kot član komisije izvršil sklep seje SZS in ugotovil razloge za odločitev SZJ.
Vsa »krivda«, ki ml Jo Je v moji odsotnosti hotel naprtiti tov. Završnik, obstoja v tem, da sem pravočasno zagovarjal razumno in trezno ugotavljanje vseh razlogov, ki so dovedli SZJ do njene odločitve, nisem pa bil za brezglavo in šovinistično zaletavanje v vrhovni smučarski forum ter njegove predstavnike, ki so se jim po mojem mnenju krivično očitale namerne in slovenskemu smučarskemu športu škodljive tendence. Ce mi torej tov. Završnik očita oportunizem, potem mu z Isto pravico očitam skrajno nestrpnost do SZJ. Iz vsega gornjega je torej razvidno, da niti najmanj nisem sodeloval pri sklepu SZJ o udeležbi naših alpskih tekmovalcev ne glede na to, da
smatram to odločitev ▼ trenutni situaciji (poškodbe Muleja, Cven-klja in Stefeta) kot pravilno, ps tudi nujno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
ln še nekaj! Kakor sem šele is članka tov. Završnika zvedel, da sem »asmovoljno in krivično« odločal o odhodu naših alpskih tekmovalcev v Aare, tako tudi prvič iz tega članka razvidim, da imam »skrajno pristransko gledanje« na alpsko smučanje. Mislim, da Je ta trditev »jahorinske« resolucije, katere sotvorec je nedvomno tudi tov. Završnik, smešna za vsakogar, ki pozna moje dosedanje delo za razvoj smučarskega športa nasploh. Nasprotno sem mnenja, da je pravilneje če trdim, da tov. Završnik in marsikateri drugi tovariši nimajo dovolj smisla za teke, ki jih smatram kot najdragocenejšo smučarsko disciplino.
Kaj se torej dogaja za kulisami Smučarske zveze Slovenije? Mislim, da se ne dogaja nič takega, kar bi moglo biti skrito pred našo javnostjo, in tov. Završnik v svojem članku umetno postavlja kulise, hoteč na svojstven način ustvariti nerazpoloženi e zoper SZJ. Namesto, da bi ubral pravilno in dogovorjeno pot ter ugotovil motive, ki so SZJ dovedli do njene odločitve, in se nato spustil v načelno diskusijo z Zvezo, se je usedel in napisal senzacijo ter napadel tov. Gnidovca, Konstantinoviča in mene. V kolikor mu je kdor koli verjel, je pač to morala biti posledica vsebine njegovega članka, v katerem ni navedel nobenih konkretnih dejstev in dogodkov. Zato sem to storil danes v prepričanju, da bo sedaj možna objektivna presoja celotne zadeve.
Dr. Danilo Dougan, predsednik Smučarske zveze Slovenije.
Ko smo pred 14 dnevi objavili članka dveh članov Smučarske zveza Slovenije z naslovom >Kzko vedrijo in oblačijo naša smučarska vodsiva< in se skupno z njima in delom naša smučarske javnosti — njena vprašanja smo do razČistitve odložili — spraševali, kai se pravzaprav dogaja za kulisami SZS, smo žal vedeli vnaprej da bomo na vsa pojasnila o tem problemu morali počakati do povratka odgovornih funkcionarjev % svetovnega prvenstva na Švedskem, Objava prejetesa eradiva pa je bila vendar spričo odprtesa vprašanja o udeležbi naših alpskih smučarjev na istem tekmovanju neodložljiva.
Zelo izčrpna izvajanja predsednika SZS dr. Dnugana o >čudnih stvareh za kulisami naše smučarske zneze< so zajela celoten razplet naše udeležbe na letošnjem svetovnem prvenstvu v tako obsežnem časovnem razdobju in s takimi upravno-tehnični-mi podrobnostmi, da se nam tudi zdaj odmika možnost, da bi ugotovili materialno resnico, se pravi, da smo slej ko prej prepričani, da zadeva (ali spor, če hočete) s tem odgovorom še ni spraoljena s sveta.
V interesu našega smučarstva in celotnega športnega gibanja želimo, da bi sedaj dosežena osvetlitev obeh strani kolajne čim več prispevala k dokončni razčistitvi fesa zelo neljubega, a obenem pa morebiti tudi nepravilno obravnavanega koraka, ki je nedvomno tudi propagandno slabo odjeknil celo v mednarodni športni javnosti. Po osem tem računamo Še na zadnjo besedo o tem z drugega in dokončno pristojnega športnega foruma.
Mr v mm
Češkoslovaška je v tekmi za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu porazila Nemčijo 9:4 (2:0, 4:0, 3:4).
Na Čerinu pri Medvodah so se pomerili smuča rji-dijaki iz Grosupelj in Preske. Dvoboj obeh gimnazij se je končal neodločeno 15:15. V veleslalomu je zmagal Kopač T), v teku je bil najhitrejši J uran (G), najlepše skoke pa je izvedel Arandjelovič (P).
Na propagandnem košarkarskem turnirju v Kamniku so zmagali mladinci telesno vzgojnega društva iz Domžal.
Inštitut za športno medicino v Ljubljani pod vodstvom predstojnika dr. Alojzija Sefa izdaja Sportnome-diemske objave, ki izhajajo vsakih šest tednov kot periodično glasilo imenovanega inštituta. >Objave< vsebujejo razne članke, referate in dela na področju športne medicine slovenskih in ostalih jugoslovanskih avtorjev, poleg tega tudi prevode člankov in predavanj tujih avtorjev. V prvi številki tega glasila v letošnjem letu bodo med drugim našli največ zanimivega gradiva predvsem smučarji, o čemer je podrobni) napisal dr. Šef.
Kegljači Partizana v Poljčanah so se pred dnevi pomerili s kegljači mariborskega Železničarja, ki so zmagali le s tesno razliko podi uh kegljev. Kljub porazu je to za polj-čanske tekmovalce lep uspeh.

1. marca 1954 bo otvoritev preurejene trgovine s čevlji
„ZMAJ“
v Ciril-Metodovi ulici štev- 9 (pred Škofijo)
VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE OBUTVE IN NOGAVICI
PRIPOROČA SE TRGOV. PODJETJE „USNJE" LJUBLJANA
»•••• •

'•••
KUPEI3A
Skoraj ničesar ni vedel spočetka o tem, kar je bilo med Ano in Giintherjem. Več mesecev je bil v prav takšni nevednosti kot tyegov oče. Potem pa, nekega poletnega popoldneva, je nenadoma prišel z nogometnega igrišča domov.
Na stopnicah je zaslišal glasove. Mati in stric. Mati se je smejala mehko in čudno tuje, kakor je še ni bil slišal smejati se nikoli poprej. Nato je utihnila.
Jochen je šel po stopnicah navzgor in se ustavil pred priprtimi vrati dnevne sobe. Polastil se ga je nemir. Še nikoli se njegova mati ni tako smejala. Potem je videl, da sta stala oba tesno drug ob drugem — nič več. Odskočila sta, ko sta začula korake na hodniku.
Jochen je strmel v svojo mater. Imel je občutek, da jo prvič vidi. Svetlikajoči se lasje so ji rahlo padali na čelo in koža njenega lica Je bila videti nežna in jasna. Le njena usta so gorela.
Do tega dne je bila mati Jochenu nekaj, česar ni mogel ločiti od svojega življenja. Ni mnogo premišljeval o njej; tako naravno je pač imeti mater.
V tem trenutku pa je zmedeno in na pol podzavestno odkril, da je bila njegova mati človek s svojim lastnim življenjem.
Odtlej jo je opazoval. In čeprav nikoli ni zanemarjala svojih
dolžnosti do njega, ampak je bila še ljubkejša in nežnejša kot poprej, se mn je vendarle čedalje bolj odtujevala.
Ni bila več njegova mati; nenadoma je postala ženska, ki je poleg njega, očeta in gospodinjstva imela še nekaj drugega: uekaj tujega, neprijetnega. Tako je čutil, čeprav ni imel dokazov. Bila je to nekakšna nejasna zavest, ki je prihajala iz njegove otroške duše ter ga vznemirjala in mešala. In čimbolj je postajal zmeden, toliko bolj se je matere izogibal.
Bil je nesrečen Ln skrušen. Trpel je, kakor trpe vsi otroci — molče.
Strica Giintherja pa je zasovražiL Sovražil ga je čedalje bolj; kajti njega je zdaj dolžil za vse, tudi za očetovo smrt.
Jochen je korakal čedalje počasneje. Bil je turoben d*n Giessen mu ni več ugajal. Nič mu ni več ugajalo!
Na nekem križišču je neodločno obstal. Ni ga bilo volja, da bi šeil v šolo. Vse mu je bilo tu preveč tuje.
Megla je postajala gostejša. Bleda in trudna luč oestnih svetilk je izginjala v mlečnem zraku.
Jochen je hotel iti dalje. Tedaj je zaslišal za seboj težke korake. »Jochen!« je dejal moški glas.
Obstal je kakor odrevenel. To je bil glas njegovega očeta! Ali morda sanja?
Čisto počasi je obrnil glavo.
Dva koraka za njim je stal mož, tujec s temno, košato brado. Jochen ga ni spoznal.
»Jochen!« je dejal mož še enkrat. Njegov glas je bil hripav.
Jochen je videl, da mož joče
Prestrašeno se je zagledal vanj. Še nikoli ni videl, da bi moški jokal.
»Jochen!« je ponovil tujec. »Dečko, ali me ne poznaš? Jaz sem — tvoj oče!«
Jochen je brez glasu premikal ustnice. Ta mož naj bi bil njegov oče! Saj je vendar mrtevl In njegov oče ni imel nikoli takšne brade kot tale tujec.	L
Le glas —.
Tujec se mu je tesno približal. »Jochen, moj dečko! Saj vem, preveč te je pretreslo. Pravili so ti, da ne živim več, ali ne?«
Jochen je prikimal.
Ogledovala sta drug drugega: Jochen neverno, zmedeno, tujec pa z naraščajočim nemirom.
Vse si je bil zamislil tako preprosto! Menil je, da bo Jochen takoj vse razumel, brž ko ga bo videl. Toda Jochen ni razumel.
»Nisem mrtev, Jochen,« je dejal Aleksander Mastock, kakor bi hotel razen fanta prepričati še sebe. »Živim, ali slišiš, živim! Saj me vendar poznaš, ali ne?«
Jochen je negotovo prikimaL
Tedaj ga je Mastock povlekel za seboj in mn pričel pripovedovati. Govoril je strastno, vsiljivo — moral je dečka prepričati, da mn ni preostajalo nič drugega kakor to, kar je storil.
Jochen marsičesa ni razumel in marsikaj je ostalo v njegovih otroških možganih nejasno; toda najvažnejše je le doumel Njegov oče živi!
Brez cilja sta korakala po cestah, dokler nista prišla na konec mesta. Tedaj se je Mastock ustavil. »Jochen,« je dejal. »Ali se nič ne veseliš, da sem prišel k tebi?«
»Pač,« je zajecljal Jochen. »Vendar —.« Pogledal je v oči moža, ki je stal pred njim. Nekaj se je v njem pretrgalo; šele zdaj je začutil v svojem srcu, da je ta mož zares njegov oče« Zastokal je in položil glavo na Mastockove prsi.