l/ i Posamezna številka: ; S 1 krono. I 'm m « »TA.B0R* tzhaju rsaJt d*n, S 'J nedelje in pr&zuikor, ob 18. ari * JJ ■ d*.umom o&ilednjege dne tei Btene m J oololetno 180 K, polletno 90 K, * JJ » četrtletno 45 iv, mesečno IR K. « J Inaetati po dogovoru, Pri teikretB * » obferi popuit. ■ ■ Nare- Me ->n opiati #TABOBA*, JJ S MABJBOB, Jurčičeva ulice štev« *• » i o o o posnšrnšrA pavbalteana b b d TABOR '#'lf»rv'evvT'#V*«, » ft«.. e v ! Posamezna štetilka: ; 1 krono. v " UREDNIŠTtO no nahaja ▼ Mari- ■ boru, Jurčičeva ul: at.. 4, 1. nad- J stropjo. Telelon internih. St. 5i7Q. *• UPRAVA j*e tiah.ja v Jurčičevi m ullcijit. 4, pritličje, desno. Tele« * Jon št. 24; SI1S nošinočekovui rali čnn atov. 11.787. * Na naroJiU brer denaija se ne S utira. — fiokoniii se ne vračajo. Leto: I. Maribor, četrtek 25. novembra 1920 Številka: 76. mrnmmmmrnmaiMMauiu^^afmBmBmmammvsmsmiumsm mOBSESSmam Antanta ne dovoli povratka kralju Konstantinu, Grški princi se vračajo. — Trumbičeva demšssja sprejeta. — Obupne razmere v Rusijh ft a d i\ o j Rehar: Begunci in volitve. (Govor na shodu beguncev 21. t. m.) Bratje! Pred tisočletjem je bilo, ko /e naš slovenski rod padel v kruto germansko sužnost,v kateri je ostal vse do najnovejšega časa, torej celih dolgih ti-Soč let. Oče je zapuščal te suženske verige sinu, za to ni bilo nič čudnega, da je naš rod tekom te dobe popolnoma pozabil, da ima tudi on isto pravico do svobode, kakor vsak drugi. Iz tega suženjskega mrtvila ga je vzdramila komaj narodna ideja, ki je iz Francije, kjer se je porodila, švignila preko vse Evrope ter seveda tudi preko naših vasi, trgov in mest. Ta ideja se je vtisnila v srca poedinih mož, v katerih se je potem razrastla, vzcvetela ter obrodila seme, katero so potem sejali v srca svojih še nezavednih sorojakov, dokler se ni vzdramil ves naš narod ter nastopil svojo pot v moderno zgodovino. Tako je stopal od postaje do postaje, dokler ni prispel do predzadnje, na kateri je prvič zazrl svoj končni cilj: vstvaritev lastne, svobodne in neodvisne države, v okvirju s svojima bratoma — Hrvatom in Srbom. Toda, kakor vsak drugi, tako se }e delil tudi naš narod v dve kategoriji; v eno, ki je vladala ter v drueo, IH je bila vladana. Da so sr bili interesi teh dveh skupin nasprotni, to je pač naravno. Oni, ki so bili vladani, so stremeli za. tem da se osvobodijo, oni, ki so vladali pa so se tega bali. V takem razpoloženju nas je dobilo feto 1914, ko je izbruhnila svetovna vojna. Mi, ki srno bili vladani, smo v tej vojni zazrli naše osvobojenje, oni, ki so vladali, pa svojo smrt. In ker so vedeli, da smo jim mi, notranji sovražniki bolj nevarni nego oni zunanji, 23 to so padli po nas, nas pričeli metati v ječe, nas obešati ter streljati. — Strašne so bile one persekucije, s katerimi so ubijali naš narod od Mure do Soče, a najbolj pa še nas ob Adr?]i. Toda vse to ni nič pomagalo. L. 1917 so spoznali, da se bo avstroogrska monarhija vseeno zrušila, da za njo ni več pomoči. In kaj so storili tedaj? Staknili so glave skupaj, pretehtali situacijo ter sklenili, da je treba taktiko spremeniti, ker drugače nastopi možnost, da zaigrajo vse. To taktiko pa so spremenili tako, da so se fazdelili v dve skupini, v eno, ki se je'prilagodila stremljenju naroda ter v drugo, ki je ostala zvesta Habsburžanom. Kdo so bili ti, o katerih sem tu go* voril, vam je pač jasno —- to so bili naši klerikalci, priganjači Dunaja. Leta 1917 so se torej razdelili: Ono skupino ki\ se je prilagodila narodu, sta prevzeta dr. Krek in dr. Korošec, ono drugo, ki je ostala zvesta Avstriji, pa dr. Šušteršič, dx. Pegan in dnigi. S Jem so. i bili zavarovani za vsak slučaj. V slučaju zmage Avstrije bi se bila umaknila skupina dr. Korošca, v slučaju zmage ju « - • f , » ,1 “ t J O X goslovenstva pa skupina dr. Šušteršiča, vrst, za to so vrgli med nas seme raz-Mi pa smo, naivni, kakor smo bili, dora. In žalibog moram konstalirafi, da JrJJ tv o rl 1 i 1/-» Tvifirroli r-o«oH verjeli v njihovo spreobrnenje, padli le j -j , j » i — o * " j c? — r...... po Šušteršiču, pustili pa Korošcu, da gamo v obilni meri tudi mi, bratje nas je vblil. Da, še več. Ko je 1. 1918 res propadla Avstrija, smo temu človeku in njegovim tovarišem celo dopustili, da so nad nami zavladali. Toda že kmalu po tem, ko so se vsedli na trdne stolčke, so vrgli vstran narodno in jugoslovensko masko ter postali zopet samo strankarji in koristolovci. Za to, da bi si položaj še bolj utrdili, so se zvezali s hrvatskimi separatisti ter s srbskimi radikalci, torej z onimi, ki so bili in »eo še danes odločni nasprotniki enotne in trdne Jugoslavije. Kako so potem to našo mlado državo, katero smo s tolikim trudom zgradili, vladali, to veste sami. O tem govori tudi zgubljena Koroška ter 'naša najnovejša in največja katastrofa v Santi Margheriti. Zakaj je Jugoslavija podpisala sramotno pogodbo sporazuma z Italijo? Ker so jo ti klerikalno-zajedničarsko-radikalski strankarji tako raztrgali, da je stala v Santi Margheriti pred Italijo raztrgana in razdvojena, kakor beračica. Da bi bila stala pred njo močna in edinstvena, konsolidirana, potem, dragi bratje, bi te pogodbe ne bila podpisala. Toda. kaj naj storimo sedaj F Naša prva in najvišja naloga je, da n š mo to našo državo iz rok strankarskih koristolovcev najbolj črne reVikcijonarne branže ter jo utrdimo in pripravimo do takega stanja, da bo, ko bo prišel oni veliki dan, lahko z mirnim in samozavestnim srcem stopila pred Italijo ter tirjala obračun za Santo Marghcrito. Bratje! Mi stojimo danes pred važnim momentom, pred mpmentom, ko bo naš narod volil prvo ustavodajno skupščino, katera bo postavila za vse čase temelje naši dižavi. Pred nekaj dnevi sem‘govoril z nekom izmed nas ki mi je rekel, da je to za ras, Primorce, vseeno, kdo da bo v konstitnanti odločeval. Bratje, to ni resi Mi, ki smo seme onega zasužnjenega naroda ob Adrlji, imamo samo eno n&logo, pripraviti temu zasuž-njenemu narodu ob Adriji dan odrešenja. Ta dan odrešenja pa mu bomo pripra-vili le na ta način, ako bomo skrbeli za konsolidacijo Jugoslavije. To pa se bo zgodilo le, ako pridejo sedaj v konstitu-anto možje, ki jim ne bo do osebnih in strankarskih, ampak res do državnih in narodnih koristi. Ti možje pa so — naprednjaki. Mi Primorci smo Liij vedno •naprednjaki in Jugoslofeni, in to ne iz koristo- lovstva, ampak iz Čistega idealizma ter Razredni boj ni prinesel nikjer iu ni smo ladi tega bili tudi preganjani, bičani ter končno pregnani z zemlje naših pra vedno tako dobro braniti svoja korita jih znajo tudi sedaj. Ker pa vejo, da jih obranijo najbolj s cepljenjem naprednih smo ga pomagali sejati ter ga še poma- iz juga Mnogo izmed vas sem jih čui, ki so obsojali strankarski boj, ki razjeda danes nr-šo svobodno domovino. Toda ali nismo bili ravno mi tisti, k: smo strankarski boj še bolj. podnetili s tem, da smo ustanovili novo stranko narodnih socija-listov? Ni mar bilo že poprej dovolj strank in strankarskih bojev? Smo mi prišli zato sem, da bomo razdor še povečali? Ako smo prišli sem s tem namenom, potem dragi moji, bi bilo bolje, da bi biliv ostali tam doli ter se dali poitalijančiti. Kaj P* je narodno socijalistična stranka, katero danes tako poveličujemo ? Kaj l>o storila? Ta stranka je lokalna, je saTio v Sloveniji in bo dobila v naj-boljSi-n ,slučaju enega ali dva poslanca. In kaj bosta storila ta dva proti stotim drugih?. Vi mi ugovarjate ter pravite, da «e bo sčasoma razširila tudi na druge naše zemlje. Dobro. Jaz vam to verujem, toda tedaj bo prepozno! Vi morate pomisliti, da kogstituanta ni parlament, da bo kon-stituanta odločala temelje naše države za vso bodočnost. In ako bo danes razcepila to državo po plemenih in verah, potem bo ostala razcepljena za vse čase, ostala bo za vedno šibka in raztrgana in taka ne feb mogla nikoli osvoboditi naših brstov na jugu! In ako bomo k temu pripomogli mi Primorci, bomo tako postali izdajalci nrše najsvetejše stvari, naše rodne zemlje in naših zasužnjenih bratov. Vi zagovarjate NSS ter nastopale proti jugoslovenski demokratski stranki, čes, da je to stranka kapitalistov. Dragi, to je laž! Demokratska stranka je stranka vseh stanov, ker ve, da en stan brez drugega ne more živeti. Res je, da so interesi posameznih stanov r r lični, toda ako se ti stanovi mrd seboj porazgovore ter odstranijo ono, kar drugemu škoduje, potem bo tudi to rešeno. In to hoče ravno demokratska stranka. Demokratska stranka pa je obenem tudi edina stranka, ki obsega vse naše zemlje ter vse naše vere. Dalje pa — ali so tisti nešteti tisoči kmetov vV Srbiji, Bosni, Banatu, po Hrvatskem in drugod, ki so z dušo in srcem demokrati —- tudi kapitalisti? Ali sem kapitalist jaz? Verujte mi, bratje, da bi bil jaz prvi, ki bi obrnil tej stranki hrbet, ako bi bila res strnriku" kapitalistov.. komur blagoslova, to so dokazali socija-listi in komunisti ravno v teh zadnjih dedov. Radi tega za nas ne bo volitev letih najlepg« v Rusiji, ki so jo s tem težka..upropastdu tudi dru«td. Narodni soci.jalisti pravijo sami, da jih od ostalih socijalistov loči le narodnost/ Toda, ako so ostali, ki so razširjeni preko vsega sveta doslej dosegli le neuspehe, ko so hoteli svoje teorije realizirati, bodo mar narodni, omejeni na ozek krog dosegli kaj drugega? So li mar bolj soči-jalistični od ostalih socijalistov in ko-1 munistov ? Bratje, ravno mi, ki smo bili pre*, gnani iz domovin?, moramo skrbeti za) to, da se naša svobodna domovina, ki naj nekoč odreši naše Primorje, ne uniči v razrednem boju in v boju državotvorni h skupin s protidržavnimi, ker le močna in edina bo Jugoslavija mogla nekofi razviti nkšo zastavo tudi nad Gorico, Trstom, Puljem, Reko in Zadrom. Taka pa bo postala Jugoslavija le tedaj, ako ji bo vladala stranka, ki druži. In to je: — demokratska stranka. Za to sem jaz njen pristaš, za to je pa tudi vaša dol«j žnost, da se 28. t. m. oklenete nje z> vsem svojim zaupanjem. v Volašsa v Mariboru^ I. okraj voli v dekliški meščanski šoli na Miklošičevi cesti 1. I. okraj obsega sledeče ulicev Barvarska, Dravska, Glavni trg, Gleda-* liška," Gospejna, Gosposka, Grajski trgj Grajska ul., Gregorčičeva, Jfenkova^ Jugoslovanski trg, Jurčičeva, Ključavni-j čarska, Koroščeva do št. 20, Koroška' do št. 22, Krekova, Langusova, Lekar^ niška, Livada, Maistrova št. 2, Mesarska,! Miklošičeva, Miloš Obiličeva, Minoritska,| Ob jarku, Orožnova, Pristan, Pristaniška (vzhodna stran), Rotovški trg, Slomškov trg, Slovenska ul., Splavarska, Stolna; Strosmajerjeva vshodna stran, Šolska,; Tattenbachova od Glavnega trga do Narodnega doma, Tkalska, Trubarjeva,! Usnjarska, Vetrinjska, Vojašniška ulj Vojašniški trg, Volkmerjeva, Vrazova,! Zidovska ulica. II. okraj voli v dekliški ljudski in ' meščanski šoli v Cankarjevi ulici 5j II. okraja obsega sledeče ulice: Aleksandrova, Aškerčeva, Cafova, Cankarjeva, Ciril-Metodova, Cvetlična, Frančiškanska, Jože Vošnjakova, Kersnikova^' Kolodvorska, Kopališka, Kopitarjeva, Loška, Maistrova razven št. 2, Marijina, Meljska do št. 7, Mlinska, Prečna,! Prešernova, Razlagova, Sodna, Tattenbachova od Narodnega doma naprej, Tomšičeva, Trg svobode, Wildenrainer- . jeva, Zagata* Zrinskega trg. III. okraj voli v poslopju bivšega ženskega drž. učiteljišča v Cafovi ul. 9. III. okraj obsega \ sledeče ulice: Einspielerjeva, Erjavčeva, Gubčeva, Kacijanarjeva, Kejžarjeva, Klavniška, Kraljeviča Marka ul., Krempljeva, Meljska od št. 9 dalje, Motnerjeva, Ob brodu, Plinarniška, Principova, Prisojna,1 Trdiapva, Trstenjakova. Wilsonpva ulica.! •\ / Seraf 2? \T A B O K". Maribor, 25. novembra — —,——* ilV. okraj vol! v deški ljudski soli IV. v Samostanski ulici 10. IV. okraj obsega sledeče ulice: , Čopova, Ga jeva, Ipavčeva, Kamniška, Koroščeva od št 21 dalje, Koroška od (St. 23 dalje, Koserjeva, Kralj Matjaževa, ;Na poljani, Ob bregu, Pod lipo, Pristaniška zapadna stran, Ribiška, Samostanska, Smetanova, Strma, Strossmajer-jeva zapadna stran, Tomanova, Vegova, iVelbališče, Vilharjeva, Vinarska, Vodnikov trg, Vrbanova, Vrtna. V. okraj voli v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ulici 40. * V, okraj obsega sledeče ulice: iBeogradska, Betnavska, Cerkveni trg, Crtomirova, Dajnkova, Državna, Dvorakova, Fochova, Frankopanska, Ghegova, Gozdna, Jadranska, Jan Kollarjeva, lezdarska, Kettejeva, Komenskega, Koseskega, Kralja Petra trg, Kurilniška, Levstikova, Linhartova, Magdalenska, Malgajeva, Marmontova, Mejna, Murkova, Na klancu, Nova, Ob železnici, Pobreška, Pohorska, Pod mostom, Poljska, Popovičeva, Preradovičeva, Puškinova, Radvanjska, Rajčeva, Resljeva, tfuška, Smoletova, Sokolska, Stetenso-nova, Stritarjeva, Studeniška, Teslova, Tržaška, Tvorniška, Valvazorjeva, Wat-tova, Wolfova, Zitna^ Notranja in zunanja politika. * Narodni delavci, ste že pozab!!! da vas je ob kritičnem času želez, generalne stavke pustila na cedilu široko-ustna „Narodna socijalistična stranka ?“ Ste že pozabili, da so vas prvi večer gnali pod frazo „p3sivne udeležbe* v ta nesrečni strajk, ki ie v Ljubljani na Zaloški cesti vsled krivde brezvestnih voditeljev nasprotne socijalistične organizacije zahtevat toliko žrtev vaših tovarišev? Ste že pozabili na tisti odločilni shod na dvorišča Narodnega doma, ko vam vaš dični voditelj Jarh iz svojega potovanja v Ljubljano od predsednika centrale NSS ni mogel drugega prinesti, kakor da je vam samim prepustil, da se vsak posameznik odloči, kakor se hoče? Ste. že pozabili, kako ste takrat preklinjali stranko in organizacijo, ki v takem od ločilnem trenotku, kakor je bil ta Strajk odpove svoj unliv in zgubi svojo glavo ter prepušča delavca svoji lastni usodi? Ste že pozabili na vse to in da so vas tisti dan prodali velekapitalistu Pesku za list, katerega , ste vi s svojimi žulji ustanovili za svoje interese tu na osrro čino ne bo mogla taka stranka poslati niti svojega zastopnika v odbor, ki določa dnevni red skupščine. Kajti najmanj 10 članov mora imeti stranka, ki hoče biti zastopana v tem odboru; Demokratska stranka, ki je organizirana po celi državi, bo. imela najmanj 100 poslancev. Brez te stranke ne bo mopla Ustavotvorna skupščina niti delovati. Za upliv naših demokratov, ki ga bodo imeli v Beogradu, ni torej odločilno, ali dobijo na Slovenskem en mandat več ali'manj. V politiki pa velja načelo: ljubezen za ljubezen, zob za zob. Naravno je torei, da se bodo demokrati brigali za tiste, ki jih bodo podpirali pri volitvah. * Pod modro-zelerto zastavo. Naši narodni socijalci pravijo, da grejo v boj za idejo. To jih na ne ovira, da istočasno agitirajo tudi za samostojno kmetijsko stranko, ki je njihovemu programu fvkolikor ga sploh itn a in) na-snrotna. Vidi se tora} pri teh ljudeh stremljenje, ne toliko pridobiti svoji stranki, kakor oškodovati demokratsko stranko. — Cujemo pa tudi glasove, zlasti iz mnrenberškega okraja, da nekateri samostomi nekmetie delajo med kmetskimi volile? pmoagando proti JDS. To je vseskffzi značilno. Mi poncMjka. Med političnimi noticami brani »Straža® v oni sapi svoje klerikalne in narodno-socijalistične kandidate ter pravi da. bošta obe stranki najbolje odgovorili vsr-m nasprotnikom Tiri volitvah, v nedeljo 2^. t. Vn. V isti „ Straži * je tudi govor dr. Korošca in h n j epa je razvidno, da je tudi on očitno hvalil iu priporočal narodno-socijalislirno stranko. Končno pa potrjuje i~to tudi vrhovni pokrovitelj NSS, milijonar Pesek v niegovi ^nestrankarski8 ., Jugoslaviji*, ki d-'la zadnjo dni prav na nesramen reklamo za dr. Korošca, napada dogledno le demokrate, hvali pa klerikalce. Mi smo obema listoma iz vsega srca hvaležni. da sta nam še pravočasno dala vpogled v svoje, politične karte. Istotnko pa bodo hvaležni tudi oni napredni mteligenti. ki so se dali v svoji nenre-vidnost zapeliati v narodno~soc:jalistične vrste, meneč, da je to res napredna stranka. — Smešne vesti se širite po mestu glede oddaie stavbenih del za iavno bolnico. Pripovedujejo namreč, da ie inžener Dolenc. pri okr. glavarstvu ta dela oddal kar nod roko Nemcu 11 JLA3, j Nassimbeniju za 3 milijone kron. Ze . ... ..... g°i°vo j to je smešno, da bi tako veliko' javno ženi meji? Boste tako stranko volili ? j spoštujemo v<-^<0 politično prepričanje,.! rfelo oddajal kar pod roko en sam Navodila za volitve t 1. Vsakdo naj vzame seboj kako listino, da se legitimira, ako bi zastopnik nasprotne stranke trdil, da ga ne pozna. To je zlasti potreba za novona-seljence. 2. Vsak volilec naj pride že v prvih dopoldanskih urah navolišče, jker bo popoldne naval velik in kdor do išestih zvečer ni volil, ne sme več voliti. 3. Ko vstopi volilec v glasovalno *obo, mora povedati glasno, da ga vsi člani komisije slišijo, ime, priimek in poklic, po mestih tudi stanovanje. Ako kdo glasuje pod tujim imenom, je $trogo kaznjivo. 4. Predsednik ali kak član volilnega odbora mora vsakemu volilcu, preden , ga pripusti k glasovanju, glasno povedati, katero ali čigavo kandidatno listo predstavljajo skrinjice. 5. Vsak predstavnik liste (zaupnik stranke) ima pravico povedati, kateri stranki pripada ta ali ona kandidatna lista ali škriniica. 6. Predsednik da volilcu, preden ta prične glasovanje, eno krogljico. Volilec jo dene v desno roko, zapre roko in [gre s tako zaprto roko od Skrinjice do jikrinjice po vrsti, vtakne v odprtino 1 jvsake Skrinjice roko, kroglico pa pri jiem izpusii v oni skrinjici, na kateri ie 'prilepljena kandidatna lista njegove stranke. Roko obdrži zapotfo in jo vtakne po vrsti še v vse sledeče Skrinjice. 7. Ko potegne roke iz zadnje Skrinjice, jo mora v pričo cele komisije odpre+i, tako da vsi vidijo, da je prazna. Ako dela drugače, se strogo kaznuje. 8. Ako bi mesto koga že drugi prej glasoval in pride pravi pozneje, ne sme glasovati; napravi se samo zapisnik. 9. Ob šestih zvečer se mora zapreti poslopje, kjer se glasuje, in se ne sme nikdo spustiti noter. Glasovati pa še smejo tisti, ki so že v poslopju ali na dvorišču, ki se da zapreti. 10. Demokratska kandidatna lista je tretja in je obrobljena z državnimi barvami. Ne oozabi naročnine! * Živijo RybaM Otroci so zgubili — cucelj. Ce vzameš otroku cucelj iz ust, se dolgo ne more dovoli nakričati, češ, čemu so mi vzeli cucelj. T3ka je tudi- komedija, ki jo še zdaj vganjajo modraši* radi zgube dr. Rybafove kandidature. Celo poletje niso ničesar delali, zanašali, so se na glavnega so-ciialista Peska in zaveznike klerikalce. Zdaj za volitve so jim z dr. Rybafovo kandidaturo vtaknili v usta cucelj, s katerim so hoteli rešiti domovino. Na idejah, kako naj drugi zanje garajo, ti gospodje niso prerevni. In ta-ideja z dr. Rybafom še posebno ni bila pre-napačna. Rybaf naj bi bil nase privlekel ne samo vse begunce, amnak kolikor toliko /kot demokrat, pritegnil bi bil že radi svoie popularnosti tudi mnogo pristašev malkontentov iz demokratske stranke. Ne da bi jim. bilo treba kaj posebnega delati; z Rybafom, jim je viselo zrelo iabolko kar na drevesu, treba pa je bilo samo sklatiti doli. V svoji otročii- in brezdelni naivnosti so bili prepričani, da bodo nasprotne stranke strašno vesele te — komediie. Toda v krogih, kjer ppznaio Rybafovo jugoslovensko delo izza zadniega časa bolje, kot NSS-arii, sfe za nekdanjo popularnost dr. Ryba?a sami sebi na škodo niso mogli preveč oerevati za tako volilno komedijo in zlorabo ene osebe za stranko, ki je ž njo samo špekulirala. Vzeli so otroku iz ust cuceli. In zato se otrok še zda? ne more izkričati za njim. In zato še vedno vpijejo: Živijo Rybaf! y * Koliko bo pomenla NSS v parlamentu? Sliši se še vedno, da NSS obeta Primorcem, da bo NSS v parlamentu tako močna, da bo ona mogla reševati primorsko in begunsko vprašanje. NSS trosi tudi naokoli, da ima pristaše v Bosni ip drugi pokrajinah. Vse to pa ni res! NSS je postavila kandidate samo na Slovenskem in nikjer drugje. V najboljšem slučaju bb imela torej NSS samo 3 poslance v parlamentu. Cel parlament pa bo imel nič manj kakor 420 Članov. S,tranka s 3 poslanci ne pomeni v parlamentu prav nič. Za delovanje parlamenta je vseeno ali obstoja ali ne. Po poslov- toda biti mora res prepričanje, ne, pa šviga-švagovstvo demagoških elementov. — Lep vzgled takega narodnega so-cijalca je gospod Vbrrrer na Mufi. On nastopa pri volitvah kot oficijelni predstavnik NSS in SKS. — Lepo je, če je kdo mnogostranski, poštenost in zna-čajnost se pa tako početje ne imenuje. • Idealist Deržič. Pre‘eli smo sledeče pismo neorientiranega volilca: „ Gospod urednik! Predno grem voliti, bi Vas prosil pojasnila, ali bo narodni socijalist, gosnod Deržič, če bo izvolien, funkciionar. Da se tem vestem jn nepotrebnemu zabavljanju o zapostavljanju slovenskih podjetnikov napravi konec; priporočamo g. inž. Dolencu, da zadevo pQ?3sni. — Išče se i,Narodna Obrana", ki se je že nad leto dni nagnano kam zgubita. Znano ie le, da ie bil nien zadnji predsednik bivši revident, zdaj „veletrgovec*, narodni socialist g. Roglič. Ker so za ..Narodno Obrano* mnofri žrtvovati lene svote, ie iavnost onravičena, da kdo tistih, ki so imeli „\Tarodno Obrano* zadn!i v rokah. Pojasni njeno skrivno sedanjo nahajališče/ — „Nova Pravda" pod obtožbo. Narodno .socijalistjčna* no velekapi- nosib v konstituanti tudi Franc Jožefov J f,list?h ijrd;|ana‘ fn pndnirana .Nova Pravda* je prinesla v 51 številki težko obdolžitev kandidata dr. Milka Brezi-garia, da je bil na Dunaiu zaprt radi uradne poneverbe in tatvine. G. dr. Brezip-ar ie vlomil proti odgovornemu uredniku tega lista takoj tožbo, danes pa po^Pe tudi še tri svoje zastopnike v uredništvo, od katerega bodo zabte- kunu. Ta stranka mu bo gotovo tudiival?> da to v listu objavljeno obdolžitev roda „ m i • • . I osebno ponovi, da se zadeva preie rade vol,e po,asn.la, zakaj ,e postavila snrf,v? nred sodiJS?e< Znafi1n0 „ nnrodne red, ki ga ?e dobil med'vojsko za svoje i velike zasluge za Avsfrno, in ki ga je z velikim ponosom nosil. — Mi na to vprašanie seveda ne vemo odgovora in priporočamo dopisniku, da se obrne na narodno sociialno stranko, katera ima itak narodnost in jugoslovenstvo v za- I. kot nositelja dveh kandidatnih list — (tudi namestu dr. Rybara) — viteza Franc Jožefovega reda. — Ali na mu bo morda dal pojasnilo gospod Pesek. * Igralo se stranko. . . Naši narodni nsocijaMi* so podobni otrokom, ki se igrajo vojakp. Dokler je to isrranje zabavno, so nanj silno ponosni, ko pa dobi ta-ali oni z leseno sahlio po nosu, potem pa ie joj. Dokler smo na niihove napade na na*o stranko molčali, je bilo vse dobro, ko'pa smo začeli odkrivati kristalno čistost njihovih najrapjnčev, so zagnali silen jok in slok. Dobrikajo se okrog nas ter nam dokazujejo, da to n> prav, da jih napadamo, „ker oni so pa?, tudi demokrati in med njimi in nami pravzaprav ni razlike.« Gospodje, vemo, da vam je sedaj, ko vidite kaj ste storili neljubo, toda vaše kesanje prihaja prepozno. Z našimi stvarnimi pobijanji našega demagoštva bomo nadaljevali, toda ne morda radi v&s, kajti ne mislile da vas precenjujemo, pač pa radi onih res pošteno mislečih ljudi, ki st6 jih vi z vašimi lažmi zapeljali v svojo družbo. * Končno so se vendar, razkrinkali! Kdor je še dvomil, da m°d narodnimi socijalisti in klerikalci ne obstoja tajna zveza temu je ta dvom popolnoma sociialiste je, da so s to obdol^tvijo prišli šele zadnje dni pred volitvami, računajoč na to, da se pred volitvami1, g. dr. ne bo mogoče pred sodiščem pnravičiti. Toda narodno-socijalistična zloba bo vseeno pravočasno kaznovana. — Žebot: „baraba, falot!" Nekega dne po demonstracijah po ljudje ohsla-iali pred hotelom »M^ran* in poslušali' vpitje, ki j« prilviinlo iz restavracije. Lastnik hotela p. Friedel je vp;l na ves srlas: Marš ven. baraba.'falot! Ti si tisti, ki je šnntat demonstrante, naj tudi pri, meni vse pobijejo. Imam več prič zalo. Sem te že naznanil policiji. Ne boš veS n^s komandiral. Mnrft ven, baraba! — Ljudje ^unai so bili radovednj, kdo ie ta gospod, ki ga je razjarjeni g. Fiiedel vpričo vseh gostov počastil z barabo in; falotom, k^o je tisti narodniak. ki je v noči 13. X. demonstrante na Sim tal, (Ja naj tudi pri Friedelnu vse pobijejo ~J in ljdo je ta, ki je bil kljub vsem st.ro~ pim preiskavam in denuncijacijam v »Volksstimme", ^Enakosti* Jn zavedno n.arodni »Straži* tako srefen, da tra policija še ni izvohala in prijela. Še večje kot, ta radovednost jo bilo presenečenje,! ko se takoj no zadniih besedah „marši ven* iz restavracije nrikaže — urednik MStraže* ^ g. Franjo Žebot, ves poparjen in razjarjen. Seveda smo dobili to vest ge gorko v naše medn;š'vo. Čeprav tisti večer nismo kurili, j6 ta vest tudi nas tako razvnela, da nam je postalo nehote gorko vsaj pri srcu. Kako tudi ne. Sajl niku, Jri. velia^za lJstavoivofno 9kupS- P?egahla »Straža*^roii_liwilto ,ort jo bil ravno Žeboto.^liatff,Straža«, Maribor, 25. novembra 1520,' „T L B O R* Stran 3> zl'la na demonstrante najgrjo grnojnico /Jenunpiiansfva imenoma za vsakeea po-samnika. če tudi ni bil kriv. In Žebofo,va »Straža* je b:la. ki je Nemcem prisegala, da se od klerikalne stranke ni nihče udej ležil demonstracij. češ, fo po bili sami ,temni elementi* okrog „Tabora*. Tako je Čebof pisal in prisegal kot sfrankar. A zdi j pa sr. Friedel istega Žabota ob-do^žnje, da ie Snnfal demonstrante. nai razbijejo fu^i botel „Merann, kjpr se je Isti večer vrSilo slovo japonskega delegata, pri čemer i« bil tndi vladni komisar. ^ebotov prijatelj, navzoč. Ne ker bi odobravali ka7niivo dejanje, ampak z^olj iz narodnih simpatii do o«»be cr. Žebofa. ki se ie po zatrdilu g, Friedla pri demonstracijah izkazal osebno ko* narodnjak, ki se je v svoii narodnostni bolesfi nad Izcmho Koroške dal zavesti do nepremišljenih dajani, ki jih je v lislu kof strankar oh«ojal nad dmcrimi, smo fo noročilo o docrodkn pri Friedelnu polomili ad aeta. Ne zaradi strankama, ampak na ljubo osebi p. Žebofa smomn pardonii alit čemu pomagati Se. več žrlvam v ječo, kakor jih ie že bilo! In ?afn smo s tem v^čio nes'rpnostjo čakali, kako si bo s. Žehot. sam poiskal .zadoščenja.' kai'i (*e b> tndi bil res t-o?a hnjskal na pobja* ,‘p hotela „Meran“. ki ves ('as na ravnost izziva olov^nsko potrpežljivost in prizanašanie obta«ti. zato še vendar, ne jnorp biti t‘araba falot itd. Najmanj pa si sme <7. Z^hot kot kandidat in bodo?! m;n-=fpr pnslifi dopa=fi, da srn n^mško-mi=leči gos’ilni*ar mefe ven iz gostilne. Čakali smo nestrpno na — dan sodbe. In ta je prišpl na dan 23. f. m. onotdne. Novo Tespnečenje: ni ne p. Zebota, n' pp tr. Fi;ied'a. ni- ne tožnika, ne toženca. pri§“l je samo priča p. major A^krsf; nampsto Zpbola je nršpldr. .Tuvan. namesto Friedla dr. Štor Tn kof bi se ne bilo niče«ar zeodilo, izjavi dr. Jnvnn, da sta se stranki že poravnali. G Žebof, dolžni ste m?ledu na$e?a «fann, da javno povite, kako je sr. Friedel ra Vas opral „barabo in falota"; za ostalo se naj brigajo obiacfi. Nova klerikalna korupclla. Klerikalni občinski sosvet je v zvezi z narodnimi socialisti brez vednosti občanov prodal stavbeni svet na Kralia Petra trgu za zgradho nove cerkve. Onozaramo na tozadevno natančneje poročilo v jutraišniem „Tahoru“. — Ne polivajte hodufkov! Na hodnikih pred mnogimi hišami se poliva voda, ki v tem času zmrzne in povzrofa za ■ pešce živlienia nevarno hoto. Hodnike- treba v sedanjem času posipat;. — WrangIova armad* v Strnlšču. V Strnišče ie dosnelo 1000 vojakov poražene Wranglove armade. Nekateri mislijo, da se nahaja v StrnišČu tudi sam o-«neral Wrang1, kar na seveda H res. Wjangl se nahaja še vedno v Cari* gradu. — Prošn?e, našlovHene na stano-van’sk? urad radi podelitve, oziroma nakazila stanovanja, so odslej po odredbi notranjega ministrstva kifteka proste. ■ 1 ~~ RcorganfiacHa stanovanjske breobe. Končno prihajajo vendar iz Beograda odrešilni .glasovi, da se stano-vanisks uredba reorganizira ter uredi enotno za vso našo državo. Po tej novi flredbt ne bo mogoče niti stanovani, niti lokalov odpovedati brez dovoljenja oblasti. Predpisana bo tudi maksimalna stanarina, preko katere jie bo ,smel roben stanodajalec zvišat? svojemu najemniku. Za podlago ugotovitve maksimalne stanarine se namerava vzeti razmerje iz leta 1914 in sicer pri malih stanovanjih s 100%, pri srednjih s 200%, pri večjih pa s 400% poviškom. To uredbo gotovo vsi že vnaprej Pozdravliamo. Poslanci demokratske stranke so poskrbeli, da se to čimpreje uresniči. —■ Volilni shod obrtnikov se vrši K! v.^etrtek 25. novembra 1020, ob 20. uri zvečer v gostilni „Maribor". Govorita obrtnika iz Celia in Maribora. —.Božičnica ClrH-Metodovih podrti /n c se vrši na Stefanovo ob pol 15. un Popoldne. Vsa šolska vodstva priredijo ob tei nrilikj gledališko predstavo, Je spisala domala pesnica Nataša-Poljanec. Poživljamo premožne sloje mariborskih Slovencev, da se spomnijo revne slovenske dece, koje število je zlasti sedaj zelo narastlo, ko so pribežali k nam še tudi koroški begunci. Naše požrtvovalne dame- so krogHic, fe brezdvomno, da nima to zanie nobene vrednosti, niti bi to moglo imeti kak voliv na izid volitev; ka;fi po členu 57 in členu 63 volilnega reda za ustavotvorno skupščino se mora volilni odbor na dan volitve pred za- prevzele težavno nalogo, da nabirajo . četkom glasovania prenričati, ali so darila, da obdarimo ubožce med otroki, glasovalne skriniice in zaboički s kroglji- — Poročilo o seji mariborskega j cami, kakor tudi vse drugo v volilnem mestnega sosveta prinesemo v jutrajšnji i lokalu v redu, Nadalie mora predsednik številki. ' volilnega odbora izročiti vsakemu volilcu, — Ukinjen blagovni promet z'preden ta nričneglasovati. eno krogi Hco Nemško-Avstrijo. Ravnateljstvo južne,"! nri tem ugotoviti, alt ima vrb* železnice nam snoroča, da je blagovni, samo to krogbico v rovi. Ko vohlec promet z Netnško-Avstrijo ukinjen do Sprejme kroelnco, io dene v desno 1. decembra t. 1. Pošiljke za Nemško- roko, žanre roko ter gre tako £ zanrto Avstrijo se toraj ne snrejema do omen- roko od skrinuce do ^skrinuce. Po vrst. jenega dne; dotično blago pa, ki se še vtakne v vsako sknn,ico roko,_ kroglico nahaia pripravljeno za oošiljatev na na snnstt potem v ono s;rinuco, na kolodvoru, se še odnravi. To v nojasnilo kateri >e nrileoliena kandidatna lista, za prizadetim interesentom, da ne bo kakega Mero hoče glasovati. Ko potegne roko nesporazumlienja. 'z noslednle skrinuce ,o mora vnričo - Dru^a Cirila in Metoda. Ne- Jodnr.et,> dar.VSflkdo. A"1*0 izmerne so zasluge družbe Cirila in Me- f S kro;1',.ce v "f ,n.da oda ki fe s svojimi mamšinskimi šo- Vasoval. Ves čas. dokler vohlec gla- larrti ohranila na sto tisoče duš slov. sure, rrioraio predsednik in člani volil- narodu Niei edini in od nie vzdrževa- ^ho.r* paz,f' na to’ d,a v.n1'^ n.e nemu učiteljstvu se imamo zah,valiti, da ^e krogi,ice v dr,mo roko m da ,e je ostala odporna sila slovenstva ob S Se.h°1' meii dovolj močna, da.se ni posrečilo!h!' vomo'ob enem, .da se vrši letos nrva velika prfreditev v to svrho, da dobi iz n’>probnjo in ood-poro na^a iredenta. Na? vidiio ti naši neodrešeni hratie in sestre, da ie prva misel mariborskih Slovencev posvečena v novem letu niim. Na to nai se velikodušno ozirajo vsi prireditelji raznih plesov itd. . * — Jtlgoslovenska Matica. Darovi. Pri zadnjem „trihns na lovu namera zavednega nnrodniaVa ravnatpljn ,1^11-hljnn^ke kredifne kanko* jr. Klohn«ar!a «e je nabralo za ,Tilfrosloven=ko Matico K 10G0*— Narodnim posnodOm zahvala s željo, da bi našli mrt070 posnemovalcev. — policijski komisariiaf. v Mariboru je izročil od neke kazenske zadeve sv^lo 200 avsfr. K. — Opozarjamo in pVosimo pospnde odvetnike in sodnike, da se pri poravnavah strank ozirajo na Jnpoilo-Vensko Malico. — Po krajih, kjer ne j obstoji poverjen;šlvo. Poslej so prejeli niegov povratek. Za enkrat se še ne misli na blokado Grčiie pač.pa se bo onozorilo grški narod na posledice, predvsem finančr.egd in političnega značaja, ki bi sledile temu koraku. Grški princi se vračajo. DKU P i m, 23. novembra. -(Brezžično.) Orška priča Andrej in Krištof, brata bivšega grškaga kralja Konštan-tina, sta odpotovala iz Rima v Atene. Regent potrdil Trumbldevo ostavko. LDU Beograd, 23. novembra. Pres-biro iavha: Regent prestolonaslednik je snoči podoisal ukaz, s katerim se sprejme ostavka dr. Trumbiča, dosedanjegh ministra za zunanje posle. Na niegovo mesto se imenuje ministrski predsednik dr. Vesnič, t LDU-Beograd, 23. novembra. Pres- noverjenigfvo: Slov. Bistrica: Karba§jt>fr° iavlja: Z ukazom od 22. t. m. je Franjo—nadučitelj; Šv. Jerij ob Pecmčisprejeta ostavka zunah;ega ministra dr, :!^n^e ^rurr|hiča, ki je stavljen na razpo-j>o\ak Fanči—šolska voditelnra; Limbuš: lorrn 7 i • • T.nr^i Anica—u te 1 i i ca. Leitersber?- j'8 Z ,st,m uka?9m ,e ir"enovan za Krčevina; Pufplik M!ros’ar-nadučite1j. I minj a 7a irunanie stvari ministrski — Ponarejene volilne kroglice, i nreds^ni!< *. Milenko Vesnič. Dr. A. Ministrstvo za notranje stvari ie pfeielo jTr,umbič je obrazložil svojo ostavko v fa e:otovi sumrjivci izdajaio.. nastopnem na ministrskega' predsednika so ' mogli^ pri«31 s« kro£Wce* do katerih dr. Ves,niča naslovlienem pismu z dne su mogu priti samo na nedovohen npn{Tr,rii on u način ter da jim pojasnjujejo da se na Be05rad 20- novembra: dan volitev lahko z njimi okoristijo. posPod predsednik! Z današnjo Mmistrstvo za notranje stvari je odredilo ratifikacijo pogodbe, sklenjene v Ra-takn' konfi^cirajo, pallu je končano vorašanje o mejah ^ kraljevine Srbov, Hrv,tov'in V interesu volilcev in naroda pa je da S,0ve"Cev- 0d dneva da1’>. ie se ta’-oj naznanijo oblastem vse one Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, osebe, ki fe krogljic? rszdeljuiejo. Sicer, sem se posvetil delu za osvobojenje in Pfl kdo ve5 elaspvaiiuti uicclinjenje naše prostrane doinpvine, Ko mi je bila meseca decembra 1918] ponudena čast delegata na mirovn* konferenci in mistrstvo za 2unanje stvari sem se odzval pozivu svoje domoliubne dolžnosti. .. Sklenil sem, posvetiii se temu delu) dokler se ne roM mnopolično in tpžkd teriforijalno vprašanje naše domovine) Vendar že tedaj sem izjavil, da se bom fakoj zahvalil za ministrsko cast: kakoi 1 I hitro bodo rešena ta vprašanja, Udam| da sem izpolnil svojo častno dolžnost napram kralju in domovini po svojih naiholjših močeh in po svoji vesti. Mislim, da je sedaj prišel čas, ko Vara morem staviti na raspolaero portefelj za zunanja posle. Pri tem Vas prosim, da blagohotno uvažniete fa moj sklep in da vpoštevate mojo ostavko. Prosim Va«, pospod predsednik, bodite prepn čani 0 mojem globokem spogt0yanf,^ Dr. Ante Trumhid. Razmere v Rnsl*!. DKU London, 22. novembra*^ (ReuteO Krog 20 angleških častnikov in voiakov, ki so dosneli iz RusijeJ označuieio tamkaišnje živlienje razmere ’ kot skraino žalostne. V mesecu sen'tem*> bru je bile v Moskvi tistrelienih 4000j mož, žena in otrok. Častniki so prino*) vedovali, da se z njimi in slabo nostbJ palo, vendar so pa mnogo troeli rad^ pomanjkanja živeža in slabih sanitarnih’ naprav. Nlkltova vlada še vedno rogovili. DKU Ženeva, 22. nov. Cmoporska vlada je naprosila antanfo, nnj ukr^ns izpraznitev Crnepore po sib«kih četah. I^fočieno je prosila tuni za sprejem Crnegore v Zvezo narodov. D’ Annunzlo še vedno ne prlpozns rapalsko pogodbo. DKU Rim, 22. novembra. (Stefani.! Kakor poroča *Epocca“, se je D’ An-nunzio opetovano izjavil, da ne priooznaj rapalsko pogodbo. Pogajania med D" Annunziiem in generalom Caviglia se nadaljujejo. ' Nova regulacija meje na Tirolskem, DKU Inomost. 23. nnovembra. „Def Meraner Burggrafler* porača, da je razmeiitvena komisiia na podlagi raz^ meiitvenih del na brenerievem prelaza došla do mnenja, da leži železniška štaciia Brener severno razvodja, ker je v senžermenski pogodbi natančno določeno razvodje kot meja med Italijo in Nemško-Avstriio, bo naibrže meja potekla južno železniške postaie Brener in bo ta pripadala Nemški-Avstriji. Zaroka romunskega kral’evlča. DK1T Pariz, 23. novembra. Po neki' vesti „Echo de Paris“ se fe v Lucernuj javno objavila zaroda romunskega kra-1 tjeviča z Grško princesinjo.. Nov! Indijski podkralf. DKU London, 23. nov. (Brezžično). Lord Wi11ington je bil imenovan indij-' • skim podkraljem. , Ceškf dementl. LKU Praga, 22. novemera. CehO* slovaški poslanik v Berlinu dementira’ dunaisVo vest, da je Angh^ia zapretila dr. BeneŠu da se bo postavilo vpra-| šanie o varstvu narodnih manišin na' dnevni red v sejah zveze narodov, ako ne ho prenehalo preganjanje Nemcev! na Cehoslovaškem. J Potni stroški predsednikov volilnih odborov. LDU Beograd, 23, novembra^ Finančno ministrstvo je izdalo naredb*1 da se vsem predsednikom volilnih odborov izplača gotova vsota na račun' potnih troskov. Češka šola v Hebu zopet otvorsna. DKU. Prae-a, 23. nov. ff^hoslov.1 dop. uradi K "kor pomča neki lokalni l'«f, se je uradno trobilo, da se y TTetiu 7op f otvori Ipd NVmeev razlijl^ čeSka šo'a in se pr čnp s ronkom, V novem nemškem rrlpdiš*u ^o se predstave po večdnevnem prekinienju zopet vjižilej MoiiV ni nobeden... “ Stran 4. „T A F/ O R- Kultura fn umetnost. !ž“S toartbor, 2£~how B*a .SasSs^S ^sJessaS«! v Jugoslaviji waSjsven cc9 “3. esovsamSiirss “3320. gl.'kol*—MubBjana @9. ko!« protestantizma, moh^medanstva, kalvinizma in buiktema.' Proroldnja, ki je ze'o lepa ženska in oblečena u raSe- ____________________________________ ______________w. „ ^ vino, hodi od mesta do mesta ter go- daj =i vstopnic kakor običajno psi gled, 166. Razno devize, katera so nekateri vor' 5 *a'K0 vnemo '*} Srečnostjo. da ------ 1 - ima že na tisočo pristašev. Tudi že nad polovico armade je nseneqa na-ziranja. Vlada, kateri ni prav ta nova prerokinja, lo zasleduje na use mogoče načina, a H ne more do živega, ker jo njeni prlstsši varujmo. Na njeno glavo ie razpisanih 20.000 yenov. Mohamed in drugi preroki imajo toraj v Ameriki se vi- j zopet novo naslednico. V Eiim hflbovih Burme je še j Smrt znanega ameriškega ke- se najiskreneje zahvaljuje za bla boe peres, črn svilen pas, | 2 svilena klobuka. Dnevno j od 13. do 16. ure v Bar-., varski ulici št. <1. 812 ’ Ss^ubSIa se je črna ovratnaj feošuhovlha ob “li9. tiri j zjutraj ob železniški progi i skozi StudenSkl pozd do j prve železniške stražnice. { Oddati profi dobri. nagradi j v usnjarni Ellinger. Kralja j Petra trg 9. 806 2—2 ’ M Maribor. ■' Pfasfsrslco Celja . . Zirianmost Ljubljana S 42 802 Erzoil. 44 48 9-52 13-14 4-27 IG'26 22-26 9-11 1211 1543 21-48 7-45 9-5') 3.07 14-17 20.22 G-52 8-45 , 13-25 19 25 5-25 G‘25 1-35 11-57 17-58 Maribor gl. kol.—Gradec COa8Bia|^. 34g Brmi. 32? tej. 4-00 4-42 17-30 15-35 4-33 5-0S 18 03 in-02 7-30 G-10 ■ 10-35 17-05 19-40 1140 7-00 • hnL 15 08 15-35 ie-30 2200 35g tani. 31g M. tani. Warilior gl. k. . J Špilje Gradec •••••*• ^ ^ Dunaj ••••«••« j \ ' 901 7-24 5-55 21-40 13-34 13-06 12-19 7-20 19-51 18-20 16-52 8-10 1-05 0-2)9 23-52 19-00 12-43 12-16 12-29 • Maribor ^S. S?.©S.—Lfyfomer. ProdSa se easso 5 l zimska suknja in 1 zimska obleka za gospoda srednje psstavp, j kakor tudi 1 klobuk in eno j črno ča-tnlško paradno joro ■ z dvojnimi prsi. Vpraša naj J se: Vrazova, ul. št. 6, pri-’ tličje, levo. se, da kupile naiMjše iss naicsnsjše 50b • 52b Blb 53b 6'55 . 19 54 • Maribor > k . 7-30 20-29 7-46 . 20-45 • • Sptl^B ••••#«•« 6-29 19-23 907 13-49 ‘■210 • • Radgona 5-00 13-19 17-59 • 1 1037 14-38 23-40 • • r Ljutomer j i 3-45 12-30 16-44 • • ' Harifeor gS. k@U—PrevaBIe. 415 417b ' v ■ ,7 ' • 5-30» 16-50 • • ' v Maribor 7-14 IS 87 . • ? Dravocrrad-Meža ... 1 7 49 I 19 16 • l • l Prevalje ....... | 412 414b 850 7-05 C-45 1710 15-17' 14*57 Gospodarstvo, trgovina. | Trst — pristan za poljski tranzit. Med poljsko in Italijansko1 vlado se vršijo drgovori, da bi se vsi industrijski, egiptovski in av?tral-skl transporti za Poljsko vodili preko) Trsta. | Predulem mestu Zagrebu. Ma-etno zastopstvo svobodnega in lft\' glavnega mesta Zagreba je sklenilo vzeti posojila 75 milijonov kron za zi- 21 58 22-’W 23-21 o-as trgovEnl Maribor f*90 teol-Ptui-Cako^ac-Kotoriba. 224 228 7 \ .. m Maribor gl. kol. . . . 6-45 18-52 1 » Pragersko 605 18-10 Ptiii 5 30 17-35 Čakovec 409 16 07 ' Kotoriba g \ • • • 1 14-50 • Zidani vnost—Za^rsb. Maribor, Ciraiski trg šSau. 1; 8-eo 10 18-10 50 i 515 517 503 Ei3S1l. 512 616 518 504 tani. 602 tani. lt-17 16-6 10-55 20-12 92-J7 22-52 2051 22-27 \ • » • I Zidan most 1 Znprečič . . . . ... . , Zagreb j 8 23 6-14 5-50 1234 10-14 0-52 18-57 16 81 1606 10-28 8-46 1504 1U-29 Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. brsrxmaoraofa *< cK3BaraoinK»»aK**3BnKBaB30K*SKS Centrala v LJUBLJANI. — Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE; BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,000.000’— Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. Jadaia; Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.