Uh»J« tml nedelj is biudfeil? mpany. ima 150 R„, f K Jr ^""""eniai Illinois B dolarjev glavnice in 67 •„„. „ , s««vn.cr in ^ milijonov v\vlogah, torej Ka T^Jard° do,arjeV Tako ae združuje kapi- *>r k0ncih ~ klavci ae cepijo in dro- Vodja Obregonistov oddal vodjtvo mehiške zbornice Topete podal ostavko kot zbor nični predsednik, ko je videl, da Callea zmaguje s svojo za htevo pot civilnem predsednika. M "rdečkarja" nieo pričakovali f kaj takega." VU.shington, D. C--V političnih in administracijskih krogih se je najprvo pojavilo veliko razočaranje, ko so Čitali vest o mehiškem predsedniku Calle-iu, da bo "rdečkar," ki so ga imerjali z radikalcem, boljševi-kom morilcem in navadnim kri- Mežico City, 8. sept. — Gla-»inalcem odložil politično moč sovita deklaracija predsednika in da si bo od zapovednikov me- Callesa zadnjo nedeljo, ko je iz-hiške armade dal obljubo, da Javil, da so v Mehiki minili časi le j vojaških režimov in da mora biti civilist zvoljen za provizorič-nega predsednika, je dobila včeraj zmagovit odmev v kongresu. Ricardo Topete, predsednik kongresne zbornice in vodja blvr še Obregonove stranke, je včeraj resigniral predsedništvo zborni ce, ko so mu poslanci njegovega lastnega bloka obrnili hrbet in se pridružili zahtevi predsed nika Callesa, da je treba zavreči vse generalske kandidate in izvoliti civilista predsednikom. Topete se je boril za kandidaturo generala Trevina. Ker ni hotel Topete spremeniti svojega stališča, ga je njegov blok odstavil od vodstva in Topete je moral podati ostavko. To se smatra za veliko zmago Callesove stranke. Vse kaže, da Čallesova frakcija prodre na celi črti in da bo Portes Gil izvoljen. Voditelji ^fB^de, to je dvajse-torica generalov, ki so hoteli poriniti Trevina na predsedniško mesto, so se podali kongresu in značilno izjavili, da armada BrHoke delavske unije odklonila stika s tovjoli Kongres strokovnih unij odgia-soval pro^i zvezam z rdečo in-ternacionalo. Unija iolezoslavbnih deloven« «0 dobro razvija Svojo konvencijo bodo obdria-vali dne 17. aeptembra v St. tauisu. St. Louia, Mo. -a Organizacija železostavbinskih delavcev bo kmalu štela toliko članov, kot ob vojnem času. To je pbnoven dokaz, da se sanje delavskih so. vražnikov ne bodo nikdar ures- BARONI ŽELEZ NIC NA UPADU MANEVRIRAJO I/manevrirali bi radi sprevod« nike in zavirače. — Vroče ar* gumentiranje durmi. sa zaprtimi Chicago, lil. -j- Zapudne že-ničile. Vsled silne ofenzive lezniške družbe ao pritirale svoje jeklarskega trusta in drugifi o- »prevodnike in zavjrače tako penšaparjev je število članov organizacije padlo v letu 1922 lH katero je bila oddana ogrom na 14,000, dasi je organizacija štela v letu 1920 več ko 24,000 članovtr 1 Nato je sledila depresija in z njo vred je prišel silen naval na organizacijo. Ta.Je vzdržala sunek. Obdržala je jedro organizacije in s tem jedrom je pričela na novo graditi postojanko za postojanko.' Leta 1927 si je organizacija ie precej opomogla. Štela je 21,300 članov ali nekaj manj kot v vojnem času. Vsa znamenja govore, da organizacija zadobi kmalu svojo prejšnjo moč in da ob ugodnem Času pride zopet v ofenzivo. Organizacija bo letos obdra-£avala v St. Louisu svojo konvencijo, ki prične dne 17. septembra. Na dnevnem redu bodo važna vprašanja, ki se tičejo organizacije in železostavbinskih delavcev. Kdo iiava k plemenskemu eoYraitvu Ward feking kompanija dela rasliko med belopoltniml in zamorskimi delavci. okov lija, 8. sept. — nih unij v An- gwan*ea, Kongres stro gliji je včeraj na svojem tukajšnjem letnem zboru zavrgel z večino 2,500,000 glasov resolucijo komunističnih delegatov za vzpostavitev stikov z rdečo strokovno internacionalo v Moskvi. Istočasno jo kongres sprejel načrt "kooperacije z delodajalci" S šestimi glasovi proti enemu. Proti Usmu načrtu se je najbolj boril A. J. Cook, vodja organizacije rudarjev. , Grčija-priznala albanskega kralja. > Dunaj, 8. sept. — Mussolinl1 je bil prvi, ki je takoj priznal no-vopečenega kralja Albanije, Skanderbega III., po domače Ah-med Zoguja, ki ga Je od njega izvoljena zbornica proklamirala kraljem pred enim tednom. Mussollnijevo priznanje ni presenetilo nikogar, saj Je znano da Je nova kraljevina na Balkanu Mussoliaijevo delo. Toda vlade na Balkanu so bile presenečene, ko se je takoj za Italijo o-glasila Grčija in priznala novega kralja. f Chicago, JU. — Ward Baklng kompanija, ki ne prizna delavske strokovne organizacije je zgradila novo tovarno ob vogalu Racine avenuje in Adamso-ve ceste. Tovarna je poplavljena z naznanili pri vodnjakih in straniščih: "Samo za belo-poltne in "Samo za zamorce". V tovarni dela tudi precej zamorcev. Ta nova smernica te ne-unijske pekarnišk* družbe je izzvala opravičeno nejevoljo med zamorci. Kajti manire, ki jih uvaja ta družba so mogočo priljubljene v južnih državah, ne pa v severnih. Mnenje belopoltnih delavcev je pocepljeno. Belopoltnl delav-ci, mimo katerih ni šel duh napredka zastonj, obsojajcute razlikovanje med belopoltniml in zamorskimi delavci. Nekateri se ogrevajo za enako ravnanje z belopoltniml fn zamorskimi delavci in odobravajo proteste zamorskih delavcev. Drugi, ki žive še v predpotopnih idejah, seveda ne razumejo, da podjetniki nalašč uatvarjajo tako razlikovanje, da netijo sovraštva med belopoltniml in zamorskimi delavci. Ti kratkovidne^ menijo, da je v redu, da se zamor cem pokaže prostor, kam spadajo. daleč, da so glaauvali za stavko. zdi. da so za-nikov in zavi- na večina glasov. Zdaj, ko stvar poataj& resna, so seveda pričele mwwvtrW, kajti razumele so, da so pi^ volji se po* gati o spornih točkah. Pogajanja trajajo že nekaj dni za zaprtimi du^mi.' Razprave ao vroče. E^siravno Je težko izvedeti, kaj le godi za za prtimi durmi* stop/liki sprevodn: račev zelo previdni in da ne marajo pritrditi kar tjevondan v sladko prigovorajahja zastopnikov železniških družb. Zastopniki tylt*ničarjev imajo dobro zaslombo *v odglasova-nju sprevodnikov in zaviraftev za stavko. Zato trde in sladke besede zastopnikov železniških drufb ne dosšžejo zaželju-nega uspeha. Zdi so, da zaštofiniki železniških družb priporočajo izpre-membe v voznem Jn delavnem redu in da jim ni Veliko zaradi povišanje mezde. Železničarji si šepetajo na uhd, da družbe mažejo železničarje okoli ust, da z izpremeno vopiega in delavnega reda napipiio U sn-krat toliko profila,' kolikor bodo utrpele zaradi, povišanja mezde. Politiko hi toro molijo aa veo prelete Newyorftki župan bl na/rajši zadavil svobodo govora in tlaka, tako ga jecl dresaaje v Srni-thovo vero. mmmtmm' v New York, — Jim Walker, newyorškl župan, ki je aam katolik, je zelo srdit radi sistematične gonje protestantov proti Smithu. V petek Je rekel repor-terjem, da Je "silno dlsgustiran, .dftJ« ko vidl/kkko pošta raznaša po vsej deželi protlkatoliške liste, pamflete ln pisma." Walker bi najrajši zaprl pošto vsem tfak%vinam. ki imajo oprat viti z verskimi vprašanji. On ne ve, če je kak zakon, ki bi zabra-nil napadi na'versko prepričanje, Je pa njegovo goreče mnenje, da ta zakon bl moral biti. Vsaka kritika vere bf morala biti prepovedana. Sicer bl tak zakon grdo omejil svobodo tiska ln govora, to Walker pripozna, ampak vseeno — on nl za to svobodo. % . VValker misli, da bi poštna oh-last lahko nekaj storila, pa men-!da nalašč noGe. Uprava Je v rokah republikancev in ti mežijo j z enim očesom,Jter radi vidijo, da ae Smitha napada na vse na-jčlne, samo da bo Hoover izvoli jen. Fašistovska Justlca. Rhn, 8. sept.—Mammolo Zam-bonl in njegova žena Vlrginia, oče in mati atentatorja Anteo Zambonija, ki Je leta 1926 stre Ijal na Mussolinija v Bologn., Akcija v 2eaevl sa Ispraaallev Portaja. _ _ Ženeva, 8. sept/—Na Utošnji 1 Htavkarici v Kenoshi oproščeni. Kenoaha, Wis.—Mertice Hud-son in Amanda Rittner, sUvku- vom - joči pleteninarski delavki Iz U>- ^^ora rsdi zapletenosti v čin »bonijs»v M sa Je razvila varne Allen A Co., ki aU bili „|nm< 8in Jt M, ^ me- Procej ž vahna akcija za vo Uko avgusU aretirani med pod fašiatov. Ilzoraznltev Porenia. Nemški pr- nJem in aU še tiati dan v zaporu začeli gladovno stovko. .sta bili 7. t. m. oproščeni pred porotnim sodiščem. Deklici, ki ata bili e-najat dni brez vsake jedi. sU U-koj po zmagi narečHi "največji portertjouae steak." ki ae more dobiti, toda zdravnik Ju Je izpraznitev PorenJa Nemški pra __mijer Mueller dnevno konferira --., 1 voditelji Francije, Anglije, I- Aoat u bežnih Je4nMu>v ubitih. tAlii^ In Japonak« o tem vpre-Baton Rouge. La. — $Wat Jet- ianju. Briand Je včeraj dejal, nikov Iz tukajšnje državne kaz- naj Nemčija ponudi primerno nilnioe Je bi)o ustreljenih In de- vsoto odškodnine in zavezniške | Praznovanje delavskega praznika v glav. meela Člani municipijalnih "kompu ni Jakih unij" ao korakali v pohodu. — To bo sdaj v glavnem meatu vaakoletna prireditev. t m 1 Washington, D. C. -vClaJii "kompanijskih unij" ognjegaa-cev is Diatrikta Kolumbije, Bal-timorja 111 iz majhnih mest Ma-rylanda. Vlrglnije, Pennsylva-nije in Zapadne Virginlje so si prilastili pravico flo pohoda po ulicah glavnega mesta. Pri pohodu ao bili municipijalni policaji, častniki ognjegascev mornariške in armadne godbe, Za? varovalni in merkantilhi interesi so pa predočili državljanom, da je Coolidge«Mflllonov režim za kompanijskimi unijami. Koncem dneva je bilo povedano, da bo to vsakoletna afera v glavnem mestu. Delavski praznik se torej izpremoni v Praznik neorganiziranih ognjegascev. V demonstraciji je bil zelo dobro in številno zastopana bal-timorska občina, ki plačuje med ameriškimi mestnimi občinami najnižje svoje ognjegasce. Mesto Washington je pa poslalo svojih 29 kompanlj ognjegascev in pripravljeni so bili tudi okin-čani tovorni avtU Strokovno organizirani delavci, ki so si o« gledali U "špektskel", so rekli, da to pomeni strmoglavi jen je unij ognjsgiacev v obeh mestih, ki sta ustavili organiziranju ognjegascev v pravih delsvsklh strokovnih organisacljah po mestih v okolici. Spomladi pred osmimi leti. ko je bil pokojni predsednik Wllson še v Beli hiši je bila lokalna organizacija ognjegascev primo-raha Uročiti svojo poslovnico* Člani zborničnega podkomitoja, ki je imel praviti takrat s plačami ognjSlTaacev, so bili Gouid iz Maina, Mapes iz Michigana in Blanton iz Teaasa.,, Člani senatnega pododoseka so pa 1)111 Sherman is JUtnoisa, Calder iz New Yorka in Sheppard is Te-xasa. Oba prva Imenovana v obeh pododsekih sta bila trdo-srčna republikanca. Blanto^ je bil protidelavski demokrat. O Sheppard u se je govorilo, da jo delavstvu naklonjen. Oba pod-odseka sta prišla s predlogo ns dan, v kateri sta priporočala povišanje mezde, ako ognjegasci opuste vse stike z organizacijami zunaj Distrlktne službe. Oro-žili so, ako so to ne aprajms, tedaj bodo ognjegascl Izgubili na leto 124« od svoje plače,f kl Jim je bila dofdljsna In povlšanu zarddi povišanja življenskih stroškov. Ognjegascl so isročill rajše svojo unljsko poslovalro. kot da izgube na leto $240. 8h*i -man, Cslder, Gould, Mapes In Blanton so potegnili meše pn»ti unijam fecferalnlh uslulb**e«v. Calvin Coolldge ae Je tedaj bojeval proti bostonski policiji in ognjegaacem. , Na nekem oklnčanem tovornem avtu je sedel ognjegasec t napisom: "Civilna služba', "Boljša plača" In "Krajši Ure." Ta ideja Je bila ukradena Iz kartuna John Baera, kl Je bil priobčen v marčni številki leta 1928 strokovnega glasila ognjo-gaacsv. Pod kartunonf Je bil velik podata vek fn na njem Ji blio zapisano: "Organizacija1*. Tam Je stal neorganiziran ognjega Mfestern Electric Co. bo imela spet Novi ln izboljšani stroji se mno še v ogromni tovarni. Chlcagot 111- — Kn aam nov stroj sa pletenje telefonskega kabla opravi več dela, kot ga je lwl,y ^»bardo, ( aponljev sa preje .Izvršilo pet strojev v tovarni VVeetern Klectric kom|»a-nije. Ti stroji, ki pojdejo ^daj med staro in obrabljeno šaro so bile najnovejša Iznajdba pred par leti. Inženirji te kompani-je delajo še na drugem stroju in ga dokončavajo, da nadomesti ravnokar Instalirani stroj. Nov stroj za pletenje obratuje delavka, ki prejema 925 na teden. Starih pet strojev ao obratovali delavci in prejemali po |3ft na teden. Tedenski prihranek znese $150, letni |>a $7,800. To je ena sama primera. Taki slučaji se ne dogajajo samo tovarni VVestem Electric kompanije, ampak v vseh tovarnah in kržiem dežela. Rea Je,I da podjetniki nekaj potrošijo sa izdelanje In montiranju strojev, ampak glavni del tvori le prihranitev produkcijskih stroškov. Inženirji, ki so vajeni takega dola in poznajo uspeho takih Iz-naj d, pravijo da družba prihrani dva milijona in pol dolarjev s lnstallranjem novih strojev ns leto. Sedanji ročni tilefonaki inštrument In oni, ki se vporab-Ija na pisalni misi, se izdelujeta I o verižnem sistemu. To pome-ni, da Jo več delavcev brez dela. mesto njih se pa najame malo števUoe dilavk sa nisko meede, Hociologlčno to pomeni, da jo pdslovljen drušlnskl oče, mesto njega pa gredo v tovarno delat njegove hčere, kl so bolj zrelo zs srednjo šolo, kot zs tovarno Povprečni zaslužek vseh na-stsvljsvcev v hawthornškl tovarni j« manj kot $25 na teden. Tu so vštiti vsi nasUvlJencI, kl ao visoko in nizko plačani In ks-terlh je 24 tisoč. Več ko $200,-000 Je bilo prihranjenih, ker Je bil instaliran v I. departmentu "konvejor". Inženirji, ki misli-Jo noč ln dan, da lzumejo novo stroje in tako znižajo število nastavljencev, so plačani nsj-bolje razen velikih predatojni-kov. Iznajdbe Inženirjev pri Weat-ern Klectrlc kompanljl ne pode ie delavcev iz lastne tovarne, ampak njih izumi In izboljšanje pode delavce tudi iz drugih to-varen. V sedanjem sppru med lastniki klnematografičnih gledališč in organiziranimi godbeniki igra naraščajoča vporaba "movlefona" veliko* vlogo. V manjših gledališčih nadomešča godbo godbenikov vltafon ali moviton. Oba tadva produkta je poatavila na trg Weatern K-lectrlc kompanija. ' * Več kol pet tisoč teh mehaničnih godb Je že v rabi, dasi ravno so šele v razvoju. TI me-hanični in avtomatični Inštrumenti se ne prodajajo, ampak se oddajajo le v najem, tako da ae lahko vsakčaa jsiberejo in Izboljšajo, Moviton Je veliko boljši kot vltafon, ker Je tehnično bolj Izpopolnjen kot vita-ton. Novi ton prikazuje aliko in oddaja godbo enega in iat«ga filma. Vltafon oddaja godbo poaebej, lih J« na plošči In Jo J« ___ t re«* se po životu kl l»:trmbardo Js bil star M let, v Ameriko je prišel pred dvajsetimi leti in bil Je velik po-lltiČni veljsk med svojimi rojaki. Poleg revolvirja v njego-vem žepu je uoliclja našlaMudi $2077 v gotovini In bačnno knjižico. kl izkazuje $29,000 bilance. Kakor pripovedujejo. Je naredil mesečno $10.000 doblčks. Chicago. — Tony Kerraro, Lombardov telesni stražnik, Je v nedeljo zjutraj umrl za rano. Do zadnjega trenotka Je trdovratno molčal na vaa vprašanja detektivov, kdo so morilci njegovega goaprkiarja Tony Lom barda limrl Je, ne da bi bil izdal eno »smo Ime. Tak Je običaj med gsngežl ln mafije!: naj ss še tako sovražijo med seboj, policiji b°do nikdar izdali drug drugegs, V čikaAki "MaM lUliJi," italijanski koloniji, vlada zadnjih par dni vellks panika. Val on! Italijani, ki kaj vedo, so se po-skrili; mnogi so se čez noč preselili z družinami vted v drugu kraje mesta. Italijanaki kato- ------- . , liški župnik J«- potoftU, da J« bila ^e in Izdeluje godbene stroje, njtfOVa cerkev v nedeljo malone | Tudi Al Capone. kralj butletferjev*v ciceru. se Je skril. Policija sumi, da so morilci Lombards In Ferrars prišli iz{ IcMraflo za 'Viroevata'9! PROSVETA PONDEUEK, 10. SEIT. jj ^^ (g ^^T i^p skušala zanetiti spor in neslogo v delavskem strokovnem GLASILO SLOTlftSKI IfABOOlfl PODPOBNB 1BDBOTB LASTNINA SLOVENSKB NARODNB PODPOBNB JBDNOTB kokupi«! M m vvatejo. ■ ■f^iai ....... ■■ n u Utonem drimf (Ima Cfcleaca) #M* m pel Ictei Chicago la CU**o flM aa Iste. H.7S sa pel Ista, ts sa NmSv m n« mar Um sok a "PR08VBTA" MT-M k Uwaisl*»A THE ENLIGHTENMENT" Om sf Um Sl—sas Mati—al S—fk Ovaaš kr UM f — — — ASvMrtlalaf Ssbocrtptios: UnlUd SUta. (sssspt CUssco) al fMr; Chicago >7JO. and foiatf sotmtel— ISjOO »ir MEMBEB OF TBB PBDlbBATBD mm f* Dala« v oklepaju s. pr. (Asi. SMPtS) paUs lam aa aaslova b a Um OPOZICIJA ZA VSAKO CENO. iju, p« naj je bilo to gibanje napredno aH pa kon-: servativno. ^ . „ * Ta organizacija se giblje po direktivi komunistične stranke, ki se trudi vsiliti strokovnim organizacijam svoje politične nazore. Razlika je med sedanjimi komunističnimi poizkusi in prejšnjimi gibanji za pocepljenje delavskega Btrokovnega gibanja. O tem pa Jcaj več v drugem Članku. Ido sa» w o M? VESTI IZ NASELBIN Tak pojav opazimo tudi v delavskem gibanju in ne samo v jugoslovanski skupftčini. Že od nekdaj smo naleteli v delavski organizaciji na čudake, ki so pri vsakem vprašanju zastopali nasprotno stališče večine. Govorili ho vnem, o vsaki stvari so trdili, da jo edini pravilno razumejo in da se večina moti. Vedno so peli pesem žalostin-ko o razpadu organizacije, ako večina v organizaciji ni tako delala, kot bi morala po mislih, ki so se rodile vnjih glavah. Organizacija se je kljufe njih ugovorom in prerokovanjem razvijala, jačala in dobro uspevala. Vseeno so pa ostali v opoziciji in še z večjo trmoglavostjo napovedovali pogin organizacije, ako večina ni sprejela tega, kar oni priporočajo. Organizacija je pa vseeno napredovala in postajala bolj krepka in učinkovita. Te besede,, ki so zapisane zgoraj, je treba pravilno razumeti. Te besede niso bile. zapisane z namenom, da bo večina delala tiste napake, kot manjšina in kar naprej obsodila vsako opozicijo, kajti opozicija je dobra in prinese uspehe, ako ta opozicija zastopa svoje misli stvarno in temeljito. Taka opozicija je celo potrebna v delavskem gibanju, ker vpliva na gibanje blagodejno. Taka opozicija pomaga najti pravo pot, pospešuje izobrazbo v organizaciji in pomaga iti razvoju v organizaciji pravo pot Vsak kdor ni zateleban v samega sebe in ki si ne domišlja, da je on vedno v pravem, bo še pozdravil stvarno in temeljito opozicijo, ker pomaga razbistriti razumjj in raztolmačiti kočljiva vprašanja v tako obsežni meri, da Jih članstvo organizacije lahko zapopade. ~ Odprt človek, kateremu je organizacija rt* pri srcu, se celo veseli, ako opazi, kako se drutfi trudijo razmotri-vati zamotana vprašanja v stvarnem, mirnem, tovariškdm tonu, da nastane jasnost glede vprašanja. In če je v ta^ kih predlogih in priporočilih res jedro zdrave misli, tedaj bo večina osvojila priporočila opozicije v interesu organizacije. Opozicija se mora pred vsem navaditi, da preneha s svojimi priporočili v trenotku, ko opazi, da so nesprejemljiva. Čakati mora in se sprijazniti z mislijo, da mora čakati ugodnega trenotka, da jih zopet obnovi, ko ima dokaze, da koristijo organizaciji.' Taka opozicija je pozdravljena, kajti ona je potrebna. Vsaka nepremišljena opozicija v resnici učinkuje škodljivo. Ako je opozicija organizirana, tedaj lahko tudi pretrese strukturo organizacije, ako nastopa s šlagerji, se prikazeva z velikim krikom in vpitjem, pa zelo piška-vim razumom, ako skuša svoje nasprotnike preupiti s krikom in tako onemogočiti vsak stvarni razgovor o predmetu. Ce pa tako opozicijo vodijo še ljudje, ki so zunaj organizacije in zaradi političnega ali verskega mišljenja nimajo najmanjše odgovornosti in jim je vseeno, kaj se z organizacijo zgodi, tedaj lahko taka oposicija za vsako ceno spravi organizacijo v nevarnost, vrše lahko organi zacijo nazaj za leta in leta in opleni organizacijo v teikih in dolgoletnih bojih pridobljenih uspehov. Starejši socialisti se spominjajo časov, Ho je bilo v socialističnem gibanju tudi levo krilo, ki je videlo v delavski strokovni organizaciji samo šolo za rekrute v socialistični stranki. To levo krilo v socialističnem gibanju so tvorili navadno ljudje, katerim delavsko strokovno gi hanje ni Mo nič mar, ker se jih ni tikalo. Ti ljudje so si domišljali, da imsjo tudi pravico določati taktiko, delavskih strokovnih organizacij. To razkolno gibanje v nekaterih deželah ni doseglo najmanjšega uspeha, v Ameriki se je pa razvilo Uko daleč, da je bila ustanovljena dualna organizacija, poznana pod imenom "Socialist Trade in Ubor Alliance." T« organizacija je propadla fte po nekaj letih. Na to je sledila druga dualna organizacija, pri roj stvu katere so stali oh njenj zibeli tudi posamezni socialisti, ki niti teovtidno niso (»gnali sindikalizma In niso razumeli, ds je socializem popolnoma nekaj drugega kot aindlkalizem. Ta dualna organizacija je bila poznana pod imenom Industrial Workers of the VVorld. Tej organizaciji je sledila Trsde Union Educational Uague. Odkar jc bila ustanovljena U organizacija, je H S. ohijake konference JBZ. Glsneoe, Oblo. — Dne 8. septembri se je vršila tu 6. vzhodno ohijsks konferenca JSZ. Za-Htopanih js bilo 7 klubov in 8 društev, ki pripadajo Izobraževalni Akciji. Vseh skupsj je bilo ns konferenci 60 oseb, med njimi 15 žansk; vsi so ameriški državljani. Konferenca bi bila bres dvoma še boljše obiskana, ako se ne bi bilo tiategs jutra priprav-ljslo k dežju* nakar se js vsuls ploha. Temu je ps slsdilo lepo vreme ves dan. Konferenca Je bila uspešna; Imeli smo dvs seji, dopoldne in popoldne, predsedoval je a. J. Snop is Bridgsporta, zapisnik pa ja vodil a. Frank Metko tudi iz Bridgsporta, nečak pokojnega Jožeta Matkota. Na dop61dart-ski seji se je konference bsvils z agitacijo za Proletarca in aoc. tiska sploh tsr o volilni kampa-nji. Le škoda, da ni na takšnih konferencah navzoč vaaj po en Član eksekutive. Sodrug Anton Gapden je bil sicer povabljen iz Clevelanda, pa je naslovil ns konferenco pismo, v katerem je naznanil, ds se je ne more ude-leiiti, ker ae je bolezen povrnila ter da želi konferenci veliko u-nferenca je njegovo pi-a lova njem vzela na s in mu želi Skorajšnjega anja. Konferenca je aprejela predlog, da ae da zastopnikom nalogo, da zbirajo v volilni fond prispevke ter da naj to priporočajo društvenim tajnikom, da prs-čitsjo na aejah apsl tajništva JSZ z namenom, da nabirajo pri spevke, kajti zveza namerava izdati lepak v alovenskem in hr vaškem jeziku. Razpravljalo se s o sngleškl prilogi Proletarca, ki bo pričela izhajati kakor hitro bo določeni fond v ta namen dosežen. Priloga je namenjena mladini, ki ni zmožna čitati alo-vsnaki. Konferenčni tajnik ln predsednik atavkovnegs odbora poroča, da js prejel od predeedniks Slovenske narodn^ podporne jednote. V. Cainkarja, po zadnji konferenci, ki ae je vršila 29. a-prlla v Bridgeportu, O., "vsoto $650.95. Vsega akupaj prejel od klubov, društev in poaa-meznikov ter od V. Cainkarja $3,856.45; če k tej vaoti^rištf-jem, kar aem prejel od JEZ, namreč vsoto $808.26, tedaj znaAa akupna vaota $4,159.70. 8trošlročlla nadzornikov. Knjige ln pobotnica so pregledali s. Andrej Zlstoper iz Maynarda. O., Frank Garm iz Blatna in John Drejčnfk iz Brldgsports, O. Izjavili so, ds ao pronašli vas v najlepšem redu ln o. k. Poroča še tajnik Joe Snoy. Nato je bila od navzočih izrečena popolna zaupnica obema/ Temu ao aledlle volitve. Izvoljen js bil vss stari konferentnl odbor. Prihodnjs konferenca še vr-Al v Bridgvportu, dsn in čas pa določi konferenčni tajnik. Na dnevni red pride vprašanje prtmogarske organizacije in stavka. 8 tem vprašanjem Ss Js bsvils eels popoldanska asja. Prečltsno je bilo ponovno pismo, poslsno po speeial dellvery. od Charles Pogorelca. tajnika JSZ. Razprave ao bila Intereaantnš. Dobro ao govorili aa. frank Oerm. John Rsbol In Jos Snoy ter drugI. Val ao ae zgražali nad vodstvom l*IWA In njih taktiko tsr nad komitejem la "aavs the unlon" ter njihovo razdiralno taktiko, bar ao oni krivi, da Je organizacija, pa jih na delo goni 5 njih neumno taktiko, češ, ds United Mine VVorkers organizacija več ns obatoja, da ae moramo vai vrniti na delo, kar naa je le na stavki; ko bo pa spet en-krst veliks potreba po vseh Združenih državah, tedaj pa bo odbor "aave the union" že poklical vae premogarje v Ameriki na atavko, kajti takrat pa ne bo trajala atavka dolgo, kelr zmaga bo takoj tukaj. XTo ae pač lepo sliši, toda bo-Ii tudi izvedljivo?) Podplssnl je pojasnjevsl, ker. premogsrji deisjo pod odprto delsvnico, da se morajo poahiži-ti postave, ohijakefa zakona Mineta Xaw Ako premogsrji zahtevajo pri tehtnici pbznika (checkweighman) in zaupne može v rovu (pit commlttee), da Imajo pravico do njih, ki pa jih morajo plačati delavci aami. — Potem Je bila prečitana resolucija iz Proletarca "Premogarji in JSZ", ki jo je aprejel VIL redni zbor JSZ maja 1.1. Bila je enoglaano aprejeta. , Ker ima SNPJ v pravilih, da sp atavko-kaze lahko obtoži in kaznuje, ker premogarsks stsvks traja že o-semnsjsti mesec in ae premogsr-jš bega, je fcil stavljen predlog, ker pri nekaterih društvih člane izključujejo iz osebnega sovraštva, da naj bodo društva v tem ozira previdna in nsj* s svojimi člsni, ki so šli atavkokazit, pravično postopajo ter vpoštevajo aedanji idiota j, ker ata dve organizaciji, ena priporoča to, teu-ga ono in članatvo gre se ved/po svojem. Predlog je bil er^glss-no sprejet. Nadalje je bilo aklenjeno, da »s stavkovni odbor razpusti, rasen predeedniks ia tsjniks, ki 3stanets v relief odboru. Ker je i. Frank Mgtko prinesel seboj »perat za slikanje, zato aklene konferenca, /da se da slikati. — Zaključek konference ob 3:80 popoldne. Sledila je proata zabavi! s plesom. Bilo Js vse židane volje. Tudi petja ni msnjkalo. Sploh Je bilo veselja veliko. Ra-11 tega se v prvi vrsti zshvsllm a. Valentinu ln njegovi soprogi Julijani Kobler, ki sU nsm ds-la na razpolago brezplačno pet «ob in krasni vrt. Posebns hvala gre Albini Kravanja la Juliji JCobler, ki ata nam pripravili zdk> okuano kosilo in ata delali brezplačno. Hvala tudi s. John Mavretu iz Neffsa, ki Je prišel a harmoniko in bresplačn* igral. Iskrena hvala Jakobu Tomšiču iz Belaira, ki je nakolektal pet dolarjev za Prolstarca; hvala tudi Franku Matkotu, k| je seboj prineasl parat sa slikanje ter končno hvala vaem udeležencem Prisrčna hvala sa čestitke k mojemu 60 rojstnem dnevu; hvala za pismene Čestitke ter darila. Na svidenje ns prihodnji konfersacit — (Zspisnik konference bo priobčen v Ph>-letsrcu.) * I Nace ZJsmberger, konferen čnl tajnik. Radi predstoječih predsedniških volitev voljlni zakoni in pravila vzbujajo zanimanje državljanov, ki se hočejo poslužiti svoje volilne pravice. Ustsva Združenih držav popolnoma prepušča opravljanje in reguliranje volitev posameznim državam. Zato vsaka država ima pravico predpisati, kake kvalifikacije mora državljan imeti, ako naj izvrši svojo volilno pravico. Vsled tega volilni zakoni niso enaki širom vaeh Združenih držav in nekatere države zahtevajo poaebno kvalifikacijo volil-cev. / L Registracija. Registracija je vpisovanje v seznam vpraviČenih volilcev. Vse držsve (razun držav Arkanaaa in Texaa) predpiaujejo kako vrato registracije. Svrha registracije je, da ag ugotovi, da-li Je volllec zarea vpravičen voliti, in da ae prepreči, da bi kdo nepoštenim potom glasoval v več volilnih okrajih. . 4 Ivsa Malsk: OPAZOVANJA Rudarji so razumeli. ( Pred več meseci je bil ns tem mestu članek, ki je svetoval našim rudarjem, naj puste delo v premogovnikih ia si poiščejo eksistenco v večjih industrijskih mestih, kajt* v premogovnem rudarstvu ni bodočnosti. Pre-mogovniška industrija propada od dne do dne in večni štrajki in druge krize so le refleksi priha-jajočegs kraha. rr Naši rudarji ao razumeli. Zadnje mesece je v teku veliko preseljevanje slovenskih rudarskih delavcev z družinami v reki v Chicago, Milwaukee, Pittstmrgh, Cleveland, Detroit in v druga induatrijaka mesta. Naše rudarske naaelbine po vzhodu in centralnem zapadu izginjajo; ponekod ao že izginile. (Medtem pa raatejo naselbine v omenjenih mestih. ^ .. Slovenski rudarji v Indiani, južnem Illinoisu in Kanaaau ae večipoma preseljujejo v Chicago in Detroit. Ko sem ae pred Volilee se registrira s tem, da enim tednom mudil v Detroitu, prišlo v premogaraki uniji do po. loma. čudno ta los t na kriševa pota so nastala aa premogarje. V od« t n o UMW priporoča, naj vstrajamo, naj bomo solidarni Kandidati, sa državljaaatvo po-snajo aamo Smitha. Chicago. — Ceorge Mackay. izpraševalec pjosllcev sa držav-Ijanaki papir na zveznem sodišču v Chicagu. poroča, da n(w-yorški govemer Al 8mlth uživa najvsč s lava med tujerodci. On Je pri njih vse. Kadar Mackay vpraša kandidata sa drisvljan-stvo: "Kdo Je govemer države IUlnoisr,.dobl odgovor: "Al Smith." Ts odgovor se ponavlja povprečno šestkrat v tednu akozl zadnja dva meaeca. Razu me ae. da ao vsi taki prosilci po. alsnl domov s ns vodilom, ds ae nsj uč« In manj pgtltlslrajo. Renaaeiasr, Ind. — Štirje oboroženi handiti so v petek večer vdrti v tukajšnjo drUvao banko, kjer so zVevolvarjl ust rs-v stavki, ker nočajo kompanlje hovall uslužbenca in odnesli nad podprl pogodbe t t'MW unijo daast tlaoč dolarjev v denarju Odbor Maava the union". dualna in vrednostnih papirjih. poda svoje ime, starost, stanovanje in kako dolgo stanuje dotični državi in volilnem okraju. V večini meat je potrebna vaakoletna registracija, dočim v mestecih in vaseh, kjer' se ljudje več ali manj poznavajo med seboj, se pogosta regiatra-cijs ns zahtevs. Registracija volilcev v mestih ae vrši v določenih dneh in ae ti dnevi šitom oglašajo, tako da vaak volilee zlajiko izve, kdaj nanj ae regiatrira. Kdor se ne registrira, ai prikrajša svojo volilno pravico ob prihodnjih volitvah. "Novi volilci" ae morajo registrirati celo v manjših mestih in vaaeh. Naturalizirani državljani, ki prvič volijo, morajo ob re-giatraciji dokazati avoje državljanstvo 4>otom svojega držav-Ijanskega papirja. .. . Dokaz pismenosti Sledeče država predpisujejo dokaz o pismenosti (literacy test) a strani volilcev: Alaba-ma, Arizona, California, Con-necticut, Delavvare, Georgia, Louiaiana, Maine, Massachu-aetts, New Hampahire, New York, North Carolina, North Dakota, Oklahoma, Oregon, South Carolina, Virginia, Waah-ington in Wyoming. V večini teh držav se zahteva od volilca, da zna piaati in Čitati angleški. V državah Connecticut, Miaaia-alppi, Virginia ih Wyoming se samo zahteva, da zna čitati. V mnogih državah treba položiti izpit o pismenosti v posebno za to določenih šolah. Volilee dobi v teh šolah spričevalo pi-amenoatl (certificate of litera-cy), ki ga vpravičuje do glaao-vanje v vaeh prihodnjih volitvah brez naknadnih izpitov. .. Druge kvalifikacije. Vae drŽave predpiaujejo minimalno ataroat 21 let, predno dovolijo državljanu, da ame voliti. Ameriško državljanatvo ae zahteva v vaeh drŽavah, razun v Arizoni, Mlaaouri in Texaau, kjer tudi "deklarantl" (kdor Ima "prvi papir") smejo voliti. ' Naaalje ae zahteva od volilca, da mora biti nastanjen v dotični državi vaaj določeno dobo (od treh meaecev do dveh let, razlčlno po državah in v dotič-nem volilnem okfaju (od enega dne do 6 meaecev). Enoletno bivanje (reaidence) se zahteva v drŽavah Pennsylvanla, Ne* York, Illinois. Ohio, Wisconain in v nekaterih "drugih državah. V nekaterih državah ae zahteva, da mora biti volllsc davkoplačevalec. Nekjer as zahteva od vaakaga volilca čez 22 lat starega, da mora plačevati tako-ivani volilni davek (poti tax), ki aicer znaša le malenkost, smpak mora biti plačan prevočaano, a-ko naj volilee bo pripuščen na volišče. — Kdo ns nor« voliti? „. Vojaki in mornarji ameriške vojne aile ne amejo voliti v ale-dečih državah: MinneaoU. North Dakota. Arkanaaa, Iowa. Delaware. MiaaouH. Nebraaka. Oregon. Ta*as in v obeh Virgi-nijah. Zločincem, slaboumnim in blaznim osebam je odvzeta vo- sem ae sešel z mnogimi nsšimi koreninami, ki so garali po dvajset let in še več pod zemljo v Kanaaau, danes pa delajo pri Fordu ali v drugih tovarnah za avte. Cele manjše naselbine ao ae preselile v Petroit. Pred kratkim je prišla družina deseterih glav. Dvajset let je mož garal v jami, danes pa dela pri Fordu. Mladine naših rudarjev odraščeni fantje in dekleta kar mrgoli v Detroitu, kjer pridno izrablja vse priložno8ti, kolikor jih je, za izvežbanje v bolj ših poklicih. Nekateri ao mi povedali, da ao veliko bolj zad9voljni a tovar $avah. Osebe, ki so pod varu-štvom, ne amejo glasovati v drŽavah Maaaachusetts, Idaho, Minnesota, North Dakota, South Dakota, Wisconain, Arizona, Colorado, Kansas, Maine, Florida in Rhode Island. Propoved-nikom mnogoženatva se zabra-nju/e glaaovanje v državi Idaho. Osebe, ki atavijo na volitve, ao diakvalificirane v državah New York, Wiaconsin in Florida. Kdor se je pregrešil proti volilnim zakonom, zgubi volilno pravico v državah Ptjpn-aylvania, Maasachusetta, Idaho, Indlana, South Carolina, Utah in Maryland. Osebe, ki so bile apoznane krive podkupovanja, so izključene iz volišč v državah Pennaylvania, Connecticut, California in drugih državah. Ob-činaki reveži in dVobojniki ne amejo voliti v mnogih državah. t _vj FIA8. IZ PRIMOIIJA Italijanisacija priimkov v Tr-atu: Bačar Baccarl, Bevk Beuc-ci, Cunja Conelll, Devetak De-lavetta, GlaŽar Gazzeri, Hoj »k Viatori, Jam$sk Gianetti, Klan čič Sentieri, Kralj Carli, Kren Carini, MaAne Mane, Majcen Mazzeni, Orel Orelll, Pečar Pec-chianni, Pukl Pucchi, Rebek Re-becchi, Rudež Rudini, Rutar Ru-tterl, Skrl Scarllni, Skodnik Sco-dini, Slejko Slalco, Slivar Silva-ri, Slokar Sokari, Splnčič Spi rtettl, Srebrnič Seberni, ftvab Soave, Vrtovec Vertelli in Verte-ni. Vovk Vucci, Vremec Aure-mi, Zwim F1H. V Ropklh je prišel h kmetu Antonu Rebuli iz ftreatovice sod ni uradnik Klavič, da mu zarubi neke nepremičnine. Rebula je pa izprožil revolver proti Klaviču, ki pa ni bil zadet. Rebulo so odgnali v zapor. Nova vojašnica v Idriji. Dne 18. avgusta je bil položen te meljhi kamen za vojašnico, ki ae gradi nad meatom na posestva kmeta Podobnika. Za dovoz ma-terijala služita dve žični vzpen-jači. Med delavci J« tudi nekaj domačinov. Zgradba bo dovršena po treh ali štirih letih. ^ai ao asaadsvoljni. Iz gorenje Soške doline je odšlo v Ameriko ie mnogo ljudi. Pišejo domov in ae tolažijo, da bodo dobili boljši zaslužek. S sedanjim ni nihče zadovoljen. Kljub neugodnim poročilom is Amerike ae opravljajo nove skupine a Kobariškaga in aosaščine od doma. meneč menda, da prav njih čaka dobra usoda onstran morja. Isaeljevanje razsaja po deželi niškim delom. Nesreča je le, da stsri rudarji, ki ao tolika let* pregarali v jamah, morajo pri. jeti za najnavadnejša tovarni«, ka dela — kakor novinci, ki pri. dejo iz stare domovine. Toliko ao na boljšem od 'freenhornov', da razumejo jezik, druge razlik« pa rii. Veliko na boljšem pa njihovi sinovi, ki ao bili v svo-jem rojstem kraju to, kar m bili njihovi očetje: podzemski garači, zdaj pa pridno pohajajo Šole raznih tehničnih strok in obenem nekaj zaslužijo. Sinovi imajo bodočnost, kakršne ne bi imeli v rudarskih naselbinah. * Marsikateri rudar se kajpada noče in ne more odtrgati od svoje jame. Prirastel ae je na jame in tam oatane, dpkler ne najd< miru v zadnji jami. Nekateri i. maj o avoje hišice in zemljišči, ki jih ne bi radi dali za vsake ceno, če sploh imajo kupca; drugi pa trmasto kljubujejo, češ zakaj bi ae po tolikih letih umi kali pred stavkokazi? Fakt pa je, da ae naši rudarj v velikem števila- izseljujejo \ industrijska mesta. To pomeni da naše velikomestne naselbini raatejo, naš živelj se bolj in bol koncentrira v industrijskih me stih. V teh koncentriranih sre diščih je naša bodočnost, koli kor je še imamo. Tam je tud bližnja bodočnoat naših podpor nih organizacij. Z rudarji vr& ae sele. tudi člani in društva na Še jednote. Težišče, ki je bilo rudarskih n aselbinan, se pomi ka v velika mesta. Zaenkrat š ne opazimo kakega posebneg efekta, toda učinek vsekako pride in gledati bo treba n zdravo prilagoditev novim raj meram. VaiM določbe glede n i v > potomstvo Zaščita pred četrtim otrokon pred plodom posilstva ih pr< otrokom, ki ga ne dovole m cialne razmere. —< Usmrčenj neozdravljivih bolnikov. * -i Republika Avstrija se leta i leta bori proti paragrafu 144., I zabranjuje operativni postope pri ženakah, ki se čutijo matei Zdravnik ali babica, ki odpra\ telesni plod, zapade hudi kazn ker je uničil življenje. Na Ceškosk>vaškem pa so v ii tem čaau izdelali nov zakonxl načrt, ki pomenja važno refoi mo v zadevah materinstva. R< forma se tiče zdravniškega klica, oziroma poseganja zdra\ nika v materinski stan in dok ča na prvem mestu, da mati, 1 ima že troje dece, ni dolžna r< diti četrtega otroka. Enako olajšavo prinaAa zakor skl osnutek za Žensko, ki je zan< sila, če je bila posiljena. Tak mati sme odpraviti plod, ne d bi bila za to dejanje kaznovani Končno prinaša načrt olajSav za tlate ženske, Wi se čutijo mi ter, a nimajo dovolj gmotni sredstev, da bi otroka lahko vj redile. Tudi v tem primeru * dane zdravniku pravice, da pravi plod iz materin«kepa tel< ga. i----• — -'—----- Se večjo senzaciji kakor om« njene olajšave pa prinaša doW ba, da Je zanaprej dopustno ui mrčenje neozdravljivih bolnikoi kar pa se sme izvršiti samo n izrecno željo pacijenta. Vendi je za takšen poskus potrebn zdravniško izpričevslo. Podpn ti gs morata normalno dvs zdrn nika. le v nujnih eluč*jih 7sd( Šča mnenje enega samega zdr«! niškega izvedenca. Usmrtit* pa lahko izvrši vssks osebs. V zadnjem primeru bo rsiU kqyh » talo padlo rta Agawam avija« ako polja. PONDELJEK, 10. SEPT. | Vesti iz Jugoslavije PISMO IZ JUGOSLAVIJE. Od n«*«*« dopbnik«. > (^podaniki in socialni položaj Slovenije, Trgovinske pogodbe s sosednjimi državam*. — Prometna sredatva- — Težko lt v slovenskem narodnem gospodarstvu. — Težak položaj kmetskega prebivalstva. — Davki. Ljubljana, k&ncerrf "avg. 1928. GosjMKhirski in socialni položaj Slovenije se v teku poslednjih dveh let nekako stalno izboljšuje, kajti prav do predzadnjega časa je^il gospodarski in socialni položaj Slovenije prav zamotan in težak. Ce na kratko analiziramo povojna leta, tedaj moramo konstatirati, da je splošna in občutna gospodarska depresija, v kateri je morala slovenska produkcija in trgovina polagoma prilagoditi v cenah ter v porastu vrednosti dinarja in poostrenim konkurenčnim bojem, prav spodarske strukture Slovenije. —Ta proces pa je bil za slovensko narodno gospodarstvo še v toliko, težji in težavnejši, ki je sistematično podraževala nabavo industrijskih surovin, katere je bilo treba uvažati v deželo. ■; Danes pa.so se razmere v tem ozifu že precej izpremenile in hvala bogu, to pot na boljše. Sčasoma so merodajni činitelji na odločilnih mestih že uvideli kako je treba delati, da se bo splošno blagostanje izboljšalo in kje je treba prijeti za delo. Ne-Iteto intervencij je bilo oddanih v Beogradu, neštevilno interpelacij in proženj je bilo poslanih na odgovorne naslove in meščanstvo, ki je uvidelo, da je postal položaj vsekakor že dovolj napet in nevaren, je končno našlo pot h konsolidaciji narodnega gospodarstva in s tem pripraviio pot za izboljšanj^ gospodarskega in socialnega stanja na Slovenskem. Merilo za gospodarstvo v Sloveniji je Trgovsko-industrijsko-obrtna zbornica za Slovenijo Ljubljani. Ta zbornica, ki je popolnoma meščšnska kapitalistična gospodarska institucija, ki i ma namen varovati gosp^odarske interese svojih članov,, je, priznati se ji mora — odločno stala na strani gospodarskih krogov Slovenije in z vsemi močmi delala na to, da se gospodarsko stanje Slovenije izboljša na ta način, da se uvede sistematična in konstruktivna ekonomska politika. Slovenski gospodar, slovenski delavec in kmet in sploh: slovenski delovni živelj, je zelo priden in ekonomičen. To so izjavljali ie mnogi gospodarski strokovnjaki iz inozemstva o našem prebivalstvu. Ako torej ni bilo onih uspehov, ki so se ob pridnosti pričakovali, je torej treba zvreči krivdo na — sistem — na kapitalistično gospodarstvo in nujna potreba je bila, da je polagoma naredila velika preori-jentacija slovenske gospodarske politike, katero je najbolj forsi-j*la zbornica za Trgovino-obrt-»n-industrijo. Ta preorientacija v vidu izdatnejše zaščite in pozvanja domače produkcije 'n dela ter jačanja kupne moči domačega konzumenta in pridobivanja novih tržišč za slovenski tofz, pa je Imela za posledico, se je gospodarsko stanje do-»ti izMjšalo, in izpopolnilo. ' jo sicer, da kupna moč Jonz umen to v danes ni velika, w so se znižale delavske met- knr uradnik prejema bor« ma-k* honorarje in ker je tudi šc *«*Jinja brezposelnost, toda "k»venakMpodarakih let in je «*er l velikimi žrtvami napram m'«emski konkurenci odbilo do-•afcfa vso gosiHHiarsko invazijo 11 inozemstva. r,anjs se ,K>ložaj stalno izbolj-J /. izboljšanjem socialnega J*«^ delavskega in kmetske-» r»>rMa ter z iztrebitvijo "7^lnostl in a tem v zvezi injern kupne moči konzu-i »a bo položaj alovenske-g******* gospodarstva v dcv-M**asi postal zopet tak. Trgovinske pogodbe h sosednjimi državami ao še precej not* malne in odgovarjajo namenu ter gospodarski moči zainteresiranih držav. Najbolj važna trgovinska pogodba za slovenske narodno gospodarstvo je pač pogodba z Avstrijo. Ta pogodba je bila pred dvema mesecema zopet obnovljena in danes ne nudi več tistega, kar bi morala nuditi. Krivda temu leži največ v onih gospodarskih krogih v Beogradu, ki so odločevali, kako ne naj sestavi ta trgovinska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo. Logično je, da tista komisija, ki jo odšla na Dunaj, ni varovala gospodarskih Ateresov Slovencev, temveč v glavnem le Srbov ~ saj je bila ta komisija sestavljena iz Srbov —. in da je na pritisk avstrijske delegacije podpisala tak ugovor, ki je bil prav malo koristen gospodarskim nasprotnikom Slovencev. Trgovinska pogbdba z Avstri- do dobra razmajala temelje go- T»sebno za slovenskega *a\ idanja vreden. kmeta pomenila novo njegovo Golgoto, kajti Avstrija, ki doslej ni pospeševala svojega kmetijstva, je na .priporočilo kme? tijskih zbornic v Avstriji pričela forsirati svoje kmetijsko gospodarstvo. S tem momentom pa je bilo najbolj prizadeto spodnje-štajersko kmetijstvo in naš slovenski kmet, ki je v Avstriji i-mel dobrega odjemalca. Trgovinske pogodbe Jugoslavije r drugimi državami so sicer prav tako zelo važne, zlasti z I-talijo, vendar pa za Slovenijo specielno nimajo tako velike važnosti, kakpr jugoslovansko-av-strijska trgovinska pogodba. Ju-goslovansko-italijanska trgovinska pogodba se sicer tudi Slovenije tiče, toda vsled visokega tečaja lire ni mogoče misliti na velike gospodarske uspehe* slovenske trgovine v. Italiji, zlasti pa še zato. ne, ker niso Italijani kulantni. Večje važnosti pa so trgovineske pogodbe s Švico in Nemčijo, .ter,trgovinske pogddbe z južno balkanskimi državami, to je predvsem z Bolgarijo in Grčijo, kamor slovenski lesni trgovci odpravljajo eksport lesa. Ko bi merodajni činitelji v vladi in v Beogradu imeli več smisla za pozitiven razvoj narodnega gospodarstva v Sloveniji, bi že znali varovati interese^f&go-slovanskih gospodarsklh^krogov napram inozemskim. Toda, ker tega ni, ne m6re biti drugače in slovenski gospodarski element mora sam1 iskati novih potov zu uspešno eksploatacijo svojih naravnih bpgastev in za svojo invazijo. na kraje izven mej Slovenije in Jugoslavije, Prometna sredstvi v Sloveniji niso ravno slaba in v neprimernem stanju. Slovenija je bogato preprežena z Železnicami in s ce-stami. Le škoda, da cest sedaj ne popravljajo več toliko, ker ni kredita. Ves davčni dotok iz Slovenije gre v Beograd, odkoder pa pride prav malo nazaj. Ceste v Srbiji in po južnih krajih države so ,v slabem stanju in zato mislijo oni ljudje, da naj postanejo take ceste tudi v Sloveniji. Za ceste se zdaj brigata najbolj samo oba oblastna odbora in sicer eden v Ljubljani za ljubljansko oblast (za bivšo Kranjsko) ter drugi v Mariboru za mariborsko .oblast (Mi bivšo Štajersko.) Prometna sredstva se sedaj nekoliko izboljšujejo, to p« zato, ker je to potrebno vsled vedno naraščajočega prometa. Odkar jo postal gorenji del Slovenije izlet na točka za turiste in izletnike tudi fž inozemstva, se je takoj začutila potreba po izboljšanju prometnih sredstev; — V vidu pa imajo sedaj tudi nekaj novih železniških Drog in sicer dve na Gorenjskem in sicer iz Kranja po kranjskem polju ter eno iz Škofje Loke po savskem polju za Šmarno goro do Vranskega in Celja. Ti dve novi železnici bi Imeli veliko važnost ca razvoj obrti na kmetih in tudi.za razvoj kmetjstva. o , Najbolj važna r* J« proga, ki bo vezala Slovenijo z morjem. Ta proga se že grsdi. Peljala bo kot odrastek iz Kočevja na prl-morsko-krajlško madžarsko progo, ki spaja Jadransko mor*e s Budimpešto. Zveza Slovenije z Jadranskim morjem pa bo brez-dvo ma največja gospodarska pridobitev poslednjih let. Težkoče v slovenskem narodnem gospodarstvu so nastale največ riadi tega, ker je posebno slab gospodarski in socialni položaj slovenskega kmeta, ki ga vedno bolj tišče — davki. Vse to pa ne izvira samo iz narodnost ali iz neznanja slov. gospodarskih krogov, nego predvsem iz nerazumevanja slovenskih poli tičnih predstavnikov v Beogra du in radi njihove prevelike popustljivosti, ki se ji lahko tudi reče: hlapčevstvo. — Ako bi Slo-venci znali to stran temeljito premotriti in prednalizirati, tedaj je več kot sigurno, da bi Slovenija ne bila v takem stanju, v kakršnem je žalibog danes. Težkoče nastajajo zato, ker so tako visoki davki. Ne samo splošni davki, ko bi bili samo ti, bi se že Še izhajalo. Nego tu so predvsem oni davki, ki jih druge države ne poznajo: Slovenskega kmeta tišče davki, ki jih pobi rajo po nalogu gospode v Beogradu, gospode v Ljubljani, od nosno v Mariboru, ter davki,Hkl jih pobira podeželski meščan. Ti davki so tako velika bremena, da je ravno vsled njih nastalo žt več konkurzovln likvidacij ter da je mnogo tudi tfobro situira nib posestev prišlo na boben. Pričakovati je sicer, da se bodo oni v Beogradu zedinili, da bode davke vsaj nekaj znižali, toda to bo bržkone le pobožna že lja vsega prebivalstva, ki je du ševno pač še toliko zaostalo, do ne izprevidi, da to ljudstvo m zastopajo ljudje, ki vedo kaj jt mogoče in kaj ni mogoče. Ce bi prebivalstvo Slovenije začelo političnem oziru bolje misliti, pa bi-gotovo ne "bi bili danes v*ta kem slabem finančnem položaju, kakor so danes po zaslugi slovenskih hlapcev iz Beogradu. Ljubljana. 23, avgqsta 1928 Jugoslavija pred mednarod nim sodiščem v Haagu. Pred mednarodnim sodiščem v Haagu se je začela 21. avgusta t. 1. velika pravda proti naši državi fclvšl fivhfrij. nadvojvoda Frie^ drich toži Jugoslavijo za odškodnino 84 milijonov zlatih kron zt njegovo bivše veleposestvo "Be Ije" v Baranji, ki ga je naša država zaplenila in je sedaj' dr žavna last. Podobno tožbo je vlo žila tudi bivša nadvojvodinjt Klotilda, ki je imela posestvo bližini Cirkvenice v Hrvatskem primorju in ki zahteva tudi več milijonov zlatih kron. Ona ji med tem umrla in tožbo nadaljujejo sedaj bivši nadvojvoda Jožef in njegovi bratje. Za U pravde vlada pri nas veliko zanimanje. Seveda: avtokratje 1 majo Velike zveze v Haagu; pravno pa ne morejo dobiti tož-be. Tehnična srednja šola v Novem sadu bo otvorjena septembra t. 1. po vzoru ljubljanske tehnične arednje šole, ki Je ena najboljših in najpopolnejših v tem o žiru v naši državi. Za ustanovitev tehnične srednje Šdle se je zavzela zlasti novosadkS'trgov, ska obrtniška zbornica, ki je po sredovala tudi pri novosadski občini, da da šoli podporor Občinski svet v Zagorju začel poslovati. Po dolgotrajnem gerento^anju in večkratnem razpustu občinskega sveta se je vendar začelo z delom in mords se ne bo uganjalo v komunalnih zadevah več dnevne politike, Vse štiri v občinskem svetu zastopa ne stranke ao še sporazumele za volitve v posamezne odseke, tako da ima v vsakem odseku vsaka posamezna stranka svojega zastopnika. Na prvi seji so bili ti odseki tudi tako izvoljeni in stavkujočim steklarjem se je dalo Din 10.000 podpore. Komunisti v Zagorju sodelujejo z buržuazijo kljub "nepremostljivi klasni borbi." Centrala Jih zato še ni izključila! Požac zaradi strele, V Krogu pri Murski Hobotl je ob priliki hude nevihte udarHa strela v go spodarska poslopje posestnika Mencingerja. Vse poslopje Je bilo mahoma v plamenu. Gasilno društvo Je prihitelo na pomoč, vendar pa požara ni moglo orne- p»osveta ZNANSTVENA EKSPEDICIJA ODPLUJE NA PACIFIK. Zbirala bo podatke o živalstvu in študirala trepične bolezni ter njih zdravljenje. Chicago. — Znanstvena eka-»edicija, katero pošlje Fieldov nuzej v Pacifično morje, odpluje z Bostona 16. oktobra. Eks-»edicijo bosta vodila Cornelius >ane iz Chicaga in H. lpswkh Bostona. Ekspedicija se bo ustavila nu aznih otokih v južnem morju, t Orientu in Alaski. V glav-lem se bo ekspedicija bavlla z aziskavanjem otokov od Nove Svineje doJuve. Studiralu bo iivalstvo na otokih, morske rl->e, ptiče ln reptile. Ekspedicija šteje v svoji sredi '.nane znanstvenike; med njimi io dr. Albert W. Herro, kurator :oplogičnega muzeja Standford-»ke univerze v Californijl, dr. »V. L. Moss s Harvardske medicinske šole in več drugih priznanih strokovnjakov nu polju cnanslva. Ekspedicija' bo na svojem po-ovanju prevozila od 26 do 30 ti-H)č milj.,T: Njena prva postaja od ioatona bo otok Bermuda, od cjer se Lo podala proti panamskemu j&livu in nato v Pacinčni >cean. Pričale se*, da bo ekaperflci-ja odkril* mnogo vxst apecime-iov, kot so veliki kuščarji na »tokih Južnega morja tipa ko. nodo, ki sličijo prazgodovinam nestvorom, močeradi in »trupene kače,, ki so posebnost tacifičnih otokov. Hibe pb obrežju vzhodne ln-lije se posebno odlikujejo po lestrosti barv; v tem delu se lobe tudi največje število ribjih /rst, ki žive v slanih vodah. Ekspedicija bo tudi študirala .ropične bolezninJi^njih zdrsv-Ijenje. Primerjalo sb bo potom zdravniških preiskav krvno sorodstvo prebivalcev, ki Žive na "aznih otokih južnega morja. Pričakuje se, da bo rezultat cnanstvfene ekspedidje .odkritje lovih Informacij v zdravniški vedi in zoologlčnem svetu. Bolnica skočila skozi okno ln ae ubila. Chicago. — Mildred Bianchi, itara 40 let, Je v petek skočila tkozi okno tretjujpi nadstropja Presbiterijanskc bolnišnice in so ubila. Bianchi je že prej večkrat jovorila o samomoru, ker nI i* nela nobenega upanja, da kdaj »zdravi, ' Tesarskim delavcem se poviša mezda. Boston, Mass. — Zastopniki osem tifcoč tesarskih delavcev so podpisali novo pogodbo 4 podjetniki za tri leta. Mezda s« poviša Mt dvanajst centov na u* ro. Zdajšnja mezda je bila $1.37 na uro. J'et dnevni d«-lovnik v tednu ni bil priznan. ALBANSKI KRALJ. Split, 26. avgusta 192*. V Albaniji majo teater. Kraljevski ceh je dobil novega člana — Ahmed beg Zogu, ki se kot albanski kralj imenuje — kralj Skenderbejf. — V Evropi so P" vojni ostavili na Grškem in na Portugalskem kralje, v Nemčiji kralje ipt ^cesarja, v Avstriji cesarja, -^ceh kronanih glav se e zmanjšal. No, sedaj se je zopet eden priglasil. Pa "ta prav!" Ze pred svetovno vojno so hotele velesile imeti kralja za Albance. In res m) krlžarke pripe-jale nemikega princa VVieda, ki so ga kronali za albanskega kraja. Komaj so pa odjadrale težke ladje, so Albanci vsiljivega kralja zapodili. . . Hedaj je Mussolini to Igro po-novi I. Ds pokaže svojemu kralju v Rimu, da more tudi diktator posUti kralj — je uprizoril kronanje albanskega diktatorja Ahmed Zogu-a. »vet m smeje. Italijanskega kralja \m jezi ta špa», ker mu kaže žalostno perspektivo. I S polja znanstva NOVA ODKRITJA IN IZNAJDBE RADIJ Z ŽARKI ZDRAVJA IN SMRTI. . Večina ljudi pozna radij samo p9 imenu. Kvečjemu še po tem, da je edino uspešno zdravilo proti raku. Malokdo pa poena in ae zmenf za druge njegove lastnosti, ki so tako nenavadne in toli različn«' od vseh drugih prirodnih pojavov, da so morali učenjaki leta in leta raziskovati in premišljati, preden so si lahko ustvarili o tej magični snovi kolikor toliko točno razlugo, Kaj je rodi j? Ko je preti 28 leti Poljakinji gospa *Curie odkrila radij, so stali učenjaki pred ogromno za-gonetko: Pred njimi je bil dro bec anovl, ki Je neprestano daja1 -velikanske množine toplote. Kaj takšnega dotlej še 'niso |M)zhall Kg radija izžareva toliko toplo R*s je še pmvj humorja na -- _____ svetu, pa tudi veliko zlobe. Hu- jitLT>genj ss JeVazAiriftiidlna mor Ima tudi diktator Ahm^l Mencingerjevo hišo. ki Je pogo- Zogu. ker ae Je dal kronati. Zloben pa je Mussolini, ki pripravlja sebi pot na Italijanski tron. , Ho še precej špaoa rta svetu, . . rela do tal. Agitirajte z* TmeveU-1 1 liter ledeno mrzle vode. Nema ra bo kdo ugovarjal, da to n takšna reč^Mh da se da s kilo gramom nWmoga napraviti št kaj več. R^ije: toda ko premo* zgori, ne'bitane od njega dru gega kot kupčok pepelu. Radi. pa Izžareva toploto neprestam leta in leta. Dolgo se ni duh dognati, od kod jemlje toliko to plote in kaj se dogaja v ten skrivnostnem drobcu tvari.*fteh nova atomska teorija je dala ni to vprašanje zadovoljiv odgovor Po tej teoriij obstoji snov — to rej vsako telo bodisi trdno, teko če ali pa plinasto — iz molekiT lov, k| so tako majhni, da bod< nemara za vedno prikriti našln očem. Molekuli pa še pisd pra sestavina snovi. Ti — kakor b< ma nikomur znano — obstoje i: atomov, ki so še manjši, takt majhni, ds za njih izmere nima mo več pravega čuta. Vsak a ton zase pa spet predstavlja cel ne akončno majhen solnčni sistem kjer krog atomskega jedra ne prenehon\a 'kroži eden ali ve« elektronov, natanko tako, kako1 krožijo planoti okoli solnca. Ka kor nebesna telesa, tako se pri vlačijo med seboj tudi ta n« skončno mkjhna telesca in ke so si hkrati neskončno blizu, vla dajo med njimi ogrdmne sile ki prekašajo vse druge, kar jil poznamo. Bog si ga vedi zakaj, toda dej stvo je, da atomi radija neneho ma drug za drugim eksplodirajo sestavni delci odletavajo a ne/a ališno brzino In z ogromno sil' v prostor. Te letečš delce Ime nujemo radijeve žarka, fttlri vr ste jih je in sicer alfa, beta, ga ma in delta-žarkl, Alfa žarke tvorijo seatavn delci atomskega jedra ln sa širi Jo po prostoru z brzino 15 do 2< km na sekundoj Nimajo pa p<> nebno velike pruboJn9stl, kajt že tri tisočlnke milimetra delala aluminijasta plošča zmanjfc njih energijo na polovico sačet ne jakostl,1(#enda pa so baš al fa žarki'tisti, ki dajejo radiji zdravilno moč, Beta žarki, ni*< nič drugega, kot po eksplozij »dletavajoči elektroni 41! a^otsV ni delci elektrike. Brzina tal žarkov je skoro tako veliki« ka kor svotlobna hitrost. Njil probojnoat Ju velikanska;.*koz pol milimetrfe debelo aluminija ato ploščo gredo skoro tako n<* rnotorv) kakor#svetlobs skozi ste klo, Gsma žarki, ki so poksza II, da so podobni roentgenskin žarkom, prodro 7 cm debelo svin čeno plast* 10 cm debalo želo* no plast in 160 cm v od m* plašil preden pade njihova Jskoat za eno stotlnko začetne vrednosti Slednjič Izžarja radij še d'ltr žarke, ki p« ao samo počasnejši beta žarki. V pri rodi se nahaja radij kot sestavina radlosktlvnlh rudnin ki jih Ja Milno po vsaj zemlji Nsjdemo ga v vodnih vrelcih, v kameninah, v rudninah in celo v ozračju. Cenijo, da ga je na vsej zimlji okoli 27 milijonov kg. Kiju«) tako veliki m no* i nI pa Je radij od sile drag, čamur j« krivo težavno pritftiilvanje in izločevanje čiste radiji*ve kovine Iz rudnin, s katerimi je pomešana. To izločevanje nI a zelo dolgotrajno, marveč tudi naporno In polno' mnogoterih »Mf varnosti. Pred vojno je veljal gram radija nekaj več ket 380,000 Din. Sedaj smo morali plačati«za lato množino 3,000,000, kar je tudi vzrok, da ae radij še ne uporablja v tolikšni meri, kot bi bilo v skladu z njegovim ogromnim pomenom za razne znanstvene panoge, predvsem pa za moderna medicino. Vse pa kaže, da mu bo ceha v nekaj letih toliko padla, ds si ga bodo lahko nabavile vse naprave,, ki ga potrebujejo, takfesdra vat vene kakor tudi tehniške. Dolina, ki je vredna milijarde. NaJVeC radija jq v rudi Uranu in v vseh njenih sestavinah. Zavoljo tega so spočetka domnevali, da radij samo nekakšna sestavina uranu ln da ga je najti samo v zvezi f nJim. P<»zneje te je pokazalo, da ta domneva ni pravilna. Našli so namreč velita lefclšča urana na NArveškem te. jla lahko v trlčetrt ure savrihg v Carnwallesu na Anale- tkem, kjer pa o radiju skoro ni bilo sledu. > Domnevajo, du se največ nahaja v Uluguru, v vzhodni Afriki, ki je bila pred vojno nemška kolonija, Pridobiva pa se v teh krajih v prav neznatni meri, ker so rudniki «koraj nedostopni. Ni ne železnic ne cest in ne vodnih i>otov. Vse bi bilo treba šele zgraditi, "tir bi stalo ogromno denarja. Vrhu tega pa je telko verjeti, ia bi se v teh pustinjah, daleč od vsake civilizacije, posrečilo ebratl dovolj strokovnih .delavcev, ki bi vodili obrat. Skratka: razmere so danes takšne, da mi» lijardnl zakladi leže še popolno-na nedotaknjeni. Drugo, nemara nič manj bo-rato pridobivallšče radija je na ^škoalovaškem v Jachimovu, nikoder se izvaža po vaem svetu. / Jachimovu je tudi svetovno-inano radiotermhlno kopališče, d dobiva svojo moč baš od ra* lijevih ležišč. Od I, -4563 so v 'aciiimovu kopali srebro in ga covsll v^ tolarje, ki imajo odtod r udi svoje ime. Pozneje so opu-itilj srebrno rudišče, pred leti ut so v nekem rovu, 200 m pod emljo, naleteli na debelo žilo 'rnkaate kamenine, ki ima obflo -adljs. Šestdeset vagonov te ru-le jt treba zmleti, da se iz nje zloči en sam gram radija. Cel K>stopek> traja več ko leto dni. Najprej«-*« la 60 vagonov surove ude izloči približno en vagon me zmesi, ki se nato a stroji n s toplotnimi prooesl toliko asa preobražuje, dokler se Iz ije ne izloči drobec čistega ko-/Inskegs radija. Radij pa ni tako drag samo aradi tega zamotanega predela-snja, temveč tudi zbog tegs, ;er Je pridobivanje združeno z lejltetlml nevarmostmj. Nikjer Irugje, niti no v tvornicah raz-trellv, nI delo tako opasno kot t rudniku, kjer se koplje radijema ruda. i Jachlmov — me* t o smrti. Tak slab gl* gr« o čeških udnlklh. , Delavci so zapisani smrti ž« ired 40 letom. Tako kopači ka-or predelovalci rude ao nene-loms izpostavljeni radijevim arkorn, ki so po svojem učinku ie-mnogo atrsšnejšl od roent-genskih žarkov, ki tudi lahko igonobe človeka. V zaščito delavcev je bil Izdan aiseben zakon, ki Jim zatiranju-t, da bi delali v rudnikih pre-to določenega števila let. Kaj ia da, ti rudarji so tudi boljše »IaMnJ kot kjerkoli.drugje. Nevarnejše kot v rudnikih, Js lelo X MVarnah ssmlh. #!>elsvel mi večirrf izgube prste, zakaj z ijlml prihajajo najčešče v dotik z radjjem. Pod vplivam nje-iroVlh žšrkov vaak ud, vsak or-isnlzem'ade od ta-'<*sa. MlfcJer drugje na svetu nI ha tako majhnem prostoru toliko pohabljenih ljudi kot v Varhlmovu. ftevnla so poskušali ta vse mogoče, da hI olivarovsll delsvce pred strshovltnlm pusto-ten jem radljs. Izboljšali so str«, ie, Izboljšali ves postofiek pro-delavanjs sploh, aH vse zaman. Radijevi žarki gredo s neugna-no silo skozi les. skozi zidove, moj skozi želazo In Jeklo; kdo jih Is> zadržal? . Za ramjevo rudo nimajo vsi narodi končnega izraza. Cehi JI pravijo glinec. Rudntkl, kjer gl kopljejo, so 350 do 600 m globoko pod zemljo, kopljejo pa v njih samo po 6 ur na dan. Rovi se vidijo *isto tako kot v premogovnikih. Tudi voda neneho-ma vdira vanje. Te pa so bolj veseli nego da bi se je bali, zakaj ta voda je polna radioaktivnih snovi. Po ogromnih ceveh je spe-Ijejo v jachimovska kopališča, ki ao i ki svoji zdravilnosti znana sirom sveta. Za kožne bolezni ni boljšega leka od kopanja v jachimovskih vodah. Vpliv radija na »kiveAkl organizem. Dejali smo že, da .Je uporaba radija silno mnogostranaka. Ali največjo popularnost mu je pridobil njegov čudovit vpliv ns človeško telo. Rsdljevl žarki učinkujejo na vsak šiv organizem, na vsak njegov drobec. Videli smo, da , lahko telesu neizmerno škoduje. Vse zavisi od tega, kdaj in pa kako ga u|iorabljamo. Zavoljo tega je radioterapija, nam-reč zdravljenje z radijem, silno kočljiva reč, ki zahteva silno previdnost, Pri čezmernem obžar-Janju se pojavijo kvarne posteljice Že v uekaj dneh, Človek se počuti strašno izmučonega, zaspanega in pobitega. Brez volje ln energije Je, nezmožen za vaško delo in za gibanje sploh. Najlažje pod ležejo kvarnim vplivom radijevlh žarkov možgani in hrbtni rhoteg, dodm ao pljuča za obžarjenje najmanj občutljiva. Tudi kri ne trpi i»d njihovim učinkom nobene iipremem-l>e, dočim živčevju žarki močno škodujejo. Bitjem v embrljo-nalnem stanu lahko popolnoma zatro ves živčni sistem. Presenetljiv Je vpliv radija na rastlinstvo. Ns primer trsvs začne pod močnim obšarjenjem bujno rasti in ss razvijati. Vča-si gre to tako hitro, da sa rast lahko zaaleduje s prostim očesom, potemtakem ni vtč res, da ne bi človek videl trave rasti. Kot zdravilo js radij najboljši za rsslična kožne boleani> ia raka, in vaakovratne ekeome, ki ae zdrvijo tako, da aa radljevl žarki koncentrirajo na obolelo ms-ato. Kaj povzročajo tukaj, še ni povsem pojasnjeno. Domne-vajo, da nš učinkujejo kemično, kakor večina drugih zdravil, marveč tsko, ds stom ss atomom razbljejo bolezenski klice in že zsstrupljeip) ataničje, Njih vpliv Je prlllčno takšen kakor vpliv roentgenskih žarkov, samo da Ja mnpgo JaČji (n ae hitreje občuti. Mimo tega pa Js tudi bolj nevaren, kajti Žarki kaj Ishko zsfdejo do zdrsvega ataniščs, ki odmre In povzroči težke komplikacije. Z radijem uspešno zdravijo tudi revmstizem. Ne sicer" toliko navadni revmatlzem, kolikor protin. Pri tej bolezni pone-hajo bolečine te kakih 14 dni po obžarjenju; pri mlatflh ljudeh pa še preje. Dalje pomsgs radii pri različnih živčnih bojeanlh, pri vnetjih, pri koatnlh boleznih In tako dalje. Najdragocenejši ps je kot lok proti rsku, ssrko-mu In nekaterim kotnim boleznim, ki Jim edini mora do tivega. H koncu omenimo še to, da se moderna znanost na vse kriplje trudi, da bi se Izognila dragocenemu radiju ter proizvaja ra-dljove tarke na umeten način. To prlzodevsnje Ja ie rodilo n*-ksj uspehov z iznajdbo katodnih cevi za /.elo visoke ^električne napetosti. Iz teh r«|'i namreč izhajajo katodni žarki, ki niso niš drugega kakor šibki beta-Parki radija. Kadiy se bo po-sreči jo graditi katodrvs cevi sa tako visoke napetoatl, da bodo Imeli izstopajoči žarki prlllčno tako hitrost kot beta-žarki radija,' tedaj ho prišel radij ob sedanjo veljavo ali vaaj ob sedanjo jcano. ki ga ovira, da ne more nuditi svoje blagodejne zdravilnosti voom slojem trpečega človeštva. Katodni žarki oo namreč pokaiall, da po svoji zdravilnosti prav nič no zaostajajo za radijpviml žarki. Kralj la bankir. Ansieškega bankirja Aalru so obdoltlli, da Ja snoval zaroto s nsmonom, da bi ugrabil kralja Georgtf III. In ga odpeljal v Piladeifijo. Ko ao ga privadil pred sodnika, je dajal: mmm /IfUt dot)TO vem. čemu bi rabil kralj bankirja, ne grt mi pa v glavo, kaj bi počel bankir a kraljem. r HIGGINS, %K-»ALCE ta HRB- IZVRSTNA PRIUKA Člani in članice S« N« P* J* Sedaj lahko dobita Ust Proareta vaak dan za eno lete la knjig* AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5. nam pošljete brez odbitka eroto $7.80. Ali po tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, Vredni $2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, rredna $00, in^ATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skupaj vrednont $5.00 in dnevnik Proeveta aa eno leto za evoto $7.80. Te velja za člane 8. N. P, J. a* vne staro In nove naročnike. No člani plačajo $9.00. Lahko dobite pol krta mtoatl sa $2.50 knjig, CON BIOGENEZUE, al TENICO te INFORMATOR ako $4.00. No člani pošljejo $4.60. AH pa s tint Proaveta ln knjigo JIMMT H IGO $3.00. pošljete sveto aa $3.00 pefieta INS. Nečlani Ta vne velja aa stare ln noro naročnike. Veal poelatl celo evoto brez odbitka. Denar In naročila pošljite na npravnlštvo na naslov: Proaveta, 2657 So. Lawndale Ave* Chicago, OL Ime Naslov Država. ............................................. Čl drnltva._________ Pošiljam $. mr u *. Weraers Ob oltaiju Za "Preevete" preval A. Iibii. Alk. Wrtfht: 6ESŠ VSŠKA NE VE "Pomlad je tu, jaz p« nimam nobene cunje, da bi jo nase nataknila," je dejala Angelika pred par dnevi, ko je po zajtrku pospravljala mizo. Jones jo je pogledal izpod čela ter odvrnil: "1 saj itak vedno trdiš, da vse, kar imaš, ni dru-zegs kot cunja. Toda Angelika, povem ti povsem resno, da letos nimam prav nobenega odvečnega d*iarja za take izdatke in se boš pač morala zadovoljiti * cunjami, kot nazivljaš vse tvoje obleke, ksterih je gotovo brez Atevlla. Najemnina se je dvignila, davki so ogromni, iz-kupček pa vsako leto manjši, zato ti Še enkrat povem, da res ne gre v dosedanjem tempu naprej." "Vseeno moram imeti nov klobuk," je čemerno odvrnila Angelika, "zato te prosim, da greš z menoj na ozfordsko cesto, in sicer tskoj." Rad ali nerad Ji je moral u-Koditi ter Iti z njo. Ozfordska ni nič čudnega, ds je Jones do- bil močan sunek v hrbet od av-toomnibusa, ki je privozil okolu vogala. Seveda ga ta dogodek ni spravil v boljšo voljo kot je bil, poeebno še, ker se Angelika prav nič ni zmenila za njegovo nezgodo, tmeveč brzela čez cesto in izginila v veletrgovini klobukov Writefridge. Tu je naletela ha svojo sosedo Mrs. Far-lar in skupno z njo se je pričelo brezkončno pomerjanje klobukov. Prodajalke so bUe te vse nanosile v kup, karkoli bi bilo primerno za starejše gospe, a nič nieo prinesle, kar bi bilo posebno izbjrčni Angeliki všeč.* "Ali sU slišali o Mrs. Hlrlto-vi?" je vprsšsls ,Mrs. Farlar. "Ravno na lem^itteetu je prejšnji V&den pomerjjda klobuke, ko Je nenadoma zbolela." / Angelika se je preje od vseb strani do dobra ogledala v velikem zrcalu, preden je odgovorila: "Kakšne vrste klobuk je neki bil, pod katerim Je zbolela, bi rada vedela." "Angelika, poturi Se, meni se mudi v pisarno. Dobro veš, da me tanvčaka vse polno dela." Končno se je vendar odločila eests je zelo prometna in zato ter izbrala majhen klobuček, z« malenkosti ne kupil?" katerega je Jones po dolgem razlaganju o davkih, najemnini in slatri kupčiji plačal dva funte. Ko sta bila zunaj na ulici, je Angelika tako mimogrede pripomnila, da bi se na nov rdečkast klobuk zelo podslo par p nos ve 'To bo »j ruin, popolnoma me boš uničila," je tarnal, ko st* stopala skozi nogsvični oddelek. "Nobenih dohodkov, pač pa same, neprestane izdatke." > A Angelika ga niti poslušala rdečkaatfh pentelj, s katerimi bijnj. "> P* no**' vicab, katerih je bilo tu cele okrasila lansko pomladno obleko. "Stopiva tu notri, Jones," je dejala sladko, kakpr to zna menda aamo Angelika. V prodajalni pa itf gledala to-' liko po trakovih, nego po celih oblekah, ki so bile .opremljene z rdečkastimi pentljsmi. "Poglej, poglej," je vzkliknjls kot otrok, ko dobi novo igračo, "baš takole bi rada imela. Kako je vendar lepa in pa samo tri funte stane Jonee, kupi mi jo vendar I" "Ali so ti je zmešalo, ali kaj," je Jones nevoljen zarentačil, "mar nič ne misliš na davke najemnim), slabe kupčije itd., saj fsem ti vendar..." Prodajalka je prekinila Jone-sov izbruh. "Madam* mar te lite pomeriti U kortum? Ne kaj izvanrpdnega, naravnost prekrasno. Gospod pa vendar ne bo tako krut, da bi madami te Oči mladega duhovnika so se povesile. •<-Ob truplu njegovegs edinega sina! — js odvrnil. , — Njegovegs.edinega sina! On js imel dvojo sinov! Benedikt je odmsjsl z glsvo. — Ns, grof Bogomir ni Imel nobenegs brsta, kolikor vem. — VI tudi ne morete vedeti, Bruno 1 — je dejal mahoma Gunter ostro In poudarjajoče. —• Kajti baš vam so to med vsemi najbolj prikrivali. — Odkod vam je znano moje prejšnje ime? — je vprašal Benedikt začudeno. — Kolikor Je meni znano, se nisva midva nikoli srečala, dokler nleem vstopil v samostan. Gunter se jo izognil odgovoru. — Vi ste prijatelj grofa Raneka? — Je vprašal dalje. — Njemu se imsm zahvaliti za vse, zs svojo vzgojo, Izobrazbo; vzel me je kot ubogo siroto — — — Ubogo siroto t — ga je prekinil Gunter trpHp, — V| niste bili ubogi, Bruno, vaaj od očetove strsni ne, in tudi hvaletnosti ni treba MHM^Mp grofu pabrga lahko ol za to, kar vam Je dal. Pač OHtošIll radi miloščine, s kstero hoče poprsvitt In ssfcrltl tstvino, kstero je zagrešil nad imenom in pravico svojega starejšega sina t ) Benedikt je planil kvišku s izrazom osuple groze: — Nad menoj? — Nad vami. Bruno Ranek! Samo vam pripada mesto, ki je jO ssvzemsl pred svetom mlsdl grof Bogomiri Mlsdl pater je stal nekaj časa tu kakor od strele zadet; zadnja kapljica krvi je izginila t njegovega obraza, mahoma pa si Jo zs-kril s rokama obraz in se agrudil strt ns stol. Gunter Je pristopil k njemu ter molče čakal nekaj minut, končno pa mu je previdno polotil roko na ramo. — ln vi me ne vprašate po vaši materi? — je dejal očitajoče. Benedikt je dvignil svoj obrsz. ki Je bil še vodno amrtnobled ter dejal: — Kolikor vem, Je bila samo ena grofica Ranekova, in ta ni moja mati. Ime druge pa al prihranite zase. da mi je ne bo treba zaničevati. • Gunter je povzdignil svoj glas: — Usmerite svoje zaničevanje drugam, kajti vaša mali ga ne zasluti. Pred Bogom je bila ona edlns zakonita tena grofa, in vi ste bili njegov edini legitimni sin. Vašemu atricu, opatu, se imate zahvaliti, da ste bili posvečeni oltarju, njemu se imate zahvaliti, da so raztrgane veti, ki so vezale vašega očeta na vašo materi Benedikt je skoči) kvišku: — Tako. moja roditelja sta bila — poročena? ~~ . —• Da! Toda. pomirite se. Bruno; taki. kakršni ste. ne morete zapopaatl In razumeti stvari. Gunterjevo prigovarjanje je bilo potreb-no. ali zaleglo pa ni mnogo. • — Knkrat aem vas |e vprašal po vašem poreklu,.. In aicer zaradi vate podobnosti z nekom. ki aem ga jioznal. Vedel aem sfcer. od-kod iivira U podobnoat. toda vedeti sem tudi hotel, če v vate za to atvar tudi vi. Iz vašega odgovora t« aem razvldel. da vam je vsa stvar neznana. Takrat vam te skrivnosti nisem ho-tel razkrivati, kajti mladega meniha, ki aem sa smatral gorečega ta avoj |M»kllc. bi ta akriv-nost le še bolj onearečita. Danea pa ni nobenega povoda več. da bi te nadalje molčal. Ali me hočetr poelušati? Mladi duhovnik mu je odtegnil svojo ro» ko ter tel nakolikrat po eeliet *>r in dol. K n se je uatavil »pet pred Gunter »«»m. je Ml toprt mir na njegovem obratu f Poalutam vaa — Pred nekako štiriindvajsetimi leti »etn Ui »lučajno priča nekega dvoboja, Zrtev kupe. "Ne, tako lepih nogavic pa še nisem videla kot so te tukaj. Dva para bi se baš prilegala moji novi obleki in klobuku." 1 "Pomisli vendar na davke, najemnino in slabo kupčijo..." je Jones zopet pričel. "Nogavice, msdam," je vabila predstojnica oddelka, "samo deset šilingov in enajst penijev par. Kvaliteta garantirana." "Ne hvala," je odločno zavrnil Jones, "ne potrebujemo ni-kakih nogavic. Angelika, poj- di." ' * ^ ' . jm Toda predstojnica ga je tako nekam Čudno pogledala in tako sumljivo se mu je smehljala. Z grozo ae je apomnll, da je pred nekaj dnevi pri nji kupil cel tu-cat evilenlh nogavic svoji nečakinji, na katero je Angelika če-sto brez vzakega vzroka in po-_____voda bila ljubosumna. Ker ga ......... " _ .....jje prodajalka le še merila s po- Jones je plačal, toda ne rad. gledlr^~ ^ ga sioer iida. je končno privolil v nakup nogavic. ie izgubila z mrtvecem svojo edino oport> In ljubezen ns tej zemlji. Zdrsvnik, ki je priso- on*- i gs dvoboja sem pomagal spraviti v njegovo stanovanje, kjer sem bil priča srpe, pretresu-jočega prizora. Videl som obup mlsde žene, ki Je izg ljubezen stvovsl onemu dvoboju, se je pozneje zavzel za nesrečnico ter jo vzel v svojo hišo. Tsmkaj sem jo potem večkrat videl in tam sem tudi izvedel imena in natančnejše okolščine onega nesrečnegs dvoboja, ki ni bil v dotičnih krogih nlkaka skrivnost. ' — Tskrst še ni bil grof Ranek dedič rodbinskih poseetih. — je nadaljeval Gunter. — Kot mlajši sin rodbine je bil navezan bolj sam nase, in* iz tega vzroka je vstopil tudi v armado naše driave, da bi naredi! naglo karijaro. Tamkaj je spoznsl neko osemnajstletno deklico, siroto iz meščanske protestantavske rodbine, ki je tivela pri svojsm brstu, zdravniku, ki je s svojo prskso vzdrtevsl sebe in njo. Mlsdl oficir je pri njej kmslu zmagal, toda vedel jo, da se mu bo ljubica samo kot tena vdala. Ker je bH mlad in zaljubljen, je sklenil, da jo res poroči. Njegova aristokrsteks, strogo katolišks rodbina, nI smela seveda ničesar Izvedeti o tem. Ker ju katoliški duhovnik, nit katerega sta ss zaljubljenca obrnila, ni hotol poročiti, je izvršil poroko neki protestantski pastor, ki ni imel tolikih pomislekov^ Kot sve-doka pri poroki sts bila nevestin brat in njegov prijatelj. Morda je pri tej poroki res manjkslo nekoliko formalnosti, kakor jih je takrat zahteval sakon pri zvezi bodočih zakoncev izmed vieokega plemstva in meščanstva, med katoličani In protestanti ter pripadniki različih držav. (Nemčija je, kakor znano, razdeljena v več držav, ki Imajo druga pri drugi tudi svqjs poslanike, kafeor da so stpo-polnoms tuje. O. prevajate!ja). Mladi ženi je bilo dovolj, da je duhovnik zvezal njeno usodo z usodo IJubljenegs može, zato ni tudi zahtevala nobeno civilne poroke. Zakon je trajal leto dni, ko je nenadoma umrl grofov starejii brat, dedič rodbinskih posesti; ker je bil drugi, slednji brst, že v samostanu, Je postal najmlsjti sin dedič vse imovine ter bil pozvan dpmov. Trije meseci, ki jih je mladi grof prebil doma. so postsli usodepolnl za troje ftlv-IJenj. Svojemu očetu si ni drznil črhnltl o svoji poroki, pač pa se je kmalu zaupal bratu. Prelet je videl v poroki aristokraU z navadno metčansko, katoličana p protestantko, zločin. Prelet je Jelezns, neusmiljena natuta,' kar sem imel priliko spoznati tekom svojega prvega srečanje t njim., V onem trenotku, ko je izvedel o tej zvezi, jo Je še tudi obsodil na smrt. Kako Je prodrl pri svojemu bratu: ali s prošnjami. ali s grotnjami, mi ni znano In tudi nc pride v pot tev. Dovolj je, da je zmagala rodbina In da ae je grof ločil od svoje žene. ki je dobila hkrati s naznanilom o tsj ločitvi tudi obvestilo, ds jeajuna poroka neveljavna, da pa bo prpjela odškodnino, če so prostovoljno umakne. Vse to Js bilo prelatovo maslo, kajti Bogomir vaeeno nI bil toliko nesramen, da bi se drznil (tvojo ženo tako težko ialitl. Behedikt je še vedno molčal, toda v njo- ničeoar dobrega. — Opis tega, kar je nato sledilo, vam bom prihranil. — je nadaljeval Gunter. Ranekova tena Je zaman branila svojo in svojega aina pravico; saj veste, kako običajno Izpadejo borbo, ki jih vojujejo majhni ljudje napram veH^lm gospodom. Grof in prelet sta zmaga-la, kajti zaae sta na svoji atrani imela tak on. Poroka, sklenjena v inozemstvu ln brez dovoljenje rodbine, nI bila priznana; k temu je prlšte že to, de je bile ena stranka profretant-»ke veroizpovedi, in tako je takon vzel materi »n otročiču. ki se Je redil iz te sveee čast ln »me. Njen brat ae je z vsemi svojimi močmi !*»rll za korlati in pravico svoje teatre, in ko je izčrpal le vaa aredstva, je taatavil ta to stvar še avoje življenje. Pozval je grofa na dvoho); toda sdrevntkova roka ni bila vajena orožja--' In tako je zgreSil. (Dalje rHkoOajif.) % * 2 ti je žarelo sovraštvo, ki nI obetalo I Seveda, cel tucat, kaj pa da. Zopet jo' nekaj godrnjačil o davkih, najemnini in alabi kupčiji, v srcu ps je bil vesel, da se je tako izteklo. ' Se par čevljev in svilen šal ji je moral kupiti ono dopoldne, potem pa jo peljati v restavracijo na predjužnik. Nato je bila Angelika šele pripravljena, da gre domov. Toda Jones, tako utrujena sem, da ne bom mogla in omnibus je navadno tako natlačen, da ni mogoče dobiti sedeža, zato mi pač ne boš odrekel avto-takss." Kaj ps vendar misliš venomer," je vzkliknil Jories, ccl funt naj dam za taksi, ko 3em danes izdal že nad t.irinajst funtov? Kaj ps n j^mnina, davki in slaba kupčija? Ali me hočeš res spraviti na beraško palico?" * Angelika se' ni zmenila za vse te besede, kajti vedela je, kje je Jones najbolj občutljiv. "Dobro," jd dejala, pa se pe-ljiva s omnibusom. Toda pri Jarrodu irstoplva. Stopila bom notri, da si ogledam pravkar prispele..." To je zadostovalo.- "Halo, taksi," je zaklical mimovozečemu taksametru, stisnil Angeliki y roko en funt ter ji pomsgsl vstopiti. Ko js svto izginil za vogalom, je ustavil drug taksameter, v katerega se'je vsedel sam. • ♦ • Uro pozneje vidimo Jonesa v svojem privatnem kontorju. Ravnokar Je * vstopila kontori-stinja ter mu sporočila, da so Iz kluba telefonirali, da je konj Duke", na katerega je stavil, šel skozi cilj četrti. Jones se jo nssmehnil ter de-jsl: "Nič zato. Saj sem stavit samcf dvajset funtov. Mi trgovski ljudje moramo imeti včasih nekoliko razvedrila, da si pomirimo živce." In prižgal si je najdražjo cigareto. "Gospodična, prosim telefonirajte v Albert Hali ter rezervirajte sa noeoj sedež za dva funta. Potem pa sporočite v hotel Savoy da bom tam večerjal." Ko se je pozno ponoči vrnil domov, je bila Angelika zbuje-na. In takoj jI je pričel tarnati o davkih, vtooki najemnini in slabih kupčijah. 2td v Frankfurtaki Žid Moaenthal je umrl in atopil pred Jehovo. Povešal jo glavo In zrl otožno predee. Jehova ga je vprašal, zakaj je tako potrt. — Oh. goepod. če bi vedeli, kakšne akrbi me tarejo na stara leta. — Kaj ae ti je pa pripetilo? — Moj sin ee je dal krstiti. x — Ne bodi žaloeten. tudi moj je že krščen. • V kopalni aecoaL — Gospod doktor, cele noči ne spim. Preganjajo me strašne sanje, de ae v reki potapljam. Kaj mi je storiti? — Najbolje je. če se naučite plavati. ' r. . * POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POSHJATE-UEM RAZNIH NAZNANIL. Kadar pošljete listu Preove-U kakoršnakoli naznanila in zahvale o smrti, tedsj vselej povejte v pismu, aH želite imeti plačan oglas ali kot navadno vest Ako je priobčeno kot navadna veet, ee izpusti iz naznanila vae oaebne zahvale In imena posameznikov, ter ae tako naznanilo priobči brezplačno. Kadar | hočete Imeti priobčeno celo vrsto pa to oglaa, za katerega ee mora plačati, to velja za člane in za ne-raznih Imen in drugih stvari. Je č|ane. Nadalje velja lato tudi za razne prireditve, veselice, shode, itd. Veefcj'Je treba povedati, ali hočete Imeti plačan oglaa ali samo navadno časnikarsko veet, tudi ▼ takem alnčnju se i navadno veet, /naredi atvar bolj na kratko in ie pove le važnejši dal. Če pa naročite, da naj bo plačan oglaa, priobči vse, kar zahtevate. Iste tako velja za vaa draga naznanila, če ae koga Išče, ženitvene ponudbe, prodaje, Itd. Za v take stvari ae mora vedno poyo-dati, da naj bo to oglaa, koliko- dete zanj plačali. To pojaanila dajem radi tega, ker Jo to oklep konvencije, da ao potom ravnamo val, drnltva, Haai, naročniki te npravttftvo lista. Proaim, da to upoštevate in ee po tc ravnate. —, Filip Godina, upravitelj. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (August 31-28) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Pooovite |Jo ravočaano, da vam Usta istavimo. Ako liata ae prejme-e* jo mogoče vstavljen, ker ni II plačan. Ako Je va* list pla-an in ga ne prejmete, Je mo-oče vstavljen vslsd napačnega aalova, pišite nam dopisnico ln avedite stari In novi naalov. Naši, zastopniki ao vsi dru-tveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo loto je $6.00 n sa pid leta pa $3.00. Člani S. N. P. J. doplačajo $4.80 ss eto, sa pol leta $2.40. Za meeto Chicago in Cicero a leto $7.50, pol leta $3.75, za Jane $6.30. Za Evropo atane za pol leta 4.50, aa vae leto pa $0.00, Tednik otane za Evropo $1.70. ^lanl doplačajo aamo 50c za Mštnino. Mladlnški List stana sa celo-eto $1.20. Naročnico lahko tudi I pošljete na naalov: Upnmuitro "PR0SVETA 2117 S. Lssrsšsls švs., CMssgs, III tt PONDELJ^K, 10. £EiT 1 Zakaj ai smetane. Mlad zakonski mož: ali si vprašala mlekarico, zakaj ni nikoli na mleku ametam ? — Da, toda mlekaricu je to dobro utemeljila. . — In kaj je rekla? — Dejala je, da nalije v lonec toliko mleka, da za smetano anl/tli mi nn\a4nva ' i '»'] M.'^ V.-.-, ■......__ —— SPREJEMA iVSA V / TISKARSKO OBRT / SPADAJOČA DELA Tiska vabila sa veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N, P. J, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI » * * • — Cene zmerne, linijsko delo prve vrste. Vm pojasnila dajt vodstvo tiskarne SwN.P. J. PRINTERY 2657-89 Sa Lawndalo Atom atCAGO, ILL. tam se dobe na zel^o tudi vsa ustmena pojasnila lakre. Prijateljstvo je kakor cviček;^ povsod ga je dobiti, toda le raa-lokje pristnega. Skopuh nikakor ni egoist, zakaj vse, kar prihrani, dobe drugi- Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik za slovensko mladino! „ KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna kraana knjiga, obsega 682 ■trasi, trdo vasana, vredna tvoja ceno, atane..... .....$3.00 SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—salo poučna ia Uhko razumljiva knjiga aa učenja angleščine, a dodatkom rasnih koristnih informacij, etaae samo..........................$14S ZAKON BIOGENEZIJE—tolmači naravne aakoo» la eplofct! navoj, knjiga ie katere samorete črpati mnogo naukov sa teleano in duševno dR»ro .......................................... PATER MALAVENTUBA—V KABARETU—aaaimiva povest iz šhdjenja ameriških frančiškanov, la došivljaji rojaka, izmtno ■popoln jena 1 slikami..............'......................75c ZAJEDALCI—resnična povest in prava ilustracija doeiej skritega dela šivljenja alovenskih delavcev v Ameriki..............76c JIMMIE HIGGINS—krasna povest, ki jo je apiaal sloviti ameriški pisatelj Upton SincUir, poslovenil pa Ivan Molek ....»de ZAPISNIK S. BEDNE KONVENČUK 8. N. P. J„ 252 atrani mehko vesaša, atane aamo.............................. "H RBTKNICA"—drama v treh dejanjih s prologom ta epilogom —mehko vezana, stana samo.............................iof -INFORMATOR"—knjižica s vsemi potreteimi podatki o S. N. P. J.—salo priporočljiva aa člane—etaae 'njuo.............lOc Vaa knjige skupaj vam eešUem« aa 97JS. « > Pišite peaje«aai KNJIŽEVNA MATICA S- N. P. I 1657 80. Laaradale Ave.. Ckicage. III,