Pošteittst pihana t eo*ovi»i.
ŠTEV. 208.
i’o*aniMUa številka Di» 1,—
LETO m.
Mmfr vmk dan opoldn®, Sancali o«*®«® to
praznike.
8ieiis6aa naročnina: V Ljubljani to P°
Din 20*—, inoiamstvo Din M" *
Neodvtsea političen list
UREDNIŠTVO:
SEHO* GREGORČIČEVA ULICA STB V. 18.
TELEFON STBV. 652. ® CFKATOIflTVOt KONGRESNI TEO STE V. K.
K okopi« m M vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamite za odgovor.
Račun pri poštnem ček. urada štev.
»Robske duše*1.
Ko je zadela slovenski narod največja nesreča, da mu je nesrečni plebiscit ugrabil ,Koroško, tedaj je priletela nad slovenski narod psovka, da je bil plebiscit izgubljen, ker da vlada v Sloveniji rob-ska duša. Nad vse težka je bila ta žalitev in vendar so se našli Slovenci, ki so ploskali tej trditvi in jo z naslado ponavljali.
Nebratska, do skrajnosti nebratska je bila psovka o robskili dušah in mislili smo zato, da jo je za vedno konec. Pa smo se zmotili, ker pred dnevi je zopet priletela nam v obraz in razžalila naš narodni ponos. In kakor pred šestimi leti, tako bi tudi sedaj prav isti ljudje ploskali tej J>*pvki, če se ne bi med tem njih število vsled vstajajoče slovenske zavesti tako skrčilo, <Ja bi odleteli tudi zadnji, če bi se enkrat z naslado pomagali blatiti slovensko ime
Zakaj samo blatenje slovenskega ime-lla je, če govori g. L., da smo Slovenci še vedno rcbske duše. Nikdar ni bil Slovenec robska duša in najsijajnejši dokaz je ♦ obstoju slovenskega naroda in v njegovi visoki narodni kulturi. Če narod tako maloštevilen, kakor je slovenski, in pritisnjen med tri velike narode ter v nesvobodi z lastno silo ne ohrani samo svoje narodno življenje in svoj jezik, temveč tudi napreduje v kulturi tako, da more ob ujedinjeju položiti na oltar skupne domovine samo pozitivne stvari, potem je to čudež, ki ga more izvršiti samo zdrav in vstajajoč narod, nikdar pa ne narod z robsko dušo. S tem neovrgljivimi in historičnim dokazom je poteptana v prah vsa neresničnost psovke o robskih dušah in žalili bi čast slovenskega naroda, če bi po tem dokazu ponujali še nove.
Ampak nekaj drugega je treba pri tej Priliki pripomniti. Kulturni narodi ne kažejo svojega svobodoljublja z mečem in streli, temveč z delom in pozitivno tekmo. Tako tudi slovenski narod! Vstopili smo
dohimn°’ -da ,delani° in da z delom pri-njej tisto mesto pod solncem, ki
rim!! Py t SGh pravicah gre, ne pa da juna-• /Alto pa ne zamenjujte rodoljubno-s i m kulturne miroljubnosti slovenskega naroda s Strahopetnostjo. Te slovenski narod ni nikdar poznal in je tudi danes ne pozna in njegova odločna borba za enakopravnost Slovenije to jasno kaže.
Smo vedno za resnico in ji zato vedno Pogledamo v oči in naj nam kaže tudi s&jbolj neprijetne stvari. Zato pa tudi re-cemo: Laž in kleveta je, če se govori, da je slovenski narod rotoškega mišljenja, ni pa laž, če se reče, da so tudi med slovenskim narodom robske duše, kakor jih ima vsak drug narod.
's°oni Uudje, ki vedno samo gledajo nato kal,o bi uat	T()	so
Judje, ki za imlo« mcg0tc|v i:,dajo tudi lastni narod, samo da gre pH ^
dobro. To so oni ljudje, ki so govorili in ki še danes govore po Beogradu, da so Slovenci separatisti in da jih je treba zato pritiskati in s .silo ubiti njih odpor proti slabemu vladanju.
To so tiste robske duše, ki že osem let Uničujejo blaginjo Slovenije, in ki so krivi vsega nezadovoljstva v Sloveniji. Te robske duše sramote slovensko ime in lavno tako tudi srbsko, ker hočejo dopovedati s silo vsem Slovencem, da žive v Beogradu le žandarji, ne pa tudi bratje. Zato so pa ti ljudje tudi veliko večja nevarnost za Srbe, ko za nas Slovence. Ker mi jih poznamo, Srbi jih ne poznajo, mi vemo, da njim besedam ni verjeti, Srbi pa tega ne vedo in zato delajo napake.
Prava državna nesreča so te robske duše in zato se je tudi vsa Slovenija združila proti njim. Ali res Beograd ne bo
Zasedanje Zveze narodov.
VELIK OSEBNI USPEH DR. BENEŠA.
Ženeva, 17. septembra. (Iz.vi mo.) Veliko zanimanje je vladalo včeraj po-vsodi za volitve v Svet Zveze narodov. Med delegati je bila opažati precejšnja nervoznost, ker je bil boj med posameznimi državami za mesta v Svetu precej oster.
Ob devetih dopoldne so se pričele tajne volitve. V vsem je bilo oddanih 49 glasov. Na dobo treh let so bile izvoljene v Svet Zveze narodov Poljska (44 glasov), Chile (41) in Romunija (30). Na dobo dveh let: Kolumbija (47), Holandska (47) in Kitajska (34). Na eno leto: Salvador, Belgija in Češkoslovaška.
Prvotno se ni mislilo na kandidaturo Češkoslovaške, ker ima Mala antanta v Svetu Zveze narodv samo enega zastopnika in je prišla sedaj-vrsta na Rumun-sko. Očevidno pa so hoteli angleški in francoski delegati dati dr. Benešu zadoščenje za vse nezaslišane napade nekaterih njegovih nasprotnikov v domovini. Tako so že pred tednom dni nagovarjali dr. Beaieša, da sprejme kandidaturo v 'Svet Zveze narodov, kar je ta končno tudi storil. Za izvolitev Češkoslovaške pa je bila potrebna dvakratna volitev, ker
je dobila pri prvi Češkoslovaška samo 23 glasov. Dr. Beneš je po glasovanju izjavil, da je zelo zadovoljen z doseženim uspehom.
Zopetna izvolitev češkoslovaške v Svet Zveze narfcdov je osebni uspeh dr. Beneša in obenem najbolj zgovorna obsodba njegovih klevetnikov.
Protikandidata Češkoslovaške sta bile Portugalska in Perzija. Njuni delegati pa niso bili kos osebnosti dr. Beneša.
Včeraj zvečer je priredil predsednik zasedanja dr. Ninčič delegatom Zveze slavnostno večerjo, katere se je udeležilo dvesto povabljencev.
Večerja, ko tudi poznejša recepcija, ki se jo je udeležilo preko tisoč gostov, sta sijajno uspele.	M.	L.
KRALJ ALEKSANDER NA POTI SKOZI ŽENEVO.
Ženeva, 17. septembra. (Izvirn o.) Včeraj zvečer sta potovala skozi Švico kralj Aleksander.in kraljica Marija. Kraljevo cLvojico spremlja tudi princ Pavle. Na >kolodvoru je pričakoval kraljevsko dvojico dr. Ninčič in nato spremljal kra-levsko dvojico do francoske meje. M. L.
Samo politika sporazuma je mogoča.
Beograd, 17. septembra. Iz razgovora z nekim zelo vplivnim radikalnim politikom se doznava, da se mora sedanje politično stanje absolutno vzdržati v prav-eu politike sporazuma.
O sami politični situaciji se je ta vplivni radikalni politik izjavil tako-le: Z vso silo moramo delati na tem, da se okrepi zaupanje med poedinimi deli našega naroda in med poedinimi parlamentarnimi skupinami. Ako se pravilno premotriva-jo naše politične prilike, potem si je treba za vedno zapomniti, da se mora politika sporazuma obraniti in da se od te linije ne sme nikakor tdstopiti.
Vse stranke, ki se zavzemajo za narodni sporazum, imajo izgled, da pridejo na vlado .Na ta način ni izključena možnost, da se tudi Demokratska zajedniea približa današnji vladi toliko, da bi mogla sodelovati z njo pri njenem delu. Demokratska stranka se v nobeni stvari bistveno ne razlikuje od radikalne stranke. Vse posamezne razlike izvirajo samo iz preteklosti in preko njih se more iti na dnevni red. Poslednje volitve v Srbiji in Črni gori so sicer povzročile nekoliko težjih neprilik tako, da so se zopet vzbudili spomini na preteklost, toda smatram, da ti dogodki in ti spomini ne morejo kompromitirati onih političnih tendenc, za katere gre, to je, da se vse stranke, ki so za sporazum, zedinijo in da skupno delajo na to, da se ta politični pravec izvede.
Kakor demokrati, tako ima tudi SLS dovolj razloga, da reflektira na sodelovanje, ker stoji tudi ta stranka na stališču politike narodnega sporazuma. Treba je samo, da SLS spravi svoje autonomi-s tiču o stališče v okvir, ki je določen z ustavo, to je, da se zadovolji s široko avtonomijo in da svoj program prilagodi političnemu stanju, kakršno je sedaj.
razumel, kaj pomeni to, če se dve tako nasprotni stranki, kakor sta SLS in SKS združita proti skupnemu nasprotniku.
Robske duše je treba v Sloveniji streti in tudi zato se vrši sedanji boj in zato bo končal s ponosno zmago svobodnega slovenskega naroda. 22. september bo to dokazal!
Kar se tiče Hrvatov, je na njih, da raz-motre, ali je Stjepan Radič za hrvatsko politiko primernejša oseba kakor pa predstavniki kake druge hrvatske skupine. Mi želimo o vsem tem dobiti zanesljivo sliko in na podlagi nje vse to točno presoditi. Vsekakor se mora insistirati na tem, da se politika narodnega sporazuma ohrani in, kakor so danev stvari, mislim, da ima v tem pravcu med Hrvati največ pristašev HŠS.
Kar pa se tiče Svetozarja Pribičeviča, naglaša ta vedno svoje narodno edinstvo in misli, da je s tem rešil ves problem, s katerim se že dve leti bavimo. Toda ako samostojni demokrati pravilno umevajo, da edinstvo v svojem bistvu ni pravzaprav nič drugega kakor to, da se čuje volja poedinih delov naroda -in da se la volja v pogledu ureditve države in v pogledu dela upošteva, potem ima Pribiče-vičevo narodno edinstvo logiko samo v besedi, a v stvari je ono daleč — od težnje, ki se pokazuje v narodu. Tudi danes se vidi, da je po izkušnji, ki smo jo do sedaj imeli, najboljša in najučinkovitejša linija tako za našo notranjo kakor tudi našo zunanjo politiko ta, ki jo zastopamo radikali od vstopa radičevcev v vlado, ali še boljše povedano, od 27. marca 1925, ko je podal Pavle Radie v narodni skupščini« deklaracijo v imenu HSS. Vsi drugi momenti so postranske narave. In to veliko idejo moramo ohraniti.
Mi smo si pridobili prepričanje, da moramo proti prečanskim krajem uporabljati dinge manire. Ne moremo večno nad Hrvati panduriti in Srbija ne more biti večni žandar, ki naj ima stražo nad Hrvati in drugimi kraji. Danes imamo politično harmonijo, ki je skoro že izvršena. Zakaj naj napravimo poskus, ki bi nas povedel nazaj v zmotno preteklost, ko smo se davili celih sedem let in da zrušimo oni efekt, ki smo ga dosegli po sporazumu, sklenjenim med radikalno stranko in HSS. Ta sporazum moramo še učvrstiti, da tako pridemo na tem polju še do boljšega in učinkovitejšega rezultata.
Storite čim preje svojo volilno dolžnost!
SLS ponujajo vstop v vlado in dvoje ministrstev.
Beograd, 17. septembra. Odhod predsednika vlade Uzunoviča z Bleda je dal povod raznovrstnim verzijam, ki so se širile včeraj popoldne. Pričakovalo se je, da prinese Uzunovič s seboj ukaz o rekonstrukciji vlade, v kateri naj bi odšel iz kabineta dr. Nikič. Toda po obvestilih, ki so prispela iz Zagreba o izjavi Uzunoviča predstavnikom tiska, so se začele te verzije pobijati.
Govori se v glavnem o tem, kako bi se dala izvršiti rekonstrukcija vlade in kako bi se našel način, da se pridobi za politiko sporazuma čim več pristašev. V tem pogledu se naglašata dve važni možnosti. Ena od teh je, da pojde dr. Korošec v vlado. Za vstop dr. Korošca v vlado se postavlja kot glavni pogoj, da SLS sprejme Vidovdansko ustavo, ker % smatrajo merodajni krogi, da bi v tem primeru ne obstojala nikaka razlika med skupino dr. Korošca in ostalimi strankami, ki so že angažirane v politiki narodnega sporazuma. O vstopu dr. Korošca v vlado se govori precej živo in se navaja, da bi SLS dobila dva resora in sicer ministrstvo ver in ministrstvo za šume in rudnike. Vprašanje je samo, če bo Koroščeva skupina pristala na take pogoje. V Beogradu je bil od politikov iz Koroščeve skupine dr. Kulovec, ki pa je tudi že odpotoval v Ljubljano. In tako se misli, da je za sedaj prekinjen vsak ožji stik med skupino dr. Korošca in Beogradom, dokler se ne izvrše v Ljubljani potrebna posvetovanja in se ne dobi potrebne predsankcije za korake, ki jih na j kasneje stori dr. Korošec.
Po vesteh iz Bleda pa izgleda, da se ta rekonstrukcija ne bo izvedla in da bo sedanja situacija ostala za dalje časa ne-izpremenjena. Najprej bi bilo treba likvidirati vprašanje dr. Nikiča.
DR. NIKIČ ODSTOPI?
Beograd, 17. septembra. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da bo šel predsednik vlade Uzunovič v kratkem času v Cavtat, da poseti Pašiča. Zatrjuje se, da ga bo na tem potovanju spremljal Marko Trifkovič. Radikalni prvaki bodo na svojem sestanku s Pašičem razpravljali o akciji in korakih, ki jih je treba storiti, da se osebni odnošaji v radikalni stranki razčistijo.
Včeraj se je v predsedništvu vlade trdilo, da je bil razun ukaza o prenosu kraljevske oblasti ua Bledu podpisan tudi ukaz s katerim se dr. Srskič postavlja za ministra pravosodja. Okolica dr. Nikiča ni na te vesti dajala nikakih obvestil, samo je izjavljala, da nima o tem nobenega pojma, ker je nemogoč izstop dr. Nikiča iz vlade, dokler se ne vrneta Stjepan Radič in dr. Ninčič iz Ženeve.
V teliu tega tedna nameravajo odpotovati v Cavtat predstavniki beograjske krajevne radikalne organizacije, da se detajlno informirajo o Pašičevih. namerah. Trdilo se je celo, da naj bi odpotoval v Cavtat tudi Boža Maksimovič, da se eventualno sporazume s Pašičem. Izgleda pa, da pojde najprej v Cavtat Aca Stanojevič, da se dogovori s Pašičem o delu, ki ga je treba pripraviti glede na sestanek glavnega odbora.
Glede vesti o izstopu dr. Nikiča iz vlade se je včeraj v političnih krogih govorilo, da ni izključeno, da pojde dr. Nikič s svojo skupino med hrvatske federaliste, to tembolj, ker je Nikič že prej napravil v tem pogledu aranžnft z dr. Trumbičem.
Povratek Uzunoviča bo razbistril situacijo in pomiril duhove.
Predlogi ministra Krajada za gospodarsko sanacijo države.
11. Boj proti luksuzu.
Težka gospodarska kriza, ki jo preživlja država, je -končno prisilila vlado, da se je learganizirala in da je postavila na čelo najvažnejših gospodarskih ministrstev ljudi, ki so svojemu poslu dorasli. Najprej je prifiel kot eden takih mož na čelo trgovinskega ministra dr. Krajač, zatem je dobilo finančno ministrstvo dr. Periča, železniško dr. Vašo Jovanoviča in končno bi omenili tudi poljedelskega ministra 'Ivana Puclja. Vsi ti ministri: se pošteno trudijo, da zboljšajo državne finance in da znižajo državne izdattke. I>r. Perič je črtal svoj dispozicijami fond,, je zboljšal davčno prakso v Beogradu in dosegel, da bo novi proračun znatno nižji. Vaša Jovanovič je dosegel znižanje cen premoga in zboljšanje uprave v ministrstvu, dr. Krajač pa je s svojim delom dosegel, da je postalo 'trgovinsko ministrstvo zopet samostojno ministrstvo, ne pa samo brezpomembna filialka finančnega, poljedelskega in vseh »drugih ministrstev.
Smatramo za svojo dolžnost, da mi, ki tolikokrat napadamo beograjsko vlado, tudi brez ovinka priznamo, če je ta storila nekaj dobrega* Seveda pa moramo pri tej priliki ■tudi to po vda. riti, da tudi štirji dobri ministri ne morejo delati čudežev, če ne najdejo dovolj krepke podpore pri svojih 14 ostalih kolegih.
iNov korali na poti sanacije državnih financ je načrt sledenja, ki ga je izdelal minister Krajač in ki ga je vlada odobrila kot osnovo za nadaljuj diskusijo.
iDvojen je načrt dr. Krajača: na eni strani ■skuša dvigati produkcijo, na drugi strani pa zmanjšati vse nepotrebne .izdatke. Mogoče je. da se vsakdo ne bo strinjal z vsemi predlogi dr. Krajača, toda nesporno je, da bi morali naravnost skokoma napredovati, pa če bi bil v resnici izveden le del njegovih predlogov. Seveda je treba pri tem povdariti, da tudi najboljši predlog nič ne pomaga, če ga naša slaba uprava ubije. Ampak tudi slaba uprava ne sme biti opravičilo, če se z reformami sploh ne prične in zato pozdravljamo pogumen korafk dr. Krajača, da je z reformo pričel in da je z vladnega mesta 1 >0kazal na najtežje rane v naši upravi.
Ne moremo žal načrta dr. Krajača objavili v celoti, toda upamo, da bo diskusija o teni načrtu dala polagoma možnost, da bomo z. njim mogli seznaniti vse bralce. Zato podajamo danes le glavne misli.
V svrho štedenja ih z ozirom na sedanje pomanjkanje denarja, je treba po mnenju dr. Krajača slorili sledeče stvari:
1. Denarn*^kazni morajo bili v vsej državi enake. Mesto glob naj se odrejajo kratki zapori, zlasti kadar ni dela na polju. (Važno zlasti za južne kraje.)
‘2. Tudi glede administrativnih kazni naj velja to.
3. Amnestija za politične in tiskovne kazni.
4. Dovršitev agrarne reforme.
5. Vsako ministrstvo naj izdela svoj co-spodaraki program, ki naj bo dvojen: z.a delo v bližnjih letih in za dolgo vrsto let.
(i. Preprečiti treba na vsak način, da bi iz državnih ali privilegiranih institucij nastali privilegirani krogi posameznikov. Zato ne smejo biti državni uradniki v upravi takih institucij in tudi ne njih sorodniki.
7. Nagrade in tantieme se imajo v vseh podjetjih znižati! (Zlasti dobro za 1. P. 1)-)
8. Državni uradniki ne smejo sodelovati v podjetjih, pri katerih je zainteresirana država. ker so po .izkušnjah vse take institu-
a) Podpiranje tozadevnih akoij.
b) Obdačenje luksuza-.
c) Državni uradniki ne smejo gojiti luksu-, za in morajo kriti vse svoje potrebe pri domačih producentih.
č) Boj proti luksuzu se organizira i potom šole in cerkve.
d) Šminkanje 'je uradnicam v uradu prepovedano in v urad jim je vstop v luksuznih oblekah prepovedan.
e) Za potovanje v tuja kopališča poseben davek.
f) Ne sme se dajati državnih kreditov za .uvoz luksuznih predmetov.
g) Vsako luksuzno zapravljanje v državni upravi mora prenehati. Črna kava in čaj morata iz ministrskih miz izginiti.
Za dvig produkcije.
■12. Vsa državna ohlastva, vse javne korporacije in tudi dvor imajo kriti vse svoje potrebe izključno iz domačih .tovarn in podjetij.
Ta zaščita se mora izvesti tudi v pomorstvu in raztegniti na vsa podjetja, od katerih kupuje država. V vsak. državni dogovor treba vnesti določbo, po kateri se pogodbenik zavezuje, da krije vse svoje potrebe v državi.
13. Treba uvesti kontrolo nad sodnijo, da postopajo ta proti vsem državljanom enako tudi glede hitrosti postopanja.
14. Isto velja glede uprave! il5. Vse komisije v drža vi in v tujini *e
imajo prekontrol kat i. Potrebne se imajo ter-minirati in zmanjšati na najnujnejše število oseb, ostale pa odpraviti.
1(5. Reformirati treba postopanje pri državnih nabavah. Vsa dola države v lastni režiji se morajo kot neaktivna nehati, rnzven v izjemnih slučajih.
17. Izvesti je reformo skupščinskega poslovnika, da se ne bo tratilo toliko časa.
18. Vsako zlorabo države im državne ugod-ir>sti je zatreti!
19. Administracija ne postavljati državo pred izvršena dejstva.
•20. Uradniki ne smejo prejemati dvojnih dnevnic ali da hodi v kopališče na državne stroške pod pretvezo kake komisije. •
'21. Uradnike, ki so se pregrešili pri manipulacija1) z denarjem, treta odpustiti.
'22. Treba reformirati državne monopole.
23. Uradni čas se mora točno izpolniti in ga ne tratiti z raznimi s la vnest mi.
24. Ekonomi državnih podjetij se. morajo izučili v najbolj modernem izkoriščanju podjetij in v slučaju nepostavnosti jih je z, mesta odpustiti.
25. Sedanji proračun se sme izrabili samo za 90 odstotkov.
2(5. V si luksuzni izdatki in vse nepotrebne
veprezentacije SP imajo črtati že iz, uedanje-
ga proračuna.
27. Izdatki v produktivne svrlie se imajo favorizirati.
28. Strokovno šolstvo je izpopolniti.
29. Ustanoviti se ima balkanska carinska unija, da se tako razširi trg našim podjet-jem.
30. C e nastopi glad prebivalstva (Hercegovina) treba pomagati z državnimi sredstvi.
31. Ustanoviti treba posebno komisijo, ki bo pazila na izvedbo tega načrta.
To so v glavnem misli načrta dr. Krajača e [jamvutj.	,	in naš gospodarski svet	jih	z	veseljem epre-
9. Iz proračunskih sredstev treba uslano-	;	jema in ko bo izvoljena	nova	naša Zbornica,
viti v ministrstvu za trgovino industrijski	j	j,0 ,)(ašel v njej dr. Krajnc	svojega najbolj-
kataster. da bo vlada vedno točno obveščena	.	SeRa pomagača.
o	stanju industrije.	j	------
10. Vsak dump.ing se onemogoči.
Volilni boi za Zbornico.
mogoče ležijo tam. če jih tam ni, urgirajte jih pri Volilni komisiji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Na te dopise napišite označko »Reklamacija«, da komisija dopis
sploh odpre. .
Komur je bila glasovnica ukradena, kdor jo je izgubil ati pokvaril, ta naj zahteva pri
•i • t. ✓limliUiit nntnm rlrmisnirt*
5. Glasovnico, na katero prilepite samo imena naših kandidatov, zalepaie v manjšo kuverto.
Lepak, ki je priložen glasovalnim listinam in ne nosi imena volilca,- odstranite!
ČE SO KUVERTE POKVARJENE.
Komur se pokvari \ečja ali manjša kuverta, jo lahko nadomesti z običajno pisemsko kuverto, vendar naj nanjo točno prepiše vse besedilo iz originalne. Najboljše pa je, da se v tem slučaju obrnete glede informacije na našo voliino pisarno, Kolodvorska ul. 8.
Industrije! in volilci višjih kategorij! Oddajte svoje glasovnice priporočeno!
HITRO IN OB PRAVEM ČASU!
Kdor sc ni volil, naj tj takoj stori. Do n.*- J"°rajo biti vse glasovnice oddane. Agitirajte med onimi ki še niso volili, naj to takoj slore. Vsak neoddan glas je v prilog nasprotne liste — liste dr. Žerjava.
Poročila o volilnem terorju in sleparijah * strani SDS so sedaj malo ponehala, kar je / •sluga odločnega nastopa našega časopisja. Za slučaje, v katerih so se eksponirali državni nameščenci so zainteresirani tudi merodajni
faktorji.	.	-v,	-.
Opozarjamo pa vse naše somišljenike, naj ne prenehajo paziti na agitacijske m volilne metode SDS, ker je gotovo, da bo SDS vršila volilne goljufije mnogo bolj prikrito, zato pa tem bolj nevarno. Tudi smo informirani, da j,, SDS naročila novih falzificiranih volilnih
kuvert.	v	.	.	...
Somišljeniki podvojile paznjo; ne dovolite, da bi nam z goljufijami iztrgali že dobljeno zmago.
DOšLE GLASOVNICE.
Včeraj je volilna komisija sprejela 26 industrijskih' (dosšdaj skupno lit), 056 trgovskih (skupno ‘2574) in 1073 obrtniških (skupno 5345) glasovnic. Skupno število došlih glasovnic znaša torej 8000.
Urgirajte glasovnice!
Kdar še dosedaj ni prejel glasovnice, naj brzo in takoj s prihodnjo pošto urgira pri
volilni komisiji.
Zadostuje dopisnica s .sledečim besedilom. podpisani še do danes nisem prejel glasovnice. ' Prosim, pošljite mi jo takoj. Podpis z. navedbo stanu ih naslova.
Kdor nima kandidatne listo, naj se( obrne mi našo volilno pisarno. Kolodvorska ul. 8, Ljub ljana, ali v Maribor. Aleksandrova c. b. luiH naši zaupniki imajo kandidatne liste.
Pazite, da pravilno izpolnite glasovnice tn da volite kandidate primerne, vaši kategoriji in odseku!	....
Prepričajte se o pravilnosti kategorije in kandidatov iz časopisov, ki so z.a Slovensko gospodarsko listo (»Narodni Dnevnik*, o-venec Kmetijski h»ts Domoljub , .-Slovenski" Gospodar . tiller Zeitungi).
Glede vseh informacij se obrnite do naših naivnih zaupnikov ali Pa do voldne pisar-
*. »"*!!■ „aj jih zahtevajo pri svojih krajevnih postali,
volilni komisiji duplikat potom dopisnice POZOR VOLILCI!
Iz zanesljive strani smo izvedeli, da pripravlja SDS za te zadnje dni nov volilni manever. Hoče namreč vreči med vas zadnjo bombe in.razglasiti, da je Združena stanovska kandidatna lista razveljavljena, oziroma, da je odstopila. Ne nasedajte tem lažem!Kdor še m volil, naj hitro in takoj voli.
Pazite na kandidatne liste.
Nosilci nalil list /.a vsako posamezno kategorijo so sledeči:
za trgovski odsek — modre glasovnice: v prvi kategoriji: Josip Verlič, v drugi kategoriji: Leopold Hrudorman v tretji kategoriji: Stanko Lenarčič, v četrti kategoriji: Ivan Jelačin ml.
Za obrtni odsek rdeče glasovnice: v prvi kategoriji: Jožef Hafner, v drugi kategoriji: Jernej Ložar, v tretji kategoriji: Ivan Ogrin, v četrti kategoriji: Janez Vrečar.
Za industrijski odsek — bele glasovnice: Samo ona lista je prava, na kateri ni:
1. Avgusta Praprotnika,
2. Franja Sirca,
3. Ivana Rebeka.
kako se voli?
Ko prejmete glasovnico, jo takoj oddajte izpolnjeno v našimi kandidati!
Glasovnica ostojr.
1 Iz zunanjerra omota s prozornim papu-jem, tega zavrzite!	•	,
o	Jz večje kuverte, v to deuete:
3.	manjšo kuverto z- napisom »Samo za
gt°VouL legitimacijo vložite v večjo ku-I verto jioleg manjše kuveite.
Politične, vesti.
= Nove kombinacije. V eni .stvari treba Beogradu na vsak način priznati plodoviiost.
To je na polju političnih kombinacij. Tudi če vlada največje politično zatišje, vedno najdejo še nekateri ljudje priliko, da zamislijo par .novih kombinacij in a njimi raziburjajo nepoučeno in »poučeno. jugoslovensko javnost. Že celo pa je polno teh kombinacij, kadar je politično življenje oživljeno in kadar se pripeti taka »■senzacija*, da se vrne v j domovino stari Pašič. Tedaj pa imajo sivari-lel.l kombinacij naravnost zlato dobo in to čutimo zlasii sedaj vsi. Od cele množice kombinacij, ki se sedaj 'kolportirajo po Beogradu in po naši javnosti, naj navedemo kol kronisti Msatj eno. ker je najbolj interesantna, pa čeprav je morebiti važna le kot poskusni balon. l’o tej kombinaciji je položaj sledeči. S povratkom Pasica so okrepljeni pašičevci, ki napovedujejo ostro akcijo proti vladi, če ne bo ugodeno njihovim zahtevani.
Da pomiri pašičevee namerava žrtvovati Uzu-novič g. Maksimoviča, katerega bi nadomestil g. Vujičič, bivši notranji minister v homogeni radikalni vladi. Ker' pa bi v tem slučaju zahteval tudi Kadi č svoje koncesije, bi Uzunovič Radiču na ljubo žrtvoval tudi dr.
Ni kiča, dobrega prijatelja Bože Maksim o vica. Na ta način bi bilo ustreženo i pašičev-eem in radičevcem in vlada Uzunoviča bi bila rešena. Ta sprememba v vladi naj bi se izvršila kolikor mogoče mirno, če pa se ne bi hotela g. Maksimovič in g. Nikič umakniti, potem bi podal g. Uzuiiovič demisijo cele vlade in takoj nato sestavil novo vlado brez, Maksimoviča in N i kiča. — To je zadnja kombinacija, ki je bila izdelana v Beogradu in ke.r skupščina ne bo skiicana še ia mesec, pred njenim sklicanjem pa tudi ne bo nobenih izprememb, bomo lahko doživeli še celo vrsto novih kombinacij, k.i l>odo morda fte bolj inlerew^:mlne, a zato tudi 1 (MII bolj ne-
resrifCne.' Vsak dan ena nova kombinacija,
i	o je seda j geslo Beograda.
= Radičev »Dom« piše o sporazumu med Radičem in Pašičeni:	Zakrknjeni in pokvar-
jenosti so oni gosposki časopisi, ki še vedno dan na dan trobijo, da se bosta Pašič in Radič sporazumela, ali da sla se že 'sporazumela zalo, da v.ržela Uzunoviča in sestavita uo-vo RR vlado. Uredniki teh listov, če so že pozabili na poštenje, ne bi smeli pozabiti, da je taka kombinacija nemogoča, ker jo preprečujejo ne sani« državni in politični, temveč tudi prirodni zakoni.<
= O Kramafu, sedanjem zagovorniku čeških fašistov, je napisalo soc. demokratično ■ Pravo Udu- zelo oster članek. List pravi, da naj .na,rodni demokrati že enkrat nehajo / bajko o lvramafevem muceništvu, kar bi hoteli dokazati 1k njegovega procesa. Kramar .je 'bil v resnici po nedolžnem obsojen, ker ni niti najmanj delal proti Avstriji. Kramar sploh ni bil obsojen zaradi svoje če§ke politike, temveč zaradi njegovega caristične-ga mišljenja. Njegov ideal je bila zveza med canističho Rusijo Ln absolutistično Avstrijo. To je bil njegav neoslavizem. Zato je tudi pi-sal članke, v katerih pov.darja potrebo ljubezni do Avstrije in njene dinastije. Sicer pa je bila vsa mtadočeška politika avsiro-f.itska in zato so bili tudi mladooelii in agrar-i-i od avstrijske vlade nagrajeni z. neštetimi odlikovanji. Sedaj pa se ti ljudje delajo fašiste in koketirajo % ekstremnimi nacionalisti! — Mogli bi skoraj dostaviti: Kakor pri nas!
Pogajanja med' Briandom in Streseman-inim. Med nemško in francosko delegacijo se vodijo sedaj pogajanja, kako 'bi se mogel aranžirati meti Briandom in Stresemannom la jen sestanek, da bi se mogla oba državnika nemoteno pogovoriti o aktueluih vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Francijo. Zlasti pa bi se obravnavalo vprašanje vojaške kontrole v Nemčiji in prenehanja okupacije nemškega ozemlja. Sodijo, da se sestaneta Bniand in Stre,šemami po seji Sveta Zveze narodov v kakem izletnem mestu v okolici Ženeve in da bo potem izdan o uspehu konference poseben komunike.
— Francoski poslanik v Rimu je že tretjič protestiral pri italijanski vladi proti proti-francoskim demonstracijam,'ki so se uprizorile po atentatu na Mussolinija v Italiji. Iz. protestov francoskega poslanika je razvidno tla so bile.prolifrancoske demonstracije prirejene tudi v Livornu in Trstu. Obenem je francoski poslanik protestiral tudi proti Obmejnim incidentom, o katerih smo poročali •včeraj. Italijanska vlada je izjavila, da so se \se to demonstracije izvršile proti njeni volji. V diplomatičnih krogih se povdarja, da ji bil protest francoskega poslanika izredno odločen.
Japonska vlada je iz/javila, da bo v sedanjem boju med kitajskimi generali strogo | nevtralna.
Angleška vlada namerava protestirati pri j italijanski in španski vladi zaradi zaplemb angleških Listov s strani pošie. Te zaplembe -o popolnoma samovoljne in nedopustne. 3 Dvomimo, da bo imel angleški protest pose-ben uspeh, ker diktatorji kot znano ne pre- j neisejo resnice.
Turčija je restignirala zaenkrat na vstop v Zvezo narodov, ker pač mi mogla doseči, bi prišla v Svet Z veze narodov.
Belgijski prestolonaslednik Leopold se je zaročil s švedsko princezo AstrM, najmlajšo hčeiiko princa Karla Švedskega.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
18.	septembra, sobota: Rigoleto. Red F.
21. septembra, torek:	Dramatsko melopla- J
stični večer plesalke gne. Mirjane Dragane 1 Janečkove. — Izven.
Pri sobotni predstavi sRigolotto« v naši«! operi poje naslovno vlogo operni pevec g. Pa-38 vel Holodkov. ki je v tej vlogi dosegel na- -ravnost velikanske uspehe prilikom gostova-ljubljanske opere v Sarajevem in Splitu. Ostale vloge so v navadni naši zasedbi. Predstava se vrši za red F.
V torek, dne 21. t. m. se vrši v operi Dra- f matsko meloplastični večer priznane umetnice Mirjane Dragane Janečkove. Glavna točka tega plesnega večera je Življenje, umetniška koncepcija po lastni iuicijativi umetnice, ki nam predstavlja šest posameznih faz človeškega življenja in sicer: detinstvo, ljubezen, materinstvo, burja življenja, borba in resignacija ter naposled smrt. Te karakteristične plese spremlja glasba skladateljev Griega, Karganova, Borlkijeviča, Nedbala in Smetane^
O	ostalih točkah prihodnjič. Cene za ta večef so navadne operne ter so vstopnice v predprodaji od sobote dalje pri dnevni blagajni v openi. Začetek ob 8. uri zvečer.
LJUBLJANSKA POROTA.
ČE SE GRE MLAD FANT ROPARJE...
Zadnja razprava letošnjega kratkodobuega jesenskega zasedanja se je vršila proti mladoletnemu fantu Ivanu Metelku, ki je hotel oropati menjalnico v Kolodvorski ulici.
Metelko je pripravil načrt za rop skupno s svojini tovarišem Lebesom ki je pa še pravočasno zbežal v Češkoslovaško. Metelko trdi, da ga je k temu činu pregovoril neki Žilič iz Dalmacije, katerega eksistence pa preiskovalni sodnik nikakor ni mogel dognati.
lapodleteli rop se je izvršil v petek, dne •>. julija tega leta.
Dečka sta si poprej pazno ogledala vse okoli menjalnice, Metelko sam pa je stopil notri in zahteval 20.000 šilingov v zameno za dinarje. Ga. Komačeva, ki se je nahajala sama v menjalnici, mu je odvrnila, da teh nima, pač pa 11111 lahko ponudi dolarje in franke, seveda le proti potnemu listu. Metelko je odvrnil, da gre ponj, šel pa se je posvetovat na cesto z Lebesom, če se splača'rop za komaj 10.000 Din. Metelko je mislil, da je v blagajni samo toliko denarja. Sklenila sta. da rop vseeno izvršita. Metelko se je vrnil v menjalnico, Lebes pa je med tem /.bežai.
V menjalnici je Metelko položil na pult olsko knjižico:
»Tu imate potni list! Komačeva se te klonila nad knjižico, Metelko pa jo je isti trenutek udaril s pendrekom močno po Gospa je izgubila za trenutek zavest, telko pa se je napotil proti blagajni, v kateri bilo okrog 170.000 Din. Onesveščenka s<? je takoj nato zavedla in pričela klicati na poirn.č. Metelko je zbežal, vendar so ga v Kolodvorski ulici prijeli.
Pri razpravi Metelko trdi, da tli kriv. Zaslišana je bila ga. Komačeva, ki opiše gornji dogodek, iz nadaljne razprave je razvidno, da je fant že daleč prišel. Nekoč je ukradel očetu 3000 Din. Ponarejal je tudi šolska spričevala. Vse to so posledice slabe družbe in še slabših knjig, s katerimi se je Metelko z navdušenjem bavil.	,
Senat, ki je obstojal iz višjega sod. svetnika Antloge, S. s. dr. Mohoriča in sodnika Kralja, ie stavil porotnikom dvoje vprašanj o krivdi.
Po izvajanjih drž. pravdnika dr. Mastnaka, zagovornika dr. Brejca in rezimeja predsednika so odgovorili porotniki pritrdilno /. 9 glasovi, nakar je bil Metelko obsojen na tri leta ječe.
Kratke vesti.
P rimo de Rivera je izjavil, da se Sl« ne umakne iz ^rOk^ ^ m Kit.(j Ameriškega k«««*'*	.	■	kj
e kem »o pretepla kitajski vojam.
MARIBORSKA POROTA.
Srečo jo imela.
Posestnik I one Slana iz Bodislavcev je prodal leta 1923 svoji sestri Mariji Razlagovi svoje posestvo za 360.000 kron. V pogodbi je potrdil, da je denar prejel, kar pa ni bilo res. Pozneje je prišel radi neprestanega pijančevanja pod skrbstvo. Njegov kurator A. pun je pogodbo sodnijsko izpodbijul *}vn je razveljavljena. Ker Razlagova P^ekiui.iij. hotela vrniti, je odredilo so^^jjtfnco. Pri Rubež se je izvršila z. orožnih organe in orož-tem je pa huda ženska ^“orjnla z barabami, nike prav prostfišk°n“to je izbruhnil na po-lopovi itd. Kina ^*vintgii gospodasrko poslop-sestvu Požal\Si‘25.00« Din škode. Ker ji' Raz-je ter.pov*rtl(’vano grozila, da bo zažgala, je '^je/pum seveda takoj nanjo. Bila je arelira-na m predčeritjšnjiin se je zagovarjala pred mariborsko' poroto radi hudodelstva požiga. Razlagova je tajila. Dokazov za njeno krivdo ni bilo. Porotniki so potrdili vprašanje gledt oožigti > G glasovi. Ker je torej en glas manjkal ie bila obtoženka od obtožbe požiga oproščena ter obsojena samo radi žaljenja uradnih oseb na 4 mesece ječe.
Štev. 208.
NARODNI DNEVNIK, dne 17. septembra 1926.
Stran 3.
3z sameva žita
ne morete kuhati kam.
Dober in krepak okus dobite šele,ako upohrebife
PraraFrancbni kavni pridatek
PiJačia s Pravim FVanckom Vas zamore sToino zadovolievori.
‘g
— „ ,	.	.	..----- sroino	za	dovoljevan.
2rnoh kavi na vsak način spacka Pravi Franck.
Dnevne vesti.
TEŽA.VE IN MUKE VOLILCA.
je1ipk„nl'ih?i\° M- Zai’ič iz Doranjice v Srbi-občinff ^rzavnemu Svetu pritožbo prou \r “ '.■ volitvam v njegovi občini.
' mrnbd pripoveduje uvodoma, da sta ibi-* V njegova občini dve listi: radikalna m demokratska. Eni ko drugi so ga silili, da voli za njih listo, da se je končno razjezil in ni 'ofil ne ene ne druge.
•Bil je nai dan volitev malo vinjen in je poležal. Lastnik pekarne pa, katero ima on y najemu ga je zbudil in napodil volit. Pa čeprav je volil, so ga nato začeli napadati demokrati ko radikali, da pi izvršil svoje volilne dolžnosti.
»In adliar so minule volitve, nimam niti ure miru. Samo, da se pokažem na ulico in že me prično napadati eni ali drugi in skoraj vsak dan sem tepen. •
.. Zato pokorno prosim, da Državni svet občinske -volitve uniči in obsodi eno ko drugo stranko, da mi plača 200 Din dnevne odškodnine.
Končno pravi ubogi preganjani volilec:
Če tega Državni svet ne stori, potem ne pošljite nobene komisije. Ker znajte, da sem al| ubit, ali pa sem jaz nekoga ubil.
Včprni 111 kraljica odpotovala v Francijo, lirai;;,;. Zju^raj ob 3. sta se odpeljala kralj in da ,,,.„1.s Prestolonaslednikom Petrom z Ble-ostanet'"°{ ^ubliane v Francijo. Koliko časa
Ustan
se ni znano.
feduruMS vn* ol)čni /bor mednarodne kon-I n, novinarjev se vrši dne 24. in 25.
,. P1 utorih mednarodnega urada dela v ‘	' !'ogram je sledeči: Otvoritveni go-
•	\ zacasnega predsednika Bourdona (tran-
* ija), overovljenje mandatov, poročilo generalnega tajnika federacije »Valota« (Francija) o dosedanjem poslovanju, definitivna potrditev pravil in prispevkov; anketa mednarodnega urada dela o položaju novinarjev v raznih državah; odobritev načrta za delo v Prihodnjih dveh le!ih.
1*^1 ^0I1"res Narodne odbrane. Due 17. m '< • I- in. se vrši v Beogradu kongres Narodne obrane. Kongresa se udeleže delegati iz vse države. Na dnevnem redu je razven splošnih vprašanj izvolitev novega odbora.
— Štipendisti finančnega ministrstva. V finančnem ministrstvu se bodo sprejemale prošnje kandidatov za dijaške štipendije samo se do^ konca tega tedna. Štipendije dobe: 10 slušateljev geodetsko-kulturno-tehnične fakultete v Zagrebu, ‘20 slušateljev geodetskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani; 80 Slušateljev geometerskega tečaja srednje teh-”p!16 šole v, Beogradu in 40 slušateljev geo-ra 6 ega tečaja srednje tehnične šole v Ss-
“jevu. Kandidati se morajo zavezati, da osta-'11° po končanih študijah najmanj šest let v službi generalne direkcije Katastra.
ske Sole. Vpr”fS'" /a <l'orazredne trgov-
stnvlja nov učni mičn""1 ministrstYu se se'
skefole y prečanskih	'rgOV'
s.rr°k«*vne šole. Ministrstvo VIT /	J*uustnje.je z razpisom br. 12030
iečo VnnlJL a.vgus,la 1920 pretvorilo obsto-sko ri” f'L,'/-xrS.ko in strutfnrsko mojstr-? i ? pn 'ehn;f,n srednji šoli v Ljubljani v dvoletno mizarsko in strugarsko delovodsko •solo. Gojenci se bodo sprejemali v 1o šolo vsako drugo lelo.
— Meščanska sola na Rakeku. Na Rakeku se v najkrajšem ča-u otvori prvi rneščansko-solsk] razred, temu bodo postopoma sledili l;e|. .7na jetoni ostali razredi, tako da bo Ralo s t '	popolno	meščansko	šo-
fen' je odpravljena boleča vrzel v lo-mn ol'raiu. kajti po izgubi Postojne so '"Oral, otroci obiskovati meščanske šole v ■'lubljnni, ki so itak prenapolnjene lastnih °lrok. Ta potujoča dera, ki je telesno in v 1’mog.ih »lučajih tudi duševno propadla, bo
odslei iniou, .. -	. ■	.	•
Simi ti7ii>nin,i'u,Knpst izobraževati se z mambo skušala dbseKiPuri doma, posebno ker se otroke tistih In a jev	železniška	zveza	za
Rakek, po preobratu	id	Srativ'i'ai0
l°Taškega okraia. — Sevedira.vne® središču v-	i®	*	otvoritvijo
^.ien šele
na to, da S(> v doglednem času olvorijo""^!-'^ Pm drugem okraju šole, ki bodo pripravile absolvente meščanske šole na Rakeku zn praktične poklice. Taka šola bi bila n. pr. lesna obrtna šol i v Logatcu, kjer .se lesna obrt
mesca n sk e šole na Rakeku nnp‘ft° Yomyvll° prvi korak v šolskem oziru.' Treba’
J'azveseljavo razširja in kjer se bodo v krateni potrebovali strokovnjaški delavci. Isfo-■ «& važnosti bi bila tudi šumarska šola "prda v Starem trgu. Vse lo so sicer proble-"11 za bodočnost, ali treba bo že sedaj misliti £deW V-re(l l)reobraton| podobne načrte
šolski sve,i - se(Ia.i bodo PrUeti zadevo v svoje roke. ..	•’	p|Sv- Pot°vanje naših učiteljev na
Dunaj, ' druženje jugoslovenskih učiteljev posije teko,n tega meseca na Dunaj dva svoja na .starejša Hana, da prbučit;l tam nove izpitne metode na osnovnih šolah Delegati ml razenja obiščejo razven Dunaja še nekatera druga avstrijska mesta, na kar odpotujejo v Švico.	■'
7- Redukcij;) učiteljišč. Povodom redukcije učiteljišč, o katerih smo poročali je bilo vlo-
ženih na prosvetno ministrstvo več prošenj, da bi se odlok anuliral. Prosvetni minister je vse intervencije zavrnil, to pa zato ker imamo ,v..„rzayi itak preveč absolventov učiteljišč, ki ne morejo dobili učiteljske službe.
— Mednarodni kongres invalidov na Dunaju. Danes se vrši na Dunaju mednarodni kongres vojnih invalidov. Naše udruženje vojnih invalidov bosta zastopala na kongresu P. Lazarevič in J. Popovič.
— Kongres zapor tuberkulozo. Koncem tega meseca se vrši v Washingtonu mednarodni kongres zoper tuberkulozo. Našo državo bo zastopal na kongresu dr. Ljuba D. Stojanovič iz Beograda.
— Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« je v nedeljo, dne 19. t. m. v Rogaški Slatini, kjer proslavi družba tudi svoj 40-letni obstoj. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja. (Pri vstopni postaji naj vsak kupi celo, karto, na katero naj zahteva mokri žig. V Ro-" gaSki Slatini se karta ne odda; pni skupščini dobe udeleženci potrdilo od C. M. družbe, da so bili na zborovanju. Kupljena karta in ta iz-kaznica dovoljujeta brezplačno vožnjo nazaj.) v se rodoljube in prijatelje družbe vabimo k obilni udeležbi v najlepše letovišče Slovenije. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-ljani.
— Mednarodni kongres z,a nravno vzgojo. V dneh od 28. septembra do 2. oktobra se vrši v Rimu mednarodni kongres za nravno vzgojo. Dnevni red obsega samo dve točki: 1. možnost splošnega etičnega zakonika, ki naj bi bil temelj za vzgojo, 2. osebnost, sredstva za njen razvoj v rodbini, šoli in dražbi. Namen
_ kongresa je, da da inicijativo za pospeševanje nravne vzgoje, abstrahirano od narodnosti, politične smeri in veroizpovedovanja. Udeležencem je dovolila italijanska vlada na italijanskih železnicah polovično vožnjo. Doslej je priglasilo svojo udeležbo 19 vlad in 53 univerz.
— Redna letna skupščina Društva kmetijskih strokovnjakov za Ljubljansko in Mariborsko <iblast se vrši v soboto in nedeljo, 18. in 19. septembra 192G., v Mariboru na vinski soli. Poleg ureditve društvenih zadev predvideva program skupščine razprave o stanovskih in kmetijskih, odnosno splošno narodnogospodarskih ■vprašanjih. Oficijelni spored skupščine je razviden iz >Kmetovalca< z. dne 31. avg. t- I- — Dolžnost vsakega društvenega člana je, da tej važni skupščini prisostvuje. Pristop imajo tudi absolventi kmetijskih šol, ki še niso člani, ako jih upeljejo kmetijski . strokovnjaki člani. — Da se olajša udeležba na skupščini, je izposloval odbor dvodnevno odsotnost (brez potovanja) za vse društvene člane, ki so v kmetijski javni službi. — Tovariši privatni kmetijski nameščenci, ali oni, ki so samostojni gospodarji, imajo, ako se skupščine udeleže, v času od l(i. do 21. septembra t. I. pravico do polovične vožnje na drž. železnicah. Pri potovanju na skupščino kupijo celo karto do Maribora, in jo dajo na odhodni postaji žigosati z mokrim žigom. Ta karta, ki je v Mariboru ni oddati, bo veljala
z društveno legitimacijo za brezplačno vožnjo nazaj. Legitimacijo bo preje! vsak udeleženec na zborovališču. — Člani, ki se še niso prijavili. naj sporoče takoj odboru, če se bodo udeležili povodom skupščine skupnega obeda in večerje dne 18., zleta dne 19. septembra popoldne ter če reflektirajo na prenočišče od 18. na 19. in ev. od 19. na 20. septem-bra t. 1. Za vse to so potrebne prijave in naj piipišejo zamudniki sami*sebi, ako jim odbor v tem oziru ne bo mogel iti na roko. — Spored družabno-pouenega zleta dne 19. IX. se bo objavil na dan skupščine. — A. Žmavc, s., r., tč. predsednik; Joško Sotller, s. r., tč. tajnik.
Spomenik sv. Heleni na Braču. Iz Splita poročajo: V Selcih na otoku Braču je bil te dni slovesno odkrit spomenik bizantinski cesarici Heleni, materi Konstantina Velikega. Cesarica Helena je bila baje tam rojena radi česar jo časti prebivalstvo kot svojo posebno zaščitni«) ter jo imenuje >;Sveta nosilka križa Helena«.
— Iz vojaške službe. Za vršilca dolžnosti komandirja 45. čete komande granične trupe je imenovan pešndijski kapetan I. razreda. Janko Ahačič; za 4(i. četo pešadijski kapetan H razreda Ferdo Tratnik, za 47. četo Jakob Potočnik, za vodnika 45. čete podporočnik Jvailo Zaver, za vodnika 40. čete Vekoslav l5i|jec.
Verdi!*ipo*,no	Pošlni	uradnik Josip
p^ti LjubCrSffinpf>lit poS,e ^ub|ia,,1> " k
Ljubljana i. Hermti, %*na1 uiwltlu-',P*} Pošli ■ Iz. učiteljske shUblTv T T, kategorije sta pomaknjena Fr«1"?)0 , %' učitelj v Mariboru in Karolina tel.nca na Vicu, v II. skupmo 11. kategorije pa Leopold Kopač, učitelj v Slovenjgradcu Rupert Snašik. učitelj v Brusnicah, Ljuba Len-dovski, učitelj v Malokah, Franjo Kogelnik, učitelj y čigrinu, Marijo Loričiž, učiteljica v pokah in Katarina Savinič, učiteljica na Dovjem.
— Originalno vabilo. »Slovenski Narod ob-invlja dne 17. septembra: Vilfanova koča na llegunjscici se za tvori v pondeljek, dne 20. septembra1. K .praanitvii zalo<r v ne-del jo 19.'t. m. vabi vljudno odbor •r a d o v 1 j i s k e p odružnice SPD.
— Numerus clausius na madiarskih univerzah. Kot poročajo madjarski listi, se pripravljata v madjarskem naučnem ministrstvu dve naredbi, ki pomenita bistveno omiljenje v izvajanju zakona o numerusu claususu. Prva naredba vsebuje določbo, da je pripustiti krščene Žide brez nadaljnjega k univerzitetnim 'študijam, dečim so smatrali dosedaj krščene Žide za Žide. Z drugo še važnejšo naredbo se bo znatno zvišal kontingent Židov, ki se pripuste univerzitetnim študijam. Naredbi stopita v veljavo baje že s prehodnjim semestrom.
— Potres v Mostam. V torek ob 2.35 so čuli lahak 7—8 sekund trajajoč potres. Potres je poškodoval samo par dimnikov.
— Epidemija le ga rja v Hannovru. Kakor poročajo iz Hannovra zavzema epidemija le-garja v Hannovru vedno večje dimenzije. Uradno se potrjuje, da je obolelo do 15. t. in. 1212 oseb. Smrtnih slučajev je bilo 30. Poleg tega cenijo, da okrog 500 slučajev legarja še ni uradno prijavljenih. Legar se je pojavil tudi v okrožju Linden, kjer je obolelo dose-daj 17 oseb. Bati se je, da se bo razširila nevarna epidemija tudi v tem okrožju. — Tudi iz raznih krajev Moravske poročajo o številnih slučajih legarja.
— Roparski napad v okolici Peči. Te dni sta se vračala Seljaka Drago in Stevo Dinčič iz Peči v selo Strše. Ob 6, zvečer ju je napadla v gozdu blizu vesi Budisavca tolpa do zob oboroženih razbojnikov. Razbojniki so zahtevali. da jim izr»č,ita kmeta denar im iebak. Kmeta sta izjavila, da nimata pri sebi ne enega ne drugega. Roparji so ju preiskali in ker pri njih res niso našli 'ničesar, so ju ozlo-voljeni tako pretepli s koli, da so enega na mestu ubili, drugega pa tako težko poškodovali, da bo najbrže tudi on umrl. Ista tolpa se je pojavila nekoliko pozneje v vasi Suvo grlo, vdrla v hišo Zečira Bajrama, jo oplenila ter Zečira pošteno pretepla in jo odkurila ne-znano kam,
— Beg kazineaiiev iz Lepogilave. Te dni je pobegnilo iz kaznilnice v Lepoglavi 7 nevar-nih zločincev. Nekateri od njih so imeli odsedeti do 15 let ječe. Dva sta že zopet na varnem. Prišla sta samo do Zagreba, kjer ju .je dal aretirati neki narednik.
— številne aretacije v Splitu. Zaradi de-demonstracij ob priliki Pribičevičevega shoda v Splitu je aretirala policija 18 oseb ter jih obsodila na zaporno kaien od 3 do 4 dni.
— Zopet železniški atentat. Iz Berlina poročajo: Predvčerajšnjem so obmetavali neznani lopovi neki osebni vlak na progi Neu Minister—Hassefeld e-kamni. Pri teni "je poškodoval nekemu potniku drobec šiipe tako težko eno od očte, da bo oslebel. Na izsleditev storilcev je razpisana velika nagrada.
Petkratna detomorilka. V Bratislavske zapore so prignali pred par tedni neko delavko ki je obdolžena, da je umorila že pet s'oj ih novorojencev. Sedaj je ugotovila znanstvena preiskava, da je obdolžitev utemeljena. Otroci so bili zastrupljeni s fosforjem.
— Družabni škandal v Potsdamu. Potsdamska družba pričakuje z veliko napetostjo nov senzacijski proces. Baron Herman pl. Oppen se bo zagovarjal kot ženitbeni goljuf in po-('arjalec čekov. Baron ki sedi že leto dni v preiskovalnem zaporu je sin pokojnega gene-
majrja pl. Oppena ki je igral v Pots-< inu veliko vlogo. K obravnavi je povablje-
nrtJi r° Prlž i;i pripa<lajo vse najboljšim Potsdamskim krogom.
;i.	iJ1^.Podnajemnik. Neki železniški urad-
ni'v i nP|I ,?-1 ®e a^ nekemu 66-letniemu star-..(>x ,r,.!''ajeiu sobo. Ker je zaostal starec že med nihi/jf' S P1;lfilolM najemnine, je prišlo *vT! ,,!Pe!oyall° <l0 Prepira. Te dni je
ponovno, da S J*-ieuulika
, i Piai-a stanovanie. V prepiru
"KS Si" K™ »T
■voio!	0	se	-ie	zabarikadiral	starec
\ V -? stanovanju. Ko so prišli policijski stražniki jim je zagrozil, da jih bo vse postrelil. cim se mu bodo skušali približali Policija se je morala opremiti z. jeklenimi čeladami in plinskimi aparati. Tako oborožena je morala hišo šest ur oblegati, predno je starca ukrotila ter ga izročila roki pravice.
— \ dova univerzitetnega profesorja potvorila oporoko. Takratni 25-tetni docent na univerzi \ Berlinu dr. Schnabel se je seznanil za časa \ojne na Dunaju z. grofico Leiningen-Westeri)burg, hčerko grofa Hesse, ki je ‘bila prostovoljna bolničarka v neki vojni bolnici.
Iz, znanstva se je razvila ljubezen, ki je končala s poroko. Zakon ni bil srečen. Pred par meseci je univerzitetni profesor dr. Schnabel umrl. Iver ni zapustil oporoke, bi bilo pripadlo njegovo znatno premoženje njegovima sestrama. I a bi to preprečila, je predložila njegova vdova nedavno sodišču potvorjeno opori ko, Ivi jo je napisala sama. Dasi se je urila dva meseca v imitiranju pisave svojega pokojnega soproga, je bil falzifikat tako slab, da so ga izvedenci takoj ugotovili kot takega ter ugotovili tudi, da je avtorica falzifikata ona sama. Grofica je sprva tajila. Ker pa je uvidela da je vse zama, je sedaj priznala. So-Sodisče jo je pustilo na svobodi, zahtevalo je od nje samo to, da se zaveže s častno besedo, da svojega stalnega bivališča Potsdama ne bo zapustila, toda grofica se je, kot poročajo zadnji listi, častni besedi ^izneverila ter ne-znanokam izginila.
— Umor pod zemljo. Iz Bratislave poročajo: V premogovniku Orlovo-Lazy se je od-
igiala te dni krvava iracFediiVi ir.j, jev je nenadoma zblaznel. Navalil je .s* sok V ro na dva tovariša, ki sta ž njim debila. £ ?a °c^nJ1Ju Je na mestu ubil, drugega je pa ta ko težko poškodoval, da je umrite v jami Ko >0 •Polteh napadenima na pomoč drugi t0 ' a risi ter hoteli blazneža zvezati, se je raz dl med njimi in blaznim strašen boj, tekom ka-
težkfrf i h l:udarjev 2 blaznim vred
Ivetah1, ,nCno ,so Waz»ega ukrotili, ezuli m piepeljah v blaznico.
— Preprečen atentat na vlak v sieziii.
iedvčerajšnjim je zasačil neki železniški ču-
VleziiT not hke H»'^‘>t>erg-.Schre,bert^ "v J poljskega delavca. Urabela v trenutku
sv^rho da Mb!!'8"11*06 K ks tež:ik osebni vin t !»1. Povzročil, da bi bil skočil osebni vlak, ki je imel pasirati par minut n i lo progo s tira, Grabel je bil aretiran
slovensko planinsko društvo (Osrednii odbor) naznanja, da se v pondeljek dne 20. t. m. za tvori Triglavski dom na Kredarici V di ust vem pisarju so na razpolago upuinice za polovično vožnjo do postaje Bistrica—Bohinjsko jezero in nazaj v Ljubljano, v skupinah po 10 oseb.
— Izdaja novih železniških tarif Kakor
železnfšl-p^1;0 f*’ Sl°pi,j° S L °k,ob™n “ove S dv^ -f!	•'	V jaV°- Nove ‘arife obse-
dajo dva zvezka in so te dni izšle v založbi generalne direkcije drž. železnic in Licer l Lokalna tarifa za prevoz blaga, ki obseei iz’
K^ee]T.fselnfni-k0'0bratnega PravifnikS; agovne klasifikacije, nadalje določbe o ra
cunanju voznine in posebnih pristojbin ,n 34
Hceln -fin’ 4? 1Zjemili1,1 tarif in tal'ifne tab-te m stane skupno z dopolnilom 70 Din. —
beuem je izšla kot poseben zvezek 2. tarifa shi^Mh i obsega poleg ostalih določb 48 pri-s ‘ h I ® P”Pntlajoeimi vozarinskimi rif, n "',e ,6.? Dln- Interesenti dobijo ta-1 ilc pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.	,	■’
listi Sdf
Ljubljana.
ci lld so^rk‘,Stiprli8ti- Di,jaki vteokoSoJ-
soboto 18. t. m. ob pol 8. uri zvečei v zidu i sobi Narodnega kavarne. Dnevni^ed • i Izv
tudi interesenti Vidovičeve šole in pokret.
Maribor.
()k^,^’a,?VP,li	0	1,ai«nu»inskom	donosu
ni i k iv n, e s t lf M °^S' ^laša: ««nipoststl c ih in	lr,boi'u’	Novi vasi, na Studen-
najetnninskem"61/1 '“° 'nleli1 vložiti napovedi o jeinmnsicem donosu v letu 1925 in že ?■,
oblastvu'v'\ie^K 1927	28	pr’	davžnem	okr-
posestnik t u, °J'Uv d° SL avgusta 1926-po. estniki, ki tega se niso storili, naj zadevo
napovedi nemudoma vlože. Ce se komu tiskovine mso poslale ma dom, naj se potrudi ponje k^ davčnemu okrajnem oblastvu v Ma-nhora.zupiuajska palača, II. nadstropje vra-a 77Opozarja se, da so vsi posestniki dolžni vložiti napovedi od vseh svojih poslopij ki
to če ng?raj navedenih krajih, negiede’ na
objektov k"* V naiJ8m al‘ ne’ torej tudi 0(1 Odlil, ’ b° ' ?stm uP°rabi ali prazni, teh »e napove najemninska vrednost Kdo -
kaznuje z denarno globo
uvidel i •" Se eventuelno proti njemu uvidela, da je vse zaman, je sedaj priznala:
im— Skrivnosten zločin. Te dni so našla v Uijtersbergu pni Mariboru na skednju aoap.
. cherbauma v slami truplo moškega, stare-
fcf 1 !et; ediI Sa ie h hipec Polajnšek ■ a na skednju prenočuje. Truplo je že močno
bi rjep°, !nx,ra Ja Z,vzen "“rad, kar je hlapca Poajnška tudi privedlo k tej najdb
,b /e k°l nato od orožništva obveščena' sodna komisija, ki je odredila, da se je trup lo prepeljalo v Maribor, v tamkajšnjo mrtv iš
turotovili1' ,je-bll° obducirano. Zdravniki so sh‘!r	je	umrl	neznanec nasilne smrti.
; tv ,ii >e spravlja v zvezo z umorom finančne-v , jaznika, o katerem smo te dni poročali. 1'ekaten celo trdijo, da je mrtvec identičen s tihotapcem, ki je umoril finančnega stražnika.
DOPIS.
Moravče. »Zadruga rokodelskih in drugih dopuščenih obrtov za brdski okraj proslavi v nedeljo dne*19. septembra v vseh prostorih in na vrtu gostilne pri Morenku v Moravčah 30 letnico svojega obstoja z veliko ljudsko veselico z bogatim vsporedom. Pričetek
in	.	p(; "ve ob P°’ 10- uri- Rokodelci
m obrtniki, udeležite se vsi te .stanovske »Javnosti ter pokažite z obilno udeležbo vzajemno-) m tovariško slogo; vabljeni, dobrodošli sle tudi vsi prijatelji našega stanu. Posebno izletniki, ki poselijo našo Limbarsko goro, naj bi se oglasili mimogrede na naši slavnosti, kjer jim bomo postregli z. dobro pijačo in jedačo ig kjer se bodo lahko razveselili in pozabavali v prosti naravi.
Primorsko.
Konflikt med faustovsko stranko in državnimi oblastmi v Trstu.
Odkar je prišel visoki komisar Renato Ricci v Trst, da reši vprašanje tržaškega fašizma, je bila ena njegovih nalog, da preskrbi čast-nejši lokal fašistovskemu vodstvu. Fašisti so namreč takoj po ustanovitvi fašja zasedli dvorano v palači zavarovalnice »Assicurazioni generali« na Velikem trgu, sedaj Piazza Uni-ta, ki jo je do poloma okupiralo nemško društvo »Schillerverein«. Sedanjemu komisarju ti prostori niso bili baš všeč za organizacijo, ki mora biti v VSakem oziru prva med vsemi. Radi tega je iskal lepše in pirmernejše prostore in jih odkril v prostorih Filharmoničnega društva, ki ima svoj sedež v poslopju gledališča Verdi, katero je last tržaške občine. Omenjeno društvo je bilo vedno ognjišče italijanskega iredentizma in je bilo obenem zbirališče in shajališče italijanske elite. Filharmonija pa ni hotela odstopiti svojih prostorov. Prišlo je do dolgega in ostrega boja, v katerem je predvsem podlegel bivši tržaški župan Pitacco. Prišel je na njegovo mesto izredni komisar in le-ta je takoj odrešil vseh najemniških obveznosti Filharmonijo. Pod pritiskom visokega komisarja Ricci-ja je veliko italijanskih ličnosti, ki se niso hotele in ki se niso smele zameriti fašistov-skim dostojanstvenikom, javno v listih naznanilo svoj izstop iz Filharmonije. Kljub temu, da je javno izrazil visoki komisar svoje do-padanje nad tem, društvo ni še odnehalo. Radi tega so hoteli fašisti po svoji običajni metodi kar zasesti s silo prostore, kakor so tolikokrat storili s sedeži raznih slovenskih društev. Radi tega je varnostna oblast dala zastražiti poslopje, kjer ima društvo svoj se: dež, in ki je v neposredni bližini prefekture in sedeža fašja.
V	pondeljek ponoči pa je prišlo do spopada med fašisti in karabinjerji. Dogodki ni o povsem jasni, ker so samo fašistovska poročila na razpolago. Okoli 1. zjutraj so fašisti, kakih PO jih je bilo, hoteli naskočiti sedež Filharmonije. Karabinjerji pod vodstvom komisarja Falconija so se temu proti vili. Kljub opominu komisarja, da imajo karabinjerji ukaz streljati na napadalce, ako ne odnehajo, so fašisti vztrajali pred poslopjem. Padli so streli in ranjena sta bila dva fašista, 16-letni Mario Tamplenizza, ki je dan za tem podlegel ranam in 38-letni kavalir Pomenico Gano, tajnik zadruge automobilistov. Takoj po do-
godku so udrli fašisti v prostore Filharmonije ne da bi naleteli na nadaljni odpor. Zasedli so prostore, zmetali skozi okno vse papirje in spise ter razne druge predmete. Ka-rabinerji so se umaknili v bližnje poslopje prefekture, ki so jo zastražili vojaki. Brzo-javno je bil pozvan iz Portorosa v Trst visoki komisar Ricci, ki se je takoj podal k podpre-fektu Zanconatiju in nato v sedež Filharmonije, ki jo je proglasil za novi sedež fašja, pridobljenega s krvjo.
Na balkonu fašja visi ščit fašja, nad njim prapor napadalne čete »Quis contra nos« in krvava srajca mladega Tamplenizze.
Pripomnimo, da je komisar dva dni prej, ko je imel govor v Ronkih, ob priliki obletnice pohoda na Reko, nosil uniformo generala nacionalne milice.
V	znak žalosti ali bolje v strahu pred represalijami so imele 14 t. m. vse trgovine spuščene roloje in zaprta okna. Tudi veliko s črnim florom pokritih zastav je viselo in visi po mestu.
RESOLUCIJE HIŠNIH POSESTNIKOV.
Vladni zakonski načrt je treba popraviti zlasti v tem smislu, da bodo hišni posestniki oproščeni hišno-najemninskega davka, in da plačajo samo v zakonu o neposrednih davkih predvideni davek na sobe.
Za vse nove stavbe zahtevamo 20 - letno davčno prostost.
Novi zakonski načrt o neposrednih davkih naj se takoj po otvoritvi prihodnjega parlamentarnega zasedanja stavi na dnevni red, da bo hitro in natančno pretresen in tako sprejet, da zamore stopiti v veljavo že s 1. januarjem 1927.
Zlasti zahtevamo pravično ureditev lestvice za odmero invalidskega davka.
Obžalujemo istočasno, da Narodna skupščina, oziroma finančni odbor Narodne skupščine ni uvaževal nobenega izmed naših predlogov glede izboljšanja zakonskega načrta o neposrednih davkih in prosimo, da se naši predlogi vzamejo ponovno v pretres ter sprejmejo kot upravičeni zakon, da se s tem izravna dvojna mera obdavčevanja brez razlike.
III. Vsled splošne gospodarske.krize in zlasti vsled stanovanjske zaščite je nastalo pri hišni in zemljiški posesti vprašanje _cenega ! kredita nujno, bodisi za vzdrževanje starih zgradb, bedisi za zidanje novih. Ker se stare j stavbe niso mogle ves čas stanovanjske za-
i	ščite redno popravljati, so se nakupičila po-
pravila za cela desetletja nazaj, ki jih bo treba izvršiti z velikimi investicijami, za katere bo potreben poseben kredit. Obenem je
treba, da se pospeši zidanje novih stavb. Da se ne dvigajo najemnine do previsoke vsote in da se zadosti potrebi prebivalstva po novih stanovanjih s primerno najemnino, zato:
1. zahtevamo, da država vpliva na denarne zavode, da začno zopet dajati dolgoročne hipotekarne amortizacijske kredite po kar najnižji obrestni meri; zlasti naj bi se porabili za take kredite rezervni zakladi denarnih zavodov in pa javnih korporacij socijalnega skrbstva. Zahtevamo, dia se dajejo cenena posojila na kmečka posestva in mestne hiše do višine pupilarne varnosti po sedanji vrednosti objekta. Podeljevatj naj se začno zopet pravi stavbni krediti z izplačili po napredku nove stavbe da se pospeši in poceni zidanje;
2. zahtevamo, da država zniža pristojbine in takse^ za hipotekarne transakcije, kakor za zadolžnice, vpisnine, izbrisnine, pobotnice in zlasti, da se konverzije hipotekarnih dolgov oprostijo vsakih pristojbin in taks:
3. III. kongres »Svojine« principijelno ostane pri sklepu drugega kongresa »Svojine« v Zagrebu leta 1925, da je z ozirom na splošne denarne razmere potrebno, da imajo hišni in zemljiški posestniki svoj lastni denarni zavod, ter sklene, da naj se z vsemi silami deluje na to, da se tak zavod ustanovi, ter obžaluje, da se doslej še ni mogel ustanoviti, ker so se stavile nepotrebne zapreke od strani vlade. Ker pa ni upanja, da bi se v doglednem času mogel tak zavod ustanoviti, je treba takoj odrediti vse potrebne priprave, da se v posameznih pokrajinah ustanovijo pokrajinske zadruge, ki stopijo v zvezo, in se naj priznajo od države vse-ugodnosti, ki jih uživajo slične organizacije.
Apeliramo na vse hišne in zemljiške posestnike, da se kreditno osamosvoje ter z vso energijo in hitrostjo organizirajo lastne denarne zavode, v katerih bi nalagali svoje prihranke in dobivali ceneni kredit, kar bi koristilo ne le njim, ampak vsemu prebivalstvu, in ker bi taki denarni zavodi hišnih in zemljiških posestnikov vsled jamstva, ki bi ga imeli v nepremičninah svojih deležnikov-posestnikov, uživali največje zaupanje vsega domačega prebivalstva brez razlike stanu, ravnotako pa tudi inozemske finance, in bi imeli pogoje za velik in soliden razmah, ker so zemljišča in hišna posest osnovna podlaga .vseh dobrin v narodnem gospodarstvu;
4. zahtevamo, da država v vsakem oziru fa-
vorizira inozemska hipotekarna posojila z nizko obrestno mero, zlasti tistih, ki bi se najemala pod 3.) omenjenih denarnih zavodov;
5.	zahtevamo, da državna hipotekarna banka v bodoče rezervira največji del kredita za zgradbo malih hiš in da kreditiranje vrši po posredovanju naših organizacij hišnih in zem-ljiških posestnikov. (Konec-prihodnjič.)
Šport
Kolesarskih dirk v Firenci se je udeležilo tudi več prvovrstnih mednarodnih vozačev, med njimi tudi italijanski mojstrski vozač Costante Girardengo, ki je prišel s svojimi zmagami v predtekih in medtekih v finale. Silno ostra vožnja v zadnji kurvi je povzročila padec večjega števila dirkačev; Girardengo si je zlomil ključnico in je bil takoj prepeljan v bolnico. Po mnenju zdravnikov bo v enem mesecu zopet okreval, tako da bo lahko zopet vozil. .
Jack Dempsey, ki bo nastopil dne 23. t. naproti Gene Tunneyu v boksmatchu za svetovno mojstrstvo, trenira že več mesecev izredno ostro v Atlantic City, kjer se vadi vsaki dan s prvovrstnimi borci takozvanimi sparringpartnerji. Po poročilih iz tega tabora se nahaja Dempsey v sijajni formi. Glavni sekundant za predstoječi boksmatch je G us Wilson, drugi je kap. Charles Mabut, ki je svoječasno vodil amerikanske bokserje.v Pa-
i	iz k olimpijskim igram. Jerry Levadis bo fungiral kot masseur.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 1(1. septembra 1926.
Vrednote: Merkaniilna banka, Kočevje den. 90, bi. 92, zaklj. 92. ‘
Blago: Remeljni 7/7, 8/8 in polovicami, fco meja 1 vag. den. 500, bi. '500, zaklj. 500; trami merkantilni, od 3/3—5/6, od 4 do 7 m. fco vag. meja 11 vag. den. 320, bi. 330, zaklj. 320.
Zagreb, 16. septembra. Devize:	Newyork
ček 56.343—56.543, London izplačilo 274.3— 275.1, Pariz izplačilo 162—164, Praga izplačilo 167.3—168.1, Curih izplačilo 1092.5—1095.0, Dunaj izplačilo 795.5—798.5, Berlin izplačilo 1344.5—1347.5 Curih, 16. septembra. Beograd 9.145, jKSJc’ york 517.50, London 25.1175. Pariz **•	''
Praga 15.33, Milan 18.90, Berlin 1^'l p' , naj 72.95, Bukarešta 2.60, Sofij« 3,7 > pešta 0.0072475.
Hudyard Kipling:
43
Knjiga o džungli.
»Ali je kje prostor, kamor bi zahajali morski psi in kamor ljudje ne pridejo1?«
»Pojdi in ga poišči,« je dejal mrož in zaprl oči. »Le hitro odtod. Tukaj imamo delo.«
Kotili se je zagnal v zrak kot delfin in zavpil tako na glas kolikor je le mogel: »Školjkojedec! Školjko-jedec!« Znano mu je bilo, da ti mroži ne love rib, temveč vedno stikajo za školjkami in morskim mahom, dasi so se delali, kakor da bi bili grozanske zveri. Samo po sebi se razume, da so čike, guveruski, epatke, kiti-vaki, vse vrste galebov in potapljačev, ki vedno preže na ugodno priliko, da se pokažejo surove, povzele Koti k o,v klic in celih pet minut — tako mi je pravil Limeršhin — ne bi mogel na otoku slišati topovega strela. Vse prebivalstvo je vikalo in kričalo: »Skoljko-jedec! Starik« Mroži pa so se zibali od ene strani do druge, grulili in pokašljevali.
■»'No, ali mi ne poveš?« je vprašal Kotik ves iz sape.
»Pojdi in vprašaj morsko kravo,« je dejal mroz. »Ako še. živi, ti pove.«
»Kako pa naj spoznam morsko kravo, kedar na-
merim nanjo?« je vprašal Kotik obračajoč se k odhodu.
»Morska krava je edina živa reč v morju, ki je grša od mroža,« je zagostolel galeb in švignil mrožu tik mimo nosa. »Grši in gršega^ vedenja! Starik!«
Kotik je pustil galebe kričati in je odplaval nazaj ua Novastožno. Tamkaj je zaznal, da nihče ni sočustvoval z njim in njegovimi poskusi, da bi našel pokojen kraj za morske pse. Povedali so mu, da ljudje že od
nekdaj gonijo holuščike, in ako ne vidi rad grdih reči, naj pač ne' hodi v tisti kraj, kjer jih odganjajo. Ampak nobeden od ostalih morskih psov ni videl, kako so jih pobijali, in v tem je bila razlika med njim ju njegovimi tovariši. In povrh vsega je bil Kotik bel morski pes.
»Vzrasti moraš,« je dejal stari Morski Lovec potem ko je slišal pustolovščine svojega sina, »in kadar boš tako velik kot je tvoj oče in boš imel svoj prostor na obali, ipotem te bodo pustili v miru. Čez pet let se boš že lahko sam boril.« In celo njegova mati, nežna Matka, mn jo dejala: »Pobijanju ne boš nikdar mogel narediti konca. Pojdi pa se igraj v morju, Ivotik.« In Kotik je odšel, plesal ognjeni ples, a pri malem srcu mu je bilo sila težko.
Tisto jesen je zapustil obalo čim mu je bilo mogoče in je odrinil na pot sam, ker mu je neka misel rojila po glavi. Hotel je poiskati morsko kravo, če je sploh taka žival živela v morju, in je hotel poiskati
miren otok z dobro obalo za morske pse, kjer ljudje ne bi mogli do njih. Radi tega je. čisto sam preiskal Tihi ocean od severa in juga in preplaval čez dan in noč skoraj tristo milj. Spotoma je doživel toliko doživljajev, da jih ni mogoče našteti, in malo je manjkalo, da ga niso ujeli morski somi; srečal je razne, nezanesljive lopove, ki pohajkujejo po visokem morju sem-
patja, težke vljudne ribe, pa škrlatastopikaste školjkg, ki žive stoletja zasidrana na enem kraju in so prav ponosne na to. Nikjer pa ni nameril na morsko kravo in nikjer ni našel otoka, ki bi mu bil ugajal. .
Ako pa je našel otok, kjer je obala bila dobra in trda in se je zadaj zniževala, tako da je bila primerna za igrišče morskih psov, je vselej uzrl na obzorju dim kake kitolovske ladije, ki je cvrla kitovo slanino; in Kotik je vedel, kaj to pomeni. Ali pa je tudi našel sledove, da so nekoč morski psi zahajali na otok, kjer so jih ljudje pobijali. Kotik je bil prepričan, kjer so ljudje enkrat bili, da pridejo zopet tja.
Nekoč je srečal starega trdorepega albatrosa, la mu je povedal, da je otok Kerguelen pravi kraj za mar in pokoj; ko pa je Kotik odšel tja, bi ga bil vihar malone zagnal na črno klečevje. Ko vzlic vihri zlezel ua suho, je našel sledove, da so tudi semkaj nekoč zahajali morski psi. In tako je bilo na vseh ostalih otokih, ki jih je bil obiskat.
(Dalje prih.)
promenadne, bele in barvaste, Orel] t/V) ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne • - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
nt
—.	—	- .n »mrli rosntDmin n »pkdi- I
O f D A Ul CAM"*"’CI,gKi bubkau , t
fjt] K U Pl * LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
■vati
ki ,SKOM*.
E
Telefon tat. IL M-4. g
PODBUlNlCEi Maribor, Jesenice, Rakek.
Obarila vas v Is stroko spadajoče posle najhitreje te pod ko- g?
lantnimi pogoJL	^	g
O	*	£
dsuBbe spalnik vom S. O. N. za § esne poSUJke.
Uprava ..NARODNEGA DNEVNIKA"
-■	prodaja	 -------'
makulaturni papir
== kg Din 4 50 --------- '
j*4 tovarna vinskega kisa, I d. z o. z., Ljubljana, ^biiivvui	nudi
najlinejši In najokusnejši namizni kis Iz -vinskega kisa.
jejR' ZAHTEVAJTE PONUDBO 1	-»C
Tehnično in higienično najmoder-neje utrefena klsarna v Jugoslaviji.
PUarna: Ljubljana, Dunajska cesta St. la, II. nadstropje,
žet -.J»iocx3t~irirao
mali oglasi
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din i1—.
Potnike
dobro vpeljane sprejme vinska trgovina Ponudbe in zahteve naj »e pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111-pod »vineka trgovina«
koks-Čebin
Wotta>* 1/11. - Tsfsf. M.
Proda se po ugodni ceni dal nogled »Trider«
tvrdke Zeias, kateri Poveča šestkraf.NaMov
pove uprava
- Stekleno
strešno opeko Imajo stal no v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani
Knjigovodja-korespondent
popolnoma samostojen delavec, bilancist, z znanjem slov., srbo-hrv., nemščine in italijanščine, strojepisja, 10 - letno prakso išče prinerno službo Ponudbe ua upravo lista pod »Nastop takoj«.
MODROGE
I* najboljšega domačega in češkega platna, poateij-. ne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraoljsk« patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, (»potnik	,
Ljubljana, Kr‘^f-1
Tr*®vskega
vajenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Josip Kodrič, trgovec, 8v. Križ pri Kostanjevici.
ta M.
. ~ _ »I	ŽRI RZVIKAR	- Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sev«.
Tedajatdj in odgovorni urednik ALRKSANDHR 2KLBZ.NJ»c*n