107. Številka. Ljubljana, v sredo 10. maja 1899 XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan avadar, iaimSi nedelj« in praenike, ter velja po polti prejeman sa avatro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje delele toliko več, kolikor poštnina znafta. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po i kr., če se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Opravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon hI. 3-4. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v petek, dne 12. maja 1699. Nazori gosp. knezoškofa sedaj in prej. Iz Sarajeva, 5. maja. 99. številka »Slov. Naroda" prinesla nam jo uvodni članek „Knezoškof in ob činske volitve". Ta članek pravi, da „sedaj vemo, pri čem da smo s prevzvišenim kne-zoskofom .... Konec je negotovosti . . ., katera je prav znatno ovirala našo akcijsko svobodo". Prav nič nimamo proti temu, da se je politično stališče gospoda knezoškofa pojasnilo, in da hoče liberalna slovenska stranka izvajati posledice iz tega pojasnila, katero je marsikoga razočaralo. Prav tako. Narodno napredna stranka ne bi zaslužila imena resne in spoštovanja vredne stranke, ko bi se nasproti premilostnemu gospodu knezoškofu ne postavila na tisto stališče, na katero jo je blagovolil ta gospod sam poriniti. V tem oziru strinjamo se povsem z vsebino tega članka. Kar je prevzvišeni gospod hotel imeti, bodi mu. Nekaj druzega je v tem članku, kar nas je zbodlo. Zadel nas je pasus: „Sedaj je očitno, da so bila popolnoma neutemeljena in neresnična poročila, katera smo svoj čas dobili iz Sarajeva, v katerih se nam je naznanjalo, da hoče naš novi dušni pastir biti popolnoma nepristranski škof, da hoče delati na ublaženje v naši deželi obstoječih nasprotstev in narediti konec političnim ekscesom mlajše duhovščine..." Neutemeljena in neresnična so bila torej naša poročila! Trde besede! Zato pa nam bodi dovoljeno, da svoja poročila malo pojasnimo, da si bode mogel razsodni čitatelj stvar i ti sodbo o tem, kdo je kriv, mi ali Njegova prevzvišenost: smo li mi brez temelja in neresnično poročali, ali Njegova milost, ljubljanski knezoškof, sedaj drugače in v drugem smislu dela, kakor je tedaj obetal. Ko blisk se je razširila pred dobrim letom novica med sarajevskimi Slovenci, da stolico ljubljanskih knezoškofev zasede LISTEK. Transvaal in Anglija. V Pretoriji začetkom aprila. Fiso Egon Moscho. Cecil Rhodes-ovo geslo: „ Angleško vse od Kapa do Atlasa" se zdrobi ob strmi skali južnoafričanske republike in vojaški izurjenosti njenega prebivalstva, in vse, kar je ta mož do sedaj uporabil, da spravi Transvaal pod angleški jarm, vse je bilo zastonj. Od leta 1815. sem, takrat ko jim je bila v pariški konvenciji priznana kolonija Kapa, preganjajo Angleži prvotne naseljence, Holandce. Ti, ki so si v krutih bojih s Črnci pridobili novo domovino, morali so bežati pred belimi brati. Naselili so se nato v Natalu, zastonj! Tudi sem so jim po kratkem času Angleži sledili ter si prisvojili deželo. Končno so se naselili v pokrajini, ki je danes Južnoafričanska republika. Na prav hinavski način so jih Angleži tukaj začeli preganjati. Zvezali so se zoper Holandce s črnci, ter jih fiuntali, da preganjajo naseljence. ' Divji boji to sledili. Na stotine Ho-landoev je bilo umorjenih, a vender je bil naš rojak, gospod kanonik Jeglič. V hipu smo se zbrali, da mu čestitamo na visokem in važnem cerkvenem dostojanstvu, katero je dosegel. Gnala nas je k njemu želja, da bi zvedeli, kako stališče misli zavzeti nasproti svojim rojakom, katerim bode višji dušni pastir; gnala nas je k njemu iskrena radost, da ni bil za to mesto imenovan tisti kandidat, ki smo ga smatrali očetom fanatizma slovenske mlajše duhovščine, dr. Mahnič, o katerem so časniki že pisali, da bode gotovo imenovan; gnala nas je k njemu srčna želja, da bi priporočili Njegovi milosti naše mile rojake v slovenski domovini, da bi ga opomnili, da je tudi njega rodila slovenska mati in govoriti učila; da bi ga prosili, naj bi s svojega prevažnega mesta delal na to, da bi se polegla kvarna politična strast, ki razjeda slovenski narod in ga slabi nasproti skupnim in zložnim neprijateljem, — naj bi bil oznanovavec ljubezni, in z ljubeznijo naj gladi pot sporazumljenja na-protnih strank, katero bi udušilo in zatrlo žalostni bratovski razpor. V tem smislu je novega cerkvenega dostojanstvenika pozdravil naš govornik; v tem smislu mu je jasno povedal, kaj nam je najbolj pri srcu. Radovedni priča kovali smo, kaj bode novi gospod knezoškof odgovoril. Odgovor je bil v „Slov. Narodu" priobčen. Rekel je med drugim, da se smatra nevrednim te visoke časti, katera ga je doletela, da mu pa daje po« gum zavest, da je njegovo imenovanje prst božji, da ga previdnost božja kliče na mesto, kjer bode mogel delati na prid svojim rojakom, in da bode z vsemi močmi skušal sprijazniti in pomiriti razdvojene Slovence. Njegov odgovor nas je prav razveselil in ene misli smo bili, ko smo odhajali, namreč te misli: Ako bode res tak, kakor pravi, da bo, potem gre častitati ne samo njemu, temuč tudi Slovencem. Naprošeni smo bili, naj sporočimo v Ljubljano, kake intencije ima dr. Jeglič, in naj ga priporočimo tudi liberalnim slovenskim krogom, da bi se pripravljala pot medsebojnemu spoznavanju in približevanju, in da bi se visokemu gospodu omogočila dotika z na- končno mir v deželi in Đuri (kakor so se sami imenovali) so začeli vživati svojo svobodo. A glej! Zopet prihrumi Anglež, in zo pet zavihra sovražni angleški prapor v sredini Holandcev. Bilo je leta 1880. A tu se dvigne narod ko en mož in orožja in boja vajeni Đuri so zapodili angleške vojake čez mejo. Leta 1884. potrdila se je v Londonski konvenciji končno svoboda Južnoafričanske republike. A tudi pozneje niso dali Angleži miru Holandcem. Vsem je še v spominu hinavski in za vratni napad Jamesonove čete. Mož je sicer na videz sam zase napad naredil, a za njim je bil v resnici Cecil Rhodes in angleška vlada. To se je lahko iz tega uvidelo, da Jameson v pravdi, katero je radi tega v Londonu imel, skoraj ni bil kaznovan, in da je bil Se te kazni po-miloščen. Že poprej je Cecil Rhodes pod povodom regulacije meje Oranje Vrijstaatu, sosedni deželi Transvaalu, prav tolovajski ukradel bogati rudokop za diamante, Kim berlev, ter je zato nekaj let pozneje Anglija dala vladi Oranje Vrijstaatu smešno malenkostno svoto 90.000 fantov iterlingov, to je nekaj Čez milijon goldinarjev. predno narodno stranko. Tej prošnji smo se odzvali tem rajši, ker smo mislili, da so prišle dr. Jegliča besede iz globine narodno čutečega in za vzor vse ljubezni in njegovo slavo vnetega srca. Poročila pa, katera smo o novem knezoškofu poslali v Ljubljano, niso bila osnovana samo na knezoškofovem odgovoru na našo čestitko, temuč z večine na razgovoru, katerega smo imeli pozneje z Njegovo milostjo. Iskreno je takrat novi cerkveni knez priznal, da je razpora v Slovencih tudi klerikalna stranka kriva, da njeni časopisi preveč hujskajo in se za prave malenkosti zlobno prepirajo. Največjo krivdo pa je pripisoval mladim duhovnikom, kateri življenja ne poznajo, pa vendar hočejo vse vedeti in vse znati in nečejo uvaže vati mnenja starejših in bolj izkušenih gospodov. O dr. Mahniču je izrekel uničevalno obsodbo radi njegovega brezobzirnega in strastnega literarnega delovanja. „Božja previdaost je odvrnila od Slovencev veliko nesrečo, ker ni dopustila, da bi bil Mahnič v Ljubljano prišel." Omenil je dalje, da je bil v dobri šoli, namreč v Stadler-jevi, kateri ni vnet le za vero in slavo Božjo, temuč tudi za narodnost, in da je živel mnogo let v Sarajevu, kjer so razmere take, da zahtevajo tolerance in popustljivosti. Nočemo še dalje naštevati, kaj smo še čuli iz njegovih ust; mislimo, da smo bili opravičeni že iz tega, kar smo tu naveli, sklepati, da se novi knezoškof ne bode postavil izključno na klerikalno stališče, temuč da se bode resno trudil, da bode kraj strastnemu hujskanju klerikalnega časopisja in oblastnemu gospodarstvu boja-željnih kaplanov in drugih duhovnikov, katerim je vsako — tudi nemoralno — sredstvo dobro, dale podpira njihov komando. Da se misli napredni narodni stranki približati in z njenimi voditelji občiti, sklepali smo iz tega, ker je prišel, ko je šel iz Sarajeva na Dunaj, v dotiko z Iv. Hribarjem in dr. FerjanČičem, o katerih je potem ve del povedati, da so to možje, s katerimi se da govoriti pametna beseda, in kateri niso tako črni, kakor jih črtajo klerikalci. A vender so Angleži končno uvideli, da ni mogoče s silo Transvaala uničiti in ga spremeniti v angleško kolonijo. Bogati rudokopi na zlato, ki se nahajajo v deželi, posebno pa v okolici Jo-hannesburga, in ki vsako leto dado na milijone zlata, privabili so veliko število ljudi v deželo. Seveda je bilo mej temi največje število Angležev. Anglež je vedno bolj podjeten kakor vsak drugi. Nastali sta dve veliki mesti, Johannesburg in Pretoria, in tu se je začelo popolnoma angleško življenje. Angleška kupčija, angleške banke, angleški hoteli, tako da se človeku zdi, da je v angleški pokrajini. Holandski jezik se v Johannesburgu primeroma jako malo sliši. Kupčija je po vsej deželi skoraj iz-kij učljivo angleška, in Angleži tudi zato skrbe, da angleška ostane. Vsako, še tako majhno stvarico uporabljajo, da si trgovci druge Evrope ne upajo s Transvaalom kupčevati. Pred kratkim se je gotovo tudi v Avstriji slišalo, da vlada v Transvaalu kuga Na tem ni besedice resničnega. Me 8eo dni je, da je ob vzhodni meji umrl neki Indijanec, ki je ravnokar iz Bombaya prišel. Iz tega so Angleži naredili kugo. In tako je Še raareikaka reč iz katere Smeli smo dalje zaključiti, da je novi g. knezoškof spoznal, kje tiči prav vzrok, da ponehuje mej Slovenci navdušenje za Božjo čast, ker dan za dnevom vidijo, da jo zanemarjajo tisti, katerim bi morala biti prva in jedina skrb, in da skrbijo za posvetne stvari veliko bolj, kakor je to potrebno. Menili smo tudi, da je spoznal zakaj ima naša duhovščina od dneva do dneva manj ugleda, in da jo bode resno poučil o njeni pravi nalogi, in kako se ji je ponašati, da si bode zopet pridobila izgubljeno zaupanje in močno obledeli ugled pri našem ljudstvu. Ako hočemo biti prav iskreni, povedati nam je, da nas je vendar-le nekaj motilo v naših zaključkih. Prvič nas je motila okolnost, da je dra. Jegliča za svojega naslednika v Ljubljani predložil na prvem mestu knezoškof — dr. Missia, ter goriško škofijo prevzel le pod pogojem, da pride v Ljubljano — dr. Jeglič. To nas je motilo, a mislili smo, da knezoškof Missia sedanjega Jegliča ne pozna, a kakor se je sedaj pokazalo, poznal ga je. Drugo kar nas je motilo, je bilo to, da se je prevzvišeni o neki priliki izrazil, da bode zbiral okolo sebe le mlade, čile in za delo sposobne moči. Vprašali smo se, kako se to strinja z njegovo trditvo, da se mlajša duhovščina ravnaj po starejši in zrelejši, ki ima več izkustva in življenje bolj pozna. Pa tudi glede na ta pomislek smo se bili potolažili, misleči, da hoče mlade in sposobne duhovnike zbirati krog sebe le v ta namen, da bi jih vzgajal v duhu miru in ljubezni, v duhu tolerance in blagohotnosti, saj je sam priznal, da ima svoje nazore zahvaliti šoli svojega škofa v Sarajevu, — a niti na misel nam ni prišlo, da bi se sam voditi dal od tistih, katere bi mu dolžnost bila voditi in šolati. Ko je prevzvišeni gospod odhajal iz Sarajeva, bil je ves vnet za svoj poklic, in ni čudo, da smo se mnogo nadejali od njega in ga spričo tega spremljali s prav vročimi simpatijami na potu v belo Ljubljano, želeč mu prijazen in lep sprejem od vseh Slovencev. Sami ste se mogli prepričati, da je prinesel seboj v Ljubljano dobro porcijo narede, Angleži grozovito stvar akoravno je malenkost. Angleška klika stavi tukajšnji vladi prave pasti. Zahtevali so na pr., naj se prepove črncem piti alkoholičnih pijač, kajti črnec ne pozna meje in se upijani in potem ne zamore delati v rudokopih, in tako bi se morebiti marsikak goldinarček zmuznil bogatim posestnikom. Vlada je tej zahtevi ugodila. Na to pa so zagnali velik hrup, da je to pregreha zoper „free trade", svobodno kitpčijo, ter so s tem žganjarijam — katerih je skoraj več tu kakor ljudi — prepreči dobiček. Prosili so dalje jedenkrat prav hinavsko ponižno, naj se policija sestavi iz sinov dežele, namreč iz Burov. Vlada je tudi temu ugodila. Seveda ti ljudje niso tako izurjeni kakor drugi stražarji. Pred kratkim je neki policist v Johannesburgu nekega ponočnega razgrajača in potepuha, ki je nemir delal po cestah ter ljudi napadal, hotel aretirati. Mož se mu je iz rok iztrgal in stražar je prav po pravici rabil orožje ter nanj streljal. Zadel ga je tako nesrečno, da je mož bil takoj mrtev. Drugi dan velikanska demonstracija v Johannesburgu. Na stotine Angležev je zbralo pred angleškim konzulato zahtevalo pomoči. Zares se je ses Prvi je govoril poal. Povše, kateri se je spodtikal ob očitanju Hribarjevega poročila, da je treba narediti konec sedanji razsipnosti in potratnosti, katera se godi zlasti pri dovoljevanju podpor v deželne kulturne namene. Govornik je zastopal mnenje, da je dežela res veliko storila, da je pa bila primorana to storiti, da se ohrani glavna davčna moč v deželi. Zlasti kar se je storilo za vinograde, je bilo umestno in ne le na korist prebivalstvu, nego bo tudi na korist države in dežele, ker bodo vinogradi reprezentovali precejšnjo davčno moč. Ako naraščajo deželne potrebščine, je tega kriv tudi prehitri tempo pri izvršitvi raznih naprav. Toda izdatki za kmetijske stvari vender niso bili taki, da bi se moglo reči, da se je izdalo preveč. Deželni zbor bo moral t di v prihodnje tako postopati kakor je doslej in podpirati kmetske prebivalstvo. Govornik se je izrekel proti določbi, navedeni v poročilu, da se bode iz melijoračnega fonda, ki naj se ustanovi, dajalo le 10°,, stroškov kake naprave znašajoči prispevki in naglašal potrebo, da se dobe novi viri dohodkov, ker doklad na konsumne davke ni mogoče zvišati doklad na direktne davke pa tudi ne, zlasti ker so že vsled občinskih doklad postajale vse doklade na direktne davke prevelike. Treba bo torej delati na to, da prepusti država direktne realne davke deželam, in je upati, da se to doseže. Povrh pa je treba poskusiti, da prepusti država deželam pobiranje užitninskih davkov, kar bi tudi pomnožilo deželne dohodke. Posl. Luckmann je priznal resnost deželnega finančnega položaja. Dohodki dežele se niso pomnožili, pač pa so se iz datki popetorili, a kar je dežela investirala, to jej — izvzemši domobransko vojašnico — ničesar ne nese. Govornik je grajal, da se delajo od strani države industriji vse mogoče težave, in se ji onemogoča konkurenca z inozemstvom. Dežela pride v največjo stisko, če jej država ne prepusti realnih davkov, zlasti če se jej vzame naklada na žganje, s katero si je dežela doslej največ pomagala. Govornik je pojasnil, da izkazi o davkih, katere obseza predloženo poročilo, po njegovi sodbi niso pravilni, in je nasvetoval resolucijo, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju predloži natančen izkaz o davkih, ki jih plačuje dežela. Posl. Lenarčič se je pridružil mnenju, ki se je izreklo glede finančnih razmer, in je povdarjal, da je razsipnosti, katero omenja Hribarjevo poročilo, povod to, da se je hotelo v kratki dobi popraviti, kar se je zanemarilo v prejšnjih stoletjih. Kar se je storilo, to so omogočile doklade na alkohol, tako da se lahko reče, da vzdržuje alkohol vse naše deželno gospodarstvo. Z doklado na alkohol se je hotel omejiti njega konsura. To se sicer ni doseglo, a dežela je dobila sredstva za svoje potrebe. Po teh opazkah o finančni strani proračuna je govornik prestopil na politično polje, v kar so mu dali povod izbruhi senzacije lačni listi glede njegovega govora pri razpravi o realčnera zakonu. Govornik je rekel, da je radi njegovih nedolžnih opazk glede poučevanja ruskega jezika na realki, katerim je deželni pred- sednik s svojim malicijoznim nasmehom in s svojim .Gott sei Dank" dal političen pomen, nastal v vsem časopisju, začenši od oficijoznega „Fremdenblatta" doli do priloge ^Grazer Tagblatta", silen krik o panslavizma. Ta se je zopet enkrat izkazala resničnost pregovora ,Wie der Schelm ist, so denkt er von andern". Govornik je izjavil, da se nikakor ne misli opravičevati in smatra to pod svojo Častjo. Dokler je baron llein razpravljal o tem, koga je smatrati omikanim Slovanom, mu ni bilo druzega odgovoriti, kakor da njemu kot Nemcu se ne more uailjevati prijazno mišljenje za slovanske narode, koga je smatrati za omikanega Slovana, za to baron Hein ne more biti nikomur merodajen, upati pa je, da pride čas, ko Slovanom ne bo več treba občevati mej seboj v panslavističnem je ziku, v nemščini. Sicer pa se z znanjem novega jezika odpre dotičniku nov svet, in že cesar Karo! V. je rekel .kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš". Zakaj bi Slovani ne prišli do tega, da bi imeli svoj skupni občevalni jezik ? Ruski jezik je za to naj-pripravnejši, ker je svetovni jezik, in ima bogato literaturo, dočim ni misliti, da bi kateri jugoslovanski jezik postal občevalni jezik vseh Slovanov, a volapuka se Slovani vender ne bomo učili. Drugi razlog, ki govori za ruščino je ta, da je treba • inteligenci izhod iz dežele zagotoviti. Drug svet nam je zaprt, naša industrija potrebuje izhoda in ostane jej vsled konkurence z drugimi državami le Balkan in Rusija. Tu pa je treba slovanskega občevalnega jezika. Naši učni zavodi res da nimajo namena, pripravljati mladino za inozemstvo, a če velja to za ruski jezik, velja tudi za francoski in angleški a ta dva jezika se učita obligatorno, dočim naj bi se ruščina učila neobligatno. Potrebo znanja ruskega jezika je priznala tudi vojna uprava, ki je učenje ruskega jezika vpeljala v vojne Sole, a da stavljeni predlog ni tako gorostasen, kakor se je pisalo v naših oficijalnih listih, za to je klasična priča »Kol. Ztg.", ki je priznala, da bi bilo v Nemčiji marsikaj bolje, ako bi se na realnih gimnazijah in na realkah poučevala ruščina. Mnogo umestneje bi bilo, da tisti, ki so se pri tej priliki postavili za stražitelje slovanskega patrijotizma, pometajo pred svojim pragom. Tam imajo dosti iredentističnih smeti, a kadar odstranijo te, takrat vzkliknem tudi jaz „Gott sei Dank!" Posl. Šubic je dejal, da mora tudi on omeniti poročila, katera so nemški listi objavili glede razprave o realčnem zakonu. Ta poročila so bila taka, da se je moral čudom čuditi, kdor jih je čital. Mej drugim je rekel govornik, je bilo rečeno, da vse to, kar sem jaz govoril, je bil „ein heller Un-sinn". Jaz sem stal strogo na stvarnem in pedagogiškem stališču in govoril jedino s tega stališča. Povdarjal sem, da je prva naloga učiteljstva, vzgajati v mladini ljubezen do dinastije in do domovine potem da dolgo ne pride ničesar in šele na to, da pridejo strokovni predmeti, in povdarjal sem, da se patri j < tizem in ljubezen do dinastije more vzgajati samo v maternem jeziku. To so nemški listi imenovali „ein heller Unsinn". (K veleposestnikom.) Čestitam stranki, katera ima take poročevalce v svoji sredi! narodnega navdušenja in taktnega postopanja — pridobil si je tudi Vaše simpatije Čakali in čakali smo, da začne svojim nazorom dajati vidno lice, da se odloči svojo teorijo izvrševati v praksi, a pričakali nismo nič; vse je šlo po starem naprej Naše simpatije so se ohlajale in zmrznile so tisti čas, ko smo izvedeli, da je stopil na agi tacijsko polje za tisto stranko, ki je s svojim oblastnim, a nerodnim, drznim, a pre mišljenim nastopanjem Slovencem neizmerno škodila, in za take klerikalne kandidate, katerih bi se moral sramovati vsak poštenjak katerekoli stranke. Mesto da bi bil gospod knezoškof vzel bič v roke ter kramarske duše mej našo duhovščino zapodil iz prodajalnic in go-stilnic, kamor ne spadajo, in jih poslal na delo v cerkev in šolo, trpel je, da so fanatični duhovniki vse kaj druzega počenjali, kakor božjo besedo oznanjevali. A ne samo to, da je trpel in tako molče sankcijoniral jako nezdrave razmere, čutil se je razžaljenega tisti hip, ko je zatirani naš trgovski in obrtni stan duška dal na svojem shodu gnjevu, kateri se ga je moral lotiti v očigled revolucijskega. naravnost nemoralnega gibanja, naperjenega proti temu stanu. Za svojo eksistenco se bore naši trgovci in obrtniki, za življenje jim gre, in to je pre-vzvišenega gospoda tako razjarilo, da je aktivno posegel v to borbo v korist tiste stranke, ki hoče zatreti vsako svobodno besedo, vsako svobodoljubno gibanje, če prav pri tem pogine naš srednji stan, naš meščan. In to je storil tisti gospod knezoškof, ki je v svojem pastirskem listu trdil, da ima vsak Človek in vsak stan pravico eksistence in življenja. Na misel nam prihaja še jedna izreka prevzvišenega knezoškofa, ki je dejal: „Štajerski Slovenci so mirneje krvi. kakor kranj ski, in zato so tam složneji in se toliko ne prepirajo. Kranjcu prehitro kri zavre in precej bi udaril-. Gospodu knezoškofu se je tudi nekako tako zgodilo. Shod zatiranih trgovcev ga je tako razdražil, da se je spozabil in trgovce, ki so se branili in pomoči prosili, udaril. Mislimo, da je imel višji dušni pastir drugo dolžnost po svojem poklicu, a ne tepenega tepsti. Ne domišljamo si, da je milostnemu gosp. knezoškofu Bog ve koliko do naših simpatij, vendar naj mu povemo, da njegov osodni korak vsi sarajevski Slovenci obsojamo jednoglasno, kakor smo se vsi iskreno veselili njegovega imenovanja. Prevzvišeni gospod knezoškof pa naj izvoli še jedenkrat dobro premisliti, bode-li pot, za katero se je odločil, vodila do vspehov, kateri bi bili v čast njemu in slovenskemu narodu, ali bode narobe. Deželni zbor kranjski. (XVII. seja dne 9. maja.) (Dalje.) Razpravo o deželnem proračunu je otvoril poročevalec Hribar, kateri se je skliceval na predloženo, jako temeljito poročilo in predlagal, naj se preide v specijalno debato. Generalna debata je bila jako zanimiva in tudi dosti obširna, toda precej mirna in stvarna. peticija na angleško kraljico, naj se ukrene nekaj, da v bodoče policisti ne bodo morili Angležev. Guverner v Capetovnu je bil vender tako pameten, da je to celo peticijo zopet konzulu v Johannesburgu poslal nazaj. Pomoč bi bila res potrebna, ali ne proti policistom, temveč proti agleškim potepuhom. Seveda se je vlekla ta slavna afrra po vseh evropejskih časopisih, in trgovci na kontinentu so se še malo bolj zbali, svoje blago v Transvaal pošiljati , kajti razmere so tu tako nerodne in nevarne. To je angleška politika! V kupčiji hočejo deželo uničiti in vso kupčijo monopolizirati ! A še druga nevarnost preti južno-afrikanki republiki! Poglejmo zemljepis južne Afrike! Ob treh straneh je obkoljena republika in Oranje Vrijstaat od angleških naselbin in posestev. Le na vzhodni strani mejf portugalski Mozambirme. Portugal ima dandanašnji več dolgov kakor so vse njegove naselbine vredne. Od severa preži Nemčija s svojo naselbino, od juga Anglež. Vsak si bode odtrgal kos, in naravna meja bode reka Zarabesi, ob kateri že sedaj sega del British Central Afrike globoko v Mo-zambifjue. Potem je Transvaal od vseh strani obkoljen od Angležev. Naravna posledica bode ta, da bodo pobirali Angleži visoko carino od vsega blaga, in da bode sarno angleško drago blago prišlo v deželo. Potem se bode moral Transvaal podati, kajti življenje bi tako postalo predrago. To je jedna stran bodočega stanja južne Afrike. A še druga stran je jemati v poštev. Angleži, ki so tukaj rojeni, so se že nekako zmešali z Buri, in narod, ki je sedaj naseljen v južni Afriki govori neko mešanico iz angleškega in holandskega. Ta narod je jako plodovit, žene, ki imajo 10 otrok, niso nikakor redke. V dvajsetih letih se je ta narod gotovo že podvojil. Ta narod je večina vsega belega prebivalstva v južni Afriki. Vplivna vlado seje pokazal že pred kratkim. V koloniji Kopo e veČina v zbornici „afrikaanderska" ; in tudi mini-sterstvo se je moralo za to naselbino tako sestaviti. Bolj in bolj se razširja misel: „Afrika za Afrikaanderje", in v morebiti ne tako dolgem Času ne boderao ved po- znali angleških naselbin, niti tudi južnoafričanske republike, temveč vse to od Zambesija južno ležeče bode jedna velika država, nekake /.jedinjene države južne Afrike. Slučaj take emancipacije angleških naselbin izpod angleškega jarma ni nov, pogledati nam je treba samo vzgled severnoameriških Zjedinjenih držav. Prav verjetno se zdi, da se bodo na ta način s časom vse angleške naselbine odcepile. Imenoma jih je že veliko odcepljenih, kajti dežela, ki ima svojo vlado in upravo, in ki ima svoje zastopstvo, pač ni več kolonija. Pač pa ni verjetno, da bi Anglija za-mogla s silo preprečiti in zadušiti kako revolucijo. Potrebovala bi najmanj armado 100.000 izurjenih vojakov A kaj so plačani vojaki proti narodu, ki se za svojo svobodo in samostojnost bojuje, in v katerem živi Se prvotna narava moč! Upati je toraj, da je prihodnost za južno Afriko jasna in da se bo tukaj raz vila tudi bodočnost evropejske kontinentalne kupčije in industrije. Želeti bi bilo, da bi tudi Avstrija se pri tem udeležila. Posl baron Schwegel je priznal, da je podoba deželnih financ temna in da je popolnoma na mestu menetekel, kateri kliče Hribarjevo poročilo. Ako izgubi dežela naklado na žganje bo imela 200.000 gld. letnih dohodkov manj in za tak odpadek bo težko dobiti pokritja. Ako se bo z meli joračni m fondom strogo postopalo, se bo morda dalo kaj napraviti, a treba bo velike previdnosti, dočim postopamo sedaj jako radodarno. Reklo se je, da je izvršiti še velike projekte, za katere dežela ne bo mogla manj dajati, kakor daje sedaj. Temu ni tako. Treba bo največje štedljivosti. Da smo bili štedljivi, bi bile razmere morda zdaj boljše. Če naj dežela prispeva za vsako občinsko cesto, za vsak vodnjak, je še čudo, da se ne zahteva, naj skrbi za hrano celega prebivalstva. Iskati je sredstev, da se spravijo deželne finance v red. Prvo bi bilo to, da se dež. odbor odločno upre premajhni odškodnini, katero hoče država dati deželi, ako jej vzame naklado na žganje in naj zahteva večji državni prispevek, drugo pa je, naj poskusi doseči, da prepusti država deželi pobiranje vse užitnine. Toda na kmetijskem polju dežela ne bo mogla dolgo vzdržati konkurence. Treba bi bilo skrbeti za industrijo in trgovino. V tem oziru pa smo zaostali. Industriji in trgovini se delajo pač vsemogoče težave, podpore pa ne najde nobene in vender bi se mogla na Kranjskem razviti industrija, ako bi imeli Ugodne zveze s kraji, kamor naj bi prodajali izdelke. V tem oziru je velike važnosti druga železniška zveza s Trstom. Ako se uresničijo prizadevanja, da bi ta zveza ne tekla čez Kranjsko, bi bil to hud udarec za bodočnost naše industrije. Zahtevati moramo na vsak način, da gre železnica čez Kranjsko. — Važno je tudi vprašanje o napravi garancijskega fonda v okviru melioracijskega zaklada. Ta garancijski fond postane dobrota za celo deželo. Bilo bi veliko bolje, da se je že naložena svota ohranila temu namenu, kakor da se je določila v namen, za kateri ima država dolžnost skrbeti. — Poskusilo se je ovreči očitanja, ki jih je bilo brati glede razprave o realčnem zakonu. Realke niso jezikovne šole in namen realk pride v nevarnost ako se uvaja učenje novih obligatornih ali neobligatornih jezikov. Sicer pa se Lenarčič ne sme čuditi, če so se njegova izvajanja smatrala za nasprotna avstrijske misli. Lenarčičevo stališče je politično. Občevalni jezik mej avstrijskimi narodi je že stoletja nemščina. Ako se zahteva, da naj bo občevalni jezik mej Slovani ruščina, potem se mora to kot neavstrijska misel direktno obsojati. Pa tudi s praktičnega stališča nima ruščina na Kranjskem nobenega pomena. Na Balkanu se s hrvaščino ne bo dosti opravilo Veliko večjega pomena bi bila srbščina ali bolgarščina. Sicer pa nas tamkaj izpodriva Nemčija radi tega, ker se pri nas trgovina in industrija nič ne podpirata. Ti dve se morate oprostiti okov, v katerih ječita. To je skrajno potrebno. Ves svet se giblje, ves svet napreduje, samo Španska in Avstrija sta postali zadnji. Želim, da bi se obrnilo na bolje. _ (Dajje prih.) V LJubljani 10. maja. K položaju. „111 as Naroda" piše, da zavzemajo Mladočehi le zategadelj toli odločno nasprotujoče stališče vladnemu jezikovnemu načrtu, ker se boje radikalcev. To upiranje pa ne bo onemogočilo jezikovnega zakona, kajti izvrševalni odbor desnice se bo izrekel zanj. „Narodni ListyM sicer groze, da bodo Mladočehi vrgli Thunovo vlado, toda „Hlas Naroda" zatrjuje, da se radi novih jezikovnih naredb ni bati niti ministrske niti krize na desnici. — Načelnik poljskega kluba, vitez Jaworski, je dejal dunajskemu dopisniku „ Pester Llovda", da si želi ves poljski narod s hrepenenjem zopet aktivnega parlamenta. Toda iskati sredstva in pota, da se to doseže, n i naloga strank, ampak naloga vlade in posebej še raini-sterskega predsednika. Da bi se napravila tabula rasa, kakor zahteva opozicija, se zdi tudi Ja\vorskemu nemogoče. Izvrševalni odbor desnice se sn de vsekakor v drugi polovici maja. Ja\vorski je zanikal, da bi se vse stranke hotele ravnati v jezikovnem vprašanju po mnenju Čehov, nego bode izrazil izvrševalni odbor popolnoma samostojno svoje mnenje brez ozira na mnenje J5F Dalja v prilogi. TB) Narodu" St 107, dn6 IO. maja 1899. Priloga „Slovenskomu Čehov, in specialno Poljaki se bodo ozirali |a na državo in na Galicijo. Is Star« Srbija In Macedonije V Srbiji je energično nastopanje vlade proti nasilstvom v Skoplju zbudilo splošno zadovoljstvo in občno se upa, da bodo velevlasti posredovale pri Porti. Belgrajaki časopisi prinašajo vedno nova poročila o grozodejstvih, in naailstvih v Stari Srbiji in Ifaoedoniji. Turaka oblastva dolže ondotne Bolgare in Srbe, ki Žive v neslogi, da so krivi vseh izgredov ter branijo Arnavte Doslej niso zaprli baje še nobenega zločinca, dasi so znani v vsem vilajetu. Volitve v Bolgariji. Grekovo rninisterstvo je z izidom volitev za sobranje prav zadovoljno. Vladna večina je sedaj več kakor dvakrat večja kakor opozicija. Voljeni so tudi glavni opo-zicijonalci, Stojlov, Cankov, Karavelov. Volitve so se izvršile primeroma in za bolgarske razmere dosti mirno. Le v južni Bolgariji se je pri potilo nekaj pobojev. Pogodba mej Rusi in Angleži. Anglija in Rusija sta se pogodili, da se ne bodeta nikakor dotikali mejsebojnih interesov na Kitajskem. Suverenitetne pravice Kitajske in obstoječe pogodbe ostanejo nedotaknjene. Obe vlasti se zavezujeta storiti vse, da se ohrani mir na vzhodu cesarstva, ter hočeta vsestranski podpirati interese Kitajske. Vse kaže, da sta se zavezali Rusija in Anglija v to svrho, da onemogočita prodiranje drugih držav v lastne sfere. Kitajsko hočeta obdržali lepo zase. Vojna mej Transvaalom in Anglijo? Ko se zbero diplomati in državniki v Haagu na mirovno konferenco in ko bode izražal zastopnik Anglije svoje čestitke plemenitemu ruskemu carju za njegovo velikansko idejo, ki naj donese človeštvu mir ter ga naj razbremeni ogromnih vsakoletnih stroškov za vojsko, prav v tistem hipu se začne morda mej Južno afričansko republiko Transval in mej pohlepno Anglijo krvava vojna, južnoafričanska republika je najbogatejša zemlja zlata, srebra in dragih kamnov, zato pa se trudi Anglija že desetletja, da bi se polastila te dragocene dežele. L. 1897 so poslali Angleži v Transvaal komisarja, ki je znal s sleparskim ljudskim glasovanjem proglasiti deželo za angleško kolonijo. Glasovanja so se udeležili skoraj sami meščani — Angleži, narod Boercev, se glasovanja ni udeležil, a je molče trpel, da so vzeli njegovi domovini svobodo. V neprestanih bojih s kafrskimi in zuluškimi zamorci se je narod že toliko utrudil, da je tri leta prenašal angleško arogantnost. Potem pa je narod zapodil Angleže iz dežele in pobil 1. 1881 pri MajabuŠki gori celo angleško vojsko. Sklenil se je mir, po katerem je bil Transvaal v notranjih zadevah docela samostojen, v zunanjih pa navezan na Anglijo. L. 1884 se je samostojnost Transvaala še povečala. Angleški „rezident" je zapustil Pretorijo in prišel je mesto njega ponižen angleški konzul. Edino to pravico si je še ohranila Anglija, da je smela pri sklepanju pogodb mej republiko in mej drugimi državami izreči svoj „veto". Transvaal je bil torej popolnoma samosvoj. Toda Anglija je vedno spletkarila proti svobodi Boercev. Pred par leti je hotel angleški pustolovec Jameson ukrasti se s svojo tolpo v boersko deželico in se v imenu Anglije polastiti vlade, toda ju naški, v neprestanih bojih utrjeni Boerci so porazili in razpodili Jamesonovo tolpo. No, Anglija ne odneha. Sedaj, ko se je pogodila radi Kitajske z Rusijo, radi severne Afrike s Francijo in radi Samoe z Nemčijo, sedaj ima čas za Transvaal. Vse kaže, da hoče izzvati vojno s Transvaalom. Vzrok je ničen in naravnost nesramen. Tako1 zvani Uitlandci (tujci — priseljenci) hočejo vživati vse državljanske pravice. Ker pa jih je več kakor domačinov, jim teh pravic Boerci ne dajo. Ako bi jim dali vse pravice, bi postali domačini manjšina in vladali bi v Transvaalu tujci, ki bi bržčas — ker je večinč tujcev angleška — izročili državico Angliji. Tega pa Boerci nočejo. Uitlandci so se pritožili v Londonu, in Chamberlain je pozval z žaljivo osornostjo in mogočnostjo Krugerja, naj vstreže za htevi tujcev. Kruger in njegovi svetovalci pa so to zahtevo ponosno zavrnili ter vztrajajo pri dosedanji vstavi. Baje so se začeli Boerci že pripravljati za novo vojno na življenje in imrt Slovenska Matica. 117. odborov« »eja v sredo, dno 3. maj« 1899. lata. IT a v a o C n i: Og. Pr. Leveč (predsednik); A. Bartel, P. Orasaelli, A. Koblar, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Oroien, P. PeruSek, M. PleterSnik, dr. L. Požar, S. Rut ar, A. SenekoviC, dr. J. Staro, S. Subic, A. TavCar, J. Vavni, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar) Skupaj SO. Iz predaedništva se vzame na znanje poročilo o oceni lanskih društvenih knjig od strani društven ikov in časopisov in pa naznanilo, da so bili vsi sklepi zadnje od-borove seje izvršeni. Prošnja ognjegasnega društva v Karlovcu, naj bi Matica pripomogla k temu, da se tamošnji Mandelčev spomenik popravi, se je odstopila „ Pisateljskemu podpornemu društvu" v nadaljnje poslovanje. Odobre" se računi za XXXIV. upravno dobo in sklene se ob jednem, depozita in ustanove, kolikor se to še ni zgodilo, vložiti pri domačih denarnih zavodih. Odobri se knjižni program za tekoče leto. Matica poda letos društvenikora sedem knjig, ki so: 1. Zbornik. Urednik prof. R. Perušek. Tiskala ga bo „Narodna tiskarna" v 3400 iztisih. 2. Letopis (pisar niško poročilo); urednik tajnik. Tiskala ga bo Blaznikova tiskarna v 3400 iztisih. 3. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi. II. zvezek, 1. snopič. Tiskala jih bo „Katoliška tiskarna" v 4000 iztisih. 4. Dr. K. G laser: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del, 2. zvezek. Tiskala jo bo „Katoliška tiskarna" v 3400 iztisih. 5. Slovenska zemlja. III. del: Beneška S1 o veni j a. Spisal S. Rutar. Tiskala jo bo Blasnikova tiskarna v 3400 iztisih. 6. Poezije M. Valjavče ve. Urednik Fr. Leveč. Tiskala jih bo Blaznikova tiskarna v 3400 iztisih. 7. Anton Knezove knjižnice IV. snopič. Urednik Fr. Leveč. Tiskala jo bo „Narodna tiskarna" v 3400 iztisih. Določi se dnevni red letošnjemu rednemu občnemu zboru, ki bo v sredo, dne 24. maja t 1. ob petih popoludne v mestni dvorani. Na znanje se vzame poročilo o po-verjeništvih. Prenehalo je poverjeništvo v Leskovou; društveniki so se pridružili sosednim poverjeništvom. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Novi York. Društvenikov je plačalo za lani 2744, za letos 575; na novo jih je pristopilo od zadnje odborove seje 28, namreč 1 ustanovnik in 27 letnikov. Knjižnici je prirastlo 72 knjig, zvezkov in časopisov; 47 zamenjanih, 25 podarjenih; največ čeških in ruskih. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 9. maja. Seji je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika Prosenc m Tosti. Župan Hribar je pozdravil nova člena občinskega zastopa gg. Prosenca in Tostija, izrekši prepričanje, da bodeta z vsemi močmi delala za napredek in pro-speh mestne občine ljubljanske, ter s toplimi besedami spominjal odstopivših obč. svetnikov gg. Zabukovca in Dolenca, katerih prvi je sodeloval v obč. svetu 6 let, drugi pa 12 let. Obč. svet je Županu dal dovoljenje, da izreče gg. Zabukovcu in Dolencu zahvalo za njiju delovanje v obč. svetu. Župan je potem prečita! pismo dež. predsednika, s katerim se izreka obč. za-stopu zahvala za izraz sočutja povodom smrti nadvojvode Ernesta in se je potem spominjal dne 26. m. m. umrlega Častnega meščana ljubljanskega, grofa Hohenvvarta, kateri se je kot državnik zavzel za pravičnejšo uredbo države. Hohenwart je prvi spoznal, da načelo, po katerem se vodi država, ne pelje k sreči in zadovoljnosti narodov. Hohenwart je v boju za preuredbo države sicer podlegel, a narodi mu vender ohranijo blag spomin. Župan je naznanil, da je Hohenv/artovi rodbini že sporočil so-žalje, in da se je Hohemvartov sin za ta izraz zahvalil; prosil je pritrjenja, da se izraz sožalja zabeleži tudi v zapisniku, čemur je obč. svet ugodil. Dalje se je župan spominjal vrlega someščana, kateri je 28. aprila zatisnil oči, zdravnika dra. Maderja. Pokojnik je bil tih človek, ki ni nikdar silil v oapredje, a bil j« jeden tistih, ki so storil veliko dobrot. Pokojnik je slasti siromak« ne I« zastonj zdravil, nego jim še iz svojih stroškov preskrboval zdravila Pokojnik, ki je bil sicer Nemec in nemškega mišljenja a je priznaval, da gre v Ljubljani prvenstvo Slovencem, je zapustil za mestne siromake takoj 1000 gld., po smrti mačehe njegove pa Se 2000 gld., dalje gasilnemu društvu takoj 1000 gld. in po smrti mačehe še 1000 gld., povrh pa še ves ostanek njegovi mačehi v užitek prepuščenega premoženja določil za ustanovo v prid siromakov. Iz tega je vidno, da je bil pokojni dr. Mader izredno blag mož. Župan je pozval obč. svetovalce, naj v izraz sožalja vstanejo raz sedeže, kar se je zgodilo in se zabeleži v zapisniku današnje seje. Župan je potem prečital pismo železniškega ministra, s katerim se naznanja, da rninisterstvo ni odobrilo načrta, ki ga je izdelala južna železnica za prezidavo ljubljanskega kolodvora, ker načrt ni ustrezal potrebam. Železniško rninisterstvo je odredilo posebne poizvedbe in na njih podlagi je izdelalo samo najprej generalen projekt za uredbo ljubljanske postaje. Sedaj se vrše mej železniškim ministerstvom in mej južno železnico pogajanja glede tega projekta, a meseca junija vršilo se bode še komisijonalno posvetovanje, na katero se povabi tudi mestna občina. Naposled je župan naznanil, da pride dne 21. maja večja družba odličnejših češki h turistov v Ljubljano in opozoril obč. svetnike, naj bi podpirali, kar se ukrene glede sprejema čeških gostov. Obč. svet. Svetek je poročal o prošnji knjigovodskega praktikanta Antona Šusteršiča, da se odveze od službe. Sklenjeno je bilo, da se prošnji ugodi in se Šusteršič takoj odveze od službe, na predlog podžupana dra. vit. Blei\veisa pa je bil kompetenčen rok za to službo odločen do 20. maja t. 1. O dopisu odbora za mirovno propagando je poročal obč. svet. dr. H u d n i k, in je bilo sklenjeno, doposlati odboru resolucijo, s katero se toplo pozdravlja ukrep ruskega carja, in se izreka upanje, da se nameni mirovne akcije uresničijo. Obč. svet. dr. Tavčar je poročal o dopisu delniške družbe za plinovo razsvetljavo, s katerim dopisom družba izreka željo, naj bi se mej njo in mej mestno občino dosegla izvensodna poravnava. Sklenilo se je, naj magistrat pozove plinovo družbo, da predloži pismeno točke poravnave, katere bi bila pripravljena skleniti z mestno občino. Po poročilu obč. svet. dra. Tavčarja je bil na mesto umrlega višjesodnega svetnika Karla Pleškota izvoljen dr. Josip Ser-nec, odvetnik v Celju, razsodnikom za rešitev spora mej mestno občino in delniško družbo za plinovo razsvetljavo v Ljubljani. Obč. svet. Dimnik je poročal o porabi dotacij mestne dvorazrednice na Barji za šolsko leto 1898 9'.' in modelirske šole na realki za 1. 1898, in sta bili obe poročili odobreni, ponudba glede nakupa kmetijskih strojev in modelov za mestne ljudske šole pa je bila po njegovem nasvetu odklonjena. Obč. svet. Pavlin je poročal o prošnji hišnega posestnika Frana Srakarja za znižanje navrtalnih pristojbin. Prošnja se je odklonila. Obč. svet. Pavlin je poročal o ma-gistratovem predlogu, da se namesti kurjač pri zajemalnici v Klečah in je predlagal, naj se nastavi kurjač začasno z letno plačo 500 gld., in naj se razveljavi sklep obč. sveta z dne 5. maja 1897 glede nagrad za čeznormalno delo, kar je bilo sprejeto. Mestni inžener Ciuha je poročal o oddaji zidarskih del za ureditev akumulatorske postaje, in je bilo sklenjeno, oddati ta dela po jednotnih cenah stavbinski firmi Filip Zupančič. Ostale točke dnevnega reda, ki se nanašajo na personalije, so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani. 10. maja. — Deželni zbor kranjski je v današnji seji dognal specijalno razpravo o dež. proračunu. Pri točki o podporah je Kalan provociral veliko debato, katera se je končala s težkim porazom klerikalne stranke. Kalan je namreč zahteval, naj te društvu .Naša Straža* namesto 100 gld. kakor je predlagal odsek, dovoli podpora 1000 gld. Proti temu predlogu«« j« oglasil posl. Tavčar, kateri je povdarjal, da so društvo vse stranke z veseljem pozdravile, da pa so se ga polastili klerikalci, da ga izkoristijo za klerikalstvo Izjavil se je proti zvišanju podpore, dokler se društvo ne postavi na objektivno stališče. Poslanec Murni k je konstatiral, da v finančnem odseku noben klerikalni poslanec ni odprl ust, da bi predlagal zvišanje nasvetovane podpore. Kalan je repliciral, da so v odboru tudi liberalci in tudi dr. Majaron, Po v še pa se je opravičeval, da v finančnem odseku zategadelj ni predlagal zvišanja, ker je iz poročevalčevega tona sklepal, da bi ne bil ničesar opravil. Zanimiv in preznačilen je bil govor dr. Maj ar ona. Govornik je povedal, da sta slovenska dnevnika pokvarila „Našo Stražo", da on ni ne liberalec ne klerikalec, sicer pa da bodo pravi klerikalci dr Tavčarju radi odstopili svoje mesto pri „Naši Straži". Majaronov govor je obudil indignacijo. Pos]. dr. Tavčar je rekel, da sta ga Kalanov in Povšetov govor prepričala, da se je danes inscenirala komedija, da je zgovorni Povše v finančnem odseku nalašč molčal , da bi stranka njegova mogla napasti narodno stranko. Omenjal je, kako je Kalanov „Slovenec" župana Hribarja povodom občnega zbora „Xaše Straže" infarnno napadel in kako so klerikalci vse storili, da osramote narodno stranko. Glede Majarona je rekel dr. Tavčar, da je danes dr Majaron razkril, kar se je že davno vedelo. Rekel je, da ne išče ne liberalcev ne klerikalcev, in da ni ne krop ne voda. Ako tem potem išče svojo srečo, bo že videl, kaj bo dosegel, a bili so časi, ko ni bil tega mnenja Ko je govoril dr. Majaron, rekel je dr. Tavčar, imel sem občutek, kakor da se je prel menoj odprla stran »Slovenskega Lista", in je končno zavrnil zlobno opazko Majaro-novo, češ, da ima dovolj dela in ne potrebuje, da bi se mu kdorkoli umikal. Ko je še posl. Pakiž povedal svoje mnenje, je dr. Papež opravičeval svoje molčanje v finančnem odseku s tem, da je posl. Murnik prepozno spravil stvar na razpravo. Proti temu očitanju je posl. Murnik energično protestoval. Ožigosal je postopanje klerikalcev sploh in konstatoval. da je bila prošnja „Naše straže" rešena v tisti seji, kakor prošnja „Radogoja" in „Ciril-Metodove družbe", in da je bilo še dovolj časa, skleniti zvišanje podpore. Debato je zaključil poročevalec Hribar z velikim govorom, v katerem je bičal nečuveno zatiranje Slovencev na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, in glede „Naše straže" rekel, da popolnoma pritrja mnenju dr. Tavčarja, da so klerikalci danes uprizorili komedijo. „Naša straža" nima druzega namena, kakor okrepčati diktatorstvo človeka, katero diktatorstvo je visoko stoječa oseba občutila zlasti pri zadnjih občinskih volitvah, povzdigniti nje prestiž in zanesti gospodarski boj tudi mej obmejne Slovence- Narodna stranka je na občnem zboru po posebnem pooblaščencu zahtevala satisfakcijo, a mož, ki stoji družbi sedaj na čelu, se je tako žaljivo izjavil, da je bilo takoj jasno, da narodni stranki v tem društvu ni obstati. Ako se društvo preosnuje, bomo mi prvi, ki bomo glasovali za 1000 gld. pod-podpore, danes pa ne. Na ugovor, da je v odboru tudi pristaš narodne stranke (Kalan : V vašem klubu sedi!) je že povedal dr. Tavčar. Vsakdo ve, kakšen pristaš narodne stranke je dotični k, i a so računi o njem že sklenjeni. Na predlog Kalanov se je glasovalo imenoma. Klerikalni predlog je bil odklonjen z 21 proti 13 glasom. Deželni glavar se je vzdržal glasovanja, dr. Majaron pa je zapustil dvorano. — Poročilo o današnji seji smo seveda morali odložiti. — Zadnja beseda. V ogorčenju zaradi nečuvenoga počenjanja duhovščine glede neke hiše in v posvarilo smo oni dan zagrozili, da povemo nekaj zanimivosti o gotovih duhovnikih, kateri obiskujejo dotični zavod. „Slovenec" je naše besede pograbil in nas poživlja, ne, da naj povemo dotične zanimivosti, nego da naj pridemo z imeni na dan. Mi se temu pozivu ne bomo odzvali, dasi bi lahko navedli nekaj imen in smo imeli priliko, se prepričati, da so n e k a t e r a i m e n a z n a n a t u d i odličnim gospodom okrog »Slovenca". „Slovenčev" poziv ni druzega nego past, katero nam je nastavil in v katero bi nas rad ujel. „Slovenec" bi nas rad zapeljal, da bi krivce imenovali, ker ve, da bi nas ti potem tožili, in da bi ml bili prav gotovo obsojeni, ker bi nam nobeno sodišče ne dopustilo dokaza resnice. Naš kazenski zakon obsega določbo, po kateri je izključen vsak dokaz resnice v tacih zadevah, in sodišče bi nas brez usmiljenja obsodilo, pa naj bi imeli na razpolaganje naj izdatnejše dokaze. A ko bi bili obsojeni, tedaj bi prekanjeni .Slovenec" odprl vse registre svoje zgovornosti in kričal bi na vse grlo: ,Narod" je obsojen. „Narod" je obrekovaleč! V to ne varnost se ne podamo in zato ne imenujemo nobenega imena. Ako prevzvišeni gospod knezoškof hoče imena izvedeti, naj se obrne do mestnega magistrata Ta mu bo že vedel kaj povedati, in česar bi on ne vedel, to bi lahko popolnila lastnica dotične hiše Ako se gospod knezoškof za imena zanima, jih lahko brez vsake težave izve, samo Če hoče, drugega pa imena nikogar ne zanimajo. To je v tej zadevi naša zadnja beseda Mi se ne bomo podajali v to kloako, v kateri se „Slovenčev" člankar s tako slastjo valja, kakor da si tako šegeče svojo poštenost, če misli gospod knezoškof, da mora duhovščina s pridigovanjem in pisanjem pokvariti tudi tiste otroke, katerih to brezpametno preklinjanje in ščuvanje še ni pokvarilo, potem naj nadaljuje kakor doslej. Posledice ne izostanejo, a posledice naj padejo na Vaše glave! — Slovenci in Hrvati. Župan Hribar je dobil naslednji brzojav iz Reke : U slozi srdaca opetovano dokazanoj sa strane zlatnih Slovenaca naprama hrvatsvu leži zalog sretnije budućnosti obaju naroda. Živjeli Slovenci! — Obitelj Petrić. — Starotrški gasilci so poslali včeraj našemu uredništvu na naslov „narodnim gasilcem ljubljanskim na možatem postopanju" iskrene čestitke, kličoč: Gromoviti „na pomoč!" Brzojavka je prišla za včerajšnji list prepozno. — Slovenski učitelj pred c. kr. upravnem sodiščem na Dunaju. 4. t. m. je upravno sodišče na pritožbo R. Knarliča, nadučitelja v Št. Lenartu nad Laškim trgom, proti odloku naučnega ministeratva sklenilo razsodbo, s katero se je tako rekoč določilo pravno razmerje umrlih poročenih učiteljic za njihove otroke. Knarlič je pred poltretjim letom prosil štajerski deželni šolski svet za konduktni kvartal in vzgoj-nino oziroma za pokojnino za svojega mladoletnega sina po smrti njegove matere, stalne učiteljice, gospe Viktorije Knartičeve. Dež. šolski svet pa je prosilca zavrnil, češ, po materi učiteljici se ne daje njenim otrokom niti konduktni kvartal, niti pokojnina. Ker deželna postava o tej zadevi ničesar natančnega ne določa, a ker je pokojnica plačevala vsak mesec redno predpisane odstotke v pokojninski zaklad štajerskega učiteljstva, je bilo treba dognati, ali se pravica do tega pokojninskega zaklada nanaša tudi na učiteljičine otroke. Ko mu je zavrnilo tudi naučno rninisterstvo ugovor zoper odlok dež. šolskega sveta, je predložil vso zadevo po odvetniku dr. Dečku v Celju upravnemu sodišču na Dunaju. 4. t. m. se je bavilo upravno sodišče s to preporno zadevo v javni ustni obravnavi. Prisotni so bili: pritožnik in ministerski tajnik v naučnem ministerstvu, dr. Braitenburg pl. Zenoburg. senatu upravnega sodišča je predsedoval prvi predsednik, bivši pravosodni minister, grof Schonborn. Pritožnik je zastopal svojo stvar sam. Senat upravnega sodišča je končno proglasil sledečo razsodbo. „ Pritožbi R. Knarliča se v toliko ustreza, da je mladoletni sin pritožnika in njegove umrle soproge opravičen zahtevati konduktni kvartal; kajti konduktni kvartal pristoja po dotičnem deželnem zakonu vdovi in otrokom učiteljskega osobja brez razlike spola ter se iz tega razloga ta del mini-sterskega odloka razveljavlja, v drugi za-de vipa se pritožba kot neosnovana zavrača ; kajti dotična deželna postava priznava vzgojnino in pokojnino le zaostalim po moških učiteljskih osebah". Ta razsodba koristi vsemu stanu, ter zamorejo sedaj na njeni podlagi zahtevati iz deželnošolskega zaklada pripadajoči konduktni kvartal vsi oni otroci pokoj nih omoženih učiteljic, katerim se je svojec asno zahteva zavrnila, ali kateri se za konduktni kvartal sploh oglasili niso. — Pogreba g. A. Folakowskega se je vdeležil včeraj poleg velikega števila občinstva deželni predsednik baron Hein z mnogimi deželnovladnimi svetniki in urad« niki. grof Lev Auerspsrg, deželni odbornik in cea svetnik Iv. 11 urnik, župan Hribar, predsednik trgovinske zbornice Perdan i. dr. — 9 Starega trga ae nam piše: V .Slovencu", in sicer v št 102 od 4. maja t 1., bere se popravek g. župana Iv. Hribarja, kojemu ai ni upal seveda .Slovenec* ničesar dostaviti, da je kaznoval policijski svetnik Podgoršek gostilničarja Ivana Ma-routa z 1 gld. globe, ker je imel le ta gostilno odprto do jedne ure po polunoči. Ker je pa imenovani list par dni prej poročal, da je bil Marout kaznovan le radi tega, ker so baje popivali v njegovi gostimi klerikalci, in da je torej bila kasen le Čin strankarskega maščevanja, moram tu nehote navesti iz tukajšnje občine pač čudne razmere. Naš župan, koji si mnogo do-mišljuje,' kaznoval je nekoje tukajšnje go stilničarje, ki so imeli le malo časa — jeden celo samo \'4 ure — gostilno odprto in se je v par teh tudi le nekaj zasviralo, z globami po 18 gld., 7 gld., 6 gld. in 5 gld. itd. Mi ne bi imeli temu ničesar pripomniti, a značilno pri tem je, da so vsi kaznovani gosilničarji narodno-napredni, — a pristašem katoliško-nazad-njaške stranke se ničesar ne zgodi, dasi imajo dostikrat gostilne čez uro odprte. Ni čuda, saj se je katoliška mati zarotila, da ne odneha, dokler ne uniči vse .brezverske gostilničarje in obrtnike". Katoliški oče Peter se je v resnici zarotil proti liberalcem. Ni mu dosti, da je na njegovo hujskanje pristaš Štefančič v pravdi zoper obče spoštovanega poštenjaka Antona Za-krajška z Vrhnike imenitno propal; bil je zopet pater Peter sam preteklo sredo obsojen radi častikraje na 50 gld. globe, eventuvalno 10 dni zapora ter v povrnitev kazensko-pravnih stroškov. Mnogobesedni dr. Šusteršič mu je bil steber, da bo opro ščen, a propal je imenitno, kar je dr. Šusteršič prej razvidel ter jo odkuril pred zaključkom obravnave. Prihodnjo sredo vršile se boto zopet dve jednaki kazenski obravnavi. Še nekaj I Ravno ko pišem te vrstice, čuje se v naši vasi od jedne strani glas svirača, a v konsumnera društvu se „in dulci jubilo" tako prepeva in rjove, da jih je slišati na vse strani. Stvar je leta. Dočim „liberalciu fante in može kličejo k vajam požarne brambe in tako ljudstvo odvračajo, zapeljuje „kozulj" nevedno ljudstvo „pod pretvezo pevskih vaj" k pijančevanju, v kojem se seveda vadijo v svetih pesmih za „koru ! — Družbi sv. Cirila in Meioda je daroval vitez Fran Josipovemu redu, vele-tržec Vaso Petričic povodom kupčije s Ciril-Metodovim milom 32 for. 23 kr. — Od julija 1898 do konca aprila 1899 je bilo tega mila prodanega za 644 for. 45 kr. Dar naši družbi so torej uprav 5°/0 zgoraj znamovane prodanine. —« Slovenci iz vseh pokrajin našega naroda, segajte po tem milu ; dobrotniki bodete takim činom družbi sv. Cirila in Metoda — Naročate pa si Ciril-Metodovega mila lahko pri veletrgovini .Petričič-Ljubljana" v poljubno velikih množinah. — Avstrijsko narodno društvo. Okr. glavarja v Kamniku in v Krškem podpirata z osebnim vplivom ustanovitev tega društva ter so v teh dveh okrajih že nekatere občine pristopile kot členi z normalnimi prispevki. Želeti je, da se pridružijo še drugi okraji. — Akademično društvo „Triglav" v Gradcu priredi v soboto, dne 13. velikega travna svoj II. redni občni zbor,s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva „Slovenija". 3. Poročilo od-borovo. 4. Proračun. 5. Poročilo revizorjev. 6. Poročilo a; znanstveno - slovstvenega kluba b) sabljaškega kluba. 7. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Kraj: Hotel „zur Stadt Triest". — Ormoška čitalnica priredi dne 14. maja t. 1. v svojih prostorih gledališki večer ter se uprizorita šaloigri .Zakonska sol" in „Blaznica v prvem nadstropji". Na vabilih naznanjena igra „Servus Petelinček" morala se je zbog ovir opustiti. Vstopnina: stojišča 15 kr., sedeži 30 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. — čevljar čudotvorec. Pod imenom dr. Jakson je aleparil ljudi v Trstu neki Anton Muha, ki je v 85, letu pustil čevljarsko dreto in postal čudežni doktor. Mož je hitro zaslovel v nižjih slojih in ljudje so tekali k njemu iskat telila srn svoje boksam Ha tam poslu je krnel tast pnaaagili. Diagnoziral je Imet* ni, narekoval recepte, njegovi tovarili pa so prodajali adrsvila Kadar je prišel bolnik k ajemn, pehal ga je v tamno sobico, kjer je brlela le rodeča lučica, tovarili so napravili kolobar okrog njega in „doktor" je potem kakor v spanju razlagal bolezen. Njegovi sadeži so prišli slednjič tudi polički na uho. Preiskali so sleparjev dom in našli celo zalogo zdravil, sladkorne vode in drugih, sicer neškodljivih prahov in tekočin. Tekom Mahove „doh-tarske prakse" je prišlo kakih 40 oseb na limanice. Neka ženska, katero je zdravil ta šarlatan, je umrla meseca aprila. Policija je aretirala le drugih njegovih tovarišev in — tovarilic, katere je pa po zaslišanju izpustila iz zapora Pod ključem je obdržala le čevljarja Muho in njegovega ,,tajnika", nekega 241etnega Ivana Ipavca. — Zopet insolvetno konsumno društvo. nReicbswehr" poroča, da je postalo „Splošno delavno hranilno in konsumno društvo za Dunaj in okolico* insolventno. — Samomor. V Celovcu se je ustrelil včeraj zjutraj v svojem stanovanju poročnik S c h le gel 17. pešpolka. Vzrok nam doslej ni znan. — Šiluki pridejo I Že nekaj tednov so naznanjeni Šiluki iz Afrike, ki pa dospo šele v petek popoludne v Ljubljano. Predstave, katere izvaja 20 mož, žensk in otrok, se začno v soboto. Družba ostane tu do incl. 22. t. m., potem odrine za tri mesece v zoološki vrt v Amsterdamu. — Rogatec-Slati na. Zdravišče Roga-tec-Slatina dobi novega ravnatelja, Viktorja Trot te rja, ki si je pridobil na svojih potovanjih po Škotskem, Avstraliji, Novi Zelandiji in na raznih otokih mnogo izkustev za svojo stroko. * Drevfus bolan. Dr. Veugnon, Drey-fusov zdravnik, poroča, da je Drevfus neuro-patičen, melanholičen, da ne more spati, da slabo probavlja, in da ga čestokrat glava boli. * Strašna nesrečs. Na Dunaju je 9. t. m. hlapec Fran Maier snažil v hlevu konje. Nakrat ga je jeden konj vdaril s kopitom v obraz, katerega mu je popolnoma razmesaril; tudi sapnik in požiralnik mu je razparal. Hlapec je seveda takoj mrtev obležal. * Padla z gledališke galerije. V milanskem gledališču .Teatro lirico" je padla majhna deklica mej groznim kričanjem matere s 4. galerije v spodaj ležeči balkon. K sreči pa je padla deklica nekemu gospodu v naročje ter se ji ni zgodilo prav nič. Občinstvo je potem obsulo deklico ter ji dalo toliko daril, denarja in bonbonov, da dekletce gotovo nikdar ne pozabi srečnega dne, ko bi se bilo skoraj ubilo. * Velika nesrsčs. Iz Budimpešte javljajo, da je nedavno izginila žena čevljarja Bogye iz stanovanja s svojimi peterimi otroci. Nekaj dni za tem je dobil nje soprog pismo, v katerem mu žena poroča, da hoče skočiti z otroci vred v Dunav. Zaman je iskalo redarstvo mater in otroke; doslej jih niso našli ni živih, ni mrtvih. Mož je samih skrbij napol blazen. * Mož z dvema ženama. Iz Jassy ja poročajo: Tekom pretekle zime je tu zbolela žena glasbenika N. B., katero so prepeljali v Bukreš v bolnico. Soprog je prosil svojega prijatelja v Bukrešu, naj bi mu od časa do časa o ženi kaj poročal, kar je prijatelj tudi storil. Nekega dne pa je dobil glasbenik brzojavko, v kateri mu je prijatelj naznanil smrt njegove žene ter zahteval denar za pogrebne stroške. Mož ga je poslal, nadalje pa se ni nič več brigal za svojo soprogo. V dveh mesecih se je že toliko potolažil, da se je v drugič oženil. Ko je bil kake tri tedne oženjen, pa je stopila nekega jutra v spalnico mladih poročencev glasbenikova prva žena. Začetkom je mislil, da so to halucinacije toda prepričal se je, da je vse žalostna resnica. Prijatelj je bržčas razglasil Ženo za mrtvo, da je dobil denar za pogreb. Do sedaj stvari niso še preiskali. * Nenavadna gledališka predatava. V Turinu so pred kratkim predstavljali opero „Normo". Mej tretjim dejanjem se je basist Gandio z nekim drugim pevcem nekaj spri. Gasilec, kateri je stal na straži ja je hotel pomiriti, toda razdraženi basist mu je dal hudo zaušnico, katero je gasilec basistu hitro zopet vrnil. Nato je potegnil baaist bodalo ter ja kričal: „Le čakaj, kri ti izpijem, drob ti istrgam is telesa!" Kaj čudo. če je kotel gasilec niti gotovi smrti ter bežal naravnost na odprti oder! Ko je ljudstvo ugledalo bežečega gasilca, je menilo, da v gledališču gori, nastalo je strašno vznemirjenje, vse j * hitelo ven, danas no vpile ter omedlevale. Ko se je slednjič režiserju posrečilo izpuliti Is rok basista bodalo, je bilo gledališče te popolnoma prazno. * Prod s kometom I Naučni minister na Saksonskem je Izdal ukaz, da je učenkam ljudskih šol strogo prepovedano nositi korzet. Tudi pri nas ki bila dobra taka prepoved. * Zastrupljena moka. Iz Budimpešta javljajo, da ata nedavno v Szentegvhazas-Oloohfalu mlinarica Marija Staoo in njena svakinja Neža Simo nametali v moko neke N. Ldrincz, s katero ata Uveli v sovraštvu, strupa. Vsled tega je nevarno ibolela vsa rodbina Lorinoz in vsi njeni posli, vseh skupaj 19 oseb. Vlivali so is zastrupljene moke narejeni kruh. * Ljubavna taloigrs. Dne 1. t m. je prišla k okr. sodišču v Dogoselo na Hrvatskem omožena kmetica Magda Rustenbev iz And rilo ves ter je ovadila sama sebe, da je ubila svojega ljubimca, kmeta Jakoba Jančka. Kmetica je stara šele 25 let, ima otroka in mladega moža Ljubimec ji je postal nadležen, zato ga je neki večer, ko moža ni bilo doma, v svoji spalnici s palico pobila. Pozneje pa jo je začela peči vest, zato se je ovadila. Mož za ljubavno razmerje svoje žene ni vedel ničesar. * Stekel pes ogrizel Vanderbilta. Največjega američanskega milijonarja Viljema Vanderbilta je ugriznil Bernardinec, katerega je kupil nedavno za 10.000 frankov. Mladega milijonarja zdravijo prvi amerikanski zdravniki. Književnost. — ..Slovanski Svet" prinaša v št. 8. tole vsebino: Hrvati pa Srbi. — Iz deželnih zborov. — Poročila. — Rusko slavlje na Dunaju. — Primorje in Trst. — 0 „kritiku našega časa". — Iz No vin. — Drobtine. — Dijaštvo. — Zmes. Razgled po slovanskem svetu. — Književnost. — Slovanskv Prehlad. Sbornik stati, dopisa v v zprav ze života slo vanskoho. Redaktor Adolf Černy. 8. številka prinaša tole vsebino: Fr. Kvapil: U hrobu Julia Slowac -keho. L. Quis: Dva slovanštl barnlci samouko ve. Ad. černy: Z pisni Vojislava J. Ilijce. Z Maskvv (Letopisec). Z Petrohradu (S.) Z okoli Kalisze (Niklot). Z Korutan (Fr. S večanj. Pfehled literatur slovanskvoh za rok 1898. (Pokračovanf) Ukrajinsko-rusfn-ska (Dr. Ivan Franko). Lužickosrbskd (Ad. černy). Bulharska (Dr. A. Balan). Referatv a oznamenf knih. Divadlo. Umenf vytvarna. Rozhledy a zpravy. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 10. maja. Včeraj so imeli avstrijski ministri pred svojim odhodom iz Budimpešto sejo pri Goluchovvskem. Dunaj 10. maja.. Danes ob 4. uri popoludne so snidejo vsi ministri na daljšo konferenco radi nagodbe z Ogersko. Dunaj 10. maja. Avstrijski ministri so so vrnili iz Budimpešto. Konferenca oboh minisfcerstev radi nagodbo ni dosegla nobenega rezultata. Avstrijska vlada je zahtevala, ako se sprejme takozvana Szćllova formula, da se določi v bančnem vprašanju status quo samo do lota 1903, no pa do 1910, kar zahteva ogerska vlada. V tem so nista mogli vladi zj odi niti, in razšli sta se brez vspeha. Dunaj IO. maja. „Nouos Wiencr Tagblatt" poroča, da se je nameravana organizacija avstrijsko železne industrije izjalovila, ker se je več fužin izreklo proti organizaciji. Dunaj 10. maja. V restavraciji sredi ljudskega vrta se je primerila včeraj eksplozija, pri katori so bilo ranjeno tri osebe. Dunaj 10. maja, Včeraj popoludne so našli v Štefanski cerkvi pod klopjo v časopise zavito truplo mrtvega, prezgodaj rojenega otroka. Matere niso našli. a*M«|top**)ta |0 rnaja. Oposicijo-nalni Usti napadajo silno strastso avstrijska anaTiiatte, ker niao dosegla nova pogodbena pogajanja nikakega vspeha. Sami , tresti {»apto* je trprav besen v svojih naskokih ha grofa Thuna, kateremu očita popolno nesposobnost Budimpešta 10. maja. V magnetski zbornici je bilo danes velikansko število poslušalcev, kajti znano je bilo, da bode govoril kardinal Va-shary, ki se je izrekel za kurije, a pod pogojem, da se vlada zaveže, da ne bode posegala v delokrog cerkve. V istem smislu je govoril nadškof Sa-massa. Narodno gospodarstvo. — O. kr. ravnstsljstvo držsvnih železnic naznanja, da je razpisana dobava za 005 met centov olja za lokomotive, 275 met. centov oba za vozne osi, 2640 met. centov petroleja, 16 met. centov fluida, 80 met. centov masti za vozove, 750 met. cen tov surove vazeline, 23 met. centov terpen-tina za čas od 1. julija 1899 do 30. junija 1900. Ponudbe po predloženih vzorcih, vložiti je najkasneje do 30. majnika t. 1. do 12. ure dopoludne pri zgoraj navedenem ravnateljstvu. Podrobnosti in pogoji so tam razvideti in se tudi na zahtevanje proti plačilu pošljejo. — C. kr. trgovinsko rninisterstvo naznanja, da je glasom poročila konzulata v Belgradu za monopolno oskrbništvo razpisana dobava 10 000 skrinjic z dvema kanglicama. Podrobni pogoji se lahko vsaki dan v ravnateljstvu državnega monopola v Belgradu pregledajo. Ponudbe je tja p oslati do 27. maja t. 1. 10 ure dopoludne. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo priBtnega ..Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je prcBkušeno domače zdravilo in upliva na želodec krepimo ter pospe-6ilno na prebavljenje in Bicer z rastočim uspehom. Skatljiea 1 glđ, Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. 3IOLL, o. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati jo izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. — Direktna poSiljatev ne pod 2 Skatljici. 6 (59—6) Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Iz uradnega lista: Izvršilne ali aksekutlvne dražbe: Zemljišče vlož. Štev. 140, kat. obC. Gradiško predmestje v Ljubljani, cenjeno 21.991 gld. 75 kr, dno 15. maja v Ljubljani. Posestvo vlož. Štev. 61, kat. obč. Butoraj, cenjeno 1219 gld. 60 in 35 gld., dne 16. maja v Črnomlju. Posestvo vlož. Štev. 1044, kat. obč. Karlov-sko predmestje v Ljubljani, cenjeno 8300 gld. in 266 gld. 80 kr, in posestvo (hiSa in vrt v Vod-matu Btev. 37, vlož. Stev. 84, kat. obč sv. Petra predmestje v Ljubljani, cenjeno 2805 gld. in 63 gld., oba dne 16. maja v Ljubljani. Nepremičnina vlož. Stev. 864, kat. obč. Ma-jerle, cenjena 40 gld., in nepremičnina vlož. Stev. 76, kat. obč. Dolenja Podgora, cenjena 20 gld., obe 17. maja v Črnomlju. SvLzaL«aJsn3ca, "borza. dne 10. maja 1809. Skupni državni dolg v notah. . 101 gld. 15 kr. Skupni državni dolg v srebru . 100 „ 60 „ Avstrijska zlata renta .... 119 . 66 „ Avstrijska kronska renta 4°'„. . 100 , 40 , Ogeraka alata renta 4*/,. . . . 119 „ 56 „ Ogerska kronska renta 4° 0 . . 97 , 30 . Avstro-ogerske bančne delnice . 920 „ , Kreditne delnice....... 358 „ 00 , London vista....... 120 , 45 , Kemiki dri. bankovci aa 100mark 58 , 9i< , - » mark.......... 11 „ 77 , 26 frankov......... 9 „ 55'/, _ Italijanski bankovci..... 44 „ 75 „ C. kr. cekini........ 5. 68, BSaT Vas vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEO, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6—tO gld. I 9. 10. 7. zjutraj Spopol. II 728-8 7317 78»0 11 2 sr. jsahod skoro obl.l ■ 121 sr. jiahod ---- 8 17 O p. m. z&h. oblačno : f,, poloblač. S Srednja vcerajanja temperatura 121°, nor-13 2". Zahvala. Za mnoge dokaae prisrčnega sočutja, ki so nam od tolikih strani doili povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma sina in brata, gospoda Arturja Folakovvskega c. kr. veterinarskega koncipiata kakor sa mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za lepe poklonjene vence izrekamo s tem svojo najBrčnej&o zahvalo. V Ljubljani, dne 9. maja 1899. (898) Žalujoči ostali. Opično gledališče pod vodstvom ravnatelja Josipa Spinetto. V četrtek, 11. maja tri velike predstave ob '/,4., */t6. popoludne In 8. uri zvečer. Novot Dresiran petelin. Novo1 Psi kot predlce. Praseo kot topničar in druga novs predstavljanja. Na splošno zahtevanje koncem predstave velika pantomima opic pod naslovom: Sodna dvorana opic ali usmrtitev z ustreljenjem, in na to pogreb, izvajajo psi in opice. V petek 2 predstavi. (899) Začetek ob polu 5. in 8. uri zvečer. Ces. kr. avstrijske jgž državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1SSS. leta. Odhod la Ljubljane juž. kol. Proga 6ez Trbli. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovt c, Franzensfeste, Ljubno; Cez Selzthal Ausse, 161, Solnograd ; čez Klein-Rsifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Atnstetteu. — Oh 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trb ž, Poutabel, Deljak, Celovec, Frau-gensfeste. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Klein Reifhng v Line, Budejevice, Pizen, Marijine vari, Beb, Francove vari, Karlove vm-i, Praga, Lipsko; čez Anistetfen na Dunaj. — Ob 11. uri bO m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontahel, Đeljak, Celovec, Ljubno, Belzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 no. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selztbal v Solnograd, L« nd-Gasteii., Zeli ob jezeru, Inomost, Brcgenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj V a Amattten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak r Lesce-Bled. — Proga v Novo mssto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 6 m. popoludne, ob ti. uri 55 m. zvečer. -Prihod v ljubljeno j. k. Proga ls Trblia. Ob 5. nri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Am-stetteu, Bolnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste Ob 7. uri 55 min, zjutraj osobni vlak is Lesec-Bleda. — Ob 11. nri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja vis Amateten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curibs, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. nri 57 in. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, 8elzthala, Beljaka, Celovca, Francenafeata, Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v..rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ln SJovega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod Is LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. Is BsaSaiSS Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) Gospodična blagajni* arics in ob dajalka, tel) vstopiš v slušao Naslov pove upravniitvo „Slovenskega Naroda*4. (889-8) urari«na pro-s v LJubljani. (Eisenschimmel) (894-d lepo raačen, 4 leta star, 161 , pesti visok, se proda po primerni ceni. Vidi se ga lahko v Virsntovem hlevu. Ces. svstrijski pstent. Kralj, ogsrski patent. lir. Nandrn-a olofetridaai pas je gotovo zdravilo za moško Blabost, protin, revmatizem v vseh udih, nervoznost, nedo-ststek spsnjs in slssti, hripo in morfijevo bolezen, nevralgijo, histerično napads, bledico, ohromljenja, bolezni hrbtenca, krč, utripanje srca, nsval krvi v glavo, omotico, otožnost, astma, šumenje v ušesih, mrzle roke In noge, močenje postelje, kožno bolezen, slabo dišečo sapo, koliko, zobobolj, ženske bolezni. Tisoči ozdravljenih v vseh deželah dokazujejo velikanski uspeh. Oeaa kemadu le S gld. < -00— lj Pri naročilu je naznaniti obssSek okolu pasu. Prospekti brezplačno. PoSilja: M. Feith, Dunaj II, Tatorstr. 11/B. Brady-jeve kapljice za želodec (prej Marijaceljske kapljice za želodec) prirejene v lekarni ..pri OiterHkrnt kral|u" Karla Brady-Ja na Duuhju i.. Fiviech-luarkl j obfe ItknAeno ■ n por.iulo sdravllo, ki o*lvl)a ln ukrrpf-uje ielodec, 4-t- je prf-ba«a motena In »plt.li pri Aelodialh bol« 4'IiihIi. Cena steklrnlel • • lO nov«-. Dvojna steklenica« tO nove. Osojam se opozarjati se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko * poppleoan O. Brady in naj se zavrne \se kot nepristne, ako mmajo (e znamke iu podpisa O. Brady. Kapljice za želodec c'&sgj. (prej MarlJacelJ»ke kapljice aa želodec) so shranjene v rudecih nagubanih ik.it lj ah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno mamko). Pod,' to snaooko mora biti podpis f%#+iXU>j' Deli so navedeni. Kapljice an želodec se pristne dobivajo v .1680-20) vneli lekarnah. HišavPrulališt.3 na ogla, tik Kmlovske ceste, s lepimi stanovanji in prodajalno, z vrtom in velikim dvorlSčem se radi bolezni prode. Vpraša nsj ae istotam. (900— 11 Odlikovan na razstavah : Velike Mežirice, Hofatov, Proltejev, Prerovo, Tifinov Uampolc. Potrebna in koristna darila za _vsako priliko?__ 6eakl kršćanski spooljalnl zavod aa platno 1 Sto|l k svo|lm: Viljem V. Vej man izdelovalec platnenega, pavolnatetja in da mastnega blaga v Prostčjevem na Moravi priporoča lantne iknlne ladelke na roko po zmernih cenah i d najboljši kakovosti : celo platneno domače in beleno platno vseh sirokosti in finoBti, platno aa pluhle do 94ti cm., dMioa»le t gradle, namizne prte in blago, obriBace, Bervijete, bele in barvane za t>, 12 in 24 oseb, otirače, platnen in pavolnat kanefas, lobce, bele in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za siv>ke, oksford, krizet. oblecnl pralul *eUr in MOleko blaao aa daniMke «»bleke. platna s pavolnata, ruska, za žimnice, slamnike, r..store itd, trilhe, Sifon, floridas, kreton, pike, barbent, satin, brilantin itd., itd. Ugodna darila TfcJJ I85a—48) p^T in potreba zs gospodinjstvo. LinHtnl lzclelolc. Trgovcem se blago ne pošilja. Kot strokovnjak in samoizdelomlec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevanje. Naročeno blajo pošilja se le po poitnem povzetji. Poseben oddelek zs razpošiljanje pod osebnim vodstvom. Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. so vedno v zalogi. A 79 99/1. (892) C. kr. okrajno sodišče v Zatičini daje na znanje, da se bode t zapuščino zamrlega gospoda župnika Štefana Jaklic-a spadajoča premičnina, kakor: živina (goveja in konji), prešici, žito, pohištvo, obleka itd. dn6 16. maja 1899 popoludne ob 2. uri in prihodnje dni v St. Vidu potom Javne dražbe proda« Jala. Kupno ceno je takoj plačati in kupljeno stvar prevzeti. C. kr. okrajno sodišče v Zatičini dne" 8. maja 1899. Avgust Repič sodar LJubljana, Kollzejske ulios štev. 16 •v Tsnova m se priporoča al. obCinatvu in naznanja, da iadeluje in popravlja vsakovrstne sode la hrastovega cenah, In mehkega lesa po najnižjih Kupuje In predaja staro vinsko posodo sssasssssasssss aasssaassssssse Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na izbero. Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se Bhranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 19 srssassssasiss sssssssissssssso > T Josip Reich 4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica > l Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 £ d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 4 19 dela. J ^ Poatreiba toSaas. — Oene niake. r Fran Detter LJUBLJANA, Stari tz-g At. 1. 19 Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Ta ae dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam avoje iavrstne tlamoreanlce in mlstllnloe, katere ae dobivajo valio njih isbornosti ceno. — Oenlkl zastonj kt poitnlne prosti. Ign. Fasching-a vdove 19 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša) priporoča svojo bogato zalogo &tedilnili ognjišč [ najpriprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto \ medjo ali mesingom montiranih za obklade z i pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršć. ((t(iu(iuir[,:::.[:uuiiiM Največja izber najnovejšega svilnatega Haga črnega in barvastega za cele obleke 19 in bluze, priporoča Alojzij Persch6 Pred škofijo 22, poleg mestne hlis. Stanovanje s 4 sobami v III. nadstropji hiše štev. 1 v šubičevih ulicah se odda s 1. avgustom. Vpraša se pri g Filipu Supančič-u, Rimska cesta it. 16.___(890-2) Pristno domače žganje staro hIIvovU«*. elroKrnlto in tropino* ko. fini brili J c vre* in borov* nlccvcc kupite pri tvrdki K«w6i6 & Zdillos v Prešernovih ulicah. (21—107) Hamburg-Newyork. Prevažanje oseb z brzini! parniki na dva vijaka in rednimi poštnimi parniki na dva vijaka, S*.. dalje prevažanje oseb v vse kraje Zjedinj eni h držav Severne Amerike Canado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko itd. Natančnejša pojasnila daje brezplačno F. W. Graupeastein, Lipsko glavni zastopnik. (446—0) I Za spomlad J B priporoča M S AVG. AGNOLA 1 SLjubljana, Dunajska cesta 9 poleg „Figovoa" i sivoj*. hog-Hto zhIojto i j steklenine, porcelana, j i i zrcal, šip itd. posebno pa (608—19) oprav ia gostilne v mestu in na deželi. ! Vrčki, kozarci in steklenice i po zelo nizkih cenah. CZ > o > O C Č5* Birmanska darila! vrstnih Priporočam svojo bogato in največjo zalogo vsako- zlatih, srebrnih ia nikelnastih ur, verižic, uhanov, zapestnic, o vratnih verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah. Priporočam se ter uljudno vabim (783—5) Ceniki brezplačno J?T, Čllđeil m franko. urar m trgovina z zlatnino in sribrnino. cd O < O »22 o' 3 •2 ri mišični akrrtinl In kostaninl v členkih, bo-eznlh v zziblh In otrpnenju po vneticl in zlom-lenju kosti, protlnu, aivčnlh bolesnih, boleanih v kolki Itd., ženskih boleanih, poltnih In tajnih bolesnih, kroničnih boleanih obistij, mahurnom kataru, akrofeljnih, angleški boloani, kovnih dlskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu Ud. pri boleznih v irelu, ne jabolku, prsih, Jetrih, v Pitno zdravljenje želodcu in v črevlh, pri alati iill Itd. Itd. Elektrika. — Mmoia±m. Zdravilišče z vsem komfortom, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepr izleti. Stalna zdravlška godba, katsro oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oakrbnistvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnino prosto (712-4) oskrbništvo kopališča. odda te s 1. avgustom 1899 v hiši it. 6 Dunajska cesta. Poizvedbe Mosche-ta. pisarni dra. Alfonae (896—1) St. 13.831. (831-3) Ustanova za invalide. Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjene ao 4 ustanove za kranjske invalide vsaka po 31 f Id. 50 kr. na leto. Pravico do teh ustanov imajo bivSi vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali in so ubogi ter lepega vedenja. Prošnje z dokazili o starosti, uboStvu, lepem vedenju in pa o vojaškem službovanji vložiti je do konca lisica maja letos pri podpisanem mestnem magistratu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne* 26. aprila 1899. Moj pristni vinski destilat (Cognac) v steklenicah, izvirno napolnjenih, z jednim in dvema rudečima križema označenih, se dobiva v renomirani špecerijski in delikatesni trgovini gosp. J. C. Praunseiss-a tt Xj;3\a."bl33133.1, O-lsi-vr^i trg* ^te-v- IA. (804—4) vinski producent in izdelovalec cognaca Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda ""D-u.ri.a.3 Z. Hoher Markt 0. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Orade«, TSallb&UFigpnafejie 1. Po poročilu c. kr. „Wienar Zeltung" od dne 12. Junija 1898 doletela je „Altianzo" velika časi, da al ]• Nj. Veličanstvo ceaar plaatlčno-grafičnl objokt ogledal In o posebnem uspehu „Allanae" v zadavi zavarovanja naroda kakor o rapldnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ler Imenoval zavarovanje naroda poaebno vaino podvzetjo. Polno vplačani akcijski kapital MMMMMM* kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 **%til?.T7«i kron. X*. 1897 ae je na podlagi 1989 smrtnih, aludajov Isplačalo 999.978*90 kron. Od 1. 1999— 1997 ae Je laplaAalo 1,854 37818 krom. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Keiapremenl j iva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Strelke ia idrav-niško preiskovanje, vae pristojbine kalekav ia pobotnice ca premije placa dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doiivetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (668-6) Zavarovanja do 9999 kron s tedenaklml doplačili ed 10 vinarjev vita po tarlflk. Zastopniki 98 iščejo za vae kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleakaraka mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 19 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnaživ na drobno in na debelo. Velika lzbirka dr. Sohoanfeld-ovih. barv v tubah za akad. slikarje. -Os* Zaloga vsakovrstnih čoploev za ploskavrjo, slikarja ln aldarje, stedllnegm mašila sa hrastov/a pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava «1. občinstvu najnovejše, najboljle in neprecenljivo sredstvo Si likanj« sobnih tal pod imenom „Kaplđol". Priporočava se todi si, občinstvu sa vae v najino atroko spadajoč* delo v mestu in na def eli kot primano realno in fino po najnižjih cenah. lerilo za gospode najboljše blago in kravate prodaja 10 ar Alojzij Peraches PredQskofijof poleg mestne hiše. memrmr*kfmem&---------- mamom Mehanik Ivan Škerl Opekarska cista it. 16. Šivalni stroji » po ni Blolkls in v to stroko spadajoča popravila izvr-Buje dobro in cen6. Tanji larttila m teta isrritjej*. XX XX XX XXI XXaaf^ o! i XX XX XX Si. Patra casta it. 8 Ljubljana Sr. Patra cesta it. B priporoča evojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke« jopic in plaščev za gospe« nepremoč-Ijivih havelokov i. 1 d. Obleke po marl se po najnovejših uaoroih in po najnižjih cenah 10 solidno in najhitreje IngotovUajo. XX i Klobuke najnovejši fa9one priporoča po nizki ceni J. S. BENEDIKT na Starem trgu. 1G Kemeblovana («93-1) mesečna soba s posebnim vhodom, jako prostorna, pripravna za kako društvo, to odda. Vpraša se pri g. Engelbertu Fran-chetti-ju, brivcu, Jurčičev trg it. 3. Bogato zalogo vsakovrstnih (814-4) palic pasov kakor tudi za gospe in gospode ima po nizki ceni Ivan Kordik Ljubljana, Prešerno« ulice 10-14. Mehanični mlin na valčke se odda za več let v najem. Zmleti se more do 100 vagonov pšenice na leto, kar ae lahko dokaže. (878—2) Mlin je četrt ure od mesta Ljubljane in Sele pred 12 leti na novo opravljen. Natančneje se poizve pri posestniku Jakobu Travnu na Glincali pri Ljubljani. Ivan Kordik ► Ljubljana, Prešernova ulica ita*. 10—14 priporoma svojo bogato zalogo jedilne priprave ► ► ► ► ► ► ► ► noiev, vilic in žlic Iz britanjskega jekla, •Ipak« ali slpake-srebra priv. dunajske tovarne ,,W. Bachmann a Comp,". Na izbero so tudi žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej. ŽliCice „ B 12 „ „ , 2 20 Namizni svečniki BSF iz alpake, čisto bele kovine, par 21 cm visokih gld. 2—, . 2:1 , (- „ s-ao, » ^ n n n 240. Prav cend se dobe" noži In vilice z roženim (599—15) ali koščenim ročajem. cKer se sezi/a koncu Blizu, prodajava ose konfekcijske predmete po zdatno znižane/ ceni. Sričar^ Stlejač Ljubljana ćPresernoee ulice št. 9. Dirkališče slov, biciklistov. Od sobote 13. do uključno ponedeljka 22. maja t. L Vas Šilukov iz Sudana. Moški, ženske in otroci. Zavajanja njihovih domačih ieg* in navad ob 3 , 4., 5. uri popoludne in ob 6., 7. in 8. url zvečer. Odprto od 10. ure dopoludne do mraka. (807—1) Vtatopiiliii« SO Kr. Vojaki do narednika ter otroci IA kr. seooeaooooooooa* { Doering"" milo +BRENNAB0 biciklov! Najboljše vrste kolesa tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nsbor in dr.) priporoča podpisanec po kolikor mogoče nizkih cenah. mf Vsa v to atroko spadajoča popravila ae bodo točno, aolidno in po ceni izvrševala. *yj Ce3a.l3se razpošilja, na. zalitevo. (402—10) Z vele8po§tovanjem A. PUTRICH. Dunajska cesta štev. 5. iMtotmii incli mcliani«*\\n, clolti, viiioik. Vežbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice. Stev 998. Razglas. (844—3) Na mostu podrtega deželnega dvorca na Kongresnem trgu v Ljubljani se bo zgradil Dotična dela in dobave so nastopno proraćunjene: 1.) Kopanje tal in zidarsko delo okroglo ....... 152.300 gld. 2) tesarsko delo okroglo , ....... 13.600 gld. 3. ) kleparsko delo „ ....... 13.000 gld. 4. ) krovsko delo „ ....... 6.300 gld. o.) kamnoseško delo „ ....... 28.000 gld. 6. ) kiparsko delo „ ....... 34.000 gld. 7. ) potrebno železje , ....... 22.100 gld. 8) mizarsko delo „ ....... 29.600 gld. 9) ključavničarsko delo „ ....... 13.000 gld. 10) steklarsko delo a ....... 4.900 gld. 11.) pleskarsko delo „ ....... 4 750 gld. 12) lončarsko delo , ....... 2 300 gld. Ta dela se bodo oddala potom javne konkurence ter se dotične ponudbe sprejemajo pri podpisanem deželnem odboru do dne 27. maja 1899. 1. do 12. ure dopoldne. Vsa natančnejša določila glede ponudeb oddaje in izvršitve dela. se zvedo pri stavbnem uradu in so izkazi posameznih de' ter načrti v navalnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbnega urada, TurjaSki trg št. 4, II. nadstropje ; kjer se dobivajo tudi proti vplačilu tiskarskih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. maja 1899. 1. Zahvale. I NpoatovMial gospod! Škafevnljujv-ni Ve«, alte ste ml |»4»al»lt tako izvrstne silratvilu proti knalju in prtiohi.IJta. Porabil eu-aia J«-«lno M«*a, enlco trpotf'« lrgu •»kak. pe> att h in i k*h«-IJ la praobol Nl«iru pr<*Mia\I». !**>• Aljite nit tnkot *> 8 etekle-nlve v »ne«« Uir.iuft;ii er-pott'f«t. oktobra 1807. Vae saakvailul Jekuli N u p p n n. TrpiHiVv hii|{ (Spila-wigericb-Saft , ki tako izvrstno dolnje proti kašlju, prsoboli, bri-pavosti, tenkemu dihanja in proti starim Položnim, dobivaše vedno sviž v lekarni k Zriniakemn. H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg SK), Naj vsakdo pazi na zafičitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz mo;e lekarne, ki ima na ste klenici sliko Nikole Šubii'a Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena steklenici trpotčevega Boka s točniui navodilom 7f> nove. S trpotcevim sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kašlju. Cena 1 zavoju gorskega čaja priti kašlju s točuim navodilom 35 iii'vč. Ji dno in drag'* pošilja se vsaki dan po pofitaem povzetja. Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in kifttico priracuni '20 nove. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb Zrlnjskl trg Št. 20. OnJrnC uonpod I«-knrui«-ur! Pred kratkim taaotn na-rotil Hcua pri Vae Jedno »teki« nivo krepllulla *ve«l»klU kapljic : late ao meni In aaiojiiu ananeem tuko dobro delovale, da ae moram Vam na le ni dobrem silratllu uajtopleje aabvalltl, lavi*, lile ml sa enoje inniiee ie tri atekleuiee po laO nu«e. a pottnlin povzetjem po* alatl. Jlodrnft, 86. maja 1898. N apoatovaujeut Vid Zanič. I Zahvale. -v «» c* vedako Ure-pilu«* liai}> 11 i «•«• delujejo izvrtt: o proti vsem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrepčujejo želodec. Te kapljice ozdravijo vse bolezni želodca in č iw a dobi se dober tek. Paziti je treba na zaščitni znuk, ker samo one švedske kre-pilne kaplji e bo iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubića Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena 1 stekl. švedskih kre-p lnih kapljic s točnim navodilom 80 n vft. Pošilja se vsaki dan s postnim povzetjem. Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in kistico priracuni "jO novč. Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjakl trg- it. 20. Narocbe, ki iznašajo 5 gld. In već, se pošiljajo franko. Veleapoatovanl gospod! Noja ieua leiala Je tri meae«*e valed trganja lam koatiboli. t'iin Je aaerla upotrebljevatl Vaae ..mašilo proti koatiboli", vatalae Je tretji dan, danea pa, bvala bodi Bogn, bodi. Za-bvaljafoi ae Vam aa to izredno mazilo, oatajem V Struiru pri Mtnblel, d' e aprilu 169«. alnga pokoren Bartol Malčki. RCtvaitlo prod koato-litill (Fluid) je jako dobro zdravilo proti trganja in kalanju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v kržicab, proti preblajenja pri prepihu i. t d Mazilo ojači izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog. Vsaka steklen ca mora biti previđena z zaščitnim znakom, to je s sliko Nikole Šahi ć a Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta zaščitni znak. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli s točnim navodilom 75 novč. Vsaki dan sc razpošilja s postnim povzetjem. Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in kistico priračani •2u novč. (1583—32) Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Za grab, Zrlnjakl trg it 30. ! *i» *4* »ir» »i* »4» F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni aalagatalj ca«, kr. unif. blagajn« dri. ialaznlo uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 ae priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblak in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzeraako robo ima na skladiSCu. Ooapodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vaakovrstnlh uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa aa iadelavanje talarjev in baretov. 10 » tZ* d* efi «fi "efi 117 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoCa svojo naj-veCjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejša kvalitete po nizkih cenah. ITovcatl v Bepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 10 Popravila ae lavriujejo najtoineja. ►čne^J v. J Fran Kaiser -43 puškar prodajalec biciklov 19 iz prvih tovarn Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. NajbolJSe urejena delavnloa za po-fljanje biolklov in ilvalnlh strojev. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom za pomladanslco in letno sezono. Imam tudi najvefijo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk z velespoStovanjem Hugo Ihl 19 Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi. vešč špecerijske in Železninske trgovine. I&čo službe. Ponudbe pod ..trgovski pomočnik" na upravništvo ..Slov. Naroda". (87G-2) > Varst. znamka: Sidro. A *»» A. LINIMENTCAPSICOMP. iz Rlohter Jeve lekarn« v Pragi priznan.) taborno, bol«61ne tolažeče mašilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. »e dobivn v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno doma že zdravilo vedno le v izvirnih utrklenioah z naso var »tveno znamko „Sidro" iz R^chter karne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. (166W—33 evf le- Do 1. junija in od 1. septembra stanovanjska tarife za 25 „ znižane. Zdravi6če na Hrvatskem od zafrorjanske železniško postajo „Zabok-Kra-pinske-Toplice" odddaljene za jedno uro vožnje, ao odprta od 1 aprila do konca oktobra, 30" do 35 R. gorke akratoterme, ki eminentno upli-valo proti protinu. mišični In členski revmi, In njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgljl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightljevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksudatu perintorinalnih vezin. Velike bazinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tušne kopeli, izvrstno urejene potil -niče sudarijn, masaža, elektrika, sved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja, dobre in no drage gostilne; stalna topliška godba. Obširni Benčni sprehodi itd. Od l. maja vozijo slednji dan omni-busi v Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — HroSure se dobe v vseh knjigarnah. Pn >spekte in poročila pošilja (753-4) kopališko ravnateljstvo. je mešanica sušenih, duhteeih zelišč za tobak v pipe in cigarete. samo jedenkratnem poskusu se kadilec prepriča, da mu je to zelišče neobhodno potrebno. jHdino zdravo in prijetno kajenje, čemur bode vsak kadilec pritrdil. TfTooratrion O adi njegove izvrstnosti zdravniška priporočen 1 k i7G5-B) se vzame na C delov pipnega tobaka aH na 4 dele cigaretnega tobaka 1 del Morathona, je baS prav. ■'J'ako mešan tobak izgubi svoje pekoče in skeleče svojstvo, udo Škodljivi učinki nikotina na Želodec se paralizujejo. Posebno ^riginalen zavoj B 30 kr . zavoji za poskuSnjo 10 kr. rezanje in zavijanje za pipni in cigaretni tobak. Ma vsakem zavoju je otročja glava kot varstvena znamka. To znači pristnost^ PoSiljatev za poskusnjo: 10 zavojev franko v vsako mesto po povzetju gld. 1 26 po izdelovate'ju Theod. Morath-u v Gradcu, med. drogerija ..pri bobru". — Za preprodajalce lep dobiček. G-lavna zal;gra -v- X^j-J.Tol;a.3ai : T. S'e-ttst-u.er, dreg-ezri] a. F. P.71D1C & Co. v Ljubljani ponujajo po nn jnlzjlli ecnalt v*»kokoll množino zidarske opeke zarezane strešne opeke (Stranarfalzzlcajel) rudeče lit ćrnis z zraven spadajočo stekleno zarezano opeko in strešnimi okni is vlitega železa lončene peči in štedilnike lastnega izdelka Roman-cement lastnega izdelka Dovški portland-cement kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. MT Najnižje cene!!! ~W (672-6) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s Striletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za amodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla a simili-brilnntom, l jako eleganten prstan z imit biserom za gospode ali dame, 11 ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, l praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina Sčetka za obleko, par finih nogovie, t jako elegantna damska bro&a najnovejše facone, l krasna garnitura, obstoječa iz mansetnih, zavratniskih in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vbj ti krasni predmeti so dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se posije denar naprej : zaloga Ernst Buchbinder Krakau L/M. Postno predalo itev. 25. Ako so naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (859—2) V induatrijakam kraju blizu LJubljana aa odda prodajal niča z opravo takoj v najam. — Ravno tako se odda gostilna z opravo in vrtom, ksnjljlecsm, hlevi in skladiščem. — Poizve se v upravništvu „S1ov. Naroda". (Rki l>> sploano priznane .lURO -12) karamele iz poprove mete pri penMta|kaaJa tek«, aeletltalh bele-čin »h in BlafcrtM, a>ek var)eeeai l«le>4ea. Priatne v aavojCkih po "20 kr. ae dobivajo v le* karal ,.arl aJaseaa erla*1 pri Železnem mostu in pri U. al. Trakaeajr-fa v f.JaalJaBl. |F |F lir ST W w WWWW|il ^Primerna birmanska darila! Kdor želi kupiti za birmansko darilo ne samo cen<5, temveč tudi dobro ln natančno regulirano topno m*0, obrne naj se do tvrdke (821—2) Janko Klopčič prodaja raznovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih in jeklenih žepnih nr, zlatnine in srebrn ine Prešernove ulioe St. 4. Žepne ure za dečke in deklice od 5 gld. naprej. W V W F jr |ir F f ||T ||F F r IF |F |F |F F F F TTTTTTTTTTT Vaše blagorodje! Usojamo se Vam naznaniti, da je v Cel ji (Štajersko) zalogo in samoprodajo našega piva prevzel gospod Aleksander Hilty in prosimo, da blagovolite njemu pošiljati svoja čestita naročila, ter zagotovljamo najhitrejšo in najsolidnejšo postrežbo. Istotako se naročila iz Ljubljane in s Kranjskega sploh radovoljno izvrš. Z ve/espoštovanjem (884-2) Kneza Schwarzenberga pivovarna v Trebonu fWittingauJ na Češkem. 99 46 *#*»*eeee**#ee*»##*#^ e si a a a a a a a a a a a a a na Sv. Petra obrežji, poleg kavarne Valvazor vse manufakturne predmete <872 :'.) S spoštovanjem Konrad Soli vi mi aXr O o. ,,pri novi tovarni". Udajratelj In odgo rorni urvdnlk: Josip Nolli. Lastnina in tlak »Narodna TIskarna«.