LETO XX., ŠTEV. 40 LJUBLJANA, ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 1959 CEHA 10 DIH SLOVENSKI Izdaja in ilake Cflaupiau« (»udjctjc 51o»enaln ^>urwic*olci Jlrektor Hodi Janhubo - Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Ured ništvo: Ljubljana, Tomšičeva alica t In 25 telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičema ulica St l/ll. telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta .1. telefon 21-S96 - Narorninsk) oddelek za ljubljanske naročnike telefon 20-463. ca cunanje naročnike telefon 21-SS2 — Postni predal it_ 29 — Žiro račnn pri Komunalni bank* Lfnbljann 600 704 t 367 nar«»rnina 230 Hir OB ZASEDANJU REPUBLIŠKE LJUDSKE SKUPŠČINE Pred 15 leti se je na osvobojenem ozemlju v Črnomlju začelo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, to je prvega slovenskega parlamenta. Danes, to je prav na isti dan, se bo z otvoritvijo novega poslopja ljudske skupščine v Ljubljani začelo njeno prvo letošnje zasedanje. To zasedanje bo pomembno posebno po tem, da bo obširno obravnavalo bilanco dela izvršnega organa skupščine, to je republiškega izvršnega sveta in njegovih upravnih organov v preteklem letu. Poročilo o tem delu obsega vsa področja družbenega življenja in se zato njegove ugotovitve in kritične pripombe tičejo pravzaprav slehernega našega državljana. Razprava sama pa bo nedvomno prinesla tudi zaključke in sklepe, ki bodo važni za naš socialistični razvoj v prihodnje predvsem pa še v letošnjem letu. Iz poročila republiškega iz-v-ršnega sveta je razvidno, da smo tudi lani dosegli v Sloveniji nadaljnje izpopolnitve v državni in družbeni ureditvi, predvsem še v republiški organizaciji oblasti, pri utrjevanju komunalnega sistema ter poglabljanju in razširjanju družbenega samoupravljanja na področju gospodarstva, javnih služb in drugih področij družbenega življenja. Zlasti je treba poudariti, da so bile po uveljavitvi zvezne uredbe o prenosu zadev v pristojnost zveznih in republiških upravnih organov s posebno republiško uredbo prenesene številne upravne zadeve iz pristojnosti Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS na posamezne republiške upravne organe oziroma na. republiške svete. To je na eni strani omogočilo, da se je izvršni svet razbremenil upravnih nalog in da se je njegovo delo osredotočilo na reševanje splošnih izvršilno političnih problemov republiškega značaja. S tem se je še bolj uveljavila njegova funkcija, ki mu jo daje ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti LRS, to je funkcija, političnega izvršilnega odbora Ljudske skupščine LRS, ki skrbi za izvajanje njene politike. Na drugi strani pa se je spet, kot je rečeno v poročilu, v skladu z načeli ustavnega zakona, okrepila samostojnost in odgovornost organov republiške uprave in republiških svetov, ki so oprabljali svoje naloge samostojno v mejah zakonitih pooblastil in v skladu s smernicami izvršnega sveta. Na ta način so se lahko tudi vse bolj uveljavljali pravilni odnosi meft politično izvršilno in upravno funkcijo oblasti v njeni republiški organizaciji. V zvezi s tem so bile izvršene seveda■ tudi ustrezne dopolnitve v organizaciji in delu izvršnega sveta-Vse to pa je omogočilo, da so izvršni svet in republiški upravni organi ter sveti lahko v preteklem letu kvalitetnejše, bolj sistematično in izčrpno obravnavali in reševali svoje naloge. Ta aktivnost se vidi med drugim tudi na področju zalto-nod.aje in izdaje predpisov. Leta 1958 je na. primer izvršni svet obravnaval in predlagal Ljudski skupščini LRS 20 zakonskih predlogov in 15 predlogov odlokov. Poleg tega je izvršni svet lani sprejel 24 uredb, 39 odlokov in 62 odločb, republiški upravni organi in sveti pa 31 splošnih predpisov. Obsežno delo so izvršni sveti in njegovi organi opravili seveda tudi pri neposrednem operativnem delu. analiziranju in neposrednem usmerjanju vseh področij našega družbenega življenja od gospodarstva do prosvete in zdravstva.. O tem njihovem delu je najzgovornejši dokaz napredek, ki smo ga lani dosegli in ki ga poročilo izvršnega sveta kot rečeno izčrpno obravnava-. Seveda, pa Je bil napredek v delu repub- V B E M E Stanje 18. februarja: Področje Visokega zračnega pritiska nad zahodno in srednjo Evropo vedno bolj slabi, ponovno pa ee krepi v južnem delu Atlantika. Fron-ta&ie motnje so dosegle Britanijo tn s* pomikajo proti srednji Ev-fOPt, vendar njihova aktivnost upada. Napoved za četrtek: PretezrK sončno vreme. Temperatura pono-61 med —9 in —4, v Primorju S dnevne od 7 do 11, v Pri-zj litra) v nekaterih ko- liških organov mogoč le v tesni povezanosti z nadaljnjim utrjevanjem in razvojem komunalnega sistema. Težišče neposrednega upravljanja vsega družbenega življenja se vse bolj prenaša na občino kot naj-neposrednejšo družbeno skupnost. Občina postaja pravno in dejansko, z vsakim letom bolj, temeljna teritorialna družbena politična in ekonomslca skup nost proizvajalcev in potrošnikov. Obenem pa. okraj čedalje bolj izgublja vlogo nekdanje administrativno politične teritorialne enote in postaja teritorialno zaokrožena skupnost komun. S tem se v veliki meri odpravlja administrativno upravljanje javnih zadev od zgoraj in prihaja do neposrednega upravljanja v komuni, pri katerem sodelujejo prebivalci komune na najširši osnovi. Pri tem moramo v prvi vrsti omeniti delavsko upravljanje v gospodarskih organizacijah. Lani je bilo 'izvoljenih v delavske svete podjetij, ki imajo 30 ali več zaposlenih 21.113 članov. V upravne odbore teh podjetij je bilo izvoljenih 7.145 članov, v upravne odbore manjših podjetij pa. 4822 članov. Na področju šolstva je bilo n. pr. izvoljenih 1514 šolskih odborov s 13.836 člani, v družbenem upravljanju zdravstvenih zavodov 'pa sodeluje nekaj nad 3500 državljanov. To je nekaj podatkov samo v nekaterih področjih družbenega upravljanja, ki pa vendarle zgovorno ilustrirajo utrjevanje našega komunalnega sistema.. Posebej je bilo še, kot poudarja poročilo, uveljavljanje socialističnega razvoja, na področju kulture in prosvete v l. 1958 v veliki meri uspeh aktivnejšega in bolj poglobljenega dela organov družbenega upravljanja na tem področju. Za orientacijo dela ljudske skupščine v letošnjem letu je nedvomno zelo koristen program zakonodajne dejavnosti LR Slovenije za l. 1959, ki je priložen poročilu izvršnega sveta-. V tem programu so navedeni republiški zakoni in drugi predpisi Ljudske skupščine ljudske republike Slovenije in izvršnega sveta, ki jih že pripravljajo ali jih bodo predvidoma pripravljali v letu 1959. Zaradi informacije je dodan tudi zvezni plan zakonodajnega dela za leto 1959. Možno je sicer, da posamezni predpisi, ki so navedeni v republiškem programu, ne bodo izdani, zlasti taki predpisi, katerih izdaja je predvidena pogojno, če bodo izdani ustrezni zvezni zakoni, po drugi strani pa je možno, da bodo izdani predpisi, ki sicer v programu niso določeni, za katere se bo pa- med letom pokazala potreba. Vsekakor predstavlja poročilo republiškega izvršnega sveta za ljudske poslance bogato gradivo, na osnovi katerega bodo lahko plodno razpravljali in sklepali. J. Tito odpotoval v ZAR »Galeb« je danes popoldne odplul iz Port Sudana proii ZAR — Predsednik Tito je priredil na »Galebu« slovesno kosilo v čast predsedniku vrhovnega sveta Sudana generalu Abudu in njegovim sodelavcem — Prisrčno slovo od prebivalcev Kartuma in Port Sudana PORT SUDAN, 18. febr. (Tanjug). Predsednik republike Tito, njegova soproga Jovanka in člani delegacije so danes odpotovali iz Sudana po šestdnevnem uradnem obisku v tej državi. Natanko ob 13.30 po krajevnem času je »Galeb« odplul iz sudanskega pristanišča Port Sudan v smeri voda Združene arabske republike. Predsednik Tito bo prispel v petek na prijateljski obisk v ZAR. Pred prihodom v Port Sudan so se od predsednika Tita in članov njegovega spremstva davi v Kartumu poslovili. Velike množice ljudi so na poti do letališča prisrčno pozdravljale predsednika Tita, ki je prispel na letališče skupaj s predsednikom Abudom. V istem letalu, ki je vzletelo ob 8.50 med častnimi topovskima salvami, je v Port Sudan odpotoval tudi predsednik Abud. Port Sudan, lepo sudansko pristanišče na Rdečem morju, je nudilo veličastno sliko ob prihodu predsednika Tita in njegovega spremstva. Na ulicah so bili napisni na srbsfco-hrvatskem in sudanskem jeziku »Dobrodošel«. Na stavbah so se vile zastave obeh držav in marsikje je bilo videti slike predsednika Tita in generala Abuda. Nekaj po enajsti je prispelo letalo iz Kartuma in pristalo na letališču v Port Sudanu. Oba predsednika s spremstvom sta se odpeljala skozi mesto v pristanišče. Med vso vožnjo so jih meščani burno pozdravljali. Ladje, M so bile zasidrane v pristanišču, so s sirenami pozdravljale visokega gosta. Na obali je bila zbrana velika množica meščanov, pristaniških delavcev kakor tudi uiaLužboncev pristaniških ustanov, ki so z mahanjem in vzklikanjem pozdravili prihod predsednika Tita in predsednika Abuda. Po pregledu častne čete so se predsednik Tito. soproga Jovanka in člani delegacije iz uradnega spremstva poslovil; od sudanskih funkcionarjevim se povzpeli na ladjo »Galeb«. Predsednik Tito je na ladji priredil kosilo na čast predsednika vrhovnega sveta Sudana generala Abuda, člane vrhovnega sveta in druge sudanske goste. Po kosilu, ki je potekajo v zelo prijetnem vzdušju, sta predsednik Tito in Abud s svojimi sodelavci stopila na manevrsko palubo »Galeba«. Ko sta bili odigrani državni himni, se je predsednik Abud s sodelavci poslovil od članov jugoslovanske delegacije. Na koncu se je dolgo in prisrčno pozdravljal s predsednikom Titom in soprogo Jovanko, ko je predsednik Abud odhajal, z ladje, so topovi z »Galeba« z 21 streli pozdravili predsednika vrhovnega sveta Sudana. Medtem ko so gostitelji mahali z obale in so obalne baterije v Sudanu s topovskimi streli pozdravljale predsednika Tita, se ie »Galeb« vedno bolj oddaljeval od obale in zaplul proti vodam ZAR. Tiiova brzojavka Abudu »Galeb«, 18. febr. (Tanjug). Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je ob odhodu iz sudanskih ozemeljskih voda poslal predsedniku vrhovnega vojaškega sveta Sudana generalu Feriku Ibrahimu Abudu brzojavka, v kateri se zahvaljuje za lep sprejem in pozornost med obiskom v Sudanu. »Zelo se veselim — j.e rečeno med drugim v brzojavki — da so bili razgovori, ki smo jih vodili z Vami in Vašimi sodelavci, tako plodni in da so potrdili našo skupno željo, da bi naši dve državi razvili čimbolj vsestransko sodelovanje v interesu nažih narodov in stvari mira v svetu.« 9vof ni komimik© Iz Eartnsna Skupno jugoslovansko-sudansko sporočilo o bivanju predsednika Tita in jugoslovanske delegacije v Sudanu KARTUM, 18. febr. (Tanjug). V glavnem mestu Sudana Kartumu so objavili tole skupno sporočilo ob obisku predsednika FLRJ v Sudanu. »Na povabilo vlade republike Sudana je predsednik FLR Jugoslavije Josip Broz Tito s soprogo bival na državnem o-bisku v Sudanu od 12. do 18. februarja 1959. — Predsednika Tita so kot člani delegacije Naša nota Albaniji Jugoslovanska vlada odločno protestira pri vladi LR Albanije zaradi grobega vmešavanja v naše notranje zadeve — Jugoslovanska nota razkriva vohunsko dejavnost agentov, ki so jih albanski organi Državne varnosti pošiljali v Jugoslavijo BEOGRAD, 18. febr. (Tanjug). V državnem sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ so odpravniku poslov poslaništva LR Albanije Raku Nacu izročili noto, v kateri jugoslovanska vlada protestira proti sovražni politiki LR Albanije do FLRJ. 2e dne 2. oktobra lani je vlada FLRJ protestirala proti sovražni in iredentistični politiki, katere namen je netiti šovinistično mržnjo albanskega ljudstva proti sosednjim jugoslovanskim narodom. Toda vlada LR Albanije ne uprizarja samo iredentistične gonje, marveč pošilja na obmejna področja Jugoslavije tudi posebej izšolane diverzante in vohune. Jugoslovanska sodišča so obsodila že več takih albanskih državljanov in na obravnavah je prišlo na dan, kakšne so bile njihove naloge. Tj agenti so dobili nalogo, da širijo v obmejnih krajih Jugoslavije iredentistično propagando za priključitev kosov-sko-metohijske oblasti Albaniji; da organizirajo' sabotaže v Jugoslaviji; da aktivno delajo med albanskimi političnimi emigranti v Jugoslaviji in jih organizirajo za sovražno delovanje proti FLRJ; da nagovarjajo posameznike, naj zbeže v LR Albanijo; da med Siptarji v Jugoslaviji organizirajo posameznike in skupine, ki naj bi delali za organe albanske državne varnosti (Sigurimi): da bi zbirali in pošiljali podatke o JLA in o Ljudski milici in izpolnjevali druge obveščevalne naloge. Nota nato našteva več vohunov in diverzantov, ki so prišli jz Albanije z zgoraj omenjenimi nalogami. Okrožno sodišče v Prizrenu je 9. in 10. februarja letos ugotovilo, da so Hodžo Hafiza poslali 19. maja lani v Jugoslavijo organi Sj-gurimija z nalogo, naj vohunsko in razdiralno deluje: da najde med šiptarskim prebivalstvom v Jugoslaviji nezadovoljneže, ki bi delovali za priključitev Kosova in Metohije k LR Albaniji, da se poveže z diverzantsko skupino iz Albanije in da po njej organizira ilegalno pošiljanje posameznikov v Albanijo. Okrožno sodišče v Kruševcu je 23. januarja 1959 obsodilo Paškaja Isufa Adema na 5 let strogega zapora, ki so ga po- slali v Jugoslavijo, da bi deloval med šiptarskim prebivalstvom in da bi med drugim opravljal sabotaže, to naj bi dokazovalo, da so Siptarji v Jugoslaviji nezadovoljni. Dervišaja Muso Isa so poslali kot agenta pod plaščem političnega emigranta 18. januarja 1958 na delo med šip-tarske emigrante. Zaradi vo-hčrnskega in razdiralnega dela ga je okrožno sodišče v Kruševcu 13. januarja 1959 obsodilo na 4 leta strogega zapora. Kaljošija Džafera Brahima so 27. maja 1958 poslali v Jugoslavijo prav tako kot političnega emigranta na področju Prizrena. Okrožno sodišče v Prizrenu ga je obsodilo na 3 leta strogega zapora. Tačija Dina Balija so poslali na vohunsko in razdiralno delo v Jugoslavijo 11. avgusta 1958. Okrožno sodišče v Kruševcu je imenovanega 23. januarja 1959 obsodilo na 3 leta strogega zapora. Baša Mehazo Alija so poslali v Jugoslavijo kot agenta 19. januarja 1957 na področje Prizrena, da bi med jugoslovanskimi državljani šiptarske narodnosti pridobival posamez- (Nadaljevanje na 2. strani) ■<<<* spremljali predsednik ljudske skupščine LR Črne gore Blaio Jovanovič, poslanec zvez. ljudske skupščine Ivan Maček, član zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates. Med svojim prvim obiskom v republiki Sudan je predsednik FLRJ Josip Broz Tito vodil izčrpne razgovore s predsednikom vrhovnega vojaškega sveta Sudana Ferikom Ibrahimom Abudom o nadaljnjem razvoju prijateljskega, sodelovanja med Jugoslavijo in Sudanom in proučil z njim vprašanja, ki zanimajo obe državi. Razgovori med obema poglavarjema države so potekali v vzdušju resnične prisrčnosti, iskrenosti in popolne odkritosti. Izhajajoč iz politike obeh držav in načel Ustanovne listine OZN ter resolucij, sprejetih v Bandungu in Akri, sta oba državna poglavarja proučila mednarodne probleme, ki so pomembni za sedanji položaj v svetu, in ugotovila, da obstaja široka osnova za njuno soglasje in aktivno sodelovanje v številnih nujnih vprašanjih na mednarodnem poprišču. Oba predsednika z zadovoljstvom ugotavljata, da se njuni državi ravnata v zunanji politiki po prizadevanjih za ohranitev miru in razvijanje mednarodnega sodelovanja, ki temelji na spoštovanju načel neodvisnosti in suverenosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav ne glede na njihove druž-beno-ekonomske razlike. Oba predsednika pozdravljata nastajanje novih neodvisnih držav v Afriki in Aziji, katerih pojav je pozitivno vplival na mednarodne odnošaje. Oba si bosta še naprej prizadevala, da bi se kolonialni sistem izločil iz mednarodnega življenja in da bi se vsakemu narodi! priznala pravica, da sam odloča o svoji usodi. Posebno obsojata ukrepe diskriminacije na temelju rasne in nacionalne pripadnosti ali na temelju barve kože. Oba predsednika izražata zaskrbljenost zaradi sedanje oboroževalne tekme in sodita, da je treba nemudoma storiti konkretne korake glede razorožitve. Oba predsednika nasprotujeta poskusom z jedrskim in termonukleamim orožjem. Z zadovoljstvom ugotavljata, da v Afriki doslej niso izvajali teh strašnih poskusov, in odločena sta, da se upreta začetku teh poskusov na afriški celini v kakršnih koli okoliščinah. Atomsko energijo gre upravičeno uporabljati samo v mi-oljubne namene in zato oba predsednika pozivata velesile, ki imajo atomsko orožje, da sklenejo ustrezne mednarodne sporazume o prepovedi uporabe teh orožij. V želji, da bi prišlo do ugod-uejše in bolj zdrave atmosfere za naraven in nagel napredek novo nastalih držav, se oba predsednika potegujeta, da bi nezadostno razvitim državam nudili mednarodno gospodarsko in tehnično pomoč brez političnih pogojev, predvsem po Združenih narodih. Oba predsednika sta vsestransko proučila odnošaje med Jugoslavijo in Sudanom in možnosti za njihovo nadaljnje pospeševanje. Ugotavljata, da so bili od navezave diplomatskih odnošajev zabeleženi pomembni rezultati pri razvijanju stikov med obema državama, posebno na gospodarskem in kulturnem področju in v Združenih narodih, ter da so medsebojni odnošaji prežeti z duhom razumevanja in prijateljstva, ki je prišel do izraza v prisrčnem sprejemu in pozornosti do predsednika Tita in članov njegovega spremstva med obiskom v Sudanu. Oba predsednika sodita, da obstajajo široke možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja med obema državama v trgovini in na mnogih drugih področjih. Da bi se še bolj okrepilo gospodarsko, kulturno in tehnično sodelovanje med obema državama, je bilo doseženo načelno soglasje glede kreditov, ki jih ho Jugoslavija ponudila Sudanu in bi služili za nabavo jugoslovanske strojne opreme ter za udejstvovanje jugoslovanskih strokovnjakov pri gradnji predelovalne industrije v Sudanu, kakor tudi za nakup tovornih ladij iz Jugoslavije po posebnem aide-me-moiru. Glede kulturnih in drugih stikov je bilo tudi doseženo soglasje. da bi izmenjali kulturne delegacije med obema državama. Oba predsednika sta se sporazumela, da bodo podrobnosti o izvajanju teh sporazumov predmet razgovorov s sudansko delegacijo, ki bo kmalu obiskala Jugoslavijo. Upoštevajoč dobro voljo, ki je zmeraj obstajala med Jugoslavijo in Sudanom, sta se oba državna poglavarja sporazumela, da je treba diplomatski zastopstvi njunih držav povišati s stopnje poslaništev na stopnjo veleposlaništev. Obisk predsednika Tita je potrdil koristnost in zaželenost osebnih stikov in neposredne izmenjave mnenj med jugoslovanskimi in sudanskimi državniki in obe strani sta se sporazumeli, da bosta nadaljevali to prakso. Predsednik Abud je sprejel oovabilo predsednika Tita, naj obišče Jugoslavijo.-« RAZDELITEV PREŽIH0¥iH NAGRAD DANES BO SLOVESNO ODPRTA NOVA ZGRADBA LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Maribor, 18. febr. Danes so v Mariboru pri založbi »Obzorja-- razdelili letošnje Prežihove nagrade za izvirna slovenska leposlovna dela. Slovesni podelitvi v umetniškem salonu Založbe je prisostvovalo večje' število mariborskih javnih, političnih in kulturnih delavcev. V imenu založbe je goste pozdravil njen glavni in odgovorni urednik prof. Jože Košar. Nagrado so podelili za poezijo pesniku Cirilu Zlobcu, za prozo pa Dominiku Smoletu in Smilijaimi Rozmanu, Smilja- nu Rozmanu je žirija podelila nagrado za njegov roman — prvenec z naslovom -Nekdo-1. Pisatelj je v njem posredoval doživetja mladega človeka z značilnim psihološkim tonom. Dominik Smole je v svojem romanu »Crni dnevi in beli dan« ustvaril svojstven pisateljski stil in pokazal skrbno izbrušen jezikovni dar. ki se snovi izredno prilega. Za poezijo je bil nagrajen pesnik Ciril Zlobec, in sicer za svojo letošnjo pesniško zbirka z naslovom »-Ljubezen.-«, SEJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA Poudarek gradbeništvu m kmetijstvu Plenum okrajnega odbora SZDL je razpravljal o okrajnem družbenem planu in proračunu. • ’ ' Povečanje proizvodnje ob istem številu zaposlenih LJUBLJANA, 18. febr. Na današnjem plenumu okrajnega odbora SZDL Ljubljana, ki ga je vodil predsednik OO SZDL Janez Vipotnik, so člani okrajnega odbora razpravljali o družbenem planu in proračunu ljubljanskega okraja. Osnovne misli in smernice letošnjega družbenega načrta je na plenumu podal ing. Ivo Klemenčič. Z zasedanja SNOS v. Črnomlju, na levi v prvi vrsti tovariš Moša Pijade Vpliv delovnih kolektivov na pravilno nagrajevanje LJUBLJANA, 18. febr. Danes je bilo posvetovanje sindikalnih organizacij, ki so se ga udeležili predstavniki posameznih republiških odborov strokovnih sindikatov ter okrajnih in občinskih sindikalnih svetov. Posvetovanje je vodil podpredsednik Centralnega sveta sindikatov Slovenije Leopold Krese, referat o nagrajevanju in političnih nalogah sindikalnih organizacij pa je imel Roman Albreht. Na posvetovanju sp podrobneje obravnavai.i posamezna stališča- sindikatov glede nagrajevanja po učinku in določanja STeostev za družbeni standard. Pri tem so bila ob-šumeje pojasnjena stališča, ki jih obravnava Centralni svet Zveze sicadiikatov Jugoslavije gelde nagrajevanja v svojem pismu sindikalnim organizacijam. Kritično so bile osvetljene tudi nekatere težnje po administrativnem urejanju Male siotcs llbcmiji (Nadaljevanje s 1. strani) nike za delo za »Sigurimi«, druge pa nagovarjal, naj zbe-že v Albanijo. Okrožno Eodišče v K ruševcu ga je obsodilo na 7 let strogega zapora. Noka Bra-hima Ejupa so poslali 17. aprila 1957 iz Tirane kot agenta v Jugoslavijo na področje Prizrena, da bi se povezal z drugimi agenti -Sigurimija«, da 'bi skupno delali med šiptar-skim .prebivalstvom ter netili šovinistično nestrpnost in vohunili. Okrožno sodišče v Prištini ga je obsodilo na 3 leta strogega zapora. Nota našteva še Paša ja Mu-karema Sef er a, Dedaja Frana Niko in Ulčinaka-Cori Hilmi-ja, dodaja pa, da so še drugi primeri, ki kažejo, da uveljavlja vlada LR Albanije prav isto politiko in uporablja prav iste metode, ki jih je uporabljala v času najhujšega pritiska na Jugoslavijo po znani resoluciji Kominforma 1- 1943. Nota končuje: “-Vlada FLRJ poudarja, da pomeni takšna politika albanske vlade in početje albanskih državnih organov, ki skušajo kršiti teritorialno nedotakljivost in notranji red v Jugoslaviji, najbolj grobo vmešavanje v notranje zadeve FLRJ, da nasprotujeta ne samo normalnim sosedstvenim stikom, marveč, da še nadalje zastrupljata in zaostrujeta stike ter ogrožata mir v tem delu sveta.- nagrajevanja, razna poenostavljanja oziroma nepravilna tolmačenja posameznih stališč sindikatov, posameznih določil tarifnih sporazumov, analitičnih ocen drtd. Posebej je billo govora o uredbi, ki predpisuje postopek za pripravo tarifnih pravilnikov. S to uredbo ie de-lavsiknjm svetom in kolektivom še posebej zagotovljena možnost, da učinkovito vplivajo na sestavo tarifnih pravilnikov na podlagi že znanih ekonomskih im polftMčmdh načel pri nagrajevanju, ka jih zastopajo sindikati. Hkrati imajo kolektivi vso možnost, da učinkovito izvajajo družbeno kontrolo pri delitvi in uporabi ustvarjenih sredstev, kd mora temeljiti na stvarni presoji gospodarskih možnosti in perspektiv gospodarske organizacije Uredba namreč do- loča, da. se morajo ravnati organi upravljanja po načelu dobrega gospodarjenja, in kaj se smatra za dobro gospodarjenje. Glede na vse to je sedaj najvažnejša politična naloga sindikalnih organizacij, da temeljito razpravljajo s kolektivi o stališčih sindikatov do posameznih vprašanj nagrajevanja, zlasti pa še o tistih stališčih, ki jih največkrat napačno tolmačijo, kar bi lahko oviralo učinkovito nagrajevanje po delu. Široka polšltfcčna aktivnost sindikalnih organizacij in obvezno sodelovanje organov upravljanja oziroma kolektivov v pripravah in pni sprejemanju tarifnih pravilnikov daje še posebno priložnost za vsestransko seznanjanje kolektivov z nagrajevanjem po delu, kar naj bi prispevalo k širšemu in globljemu razumevanju možnosti za učinkovito naraščanje osebnih dohodkov, ki nastajajo z uvajanjem omenjenega sistema nagrajevanja in z doseganjem večjih gospodarskih uspehov posameznih gospodarskih organizacij. čalo število živine z nakupom 2300 glav rodovniških krav, kar predstavlja v zadružnih obratih 68% več kot lani. K večji proizvodnosti v kmetijstvu bodo mnogo prispevali novi kmetijski stroji. Kmetijskim zadrugam bo letos predanih 65 traktorjev s priključki itd. .Gradbeništvo bo po letošnjem planu pred odgovorno nalogo. Na voljo bo namreč okoli 7 milijard dinarjev za gradbena dela in tako bo gradbeništvo moralo povečati proizvodnjo za 7°/o, če bo hotelo realizirati plan gradenj. Po planu se predvideva povečanje proizvodnje v obrti za družbeni sektor 11% in za zasebni sektor 3%. Plan posebej poudarja, pravilen razvoj tudi zasebne obrti. — Občine bodo omejevale dajanje obrtnih dovoljenj za tiste stroke, ki so V poročilu ing. Klemenčiča je bilo rečeno, da se bo letos proizvodnja povečala za nad 10%, narodni dohodek pa se bo povečal za skoraj 12%. To povečanje proizvodnje in narodnega dohodka pa bo mogoče doseči le s povečanjem storilnosti, kajti plan predvideva minimalno novo zaposlitev delovne sile, povečanje storilnosti pa za 8%. Industrija bo pri porastu družbenega bruto produkta udeležena z 12,2%. Predvsem bo povečala proizvodnjo industrija gradbenega materiala ,in sicer za 17%. Precej sredstev bo namreč vloženih v rekonstrukcijo opekam, odprte bodo nove gramoznice in apnenice, izdelovati pa bodo začeli tudi nove gradbene elemente. Kovinska industrija bo povečala proizvodnjo za 11%, kar gre predvsem na račun Litostroja. ki bo pričel uvajati serijsko proizvodnjo za več proizvodov. Premogovniki bodo povečali proizvodnjo za 4%, lesna industrija za 9% itd. Tudi v kmetijstvu bo proizvodnja povečana za 11%. V poljedelstvu bodo uvedli več novih agrotehničnih ukrepov, več novih kultur in nadaljevali s sejanjem italijanske pšenice. V živinoreji se bo pove- Silos zc 2900 vagonov Som bor, 18. febr. (Tanjug). V neposredni bližini Sombora je začela poslovna zveza za kmetijstvo »Poljoproizvod« graditi na bregu prekopa Bezdan.-Bečej velik silos z zmogljivostjo 2000 . grad« bodo do 1. vagonov. Ko'bo silos zgrajen, bo eden izmed največjih in najmodernejših v Vojvodini. Breg prekopa poleg silosa bodo uredili za pristanišče, ker bodo zgradili tudi nov mlin z dnevno zmogljivostjo 10 vagonov. pravzaprav serijska proizvodnja. Tudi davčna politika bo letos nekoliko drugačna. Po obrazložitvi okrajnega družbenega plana je bil članom okrajnega odbora obrazložen tudi proračun okrajnega ljudskega odbora. Posebej je bila poudarjena delitev proračunskih sredstev med okrajem in občinami, ki je letos drugačna kot pretekla leta in zagotavlja občinam skladen razvoj in krepitev osnovne te-’ ritorialno-upravne enote. V razpravi je sodelovalo več članov plenuma, in sicer o kmetijstvu, trgovini, stanovanjski izgradnji itd. V diskusiji je sodeloval tudi Janez Vipotnik, ki je med drugim dejal, da so se v osnovnih organizacijah SZDL doslej več in bolje seznanjali člani o zveznem, republiškem in občinskem družbenem planu, manj pa o okrajnem, na katerem so osnovani vsi občinski načrti. Letos pa naj bi razpravi o teh načrtih dodali tudi okrajni plan, ki naj bi ga volivcem oz. članom SZDL tolmačili ljudski poslanci. Posebno pozornost bo treba posvetiti pri tolmačenju plana V delovnih kolektivih, kjer bi prvenstveno morali sodelovati sindikati. Omenil je tudi, da je letos čutiti določeno nerazpoložen je zaradi proračunske politike, vendar je tudi okrajni plan, tako kot vsi ostali. osnovan na čimvečjem varčevanju. Ljudski odbori v občinah bodo letos morali temeljito pregledati, kakšne službe rabijo na svojih območjih, ker le tako bo moč štediti prav povsod. Tov. Vipotnik je govoril tudi o okrepitvi političnih vodstev v občinah, kjer so bili postavljeni profesionalni politični delavci. Poudaril je, da morajo občinsjci ljudski odbori v svojih proračunih zagotoviti sredstva za normalno delo teh političnih organov. Plenum je zahteval, da OLO pri sprejemanju družbenega plana zagotovi, da bodo občine v svojih proračunih zagotovile predvideno 2% povečanje sredstev za politične organizacije. Ob zaključku je plenum potrdil izvolitev Andreja Petelina za podpredsednika okrajnega odbora SZDL Ljubljana. Modernizacija letalskega prometa Gradnjo velikih letališč v Beogradu, Zagrebu, Titogradu in Dubrovniku VCJEMAJ Plenum CK ZK Črne gore Titograd, 18. febr, (Tanjug) V Titogradu se je začel VII. plenum CK ZK Črne gore, ki mu prisostvujejo tudi sekretarji občinskih komitejev Zveze komunistov. Organizacijski sekretar CK ZK Crne gore Andrija Mugoša je imel referat o aktualnih nalogah Zveze komunistov Crne gore pred III. republiškim kongresom. Plenumu prisostvujejo tudi člani CK ZK Jugoslavije Veljko Zekovič, Krsto Popi voda in Puniša Perovič. V začetku svojega referata je Andrija Mugoša dejal, da so sklepi VII. kongresa ZKJ in pismo IK CK ZKJ dali močno osnovo za idejno—politični dvig komunistov in njihove aktivnosti pri reševanju nalog socialistične gradnje dTŽave. V nadaljevanju je dejal, da mora organizacija Zveze komunistov posvetiti večjo po- zornost sprejemanju novih članov, posebno iz vrst mladine. Lani so v Črni gori sprejeli 2675 novih članov, kar je naj večji letni sprejem v zadnjih nekaj letih. Med temi je 71% mladincev in 26.7% delavcev. Potniška ladja »Maribor« nasedla Reka, 18.' febr. (Tanjug). — Potniška ladja -Maribor", last Jadranske linijske plovbe Z Reke, je nasedla na čereh Galun. 30 milj jugovzhodno od Reke. -Maribor« je plula na redni brzi progi s 160 potniki. Potnike so prepeljali v Staro baško na Krku, kjer so se vkrcali na potniško ladjo -Trogir«,' ki so jo poslali z Reke. Vzroki nesreče, ki se je pripetila, ko je v Serijskih vratih pihala burja s hitrostjo 50 km na uro, še niso znani. Ladja je nasedla z okoli 25 metri svoje dolžine, tako da prodira vanjo vodia. Podjetje -Brodospas« je prihitelo na kraj nesreče z re-morkerjem -Ahil« ter skupino strokovnjakov in potapljačev. Odpotoval je ameriški režiser Robert Aldrich Beograd, 18. febr. (Tanjug) Po petdnevnem obisku v Jugoslaviji je odpotoval v ZDA ameriški flmski režiser j,n producent Robert Aldrich, ki je 13. januarja podpisal v Rimu pogodbo z »Avala-filmom« o skupnem snemanju filma »Taras Buljba«. Skupno z Aldri-chom sta bila v Beogradu tudi pisec scenarija David Chantler in Aldrichov impresarij Evgen Lemer. Pred odhodom iz Beograda je Aldnich dejal, da je popolnoma zadovoljen s pripravami in dosedanjimi razgovori. Beograd, 18. febr. (Tanjug) Letos bodo opravili zelo obsežna dela za moderniziranje letalskega prometa v n-aši državi. Poleg gradnje modernega letališča v Beogradu, ki bo izročen v promet čez dve leti, bosta dobila Zagreb in Titograd že letos novi sodobni letališči, sposobni za pristajanje večjega števila letal. Za gradnjo letališča >Beo-1961 investirali 5 milijard in 400 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bodo zgradili vzletišče, dolgo 2650 m dm široko 60 m, ki bo sposobno sprejemati vse vrste letal, ki jih uporabljajo v mednarodnem letalskem prometu. Obenem bodo uredili pomožne betonske steze, podlago za pristajanje letal pri poslopju pri-: -stani-šča} prostor za parkiranje 1'avtbmobrrlov' in drugo. "T7 Na novem 'beograjskem letališču bo natovarjanjte in izto-varjenje blaga iz letal popolnoma mehanizirano, medtem ko bodo imeli potniki na razpolago udobne čakalnice, restavracije in druge prostore v modernem pristaniškem poslopju. Po mednarodnih standardih bo letališče »Beograd« uvrščeno v prvi razred A. Z e 1. 1962 in 1963 bo dosegel promet na njem 8000 do 10.000 letal na leto, vendar pa bo njegova zmogljivost še nekoliko večja. Jugoslovansko civilno letalstvo se bo lahko v letošnji sezoni posluževalo modernih letališč v Zagrebu in Titogradu, ki jih sedaj adaptirajo. Dosedanji letališči v teh mestih bodo popolnoma opustili, ker sta bili neprimerni za intenziven letalski promet. V kratkem bodo začeli graditi budi novo moderno letališče v Dubrovniku, ki bo lahko vse leto sprejemalo letala z večjo težo. Ko bo zgrajeno, bo imelo dubrovniško letališče status stalnega mednarodnega letališča. _ Iz zveznega proračuna je uprava civilnega letalstva dobila sredstva za nabavo posebnih naprav za navigacijo in posebnih radijskih naprav, ki omogočajo zelo učinkovito zvezo med centrom za vodenje zračne plovbe (kontrola lete- nja) in posadko letala itd. Hkrati modernizirajo zveze med posameznimi letalskimi središči z uvajanjem direktnih teleprinterskih in telefonskih prog. Direktno teleprintersko in telefonsko zvezo so uvedli že med nekaterimi naši m, j letališči in letališči v sosednjih državah, v prihodnje pa bodo te zveze še razširili. Fluktuacija na Gorenjskem manjša Lani je delal gospodarstvenikom na Gorenjskem precejšnje preglavice preobsežni preliv delovne sile iz enega industrij skega podjetja v drugega. Pretiran prebeg delovne sile povzroča namreč precejšnjo gospodarsko škodo. Prav sipričo tega je sprejel lani . oktobra Okrajni ljudski odbor Kranj nekaj sklepov, ki naj bi omejila to gospodarsko škodljivo fluktuacijo. Določeno je bilo, nad posredovalnica za delo usmeri vse. ki neumestno menjajo zaposlitev, v tiste gospodarske panoge (gradbeništvo, obrt. kmetijstvo itd.), ki jim primanjkuje delovne sile. Uspeh teh ukrepov ie prav razveseljiv. Naj nam to prikažejo številke. Lani julija ie med vsemi v industriji zaposlenimi (26.940) menjalo mesto zaposlitve 313 zaposlenih Proslava 40-letnice SKOJ v Cmi gori Titograd, 18. febr. (Tanjug). S slavnostnim zborovanjem mladine in srednješolcev v titograj-skj. gimnaziji in trgovski akademiji v spomin na velike demonstracije ljudstva in mladine Podgorice 18. februarja leta 1935 se je v Crni gori začela proslava 40"letnlce SKOJ. 15. februarja 1944, proti večeru. je prilomastil Miha B skozi veliki sneg na Bazi 20 v barako, v kateri sva na vso moč kurila z Ladom, tako da so od tri metre visoke strehe visele ledene sveče do tal kakor piščali od orgelj. Nepričakovani obisk se ie zelo prijazno zanimal, kaj delava in kako nama gre in ali je kaj toplo pri naju potem pa, ko je vzbudil najino nezaupljivost, dejal. da bi bilo dobro, če bi eden vzel papir In si sproti zapisoval. ker bi nama rad nekaj povedal. Vzel sem papir in pisal. Miha je dejal, da so imeli »en mal seje« in da so rekli, da bi midva izdelala odloke za črnomaljsko zasedanje o tem, kar so sklenili. Treba je nekai reč; o federaciji, da Smo namreč mi tudi za to. Potem bi mi imeli pravico do NKOS, podobno NKOJ, ki bi ga postavili, ko bo za to čas. Treba bo voliti narodno osvobodilne odbore na osvobojenem ozemlju, misliti na izdajo plačilnega bona. na odlok o davkih, zemlji. gozdovih. Sam SNOO se bo preimenoval v svet in naj dobi zakonodajni odbor, ustanovi naj se komisija, ki bo zasledovala zločine okupatorja, potem verska komisija, ki bi urejevala naše odnošaje s cerkvijo itd. Čeprav je bilo tega mnogo In marsikaj nejasno, bi bilo Še vse prav, ko bi Miha na koncu ne bil dejal, da mora biti vse to sc— 4, 17 feb- zjutraj. Zdaj sva pa začela midva: kako s; to pravzaprav predstavlja, da to ni Igrača no, kad vse sva mu izrekla, o tem naj zgodovina molči. Dovolj je. če izdam, da sem v svoi dnevnik takrat zapisal, da Miha v partizanih še ni bil v taki »smrtni nevarnosti« kot nocoj ... Zelo ljubeznivo ee je poslovil in dejal, da imava dve noči in en dan in da bova že zmogla. 19. februarja je namreč že zasedanje v Črnomlju, pa ni treba da o tem govoriva naprej! Tiste odloke bo namreč sprejel že novi Slovenski na- rodnoosvobodilnl svet, SNOSI Želel nama ie ijubeznivp lahko noč in odšel v snežni metež. Trajalo je precej časa. da sva prišla k sebi ln da sva Iztresla ves najin srd. Potem sva ga Pa en dan in dve noči stresala drug na drugega. Lado je treskal s svojimi idejami, jaz se upiral s formulacijami, vse dokler nisva prišla do sporazumne rešitve. Se danes hranim najine originalne zapiske* ker sva izdelke diktirala nekaj Cveti, nekaj Tajdi, en del pa celo domači hčerki v kuhinji v Črnomlju, kjer smo stanovali v času zasedanja. Peter ie odklonil poslovnik, ki sva sl ga sama izmislila, ko sva mu o njem poročala pri kosilu v obednlci; ko ga je pa prebral, se je strinjal. Odloka o pravicah in dolžnostih slovenskega naroda in odloka o ukinitvi varnostne obveščevalne službe nisva izdelala midva. Odloku o komisiji za zločine okupatorja sta se Krištof in Peter na najino jezo smejala, ker sva ustanovila komisijo za ugotavljanje ziločinov okupatorja in njegovih pomagačev Pri SNOS namesto komisije pri SNOS z* MAKS SNUDERL: Zasedanje SNOS v Črnomlju Spomini na zgodovinska aneva 19. in 20. februar 1944 ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev! Od odloka o -ustanovitvi roditelj — skih svetov, za katere nama je Drejče dal cel spisek pristojnosti. ni ostalo skoro nič. Ostalo pa je v glavnem vse. kakor sva formulirala v neprestanih prepirih, zmerjani- in navdušenju. Tako smo 19. februarja zjutraj. v globokem snegu, romali z baze v dolino, z nami tudi člani predsedstva AVNOJ, ki so bili tedai pri nas: Moša Pijade, Ivan Ribar in drugi. Ti so imeli s seboj iskre bosanske konjiče. Ko je Lidija videla, kako obupno sem motovilil v visokem snegu, me je prisilila, da sem zajahal njenega konja, za kar sem ii še danes hvaležen. Vzdušje prvega zasedanja SNOO oziroma SNOS je bilo bolj vedro in sproščeno kot pa zasedanje Kočevskega • zbora. Saj ie bilo to zasedanje ponoči, neposredno po težkih bojih v Grčaricah in Turjaku, udeleženci so bili Pod dojmom dejanj bele garde, zavezniki še niso priznavali našega boja !n Mihajlovičevstvo je bilo £e priznano. Tudi ie bil Kočevski zbor 'kulturna prireditev, po- litičen miting in zasedanje predstavniškega organa oblasti, vse hkrati. Črnomaljski zbor je bil podnevi. Za nami je bilo že drugo zasedanje A-VT^OJ, za-vezniki so že bili dali izjave o naših uspehih, naš vojaški položai je bil povoljen, veselo snovanje se je bilo že začelo na vsem področju življenja itd. Bili so že dani pogoji za načrtno urejevanje rezultatov naše revolucije. To pa je bila tudi naloga SNOS ln njegovih aktov, k[ so bili sprejeti na tem zasedanju v Črnomlju 19. in ?0. februarja 1944. Odlok o preimenovanju SNOO v 9NOS, poslovnik za delo SNOS, odlok o povečanju števila članov SNOO in odlok o osnovanju zakonodajnega odbora SNOS so bili organizacijski ukrepi za oblikovanje tega telesa v pravo predstavniško • ljudsko skupščino, saj je dobil SNOO že na Kočevskem zboru značai ljudskega predstavništva z zakonodajno in Izvršno oblastjo slovenskega naroda ln s pravico postavljati vse potrebne organe ljudske oblasti slovenskega naroda, čigar osnovni organi oblasti so terenski in ostali odbori OF oziroma narodno osvobodilni odbori, k; bodo Izvoljeni po načelih ljudske demokracije. Se bolj pa je SNOS dobil elemente predstavniškega zakonodajnega te- lesa zaradi svojstva odlokov in deklaracij, ki jih je sprejel na tem svojem zasedanju. V prvo vrsto takih aktov 6pada deklamacija o potrditvi dela slovenske delegacije na drugem zasedanju AVNOJ. Ker je AVNOJ na tem zasedanju izdal odlok o tem. da se Jugoslavija gradi ln se bo izgradila po federativnem načelu, je s to deklaracijo državnopravno izražen pristop slovenskega naroda. ki ga predstavlja njegovo predstavništvo SNOS. v federativno zvezo z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Ko so enake deklaracije Izdali tudi tl. je bil krog članov nove federativne zveze sklenjen ln le federacija državnopravno zaživela .potem ko je seveda politično s skupnim bojem za iste cilje nastala že dosti poprej. Druga deklaracija je Izjava slovenskega narodno osvobilne-ga sveta o pravicah ln dolžnostih slovenskega ljudstva. Ce je pomenil ves osvobodilni boj osvobajanje ljudstva od izkoriščanja. boj za njegove demokratične politične pravice ljud- stva in za temeljne pravice človeka, je ta Izjava SNOS dala tej vsebini boja tudi pravni ln politično dokumentaričn! izraz. Ta Izjava je dosleden političen ln pravni izraz tistih splošnih načel, ki so jih prvič pri nas izrazile temeljne točke OF novembra 1941. Deklaracija o vzpostavitvi nacionalnega komiteja osvoboditve Slovenije le posledica ustanovitve NKOJ na drugem zasedanju AVNOJ. To bi naj bila začasna vlada, vendar naj bi se ustanovila šele potem, ko bodo vse okoliščine podane, dotlej pa naj te posle opravlja predsedstvo SNOS s posebnimi resornimi odseki. Odlok o razpisu volitev v narodne osvobodilne odbore je bil pravzaprav odlok o teh odborih samih. Na Kočevskem zboru kot temeljni organi oblasti postavljeni NOO se v tem odloku oblikujejo ln se v ta namen določa način volitev, se postavijo skupščine in odbori, število članov ln njihove pristojnosti. S posebnimi odloki sta bili postavljeni komisija pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev ln njihovih pomagačev in pa verska komisija, katerim je bila določena pristojnost, funkcije ln sestava. Izredna organizacija s posebnimi pooblastili za borbo proti peti koloni. VOS. -je Izpolnila svojo nalogo In je bila zato s potselbnim odlokom odpravljena. NOS za slovensko Primorje je bil glede na prvotno Izjavo ali 1.2%, v avgustu pa kar 1.4 odstotka zaposlenih. Lani decembra, ko so se že uveljavili skleipi okrajnega ljudskega odbora, pa je »presedlalo« le 0.7%, letos januarja pa celo le 0.2% vseh v industriji zaposlenih ljudi. Da je imela ta sprememba prav gotovo precejšen ekonomski učinek, nam ni treba posebej poudarjati. A. C. Zdravstvena zaščita graditeljev avtomobilske ceste Beograd, 18. febr. (Tanjug). Danes se je v Beogradu začelo tridnevno posvetovanje s sekretarji republiških svetov za ljudsko zdravje na katerem razpravljajo o nekaterih vpra-.šanjih s področja zdravstvene zaščite zavarovancev In mladincev, ki bodo sodelovali pri gradnji avtomobilske ceste skozi Srbijo ln Makedonijo. Razpravljali bodo tudi o nekaterih problemih s področja organizacije zdravstvene službe, preskrbovanja s farmacevtskimi potrebščinami, vakcinacije in službe za transfuzijo krvi. Posvetovanju so prisostvovali tildi zastopniki sekretariata za ljudsko zdravje ZIS. Zveznega zavoda za ljudsko zdravje !n republiških zavodov za socialno zavarovanje. Vrhovnega plenuma OF m enako izjavo AVNOJ, da se slovensko Primorje priključi k Sloveniji oziroma Jugoslaviji, združen s predsedstvom SNOS. Vrsta odlokov se ie nanašala na gospodarsko urejevanje osvobojenega ozemlja. To so odloki o narodnem davku, 0 obvezni obdelavi zemlje in 0 zaščiti semen ter plemenske živine, o ustanovitvi komisije za upravo razlaščene imovlne na slovenskem ozemlju in o zaščiti gozdov.' *Odlok o roditeljskih svetih nai se postavi pri vsakem NOO ln dela po pravilniku, ki ga bo Izdalo predsedstvo SNOS. Vidimo, da ie to pravi zakonodajni program, prvi ki se ie v taki obliki in po takem telesu pojavil v naši zgodovini. SNOS. ki ima svoje korenine v Centralnem komiteju KPS, v Glavnem štabu v IOOF. Vrhovnem plenumu OF in v SNOO, zlasti v njegovih odlokih septembra 1941 ter v Kočevskem zboru, je dobil sedaj pravi predstavniški organ. Politični in organizacijski akti teh organov so dobili s tem pravno naravo, postali so revolucionarni dekreti, v skladu s takimi akt! Vrhovnega štaba NOV ln POS. CK KPJ in AVNOJ. SNOS so kmalu sledila enaka predstavniška telesa drugih naših narodov kakor ZAVNOH na Hrvatskem. ZAVNOBIH v Bosni^ ln drugi Tako se je do-graievala naša ljudska oblast, naša federacija 'n ijudsko-de-mokratlčna država .Tugoslavli« že d*>lgo pred koncem vojn«. / SLOVENSKI POROČEVALEC / «tt 3 St. 40 _ 19. FEBRUARJA 19o9 ' '_______ DEJSTVU OBTOŽUJEJO O dosedanjih tiranskih voditeljih in njihovi politiki do socialistične Jugoslavije nismo gojili nobenih iluzij. Na budnost so nas opozarjale težke izkušnje, ki smo jih imeli s Tirano po letu 1948. Včasih so v Tirani sicer izjavili, da bi želeli normalizirati odnose z nami, toda dejstva so pokazala, da je bilo to samo pesek v oči in trenutno prilagojevanje takratnim prilikam. Protijugoslovanska usmerjenost pa je navzlic vsemu ostala poglavitni temelj albanske zunanje po-litke. Jugoslovanska nota Tirani je nov, pomemben dokument, ki dokazuje, da se v svojih ocenah nismo zmotili. Dokazni material, ki ga nota navaja, lahko pravilno ocenimo in razumemo, če ga povežemo z dosedanjim sploš-niin stališčem tiranskih voditeljev do Jugoslavije, ki je šovinistično in iredentistično. Česa se albanski voditelji doslej že niso po-služili, da bi Škodovali soaialistični Jugoslaviji: poskušali so razvneti šovinistično mržnjo med jugoslovanskimi narodi, niso zamolčevali svojih ozemeljskih aspiracij do Jugoslavije, posluževali so se laži in klevet, odkritih groženj do grobih vmešavanj v naše notranje zadeve. Skupino vohunov, ki jih je poslala Tirana v Jugoslavijo z nalogami, da pri 7ias vohunijo, izvršujejo diverzantske akcije, organizirajo nezadovoljneže, da bi zahtevali priključitev Kosova in Metohije Albaniji, je samo člen v verigi protijugoslovanske gonje. Hkrati pa to odkriva, da se v Tirani niso odrekli tudi takih metod kot je pošiljanje vohunov in diverzantov. da bi na ta način dosegli svoje iredentistične čile: priključitev Kosova in Metohije in razbijanje enotnosti socialistične in miroljubne Jugoslavije. V luči dejstev, ki jih navaja jugoslovanska nota ni tudi nobenega dvoma, kdo je odgovoren za izpodkopavanje miru v tem delu sveta. Sič ODLOČILNI TEDNI V osnovi je položaj v od-nošajih Vzhod Zahod glede Nemčije isti, kot je bil pred dobrim mesecem, ko je Sovjetska zveza poslala svojo prvo noto v zvezi z Berlinom in isti, kot takrat, ko so sporočili, da bo britanski premier Macmillan obiskal Moskvo. Vendar pa je potrebno omeniti tudi nekaj novih momentov, ki utegnejo vplivati na razvoj dogodkov. Predvsem gre tu za najnovejši govor premiera Hruščeva v zvezi z Berlinom: njegov ton je v nasprotju z vedno bolj prevladujočim občutkom v javnosti, da je glavna kriza mimo in da smo bliže poti k sporazumevanju. Govor daje vtis, kot da bi Sovjetska zveza želela doseči rezultate, ne da bi bilo treba v seh okoliščinah popustiti. To pa seveda ne bi mogla biti osnova za spo-razummevanje, o kakršnem sta doslej govorila Hruščev in Mi-kojan. Nadalje bi bilo potrebno omeniti Dullesouo odsotnost in upoštevati še zahodni odgovor Sovjetski zvezi, ki je brez dvo-ma precejšnje razočaranje, saj ima samo en pro-tipredlog: konferenco zuna- njih ministrov. Obe ti stvari sta tudi nemara vplivali na oster ton v govoru Hruščeva. V tem ozračju potuje torej v Moskvo britanski premier Macmillan. Ozračje res ni, najprimernejše, obenem pa se tudi on najbrž ne počuti preveč dobro; iz raznih komentarjev je videti, da v Moskvi ne bo tako slavljen gost, kot bi rad bil. In vendar je nemara Macmillan sedaj še najprimernejši odposlanec Zahoda, saj bi že iz notranjepolitičnih razlogov silno rad dosegel takšen ali drugačen sporazum s Sovjetsko zvezo in vzbudil videz, kot da je v mednarodni politiki Britanija spet v ospredju. Upati je, da mu bo uspelo, tako v Moskvi, kot kasneje pri britanskih zaveznikih na Zahodu. Vsi stiki med Vzhodom in Zahodom so lahko samo koristni. Koristna bi bila tudi konferenca zunanjih ministrov, čeprav ne toliko, kot konferenca vseh držav, ki so se borile proti Nemčiji. Toda. uspeh vsega je odvisen od dobre volje. -af DANES SO NA BENEŠKEM PROCESU GOVORILE RAZBRi »uia U *NE priče ŽENEVSKIH SEJAH Firence v drngl fazi OD MASEGA STALNEGA DOPISNIKA FIRENCE, 18. febr. (Po telefonu). Proces proti beneškim partizanom pred porotnim sodiščem v Firencah je včeraj prešel v drugo fazo, ko se je začelo zasliševanje razbremenilnih prič, ki so jih predlagali branilci. Po Izpovedih enajstih, doslej zaslišanih prič obrambe, lahko sodimo, da bo to obdobje procesa nekoliko bolj osvetlilo dejanja, zaradi katerih se morajo zagovarjati obtoženci. Sodišče se bo lahko prepričalo, da vsa ta dejanja sodijo v okvir splošne partizanske borbe, ki se je razvijala tudi na ozemlju Beneške Slovenije. Iz odgovorov, ki so jih da- ko le tedaij, kadar je bil pri jale razbremenilne priče na razdeljevanju prisoiten obtoženi razna vprašanja predsednika sodišča, tožilca in branilcev, jasno izhaja, da so bile na področju Beneške Slovenije zelo pogoste borbe med Nemci in partizani, da so se slovenski in italijanski partizani složno borili proti okupatorju, da »Be-nešloa četa-«, kakršno prikazuje obtožnica, sploh ni nikoli obstojala, temveč, da so se na tem področju borile različne partizanske enote, s katerimi so sodelovali Slovenci in Italijani in da je poleg tega obstojala tudi politična organizaciji! z raznimi organi in ustanovami, katerih naloga je bila pomagati partizanom in lokalnemu prebivalstvu. Ta dejstva so delno potrdile tudi že obremenilne priče. Zelo zanimivo je bilo pričanje Francozinje Rachele Titteu, ki se je v Franciji poročila z izseljencem iz Beneške Slovenije Natalom Terlicherjem, s katerim-je aprila 1943 pribežala v Zgornjo Merso pri Šentle-nartu. Med drugim je izjavila, da je prebivalstvo dobilo mle- Celloni ali pa kak drug partizan, kajti sicer je bila taka zmeda, da nihče ni ničesar dobil. Povedala je, da so Celloni in drugi, ki so sodelovali s partizani, razdeljevali včasih prebivalstvu tudi druga živila. O nazivu -Beneška četa-« se je po njenih izjavah začelo govoriti šele po vojni, medtem ko se je prej na splošno govorilo le o partizanih, med katerimi so bili poleg Slovencev in Italijanov tudi Francozi in Angleži, s katerimi je imela sama priložnost govoriti. Pripovedovala je tudi o tem, kako so Nemci’ bombardirali vas Podsrednje . in o partizianskih obtoženec Antonio Durli. Pn zasliševanju obremenilnih prič se je ponavljala stana praksa, da so vedele povedati le to, -kar se je govorilo-« in da so bili zapisniki o njihovem zasliševanju med preiskavo netočno sestavljeni. Tako je na pr. bivši občinski tajnik v Svobod-njah Daniele Feletig dejal, do ne ve, kako je prišla v zapisnik njegova izjava o partizanskem opustošenju občine' So-vodnje, ko se kaj takega sploh ni nikdar zgodilo. O -Beneški četi-« pa je tudi on dejal, da je bilo to le splošno ime, s katerim je prebivalstvo označevalo različne partizanske ■ enote, ki so se borile na področju Beneške Slovenije. Na vprašanje predsednika sodišča, če ve za kake boje med ^partizani in Nemci, je priča Feletig izjavil, da so bili zlasti po 8. septembru 1943 zelo pogosti spopadi in je nekatere tudi točno navedel. Vedel je tudi za obstoj gospodarske komisije, ki je zbirala živež za oskrbovanje partizanskih enot. O propagan- MčLAO* , ©tv',:'-- — 55, 5g, 57 ...! — napadih na Kozake, ki so .proti di za priključitev Beneške koncu vojne zasedli razne beneške vasi. • Ostale priče so bile zaslišane v glavnem v zvezi z obtožbami proti posameznim obtožencem, za katere so izjavile, da niso zagrešile dejanj, ki jim jih očita obtožnica. Včeraj so bile poleg razbremenilnih prič zaslišane še tri Slovenije k Jugoslaviji pa ni vedel nič drugega kakor to, kar je slišal govoriti od drugih. Obremenilna priča geometer Pietro Pascoli iz Čedtada in Clara Cassdna pa sta bila zaslišana le o nekaterih podrobnostih v zvezi z aretacijo in usmrtitvijo avtoprevoznika in bivšega fašista Crucilia ter ka- Berlinska svarila Hruščeva Vojna bi pomenila uničenje vseh dežel - Sovjelske čete v Vzhodni Nemčiji niso za to, da bi se šle »slepe miši« - Hruščev o Perziji MOSKVA-, 18. februarja. Kakor poroča TASS, je predsednik sovjetske vlade Hruščev izjavil, da bo vsaka kršitev suverenosti DR Nemčije naletela na odpor ne glede na to, ali se bo zgodilo na morju, kopnem ali v zraku. NOV »BABV SATELIT« V VESOLJU Washington, 18. febr. (AFP). Včerai so iz raketnega poskusnega središča na Cape Canave-ralu na Floridi uspešno izstrelili tridelno raketo tipa »Van-guard« z umetnim satelitom, ki ima obliko krogle, težak je 9,6 kg in meri v premeru pol metra. Znanstvenik! ameriške agencije za vesolje so danes na tiskovni konferenci v Washing-tonu izjavili, da bi utegnil umetni satelit »Vanguard—2« vzdržati v vesolju najdlje ne- jo Sonca ln energijo, ki jo od-kaj stoletij In najmanj eno de- bijajo Zemlja ln oblaki. Znan- setletje. Ta ogromni razpon glede trajanja umetnega satelita »Vanguard — 2« v vesolju je posledica še Izredno pomanjkljivega znanja o gostoti vlš-jiš slojev atmosfere. Na tiskovni konferenci, ki le bila sklicana ob tej uspešni izstrelitvi. so znanstveniki ameriške agencije za vesolje poudarili, da bodo v okviru programa za raziskovanje vesolja kmalu izstrelili še tri sa- Južnoafriški protest Capetmvn, 18. febr. (AP) Na sestanku zastopnikov občinskih svetov nekaj mest v Južni in jugozahodni Afriki je bilo sklenjeno, da se pošlje zunanjemu ministru Južnoafriške unije protest zaradi francoske namere. da na otokih Kerguelen izvedejo poskuse z vodikovo bombo. To otočje leži kakih 400 km jugozahodno od Cape-tovvna. Novozelandsko-indonezijsko sporočilo obremenilne priče, danes pa rabinjerja Marina Spinazzia. Clara Cassina, ki je bila Spi-nazziijeva zaročenka, je povedala, da je bil Spinazzio do maja 1944 v službi, medtem ko je med preiskavo izjavila, da je Spinazzio po 8. septembru 1943 zapustil karabinjersko službo. Ta okoliščina je pomembna, kajti po 8. septembru na tem področju ni bilo več karabinjerjev, temveč le fašistična republikanska garda, pri kateri je služil tudi Spinazzio, kakor je prejšnji teden izpovedal karabinjerski maršal Terzina, danes pa je to potrdil tudi obtoženi Antonio Durli, ki je dejal, da je bil Spinazzio v službi pri Nemcih na Mostu pri Quirino ter da je prihajal v beneške vasi v uniformi fašistične garde. A. STANOVNIK telite z raketo tipa »Vanguarg«. Tj sateliti bodo opremljeni z aparaturo ln instrumenti, ki bodo omogočili nove proračune o intenziteti ln variacijah zemeljskega magnetnega polja. Upajo tudi. da bodo tl sateliti nudili pomembne podrobnosti o sončnem sevanju, rentgenskih žarkih ter ultravioletnih žarkih v zgornjih slojih atmosfere. Poleg tega naj bi trije novi sateliti »Vanguard« nudili podatke o odnosu med energl- stvenikl s<> pripomnili, na bodo novi sateliti težki od 9 do 22,5 kg. Ko je govoril v Tuli ob izročitvi Leninovega reda tulski pokrajini, je Hruščev dejal, da mednarodnih vprašanj zdaj ni mogoče reševati z orožjem. Ce bi uporabljali sodobno orožje, bi vojna povzročila velike žrtve in uničenje v vseh državah ne glede na njiihov zemljepisni položaj. To bi bila velika nesreča za človeštvo,? zato ZSSR predlaga sklenitev miru z Nemčijo, je dejal Hruščev. Po besedah sovjetskega premiera govorijo neki preveč militaristični voditelji zahodnih držav, da bodo z orožjem prodrli, če bi nadzorstvo nad dohodi v zahodni Berlin, izročili DR Nemčiji. Tako lahko mislijo samo ljudje, ki ne upoštevajo realnih dejstev, je dejal Hruščev in pripomnil, da sovjetske čete v Menderes preživel nesrečo Turški ministrski predsednik je tik nad Londonom ušel smrti v letalski katastrofi - Zaradi smrti skoraj vseh Menderesovih sodelavcev se je trojni sestanek o Cipru zavlekel LONDON, 18. febr. (Tanjug-AFP-Reuter). Britanska kraljica je izrazila sožalje turškemu premieru Menderes« zaradi nesreče, ki je doletela letalo, s katerim so on In njegovi spremljevalci potovali v London na trojno konferenco o Cipru. Izrazom sožalja se je pridružilo tudi predsedstvo britanske vlade, Forelng Office pa je sporočil po nesreči, da program konference ne bodo spremenili. ni razklalo, medtem ko je zadnji del okrog repia ostal na vrhovih dreves, še preden so sprednji deli treščili na tla. Ko so prispeli prvi gasilci, je eksplodiral bencinski rezervoar in plamen je zajel del razbitin letala. Premieru Menderesu s Brž ko so zunanji ministri ster za delo, sekretar turškega sfcupjno preživelih se je pred DR "Nemčija »niso razmeščene tam, da bi se igrale slepe miši«. »Skušajo nas z as trasi ti z izjavami, da bodo začeli streljati, če bi se mi upirali. Toda vsem je jasno — je nadaljeval Hruščev da bo to začetek vojne, če bi kdor kola začel streljati«. Hruščev je tudi dejal, da je nevzdržna trditev nekaterih zahodnih voditeljev, da bodo vzpostavili zračni most, če bodo dohodi k zahodnemu Berlinu po kopnem zaprti. Ce bo sklenjena mirovna pogodba z obema nemškima državama ali samo z eno izmed njiju — in Sovjetska zveza je voljna podpisati takšno pogodbo — tedaj si bo DR Nemčija — je dejal Hruščev — pridobila vse pravice in obveznosti suverene države in zato ni mogoče dovoliti nobenega napada na ozemlje DR Nemčije. Sovjetski premier je pripomnil, da ZSSR ne more ostati ravnodušna, če bodo kršene sovjetske meje šli meje zaveznikov Sovjetske zveze. »Kdor bo poskušal kršiti te meje iim z orožjem uresničiti svoje osvajalne načrte, bo naletel na odpor, ki ga bo uničil,« je dejal Hruščev. Ko se je dotaknil predloga ameriškega senatorja Mansfiel-da, je Hruščev izjavil, da nekateri predlogi zaslužijo pozornost, in da se Sovjetska zveza »lahko sporazume z ljudmi, ki zastopajo kakšna treznejša stališča«.' Glede sklepa iranske vlade, da bo podpisala vojaški sporazum z ZDA, je Hruščev izjavil, da je .iranski šah to sklenil , od pritiskom ZDA. Hruščev je dodal, da bo ta sporazum »spremenil Iran v ameriško vojaško oporišče«. O bližnjem obisku britanskega premiera Macmillana v Moskvi je Hruščev dejal: »Ce Britanci prihajajo s čis,tim srcem, da bi se dogovorili in zboljšali odnošaje tako med našima dvema državama kakor tudi med Vzhodom in Zahodom, bo sovjetska zveza s svoje strani storila vse. da bi prispevala h krepitvi miru po vsem svet-u«. Eisenhower odgovarja Hmščevu Washington, 18. febr. (Reuter). Na današnji tiskovni konferenci v WashAngtonu je predsednik ZDA Eisenhower izjavil, da bodo zahodne države še naprej spoštovale svoje obveznosti do prebivalcev Berlina Ce bodo te odgovornosti motene, bo to pomenilo, da je nekdo uporabil silo. Ce bo v Berlinu prišlo do kakršne koli uporabe sile, potem jo bo morala uporabiti tudi druga stran — je izjavil Ei-senhower. To stališče je predsednik ZDA navedel ob govoru premieru Hruščevu v Tuli, kjer je ta izjavil, da bi poskus zahodnih držav s silo se prebiiti v Berlin, pomenil začetek vojne. Velike Britanije, Grčije in Tur- ministrstva za zunanje zadeve oije zvedeli za nesrečo, so pre- in direktor turške časopisne kinili sestanek. Predsednik tur- agencije »Anatolija«. ške vlade Adrnan Menderes je Nesreča posebnega turškega še vedno v neki londonski kili- letala je bila mnogo dramatič-nifci po hudi letalski nesreči, ki nejša, kot so prvotno domne »PRAVDA« 0 NEVTRALNI ŠVEDSKI tem posrečilo oditi z mesta nesreče. Gasilci so rešili v zad- Moskva, 18. febr. Kakor po- njem hipu stjuardeso letala, ki roča TASS. piše današnja se ji je vnela obleka. »Pravda« v uvodniku, da bi Davi so z neke londonske lahko sklep Švedske o atomski klinike sporočili, du bo moral oborožitvi imel resne posledice mlnja, da tudi posamezni švedski uradni zastopniki podpirajo to gonjo. Časopis dalje pravi, da Izjave o krepitvi švedske nevtralnosti z atomsko oborožitvijo služijo samo kot e pravih je terjala 12 življenj, ko je tur- vali. Letalo je najprej v dolži- premier Menderes vsekakor še ne sam0 za politiko Švedske. ___________________________________________ . boreaktivno štiri motorno letalo ni 300 m letelo v gosti megli po danes ostati pod nadzorstvom ampak za ves položaj na pod- zavesa za prikrivanj Wellington, 18. febr. - (Reu- zaradi okvare na radarju str- vrhovih drevja, nato pa je za- zdravnikov, ki bodo nocoj skle- ročju Baltskega morja ln Se- namenov tistih, ki bi radi ter). V Welilingtonu so danes moglavilo v gozd, ne daleč od čelo sekati gozd pred seboj. V pali o njegovem nadaljnjem verne Evrope. Časopis ugotav- Švedsko spravili s poti nev- ob-j-avdia sporočilo o razgovo- Gatwicka v Surreyu. Deset tem hipu se je letalo po sredi- zdravljenju. Z uradne strani še ijau da .je šv^ediska. vilada za tralnostl. rih med predsednikom novo- oseb, med katerimi je tudi pre-zelandske vlade Nachom im mier Menderes, je bilo ranje-indoneziljskim zunanjim mi- ndh, medtem ko sta dva potni-ndstrom Subandriom, ki je bil ka verjetno še med ostanki tri dni na uradnem obisku razbitega letala. Premier Men-v Novi Zelandiji. deres je doživel živčni pretres Sporočilo pravi, da bi Indo- in poškodbe po telesu. Dva čla- nezdja in Nova Zelandija pozdravili vsako rešitev problema zahodnega Iri-iana. ki bi Mia dosežena na miiren način in ustrezno Ustanovni listini OZN. na parlamenta in bivša ministra sta v kritičnem stanju. Po nepopolni bilanci te nesreče so med ubitimi turški minister za informacije, šef kabineta v predsedstvu vlade, bivši rnini- Danska ponovno proučuje povabilo Hruščeva Kjobenhaven, 18. febr. (Reuter — AFP). Na sestanku vladnih in opozicijskih prvakov v danskem parlamentu so včeraj sklenili, da bo vlada znova proučila vprašanje povabila sovjetskemu ministrskemu predsedniku Hruščevu, naj obišče Dansko. Fred nedavnim so švedska, norveška im danska vlada izrazile željo, da povabijo Hruščeva, naj letos obišče skandinavske dežele. Danski premier Hamsen je v tej zvezd izjavili, da bo vprašanje proučila parlamentarna komisija za zunanje zadeve. TELEGRAMI NEW DELHI — V New Delhiju so sporočili, da je predsednik indijske republike dr. Prasad sprejel^ povabilo, naj obišče Kambodžo. Do obiska bo prišlo sredi marca letos. KAIRO — Agencija za Srednji vzhod poroča, da bodo pri izgradnji velikega Asuanskega jezu sodelovali letos tudi arabski mladinci. OSLO — Norveška vlada je danes predložila parlamentu zakonski osnutek, s katerim bi dovolili dvema zahodno-nemškima oficirjema bivati na sedežu severnega področja sil NATO Kolssasu pri Oslu. DŽAKARTA — Zastopnik indonezijske vojske je danes povedal, da uporniki na Sumatri prejemajo orožje Iz tujine s padali. LOS ANGELES — Podpredsednik ZDA Nixon je izjavil, da bi bilo trenutno neumestno razpravljati o možnem nasledniku bolnega šefa ameriškega zunanjega ministrstva Dullesa. HAVANA — Kubanski minister brez listnice Agramonte je izjavil, da vlada proučuje možnost, da bi Kuba izstopila iz organizacije ameriških držav. Kuba bi ostala tako dolgo izven te organizacije, dokler bi bili v njej zastopani diktatorski režimi nekaterih držav Latinske Amerike. Omenil je Nikaraguo, Dominikansko republiko in Paragvaj. MOSKVA — Potniško letalo britanske družbe BEA, s , katerim potujejo britanski funkcionarji v Moskvo, kjer > Je bilo 22 mrtvih In 76 ranjena j bi izvedli priprave za Macmillanov obisk, je moralo mh. Napetost se te se povečala danes zaradi slabega vremena zasilno pristati na letališču zaradi stevlln h oborožen b v Rigj. spopadov ln atentatov. DUNAJ — Tridnevnega mednarodnega seminarja za D0 spopada v predmestj Ih radioskopijo na Dunaju, ki se bo začel 25. februarja, se bo Brazzavilla je prišlo, ko so udeležilo kakih 30 strokovnjakov iz 20 držav. opozicijski poslanci afriškega PARIZ — V Franciji je bilo 1. januarja letos 44,800.000 socialističnega gibanja začeli prebivalcev. Računajo, da bo sredi poletja število franco- bojkotirati razpravo v avto-skega prebivalstva preseglo 54 milijonov. Pariz s svojimi nomnl skupščini francoskega 20 okrožji ima zdaj 3,020.000 prebivalcev. Konga o proračunu te poeeetl. niso nič sporočili, kdaj se bo turška delegacija lahko udeležila dela trojne ciprske konference tako ziaradi stanja premiera Menderesa kakor zaradi dejstva, da je ostal brez svojih sodelavcev in svetnikpv, ki bi se morali z njim vred udeležiti pogajanj. 175 milijonov severnih Američanov VVashington, 18. febr. (AP) Kakor poroča ameriški urad za popis prebivalstva, so ZDA 1. januarja letos imele 175 milijonov 602.000 prebivalcev — za 29,050.000 več kot leti. Objavljeni podatki tudii kažejo, da je bilo lani število rojstev v ZDA razmeroma najmanjše v zadnjih 12 letih. zdaj odložila sklep o opremljanju švedske vojske z atomskim orožjem. In Izraža upanje, da bo »švedsko ljudstvo prekrižalo načrte reakcije, ki ga skuša zapeljati s poti nevtralnosti«. »Pravda« piše, da voditelji AtlantSkega pakta hudo pritiskajo na Norveško Dansko ln švedsko, da bi sprejele raketno ln atomsko oborožitev. List pripominja, da pri tem pripisujejo velik pomen atomski oborožitvi Švedske, »ki je udeležena v zahodnih vojaških zvezah, ker bi s tem vplivali pred 10- na stališče Norveške ln Danske. ki b] se potem teže upi- rali zahtevam atlantskega pakta«. »Pravda« napada nekatere švedske časopise, ker pišejo o nevarnosti z Vzhoda, in pripo- Nemirni francoski Kongo Obsedno stanje v Brazzavilla - številne aretacije in barikade iz .* bodeče žice BRAZZAVILLE, 18. febr. (Reutcr-AP). Francosko poveljstvo v Kongu v Ekvatorialni Afriki je danes razglasilo stanje pripravljenosti za vse policijske in vojaške sile, da bi zatrlo akcije opozicijskih gibanj na področju Brazzavilla, glavnega mesta te francoske posesti. Med neredi, do katerih je prišlo včeraj med pristaši dveh nasprotnih političnih skupin prebivalstva v glavnem mestu francoskega Konga, Brazzaville. Medtem je policija aretirala številne osebe. Danes se je zvedelo, da so aretirali tudi tri poslance afriškega socialističnega gibanja in še enega izmed voditeljev te stranke. Policija je aretirane preiskala, nato oa jih ie Izpustila. Gre za spopad med pristaši sedanjega premiera Fulberta in Youluja in pristaši voditelja opozicijske stranke Orangaulta. Neredi s° Izbruhnili. ko ie vladajoča stranka v parlamentu francoskega Konga, ki ima večino enegft samega poslanca, zavrni- la zahtevo opozicijske socialistične stranke po razpisu novih volitev. V BrazzavllLu, mestu v neposredni soseščini belgijskega Konga, kjer je prejšnji mesec prišlo do krvavih spopadov med belgijskimi vojaki ln črnskim prebivalstvom, so francoske sile danes postavile barikade ln bodeče žice In začele strogo nadzorovati črnsko prebivalstvo. Policijsko uro so že prej uvedli. Pristaši opozicije pa so kljub temu pridrli včeraj na ulice v črnskih četrtih, oboroženi s hladnim orožjem. Policijske ln vojaške okrepitve so poslali v Brazzaville iz ostalih garnizij v Kongu. MUIS in PSDI v Trstu Trst 18. febr. (Od našega stalnega dopisnika) — Glavni politični dogodek v Trstu ie še vedno izstop leve struje iz socialdemokratske stranke in ustanovitev pokraj inske organizacije Matteottijeve in Zagarijeve MUIS (Movimentn unitario delTinizdatJiva socialista),- kj se namerava v najkrajšem času spojita s PSI. Od 21 članov izvršnega odbora pokrajinske federacije PSDI jih je izstopilo 17. Samo predmestna sekcija pri Sv. Soboti je ostala zvesta Sara-gatu in predstavlja sedaj vso stranko v Trstu s sedežem vred, kajtd tudi prostori v Ul. Sv. Frančiška v središču mesta so v rokah novega gibanja. Izstop ne bo imel nobenih posledic za sedanjo občinsko demokristjansko — republikansko upravo, ki jo socialdemokrati podpirajo. To je danes potrdil izvršni odbor tržaške MUIS, katerega tajništvo ie že v svojem včerajšnjem sporočilu poudarilo, da bodo svetovalci MUIS še nadalje podpirali občinski odbor. P. L. Avstrijski primanjkljaj Dunaj, 18. febr. (Tanjug) Avstrijska zunanja trgovina kaže tudi letos znamenja upadanja. Lani je Avstrija uvozila za 5^/0 manj, izvozila pa za 4% manj kot leta 1957. V januarju letos je imela Avstrija plačilni primanjkljaj v znesku kakih 446 miljonov šilingov za 203 milijone šilingov večjega kot decembra lani. Avstrija je imela lani plačilni primanjkljaj v znesku nad 4 milijarde šilingov. V kemični tovarni proučujejo Hrastniški steklarji razpravljajo o nagrajevanju pt enotah proizvoda Pred kratkim je bilo v Hrastniku skupno posvetovanje delovnih kolektivov Kemične tovarne in Steklarne, ki se ga je udeležil tudi predsednik republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev Franc Plaza r. Navzoči so se podrobneje seznanili z novim načinom nagrajevanja in njegovimi prednostmi, hkrati pa so ugotovili, do kod so že sami prišli pri pripravljanju novih tarifnih pravilnikov. Povzemamo nekaj misli s tega sestanka in iz razgovorov, ki smo jih imeli v obeh podjetjih. V hrastniška Kemični tovarni ao že lani oktobra uvedli v obratu železooksiidnih barv nagrajevanje po enoti proizvoda. Tuda ta obrat, ko-t še nekatera delovna mesta v podjetju, je bdi pred petimi, šestimi leti normiran, ta norma pa je čez leta, ko so ngy> me odpravffla, nekako e*W*e-ljsla kot zmogl/jiivost obrata. Po uvedbi nagrajevanja po enoti proizvoda so že Prvi mesec z manjšim številom ljudi presegli storitev za 15 odstotkov. Za vsak kilogram izdelka so dole čili predpisano kvaliteto, izdelek pa mora izpolnjevati tudi tehnološke normative (poraba surovin, elektrike ^ itd.) V primerah, ko ni dosežena kvaliteta ali pa so prekoračeni količinski normativi, uvedejo enkratne penah v sorazmerni višini s prekoračenimi normativi ali slabo kvaliteto. Dejansko in predvideno proizvodnjo ugotavljajo. dnevno, obračun pa opravljajo mesečno. Za to pa ne potrebujejo nobene administrativne moči. Letos so uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda — razen v dveh — tudi v vseh ostailih obratih tovarne. Glede na nekatere specifičnosti v podjetj-u in kemrčmi industriji, so vzeli za osnovo tega nagrajevanja 100 odstotno storitev lanskoletne proizvodnje, ki je v tarifni postavki podjetja. V nagrajevanje po enota proizvoda so vključili tudi obraitovodje, vodje izmen? itd. Ti bodo partJieipiraM pri posameznih obratih v določanem razmerju. Sedanji, sistem nagrajevanja po enoti bodo preizkušali še kake tri mesece, potem pa ga bodo popravili navzgor ali navzdol. Doslej so imeli že po vseh obratih proizvodne sestanke na katerih so člane kolektiva seznanili s koristmi, ki jih bodo imeli od letošnjega povečanja proizvodnje. Kemična tovarna namerava letos povečati vrednost proizvodnje za 150 miljonov din. V brutto znesku bodo namenili za nagrajevanje okoli 9 milijonov din več kot Lani, v sklade pa okoli 12 milijonov din, medtem ko so lani namenili samo štiri milijone. Število delovne sile se bo povečalo sorazmerno samo tam, kjer bodo u/vedli tri izmene in pri proizvodnji apna, ki je bila doslej sezonska, zdiaij pa jo uvajajo skozi vse leto. Večje težave imajo pri pre- hajanju na nagrajevanje P<> učinku v pomožnih obratih. Tu bodo sprva vskladiili tarifne postavke, kj so zdaj znatno manjše od sorodnih obratov v drugih podjetjih, in jim s tem dali tudi možnost enakega starta za nagrajevanje Po učinku. V hrastniška Steklarni so sprva nameravali popraviti samo nesorazmerja med dosedanjimi tarifnimi postavkami, medtem ko norm v glavnem niso mislili korigirati. Glavno besedo pri nagrajevanju naj bi imele tudi posle i premije. V Steklarni namreč sodijo, da bi bilo treba za uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda preveč administracije, Hkrati pa opravičujejo odpor proti takšnemu načinu nagrajevanja tudi S prevelikim številom izdelkov. Zadnji čas so začeli stvari okoli novih tarifnih pravilnikov znova proučevati. Dejstvo je namreč, da doslej premije niso najbolje vplivale na proizvodnjo in na razpoloženje v kolektivu. Tu pa se samo po sebi poraja vprašanje, ali ne bo morda v prihodnje tako. Vsekakor velja pozdiravliti to . pajnovejšo zamisel za uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda vsaj pri skup-pini, ki nima dodelave in je njen proizvodni proces enostaven in zaključen. Dodajajo pa, da bodo pri izdelkih, ki se »končujejo v več fazah, celotno vprašanje podrobneje proučili. Tudi za nagrajevanje po učinku pri pomožnih delavcih se še niso odločiii. V steklarni ’ v Rogaška Slatini so sklenili njihovo nagrajevanje vezati na celotni dohodek, v Hrastniku pa bi ga bilo morda mogoče vezati na dohodek posameznih peči. Vsekakor je treba vse variante dobro proučiti. Casa je dovolj in napak bi bilo, da bi se prenaglo odločali, saj tarifni pravilniki niso neka nova formalnost, ampak stvar življenjskega pomena za vsako podjetje. Tovariši v Steklarni pa morajo tudi razumeti, da ni namen nikogar, vsiljevati podjetju neke neizvedljive'stvari. Na njih samiih je, kako se bodo odločili, seveda pa je treba zato še bolj prisluhniti tudi mnenju in željam celotnega kolektiva, (jk) Tovarna pohištva v Novi Gorici. Oddelek za montažo pohištva. Nove vrste sodobnega pohištva Povečana proizvodnja in novi izdelki tovarne pohištva v Novi Gorici — Izvoz sodobnih spa!n»cj v Veliko Britanijo in Nemčijo mm ;;;:b. mm. »fi m i mm Tako v hrastniški tovarni krasijo kozarce, vaze, pepelnike ln druge steklene izdelke POMURJE GRADI... ■M vseh podredjih gospodarstva velika investicijska razgibanost v Pomurju so letos predvidene številne investicije, ki bodo omogočile povečanje proizvodnje v posameznih panogah. Pri premogovniku Presika pri Ljutomeru so investicijska sredstva predvidena za izgradnjo rudarskega doma, ki bo dograjen v letošnjem letu. Dom bo imel rudarsko menzo in nekaj stanovanjskih prostorov, kar bo vPh" valo na izboljšanje življenjskih pogojev rudarjev in hkrati na povečanje produktivnosti dela za okrog 3 do 4 odst- V tekstilni industriji so predvidena vlaganja pri Tovarni perila »Mura« v Murski Soboti za izgradnjo skladišča, pri Konfekciji v Ljutomeru pa za začetek gradnje obratnih prostorov. Obe investiciji omogočata povečanje proizvodnje za 180.001) kvadr. metrov raznega konfekcijskega blaga. Poleg tega bodv letos začeli s predpripravam, za začetek gradnje novega obrata težke konfekcije pri Tovarn. perila »Mura« v Murski Sobot* Dosedanja vlaganja investicijskih sredstev v industrijo usnja in obutve so vplivala na povečanje proizvodnje predvsem pr> spodnjem usnju za K ton, medtem ko je letos predvideno nadaljnje povečanje proizvodnje pri zgornjem usnju za 48.000 kvadr. metrov. V prvi polovici leta 1959 bo začel proizvajati industrijski obrat za proizvodnjo čevljev v Turnišču, ki bo letos izdelal 100.000 parov čevljev. V industriji gradbenega materiala se izvajajo rekonstrukcije v posameznih o peka miških obratih že od leta 1957 naprej. Vlaganja sredstev v zadnjih dveh letih so omogočila, da so opekarne v Pomurju izdelale v tem obdobju nad sedem milijonov enot zidne in strešne opeke več kot leta 1956. Letos bodo nadaljevali z rekonstrukcijami posameznih obratov ter z gradnjo novega obrata v Lukavcih v Križevskih opekarnah pri Ljutomeru. Predvidena vlaganja sredstev v letu 1959 bodo omogočila nadaljnje povečanje proizvodnje opekarniških izdel- kov za približno 2,5 milijona enot. Izgradnjo novega obrata v Lukavcih bodo predvidoma zaključili v letu 1960. V kovinski industriji je predvidena postavitev nove hale v industriji kovinske galanterije »Panonija« v Murski Soboti, na podlagi katere je predvideno povečanje nad 50 ton kovinskih izdelkov, predvsem kovinskega pohištva. Investicijska vlaganja v živilski industriji so predvidena za začetek izvajanja rekonstrukcije prj Tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti in Slatinskem podjetju v Radencih. V Tovarni mesnih izdelkov bodo rekonstrukcijo predvido- ma zaključili leta 1961 in povečali kapaciteto tovarne tako za nekaj nad 80 odst. V Slatinskem podjetju predvidevajo rekonstrukcijo obrata v Beračevem in nekaterih drugih obratov, kar bo omogočilo znatpo povečanje proizvodnje. Pri Časopisnem založniškem podjetju »Pomurski tisk« v Murski Soboti predvidevajo začetek gradnje . novih obratnih prostorov, ker sedanji prostori ne ustrezajo in jim je vsaka nadaljnja razširitev proizvodnje (onemogočena. Z izgradnjo novih obratnih prostorov bodo lahko povečali proizvodnjo tiskarskih proizvodov za nad 50 ton letno. M. K. Delavski svet in upravni odbor tovarne pohištva v Novi Gorici, ki sta temeljito obravnavala letošnji proizvodni plan, sta sklenila naj bi povečali letošnjo proizvodnjo za 15 odst. K temu naj bi pripomoglo nagrajevanje delavcev po učinku dela, boljša organizacija delovnih mest in izpopolnitev tehnične opreme. Plan podjetja predvideva tudi izgradnjo stanovanj, izboljšanje zdravstvene zaščite in večjo skrb za delavce sploh. Vse omenjeno je predpogoj za ostvardtev 1,400.000.000 dinarjev bruto produkta, od katerega bi znašala vrednost izdelanih spalnic 1200 milijonov dinarjev, ostala vrednost pa bi bila v rezanem lesu in furnirju ter v drugih stranskih obratih. Letos so namreč začelj v tovarni izdelovati nov 'serijski tip spalnih garnitur »Gorica 59«, kii so lepše od dosedanjih, odlikujejo se pa tudi po kakovosti. Približno 78 odst. tovrstne proizvodnje naj bi šlo za izvoz. Kot predvideva načrt bodo za Anglijo izdelali 1-900, za Nemčijo pa 3.400 spalnic, medtem ko je za domači trg namenjeno 2.500 spalnic. Da bi ustregli željam domačih potrošnikov, bodo letos prvič izdelali še dva tisoč cenenih spalnic-prikladnih za sodobna stanovanja. Tudi te spalnice bodo lične in, dobre kakovosti, ter bo znašala cena za eno spalnico predvidoma 60.000 do 65.000 dinarjev. V večjih količinah bodo te vrste spalnic izdelovali predvsem v drugi polovici letošnjega leta. Da bo letošnji plan tudi izpolnjen, kaže dober začetek. V januarju so mesečni plan presegli za 15 odst. Zaskrbljeni pa so, kako bo s to zadevo v teko- čem mesecu. V tovarni oboleva namreč vsak dan za gripo veliko število delavcev, predvsem pa delavk* ki so zaposlene pri dokončnih izdelkih in kar bistveno vpliva na proizvodni plan. Na povečanje proizvodnje ob istem številu delovne sile, kakor tudi na to, da bodo Imeli potrošniki več bolj poceni pohištva na razpolago, bo med drugim vplivala tudii posebna oprema, ki jo bodo nabavili za polittr-n-ico in brizgalnico. V teh obratih je namreč možno povečati proizvodnjo edino le s stroji, ali z večjim številom delovne sile. kar pa ni cilj tovarne. Vse to bodo uredili s prostimi skladi. Razen tega nameravajo zgraditi tudi dva stanovanjska bloka s skupno 12 stanovanji. Del pro1 stih sredstev pa nameravajo po zaključnem računu razdeliti Omembe vredno je še, da gradi tovarna za svoje delavce najcenejša stanovanja v Novi Gorici in po sodobnih načelih ekonomičnosti. Lani so po teh načelih zgradili štiristanovanjsko hišo, v kateri je prostora tudi za dva samca. Eno stanovanje je stalo le 1 milijon 800 tisoč dinarjev- V tovarni pohištva v Novi Gorici dela več kot 80 odst. delavcev že nekaj let po enoti proizvoda, kar vpliva na to, da je ena sodobna spalnica izdelana že v 80 urah. Da bi bila izboljšana tudi kakovost izdelkov so s 1. januarjem letos uvedli nad tem strogo nadzorstvo. Skupina strokovnjakov sproti ugotavlja vzroke napak i,n skrbi za njihovo odpravo. Povemo naj še, da je tovarna že ob svoji ustanovitvi ustanovila industrijsko šolo za pohi- Brezovica Na nedavnem občnem zboru organizacije RK na Brezovica so najprej predvajali zdrav-stveno-propagandni film, nato pa razpravljali o delu organizacije. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da kažejo vaščani kar največ razumevanja za sodelovanje v tej človekoljubni organizaciji. Po končanem občnem zboru le okrog 100 zborovalcev pozorno prisluhnilo še zanimivemu zdravstvenemu predavanju. K. S m štveno stroko. Sola je danes samostojni zavod in je edina te vrste v Sloveniji. Pred nekaj dnevi so vajenci zapustili dosedanji provizorij in se zdaj usposabljajo ob sodobnih strojih v novih svetlih delavnicah. Z vzgojo mladih kadrov se v Novi Gorici nadaljuje tradicija solkanskih mizarjev, kj so v začetku tega stoletja ustanovili prvo mizarsko zadrugo in prvi izvažali svoje pohištvo v svet- —J P Zbornih za teueiijsfvo in gozdarstvo štev. 5 V založbi »Kmečke knjige« je Izšel 5. zvezek Zbornika za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga izdaja Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani. Posamezni zvezki tega zbornika izdajajo po potrebi kot samostojne brošure. V tem zvezku je objavljena razprava doc. ing. Ivana Možine o bukvi iz serije komparativnih raziskovanj lesa domačih drevesnih vrst. V Sloveniji imamo eno tretjino gozdnih površin, zasajenih z bukvijo. Bukovina je danes izredno pomembna surovina lesne industrije, predvsem v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope. Uporablja se za proizvodnjo vezanih plošC, pohištva, lesne galanterije, železniških pragov, embalaže in talnih oblog. Vedno večji pa je tudi njen delež v kemični industriji. Na- men razprav ing. Možine je pregleden prikaz fizikalnih in mehaničnih lastnosti bukovine z različnih rastišč v Sloveniji. V ta namen Je bila določena preiskava velikega števila modelnih dreves, tako da bi ugotovljeni izdelki čim točneje prikazali dejanske vrednosti, s katerimi je treba računati v praksi. Poleg tega pa je njen namen tudi študij raznih osnovnih problemov s področja tehničnih lastnosti bukovine. Knjižica obsega 70 strani. Gradivo izpopolnjuje 20 diagramov, grafičnih prikazov in drugih slik. Ima angleški povzetek in obširen seznam slovstva. Naroča se pri izdajatelju Fakulteti za agronomijo in gozdarstvo v Ljubljani. -st- Ulil !|SV i-fi gl iii8i lili lili k Bil i§ii§ V Sežani je pred prodajalno mesa in mesnih izdelkov vsak dan vrsta avtomobilov s tržaškimi tablicami Združitev posestev Po sklepu litijskega občinskega ljudskega odbora so združili obe občinski posestvi v občini, ki delujeta na Pono-vičah in Grmadah. Obe posestvi gojita predvsem živino, ukvarjata se pa tudi z naprednim sadjarstvom. Na Slatini so v zadnjem času uredili več hektarov plantažnih sadovnjakov. Za napredek sadjarstva pa se trudijo tudi kmetijske zadruge v občimi. Vse bolj pa se v litijski občimi uveljavljajo tudi nasadi črnega ribezi ja in malin. J. 2. ZDRAVSTVENI PODLISTEK E N JE OBRAMBA CEPL J ZANESLJIVA Dokazano je, da je cepljenje edina zanesljiva zaščita pred napadi klic raznih nalezljivih bolezni. Toda kljub temu odziv rta cepljenje ni zadovoljiv. Lani je biila udeležba pri cepljenju proti davici •69u/», proti črnam kozam pa 83°/o. Ti podatki kažejo, da je nezaščitenih še mnogo otrok, ki jim na ogroženo samo lastno zdravje, temveč tudi zdravje okolice. Nepoučeni mislijo, da so črne koze le spomin na preteklost im da epiidemlije davice niso mogoče. Toda nevarnost preži ob vsakem koraku . . . SE so na svetu zarisca Črnih koz Preteklo j® rtkoraj 100 let, odkar so na slovenskih tleh razsajale črne koze. Leta 1874 je umrlo zaradi njih okrog 2400 ljudi, nekaj let pozneje pa je podleglo tej hudi nalezljivi bolezni še 2770 ljudii. Po uvedbi cepljenja, s katerim so začeli v prvi polovici 19. stoletja, so epidemije črniih koz pri nas popustile. Od prve svetovne vojne se v Sloveniji niso več pojavile. Tudj v jugoslovanskem merilu ni bi-lo Po prvi vojni epidemij črnih koz. V obdobju od leta 1928 dalje so bil.j le posamezni primeri obolenj, med katerimi je bil en sam smrtni. Pač pa so, črne koze še vedno močno razširjene v deželah Azije, Srednje in Južne Afrike ter Južne Amerike. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je bilo od 1951 do 1955. leta prijavljenih okrog 890.000 obolenj 12 96 dežel in področij, kjer živi skoro dve tretjimi vsega prebivalstva sve- zlasti' v pristaniških mestih, kamor so kldce te kužne bolezni zanesli mornarji in drugi potniki iz dežel onstran oceanov. Po drugi svetovni vojni so bile v večjem ali manjšem obsegu epidemije v Grčiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji, Nizozemski, Španiji in Veliki Britaniji, torej v vseh tistih deželah, ki imajo velika pristanišča. Čeprav pri nas črnih koz ni več, možnosti okužbe niso izključene. Naša država ima pristaniškem mestu so sicer podvzati strogi ukrepi zoper tovrstne okužbe, toda kljub temu moramo biti oprezni. Cepljenje proti nalezljivim boleznim ni nekaj novega. Njegovo pomembnost so spoznali že davno, davno pred našo dobo. Na Kitajskem in v Indiji so že pred 1000 leti poskušali zaščititi ljudi pred črnimi kozamj s tem, da so vlagali v nos zdravega človeka bombaževino, ki so jo prej namočili v gnojne izpuščaje okuženega bolnika. Seveda je bila to le umetna zaščita, ki ni Imela učinkovitih uspehov. Sele ob koncu 13. stoletja je angleški zdravnik Jenner prvič cepil ■ otroka s kravjimi osep-ničarni in §a tako zaščitil pred črnimi kozami. Tak način zaščite ni imel znanstvene podlage. Sele sto let pozneje je veliki Louis Pasteur po dolgotrajnih laboratorijskih raziskavah postavil cepljenje na so- MOŽNE SO EPIDEMIJE DAVICE cepljenj otroci so zelp lahko sprejemljivi za davico. kar lahko povzroči veliiike epide-Znamstvena osnova, ki j o J e mije te bolezni. Nedvomno pa dal Pasteur cepljenju, je dala je, da si tega nihče ne želi! velike možnosti za iznajdbe jn ge 0 e.nj bolezni, kj je si-zaščitnih sredstev tudi proti cer redka med nalezljivimi drugim nalezljivim boleznim, boleznimi, terja pa med njimi Leta 1920. so začeli v svetu največ smrtnih žrtev. To ja vedno več stikov z deželami dobno znanstveno podiago. To, da smo pri nas popolnoma odpravili črne koze, pripišemo lahko le uspešnosti cepiva. Cepljenje je obvezno za vse otroke. Spričo dejstva,, da obstajajo možnosti za okužbe, ta V Evropi kjer so se črnih glede česar obstajajo tudi ve- in spričo tega, da daje skup-koz ubranili’ s sistematičnim like možnosti, da kdo izmed nost velib* sredstva za zaščito cepljenjem, so bile zadnje potnikov, nehote in nevede pred kužnimi boleznimi, ne bi epidemije v začetku 19. stolet- prinese s sabo klice črnih koz. smel izostal« od cepljenja niti ja. Pozneje so spet izbruhnile, Na Reki , našem največjem en otrok. Bližnjega, Srednjega in Daljnega Vzhoda, ter številnimi deželami Afrike. Promet, tako trgovski, kakor tudi potniški, se med temi deželami in našo iz dneva v dan bolj razvija, uporabljati cepivo za aktivno zaščito proti davici. Pri nas v Sloveniji smo začeli cepiti otroke proti davici .pred drugo svetovno vojno, vendar ie bilo to cepjjenje le delno. Sele po drugi svetovni vojni, potem ko je leta 1948 izšla uredba o obveenem cepljenju proti davici, smo lahko govorilj o uspešnosti tega cepljenja pri nas. Med tem ko je leta 1945 obolelo v Sloveniji za davico 2265 otrok, od katerih jih je 118 umrlo, je v nadaljnih letih število obolenj padlo, pa tudi smrtnih primerov je bilo znatno manj. Po podatkih CHZ ie leta 1956 znašalo število na davici obolelih otrok 179, umrlo jiih je 11; naslednje leto je bilo 131 obolenj, smrtnih pri-m- rov 14, lani pa je zbolelo' na davici 120 otrok,, umrlo pa jih je 10. Spričo izredne učinkov itosti cepiva, ki ga daije brezplačno naša skupnost, tudi teh žrtev ne bj smelo biti. To, da izostane vsako leto od cepljenja Yeliko število otrok, ima lahko zelo hude posledice. Ne- tetanus. Tud; proti te3 bolezni je sodobna medicina že iznašla cepivo, ki ga zaradi« poenostavljenja organizacije cepljenja, vmešavajo cepivu proti davici, oziroma črnim kozam. Nekaj let po drugi svetovni vojni je umrlo za tetanusom 30 do 40 ljudi vsako leto. Zadnje čase, zahvaljujoč našemu respiracijskemu centru na infekcijski kliniki, je smrtnih primerov zaradi tetanusa znatno manj. Cepivo proti tej bolezni je izdelano iz trupov te-taničnih klic in je njegovo zaščitno delovanje dolgotrajno. Po mnenju znanstvenikov in na podlagi dosedanjih izkušenj, je to cepivo eno izmed najboljših im najbolj učinkovitih cepiv. Prizadevanja zdravstvenih oblasti in velik prispevek skupnosti, ki ga ta daje za zavarovanje otrok pred nalezljivimi boleznimi, bodo najbolj poplačana takrat, ko ne bo otroka, ki ne bi bil cepljen proti nevarnim nalezljivim boleznim. E. K. St. 40 — 19. FEBRUARJA 1959 / SLOVENSKI POHOCEVALEC ' *tl. I »> ———— Dolenjske TopL-ce V zadnjem času so Dolenjske Toplice vse bolj priljubljen izletniški kraj. Celo sedaj pozimi skoraj ni dneva, da v kraj ne bi bilo izletnikov. Naj ved jih seveda prihaja ob nedeljah, večinoma iz .Slovenije, pa tudi iz Hrvatske 'n drugih republik ter celo iz inozemstva. Izletniki obiskujejo poleg Dolenjskih Toplic tudi razne partizanske kraje in Rog. Zanima jih tudi topliškj muzej, ki je sicer skromen, vendar ima precej gradiva iz NOB. Tujski promet se bo .v Dolenjskih Toplicah verjetno ' še znatno povečal, ko bo dograjen športni bazen, k; ga bodo polnili s termalno vodo. Upa jo, da bo bazen do poletja že izročen svojemu namenu. Prav pa bi bilo. da bi čimprej mislili tudi na preureditev ceste Novo mesto—Dolenjske Toplice * KONČANO JE TEKMOVANJE V ZV L/NI HOKEJSKI LIGI ZA LETOS Jeseničani tretjič - državni prvaki 'Znatnemu prelivu delovne sile v gradbeništvu je krivo tudi pomanjkanje stanovanj za gradbene delavce. Novi bloki za te delavce bodo delovno silo ustalili, s tem pa se bo dvignila tudi storilnost v gradbeništvu. Na sliki trije novi družinski in samski bloki za delavce gradbenega podjetja »Tehnika« iz Ljubljane. pevek-materialna osnova stanovanjskih skupnosti Organizacijsko tehnična vprašanja pri ustanavljanju stanovanjskih skupnosti na področju ljubljanskih mestnih občin so biia uspešno rešena. Tako bo do konca marca na ljubljanskem mestnem področju ustanovljenih okoli 20 stanovanjskih skupnosti. Eden izmed osnovnih problemov teh stanovanjskih skupnosti pa je prej ko slej maiterialna osnova. 2e ob samih prvih korakih teh skupnosti je bi5o poudarjeno, da mora temeljiti gospodarsko poslovanje stanovanjskih skupnost: predvsem na samopn- spevku prebivalcev določenega področja. Tudi je bilo tedaj rečeno, da so te skupnosti namenjene predvsem delovnim ljudem, to je prebivalcem določenega okoliša, k: ga skupnost zajema. Njen osnovni namen je omogočiti -n preskrbeti zaposlenim državljanom pomoč pri vsakdanjem drobnem delu doma, organizirati obrtne uslužnostne storitve itd. Škrat" ka, ljudem omogočiti, da bodo svoje vsakdanje opravke lahko uredili v svojem območju, t. j-v stanovanjski skupnosti. Doslej so stanovanjske skupnosti živele predvsem od dotacij občinskih ljudskih odborov in od aarežljivosta posameznih delovnih kolektivov. Uporaba teh sredstev pa je bila v glavnem odvisna od iznajdljivosti svetov stanovanjskih skupnosti, ki so sredstva investirali v najnujnejše obrate, delavnice, servise ipd. Seveda so bila vsa ta sredstva le mal prispevek velikim potrebam snujočih se skupnosti. In prav zaradi tega, ker brez zadostne materialne osnove stanovanjske skupnosti ne bodo mogle zadihati s polnimi pljuči, je v torek razširjenj politični aktiv mesta Ljubljane "razpravljal in sklepal o materialni osnovi skupnosti. V razpravi je bil predlog, da naj bi se materialna osnova stanovanjskih skupnosti formirala kot samoprispevek državljanov v obliki 10 alli več odstotne povišane stanovanjske najemnine. G-lede na to, da je v Ljubljani okoli 37.009 stanovanj, bi ta samoprispevek znašal okoli 50 NfiTEČUI MURBMIST&HI MCRT Ljubljana, 18. febr. Včeraj je bila prva redna seja koordinacijskega odbora za ljubljansko prometno vozlišče. Člane koordinacijskega odbora je imenoval Okrajni ljudski odbor Ljubljana n-a zadnji skupni seji. Odbor je oo sprejetju načrta po inačici M-54 dobil nalogo, da čimbolj e vsldajuje delo pri urejanju ljubljanskega prometnega vozišča in pomaga investicijski grupi, ki bo še ustanovljena. Velike spremembe ob ureditvi ljubljanskega prometnega vozlišča zahtevajo tud; urbani- Zsgcrjs pri Pivki V Zagonu pri Pivki je prosvetna in politična dejavnost precej razgibana. V tem kraiu ima mladina svoj kotiček, v katerem berejo časopise, poslušajo radio m prirejajo tudi razna predavanja. Razveseljiva je ugotovitev, da se študija programa ZKJ udeležuje tudi precejšnje število nečlanov ZK. Glavni organizator vse te dejavnosti mladine ie domačin Silvo Fatur. Pri delu mladine pa pomagajo tudi vse druge organizacije. 1 S. stični načrt, ki mora zajeti območje med Metelkovo uliico, Tivolijem in Šubičevo uilico, Prešernovo cesto, Pražakovo in Slomškovo ulico ter Likozarje-vo ulico do gorenjske železniške postaje. Zato bodo 1. marca razpisali zvezni urbanistični natečaj za ureditev prometnega vozlišča. Predvidene so tri nagrade: prva v znesku 1 mili- jon dinarjev, druga 750.000 dinarjev in tretja 500.000 dinarjev. Predsednik natečajne komisije bo predsednik Sveta za urbanizem ODO Ljubljana dr. Marijan Dular. Zveznj natečaj za urbanistični načrt bo zaključen junija. Po mnenju arhitektov in urbanistov je ro-k zelo kratek, vendar pa se ga bodo morali držati, da bo prihodnje leto lahko pripravljena že vsa tehnična: dokumentacija. Hkrati s pripravo urbanistične rešitve ljubljanskega prometnega vozlišča bodo ob upoštevanju elementov, ki so zajeti v natečaju, pripravljali tudi investicijske projekte za posamezne objekte. Ob zaključku natečaja in pregledu del bodo izbrali najboljšo rešitev in jo uporabili za dokončno ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča. jm -v mmm .jg£$Ma % i mm i pftfi ' ' ~y' 'L* > dni napravljajo na Vo;janski cesti v Ljubljani kanale, hkrati pa pobirajo tudi tramvajske tirnice, ki so odslužile milijonov dinarjev, kar pomeni 2 do 3 milijone na stanovanjsko skupnost. Jasno je, da ta STedstva ne pomenijo kritje vseh potreb stanovanjskih skupnosti, so pa gotovo (.materialna osnova za delovanje in življenje teh skupnosti. Skupščine stanovanjskih skupnosti bodo same določale višino samoprispevka, ki pa ne ne bi smel biti nižj i, kot 10 % dosedanje najemnine. Od njih bo tudi odvisno, če bo ta odstotek višji. Ce bonamreč višji, tedaj bo razumljivo tudi materialna osnova skupnosti večja in prej bo potrebam zadoščeno. Razen tega bodo pa tudi občinski ljudski odbori stimulirali višji samoprispevek z dotacijami skupnostim. Pri sklepanju skupščin stanovanjskih skupnosti o višini samoprispevka bo seveda izredno važno, da bo svet skupnosti prebivalcem predlagal tak program dela skupnosti, ki bo resnično v interesu prebivalcev določeno stanovanjske skupnosti. Če bodo ti programi odraz živih želja in potreb prebivalcev, tedaj gotovo ne bo skupščine, k; bj ne billa za samoprispevek, ki naj bi se v celoti izkoriščal na področju tiste stanovanjske skupnosti, ki je prispevek vplačala. S plačevanjem samoprispevka pa bo mimo drugega moč doseči tudi to, da se bodo prav vsi prebivalci določene skupnosti zanimali, v kakšne namene bodo njihova sredstva investirana in če so dobro naložena. Politični aktiv Ljubljane je prav tako razpravljal o podražitvi komunalnih uslug v mestu — snaga, vodovod, plin In kanalizacija. Znano je, da so vse te službe v težkem ekonomskem položaju in občinski ljudski odbori morajo jz svojih proračunov izločevati velika sredstva za pokritje izgube teh služb. V razpravi sta bili glede plačevanja vode poudarjeni dve varianti. In sicer; prostor-ninski meter vode naj bi se podražil od 10 na 20 dinarjev s tem, da bi 17 din plačal potrošnik, 3 din Pa še vedno ljudski odbor iz svojega proračuna. V drugi varianti pa je bilo rečeno, da naj bi vseh 20 dinarjev plačal potrošnik. Gospodarske organizacije pa bi plačevale vodo Po 60 din za prostorninski meter. Pristojbina za kanal izaoijo naj bi se povečala od dosedanjih 2,50 na 4,25 din za kub. melter, pristojbina za odvoz smeti pa od 1 din na 1,65 za kvadratni meter stanovanjske površine. S pristojbino za plin bj se tako stroški 4-članske družine v celoti povečali mesečno za 141 dinarjev, skupaj s samoprispevkom za stanovanjske skupnosti pa bi znašali mesečno okoli 250 din. Po priporočilu političnega aktiva naj bi se ti stroški krili s povišanjem tarifnih postavk' v gospodarskih organizacijah. Št. V torek zvečer so lanski državni prvaki v hokeju na ledu — Jesenice — odigrali v Beo* gradu zadnjo prvenstveno tekmo v zvezni hokejski ligi. Čeprav so imeli tretji naslov državnega prvaka zapovrstjo v žepu že nekaj tednov pred tem zadnjim nastopom, je vendar šele ta njihova poslednja in obenem deseta zmaga (brez slehernega poraza) v celotni konkurenci uradno potrdila, da so osvojili naslov državnega prvaka v hokeju na ledu za leto 1959 Jeseničanom, moramo k temu uspehu od srca čestitati, prav tako pa tud] vsem tistim, ki so jim pomagali, da so si ustvarili osnovne pogoje za razvoj te. zimsko-športrie panoge v svojem kraju in jo nato dvignili na jugoslovansko raven. V zadnji tekmi so imeli za nasprotnika najmočnejšo beo- SVETOVNO ŠTUDENTSKO PRVENSTVO V SMUČANJU Prvi zmagi za Italijo in Zahodno Nemčijo V Zeli am See v Avstriji se je v torek začelo svetovno študentsko smučarsko prvenstvo, v prvi disciplini, ln sicer v slalomu za ženske je zmagala italijanska smučarka Schenone s časom 1:39.8, naslednji dve mesti pa sta pripa- grajsko ekipo — Partizana, nad katerim so zmagali 7:4 (1:0, 3:2, 3:2) To je bila najlepša tekma, kar so j ih letos v tem tekmovanju videli v Beogradu. Obe moštvi sta zaigrali ostro ln borbeno. a vendar fair- Jeseničani so se najbolj izkazali kot spretnejši in natančnejši strelci, ka so si v vseh treh tretjinih priborili po en gol prednosti. Strelci za zmagovalce so bili Valentar 3 — ta je bil hkrati najboljši Igralec na terenu — Brun 2 ter Kristan in Tišler po enega, za Partizana pa so bJl uspešni Jovanovič 2 ter Pc-povič in Piperski po enega. Tekmo sta odlično sodila Ra-dakovič in Vidiicki. Dokončna lestvica v tekmo-' a-nju za državno prvenstvo v hokeju na ledu pa je takale: Jesenice 10 10 o o 103:22 2» Ljubljana 10 5 3 2 64:35 13 Partizan 10 4 2 4 26:24 10 Crv. zvezda 10 3 1 S 22:58 7 Tašmajdan 10 2 2 6 33:42 6 Zagreb 10 2 0 8 21:88 4 Namesto Zagreba bo prihodnjo zimo Igrala v tej družbi ekipa Se-geste iz Siska. t"** * » Prizor s tekme med Jesenicami in Tašmajdanom na umetnem JJiVnn «ys^dn»1 Nemki _ Wisšmath drsališču z enakim imenom, ki so jo Jeseničani — čeprav tesno tudi odločili zase (6:5) POKAL REPUBLIK V ZENSKI KOŠARKI IMA SRBIJA I Slovenha-za las druga V torek zvečer so se na GR končale tridnevne berbe ženskih republiških košarkarskih reprezentanc. Zmagovalni ekipi Srbije I., ki je čisto zasluženo zasedla prvo mesto, je na zaključni slovesnosti izročil nagrado SZS predsednik Leopold Krese. Drugo mesto, čeprav neprepričljivo, je pripadlo ekipi Slovenije, na naslednji, še razpoložljivi pa sta se uvrstili Srbija II. in Hrvatska. (2:00.2) in Avstrijki Mlttermaier (2:06.5). Ta rezultat so objavili šele naknadno, ko je sodniški zbor pregledal kontrolne Izkaze ter razveljavil prvotni plasma Nemke in Italijanke v obratnem vrstnem redu. Tekmovalo je 22 smučark iz 5 držav. V smučarskem teku na 15 km za Klasično kombinacijo je zmagal Vzhodni Nemec Sebenig s časom 53:44 pred Norvežanom Rassmuse-nom (55:49) in Italijanom De Lo-renzom (56:08). , V včerajšnjem veleslalomu moških so najboljša mesta zasedli Zah. Nemci in Švicarji. — 1450 m dolgo progo s 440 m višinske raz-like Je prvi presmučal Hans Mfil-ler (ZN) v času 1:45,4, drugi Je bU njegov rojak Leja (1:46,3). tretji pa Švicar Michel Rey (1:50,3). Jugoslovan Jamnik Je prišel s časom 2:04,7 na 22. mesto, medtem ko je Lakota odstopil. Zadnji dan sta se najprej srečali vrsti Srbije I ln Srbije II. — Slednje so se samo do odmora uspešno upirale tokrat ne preveč razpoloženi prvi srbski ekipi. Ta PRED BOKSARSKIM SREČANJEM JUGOSLAVIJA : POLJSKA In vendar - nekai upanja Poljska : Jugoslavija dne 24. t. m. ob 20. uri na GR V eni izmed zadnjih številk našega lista smo cenjenim bralcem že predstavili poljske boksarje, ki bodo v bližnjih dneh gostovali pri nas. V S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ Več za nižinske ceste Kranj, 18. febr. Na včerajšnji seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj so odborniki najprej poslušali poročilo komisije za odlikovanja. Doslej so na Gorenjskem podelili že 956 delovnih odlikovanj. Med posamezniki so dobili največ odlikovanj uslužbenci v šolstvu, zdravstvu in socialni službi. Med odlikovanimi v okraju je 701 delavec in 254 uslužbencev. Odborniki so sprejeli tudi nekaj predlogov, ki jih je dala komisija glede izboljšanja poliv t ike podeljevanja odlikovanj. V drugem delu skupne seje so dbomiki Okrajnega ljudskega odbora sprejeli -r- po .predlogu občin — odlok o določitvi ož- 0ŽJ1 GRADBENI OKOLIŠ KAMNIKA Predlog ožjega gradbenega okoliša za mesto Kamnik ter za naselje Duplica in Smarca, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor, je okrajna komisija ie potrdila. Meja gre na Grabnu ob zidu podjetja »Kamnik« na Tunjiško cesto in po poti na Polianah do pokopališča na Žalah ter dalje na Kalvarijo — ta del je rezerviran za zeleni pas — strelišče in graščino na Zapricah. Dalje gre meja ob železniški progi do Steletove njive, ob kateri krene proti zahodu — drevesnica ostane izven okoliša — in se pred koncem usmeri proti jugu, tako da zajame vse novo naselje pri železniški čuvajnici ob kri- Sodcbna bencinska postaja V Brežicah bodo kmalu začeli graditi sodobno bencinsko postajo v bližini telovadnega oziroma nogometnega Igrišča. Potreba po taki postaj 1 je očiT-na posebno sedaj, ko je že speljana v bližini mesta nova avtomobilska cesta. Stara bencinska črpalka v središču mesta ne odgovarja več ootrebam vse bolj razvijajočega se prometa. HruSevje Te dni se je v Hruševju zače. pouk v ‘novi stavbi osemletke. Stavbo, v kateri sta bila prej poštni in krajevni urad, je namreč občinski ljudski odbor temeljito preuredil za šolo. Tako so začasno rešili vprašanje pouka. Osemletka v Hruševju ima namreč zelo velik šolski okoliš saj obsega kar osem vasi. Postojnska občina -ima v načrtih še nakup avtobusa za prevoz otrok v šolo iz oddaljenih vasi. Tak avtobus pa bi lahko s pridom uporabili tudi v druge namen*. . IM žišču. Po Kersnikovi ulici gre na Domžalsko cesto in ob nizkih Titanovih hišah do Bistrice, po desnem bregu Bistrice pa do Novega trga, od katerega ostane vse zemljišče med cesto in rečno strugo do železnega mosta v gradbenem okolišu. Do avtomehanične delavnice na Grabnu je spet meja Bistrica. Proti jugu spadalo v gradbeni okoliš še Jurčičeva, Trdinova in Čopova ulica, ki so že v glavnem zazidane Na Duplici je meja Lužovčeva ograja — železniška proga — Korenova pot ■— Domžalska cesta. V Smarci je gradbeni prostor na levi strani ceste, to je nogometno igrišče, rezervirano za tovarno »-Stol« ,na desni pa je v širini že zgrajenih hi§ podaljšana do Bistrice. -a jih gradbenih okolišev, ozirom-3 okolišev, na katerih se bo uve ljavil zakon o nacionalizaciji zazidljivih zemljišč. Na Gorenjskem obsegajo ti okoliši mesto Bled z naseljem Jermanfea, naselje Bohinjska Bistrica, mest-Jesenice in naselje Kranjsko gora (nista pa obseženi prvotru predlagani naselji Hrušica in Mojstrana), mesta Kranj, Tržič Škofja Loka ter Radovljica z naseljem Lesce. Živahnejša razprava je bila na ločenih sejah, kjer sta oba zbora sprejela spremembe programa investicijskega dela okrajnega gozdnega sklada ter spremembe programa okrajnega cestnega sklada. Ker je bilo predvidenih v investicijskem programu gozdnega sklada nekaj gradenj, ki niso tako nujne in tako neogibno potrebne, gorenjske nižinske ceste (ki se prav tako uporabljajo za izkori ščanje gozdov) pa so skrajno slabe, se je OLO odločil, da najame iz gozdnega sklada nekaj sredstev za ureditev nižinskih republiških cest. Največ sredstev bodo letos iz okrajnih sredstev Gorenjake vložili v modernizacijo republiških cest II. reda Kranj—Škofja Loka, Bled—Bohinj in Škofja Loka—Gorenja vas. A. C. Se ** I POVOZIL JE VEC LJUDI Lani IS. septembra se je pripetila na Celovški cesti v Ljubljani huda prometna nesreča. Poškodovanih je bilo več ljudi zaradi vinjenosti šoferja. Po Celovški cesti sta šla po pločniku' mimo hiše št. 72 pešca A. K. in M. J. Po cestišču se je peljala kolesarka L. K. Za kolesarko je pripeljal tovorni avtomobil S-9391. Pri hišni št. 72 je tovorni avtomobil nenadoma zavil v levo, podrl s sprednjim odbijačem kolesarko L. K., zavozil na pločnik, podrl A. K. ln M. J. ter se zaletel v zid pod izložbeno okno podjetja »Krojaštvo — šiška«. Kolesarka je obležala z zlomljeno nogo in roko. Huje sta bila poškodovana tudi pešca A. K. in M. J Na inštitutu za sodno medicino so ugotovili, da je šofer Ivan Končar popil precejšnjo količino alkohola. Tudi spremljevalec šoferja I K. je bil sokriv nesreče. Ivan Končan in I. K. sta se morala zagovarjati pred senatom Okrožnega sodišča v Ljubljani. Končan se je zagovarjal, da je prepustil volan kamiona I. K., ker ga je ta prosil. Sedežev nista zamenjala, ker je sam obdržal upravljanje plina in zavor. Preden je sedel za volan, je popil l del žganja in steklenico piva. Ko sta privozila po Celovški cesti do hiše št. 72. sta izgubila oblast nad vozilom. Ivan Končan je bil obsojen na pet mesecev zapora, I. K. pa na tri mesece zapora pogojno za dobo dveh let. Dejanje kaže na precejšnjo brezobzirnost šoferja do sodržavljanov, posebno na tako prometni žili, kot je Celovška cesta. ZGORELA JE BARAKA Včeraj zjutraj ob 8. uri je gorela baraka v Gasilski ulici št. 14 v Ljubljani. V baraki je bila zakurjena železna pečica. Ker je bila pečica postavljena neposredno ob leseni steni, se je ta vnela. Lastnik barake J. N. je hotel ogenj sam pogasiti, kar pa mu ni uspelo. Dobil je težje opekline po rokah in obrazu, zaradi česar so ga prepeljali v bolnišnico. Poklicni gasilci so pogasili ogenj. Škode je za okoli 100.000 dinarjev. se je po tekmi pritoževala zaradi spolzkega terena in utrujenosti (dopoldne so bile na izletu na Krvavcu). Drugi polčas pa so igralke Srbije 1 prevladovale in končale tekmo s precejšnjim naskokom 63:38 (29:19). Posebno sta tokrat ugajali odlična Emilija Radulovič in Ra-dovanovičeva, čeprav slednja ni btla tako učinkovita kakor na prejšnjih tekmah. Najboljša igralka Srbije II Je btla Horvatova. — Tekmo sta sodila Minič In Spasojevič. Druga tekma med Slovenijo in Hrvatsko bi bila morala odločiti Ov drugem mestu. Igralke Hrvatske niso Imele ničesar izgubiti in prav zato so z lepo in sproščeno igro- zmagale 52:58 (25:32) Sreča- nje je bilo zelo zanimitm In na koncu skoraj dramtično. Prvi polčas je vse do zadnjih minut pripadal igralkam Hrvatske, ki so s premišljeno igro nabirale točke. Tik pred odmorom pa so domačinke z odličnim finišem izenačile točke Tik pred odmorom pa so domačinke z odličnim fin;šem izenačile in celo povedle z 32:25 Vaj omenimo še. da so v tem obdobju Slovenke dosegle 12 točk eostje pa nobene! Drugi polčas Je potekal v znamenju zagrizene borbe za v*ak koš. Gostje so z dobro usmerjenimi meti od daleč in še posebno z odlično Igro Zokovičeve priborile celotni ekipf lepo zmago. Najboljši igralki v domači reprezentanci pa sta bili Prearova m Der-mastijeva. Kljub temu porazu so domače igralke dosegle lep uspeh z uvrstitvijo na drugo mesto, čeprav ne prepričljivo kar nam kaže že razlika v koših med zadnjimi tremi vrstami; Slovenija 4-7, Srbija II 4-6 tn Hrvatska —lz. Podatek kaže, da bi bile Slovenke ob drugo mesto, če bi bile spre-fele samo točko več! Po končanem turnirju so prireditelji razdelili nagrade tradicionalnega ITI tekmovanja za »Pokal reoubllk« Slovenija 1e oreiela nagrado OSZL. Srbija n kristalno vazo tednika »Polet« Hrvatska pa darilo KZS za najbolj disciplinirano vrsto. Najboljša igralka ln strelka na turnirju Milica Radovanovič si je zaslužila posebno da. rilo uredništva »TT« in RTV'Ljubljane. — Za najboljšo slovensko igralko so razglasili Marijo Preac, ra najprikupnejšo pa Alenko Der-mastia (Sl). Organizacija je bila dobra I. D. PRIPRAVE ZA ZLET PARTIZANA V BEOGRADU Vse bo nared B e o g r a d , 18. rebr. . Sekretar odbora za organizacijo zveznega zleta Partizana Nedeljkovič je iz-, , , , . . , javil, da tečejo priprave za to Del drugoplasirani z evropske- { veliko manifestacijo telesni kul- ga prvenstva 1957 Walasek, ture pri nas zelo živahno. uradnem dvoboru — dne 22. L m. v Zagrebu in v neuradni reprizi .dne 24. t. m. na ljubljanskem GR — bi po moči gostov in njihovi sestavi za spopad ki je zares najmočnejša, lahko pričakovali samo — bolj ali manj častna poraza naših. Ne smemo predvsem pozabiti, da so nas lani Poljaki porazili kar z 18:2. Toda prav ob tem rezultatu-pa so se nam vendarle porodili skromni upi. Z enakim razmerjem 18:2 so Poljaki namreč lanj opravili tudi z' Zah. Nemci. In pred dnevi je bilo v Essenu povratno srečanie obeh moštev, ki se ie končalo neodločeno 10:10' Poljaki so nastopili z isto desetoorico, ki ie določena tudi za Jugoslavijo. Delo njihovih tekmovalcev pa ni bilo prepričljivo. Hrabri Nemci so z ofenzivno taktiko poiskali slabe točke poljskih gostov in tako ob petih porazih pospravili tudi toliko zmag. V obeh moštvih sta nastopila po dva evropska, prvaka (Homberg in Graus na nemški ter Pazddor in Pietizykowski na poljski strani), med katerimi pa ie moral Pazdior nepričakovano poklekniti pred malo znanim Herperjem. Od Poljakov so povsem zadovoljili le Adamski (peresno-lahka), Drogosz (polweltrska) ijn Pietizykowski (poltežka). medtem ko sta imela Zawad-ski (bantam) in Klis (težka) opraviti z mednarodno še nezrelima tekmecema. Kukier, bivši evropski prvak mušje kategorije ie izgubil proti Hombergu. ja največ je presenečenje dvoboja pa ie poskr- ki je v srednii kategoriji klecnil ob nenehnih napadih Haschkeja. Dvoboj Zah. Nem čira : Poljska je za naše lahko dobra šola. V dobri kondiciji (in to so kandidati za državno reprezentanco pokazali na zadnjih izbirnih tekmah v Beogradu) bo odločala predvsem borbenost. Zvezni kapetan Mladenovič je odredi) za obe srečanji s Poljsko naslednji dve reprezentanci: Za A reprezentanco (22. t. rn. v Zagrebu) bodo boksali: Ljubo-mirovič, Paljič, Mitrovič, Bene-dek, Lukič, Kelava, Jakovljevič, Lackovič, Bogunlč ln Sojič. Za B reprezentanco, ki Je včeraj odpotovala v Varšavo, pa bodo nastopili; Usejinovič, Jevtič, Tot, Djordjevič, Zmak. Banovac, Jelašič, Sorgič. Davldovič ln Sre-tenovič. Za zagrebško srečanje (in nič manj za ljubljansko, ki bo dva dni pozneje repriza tega kot neuradni dvoboj) vlada po vsej državi veliko zanimanje. PRVENSTVU MED SMUČARJI ENOTNOSTI SK Enotnost bo priredil klubsko prvenstvo za vse članske kategorije v veleslalomu tekih m skokih , nedeljo 22 ; .. - • • - nek zaradi dogovora o kraju m času odhoda bo nocoj na Taboru 13-1., insicer za tekače in skakalce ob 18., za alpske tekmovalce pa ob 19, uri. »Ze zdaj,« tako Je dejal med drugim - »se vidijo obrisi tega izrednega telesnovzga.tnega dogodka, ki bo po števili) udeležencev kakor tudi po kvaliteti prikazanih vadb prekosil vse dosedanje prireditve te vrste. Tehnična komisija je že podrobno izdelala spored zleta In posameznih disciplin, dokončno rešila vprašanje natiska zletnih vaj In vseh ostalih detajlov glede Izvedbe športnih iger in atletskih nastopov. Velik uspeh Je komisija dosegla pri prizadevanjih za bivanje in prehrano udeležencev na zletu, katerih število bo verjetno doseglo 40.000 oseb. Kakor zdaj kaže, bodo vsi gostje lahko prav udobno prebili zletne dneve v glavnem mestu. Komisija je razčistila tudi vprašanje lepakov ln zletnih značk, tako da iib bo v kratkem dala v delo. Sekretar odbora Je posebej naglasil. da bo poštna uprava ob tej priložnosti po vsej priliki izdala posebno serijo znamk, in sicer osem primerkov z raznimi tele-snovzgoinimi motivi. Med filatelisti vlada za to emisijo veliko zanimanje. Slednjič je dodal, da bo te dni tudi gradbena komisija do kraja proučila problem adaptacije stadiona JLA v Beogradu, in sicer glede pristopov ozvoče- rešiti ta komisija tudi vprašanje priprave ostalih vežbališč in športnih objektov, ki bodo pred zletpm na voljo udeležencev za priprav«, treninge itd OBVESTILO! ZARADI POPRA-VILA ROTACIJE _N DALJSEtA PO STOPKA PRI TISKU ob sobotah KOLEDAR Četrtek, 19. februarja: Miroslav. • Dne 19. februarja 1944 je bilo I. zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju. Na današnji dan leta 1923 je umrl slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar. NE SPREJEMAMO MALIH OGLASOV ZA NEDELJSKO IZDAJO NA ZALOGI IMAMO VEČJO KOLIČINO POTISKANEGA ČASOPISNEGA PAPIRJA (MAKULATURE). KI JE PRIMEREN za 'Pohištveno industrijo pa tudi za EMBALAŽO ITD. - DOBI SE V SKLADIŠČU CF »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. TOMŠIČEVA 1. PRI VEČJIH NABAVAH NUDIMO 25°/o POPUSTA (NAD 500 KILOGRAMOV) OPOZORILO Prosimo ustanove in podjetjn da agiase do vrednosti 3000 DIN plačajo V GOTOVINI TAKOJ PRI NAROČJI’’, in to: v Lji^nl v oglasnem uddelku, v ostalih krajih v naših podružnicah oziroma na poštnih uradih. — Na željo vam pošljemo cenik oglasov. Uprava »SLOVENSKEG^ POROftPVflLGfi«. SIN0IK1LN0 ŽIVLJENJE V LOŠKI DOLINI KTa cvbčneim zboru občinskega sindikalnega sveta Loške doline so kritično ocenili delo po- sameznih sindikaln ih podružnic in občinskega sveta samega. Ob črnski sindikalni svet je lani priredil več predavanj o delavskem samoupravljanju in zako- Hrasinik Letos se Hrastničan; zelo zanimajo za predavanja, ki jih prireja izobraževalna komisija pri občinskem odboru SZDL. Predavanja so vedno dobro obiskana. Letošrvio sezono so priredili že štirinajst predavanj. ki se j ib je udeležilo skoraj 4000 Hrastničanov. Predavanja so vsakih štirinajst dni v Zg. in Sp. Hrastniku in so poljudno-znanstvena, vzgojna ali politična. Hrastniška izobraževalna komisija pa namerava prirediti tudi večerno osemletno šo-lo, če bi balo dovolj udeležencev, pa bi poskrbeli tudi za večerno gimnazijo Rakek Mladinska organizacija na Rakeku je v zadnjem času dokaj marljiva, zlasti na kulturnem področju. Med drugim je sklenila naštudirati Nušičevo komedijo »Dr«. Precej mladine pa sodeluje tudi pri opereti »Miklova Zala«, kj jo pripravlja kultumo-prosvetno društvo. Nekaj mladincev z Rakeka pa je obiskovalo tudi enotedenski ideološko - politični mladinski seminar v Cerknici. * Na nedavni se.ii so sklenili člani »Partizana« in NK »Javornik«. da se združijo v eno društvo, ker jih je precej včlanjenih v obeh. V novo društvo pa bodo skušali pritegniti tudi člane kegljaškega društva. — Upajo, da bo novo društvo lahko delovalo bol-i uspešno kol dosedanji. Z L Triu! pregled Včeraj je bil ljubljanski mestni trg za zimski čas dobro založen, zlasti na predelu družbenih prodajalcev. — Primanjkovalo je le krompirja in radiča. Ribarnica ob Tromostovju je imela v prodaji donavske žive krape po 2S0 din za kilogram. Zasebni prodajalci so prodajali radič po 400 din, endivijo po 150 din, jabolka po 35—40 din, kislo zelje po 46 din. kislo repo po 34 din. smetano po 350 din, skuto po 160 din, surovo maslo po 500 do 550 din. zaklano in očiščeno perutnino po 350 do 450 din za kilogram in jajca po 10—20 din za kos. Cenik z najvišjimi dovoljenimi cenami je bil v sredo naslednji: krompir 16 din, kislo zelje 46 din, čebula 6!) din, česen 170 din, orehova jedrca 550 din. jabolka I. 40 din, jabolka II. 35 din. grozdje I. 150 din kilogram in Jajca 20 din kos. Trgovska podjetja »Na5 vrt«, »Marelica« In »Povrtnina« so postavila naslednje cene: endivija 130—135 din, zeljnate glave 96 din, Jabolka 40—Sl din, pomaranče 230 do 250 din, suhe slive 220 din, fige 170 din. korenje 40 in 10» din. pesa' 30 din, fižol TO—107 din, limone 235 din, svetača 120 din za kilogram in jajca 20 din za kos. Kmetijska zadruga Svečina pri Mariboru je prodajala dve vrsti jabolk po 35 in 40 din kilogram. Mlečni izdelki so imeli pri zadrugah tele cene: skuta 80—100 din, smetana 320 din in surovo maslo 600 din za kilogram. S. 1. noda.ji, o ekonomskih vprašanj ih, o tehnični zaščiti delavcev in drugem. Zal pri predavanjih udeležba ni bila najboljša. Navzlic temu bodo tudi v prihod nje prirejali podobna predavanja, le poskrbeti bo treba za bolrjšo udeležbo. Sklepi, ki jih je v minulem obdobju sprejel občinski sindikalni svet, večinoma niso bili uresničeni. Eden iz.med glavnih vzrokov so nezanimanje posameznih članov, ne najboljši sestav sindikalnega sveta in pomanjkanje izkušenj pri delu. Na zboru so razpravljali tudi o pomanjkljivem sodelovanju sindikata z občinskim l-judskim odborom, zlasti z zborom proizvajalcev, in o občnih zborih posameznih sindikalnih podružnic v občini. Pri tem so ugotovili, da so na občnih zborih premalo razpravljali o uresničevanju sprejetih obveznosti, povečanju storilnosti, o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in še d.rugem. Najboljšo sindikalno podružnico v občini ima Obrtno kovinsko podjetje v Ložu, saj je dosegla lani na vseih področjih lepe uspehe. Lep iubilej Nedavno sta v krogu svoje družine. prijateljev in znancev proslavila zlato poroko Jakob Kotnik in Marija, roj. Logar iz Dolge vasi pri Kočevju. Oba jubilanta izhajata iz kmečke družine iz vasi Lipsenj na Notranjskem. Zaradi težavnih razmer sta se že pred 31. leti priselila na Kočevsko v Suhi potok pri Mozlju. Takrat je bilo hudo živeti med kočevskimi Nemci. Ko so pa le-ti odšli, so ostali v tem kraju le Kotnikovi. Ze prve dni po okupaciji je začela vsa družina sodelovati v OF in v njeni hiši so bil prvi sestanki. Njihova domačija je bila med prvimi na Kočevskem požgana in družina 'se je napotila v partizane, kjer je ostala vse do osvoboditve. Jubilantoma se je v zakonu rodilo 9 otrok in 6 izmed njih jih je bilo v partizanih. Bivši borci in prijatelji se vedno radi spominjamo Kotnikove družine in želimo jubilantoma, da bi še mnogo let preživela zdrava in zadovoljna! (or) UTONIL V MLINSKEM KORITU V soboto popoldne so našli utopljenega mlinarja Jožeta Stražnika v Tupoličah pri pridvoru. Struž-nik je utonil v 60 cm globokem mlinskem koritu, ki je izipeljano iz rečice Kokre, ki jo imenujejo tudi Mlinščica, ker poganja več mlinov. Pokojnik se je odpravil od doma v petek zvečer, naslednji dan pa ga je našel njegov brat v'bližini doma v mlinskem koritu. Prenehalo je biti zlato, malo srčece našega ljubljenega Matjažka Burnika Pogreb bo danes, 19. februarja 1959 ob 16.30 iz Ahaceve mrliške vežice na Zalah. Neutolažljivi: mamica Stanka, očka Bojan, stara mami, stric Milko in ostali. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti preminil naš nadvse ljubljeni oče, stari oče in praded FRANC PIRNAT kolarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 20. februarja ob 15. urd iz hiše žalosti, Srednje Jarše štev. 5, na pokopališče v Mengšu. Žalujoči: sinova Franc in Miha, hčerki Mici in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo. Srednje Jarše, Loka, Ljubljana, 18. februarja 1959. Na etnologiji je z odličnim uspehom diplomirala Danica Zupančič iz Novega mesta. — Prisrčno čestitamol Kolegice. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom SlSKA: Dr. Mijatovič Ljubimko. Černetova 31, tel. 22-831. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Vrbica Milena, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Pajntar Marjan, Lavričeva 5-a. tel. 31-236. — v odsotnosti zdravnika kličite telv LM 30-800. Zdravstveni dom VIC: Dr. Jagodič Boris, Rožna dolina cesta XV/1 a. tel. 22-437. Zdravstveni dom MOSTE; Dr. Ilc Leopold. ZE> Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Leskovic Bogdan, Opekarska 8, tel. 21-829. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Internistična sekcija Slovenskega zdravniškega društva javlja, da ima svoj redni letni občni zbor v bolnici Novo mesto — interni oddelek — v soboto, dne 21. februarja ob 15. uri. Poleg društvenega dela so na sporedu še strokovna predavanja in demonstracije. Iskreno se zahvaljujeva kolektivu podjetja »Elektro Trbovlje« za vso izkazano pomoč In uslugo. Rozalija, Franc Groblar, Trbovlje. Trgovinska zbornica za LRS, Društvo ekonomistov Ljubljana in društvo Pravnik, prirede v četrtek, dne 19. t. m. ob 17. uri. v Trgovinski zbornici za LRS, Beethovnova 10, razgovor »Vloga slovenske obale v jugoslovanskem gospodarstvu«, ki ga bo vodil tov. dr. Vinko Vrhunec. Namesto cvetja na grob pokoj, akademskega slikarja Franceta PAVLOVCA, so poklonile tov. Vlasta, Krista in Berta 2000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dar najlepše zahvaljuje! DANCING V FESTIVALNI DVORANI bo zopet to soboto, 21. febr. ob 20. uri. »NEDELJSKI PLES« pa 22. febr. ob 18. Igrajo »7 DIXIES«. GLEDALIŠČU DRAMA Četrtek, 18. febr. ob 19.30: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. — Abonma A. (Preostale vstopnice v prodaji.) Petek, 20. febr. ob 15: Miller: — »Smrt trnovskega potnika« — za srednje šole v Kamniku in Domžalah. Ob 19.30: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Abonma F. (Preostale vstopnice v prodaji.) Sobota, 21. febr. ob 19.30: Osborne: »Ozri se v gnevu!« Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja. 22. febr. ob 15: Mihal-kov: »Sestero mušketirjev«. Izven in za podeželje. Znižane cene. Zadnjič. (Vstopnice so že v prodaji.) Ob 19.30: Shakespeare; »Ukročena trmoglavka«. Izven in za podeželje. Znižane cene. (Vstopnice so že v prodaji.) Opozarjamo na zadnjo letošnjo predstavo uspele mladinske Igre »Sestero mušketirjev« v nedeljo popoldne, za katero veljajo znižane cene. Znižane cene veljajo tudi za nedeljsko večerno predstavo »Ukročene trmoglavke«. OP~ Četrtek, 19. febr. ob 19.30: Cajkov. ski: EVGENIJ ONJEGIN. Abonma red C. Petek, 20. febr. ob 15.30: Kogoj: CRNE MASKE. Za srednje šole iz Celja. Sobota, 21. febr ob 19.30: Čajkovski: EVGENIJ ONJEGIN. Abonma red H. Nedelja. 22. febr. ob 19.30: Verdi: AID A. Gostovanje Jožeta Gosti-ča. Izv^n in za podeželje. — (Vstopnice so že v prodaji.) Drevi bo uprizorila Opera za abonma C Čajkovskega opero »Evgenij Onjegin«. Prvotno napovedana opera »Hoffmannove pripovedke« je drevi zaradi bolezni v ansamblu neizvedljiva. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana. Gledališka'pasaža Četrtek, 19. febr. ob 20: Držič: — »Tripče de.Utolče«. Abonma Kolektivi A. Vstopnice so tudi v prodaji. (Tripče — Presetnik.) Petek, 20. febr. ob 20: Roksandič, »Babilonski stolp«. Abonma Kolektivi B. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 21. febr. ob 20: Držič — »Tripče de Utolie«. Izven (Tripče — Presetnik,) Nedelja 22. febr. ob 15: Drži* — »Tripče de Utolče«. Gostovanje na Vrhniki. (Tripče — Breziger.) Ob 20: E. de Filippo, »O te prikazni«. Zadnja izven predstava. Znižane cene. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 21. febr. ob 20: B. Nušič: »Gospa ministrica«. Veseloigra. Izven. — Zadnja večerna uprizoritev. Trideseta predstava. Nedelja. 22. tebr. ob ib: J. Spi- car: »Pogumni Tonček«, prav- ljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Ob 17; Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra Popoldanska predstava. Izven. V soboto bo že trideseta uprizoritev Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica. To je hkrati zadnja večerna uprizoritev te zabavne veseloigre. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev. 32-860. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana/ Kino dvorana »Soča« Nedelja. 22. febr. ob 10.30: »Vodnjak želja«. Omnibus mladinskih igric. Vstopnice so v prodaji na dan predstave pri blagajni kina Soča: rezervacije po tel. 22-011. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 19. febr. ob 17: Dr. Jan Malik; »Žogica Marogica«. Sobota, 21. febr. ob 17 in 20.30: O Wilde: »Srečni princ«. Večerna predstava je namenjena odraslim. Nedelja, 22. febr. ob 11 in 15: J. Kainar: »Zlatolaska«. Prodaja vstopnic od srede dalje na upravi Resljeva c. 36 od 10—12 ure (razen nedelje) in pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020 (od 10—12 ure) ROČNE LUTKE Četrtek, 19 febr. ob 15: N. Simončič: »Zmešnjava«. Gostov, v domu za reh. invalidov. Nedelja; 22. febr. ob 17: N. Simončič: »Zmešnjava«. Prodaja vstopnic od srede dalje na upravi Resljeva c. 36 od 10—12 ure (razen nedelje) in pol ure pred začetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020 (od 10—12 ure) GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE Sobota. 21. febr. ob 19.30: D. Do-bričanin: »Človek z Marsa«. — Komedija v treh dejanjih — Režija; J. Tomažič, scena J. Bedič — Za premierski abonma — Ostale vstopnice v prodaji. Nedelja, 22. febr. ob 19.30: D. Do-bričanin: »Človek z Marsa«. Za abonma nedelja — Ostale vstopnice v prodaji — Zveze z vlaki ugodne. KONCERTI Zagrebški solisti z dirigentom Janigrom ter solistoma Staničevo in Passaggiom bodo koncertirali v torek, 24. februarja, za beli abonma (namesto v novembru odpadlega koncerta Praškega tria). Spored obsega dela Vivaldija, Tele-manria, Rossinija, Hindemitha in Suleka. — Naprodaj bo samo še omejeno število sedežev. K JUTRI koncert za rdeči abonma. Solist Edith Farnadi z Dunaja, dirigent Bogo Leskovic. Na sporedu Bartokov H. koncert za klavir in orkester ter Schubertova VII. simfonija. K PBEDOBNIfi Hortikulturno društvo — podružnica Ljubljana, vabi na predavanje tov. J. Strgarja o vrtnih tulipanih, ki bo v četrtek, 19. t. m., ob 20. uri, v fizikalni dvorani Univerze (vhod z Gosposke ul.). Predavanje bo spremljano z barv. diapozitivi. DAVICA ogroža v svetu več otroških življenj. Zato je izšla tudi pri nas uredba o ponovnem obveznem cepljenju, o čemer bo jutri (v petek) ob 20. uri predaval v dvorani DOZ na Miklošičevi cesti 19 tov. dr. Marijan Prodan. Ker za cepljenje ne bo posebnih obvestil, pozivamo vse starše in vzgojitelje, da se predavanja sigurno udeleže. Vstopnine ni. — Odbor RK. Botanični večer Je v petek — 20. t. m. — ob 20. uri v Botaničnem inštitutu. Referat: asist. F. Sušnik, Osnove rastlinske, citogenetike. — Vabljeni! ** ski odbor Črnomelj — Komisija za razpis mesta upravnika, do 28. februarja 1959. R RAZPIS Komisija za imenovanje in razrešitev upravnikov kmetijskih zadrug pri Občinskem ljudskem odboru Trebnje razpisuje mesto UPRAVNIKA Kmetijske zadruge Velika Loka. Pogoji: a) agronom ali diplomirani ekonomist brez prakse — b) kmetijski tehnik ali ekonomist in najmanj 3 leta prakse — c) nižja strokovna izobrazba in večletna praksa v gospodarskih , organizacijah. Ponudbi predložite zadnje šolsko spričevalo, izčrpen življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in dolžnosti. Ponudbe, kolkovane z 180 din državne in 95 din občinske takse, vložite pri Občinskem ljudskem odboru Trebnje, najkasneje do 25. februarja 1959. R RAZPIS V smislu člena 11 Pravil Inštituta za narodnostna vprašanja in člena 36 Zakona o znanstvenih zavodih (Ur. list LRS 3-58) razpisuje Svet Inštituta za narodnostna vprašanja mesto RAVNATELJA in dveh strokovnih ali znanstvenih sodelavcev Inštituta, za narodnostna vprašanja Kandidat; naj predložijo prošnje z ustreznimi prilogami Svetu Inštituta do 25. februarja 1359. R M A R I B 0 B Četrtek, 13. februarja. Dežurna lekarna; »Tabor«, Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.S0: Llebermann »Sola za žene«. Red LMS — Bell. RADIO 5.00 — 8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti, 8.15—3.40 Domače napeve izvajajo Dravski flosarji in kvartet Vitek; 8.40 — 14.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.80—OS.OO 2eleli ste — poslušajte! 13.00—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17,10 Domača poročila; 17.10—0.7.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18.00 Skladbe Draga Lorbeka igtra Mariborski pihalni ansambel pod avtorjevim vodstvom; 18.00— 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. MRLI OflfiSl OBJAVE POZOR! Podporno, bivše pogrebno društvo. vabi na letni redni občni zbor. ki bo 22. H., ob 8.30 na Gosposvetski cesti 14. Vabljeni! Odbor RAZPISI RAZPIS Kmetijsko gospodarstvo Beltinci razpisuje mesto sekretarja podjetja Pogoj: srednja strokovna izo- brazba in vsaj 2-letna praksa v tej stroki. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje preskrbljeno. R RAZPIS Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Celju razpisuje mesta stroj eplsk Kandidati, ki se bodo prijavili, morajo imeti dovršeno nižjo srednjo šolo ter morajo obvladati strojepisje. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din in življenjepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi, vložite najkasneje do 31. marca 1959. R RAZPIS Komisij a za razpis delovnih mest pri Občinskem ljudskem odboru Trebnje, na podlagi 37. člena "Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-57) razpisuje naslednja mesta: načelnika oddelka za finance šefa odseka za notranje, zadeve Pogoji: za obe delovni mesti se zahteva popolna srednja šola z najmanj 5 let prakse v navedeni stroki. Ponudbe dostavite v 15 dneh po razpisu Občinskemu ljudskemu odboru Trebnje, katerim priložite takso po tar. št. 1. in 7. TZ 180 din in občinsko takso 95 din, življenjepis z opisom dosedanjih službenih mest in prepisom zadnjega šolskega spričevala. R RAZPIS Centralni ginekološki dispanzer v Ljubljani, Streliška 14, razpisuje mesto pisarniškega uslužbenca Pogoji: srednja ali njej sorodna šola (administrativna), znanje strojepisja, stanovanje v Ljubljani. Prednost imajo tisti, ki so že delali v zdravstveni ustanovi. Javite se pri glavni sestri ustanove v dopoldanskem Času. Centralni ginekološki dispanzer Ljubljana, Streliška 14. razpisuje mesto laboranta Pogoji: predpisana izobrazba in stanovanje v Ljubljani. Javite se ustanovi pri šefu laboratorij a. R RAZPIS Uprava za ceste LRS razpisuje delovni mesti: pisarniškega uslužbenca pri Tehnični sekciji Celje, pisarniškega uslužbenca pri Cestnem nadzorstvu Celje. Pogoj: nižja strokovna Izobrazba. Pojasnila daje Tehnična sekcija Celje. Lava 42. R RAZPIS Na podlagi 99. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov, razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Trebnje MESTO DIREKTORJA Opekarne Prelesje, p. Šentrupert Pogoji: 1. Gradbeni tehnik z 2-letno prakso v tej stroki. 2. Uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo z večletno prakso na vodilnih mestih. Višina plače se določi po tarifnem pravilniku podjetja. Pravilno kolkovano prošnjo z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi vložite na oddelku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Trebnje, najkasneje do 25. februarja 1959. R RAZPIS Komisija za razpis mesta upravnika iz 309. člena Z JU. razpisuje mesto UPRAVNIKA Zdravstvene postaje Semič Pogoj: zdravnik splošne prakse z opravljenim strokovnim izpitom. . Ponudbe sprejema Občinski ljud- CEVUARSKEGA POMOČNIKA sprejmem za fina ženska dela. Pintar Franc. Jurčičev trg 3 — Ljubljana. 3441-1 HONORARNO dopoldansko zaposlitev kakršno koli. išče mlajši moški, srednjih let, kvalificiran. Naslov v ogl. odd. 3443-1 ZDRAVSTVENI DOM Grosuplje razpisuje mesto laboranta za klinični laboratorij. Poleg strokovne izobrazbe mora imeti kandidat tudi potrebno prakso za samostojno delo. Plača po uredbi. Nastop službe 1. marca 1358 ali po dogovoru. 2363-1 MLAJŠEGA DELAVCA za prdufri-tev akumulatorske stroke sprejmemo. Mehanični servis, Ljubljana, ulica M. Pijade 18. 3389-1 TOPOLINO B, dobro ohranjen in uro, stensko kukovioo. prodam. Novak, Prebačevo 13 pri Kranju. P 101-4 AVTO »Opel-Olympla«, tipe 52-53 ali »Fiat 1100«. kupim. Pismene ponudbe na podružnico SP Maribor pod »Gotovina«. P 78-5 TRINADSTROPNA HISA v Piranu, 12 sob, s preureditvijo zelo primerna za počitniški dom, takoj prodamo. Odkup zagotovljen. Piran. Ulica Gortan 8. 3438-7 ZA VEČJO prazno sobo nudim lepo nagrado. Ponudbe pod »Ali garsonjero« v ogl. odd. 3386-9 MOTORISTI, POZOR! Vaše motorno kolo vam strokovno najhitreje uredi specialna motodelav-nica »Tomos« servis, Stefe Matevž, Trzin. Pri servisnih pregledih lahko sodelujete in počakate — rezervni deli na razpolago. 3394-11 TRGOVSKI POTNIK tekstilne ali galanterijske stroke z lastnim avtom in telefonom, sprejme zastopstvo za Slovenijo ali Hrvaško. Ponudbe pod »Slovenij a-Hrvaška« v ogl. odd. 3525-1 KNJIGOVODSKI BIRO, Ljublja-na-Polje, sprejme; 1 finančnega knjigovodjo, enega materialnega knjigovodjo, l saldakontista in administratorja - strojepisca. Nastop 1. marca. Plača po pravilniku ali dogovoru. 3523-1 GARDEROBERKO od 7, do 15. ure iščem. Naslov v ogl. odd. _ 3512-1 TRGOVSKO PODJETJE »Petrol« v Ljubljani sprejme takoj v službo strojnega tehnika, tudi začetnika. — Plača po tairifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov; Petrol. Ljubljana. Can-karj eva 5-U. 3504-1 PRIDNO IN POŠTENO gospodinjo za dopoldanski čas iščem. Hrana in stanovanje, ostalo po dogovoru. Za popoldne lahko preskrbim službo. Oglasite se v popoldanskem času. Naslov v ogl. odd. 3498-1 POLKVALIFICIRANO natakarico sprejme gostinsko podjetje. Lahko začetnico. Predpogoj: poštena, ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 3493-1 TRGOV. POMOČNICO sprejme takoj ali pozneje Trgov, podjetje »Hrana«. Ljubljana. Trg mlad. del. prigad 7. 3489-1 MESTO, gospod, pomočnice iščem Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 3483-1 STROJNI TEHNIK s 5-letno prakso in specializacijo za varjene konstrukcije išče službo. — Ponudbe na naslov v ogl. odd. 3474-1 VSAKOVRSTNO žensko konfekcijo sprejmem na dom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Debra šivilja«. 3490-2 STREŽEM bolnikom na domu. domu, dopoldanske ure, znam tudi nemško. — Ponudbe v ogl. odd pod »Zanesljiva«. 3486-2 MALO perzijsko ureproeo prodam. Savsko naselje. Fabjaniie va 17-m. desno. 3521-4 RADIO »Tesla«, Dopolnoma nov prodam. Perko Dana. Triglavska 6. 3520-4 KLAVIRSKO HARMONIKO. 80 ba sov, primerna za začetnike, poceni prodam. Viška c. 51. L1ub-ljana. 3509-4 SKORAJ NOVO klavirsko harmo niko. 32-basno, prodam. Ale-ševčeva 22. klet. Ogled popoldne 3507-4 MONTAŽNO PODJETJE »Toplovod«. Ljubljana. Crtomlrova 6. proda rabljeno stružnico najugodnejšemu ponudniku. Ogled je možen vsak dan od 6.—14. ure v obratu na Trati ori Šentvidu 3578-4 AKUMULATOR. Bosch, polnov. S V. 90 Amo.. Drodam. Poizvedbe telefonično 22-314 . 3571-4 DVA ODRASLA PRASlCA za rejo ali pršut, prodam. Hauptman-ca 33, Ljubljana — Barje. 3499-4 OMARO in posteljo z mrežnim vložkom, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Ogled od lil. do 13. ur«. Naslov v ogl. odd. JU6-4 TELEVIZIJSKI APARAT prodam za 120.000 din. Naslov v ogl. odd 3494-4 STROJ za pobiranje zank prodam. Ogled: Prešernova 30-IV. Ljubljana. • 3479-4 AMORTIZERJA štev. 2 sprednji in štev. 3 zadnji, oba leva. dvostranska za Adler-avto (tudi od Opel-Kadet ali DKW), kupim. — Tavčarjeva ul. 2. pritličje levo. 3506-5 VZTRAJNIK ali stroj za 500 ccm AJS, kupim. Stefe Franc, Jesenice, Cesta bratstva in enotnost! 21 a. P U6-5 DOBRO OHRANJEN črni plet. srednji, kupim. Naslov v ogl. odd 3500-5 VIOLINO, model Stradivari. ročna izdelava zamenjam za pisalni stroj portabl ali drugo. Ponudbe pod »Vrednost 20.000« v ogl-odd. 3513-6 HISO v okolici Ljubljane kupim. Ponudbe pod »Plačljivo takoi« v ogl. odd. 3487-7 PIANINO vzamem v najem. Ponudbe pod »Skerzo« v ogl. odd. 3510-8 SOBO iščem ali grem za sostanovalko. Ponudbe pod »Poštena« v Ogl. Odd- 3497-9 SOBO. 3x5. v centru, zamenjam po možnosti malo večjo, proti nagradi Najraje: Mirje. Rožna dolina ali Center. Naslov v ogl. odd. 348o-9 • ŠIVILJA išče sobo. Za uslugo šiva. — Ponudbe v ogl- odd. ood »Mirna«. 3471-9 POŠTENO DEKLE sprejmem na stanovanje in hrano — za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Seunig. Cesta v Rožno dol. 20-TI. 3476-9 TROSOBNO KOMFORTNO stanovanje s kabinetom v novo grajeni vrtni vili. vseljivo takoj, prodam najboljšemu ponudniku Ponudbe pod »Bližina centra« v Ogl. Odd. 3475-9 ABSOLVENT matematike bi inštruiral nižješolca za stanovanje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Matematika« v ogl. odd 3473-9 URO (ŠTOPARICO) sem izgubila okoli Bežigrada ali v Sojerjevi ulici. Prosim najditelja, da jo vrne. ker ura ni moja. Nudim visoko nagrado. Naslov v ogl. odd. 3491-10 ZADRAVEC JOŽE. Celovška 42. preklicujem za neresnične besede. ki sem Jih govoril o Košak Olgi in se zahvaljujem. k<- je odstopila od tožbe. 3501-11 NUJNO POTREBUJEM 50.000 din posojila. Do 15. junija vrnem 70.000 din. Garancija »Vespa«. — Ponudbe pod »Vespa« v osi odd 3180-11 PRIKLJUČIM se gradnji vrstnib hišic v Liubliani ali naibližji okolici. Ponudbe pod »Takojšen pristop« v ogl. odd. 3472-11 NATAKARJI — NATAKARICE s kvalifikacijo al-; polkval'fikacijo prijavite se zaradi zaposlitve nri »Delikatesi«. Kranj. P 113-1 TRGOVSKO PODJETJE »GALEB«, Ljubljana. Mestni trg 21. sprejme polkvalificiranega ali nekvalificiranega delavca, ki ima veselje za priučitev v trgovinl^za dela v skladišču. Nastop službe takoj ali s 1. marcem 1959. Prednost imajo osebe, ki znajo voziti avtomobil. 3543-1 FRIZERKO, dobro moč, sprejmem. Pintar Ernest. Miklošičeva 20 — Ljubljana. 3533-1 PISARNIŠKO MOČ, sposobno, ki ima voljo tudi za finančno poslovanje. sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Plača po dogovoru. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Samostojna delavka«. 3534-1 ADMINISTRATORKO, veščo strojepisja in vodenja blagajne — sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe sprejema uprava Kmet. posestva Stična, do 16. februarja 1959. 1034-1 MOTORJE, AVTOMOBILE popravite za bodočo sezono pri avtomehaniku Oblaku Janezu, Logatec drž. cesta km 1&2.5 978-2 INŠTRUKTORICO za eno leto angleščine, iščemo. Jerina Pavel, Savsko naselje, blok XIV, I.-4. 3530-2 KOMPLETNI INVENTAR za brivski salon v Kranju, prodam takoj. Naslov v ogl. odd. P 50-4 DVE POSTELJI, posteljni omarici, dobro ohranjeno, prodam. Naslov; Ljubljana. Eipprova 19-1. 14. 3553-4 FIAT 600, vožen 50.000 km. zelo dobro ohranjen, naprodaj. Naslov in ogled avtomobila posreduje podružnica SP Kranj. Koroška c. 16. P 112-4 HRASTOVO JEDILNICO in tri naslanjače z okroglo mizico po u-godni cenj prodam. — Gradišče 8-m. - 3552-4 MOPED TMZ, popolnoma nov. prodam za 185.000 din. Naslov v ogl. odd. 3542-4 LEP 4-SEDEŽNI AVTO prodam ali zamenjam za motor. Blok za avto »Pidžot« in diferencial za motor BMW R12. Pušnik. Smsr-Jeta 50, Celje. 1032-4 PRTLJAŽNIK italijanski za Fiat 600, prodam. Cimerman. Ljubljana. Polje št. Ul. ■ 3539-4 NSU Prima, 4800 km. prodam. Za-vasjo 6, Zg. Šiška. 3538-4 KRZNEN PLASC, temnorjava mačka, za srednjo postavo, sko-ro nov, ugodno prodam. Rozmanova 0-n, vrata 8. 3531-4 AVTO, malotiražen, lahko je tudi Lieferwagen. tipa Fiat 500 — 600 ali podobno, kupim za gotovino Ponudbe s tehničnim opisom: ing. Blažek. Beograd. MajkeJev-rosime 2a. 1035-5 ZLATO — zobotehnično. 5 g. kupim. Kalan* Trdinova 7-H. ENOSTANOVANJSKO vseljivo hi- šo v centru Slov. Konjic, prodam. Naslov SP Celje. P 107-7 NOVO vseljivo hišo s tremi sobami in kuhinjo, prodam. Wam-berger Jože, Količevo 82, p. Dob. Domžale. 3549-7 STANOVANJE kupim do 400.000 din ali nudim veliko nagrado. Hrovat, Mencingerjeva 33. 3540-7 LEPO stanovanjsko sobo s souporabo kopalnice v centru zamenjam za sobo ali lokal blizu sodišča. Ponudbe pod »1. marec« v ogl. odd. 3555-9 STAREJŠI ZENSKI nudi-rn stanovanje in hrano za pomoč v dopoldanskih urah v gospodinjstvu. Naslov v oglas. odd. 3554-9 ENOSOBNO stanovanje (nekom-fortno) pritlično z vrtom v širšem centru, zamenjam za enako ali večje s kabinetom v centru ali Sp. Šiški. Vprašajte na tel. 30-894. 1005-9 MIRNA USLUŽBENKA nudi za prazno sobo kjerkoli v Ljubljani lepo nagrado. Ponudbe pod »Lepa nagrada« v ogl. odd. 353S-9 STANOVANJE, hrano in vso oskrbo. nudimo pridni in solidni ženski za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 3527-9 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama. s posebnim vhodom, oddam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogL odd. 3477-9 POTREBUJEM posojilo v znesku 180.000 din. lahko tudi manj in sicer takoj, proti nagradi, za dobo 9 mesecev. Denar potrebujem za obnovo. Ponudbe pod »Posojilo« v ogl. odd. 1036-11 PRIDNA DELAVKA za torbarsko delavnico dobi zaposlitev v Ljubljani. Ce je začetnica z dežele, dobi stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd pod »Bom prizadevna«. 3569-1 mmmo KJLNO UNION j franc, film »ULICA SANJ — PORTE DBS U-LAS«. Režija: Rene Clair. Igr*» jo- Pierre Brasseur, Henri VI-dal in Dany Carrel. Film Je bil uradno proglašen Za najboljši francoski film v letu 1957. Tednik F. N 7. Predstave ob 15, 17, • 19 in 21. Ob 10 matineja franc, kriminalnega filma »TO JE CAS MORILCEV«. KINO KOMUNA: amer. baxv. cl-nemascope film »PREKINJENA MELODIJA«. Režija: — CurSs Bernhart. Igrata Eleanor Parker tn Glenn Ford. Tednik: Obisk predsednika Tita Etiopiji, pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Danes zadnjikrat! KINO VIC; angl. barv. revijski einemascope film — »BODIMO SREČNI«. Tednik F. N. 7. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat! ____ KINO SLOGA: amer. film »JUTRI BOM JOKALA«. Režija: Daniel Mann. V gl. vi. Susan Hayward. Nagrada za najboljšo žensko vlogo na festivalu v Cannesu -1956. Tednik: Tito v Etiopiji pri zadnji Dredstavi. Predstave ob 15, 17. 19 in 2ll. KINO SOCA-. jugoslovanska kinoteka predvaja v okviru festivala ljubezenskih filmov franc, film »PASTORALNA SIMFONIJA«. — Režija: Jean Delannoy — 1946. Igrata Michele Morgan in Pierre Blanchard. Tednik Tito v Etiopiji. Predstave ob 15, 17, 19 in 21, Danes zadnjikrat! KINO »-SISKA: franc, film »PRIMER DR. LAURENTA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—U in °d 1* dalje! - MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: ital. film »DEKLETA Z 04«. ob 10 in 15. TRIGLAV: — amer. film »MOJIH SEST KAZNJENCEV«. V glavni vlogi: Millard Mitehell, Gilbert Roland. Predstave: ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. « LITOSTROJ: jugosl. film »DOBBO MORJE«, ob 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom oredstave. Zadnjič. _______ CRNUCE: kitajski film »PREHOD PREKO JANG-CE«, ob 19. VEVČE: jugosl- franc, film »KO PRIDE LJUBEZEN«, ob 19. DOMŽALE: madžarski film »NEDELJSKA ROMANCA«, ob 18 in 20. KAMNIK .DOM«: franc, film — »LJUDJE BREZ VAŽNOSTI«. DUPLICA: amer. film »TARZAN V PUŠČAVI«, ob 19. BLED- ital. film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: spanski film »GLAVNA ULICA«. KRANJ »STORŽIČ«: - ob 14-30 amer. barv. vistavision film — »daljni horizont«. Ob 16, 18 in 20 ital. barv. cme-mascope film »TOSCA«. KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. vistavision — »DALJNI HORIZONT«, ob 18. JESENICE »RADIO«: amer. barv. film »JEZDILI SO NA ZAHOD«, ob 18 in 20. _ ... _ JESENICE »PLAVŽ«; franc. fiL-n »OČKA, MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ«, ob 18_in 20. . PTUJ »MliSTNl K.LNO«: — domači £ilm .GIMNAESTRADA«. ob 17.30 in 19.30. . KOPER »SOČA«; sovj. barv. rum »NOCOJ NASTOPAMO«. PIRAN »PORTOROŽ«: amer. barv. cinemasc. film »RIHARD HI«-PIRAN »TARTINI in »GARIBALDI«: ital. film »SKODA DA SI T MURSKA SOBOTA: ob 19.30 in £0 . amer, film »VSI MOJI SINOVI«. OČALA v rjavem usnjenem etuiju, zgubljena pri magistratu, prosim vrnite prot; nagradi: Starič, Poljanska 13. klet. desno.. ^ KROJAŠKEGA POMOČNIKA za veliko delo in vajenca, sprejme takoj Karlin Marjan. Ljubljana, Moše Pijade ulica št. 11. oao7-l GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnico, sprejme družina Golob. Svabiceva ul i. Ljubljana. . . ”,3; KOMISIJA za sklepame in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kemični tovarni. Moste, Ljubljana razpisuje naslednja mesta: referenta za obračunavanje osebnih dohodkov delavcev 5o*er3a C-kategorije in več nekvalificiranih 'delavcev za transportna dela Skupno samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe gostavlte sekretariatu podjetja ali se tam osebno zglasite. VETROBRAN za Lambretto prodam. Kavčič. Medvedova 9. 3568-4 MANJŠE dvosobno stanovanj & * kopalnico, prodam proti zamenjavi enakega ali enosobnega. — Ponudbe pod »Marec« v o-=i. odd. 30 6 3, TISTEMU, ki mi nudi posojilo 50.000 din za 4 mesece, vrnem z visokimi obrestmi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sigurna vrmtev«. PISALNI STROJ vzamem v najem Ponudbe v ogl. odd. pod »Mesečna najemnina«. 3576-8 V TRSTU v veletrgovini »Al Mci-cato«, Via Carducci 43 (20 metrov od avtobusne postaje, nasproti pokrite tržnice). Vam nudijo Izredno bogato izbiro moškega in ženskega blaga *.z najboljših domačih in angleških tovarn: razne vrste platna za rjuhe v vseh merah, razne vrste žameta, svile, volnenih in bombažnih izdelkov - vse po najnižjih v Trstu obstoječih ce“^-Torej: fcadar pridete V Trst. obiščite veletrgovino »Al Merea- to« Via Carducci 43. S tem odrezkom vam priznamo ooseben HRANO in stanovanje v bližini mesta Ljubljane. dobi moški, ki bi mi po službi pomagal n kmetiji- Naslov v ogl. oda. ŠTUDENTU, absolventu. mirnemu. solidnemu, oddam oprem-ljeno sončno sobo do julija. Po-nudbe pod »Dravlje, v ogL^ocicL MODRI PAPAGAJČEK nam ' je ušel Predstavlja se sam: »Lukec Levstik, Igriška 3«. Poštenega najditelja prosimo, da sporoči, kam se je zatekel. — Levstik, Igriška 3. f?"*".1” OPOZARJAM, da nisem plačnik dolgov katere bi napravila moja žena Zalokar Antonij a iz Hrušice. Zalokar Miha. Hrušica 80, Jesenice. 1* 117-11 V TRSTU v veletrgovini »Fellce«, via Carducci 41. nasproti pokrite tržnice, so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst. dežni plašči za moške ženske, hlače iz žameta ter ze izdelane cele obleke m posamezni jopiči, vse po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje obveščamo, da smo pravkar PJ*e-Jeli 10.000 montgomery plaščev za dečke, ki so v prodaji za vsakega kunca po reklamni ceni to le 4.000 Lit za kos. Torej pomnite v veletrgovini »Felioe« v Trstu dobite bunde po z.ooo Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust.- t St. 40 — 19. FEBRUARJA 1959 / SLOVENSKI POROCGfSLEC ' stt. ? zimski zaspanci; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Večer domačih pesmi in naoevov — Sodelujejo; Zadovoljni Kranjci s pevci Danico Filiplič, Greto Ložar in Stojanom Venetom, Vokalni kvintet Anton Neffat in Vaški kvintet z Božom in Miškom: 20.50 Ptica v zenici sonca — II. (lirika primitivnih ljudstev severne in južne Amerike); 21.30 Oddaja Haydnove komorne glasbe; 23.10 V zabavnem tonu do konca oddaje; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. LOKALNI PROGRAM 14.00 Od arije do arije: 14.45— 15.00 Ljubljanska kronika in obvestila. TELEVIZIJSKI PROGRAM Od 20.50 dalje prenos programa tujih TV postaj. Ne boste odvisni od radijskih oddaj, saj Vas čaka glasbena kombinacija »K OZ J ANKA«, modna tkalnica, barvarna in konfekcija Kozje, proda lokomobilskl parni kotel z izvlečnim cevnim svežnjem, valj 4250 mm. premera 1150 mm, pla-menjak 1330 mm, premera 760 s 34.8 m2 kurilne površine, tvrdke E. Forster, Magdeburg. 1005 RAZPIS ŠTIPENDIJ Uprava za ceste LRS, razpisuje na podlagi 7. in 25. člena temeljnega zakona o štipendijah, naslednje štipendije: 1. 6 štipendij v mesečnih zneskih do 6000 din za šolanje v odseku za nizke gradnje Gradbene srednje šole, 2. 2 štipendiji v mesečnih zneskih do 6000 din za šolanje v strojnem oddelku Tehnične srednje šo- Casopisno podjetje , »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1—3 razpisuje delovno mesto DELAVSKA ENOTNOST odslej vsako soboto na 16 straneh. Cena nespremenjena 20.- dinarjev gpggp JJ 58 UKV W z gramofonom ' pele komunikacije — ljubljana DINARJEV 69.950— VRATARJA Pogoji: 1 do 2 razreda gimnazije. Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja. 3. 3 štipendije v mesečnih zneskih do 8000 din za šolanje v prometnem odseku (ceste) Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze, 4 l štipendijo v mesečnem znesku do 8000 din za šolanje v konstrukcijskem odseku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze. P o g o j 1 S a) splošni pogoji iz temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št. 32-55 in 53-56) in odredbe o višini štipendij (Ur. 1. FLRJ, št. 22-53)' b) obveza, da bo štipendist po končanem šolanju vstopil v službo pri Upravi za ceste LRS oziroma njenih terenskih organizacijskih enotah in služboval pri tem orga-nu najmanj toliko časa, kolikor je dobival štipendijo. Prednost pri izbiri kandidatov imajo ob sicer enakih pogojih otroci delavcev in uslužbencev Uprave za ceste LRS. Prošnje za štipendijo s podatki o dosedanjem šolanju in o gmotnem stanju prosilca in starsev, vložite pri Upravi za ceste LRS, Ljubljana — Titova cesta 52, do 15. marca 1959. * TRAKTORISTI! Kranjsko gradbeno podjetje v Kranju razpisuje naslednja mesta 3 gradbenih tehnikov s pooblastilom; 2 delovodij za visoke gradnje; pomočnika nabavnega refe-fenta; personalnega referenta; strojnega mehanika za popravilo ih kontrolo gradbenih strojev; strojnika za buldožer in strojnika za vozna dvigala. — Stanovanje po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave sprejema uprava podjetja. 1020 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Nudimo vam Upravni odbor kovinskega podjetja »UNITAS«, Ljubljana, Celovška 224 razpisuje vodilno delovno mesto Elektrarna Mariborski otok VODJE KOMERCIALE avtomehanikov znamke »Pionir«, nosilnost 31, za 661.284 din. Interesenti naj se javijo upravi podjetja. 1016 Gozdno gospodarstvo Bled 1019 razpisuje naslednja mesta: POMOČNIKA SEKRETARJA Pogoj: pravnik ali ekonomist. VODJE PERSONALNIH POSLOV Pogoj: pravnik ali srednja ekonomska šola z večletno tovrstno prakso. pomočnika Sefa knjiZnoprodajnega ODDELKA — Pogoj: učiteljišče ali srednja ekonomska šola z nekaj let prakse. DVEH ADMINISTRATIVNIH MOCl Pogoj: srednja ekonomska šola. DVEH SALDAKONTISTK Pogoj: srednja ekonomska šola. FAKTTJRISTKE z nekaj let prakse. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: srednja ekonomska šola. KORESPONDENTKE z znanjem nemščine in srbohrvaščine ter delno stenografije. ADMINISTRATIVNE MOCl za splošno službo in administracijo delav. samoupravljanja z nekaj prakse. ZASTOPNIKOV za prodajo knjig na terenu. VEC KVALIFICIRANIH DELAVCEV knjigarske in papirniške stroke za poslovalnice. DVEH KURIRJEV za poslovalnice — deljen delovni čas. ŠOFERJA za motorno trikolico. Pismene ponudbe izročite osebno do 21. februarja 1959 na upravo PJLADINSKE KNJIGE, Čopova 38. 957 Pogoj -.a to delovno mesto je višja šolska izobrazba s 3-letno prakso ali srednja šolska Izobrazba s 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite takoj ali najkasneje do 25. II. 1959. OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU« Umrl mi je dragi nož Adam Levicki šofer Pogreb bo v četrtek, 19. februarja 1959 ob 15. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Štefanija in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 17. febr. 1959. Upravni odbor podjetja »PREHRANA« TOVARNA PREHRANSKIH ARTIKLOV, Čakovec, ul jla 59 Po dolgi in mučni bolezni Je _do-trpel moj ljubi mož, brat, stric MARTIN RIBIC bivši prevoznik Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 19. februarja 1959, ob 16. uri, iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: Sena Zinka, sestre in brati e ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. 17. februarja 1959. Sporočamo žalostno vest. da je po težki bolezni umrl naš dobri mož. oče, stari oče in brat IVAN BORlSEK posestnik Pogreb bo v četrtek, ob 16. uri izpred hiše žalosti Cesta Otona Zupančiča na pokopališču v Zagorju. Žalujoči: žena Leopolda, sinovi Drago, Otmar, Mirko, Emil, Franci, hčerka Mihela z družinami Zupanova in ostalo sorodstvo. Zagorje. Trbovlje. IS. n. 1959. razpisuje natečaj za tehničnega vodjo Pogoji; inženir tehnolog prehranske stroke, kemijski tehnik ali visokokvalificirani mojster bonbonier s 5 do 10-letno strokovno prakso. — Potrebno je poznavanje proizvodnje bonbonov, čokolade in vafel proizvodov. Plača po sporazumu. Rok za nastop službe takoj ali po sporazumu. — Ponudbe sprejemamo do 10. marca 1959. leta na gornji naslov. 1021 Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla v 76. letu starosti naša sestra in teta Marjanca Rus Pogreb pokojnice bo v četrtek, 19. februarja 1959 ob pol 16. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, 18. febr. 1959. Sestra Marija Merčun, brat Jože z družinama in ostali sorodniki. Komisija za delovno razmerje pri podjetju Tovarna pohištva, Brežice razpisuje naslednja mesta: 1. KOMERCIALISTA, 2. SEFA POGONA — vodja mehanične delavnice, 3. KOVINOSTRUGARJA, Pogoji: 1. za delovno mesto pod štev. 1. ekonomska fakulteta s petletno prakso v lesni industriji, ali srednja ekonomska šola z desetletno prakso. — 2. strojni tehnik s pet let prakse itn dobro poznanje lesno obdelovalnih strojev ali strojna delovodska šola z deset let prakse pri lesno obdelovalnih strojih. — 3. strugar specialist. Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 25. februarja 1959. 1006 Vojna pošta 9685-12 Ljubljana, Metelkova ulica 4 «5 ‘V (bivša Belgijska kasarna) razprodaja po nižjih cenah naslednji mater.al: — VODOVODNI IN INSTALACIJSKI MATERIAL, . - ■ . - ' • - - * -•••-•- - iic-' - - — OBRTNIŠKI in 1 GRADBENI MATERIAL Interesenti: podjetja, ustanove, zadruge in stanovanjske skupnosti, naj se javijo pri VOJNI POSTI 9685-12 Ljubljana, Metelkova ulica 4, do 25. februarja 1959 s pooblastili. 1031 Nepričakovano nas je po kratki bolezni zapustil naš nadvse ljubljeni mož in oče, brat in stric Zahvaljujemo se vsem, ki so našo milo in drago mamo Ivano Troha spremili na njeno zadnjo pot. — Posebno hvala dr. Ograj enšku za njegovo veliko požrtvovalnost in kolektivu Litostroja za venec. Angela, Filip, Luiza, Mirko, Stano, Jože in S> ostalo sorodstvo. pečarski pomočnik v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 20. februarja ob 16. uri izpred' pokopališča na Viču. Do pogreba leži na svojem domu, Ljubljana, Viška cesta štev. 10. Žalujoči: žena Ana, hčerki Slavka in Marija, ^ bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 17. februarja 1959. Delovni kolektiv podjetja Kamnik ter sindikalna po. družnica sporočata pretresljivo vest, da je nenadoma preminil naš sodelavec Zahvala. Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku najinega dragega sinčka SERGIJA RUPLA Posebna hvala zdravstvenemu osebju koprske bolnišnice in številnim darovalcem vencev in cvetja na njegov prerani grob. Žalujoča starša Ivan in Tončka Rupel mizar Pogreb pokojnika bo v petek, 20. februarja 1959 ob 16. uri na pokopališče v Mekinjah. Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v nepozabnem spominu KOLEKTIV PODJETJA KAMNIK Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), razpisuje komisija za razpis mest direktorjev ObLO Bled mesto DIREKTORJA gostinskega podjetja »Hotel Jalovica« na Bledu Pogoji: višja šolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso ali srednja šolska izobrazba z najmanj 10-letno prakso na vodilnem mestu v večjih gostinskih podjetjih in z znanjem angleškega in nemškega jezika ali vsaj enega od teh. — Pravilno kolkova-ne ponudbe dostavite občinskemu ljudskemu odboru Bled, najkasneje do 28. febr. 1959. — Ponudbi priložite: 1. življenjepis, 2. opis dosedanjega službovanja, 3. dokazila o šolski in strokovni izobrazbi. 1018 Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), razpisuje komisija za razpis mest direktorjev ObLO Bled mesto UPRAVNIKA Zadružne mlekarne na Bledu. Pogoji: absolvent mlekarske šole z dveletno prakso ali visokokvalificirani mlekarski delavec s petletno prakso na vodilnem mestu v enakih ali podobnih. podjetjih ali komercialist s prakso v organizaciji odkupa. Pravilno kolkovane ponudbe dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Bled najkasneje do 28. febr. 1959. Ponudbi priložite: 1. življenjepis, 2. opis dosedanjega službovanja, 3. dokazila o šolski in strokovni izobrazbi. 1017 »Projektivnega podjetja« Kranj« Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. visoka strokovna izobrazba — ekonomska fakulteta s petletno prakso; 2. srednja strokovna izobrazba — ekonomist z desetletno prakso. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o strokovnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite na ObLO Kranj do 1. marca 1959. 1009 PRI IZVRŠEVANJU SVOJE SLUŽBENE DOLŽNOSTI SE JE SMRTNO PONESREČIL Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtamirova 6 zaradi povečanja proizvodnje sprejme takoj: STROJNEGA TEHNIKA - KALKULANTA IZVEZBANO STROJEPISKO z znanjem administracije in po možnosti stenografije SKLADIŠČNIKA za orodje SKLADIŠČNIKA za kovinski material STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za popravilo obdelovalnih strojev — plača po dogovoru MONTERJE ZA VODOVODNO INSTALACIJO MONTERJE ZA CENTRALNO KURJAVO MONTERJE ZA ELEKTROINSTALACIJE STROJNE KLJUČAVNIČARJE STRUGARJE VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV, k! imajo možnost priučltve na razna dela Delavci imajo možnost prevoza na delo in z dela z avtobusom podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave sprejema uprava podjetja v Crtomirovl ulici 6. 1015 V TRAJNEM SPOMINU. Umrla nam je v 96. letu starosti naša ljuba mama, babica in prababica, teta, sestrična in tašča Palmira Fajdiga raj. SIMUNIČ DELAVSKI SVET, UPRAVNI ODBOR IN SINDIKALNA PODRUŽNICA ELEKRTO - SEŽANA, vdova po gimnazijskem ravnatelju v pokoju Pogreb naše drage mame bo v petek, 20. februarja ob 16. uri na novomeškem pokopališču. 2alujoči: hčere in sinovi Novo mesto, Zagreb, Kranj, Ljubljana, 18. febr. 1959. metrov ledu ter prizade- XAVPICN O: 1. ime za peti sklon, 'S. otok v srednjem Jadranu, 3. izrodek, izdajalec, 4. zavoj, omot. 5. velemesto v severni Italiji. S. »četrta dimenzija«, 7. debela palica, 11. naslovni junak Gotovčeve opere. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. stolica, S. Rubikon, 9. Preston, 10. ti, 11. ka, 12. O. K., 14. N(ikolaj) P(irnat), 16. Messina, 20. Epiktet, 21. Rakit- VSflK PETEK NOVJi ŠTEVILKI ilustrirane revije IZ .VSEBINE: »GLASBA NA IZPITU« — kako naša mladina pozna narodno, lahko, operno In koncertno glasbo. »LEDENA GORA« — Črtica o katastrofi danske ladje Hans Hedtoft. ( Š> »RAK JE BOLEZEN CEiACE« — najiio-vejše odkritje o celični kislini. »MODUGNO KOMPONIRA ZA DOLARJE« — poročilo iz festivala v San Rema. Ce še niste, postanite naš naročnik! — Mamica, povedal sem ji, da te ni doma, zdaj pa hoče vedeti, kdaj se boš vrnila! 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 40 — 19. februarja 1959 Elk je zmajal z glavo, a kljub temu pospremil Gordona v hišo. Služabnik, ki jima je odprl vrata, je imel nekaj povedati. »Neki gentleman vas čaka, gospod. 2e pol ure je tu.« .»Kako se imenuje?« »Gospod Johnson, gospod.« »Johnson?« je ponovil Dick presenečeno in pohitel v jedilnico, kjer je čakal obiskovalec. In res je bil filozof, čeravno je bilo očito, da gospod Johnson ta hip ni imel tistega ravnotežja, ki je najbolj značilno za ljudi tega poklica. Debelušni gospod je bil zaskrbljen; njegov obraz je bil nenavadno dolg, in ko je Dick stopil v sobo, je nerodno sedel na robu stolu in z žalostnimi očmi strmel v preprogo. Tako ga je bil Dick videl sedeti v Heronovem klubu. »Upam, da mi ne boste zamerili, ker sem vas obiskal, stotnik Gordon,« je rekel. »Nimam pravice, da vas nadlegujem s svojimi skrbmi.« »Upam,, da nimate takih skrbi kot jaz,« se je nasmehnil Dick, ko mu je segel v roke. »Gospoda Elka menda poznate?« »Gospod Elk je moj stari znanec,« je rekel Johnson, za trenutek skorajda veselo. »No, kaj mi imate povedati? — Kar sedite,« je rekel Dick. Zajtrkovati moram. Se mi hočete pridružiti?« »Z veseljem, gospod. Danes še nisem ničesar zaužil. Ob dvanajstih navadno malicam. Vendar pa ne morem reči, da sem lačen. Odpuščen sem, stotnik Gordon.« Dick je privzdignil obrvi. »Kaj — Maitland vas je odpustil?« Johnson je prikimal. »In če pomislim, da sem temu staremu zlodeju toliko let služil skoraj zastonj! In nikoli mu nisem dal povoda, da bi se lahko pritoževal nad mano. Več sto tisoč funtov je šlo skozi moje roke — da, celo milijoni! In ne da bi se hvalil, mi ni nikoli manjkal niti penny. Sleherni primanjkljaj bi takoj odkril, saj je največji matematik, kar sem jih srečal. In kako vam je pameten! Piše hitreje od vseh, kar jih poznam,« je pristavil z navdušenjem, ki se mu je pa upiralo. »Pravzaprav je čudno, da bi imel človek tako nerodnega vedenja in neomikanega govora tolikšne sposobnosti,« je rekel Dick. »To tudi mene preseneča,« je priznal Johnson. »Preseneča me že ves čas, kar ga poznam. Ce ga poslušaš, bi mislil, da govoriš s cestnim pometačem ali potepuhom, čeprav je zelo načdtan in sila izobražen človek.« »Ali si lahko zapomni datume?« je vprašal Elk. »Seveda si jih lahko zapomni,« je odgovoril Johnson resno. »Čudaški starec je, v marsičem na moč neprijeten starec. Vendar pa ne pravim tega zato, ker me je odpustil; tega mnenja sem bil že ves čas. V sebi nima niti iskrice dobrote. Mislim, da je edino človeško čustvo v njem njegova ljubezen do malega dečka.« »Kakšnega dečka?« je vprašal Elk z največjim zanimanjem. »Nisem ga še videl,« je rekel Johnson, »otroka ni bilo nikoli v pisarno. Ne vem, kdo in čigav je; mislim, da je Mait-landov vnuk.« Nastal je premolk. »Zdaj razumem!« je rekel Dick skoraj neslišno in res je razumel. V tem trenutku se mu je posvetilo. Jelo se mu je svitati o Zabi in njegovi skrivnosti. »Zakaj vas je odpustil?« je vprašal. Johnson je skomignil z rameni. »Vse skupaj je neumnost, ki skorajda ni vredna besede. Starec me je tisto noč videl v Heronovem klubu in odtistihmal skrbno nadzoroval moje prejemke in izdatke. Najbrž je dobil vtis, da živim lahkomiselno življenje. Vendar pa ni razen običajnega godrnjanja z ničemer izdajal, da se me namerava znebiti. Ko sem pa davi pi-išel v pisarno, sem ga že našel v njej. To je bilo nekaj nenavadnega, zakaj navadno prihaja v pisarno šele pozneje. ,Johnson,’ je rekel, ,zvedel sem, da poznate neko gospodično Ello Bennett. Odgovoril sem mu, da^ jo, zahvaljujoč se svoji sreči, res poznam. ,Slišal sem tudi, je nadaljeval, ,da ste enkrat ali dvakrat pri Bennettovih že obedovali.’ ,To' je čista resnica, gospod Maitland,’ sem odvrnil. ,Prav, Johnson,’ je tedaj rekel Maitland, .odpuščeni ste.’« »In to je bilo vse?« je vprašal Dick presenečeno. »Da, to je bilo vse,« je rekel Johnson potrto. »Ali lahko razumete?« Dick -bi lahko rekel, da razume, a je raje molčal. Toda Elk, ki je bil bolj radoveden in si je strastno želel, da bi zvedel kaj več o skrivnostnem Maitlandu, je moral vprašati še nekaj. »Johnson, dolga leta ste bili precej zaupni z Maitlandom. Ali ste opazili na njem kaj posebno sumljivega?« »Na priliko kaj, gospod Elk?« »Je sprejemal kakšne skrivne obiske? Ste nemara opazili na njem kaj, kar bi utegnilo imeti opraviti z Žabami?« »Z Žabami?« Johnson je osuplo pogledal in podkrepil svoje presenečenje z glasom. »Bog vas blagoslovi, ne! Saj si še misliti ne morem, da bi sploh kaj vedel o teh ljudeh. Saj mislite potepuhe, ki imajo na vesti že nič koliko zločinov? Ne, gospod Elk, nikoli nisem ne slišal ne videl ne bral ničesar, kar bi mi dalo le misliti nanje.« »Vendar pa ste videli arhiv večine njegovih transakcij: ali vas ni nobena njegova transakcija privedla na misel, da je ' potegnil iz nje nepošten dobiček? Recimo s smrtjo Macieana v Dundeeju ali z napadom na veletrgovca z bombažom v Derbyju. Ali nemara veste, če se je ukvarjal s preprodajo francoskih alkoholnih pijač ali parfumov?« Johnson je zmajal z glavo. »Ne, gospod, trguje samo z zemljišči. Posestva ima V Angliji, južni Franciji in Ameriki. Nekaj malega je igral tudi na borzi; resnici na ljubo: ko je padla vrednost nemške marke, smo izvlekli precejšnjo vsoto.« »In kaj nameravate sedaj, gospod Johnson?« je vprašal Dick. BELA SMRT NAPOHODU Zahrbtna bela smrt si je zopet zapisala žrtev. Usoda je hotela da je danska ladja Hans Hedtoft trčita z ledenikom, m to komaj 60 Irm južno od gron-landskega rta Farewell, ki želi vsem srečno pot v kraljestvo ledenikov, morskega ledu in bičajočih vetrov. Teda dobra želja se tokrat ni uresničila, ker je ponos Danske ravno na Premične stopnice Velika trgovska skladišča, hoteli ,. in stanovanjske hiše imajo 'poleg osebnih in tovornih dvigal še premične stop-nce, da bi promet pospešili. Znano je, da je hoja po stopnicah navzgor zelo utrudljiva, zlasti če je treba pešačiti večkrat na dan v višja nadstropja. Znanstvena medicina je že zdavnaj ugotovila, da je telesna obtežitev pri hoji po stopnicah navzgor sedemkrat večja ko-t pri hoji na ravnem, oziroma dva in pol kr at tolikšna kot pri pospešeni vožnji s kolesom. Poraba sile, ki jo človek uporabi pri hoji po stopnicah, ustreza premikanju vozička, naloženega s t-ovorom dveh stotov. S A H >1. F. DIMENTBERG »Sahmati v SSSR« 1959 Mat v 3 potezah Beli na potezi dobi Beli: Ke8, Sg5, d6 (3) Crni: Keo, La8 (2) REŠITEV NALOGE ST. 53 1. a8S! Xa5 2. Sd6. Ne gre 1. tSD, T pat! tem področju izginil z vsemi potniki in posadko. Ali je ladja trčila z ledeniškim ledom ali morskim ledom? V vsakdanjem pogovoru govorimo le o plavajočem ledu in ne razlikujemo obeh bistveno različnih stvari. Toda med njima je precejšnja razlika. Ledeniški led je redkejši. Ko govorimo o njem, mislimo le na večje ali manjše gmote ledu, k; so se odlomile od ledenikov v fjordih Gronlanda, ali od ledene obale Antarktike. Ta led je star, zelo gost in več sto metrov debel. Ledene skaile, ki so se odtrgale od ledenikov, imajo sto in še več kvadratnih metrov površine, kakor tudi višino, ki sega 90 m nad morsko gladino. Teža tega ledu je odvisna od količine zajetega zraka, vendar lahko -rečemo, da je pod gladino sedem osmin več ledu kot nad gladino morja. S številkami bi rekli, da tehta povprečno velika gora ledeniškega ledu okoli 30 milijonov ton. Ledeniški kosi Južnega tečaja so bolj gladki in podobni ploskvam. Po velikosti pa presegajo tiste s Severnega tečaja, saj jih merijo kar v kilometrih. Eden najdaljših je bil 144 km dolg in 40 km širok. Debelina se giblje okoli 100 m. Gostota je manjša in je zato pod gladino samo štiri petine ledene gore. Ko morski tokovi zanesejo ledene gore v toplejše okolje, le-te oživijo. Hitrost topljenj-a tistega dela na zraku in pod vodo je različna ter se ravnotežje poruši. Ledene gore se obračajo. Morski led sestavlja 99% vse- ga plavajočega ledu. Teoretično bi mogel biti povsod, kjer je voda in primerno nizka ratura. Navadno pa se vrstijo presledki ledu in nezmrznje-nega morja. Ta led je' predvsem površinski dn največ 10 det star. Je lažji, približno 3,5 m debel ln do 15 km dolg. Čeprav je ledeniških ledenih gor komaj 1 odstotek, ogrožaoo z velikostjo morske poti. Ne samo to; njihova teža jim dovoljuje, da zaplovejo in se ne raztopijo. Pred Jeti so ugotovili veliko ledeno goro 150 km zahodne obale Irske. Taki velikani le redko povzročijo nesreče, ker opozarjajo nanje patrulje in letala. Naposled bi opozoril ladjo pretečo nevarnost tudi radar. Skrajno nevarne so majhne ledene gore, ki se mimogrede izmuznejo radarju, prav posebno še tedaj, če je morje nemirno. Nekaj kubičnih je težkih več ton ter nejo ladji ki se giblje s 15 vozli, znatno poškodbo. Skrajno neugodne vremenske razmere pa so samo pospešile izginitev že poškodovanega Hansa Hed-tofta. Remy Corbiat iz Saint-Germain-de-Mont-Bron v Franciji je postal oče s šestnajstim letom. Njegova hči Veronika je pa poskrbela, da je postal Remy stari oče v 33. letu! Remy je torej najmlajši stari oče, če že ne na svfitu, pa vsaj v Evropi! KEIŽMJKfi VODORAVNO: 1. želja vseh na-Ddov, 4 lirična umetnina, 6. ofi-ir, 8. upodobitev golega telesa, 9. loško ime, 30. reka in francoska osest v zahodni Afriki, 12. tri-og, 13. geometrijski pojem. Koga bi bilo treba preizkusit:^? •Skupina ameriških psihiatrov je objavila v reviji »Pediatrics« izide nenavadnega poskusa: V majhen prostor, podoben hladilniku, so zaprli otroke v starosti od dveh do pet let, da bi opazovali, kako se vedejo. Tako so opazovali 200 otrok. Njihove gibe so posneli na skrito kamero in ujeli njihove besede na magnetofonski trak. Poglejmo jih: 24% otrok se le malo trudi, da bi se osvobodili, 39% se trudi premišljeno in z jasno izraženim namenom, 37% otrok se vede razburjeno in nepremišljeno. Morda bi bilo prav zanimivo videti, kakšne izide bi dala anketa med odraslimi. ŽIVLJENJE NA STEKLU Izdelovanje barvastih oken je edina obrt, ki se ni razvijala ter izpopolnjevala. Umetnik, .ki danes napravi barvasto okno, uporablja enako tehniko kot njegov prednik pred stoletji. Strokovnjaki trdijo, da barvastih oken pred devetim stoletjem še niso poznali. Obrt je prišla v Evropo z Bližnjega vzhoda morda v desetem stoletju. Srednji vek ji je z obilico cerkva nudil dovolj možnosti za bohoten razcvet. Po 16. stol. je začela izumirati, zdaj pa kaže, da se bo spet razmahnila. V Angliji imajo na primer dvanajst ateljejev, ki dobivajo vedno več naročil, seveda ne samo od cerkva, temveč predvsem od zasebnikov. Vsaka slika zaživi najprej na papirju. Slikar ali navaden risar narisa sliko, ki jo mislijo »naslikati« na steklo. Riše v razmerju 1 : 12. Sliko nato prerišejo v okenski velikosti na platno. Umetnik ga razgrne po mizi in začne rezati steklo ter z nj im pokrivati vzorec r,a plantu. Delo je dolgo in zamotano, saj traja včasih več mesecev. Slikar je narisal obleko morda v zeleni barvii. Domiselni umetnik pa mora biti previden. Harmonija barv je* na steklu drugačna kot na papirju. Majhna napaka in skladnost slike je porušena.. Ko je slika naposled pokrita z raznobarvnim steklom, posta-* vij o okno v peč. Poslej barvi, s katero je po steklarjevem delu umetnik poslikal še nekatere dele okna, pride do živega le redka kislina. Sliko p0 prvem žganju umetnik še enkrat popravi, potem pa zavaruje s posebnim cementom pro-ti vremenskim nepriiikam. Vsti ti Postopki so nadvse zamotani. Mnogokrat se je že zgodilo, da kaka generacija umetnikov ni poznala na primer skrivnosti svinčene ali cementne obloge, zaradi česar so bila barvasta okna v tistem času manjše umetniške vrednosti. Obrt ima še en rekord. Izdelke vseh ostalih obrti načne zob časa. Barvastim oknom pa dajo šele stoletja poseben mik in lepoto. OBISK 46. Tako sta se Tiki in maček gledala, dokler ni žena postavila na sredo koče skledo s hrano. Ljudje so posedli po tleh okrog nje in jedli. Tiki, ki je gledal, kako nosijo v usta kose mesa, je tudi sam segel v skledo in pokusil. Ni mu teknilo. Pačil se je in grdo ogledoval čudno hrano. »Moral boš opico odnesti nazaj v gozd!« je dejal črni mož Magamiju. 47. »Oh, ali je ne bi smel obdržati, saj se bo čisto udomačila!« je zaprosil deček, a oče ni hotel dovoliti. »Saj je koča že polna živali!« je dejal. Magami si je Tikija posadil na ramo in odšel z njim skozi vas. Okrog koč so se potikali psi in lajali na malo opico. Tiki se je na Magamijevi rami varno počutil in jih je na ves glas zmerjal. 48. Prišla sta na sredo vasi. Tu se je pod velikim drevesom okrog ognja zbrala gruča ljudi. Nekdo je tolkel na boben, nekateri so plesali, drugi, pa so stali v krogu okrog plesalcev in ploskali z rokami, Kaj takega Tiki še s\oj ziv dan ni videl! Kar žal mu je bilo, ko ga je Magami odnesel iz vasi in sklenil je, da se bo k ljudem še vrnil.