Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, dne 13. oktobra 1938. — Leto XI. — Št. 42. avicfl GLASILO KRJČANJKECiA DELOVNEGA LJUDSTVA Za svobodo sindikatov Današnji čas prav izrazito kaže, kako malo razume javno življenje delavsko vprašanje. Da je delavsko gibanje predvsem borba za vsakdanji kruh '1818< ali zakaj padamo? enega najbolj potrebnih stanov človeške družbe, da je drugič prav tako boriba za ugled delavca in ičast dela, to ške dru da je drugič prav tako se danes ljudem niti ne sanja. Dočim vidimo kako velik ugled uživajo organizacije gospodarskih krogov, vidimo na drugi strani pravo slast nad razbijanjem delavskih vrst. Za gospodarske organizacije, predvsem za kartele, truste, industrijske organizacije in zbornice si nihče ne ufpa staviti vprašanje v koliko prevla^ duje v njih smer in teza kake politične stranke, v koliko so katoliške, fra-masonske in podolbne. Te so v svojem delovanju popolnoma nedotakljive v teh vprašanjih. Le te nemoteno vršijo svojo nalogo in varujejo gospodarske interese svojih članov, čeprav se v veliki večini gre predvsem za velikanske dobičke, ki so vsi iztisnjeni iz delavskih žuljev v posameznih industrijah, na drugi straini pa pri prodaji iz delovnega ljudstva sploh. Kako nujno je danes pravo in pošteno delo v delavskih strokovinih organizacijah! Saj gre za življenjski obstoj neštetih delavskih družin. Današnje delavske mezde in resnični delavski položaj nam dovolj kaže upravičenost delavskega gilbanja. Koliko trpi danes delavska družina, ki kljub zaposlitvi očeta in morda celo tudi matere nima potrebnega kruha, niti obleke, ne zdravega stanovanja ne drugih nujnih potrebščin. Ob pomanjkanju trpi oče, mati, vzgoja otrok in njihova telesna rast. V delavski organizaciji se bori naš delavec za najosnovnejšo delavsko pravico. In če se bori za to pravico, se istočasno bori tudi za božjo pravico človeka, ki mu je dana takoj, ko prvič zadiha v naši solzni dolini. Prekletstvo današnjega časa je zaslepljenost. In ta zaslepljenost je predvsem vidna v delavskem vprašanju. Nepoznanje delavskega vprašanja v povojni dobi je vzrok vsem zmedam in anarhijam v človeškem družabnem življenju. Na eni strani se danatšnji človek priklanja kapitalizmu, ga poveličuje in se koplje pred njim v prahu za malo drobtinico, ki pade z njegove mize. Na drugi strani pa jemlje smisel in ugled borbi za božjo pravico človeka, ki pomeni zgolj borbo za najbolj vsakdanje življenjske potrebščine in za njegov gospodarski obstoj. Ni nam treba dokazovati, da je duševno razpoloženje človeka predvsem odvisno od njegovega gospodarskega stanja. In ta zaslepljenost je v današnjih časih že tako velika, da naša javnost niti ne pozna namena delavske organizacije. Življenje nam vsak dan bolj kaže, da so delavske organizacije samo zato tu, da se kdo z njimi politično okoristi. To mnenje današnjih političnih ljudi je prišlo že tako daleč, da strankarsko neopredeljenost delavske organizacije niti voč razumeti ne morejo. Če ne pripadaš določeni grupo, pa morda še itako iz opravičljivega vzroka, gotovo pripadaš drugi. In če pripadaš drugi, lop po tebi. Če nisi bel, si rdeč, če nisi rdeč, si morda plav ali zelen ali pa celo rumen ali črn. Če politično nisi tak, kot morda kdo iz tvoje okolice želi, potem si manj vreden, si takoj brezverec, komunist, rdečkar, framason, pa čeprav po svoji' vesti v delavski organizaciji delaš še tako pošteno za blaginjo in za pravico delov- Pred nekaj dnevi je objavil »Slovenec« članek »Padamo«. V tem članku ugotavlja nazadovanje rojstev med slovenskim narodom. Vzroki, kii jih navaja v članku, so zelo tehtni, vendar pa ne drže v celoti. Res je v tako imenovanih boljših krogih nastal odpor proti otroku. Vzrok je v teh slojih edino moralna skvarjenost. Naša sreča, da ne predstavljajo ti sloji kadra našega naroda. Dela pa krivico, če meni, da je glavni vzrok za padanje rojstev pri delovnem ljudstvu moralna skvarjenost, zlasti pa vpliv marksizma. Prav gotovo se je ta bolezen nekoliko razširila od zgoraj navzdol. Vendar je pa še toliko zdravja med delovnimi sloji, da ni mogoče govoriti, da bi navedeni činitelji v tako veliki meri vplivali na padanje rojstev med temi sloji. Člankar se je premalo ozrl na gmotno vprašanje delavskih, uradniških m kmečkih družin. Dohodek teh je odločno prenizek. Za to ni treba mikakih dokazov. Dovolj nazorno dokazuje preslabo hranjena in beraško oblečena družina, v prvi vrsti otroci. Tudi na kmetih to opazujemo. Nekdaj smo bili vajeni, da so prihajali s kanetov zdravi, rdeči in krepka ljudje. V junijskih mladinskih dneh smo videli veliko množico kmečke mladine. Kar pri srcu nas je zabolelo! Telo in obleka sta nosila očitno spričevalo revščine. V naslovu navedena številka označuje eksistenčni minimum za 4 člansko družino (mož, žena, dva otroka), obenem pa nazmačuje rešitev vprašanja: Zakaj padamo? S tem naznačuje glavno sredstvo, da se prepreči padanje rojstev. Veliko vprašanje je namreč, kako naj se delavec, ki ima 800 din ali še manj mesečnih dohodkov, brez strahu odloči za družino, ko ne moreta živeti niti z ženo. Poleg tega ti dohodki niti niso zagotovljeni. (Za samca znaša eksistenčni minimum 771 din.) Dohodek je neizprosen diktator. Preko njega prizadeti ne more itd. Pa bo prišel moralist in bo rekel: To je proti moralki. Ne tajimo. Tudi to verno, da je rekel sv. Pavel, da bodo prišli časi, ko bosta morala živeti mož in žena, kakor da bi ne bila mož in žena. Vprašanje pa je: kolik odstotek Slovencev je, ki so notranje tako močni, da bi se tega držali. Tudi s tem moramo računati, če hočemo pravilno pojmovati nastali položaj. Gospodarske razmere so namreč tako težke, da 'postaja kazanje na vero in na moralko brez odmeva v srcih ljudi. Gospodarski faktor je premočan. Nočemo reči, da ne bi bilo tako poudarjanje pravilno, opozoriti smo hoteli le, da je nemogoče, da bi učinkovalo pri takih razmerah. Smo v taki dobi, ki onemogoča ljudem krščansko živeti. Pri vsej obilici denarja in drugih zemeljskih dobrin najmanj dve tretjini Slovencev živita v pomanjkanju. Isto je z ostalim človeštvom. Mogoče nas bo razumel sedaj marsikateri črnogledež, zakaj nam ukazuje naša vest, da ne moremo in ne smemo sodelovati tam in s tistimi, ki hočejo tak red še ohraniti in se z vsemi silami bore za njega. Gorje tistim, ki delajo tako! Stokrat bolj pa gorje tistim, ki delajo to pod geslom krščanstva! Take razmere in taki ljudje so glavni stebri bele kuge, so glavni nosilci razmer, katere onemogočajo delovnim slojem naravno in krščansko izživljanje v zakonih, katere onemogočajo naravni razvoj našega naroda s tem, da onemogočajo tudi sklepanje zakonskih zvez. Nadaljnji razlog za padanje rojstev je tudi obče nerazumevanje položaja drtfžin s številnimi otroki in nekako notranje nerazpoloženje družbe proti takim družinam. Sicer se od časa do časa veliko lepega napiše o družinah s številnimi otroki. V splošnem pa ni naklonjena drulžinaim s številnimi otroki niti država niti posamezniki. Da so plače državnih uradnikov prenizke, smo že poudarili, če se ozremo na druga polja, je isto. Davčna politika se ozira na družine le toliko, da moremo reči, da -nič. Ko ocenjuje dohodke delavcev in nameščencev, vzame v svrho obdavčitve prenizki eksistenčni minimum. Za davčnega obvezanca določi le 400 din, za vsakega otroka le 100 din mesečno, ženi pa sploh odreka tak eksistenčni minimum. Menimo, da govore te številke dovolj jasno. Oglejmo si šolsko politiko! Visoke šolnine bodo kmalu onemogočale šolanje otrok delovnih slojev, višji študij bo le za bogataše. Veliko breme je tu-® večno izpreminjanje učnih knjig. Od tega imajo koristi le izdajatelji. Ali se morebiti upoštevajo družine pri podeljevanju služb? Tukaj odločuje le protekcija. Večina družin pa pro-tekcije nima, zato je prezrta. Ali mogoče upoštevajo družino razna podjetja? Tudi tukaj igra vlogo le de.ovna sila. Prav nobeno podjetje v splošnem ne dela izjeme. Ali upoštevajo družine zasebniki? Koliko^ težav in križev ima taika družina, če išče stanovanje. Skoraj povsod isto vprašanje: »Koliko otrok? Koliko so stari? — Toliko! — Ne morem oddati stanovanja pod takimi razmerami!« Ko bi zbrala statistiko, ki naj bi pokazala, koliko opore ima družina v javnosti in v družbi, bi videli, kako ne- usmiljeno je osamljena. Sama, od vseh zapuščena, stoji s sviojimi težavami, žal tudi s svojim obupom. Današnji svet računa s številk, ni. Tudi zakonci morajo, številke dajejo kategorične ukaze, katerih ne sme nihče prezreti. Še enkrat: Padanje rojstev med slovenskim narodom zaenkrat ni moralnega, ampak gospodarskega značaja. Če hočemo preprečiti to padanje, moramo v prvi vrsti opozoriti državo na njene dolžnosti proti družini in s tem proti narodu. Istočasno pa moramo opoizoriti državo in družbo, da je le tisto premoženje upravičeno, ki vrši socialne funkcije. Premoženje, ki ne vrši teh funkcij, ni opravičeno in je v škodo narodu ter državi. V spomin dr. Jožetu Debevcu Dne 5. oiktobra je umrl v 72. letu starosti mož tistih vrst, ki so pred več ko štiridesetimi leti orali ledino in sejali v našem narodu seme krščanskega socializma. Profesor dr. Jože Debevec je sicer umrl, toda njegov duh je ostal med našim delovnim ljudstvom z dr. J. Ev. Krekom, Lukom Smolnikarjem, dr. Janežičem in Andr. Kalanom v trajnem spominu. Profesor dr. Debevec je bil že kot mlad fant prijatelj in sodelavec dr. J. Ev. Kreka. Sodeloval je pri prvem krščanskem delavskem listu »Glasnik« in napisal nekaj lepih in poučnih člankov. Nekaj časa je tudi urejeval list. Ko si je delavstvo ustanovilo »Krščansko socialno zvezo«, je dr. Debevec pogosto predaval. Njegov živahen značaj, ki je predavanja in razgovore belil s šaljivimi ocvirki in s tem kratkočasil poslušalce, je zbujal med delavstvom veliko priljubljenost. Med oralči, ki so tedaj orali ledino krščanskega sdcializma, je držal krepko za plug, ki je rezal globoke brazde krščansko socialistični zamisli. Dr. Debevec je bil tudi plodovit pisatelj. Ko sem mu ob njegovi sedemdeset- letnici čestital, mi je v pismu izjavil, da Obžaluje, ker se ni bolj zanimal za delavska vprašanja. Pred kakimi štirimi ali petimi tedni je bil v družbi g. ravnatelja Doklerja še na Šmarni gori. delavska vt ija. Pred kakimi štiri- V Vižmarjih smo se srečali. Dr. Debevec je bil zelo razpoložen in vsi trije smo se veselo pozdravljali in tudi poslovili. Nobeden ni mislil, da j© to slovo poslednje. Sedaj počiva pri Sv. Križu v družbi starih sotrudnikov in prijateljev ter čaka vstajenja. Naj počiva mirno v domači slovenski zemlji, katero je v življenju prisrčno ljubil. J Gostinčar. nega človeka, ki je je danes potreben kot presušena žemlja dežja. Tako strankarsko mišljenje pa je dejansko tudi protizakonito. Saj je delavska organizacija svobodna, prav tako so svobodne tudi politične organizacije. Svobodni pa so tudi ljudje sami in ima vsakdo pravico se opredeliti svobodino, prav tako se lahko svobodno politično opredeli član strokovne organizacije, ki po zakonu mora biti sama na sebi nepolitična. Da bi pa delavska strokovna organizacija bila že v naprej strankarsko opredeljena, to pa biti ne more, ker sta >to dva činitelja in v dobrih medsebojnih odnošajUi ra- bita eden drugega, ne da bi eden drugega izrabljala in izkoriščala. Kritični presoji mora biti' vsak podvržen, prav tako tudi politična stranka. Če bo pa delavska organizacija dekla politični stranki, potem je ta presoja nemogoča, kar pa je delavstvu samo v škodo. In so take dekle vse delavske organizacije, ki jih je v življenje poklicalo strankarsko politično življenje ali pa, če v strokovni organizaciji prevladuje politično krilo gibanja. Nobena izmed teh ne more vršiti svoje naloge tako, kaikor je to danes potrebno. Dr. Krek Janez je rekel, da mora biti jugoslovanska strokovna zveza ne- odvisna prav od strankarskopolitienega življenja, pa samo zato, da svojo nalogo za delavstvo more v polni meri vršiti, tako v strokovnem kakor tudi v javnem, življenju. V koliko bo hodila JSZ to nakazano pot, v toliko bo delavska, prav tako pa tudi Krekova. Delavstvo ne more in ne sme biti nikomur samo politično sredstvo za dosego njegovih ciljev, ampak mora biti najmanj toliko svobodno, kot so naši gospodarski krogi. Zato smo se za svobodo delavskih organizacij vedno borili in se tudi bomo. čas je velik in važen. In take delavske organizacije, kot je naša JSZ, naravnost potrebuje. % — Št. 42 — 195» DELAVSKA PRAVICA Mezdna gibanja v ljutomerski okolici Dne 23. septembra so se na predlog JSZ-e vršile na okrajnem glavarstvu v Ljutomeru kar tri razprave poravnalnega postopanja, kjer je šlo predvsem za zvišanje skrajno nizkih plač. Lesno podjetje Neudauer Alojz v Gornji Radgoni je plačevalo svoje delavstvo komaj po 1.40, 1.60 do 1.90 din na uro. O nadurni mezdi ni bili niti misliti kakor tudi ne o drugih -zakonitih pravicah delavstva. Ekspozitura JSZ-e v Mariboru je pismeno pozvala podjetnika, naj se sprijazni z zakonitimi določbami naše delavske zakonodaje. Na vlogo ni niti odgovoril, ampak je poklical vse delavstvo v pisarno, kjer je zahteval, naj vsi podpišejo izjavo, da so zadovoljni z obstoječimi delovnimi pogoji in mezdami. »Meni ne bo nihče ukazoval, koliko naj plačam«, je dejal. Tisti dan je stal obrat cele tri ure, toda niti en delavec ni hotel podpisati predložene izjave. Ko je podjetnik videl odločnost delavcev, je odnehal in pustil, da se je naprej obratovalo. Na razpravi na okrajnem glavarstvu se je izgovarjal, da je bilo delavstvo zadovoljno s plačo in da je samo JSZ tista, ki rovari. Povedal je tudi to, da sta tu dva delodajalca, eden kot lesni trgovec, drugi, pa kot posestnica žage. Končno se je vdal in podpisal sporazum, da dobe vsi delavci odslej vsaj minimalno mezdo 2.25 din in da zaradi mezdnega gibanja ne bo nikogar preganjal ali zapostavljal. V drugi razpravi, ki se je vršila, so bili obtoženi zidarski mojstri Prelog Jožko iz Ljutomera^ Marinič Franjo iz Ključarovcev, p. Križevci, in Novak Jožef iz Desjaka pri Ljutomeru, ker niso izvajali kolektivne pogodbe, posebno ne v pogledu plač. Svoje Stališče so zagovarjali zlasti s tem. da so vsa dela prevzeli že pred uveljavljenjem kolektivne pogodbe in da niso računali s sedanjimi višjimi mezdami. Vse skupaj ni nič pomagalo. Podpisali so sporazum in, se obvezali, da bodo od 1. oktobra plačevali pri delu v Ljutomeru in Gornji Radgoni zidarjem po 3 letih izučitve 4.75 din na uro, pod 3 leti pa po 4,— din, delavcem po 3.— din ha uro. V vseh drugih krajih ljutomerskega okraja bodo plačevali: zidarjem po 3 letih izučitve 4.25 din, pod 3 leti po izučitvi 3.50 din, delavcem pa po 2.75 din na uro; V tretji razpravi so prišli na vrsto tesarski mojstri Pečar Leopold iz Ljutomera, Streilier Henrik iz Hrastja-Mota in Lutar Dragotin iz Razkrižja. Tudi ti so po daljši razpravi podpisali tak sporazum in prevzeli so obveznosti, kot zidarski mojstri. Vsi tesarji dobe od 1. oktobra plače, kakršne določa kolektivna pogodba. Pri vseh treh razpravah so sodelovali tudi delavski zaupniki: za lesno delavstvo tovariš Zemljak Friderik, za zidarje tov. Crček Matija, polir in odbornik ljutomerske skupine stavbin-skili delavcev, za tesarje pa tov. Ma-cun Marko in Vrbnjak Jožko kot predsednik skupine stavbinskih delavcev. Ekspozituro JSZ-e je zastopal njen tajnik tov. Rozman Peter. Vršiti bi se morala še četrta razprava, in sicer proti lastniku opekarne Al. Kranjcu v Ljutomeru zaradi odpusta delavskega zaupnika tov. Franca Senčarja, ker je sodeloval pri eni prejšnjih mezdnih razprav. Tik pred razpravo je dobil delavec obvestilo, naj se razprave ne udeleži, če hoče biti še naprej v službi. Drugi so se ustrašili, ta pa je prišel k razpravi; takoj naslednji dan je bil odpuščen. Na pismeno posredovanje JSZ-e delodajalec sploh ni odgovoril. To podjetje nikakor ne inore trpeti organiziranega delavstva ter je vsak poskus organiziranja že v kali zatrlo. Zadeva se je sedaj obrnila tako, da je JSZ umaknila predlog za poravnalno postopanje ter zahtevala, da se uvede proti podjetju kazensko postopanje. Zastopnika podjetja g. Fr. Žižka in delavskega zaupnika je okrajno glavarstvo tako kazensko zaslišalo. Kljub temu, da je zastopnik opekarne pristal, da odpuščenega zaupnika spet sprejme v delo ter da mu povrne zamujeno plačo, se zastopnik JSZ-e ni hotel umakniti od zahteve, da se mora tako kršenje socialne zakonodaje tudi kaznovati z denarno kaznijo ali zaporom. Taki delodajalci morajo občutiti, da je tu delavska pravica, ne miloščina. In izvršilni organ delavskih postav je najprej in v največji meri močna strokovna organizacija. Kjer delavstvo ni organizirano, tam tudi državna oblast Sirokoon a poveži La TezTormožuP|ev Delavstvo ormoške opekarne si je Konferenca delavskih zaupnikov Jet'^ddrrV>tr^mzud«jvxjsz^ indnii^it*iip To prizadevanje pa bo treba še na- ICIlilIllIltL llltlllsil daljevati, saj tu niti zakonito določe- uih minimalnih plač ne izplačujejo. Ker je Zveza tekstilnih delodajalcev Konference v Kranju naj se udeleže Vsak delavec in delavka bi morala na predlog strokovnih organizacij ipri- zaupniki in predstavniki organizacij iz zaslužiti na uro najmanj po 2.50 din. stala na revizijo obstoječe kolektivne Kranja in okolice, Tržiča in škofje Tudi naporno akordno delo bi se mo- pogodbe in določila, dfa se vriši dne Loke. glo odpraviti. Ce primerjamo po teh 25. oktobra 1938 prva tozadevna raz- Konference v Ljubljani se udeležijo akordih izvršeno storitev z dobljeno prava med obema strankama, so stro- zaupniki in predstavniki organizacij iz mezdo, takoj vidimo, da se pod naslo- kovne organizacije sklenile, da se skli- Ljubljane in okolice, iz Litije, Jarš, St. vom »akord« skriva le najhujši pridejo konference zaupnikov in predstav- Vida nad Ljubljano, Grosupelj, Ga- ganjaški način dela. Za čim manjšo nikov vseh strokovnih organizacij. De- melj, Tacna, Domžal in Kočevja. plačo naj se doseže čim večja stori- lavski zbornici je naročeno, da skliče Dolžnost obratnih zaupnikov v Kra- tev. Po zakonitih določilih se mora te konference po določenem načrtu, nju, Ljubljani, Mariboru in Celju ter akordno -delo primerno nagraditi, to Dnevni red teh konferenc je: posveto- bližnji okolici je, da se teh posveto- je bolje plačati. Ormoško opekarsko vanje ter ukrepi iza zboljšanje delov- vanj polnoštevilno udeleže, ker ni njih delo pa nima pravičnih akordnih plač, nih pogojev delavstva tekstilne imdu- udeležba vezana z nikakimi stroški, saj ne zasluži niti minimalne plače, strije. Te konference se vrše v tem Zaupniški odbori ali odl»ori krajevnih Ni pa zadosti, če samo kritiziramo redu: V nedeljo 16. oktobra ob 9 v organizacij iz zunanjih krajev pa naj položaj, v katerem se to delavstvo na- Kranju na Stari pošti, istega dne po- pošljejo na te konference vsaj po ene- haja. Delavstvo bi vsemu temu lahko poldne ob 15 v mali dvorani IJelaviske ga delegata. Ako je v kaki tovarni več že davno napravilo konec. Podjetje bi zbornice, v nedeljo 23. oktobra ob 9 organizacij, naj pride na konferenco iz se moralo vdati. Toda med delavstvom dopoldne v Mariboru v dvorani Delav- vrst zaupniškega zbora po en predstav- so žal taki, ki onemogočajo, de bi se ake zbornice, Sodna ulica 9, isti dan niik vsake organizacije. delavstvo krepko pričelo boriti za svo- popoldne ob 16 v Celju v prostorih V krajih, kjer se vrše konference je pravice. Ti ljudje so se že mnogo Delavske zbornice. (Maribor, Ljubljana, Kranj, Celje) lali- prizadevali, da bi izrinili organizacijo Konference v Mariboru naj se ude- ko 'pošljejo krajevne podružnice stro- iz opekarne. Morda so za to pričako- leže zaupniki iz Maribora in okolice, kovnih organizacij s pismenimi poobla- vali posebne hvaležnosti podjetja. Po Otiškega vrha, Rus in Majšperka. Kon- stili po dva delegata. občnem zboru JSZ-e so nastale spet ference v Celju pa zaupniki in pred- Zaupniki nuj vzamejo s seboj svoje nove težave, ki so jih povzročali za- stavniki organizacij iz Celja, Luškega, zaupniške legitimacije, predstavniki hrbtni ljudje med delavstvom. Ker tu- Št.Pavla pri Preboldu in Sv.Petra v organizacij pa naj imajo potrdila kra- di to ni zaleglo, se je začelo z grož- Savinjiski dolini. jevnih odborov. njami, da bodo vsi organizirani leteli na cesto. Delavstvo pa je pravi čas ( y mm -m ■ • spoznalo te ljudi ter jim ni šlo na led. Fapirnicarii na Količevem so dosegli , spoznanje še ,;i Pnšio prepozno. Se- ■ • • ■ .J zahtevamo, da se vsemu delavstvu, nabavni nrisnevck h' j® bil° ,etos zaposleno v tej ope- “ * karni, doplača za nazaj vsa mezda, ki Sredi poletja je delavstvo papirnice in sicer samskim jk) 200 din, poročenim ni dosegala 2 >0 din na uro, ter da se Bonač odpovedalo dotedanji sporazum pa po 300 din. Veljavnost odpovedanega • . za j™n2 delo JZP'UCU ustreza- z namenom, da z novim sporazumom mezdnega sporazuma iz leta 1937. se ->°ča “?/f™da. Za naprej pa .je treba doseže zboljšanje plač glede na znatni podaljša do 51. marca 1939. Po tem ča- odpraviti vsako nepotrebno akordno dvig cen življenjskih potrebščin. Pod- su se bodo pričeli novi razgovori za delo, obenem pa naj se takoj začno jetje upravičenosti delavskih zahtev ni ureditev plač. Nabavni prispevek po- P°faJf-nja ZU zvls“nJe P*ac 111 sklenitev osporavalo, poudarjalo pa je, da glede meni za delavstvo 5% povišanjp plač, kolektivne pogodbe, na dejanski gospodarski in konjunk- in to za čas od 1. 7. 1938 do 31. 3. 1939. 1^ turni položaj podjetja ni v stanu pri- Vemo, da je delavstvo pričakovalo ■* 11X111 po pOSlOvnem stati na generalno zvišanje plač. Pred- boljšega uspeha iz tega mezdnega gi- redil ZH. indlistl*« podjctia stavniki delavstva so na zadnji razpra- banja. Okoliščine, s katerimi je mo- , * " vi dne 3. 10. pod obstoječimi okolišči- ralo delavstvo v svojem lastnem iute- V uradnem listu je izšla 5. ok- naani umaknili zahtevo po povišanju resu računati, so pa žal take, da se je tobra t. 1. uredba o denarnih kaz- plalč in so predlagali, da naj podjetje zaenkrat moralo zadovoljiti tudi s tein nili v industrijskih podjetjih. — da delavstvu nabavni prispevek, s ka- povišanjem. Odredbo kr. banske uprave pri- terim bo moglo ikriti višaji del zvišanih Delavstvo hoče obdržati dobro raz- občujemo: izdatikov zaradi dviga draginje. merje s podjetjem, ker le v tem vidi P°. odločbi ministrstva za socialno Podjetje je pristalo na predlog in bo najboljše poroštvo za nadaljnje uspehe, politiko in ljudsko zdravje z dne 9. izplačalo delavstvu nabavni prispevek, ' avgusta 1938 se opozarjajo vsa indu- strijska podjetja, da morajo obsegati # |v_ seznami denarnih kazni, ki jih dostav- iiudarska m topilmska industrija poJiRtja p° okrajnih glavarstvih v letu 193? 1. naziv podjetja in kraj, 2. ime in priimek kaznovanih delav- Po podatkih iz letnega poročila, ki proti letu 1937. za posamezne bratov- “^Uvca* al? delavko^2*11 “ VSakC' ga je izdal »Odbor za preskrbo neza- ske skladmce. 6 , koliko je od denarja, zbranega od poslenih rudarjev«, je razvidno da je Tako je v Ljubljani znašala povpre- kazni> porabljenega, ter v kakšni na v letu 19^7 nasa rudarska produkcija čna dnevna plača leta 1929. 53.56 din, mene; če denar še ni porabljen, naj zopet porasla, prav tako tudi zappsh- leta 1937. pa 48.17 din, razlika za 5.39 se uavede, v kakšne namene se bo ži tev in Storjeni šili i. Produkcija je v din al. 10% manj kot leta 1929. V Bel- zbrani denar in denari ki se bo y letu 1937. znašala (v tonah): gradu je znašala dnevna plača 1. 1937. hodil je nabral uporabil Črni in rjavi premog . . 3,973.684 29.60 din leta 1929 pa 35.37 din, to- Glede uporabe denarja od kazni se Lignit • • .............. 1,068.834 <-J za 6.77 din ali 16/ž manj, . omenja, da § 340 zakona o obrtih pred- Železo (/uda)............... 615.30- {'iVo ?. e ,yo/. v pisuje, da se morajo denarne kazni Baker (ruda)................ 650.6-9 4. 8 din, razlika 7.23 dm », uporabiti samo za zboljšanje razmer Pirit....................... 120.665 Zagrebu leta 1937. 26.29 din leta 1929. de|avcev tisteea oodietia t°ksit ’ ”2.690 3187 din, razlika 5.08lali 16%;_v Splitu Temu ustrefno mora podjetje samo Svinčeno-einkova ruda . 815.896 leta 1937 29.15 din, leta 1929. 34.05 din, ob j t j odgovornosti pora- Sirovo železo.............. 39,905 razlika 4 909 9d,n ali 15%. ^ bUi denar od kaz». na primer za‘otro_ Baker...................... .>9,41.5 Ti podatki nam tudi kažejo, da so ške vrtce ali okrevališča za delavske Svinec .................. 5.131 zaslužki rudarjev na jugu Še znatno otroke, za posebno prehrano slabotnih Cink.......................... 4.849 nižji kot pri nas, ter da se število za- otrok delavcev, za nabavo zimske oble- Število zaposlenih delavcev v rudar- poslenih delavcev v južnih predelih ke otrokom siromašnih delavskih dru- ski in topilniški industriji je bilo v naše države stalno dviga, pri nas pa žia ali za vzdrževanje čitalnic za de- letu 1937. 48.674 in je bilo proti letu je celo nižje, kakor je bilo leta 1929. lavce in podobno. 1929. zaposlenih več 2.645. Kljub temu Razvoj rudarske in topilniške indu- Dajanje nabranega denarja delav-povišanju zaposlenih delavcev je v strije kaže, da bo v nekaj letih zapo- skim zaupnikom in delavskim organi- Sloveniji še vedno 40% rudarjev manj. slila še mnogo novih delavcev — seve- zacijam ali podpornemu skladu, s ka- kot jih je bilo zaposlenih leta 1929. da le na jugu, dočim bomo pri nas terim razpolagajo delavski zaupniki, Najbolj se je dvignilo število zaposle- ostali na sedanji stopnji ali pa bomo ne velja kot uporaba za zboljšanje nih delavcev pri glavni brat. skladnici še celo padli. razmer delavstva v podjetju, v Belgradu, in sicer za 5.779, na podrtju sarajevske brat. skladnice pa za Zidarjem in tCSarjdll! Izplačane mezde so znašale 1. 1937. Člen 8. stavibinske kolektivne pogod- čeval, pošljejo na naslov: Jugoslovan- 469,608.000.— din, v letu 1929. pa 559 be pravi: »Za zidarskega in tesarskega ska strokovna zveza, Miklošičeva 22, mil. 609.000.— din, torej nad 100 mili- kvalificiranega delojemalca se sme na- Ljubljana, naslednje podatke: 1. ime jonov več kot lansko leto. Pri tem bi staviti le tasti, ki ima dokazila o uspo- in priimek ter natančen naslov; 2. pri Dilo važno omeniti še razliko plač v sobljenosti za ta poklic. Določi se pred- katerih stavbnih podjetjih je delal kot povprečni dnevni mezdi za leto 1929. hodna doba dveh let, v kateri se re- zidar ali tesar. Navesti je treba na- gistrirajo delavske (poslovne) knjiži- tajičcn naslov podjetja lin čas, od kdaj ce kvalificiranih zidarjev in po potre- do kdaj je bil pri posameznem pod- ne more pomagati in so vsi, še tako bi tesarjev po zato določeni komisiji ju in v .kakem svojstvu, to se pravi, lepi zakoni zastonj. (ki jo sestavljajo zastopniki Delavske ali je bil za delo, ki ga je vršil, ozna- Te zadnje razprave so pokazale, da zbornice in zastopniki delodajalcev).« čen in plačan kot zidar ali tesar. Naj- se je tudi delavstvo ljutomerskega V korist prizadetih delavcev je, da bolje je narediti kar prepis iz delav- okraja začelo vedno bolj oprijemati se dejansko izvrši registracija delav- ske knjižice, kakor ga je podjetje vpd- edine rešilne poti, strokovne organiza- skih knjiži« Itistih kvalificiranih zi-i salo. — Te podatke naj prizadeti go- cije. Skrbeti pa moramo, da se bo or- darjev in tesarjev brez učnih spriče- tov>o pošljejo do konca tega meseca, ganiziralo prav vse delavstvo, ker bo- val, ki stalno vrše dela kvalificiranih Opozorite pa tudi tiste, ki jim to ne mo le na ta način trajno lahko varo- pomočnikov. Zato je treba, da visi ti bi bilo znano, da zadevo pravočasno vali svoje pravice. zidarji in tesarji, ki nimajo učnih spri- urede, ker bo pozneje prepozno. DELAVSKA PRAVICA 1938 —Št 42 — 3 Brezposelne podpore na podlagi nove uredbe q)6 nalih kvasih V zadnji »Delavski Pravici« smo sicer že pisali o trajanju brezposelne podpore, vendar je potrebno še dopolnilo. § 81., točka 2. določa v tem pogledu, da se računajo na vsakih 200 prispevnih dni (8 mesecev) članstva 4 tedni podpore. Če je imel delavec v obračunski dobi nepretrgano članstvo 12 mesecev, dobiva poleg teh 4 tednov še 6 tednov; če pa ima nepretrganega članstva 24 mesecev, dobiva podporo še 14 tednov. Torej v najugodnejšem primeru more znašati podporna doba 26 tednov. Vedeti pa je treba, da se podpore v tej obliki še ne dajejo, ker se še ne pozna v celoti efekt zvišanih prispevkov. To bo šele nekako leta 1941., ko bo iz nove uredlbe zbranega dosti denarja. Za sedaj se dajejo podpore na podlagi osemmesečnega članstva Kdor ima 8 mesecev članstva, dobiva podporo skozi 4 tedne, na vsakih nadaljnjih 8 mesecev se podaljša podpora za nadaljnje 4 tedne. Torej na 16 mesecev 8 tednov, na 24 mesecev 12 tednov. To je zaenkrat redna podpora. -Podaljšane podpore za nepretrgano članstvo 12. ali 24. mesecev, kot je bilo zadnjič omenjeno, dobimo šele leta 1941. Brezposelne podpore in sezonski delavci. Kakšne pravice imajo sezonski delavci v pogledu brezposelnih podpor, je določeno v § 74. uredbe. Po teh določilih imajo sezonski delavci pravico do redne in podaljšane podpore samo v dobi, v katero pade njihova redna zaposlitev. Za primer, da pride sezonski delavec do tak,T P°dpore, je ne more uživati do izčrpanja, ampak se mu ustavi, ako bi segala v dobo stalne nezaposlenosti. Zgled. Opekarski delavec je postal brezposeln 1. 10. 1938. Ker so podani pogoji članstva, mu prizna borza dela štiritedensko podporno doibo. Ker pa preneha običajno s 15. X. redno delo v opekarnah, mu ustavi borza dela s 15. X. dovoljeno podporo. Ta ustavitev velja toliko «asa, dokler traja sezonska nezaposlenost, t. j. nekako do 15. III. vsakega leta. Šele po tem času prične borza dela zopet izplačevati podporo do končne izčrpanosti, če je seveda dotični delavec še brezposeln. T . Izjema. Izjemoma smejo pa sezonski delavci v času svoje redne nezaposlenosti prejemati redne in podaljšane podpore, če dokažejo, da so bili v času redne zaposlitve v poslednji (zadnji) sezoni manj zaposleni kot štiri mesece. V takem primeru se odmerja višina podpore na podlagi članstva, ki so si ga pridobili v predpisani obračunski dobi eno leto prej, računaje nazaj od 13 do 36 mesecev od dne prijave nezaposlenosti in po odbitku podpore, prejete v času redne zaposlitve. Profesionisti v sezonskih podjetjih. Ta določila veljajo tudi za pro-fesioniste. Izjemo tvorijo pa profesionisti, ki so zaposleni v sezonskih podjetjih preko običajne dobe, ko nastane redno počivanje dela. Vizemimo zopet primer opekarne. Običajno traja sezona od 15. III. do 15. X. vsakega leta. Torej, če bi bil profesionist zaposlen preko 15. X. še nekaj mesecev, gotovo se ne morejo na njega več nanašati določila o sezonskih delavcih. Kar smo govorili o profesionistih, velja seveda tudi o ostalih delavcih. Po kakšnih načelih se bodo reševale prošnje za podpore v takih primerih, bo določil upravni odbor borze dela. Sezonski delavci se ne morejo zadovoljiti. Določila sedanje uredbe o brezposelnih podporah ne morejo zadovoljiti sezonskih delavcev. Dejansko pomenja, da osem desetin sezonskih delavcev sploh ne bo prišlo do podpore. Nemoralno je pa zahtevati, da morajo prispevati za brezposelno zavarovanje, od katerega ne bodo mogli nikoli nič imeti. Ali naj mogoče prispevajo za to, da bo prej zbranih tistih 50 milijonov, ki so predvideni kot podlaga, da se bo moglo pričeti s podeljevanjem podaljšanih podpor? Vprašanje brezposelnih podpor za sezonske delavce bo treba postavili na pravičnejšo podlago in na drugačne pogoje, kakor jih obsega sedaj veljavna uredba o pre-skrbovanju brezposelnih delavcev. Stavbinci na Štajerskem Po dolgih prizadevanjih gospodarskih činiteljev Prekmurja in Slovenskih goric se je vendar začelo s postavljanjem mostu čez Muro pri Pe-tanjeih. Delo je prevzelo podjetje Slo-grad iz Ljubljane, ki bo zaposlilo povprečno 150 delavcev. Stroški za most bodo znesli približno 5 mil. din. Sedaj je zaposlenih šele 55 delavcev, samih domačinov, kar je pravilno in v smislu določil kolektivne pogodbe. V soboto 1. oktobra je bil prvi sestanek teh delavcev z namenom, da se seznanijo z obstoječo kolektivno pogodbo stavbnega delavstva in s koristmi strokovne organizacije. Sestanek se je vršil zvečer po delu. Prišli so vsi delavci. Po poročilu str. tajnika Petra Rozmana so se vsi organizirali in si tudi izvolili svoj organizacijski za-npniški odbor. Tako je JSZ zajela tudi to delavstvo, kateremu bo treba pomagati, da bo plačana po določilih kolektivne pogodbe in da se bo natačno držal določeni delavni čas. Ker lxj delo trajalo do dve leti, je za to delavstvo organizacija nujno potrebna. Gornji grad • Pri nas so se začela preganjanja. Komaj smo pričeli z organizacijo, so že žrtve. Posestnik Zagožen je namreč odpustil brez odpovednega roka in proti delovni jpogodbi tovariša Plesca. T ovariš Plesec je znan kot dober in zanesljiv žagar. Zagrešil je samo to, da je bil toliko predrzen, da se je organiziral in da se je udeležil zadnjih pogajanj za zboljšanje plač na okrajnem glavarstvu. Videz je, da imajo nekateri delodajalci slabo vest. Kajti mi ravno tako ali pa še bolj pridno delamo, kakor takrat, (ko še ntfsmo bili organizirani. Zahtev tudi še nismo stavili nobenih, razen to, da zahtevamo, da se spoštujejo obstoječi zakoni. Ali so mogoče podjetniki proti izvajanju zakonov? Ali nas hočejo oplašiti? Naj 'bo eno ali drugo, povemo jim, da smo bili mi pripravljeni na tako postopanje. Zelo se ipa motijo, če menijo, da bodo na ta način strli našo korajžo. Pri organizaciji bomo vztrajali brezpogojno, ker vemo, da pomenimo nekaj le na ta način. Seveda bi bilo marsikomu ljuibše, da Ibi ostali neorganizirani in s tem nezaščiteni ljudje. — Mi se bomo še naprej borili za svoje pravice s pomočjo organizacije. In upamo, da nas ibo podpirala tudi oblast, zlasti ker ne zahtevamo nič drugega kakor to, da se izvršuje zakon. Ormož V nedeljo 16. oktobra po rani maši se vrši sestanek delavstva iz ormoške opekarne in drugih podjetij v dvorani društvenega doma v Ormožu. Pridite vsi in ne poslušajte tistih, ki vam bodo drugače govorili, ker imajo zahrbtne namene. Prinesite s seboj tudi legitimacije, da pregledamo, kako je s članarino! Šenčur Poročila se je v ponedeljek 3. oktobra naša članica tov. Frančiška Pre-stor iz Luž z g. Alojzijem Bučarjem, krojaškim pomočnikom. Želimo jima veliko sreče! Maribor Odpuščenemu obratnem zaupniku v predilnici Doctor in drug, tov. Ferdinandu Žarnu, je dala Delavska zbornica pravno varstvo. Odvetnik bo sedaj vložil tožbo za odškodnino, ki jo mora dobiti zaupnik od dne odpusta do prihodnjih volitev obratnih zunpnikov. Izposlovali smo mu tudi podporo Del. zbornice. Kdor ne zapusti svoje organizacije, tega tudi organizacija ne zapusti. To bi moral biti velik opomin marsikomu iz vrst tekstilnega delavstva, posebno v tovarni Doctor iu dr., TOMBOLA v Kranju 16. ohtobra ob 2. ari pop. (ob vsakem vremenu) Dva avtomobila Dve motorni kolesi Kupite tablice do sobote po Din 5*—; v nedeljo so po Din 6*— VSE glavne dobitke zadnjih tombol: 9 avtomobilov, Din 30.000'—, 4 motorna kolesa itd. so zadeli delavski krogi! kjer bi se neki gospodje nikakor ne mogli obnašati tako, kot se morejo danes, če delavstvo ne bi kar po trebuhih lazilo za njimi, ker ni organizirano. Tekstilno delavstvo! V nedeljo,' dne 16. oktobra ho oib 9 dopoldne v gostilni pri Špure iu v Studencih sestanek tekstilnega delavstva. Na sestanku bomo razpravljali o novem mezdnem gibanju tekstilnega delavstva. Zaradi velike važnosti naj se sestanka udeleže vsi člani in članice iz Maribora in okolice. Poročal bo tov. Pestotnik iz Ljubljane. Škofja Loka V nedeljo 9. oktobra se je poročil naš zvesti in delavni tovariš Jože Pirc z gospodično Rozo Kavčič iz Stražišča. Delavstvo in odbor oblačilne skupine jima želi veliko sreče. Zagorje 1’evski odsek JSZ-e v Zagorju priredi v nedeljo 16. oktobra ob 6 zvečer veliko vinsko trgatev v gostilni Ran-cinger. Vse člane vabimo, da se te naše delavske prireditve udeleže v čim večjem številu. Za postrežbo bo vsestransko preskrbljeno, 'za razvedrilo pa bo skrbela dobra godba in pevski zbor. Po težkem delu je treba tudi nekoliko razvedrila. Pripeljite s seboj še prijatelje! Pevski odsek sporoča vsem članom, da 'bo v petek 14. oktobra ob 7 zvečer redni letni olbčni zbor po pevski vaji. Vabimo vse člane in prijatelje! Skupina KDM poziva vse člane JSZ, da pošilja jo svoje sinove in svoje mlajše prijatelje na naše sestanke. Sestanki se vrše vsak četrtek v tajništvu JSZ-e. Povabite jih! Jesenice Dne 4. oktobra je umrl upokojenec KLD, naiš bivši predsednik tov. Veber Štefan, ki je’ v težkih časih po vojni vodil našo organizacijo. Pogreba dobrega in požrtvovalnega tovariša smo se udeležili s pratporom in zastopstvom. Družini izrekamo sočustvovanje! Kranj Velika gasilska tombola bo v nedeljo 16. oktobra ob 2 popoldne na Glavnem trgu v Kranju. To je" RA j večja tombola v d riža vi, ki slovi po isvojih lepih dobitkih, Ker bo ta dan zelo velik naval ljudi 'iz vseh krajev, smo se odločili, da oskrbimo za člane JSZ-e, ki se 'bodo tombole udeležili, shrambo za kolesa, in sicer na dvorišču zaloge piva (R. Mayr). Vsi naj se ravnajo po navodilih rediteljev-gasilcev. Vse zaupnike in namestnike ter odbornike tekstilne, gradbene in splošne skupine vabimo, da se udeleže sestanka, ki bo v nedeljo olb 9 dopoldne na Stari pošti. Križe Skupiua čevlj. pomočnikov bo imela v nedeljo 16. oktobra ob 9 v gostilni pri Francetu v Dupljah članski sestanek. Pridite vsi, tudi neorganiziraniI Trbovlje Pri podjetju Dukič je bilo doslej odpuščenih 155 delavcev. Podjetje je na trimesečni rok odpovedalo tudi vsem nameščencem, kar je znamenje, da bo Srenehalo z odkrivanjem premoga na ‘Obrni. Pri podjetju je zaposlenih še okrog 300 delavcev, ki bodo najbrž v kratkem vsi odpuščani. Zaupniki so se pred kratkim oglasili pri vodstvu vzhodnega oibrata in mu izjavili, da so delavci z ravnanjem vodstva sedaj zadovoljni. Načelnik II. rudarske skupine je po dolgotrajni ibolezni toliko okreval, da je prevzel posle. Vendar pa še ni toliko zdrav, da bi mogel na delo v rudnik, kjer je na zadnje delal avgusta 1936. Želimo mu čimprejšnjega popolnega zdravja. Režijski odbor nadaljuje z deli pri regulaciji Trboveljščice. Za ta dela prispeva banska uiprava, ki je doslej votirala že 150.000 din. Za vso regulacijo 1k> treba še mnogo denarja. Strokovna skupina ima v ponedeljek 17. oktobra plenarno sejo, na katero vabi tudi vse članstvo. Na seji bo podano poročilo o intervencijah pri oblasteh za reducirane delavce pri podjetju Dukič. Vse člane pozivamo, da se te seje udeleže. Pričetek ob 5 popoldne v tajništvu. — Odbor . 4L — St 4Z - 1938 DELAVSKA PRAVICA (Qaz(iled fts Siietu. Za mejami Zadnji Hitlerjev govor v nedeljo ob priliki proslave pasarskega plebiscita ie bil zanimiv, ker je izjavni, da mora Nemčija tudi v .prihodnje 'biti močno utrjena in oborožena. »Ako bi v An- |Hji prišli do oblasti Duff Cooper, Churcill, bi z gotovostjo lahko rekli, da se prične svetovna vojna. Tudi oni tega ne skrivajo, oni to govore odkrito. To nam veleva, do bodimo budni im mislimo na zaščito države.« »Zato sem odredil, da se s pospešeno energijo postavijo na zahodu utrdbe in da se delo, ki sem ga napovedal v Niirnbergu, nadaljuje.« Novo oboroževanje smatrata kot potrebno tudi sedanja angleška in francoska vlada. Obe vladi sta po svojih zastopnikih poudarili, da se mora oboroževanje z vsemi! sredstvi nadaljevati. Odstop dr. Beneša kot predsednika češko-slovaške države kaže, da so na Češkem in Slovaškem po monakov-skeim premirju nastale težke notranje politične razmere. — Dogodki kažejo, da dobiva odločilno moč tisto krilo agrarne stranke, ki je vedno bilo proti zvezi z Rusijo in za poskus zbližanja z Nemčijo in Poljsko. Zahtevali so, da bi Češka vodila podobno politiko, kot jo vodi v Evropi Poljska. Preureditev češko-slovaške države v federativno republiko se je izvršila pretekli teden. Svojo vlado dobe Čehi, Slovaki in Podkarpatski Rusi. Za vse skupne zadeve: zunanja politika, vo- jaštvo, finance, promet bo obstajala še skupna zvezna vlada v Pragi. Madžarska in Poljska segata po Čc-ško-Slovaški ter zahtevata, da se pod-kaiipatsko ozemlje razdeli med Madžarsko in Poljsko, tako da bosta obe državi imeli skupno mejo. Anglija je izjavila, da bo nastopila proti takim zahtevam. Ukrajinci so sami izjavili, da hočejo ostati s svojo samostojno državo v okviru Češko-Slovaške. Ukrajinci na Poljskem so ponovno postavili svoje zahteve po avtonomiji ukrajinskih ozemelj na Poljskem. V proglasu bivšega ukrajinskega poslanca Baranaja za volitve beremo: »Časi 60 nemirni. Lahko pride do zgodovinskih dogodkov, ki se bodo tikali temeljnih pravic ukrajinskega naroda in mogoče tudi vprašanja njihove države.« O novih volitvah v Franciji se vedno pogosteje sliši. Desnica misli, da hi prišla okrepljena iz sedanjih volitev, misleč da bi volivci odobrili zunanjo politiko zadnjega meseca. Za voLitve so pa tudi stranke levice, ki upajo pomnožiti število svojih glasov z ozirom na veliko nezadovoljnost s politiko zadnje Daladierove vlade. Nemiri v Palestini zavzemajo vedno večji obseg. Arabske revolucionarne čete so vedno večje in vedno huje oborožene. Angleži vedno z večjo nestrpnostjo trdijo, da neke evropske velesile podpirajo Arabce, da bi zaposlile glavno angleško vojaško moč v Sredozemlju v boju z Arabci. Po naši državi Narodna skupščina razpuščena — nove volitve dne 11. decembra. Dne 10. oktobra je ministrski svet na predlog notranjega ministra sklenil predlagati kr. namestništvu razpust narodne skupščine ter nove parlamentarne volitve za 1.1. decembra letošnjega leta. Vladni seji sta prisostvovala nova ministra Svetoslav Hodžera in Ante Maštrovič. Volitve bodo po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje 16. januarja 1939. To bodo torej tretje volitve po Živ-kovičevem volilnem zakonu z dne 10. septembra 1931. Prve so bile 8. novembra 1931 pod Živkovičem, druge 5. maja 1935 pod Jevtičem. V Sloveniji se je zadnjih volitev od 319.317 volilnih upravičencev po uradnih podatkih udeležilo 149.957 ali 47 odstotkov. Oboje volitve po tem zakonu so nam v dobrem spominu. Dr. Stojadinovičeva vlada si je dala od narodne skupščine dvakrat izglasovati poblastilo za izpremembo volilnega zakona, za tekoče leto pa tega pooblastila ni več iskala. JRZ je za volitve že pridobila zaveznika Svetislava Hodžero, ki ima 6vojo stranko, pa pri nas nima kaj prida pristašev. Pričakuje se, da se bodo nove volitve vršile v znamenju odločanja med državnima in narodnimi edinstvom,' ki ga 'bo zastopala JiRZ in programom lanskoletnega sporazuma med dr. Mačkom in srbsko združeno opozicijo. JRZ se bo v volilnem boju sklicevala na dosedanjo triletno dobio .svoje vlade. To delo bo ponazorovala potujoča razstava. »Slovenec« od 17. oktobra 1938 napoveduje, da se bo med drugim bavila z vsemi političnimi zakoni nova narodna skupščina, v katero bo ljudstvo svobodno poslalo svoje najboljše ljudi. 6widd Popravek. Po čl. 26 zakona o tisku blagovolite objaviti v prihodnji številki »Delavske pravice« na članek »V sončno Italijo«, objavljen v Vašem listu dne 15. septembra 1938 št. 38, str. an 4, stolpec 3 — sledeči popravek, in sicer brez vsakih dostavkov, pod istim naslovom brez sprememb ali vstavkov v onem delu lista, v katerem je bilo objavljeno besedilo: Ni res. da se je izleta delegacije Jugorasa k fašističnim sindikatom v Italijo udeležil tudi predsednik ZZD Prežel j France; zaradi tega tudi ni mogel biti prisoten pri slovesnem sprejemu delegacije v Benetkah in Milanu, štovanjem France Prežel j, predsednik Zveze združenih delavcev. Veseli nas izjava g. Prežlja, f])č $ehka z&eza Iz kronike Kakor v socialnem tako je tudi v verskem pogledu naše predstojništvo vedno skrbelo za služkinje. Leta 1923. in 1925. so opravljale služkinje zelo uspešne duhovne vaje v Alojzijeviški kapeli. Vodil jih je g. dr. Ehrlich. Udeležba je bila lepa. Leta 1926., meseca juniju, se je Poselska zveza slovesno fosvetilu Srcu Jezusovemu v cerkvi sv. ožefa. Cerkvene obrede je opravil dr. Ehrlich ob asistenci o. jezuitov. Pet let za tem, leta 1931. se je vršila obnovitev posvetitve v cerkvi na Rakovniku. Slavnostni govor je imel g. p. Krizo-stom. Desetletni jubilej posvetitve Srcu Jezusovemu pa je Poselska zveza praznovula 1. junija 1936 v stolnici. Ob 6 je bila sv. maša z ljudskim petjem in skupnim sv. obhajilom, h kateremu je pristopilo 550 deklet. Popoldne ob 4 je bil govor g. dr. Kimovca, nato pa posvetitev pred hišno podobo Srca Jezusovega, katero so ob tej priliki naša dekleta prenesla v stolnico ter jo lepo okrasila. Izlete je Poselska zveza prirejala večinoma bolj cerkvene, tako večkrat na Šmarno goro, na Dobrovo, v Kranj, k D. M. v Polju, na Brezje itd. Izreden izlet pa je bil leta 1934. združen s celjsko skupino v Rajhenburg in njegovo okolico. Jako priljubljen nam je posebno vsakoletni izlet na Rožnik, kjer smo se tudi letos zbrale v velikem številu predzadnjo nedeljo. ska zveza javni strokovni shod služkinj, ki se bo vršil ob pol 5 popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice. Ker bo shod za vsako služkinjo zelo važen, poskrbite, da se ga bodo vse udeležile! Za naše kuharice česar pa mi niti trdili nismo. Sicer naj se pa g. Prež.elj za našo notico zahvali svoji najbližji okolici; od tam je namreč ta novica prišla. Še ena Križmanova: »Vseslovanstvo je krilatica boljševiških Judov in mednarodnih framazonov. Naš narod ga zato odklanja.« (Slov. delavec, št. 40.) Popolnoma razumemo, Res pa je, da se je predsednik ZZD France Preželj v tem času mudil v Ljubljani in Belgradu. Z odličnim spo-