32. Storilka.
V LfublJaBl, i soliti, I. fibraarla ISIS.
XLV1. leta
i
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto •••••••K 24*—
pol leU....... i 12-
četrt leta .  6 —
na mesec   ••••••  , 2*—
v upravniŠtvu prejeman: celo leto.  • • • t » » K 22 — pol leta .••«•••   m 11*— četrt leta *•••.,•   , 5*50 na mesec   •••««*   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon si. 34.
lihaja vsak dan ivečer trviemši nMelle In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i, t d., to je administrativne stvari.
.      Posamezna številka vel|a 10 vlnarfev. —_
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna1- telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25'—
pol leta .«••••• . 13*—
četrt leta . 650
na mesec   .•••«. • 230
za Nemčijo: celo leto K 30'—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ......K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica št. 5, telefon št $5.
9-
Brezumna politika.
Nepričakovani dogodki na Balkanu so spravili ob glavo, kakor se zdi, nc samo naše diplomate, marveč udi naše politične oblasti.
Kar te po svojih varstvenih organih počenjajo, je že od sile in meji že nu brezumnost in blaznost.
Za vsakim grmom že slutijo ve-leizdajalca in za vsakim plotom ne-arnega tujega vohuna.
Afera ruskega inženirja Alehina, \i se je doigrala na Dunaju, je znana.
Inženir Alehin, ki je bil na potu a francosko Riviero,  se   je ustavil i Dunaju, deloma da si odpočije, de-nna da si ogleda mesto.
Ob prihodu  na Dunaj  se mu je ribližal Žid Weissmann, konfident utinajske policije,  ter se mu ponudil za voditelja po mestu.
Nič zlega sluteč je Alehin spre-! njegovo ponudbo.
\Veissmann ga je vodil na to kri-em no Dunaju in obenem  tudi skr-' /a to, da sta prav često prišla v iližino kakih vojaških objektov.
In ob koncu koncev je konfident izročil inženirja policiji kot nevar-lega ruskega vohuna.
Alehina so prijeli in zaprli. V zaporu so ga držali polna dva meseca in mož bi nemara  še sedaj  sedel v Či.   če bi za stvar končno ne izvelo rusko poslaništvo, ki je na to z ajenergičneišim  nastopom doseglo, ia so izpustili inženirja, proti katere-rm: nota bene   oblast   ni imela prav nobeie^a obtežllneea materijala. Dunajsko časopisje,   ki sicer že nroča.   ako   kdo na Dunaju malo !^<neje kihne, ni o tej aferi poročalo liti besedice. Javnost je za ta dogodek izvedela šele iz ruskih listov, ko > je inženir Alehin  vrnil  v Petrova d.
£ele potem je spregovorilo tudi '.lunaisko časopisje.
Toda v splošno presenečenje ni razpravljalo o aferi,   kakor je sicer jezova navada, na dolgo in široko, narveč   se   je omejilo na suho konotacijo ter pridodalo, da je to docela < samiien   slučaj   fatalne policijske zmote.
Osamljen slučaj! Kako drzna je :a trditev, ko je vendar že vsakemu
olitičnemu otročaju znano, da so opravile   naše   oblasti izsledevanie
veleizdaintkov« in »vohunov« že v pravcati sistem. Zlasti na našem iu-
gu, posebno pa v slovenskih deželah.
Tu so oblasti, orožniki in redarji noč in dan na nogah in na lovu za domačimi »veleizdajniku in srbskimi »špijoni«.
Ta »velepatrijotska« obrt cvete sosebno na Spodnjem Štajerskem.
V ormoškem in radgonskem okraju že zadostuje, da kmetic lavno prizna svoje simpatije za balkanske brate, da ga zapro in uvedejo proti njemu kazensko preiskavo radi hudodelstva veleizdaje in kdo ve zaradi kakšnih drugih zločinov še.
Drugod je že dovolj, ako čitaš kak srbski, hrvaški aH — bognasva-ruj — ruski list, da te kot nevarnega vohuna vtaknejo v luknjo, kjer si lahko zagotovljen, da boš zdel 4 do 6 tednov ter se pokoril za svoj velik »greh«, da razumeš in čitaš tudi srbsko, hrvaško ali rusko.
Prav tako opasno je, ako kdo govori hrvaško ali srbsko.
Naj te le čuje tanko uho postave, že si zapadel težki roki pravice in kot srbskega špijona te ženejo vklenjenega v verige pred strogega sodnika, kakor se je to nedavno tega zgodilo Zagrebčanoma Meixnerju in Pavlicu!
Vprašamo, čemu ta brezumna, ta naravnost bedasta gonja?
Ali je res slovensko in obče jugoslovansko prebivalstvo tako revolucionarno, tako prenoieno veleiz-dajniških teženi in stremljenj, da je bajonet in ječa edino učinkujoče sredstvo, da se temu prebivalstvu zopet ucepi patrijotsko mišljenje in čustvovanje?
Gospoda, verjemite nam. ako bi bilo to res. noAem bi ne pomagala več in ne izdata niti takšna sredstva 1 Saj uči zgodovina, da se patrijotskih čustev s silo ne da ucepiti nikomur, najrmni pa celemu narodu!
Toda mi naravnost trdimo, da je naravnost zločin in sreh, ako se Slovence ali Hrvate a*i Srbe v monarhiji sumniči kot državi nevaren element, kot druhal veleizdajnikov in vohunov in se nostooa nroti rnlm +.?ko, kakor ?e oris!'* seda* v navado zlasti na Spodnjem štajerskem!
Zdi se nam namreč, da se s takšnim postonanjem doseže prav nasprotno, kar se je nameravalo — morda samo v preveliki gorečnosti.
Zato priporočamo na^im oblastem širše duševno obzorie, dos+i manj ozko^rčnosri in dosti več politične nrevHor*«n«H in modrosti!
LISTEK.
Pri horitarjih.
Spisal Luigi C a 1 c o.
Naš stari znanec in prijatelj gospod Žabar je bil silno slabe volje. Vse ga je grizlo in peklo. Prebndke izkušnje in presenetljivo razočaranje, katere je kot steber vsemogočne S. L. S. doživel mej tovariši obrtniki in pozneje zopet med osivelimi pristaši-veterani svoje stranke, so mu jemale spanec. Zato se ni čuditi, če se je naš prijatelj, namesto da bi se cele noči premetava! brez spanja po svoji postelji, v svojem obupu vrgel z vso silo na temeljito proučavanje ljubljanskega ponočnega življenja po številnih ljubljanskih gostilnah in kavarnah. Toda nikjer ni mogel najti utehe svojemu razdrapanemu duševnemu razpoloženju. Še več! Namesto blagodejne utehe je našel vsepovsod le novega netiva svoji slabi volji. Naj je prišel kamorkoli, bodisi mej pristaše svoje stranke, bodisi med njene nasprotnike« povsod je moral slišati najostrejŠe besede na račun svoje oboževane S. L. S., njenih političnih pustolovščin in posebno njenega brezmejno lahkomišilenega gospodarskega delovanja.
Skoro se ga je poloteval črni obup. Bil je skozi in skozi strankar in ni
mogel prenašati niti najmanjše kri tične besede čez vodstvo svoje stranke. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo z našim prijateljem, ako mu ne bi bil dobri njegov angelj v teh hudih časih stal zvesto ob strani in mu vdihnil rešilne misli v njegove razgrete možgane.
»Čeprav se poraja povsod upoi proti tvoji slavni S. L. S., čeprav je vse nezadovoljno ž njenim vodstvom, vendar zvestoba še ni izginila popolnoma iz tega pregrešnega sveta. Zateci se k »Trdokljunemu gavranu«, kjer se zbirajo najzvestejši pristaši tvoje S. L. S., požrtvovalni deželni nadzorniki in tam najdeš pokoja svoji ubogi duši. Kjer imajo besedo nadzorniki Janez Koritar, Matevž Bisagar, Gašper Netopir, Urban Požrešen, Šimen Pobijaj, Miha Romar, Jernej Strela, Izidor Potuhnjen* in drugi deželni nadzorniki, tam je doma zvestoba in ž njo vera v nezmotljivost tvoje S. L. S.«
Tako ie svetoval našemu prijatelju gospodu Žabarju njegov dobri angelj in gospod Žabar je ta dobri nasvet posluša?. Še isti večer se je napotil ob večerni uri k »Trdokljunemu gavranu«, kjer je tudi našel vse deželne nadzornike zbrane pri Čaši rujnega vinca ob najboljšem razpoloženju.
[anodian-Facifis.
laeff^red
»Obzor« prinaša jako zanimiv članek o Canadian-Pacific progi, ki je našim klerikalcem, posebno pa dr. Kreku tako zelo pri srcu. Članek prinašamo dobesedno:
Naši javnosti je bilo t sko železniško društvo dokler ni od avstrijske vlšS^^ffid kratkim dobilo koncesijo za prevažanje izseljencev iz Trsta v Kanado* Predzgodovina te koncesije je zelo zanimiva, ker je imenovana družba, znala vedno skrivati svoje kup-čijske elemente pred svojimi koloni-zatoričnimi nameni.
Canadian-Pacific družba si je znala polagoma pridobiti pravico kotiranja svojih delnic na svetovnih trgih in na berolinski borzi so njeni papirji zelo priljubljeni predmeti borzne špekulacije. Njihovo obrestovanje je spričo današnjih kurzov zelo neznatno, toda z neprestanim zviševanjem svoje glavnice je znala ta družba k sebi pritegniti špekulante, ker so stari delničarii uživali znatne prioritetne pravice. Vsakogar je privabil kurzni dobiček pri nakupovanju teh delnic in nihče ni opazil, da družba forsira placiranje svojih delnic v Evropi samo zaradi tega, ker se upravičeno boji, da bi mogla vsled otvoritve panamskega kanala utroeii veliko škodo; otvoritev te??a kanala bi nudila znatne prednosti trgovinski mornarici Zedinien;h držav severoameriških.
Ko se je Canadian-Pacific družba s placiranjem svojih delnic v Evropi ukoreninila, tednj je razumela z neprestanim izpreminievanjem kurzov udrževati živahen interes. In to je bilo potrebno, ker je morala nri izvrševanju svojih kolonizatoričnih načrtov računati z Evropo. Tn ko ie tako v Nemcih" in v Avstriji zbudila in-eres kanitala, šla ie za korak dalje, začela se ie zanimati za liudski materijal, ki je potreben za kolonizacijo. Posrečilo se ii ie priti v zvezo z avstrijsko vlado in je dobila dovoljenje 7n novo plovbo.
Kakšno razočaranje mora doživeti izseljenec, kadar pade v roke kakega agenta, je naiboli razvidno iz dejstva, da se je 1. 1910 izselilo v Kanado 125.000 oseb, vrnilo pa 95.000 oseb, ponaiveč uničenih in propndlih, da najdejo zaslužka v rudniških in industrijskih podjetjih Hniip severoameriških drrav. 76 od-
stotkov izseljencev je moralo prenehati s svojim mučnim delom, ker jim je nedostajalo moči za obdelovanje onih divjih pokrajin.
Razmere v Kanadi zanimivo opisuje neki protestantski misijonar, ki je bil dalj časa v tej državi. Iz njegovega opisa prinašamo sledeče: -~-->S fkoncesijoi^ki' je podeljena " Austro-Amerikaiiu-seP-hoče ustvariti u direl^tna^peiipi)rodna zv£za s Kana-^do,\^V**5ft j^Iotpospeše-^alo izselje-varJJpPerZjeJz*novimi zakoni prise-Ijev^pje^v'Zedinjene države in čru-ganiiznatno fctežkočeno.
'Mn k^oHicrče iti preko New Yor-ka v Kanado; se 'mora podvreči preiskavi na Elice Islandu, ki stavi sledeče glavne pogoje: znanje čitanja in pisanja, neoporečnost, telesno zdravje, moralna in materijalna garancija in mnogo drugega, tako da je pravzaprav odvisno od poverje-ništva. če hoče dovoliti ali prepovedati izkrcanje.
\Vilson, novi predsednik Unije, je napisal pred časom kot vseučiliški profesor spis, v katerem se predvsem bavi z izseljeniškem vprašanjem, napram kateremu zavzema dokaj neprijazno stališče, tako da ni dvomiti, da bo tudi za časa svojega predsedstva ostal zvest svojim načelom. To dobro vedo tudi parobrodne družbe, zato delujejo te nato, da obrneio smet izseljevanja v Kanado. Uniia se brani s strogimi zakoni proti priseljevanju, ker ima že dovolj prebivalstva, Kanada pa nasproti temu potrebuje delavnih moči. ki naj ji iz neplodovitih kraiev z obdelovanjem napravijo plodovite pokrajine, vsled česar je razumljivo, da so za poljedelce ondi otvorjena vrata.
Italijanom ne ugaja Kanada, ker je podnebje preveč ostro (— 40 sto-nini pozimi), tako da bi parobrodi iz Trsta ponajveČ prevažali narodnosti iz naše monarhije. Prostrane Zedi-niene države smo že napolnili z našimi rojaki. In ali naj zdaj dobavljamo liudski materijal tudi za Kanado? Zdai ko Uniia s svojimi strogimi zakoni tudi nam dela veliko uslugo, ker onemogočuie izseljevanje, zdaj ponovno dovoliti, da se izseljevanje zopet pospeši, bi bilo gotovo zelo ne-zmiselno.
Iz zahodno-evropskih pristanišč orihaia že zdaj mnojro izseljence^ v Kanado, ki potrebuje mnogo delavnih sil za sekanje jrozdov. In zato ne poskuša samo Dominion of Canada. ^mvec   vse intereslrane zelezm^-Hce
družbe kakor Canadian-Pacific, Ca-nadian Northern in Grand Trunk vse mogoče, da dobe kolikor mogoče izseljencev. K temu jih ne dovaja samo špekulacija na prevozne troske, temveč tudi kolonizatorično delo, odnosno špekulacija z zemljišči. Svo-ječasno je dobila vsaka železniška družba od države brezplačno zem-j ljišča, ki so imela večjo površino nego marsikatera evropska država. Cena je bila pred desetimi leti za aeres (1200 kvadr. sežnjev) še neverjetno nizka, danes pa imajo posebno • okoli Prince Alberta zemljišča, oddaljena 40—50 km od železnice, ceno od 25 dolarjev.
Neresnična je vest, ki so jo prinašali časopisi, da daje Canadian-Pacific brezplačno zemljišča farmer-jem in da so ti samo obvezani obdelovati jih. Brezplačna zemljišča daje samo vlada in še to dandanes samo v oddaljenem Wild Westenu, 400 do 500 angl. km od obljudenih krajev. Morda da je kdo dovolj marljiv in vstrajen. da pride skozi neprodirne pragozdove in pramočvirja, pride do mesta, kjer se je mogoče naseliti, treba pa je tudi dosti kapitala, če hoče uspevati. Takih izseljencev pa je zelo malo. Tam kjer se more še kaj pridelati, tam se ne dobi več zastonj zemljišča.
Priseljevanje ugaja tudi tvorni-čariem strojev, ker v kanadskih razmerah je mogoče na polju delati le s stroji. Ze farmo 160 aeresov se potrebuje toliko strojev, da bi se moglo ž njimi obdelovati že 2000 johov zemlje. Vsak novi farmer daje torej tvornicarju zaslužka, potem ni čudno, da jih tako love.
Trgovina in industrija sta v angleških rokah. Treba ie torej ljudstva, ki bo obdelovalo nekulturna tla. In to rad prepusti Anglež tujcu, seveda na način, da pobere on sadove.
Z ozirom na te okolščine bi morali merodajni faktorji na to delati, da ondotne naše rojake po možnosti renatrirajo, ne pa da pospešujejo izseljevanje. Namesto tega bi bilo treba doma z dobro parcelacijo pripomoči jim do zemliiŠČa.
Večina ameriških časopisov zna jako tendenciozno poročati o Evropi, samo da prestraši tiste, ki bi se radi vrnih domov. Kanada ne izpušča rada svoiih kolonistov. Treba je še pripomniti, da znaša voznina na že-leznicah v notranjo deželo 1 cent za anci. nvlin f|«6 fcln-0. iz rotranie de-
* Glej črtico »Kako se je imel gospod Bucek pri koritarjih« v knjižici »Gospod Bucek«, ki jo je izdala lansko leto »Narodna založba«.
Ker je bil z večino deželnih nadzornikov itak dobro znan. se je pri-sedel k njihovi mizi. Deželni nadzornik Janez Koritar je pa kot glava mize seznanil" gospoda Žabarja z neznanima mu še deželnima nadzornikoma in to z gospodom Tomažem Bi-kogojem, predstojnikom vzornih deželnih hlevov na Robežu, kjer se drago kupljeni biki na deželne stroške trenirajo proti raznim boleznim in z gospodom Volbenkom Tepko, predstojnikom vzornih deželnih velena-prav za sušenje plemenitega sadja ravnotam, ki pa samo slučajno seveda nikdar ne funkcijonirajo. Poleg teh mu je pa predstavil še dva mlada gospoda nadzorniška praktikanta, gospoda Damjana Sleparja, bodočega predstojnika najpotrebnejšega in najnovejšega »Oddelka za sestavljanje umetnih bilanc in proračunov« in gospoda Pankracija Petoliznika, bodočega predstojnika nanovo ustanovljenega »Oddelka za sestavo deželnega kori-arskega katastra«.
Med odličnimi deželnimi nadzorniki in nadzorniškimi praktikanti se je čutil naš gospod 2abar takoj domačega in tudi dal takoj duška svojim srčnim čutilom z besedami:
»Dragi prijatelji in somišljeniki! Hudi časi prihajajo za našo veleod-lično stranko. Ni dovolj, da nas ti smrdljivi liberalci črnijo in preganjajo kakor steklega psa, imamo še v lastnem taboru izdajalce in upornike, ki pljujejo v lastno skledo. Toda ž njimi se bode pošteno poračunalo in
to v najkrajšem času, ko se gotove stvari malo pozabijo in ublažijo. Vsaj vsi veste, kakšne križe smo imeli in imamo še dandanes na Miklošičevi cesti. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo na Miklošičevi cesti, če ne bi bil naš deželni finančni minister z velikopoteznim ukrepom vrgel na tehtnico imetje cele naše dežeJe. Ali ni res, prijatelj Koritar?«
Nodzornik Janez Koritar: »Te prav nič ne razumem, prijatelj Žabar.«
Gospod Žabar: »Ne zbijaj Šal v tako resnih stvareh! Šale v tako resnih rečeji so šteti naravnost za naglavni greh, ali nimam prav, nadzornik Matevž Bisagar?«
Nadzornik Matevž Bisagar: »Tudi meni ta star ni razumljiva.«
Gospod Žabar: »Saj sem govoril dovolj jasno in ste me gotovo vsi dobro razumeli, vsled česar se označujejo Vaši odgovori kot precej malo duhoviti dovtipi, kaj ne, prijatelj Netopir?«
Nadzornik Gašper Netopir: »Pri najboljši volji ne morem izvohati, kaj nam hočeš povedati s svojimi skrivnostnimi namigavanji!«
Gospod Žabar: »To mi je pa že malo odveč, ker vem, da niste tako trdih gtov, kadar se Vam gre za kak masten zaslužek na račun naše uboge dežele. No, mi pa Ti, Urban Požrešen, povej, če nisem imel prav, ko sem trdil, da je edino naš deželni finančni minister rešil celo situacijo na Miklošičevi cesti?«
Nadzornik Urban Požrešen: »Veš, te ženske pa jaz prav nič ne poznam in zato tudi ne morem reči ne tako in ne tako. da se ne bi potem reklo, da sem rekel tako ali tako U
Gospod Žabar: »Govedina . . .«
Nadzornik Šimen Pobijaj: »Kaj je riku hodeč? Mom taka perpilov, de bo prec mertu, priklit piglizen .. .«
Nadzornik Miha Romar: »Pusti nož pri miru, prijatelj Pobijaj, saj veš, da je gospod Žabar naš človek in klerikalec prve vrste, ne pa kak smrdljiv liberalec one baze, katere moraš v izpolnjevanju svoje službe pobijati. Sicer pa, ljubi moj prijatelj Žabar, Ti moram tudi jaz povedati, da govoriš danes nekam tako čudno, da Te tudi jaz, ki hodim na deželne stroške vsaki dan po božjih potih, nisem razumel. Moraš že bolj jasno govoriti, če hočeš, da nam bo jasno in razumljivo, kar hočeš povedati.«
Gospod Žabar: »Meni se prav močno zdi, da me hočete vsi malo potegniti. Kaj takega si pa jaz, ki sem prvi agitator naše S. L. S. in ki sedim v vodstvu naše stranke, ne dam cd nikogar dopasti. Torej bom pa govoril prav jasno in razločno. Spominjate se gotovo vsi prav dobro, kako so se pred nekoliko tedni na- Miklošičevi cesti prerivali in pe-i hah* med ljudmi sem in tja najvišji I gpsirodje in še celo prečastiti kanoniki in kako so z zgovorno besedo pomirjevali ljudi, ki so z vso silo tiščali le v eno samo hišo. Vi dobro 1 veste, da bi se bilo iz tega preriva-
žele ven pa 3 cente. Omenili smo že, da je obdelovanje tal mogoče edinole s stroji, z ročnim delom se na zemljišču v obsegu 160 acresov ne more nič napraviti, in toliko maša najmanjša površina farm. Žito Je izvanredno ceno. Treba ga je torej mnogo pridelati, da bo zajamčena farmerje-va eksistenca.
In »Obzor« konča svoj članek z besedami: Prinašamo ta informativni članek o kanadskih razmerah, o katerih bodo zdaj premeteni agentje velikih železniških družb pripovedovali vse mogoče našemu nevednemu narodu, in opozarjamo vse one, katerim razmere in poklic omogočujejo, stopiti v bližji stik z narodom, da ga o teh razmerah točno pouče, da se ne ujame v to ostudno špekulacijo s >čJoveškim materijalom.«
Iz državnega zbora.
N proračunskem odseku so včeraj nadaljevali razpravo o predlogi glede italijanske pravne fakultete. PosL Pittoni je polemiziral proti izvajanjem naučnega ministra. Dozdaj je vlada vedno zvračala vso krivdo, da zadeva še ni rešena, na obstrukcijske stranke, ki so vedno rade sprejemale odgovornost za to. Pri poslednjem delegacijskem sprejemu je cesar izjavil poslancema Br-gatto in Di Gaspero, da je stvar parlamenta, da se vprašanje pravne fakultete končno reši. Posl. dr. Ellen-bogen je izjavil, da slučaj italijanske pravne fakultete zopet jasno kaže, da igra vlada v narodnostnih zadevah dvojno igro in da so narodne obstrukcije za vlado le sredstvo, da se odtegne svojim dolžnostim. Posl. dr. T r e s i ć je izjavil v imenu dalmatinskega kluba, da Hrvati in Srbi ne bodo spajali vprašanja hrvaškega vseučilišča z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete. Z rešitvijo vprašanja italijanske pravne fakultete bo lažje omogočena tudi rešitev vprašanja hrvaškega vseučilišča. Hrvati ne zahtevajo novega vseučilišča, temveč le, da se priznavajo študije na zagrebškem vseučilišču in tam napravljeni izpiti. Vlada je pa v tem ozira stopila v dogovor le z ogrsko vlado. To pa pernenja razžalitev hrvaške avtonomne, ker je HrvaŠko v naučnih stvareh od Ogrske popo1-noma neodvisno. Avstrijska vladn torej podpira Madžare pri zatiraniu hrvaške avtonomije. Hrvati bi tudi nič ne imeli proti Trstu, toda le pod pogojem, da dobe Slovenci tam ljudske in srednje šole. Sicer bo pa nedvomno na tržaški fakulteti vpisanih več slovenskih nego italijanskih dijakov. — Posl. Dnistrianskvj je govoril za rusinsko vseučilišče ter zahteval, naj vlada takoj predloži predlogo o ustanovitvi rusinskega vseučilišča v Lvovu. Ko sta govorila še posl. Bugatto in posl. .Mastalka. ki se je tudi izjavil za Trst kot sedež fakultete, je bila seja zaključena.
Justični odsek je nadaljeval razpravo o odvetniškem redu. Pečal se je s 5 17. ki urejuje vprašanje, kdo sme imeti zastopnika pri različnih razpravah. Določila o pravici zastopanja odvetniških kandidatov so bila z nekaterimi nebistvenimi izpremembami sprejeta po vladni predlogi. Nato se je začela debata o željah odvetniških uradnikov, da se jim dovoli zastopniška pravica in stanovska organizacija.
V finančnem odseku so včeraj sprejeli vladno predlogo glede
davčnih stopinj in davka neoženjen-cev. Pri glasovanju so bili odklonjeni vsi predlogi, da se zviša eksistenčni minimum čez dosedanjo vsoto 1200 kron.
Dela v finančnem odseku so se pretekli teden precej hitro vršila. Nekateri so mnenja, da bo odsek, če ne bo zadržan vsled obstrukcije, do 15. t. m, končal svoje delo. V prihodnjem tednu naj bi se v torkovi seji rešila predloga o davku na tantieme, dočim se naj v sredo do petka reši vpogled v trgovske knjige, amnestijo in vse priredbeno postopanje. V finančnem odseku pričakujejo, da bo vlada, če bo mali finančni načrt v odseku sprejet, podaljšala zasedanje državnega zbora. V tem slučaju bi se deželni zbori zopet zbrali po veliki noči, pozneje bi pa imel tudi parlament svoje pomladno zasedanje. _
Davek m tule delavce v
_v« • •
mm.
Vsako leto prihajajo v Nemčijo ob Času žetve tisoči rusinskih in poljskih poljedelskih delavcev, ki vsled svojih skromnih potreb delajo za tako ceno. da skoro popolnoma izključujejo konkurenco domačemu delavstvu, ki hiti potem v mesto. Veleposestniki se vsled tega seveda pritožujejo, da ljudje zapuščajo domaČo grudo. Carinski tarif sicer brani nemškega poljedelca pred konkurenco tujih pridelkov, vendar pa ne brani domačega poljedelskega delavca. Vsled tega predlaga konz. predsednik Kranichfeld, da bi se ta nedostatek v carinskem tarifu izpopolnil z določbo, da morajo poljedelci za vsakega teh tujih delavcev, ki ga imajo zaposlenega, plačati poseben davek. Ta davek bi deloma izravnal dosedanjo gospodarsko premoč, ki nastaja vsled cenih tujih sil za veleposestva, ki jih ima zaposlene, obenem bi na ta davek tudi prisilil veleposestnike, da bi sami pospeševali notranio kolonizacijo. Glavno pri tem vnrašanju r>a ie vendarle — strah pred avstrijskimi Slovani. Radovedni smo, kaj poreče k temu naša vlada. _
Vojna na Baionu.
Odrin.
Bolgari pripravljajo padec Odrina z mogočnim obstreljevanjem trdnjave. Zidovi se rušijo in od dne do dne se bliža bolgarska in srbska pehota obzidju. Celo v Carigradu si ne morejo več prikriti, da je padec Odrina vprašanje le par dni. Vojna uprava razglaša sedaj, da so Bolgari in Srbi v torek zavzeli zahodne utrdbe Odrina in turški major Arys poroča o tem važnem dogodku sledeče: Mi smo imeli mnogo izgub, na bolgarski strani pa so prihajale v boj vedno nove čete. Nemogoče je bilo braniti se uspešno nadalje, ker so vojaki vsled pomanjkanja oslabeli. Morali smo ustaviti ogenj, med tem ko smo se na severni in na južni strani bojevali še naprej. Zaprosil sem od južne strani dva velika topova, nisem ju pa mogel dobiti. Med tem pa so Bolgari in Srbi nadaH;T'ali svoje bombardiranje in niso prenehali s svojimi naskoki. Naši so se sicer obupno braniii, toda kako dolgo more to še trajati?
V carigradskih uradnih krogih tedaj že računajo s tem, da bo Odrin v kratkem padel, da, v Carigradu računajo s tem, da padca Odrina ne bo mogoče zadržati še en teden, dasi-ravno razglaša vojno ministrstvo, da se more Odrin držati še tedne. O živilih in municiji, ki jih imajo še v Odrinu, brzojavlja baje šukri paša, da imajo v Odrinu še 3000 pločevinastih škatelj sira, kakih 8500 kg krompirja, 2500 kg suhega mesa, enako veliko prepečenca, malo pa moke in nič soli. Konj do sedaj baje še niso začeli klati. Za vsak top je baje še nad 200 strelov, tako, da se more trdnjava držati še več tednov.
Med tem se pripravljajo Bolgari že na kapitulacijo Odrina. Angleška sanitetna misija in židovske humanitarne organizacije so dobile nalog, da naj se pripravljajo, da v par dneh odidejo v Odrin.
*
Pri Cataldži.
Odločilna bitka pri Cataldži se še ni pričela, vendar grme tam neprestano topovi in pripravljajo velikansko klanje. V Carigradu seveda izrabljajo to dejstvo, da sedaj Še ni padla odločitev, da pošiljajo v javnost poročila o čudovitih turških zmagah. Na desnem in levem krilu so baje Bolgari zapustili svoje pozicije in Turki so jih zasedli. Listi pravijo celo, da so se Bolgari umaknili do vrhov okrog Čorluja in da so ^jusfili v rap^virjih pri jezeru čekmedže več težlgro topov. Kakor že omenjeno, tem vestem iz Carigrada ni dosti verjeti. Mnogo verjetnejše pa je poročilo iz Sofije, ki pravi, da je več turških bataljonov pehote prodiralo proti vasi Izzedin in da so Turki nameravali priti na desni breg reke Karasu. Bolgarske predstraže pa so jih pognale z velikimi izgubami nazaj.
Vsekakor pa je pričakovati tudi pri Cataldži v najkrajšem času velike bitke.
Onih 20.000 mož, o katerih smo poročal: včeraj, da jih je Enver beg izkrcal pri Rodosti, so Bolgari z močnimi oddelki popolnoma obkolili in je pričakovati, da se bo moral ta turški oddelek po kratkem boju udati.
Boji pri Galipoiiju.
K bojem pri reki Kavak se poroča naknadno še, da so se boja udeležile tudi nekatere turške vojne ladje, da pa topovi teh ladij Bolgarom niso prizadejali nikakršnih izgub.
Zanesljive vesti poročajo, da je bi! poraz Turkov na polotoku Cher-soneza naravnost strahovit. Turki so začeli prodirati proti reki Kavak, Bolgari pa so izpočetka samo branili svoje postojanke. Bolgarska kaValerija !e med tem pregledala obal Mar-marskega morja. V tem času pa je vrgla bolgarska infanterija in artlle-rija prodirajoče Turke nazaj. Turki so se začeii izpočetka umikati v popolnem redu, kmalu pa so začeli v neredu bežati in beg se je v krati sm izpremenil v pravo paniko. Bolgarska kavalerlia jih je zasledovala In strahovito gospodarila med bežečiml. Turške izgube v tej sami bitki računajo se na 15.000 mož.
V Carigradu seveda označuejo to veliko bitko sam > kot nekak pred-boi, ki mu ni pripisovati mnogo vrednosti. Grški ubežniki z Ganohore pa poročajo, da je neka turška topnl-čarka obstreljevala Bolgare,   ki so
prodirali Jugozahodno od šarkeja, da pa nI mogla ustaviti prodiranja bolgarskih čet. Da tudi v Carigradu me-rodajni vojaški krogi teh.bojev ne smatrajo za malenkost, dokazuje dejstvo, da so odposlali 30.000 mož vojaštva izpred Cataldže proti Galipoiiju.
Gibanje turških čet na polotoku Chersonezu samem pa neprestano opazujejo grški četaši, ki so Turkom prizadejali že večkrat prav občutne izgube. Turška vojna oblast je zato zaprla vse grške župane in veljake kot tale in vasi popolnoma razdejala. Prebivalci teh vasi, pogosto ljudje, ki se gibanja grških četašev niso prav nič udeležili, so zbežali deloma v Ga-lipoli, deloma pa na parnike. Pri tem je prišlo večkrat do strahovitih prizorov. Mnogo čolnov se je prevrnilo. Več sto oseb je utonilo, med njimi tudi mnogo vojakov. Šele tik pred Ga-lipoljem se jc posrečilo vojaštvu ustaviti ta velikanski beg in se ustaviti prodirajočim Bolgarom.
Brez dvoma je, da so Bolgari zasedli Miriofito in ^arkej, med tem ko ni zelo verjetna vest, da je padla tudi že trdnjava Bulair.
Dardanele.
Vsled velikanskih bolgarskih zmag na polotoku Chersonezu je stopilo vprašanje Dardanel zopet v ospredje. »Lokaianzeiger« poroča tozadevno iz Petrograda: Turški poslanik v Petrogradu je imel z nemškim veleposlanikom grofom Pour-taiesom posvetovanje o balkanskih dogodkih. Kakor se zatrjuje, ima turški- veleposlanik stroge instrukcije, vsled katerih je baje treba, da stopi v zvezo tudi z ruskim zunanjim ministrom Sazonovom, zlasti ker bi mogla Rusija smatrati, da je vprašanje Dardanel vsled zasedanja Galipolija od strani Bolgarov stopilo v nov stadij.
V berolinskih diplomatičnih krogih so mnenja, da ne bo nobena velesila mislila na kako demonstracijo svojega vojnega brodovja, če bi priplulo grško vojno brodovje in prišlo v Marmarsko morje, s čimer pa bi vprašanje Dardanel vsekakor stopilo v nov stadij.
Sazonov pa je že začel s pogajanji s turškim veleposlanikom glede vprašanja Dardanel, pogajanja pa se vrše sedaj še strogo zaupno.
Vso Evropo zanima sedaj ravno to vprašanje ne samo, ker padec Dardanel lahko pospeši tudi padec Carigrada, marveč tudi, ker vprašanje Dardanel lahko izzove nove nevarne konfiikte.
Da sme Turčija zapreti vhod skozi Dardanele in Bospor us tujim vojnim ladjam, so priznale velesile že leta 1841. Izvzete so bile samo majhne vojne ladje v službi poslaništev. To pravico so potrdile velesile Turčiji tudi v pariškem miru leta 1S56. Dostavilo pa se je, da mora pustiti Turčija vsaki signatarni državi, da odpošlje po dve vojni ladji skozi Dardanele in Bosporus, da čuvajo nad izlivom Donave.
Če tedaj pride grško vojno brodovje pred Carigrad, bo Turčija pokazala, da svojih pravic ne more čuvati, in pogodba nima več veljavnosti, če velesile ne bodo upoštevale tega slučaja kot neko višjo silo. Vsekakor bo razvoj tega vprašanja zelo zanimiv.
Povest slov. prostovoljcev.
(Napisal M. C.)
(Dalje.)
Sele drugi dan, ko smo nanosili dovolj drv, smo si za silo posušili mokre obleke, potem pa zopet legli in dremali.
Pozno popoldne sem se prebudil iz težkega spanja in začutil toliko moči v sebi, da sem brez posebnega napora mogel iziti iz koče k bližnjemu studencu, da sem se umil.
Sedaj šele sem opazil, da je želodec popolnoma prazen. Ni bilo ravno prijetno to spoznanje, kajti vedel sem, da nimava s tovarišem niti trohice jedila v torbici. Vrnil sem se v kočo, predramil tovariša in oba skupaj sva odšla na lov za hrano.
Pri tej priliki sva si ogledala nabližjo okolioo svojega novega bivališča. Koče, v katerih smo se nastanili, stoje na pobočju malega hriba, spodaj pod njim se razprostira polje, sredi katerega se vije reka Bojana. V onem času pa je prestopila reka svoje nizke bregove in polje ni bilo drugega, kakor veliko, prostrano močvirje, iz katerega so molela nebrojna koruzna stebla. Menda je koruza glavni pridelek ondotnih krajev, ker drugega žita nisem opazil.
Med grmovjem sva si natrgala »šipakov < (sadje, na zunaj podobno jabolku, nemško: Granatapfel), na močvirnatih njivah pa koruzne čijce, pri katerem opravim sva se do kolen udirala v blato.
Šipaki in pečena koruza je bila naša prva jed po dvainštiridesetih urah. Za prvo silo so bili potolaženi želodci.
Na večer sva stopila na vrh hriba nad kočami in pre"d nama se je zasvetil Taraboš v večerni zarji.
To je torej oni Taraboš, ki kljubuje že skoro dva meseca črnogorski vojski, oni Taraboš, ob katerem se je razbila junaška sila lešnjanskega bataljona.
O j, Taraboš, ti gora jadna! Koliko gorja si zanesla med črnogorske planine, koliko vdov plaka pod Lov-čenom za palimi možmi, ki so gogi-nili v junaškem boju na tvojih višinah koliko mater objokuje sinove, ki so na tvojih grebenih izdihnili za čast in slavo svoje domovine! Kako se zaiskre Crnogorcu v divjem srdu oči ob tvojem imenu!
Mnogo se govori in piše danes po vsej Evropi o Skadru in Tarabo-šu. Hasan-Riza-bej se slika kot junak, ki je edini rešil čast turškega i orožja v sedanji vojni na Balkanu. Govori se o »hrabrem Skadru«, o junaškem njegovem branitelju, o letargiji in popolni nemoči črnogorske oblegovalne armade, sploh krožijo najrazličnejše vesti o njem v javnosti.
Kritika sama na sebi seveda ne bi bila ničesar hudega, a podtikati Crnogorcem samim krivdo, da Skadra še niso zavzeli, to je naravnost absurdno. Nemškim Mstom bi kaj takega ne zameril, a da se je celo neki slovenski časopis tako daleč spozabil, tega nisem pričakoval. No, urednikom je pač lahko pisariti, da so Crnogorci z obleganem Skadra pokvarili dober vtis, ki so ga napravili na javnost v začetku vojne s svojim junaškim nastopom, to bi lahko še marsikdo drug trdil, ki sedi lepo do-
*****
nja, pehanja in siljenja v ono hišo na A\iklošiČevi cesti rodilo brezmejno gorje za našo stranko, če ne bi bil naš veleum, naš finančni minister izigral . . .«
Nadzornik Jernej Strela: »Tega pa ne pustim reči o svojem vrhovnem šefu, da igra. Poznam ga dobro iz Završnice in vem, da je tako resen mož, da nima v glavi in v rokah nič drugega, kakor samo deželno elektriko, vir vsega blagostanja naše kranjske dežele. Ce mi bodeš še eno besedo rekel Čez mojega vrhovnega šefa, imaš pa z menoj opraviti, Ti bom tako zazvonil, kakor sem časih pri Sv. Petru, ko sem moral iz kavarne Pua prav zelo hiteti, da nisem prepozno kot cerkvenik zazvonil dan! Zapomni si to!«
Gospod Žabar: »Ali Vas je danes vse obsedel sam satan, da me nočete razumeti in da mojim besedam podtikujete vse mogoče stvari. —. Upam, da bom našel pravo razumevanje vsaj pri Tebi, prijatelj Izidor Potuhnjen, s katerim sva ga izpila tedaj, ko še nisi bil vodja deželne klavnice, ampak še ponižen Jemona-tarski hlapec . . .«
Vsi nadzorniki in nadzorniški praktikanti vse vprek: »Kaj, s hlapcem zmerja našega odhčnega nadzornika in vodjo deželne klavnice! Ven ž njim! Na cesto ž njim! :tđ.«
Tedaj se je vzdignilo toliko rok, kolikor nadzornikov in nadzorniških praktikantov in dotaknilo prečastite-ga telesa gospoda Žabarja, ki se^ je skoro tudi že nahajal neprostovoljno izven one posebne sobe pri »Trdo-
kljunem gavranu«, v kateri je bilo odlično zbirališče najnovejših in najpotrebnejših stebrov naše deželne uprave.
* H
*
V prvi sobi se je gospod Žabar po tem neprostovoljnem odhodu iz posebne sobe hotel le še toliko ustaviti, da bi poravnal pri natakarici svoj račun. Ker je pa imela tedaj natakarica ravno zelo nujen razgovor z nekim mladim vojakom pri vratih gostilne, je pa moral gospod Žabar nekoliko počakati.
Ko je pa tako čakal na natakarico, začul je iz posebne sobe gromki glas deželnega nadzornika Janeza Koritarja, ki je kot glava. mize v vznesenih besedah slavil neprostovoljni odhod gospoda Žabarja iz ko-ritarske druščine. Janez Koritar je pa nekako tako - Pe grmel:
»Slava naši koritarski pameti in našim koritarskim pestem, ki so izvršile danes odlično svojo nalogo. Kaj je neki iskal ta petolizni Žabar v naši častiti in neoskrunjeni družbi? Nič drugega in nič manj, nego je hotel pri nas vohuniti, da bi nas potem začrnil pri oni visoki gospodi, kateri se iJnamo zahvaliti za svoje mastne siužbice, za naša prečastita koritica. Pa smo pošteno mi izvohali njegov namen in mu pokazali neizmerno moč svojih koritarskih pesti. Upamo, da ne bo nikdar več prišla ta lačna klada v našo častito koritarsko sredo natezavat svoja dolga ušesa, pri-sluškavat in vohunit. Sicer pa njegova nanrigavanja z Miklošičevo cesto i
od nas ne smejo ostati neopažena, ker zaslužijo vso našo pokornost. Vi vsi z menoj vred, ki tvorite bistveno podlago naše modernizirane deželne uprave, ste v dno svojih koritarskih duš prepričani, da so vsi oni dohodki, ki se iz naše lepe dežele stekajo v deželno blagajno, pred vsem in v prvi vrsti za to odločeni, da se ž njimi pokrivajo z deželno upravo združeni ogromni stroški in seveda, ker je bog sebi prvemu ustvaril brado, da se iz njih v prvi vrsti plačujejo naše koritarske plače in nam pristoječe koritarske dijete. V deželno blagajno stekajoči denar se sme za druge stvari le v toliko in le tedaj porabljati, če smo dobili mi koritarji popolno in ne-ut^snjeno plačilo vseh svojih lepih službenih prejemkov, dijet in drugih pritiklin. Mi koritarji smo prvi in potem pridejo Šele na vrsto druge deželne potrebščine. Ali nimam prav, dragi tovariši?«
Zbor koritarskih nadzornikov in nadzorniških praktikantov navdušeno in glasno: »Prav imaš, Ti prvak vseh koritarjev, ki zaslužiš še enkrat tako veliko korito zbog svoje odlične koritarske pameti! Bog Te živi, dični nadkoritar!«
Nadzornik Janez Koritar: »Ravno z ozirom na naš koritarski dobrobit pa ne smemo prezreti velikanske nevarnosti, ki tiči v namigava-njih odstranjenega vohuna Žabarja za našo koritarsko udobnost in bodočnost. Na Miklošičevi cesti se \ namreč plete za nas deželne koritar-je nekaj takega, kar resno in usode-polno ogroža našo eksistenco. Kaj se i
tam plete, Vam je, dragi tovariši, vsem prav dobro znano in mi ni treba še posebe razlagati in še manj pojasnjevati, da gre tam za biti in ne biti. V ti grozni stiski je nastopil na stroške in največjo nevarnost naše dežele kot rešilni angel naš deželni špekulant in finančni minister in je, da zaustavi vsaj začasno božji mlin, ki melie počasi, a temeljito, vrgel na tehtnico res vse imetje in dohodke naše dežele. Ce ostane pri tem ukrepu in če se ne doseže uničenja tega usodepolnega koraka, potem z bogom naše mastne deželne službe, z bogom naša ljubljena korita! V ne-pobitnem interesu vesoljnega deželnega koritarstva je torej, da pride do preklica in razveljavljenja tega nesrečnega sklepa. Zatorej se, tovariši koritarji, obračam do Vas s prošnjo, da naj pove kdo kako pametno misel, kaj nam je storiti, da rešimo in spravimo na varno svoja deželna korita. Stvar je zelo resna in nujna in zato napnimo vsi skupaj temeljito svoje koritarske možgane.«
»Oprostite mi, da se kot nadzorniški praktikant,« pričel je prt-vdano govoriti Damjan Sflepar, »prvi oglasim k besedi. Storim pa to zato, ker poznam najbolje skrajno nevarni teren, na katerega je srečno zavozil deželno gospodarstvo naš nesrečni deželni finančni minister. Popolnoma se zavedam, kakšna katastrofa bode zadela Miklošičevo cesto, če bo ta nesrečni sklep razveljavljen, toda skrb za mojo lastno osebo in pa briga za vesoljne koritarske koristi odtehtate daleko vse pomisleke glede
strašnih posfedic te katastrofe na Miklošičevi cesti. M-oje mnenje je pa kratko povedano, to, da moramo dobiti kakega naprednjaka na svojo stran in ga pripraviti do tega, da se bo zoper ta sklep pritožil. Ker je sklep nedvomno nezakonit, imamtj mnogo upanja, da se ga bo razveljavilo, če le pravice niso še popolnoma ubili. Če se pa tudi to ne zgodi, potem bomo pa dosegli, da se bo gospoda zgoraj začela malo brigati za vratolomne skoke našega deželnega finančnega ministra in mu prav temeljito pristrigla peruti. Pritožba se mora torej na vsak način vfložiti.«
»Dobro, dobro, praktikant Damjan,« pohvalili so vsi nadzorniki bodočega načelnika »Oddelka za sestavljanje umetnih bilanc in umetnih proračunov« ter mu bratovsko napili.
Gospod Žabar je ves bled poslušal te uporne in prekucijske besede deželnih nadzornikov, katere je imel doslej za granitni steber deželne uprave in svoje stranke in komaj čakal, kake zločine bodo še izkuhali. Ta načrt mu je pa prekrižala mlada natakarica, ki je mej tem srečno končala svoj nujni razgovor z mladim vojakom in se vrnila zopet v gostil-nico. Ves nesrečen moral je opustiti nadaljno prisluškovanje, poravnati pri natakarici svoj račun in oditi iz gostilne — z obupom v svojem srcu radi bodočnosti svoje stranke, ki se niti na one, katerim je pomagala do naj mastnejših korit, ne more več zanašati.
ma za pečjo in zasleduje razvoj vojne iz nemških Časopisov,
Črnogorski vojniki niso danes nič manj navdušeni za boj proti Turčinu, kakor prvi dan vojne. Z isto bravuro, kakor so jo pokazali ob naskoku na Dječice, bi drli tudi danes na dano povelje proti taraboškim višinam, in brezdvomno jih tudi zavzeli, seveda ne s silno premočjo, temveč edinole s svojo brezprimerno hrabrostjo in zaničevanjem smrti. A gospodar črnih gor, ki ljubi svoje vojnike, ve, s kako strašnimi izguba-mi bi se izvršil tak naskok in zato mirno čaku na razvoj diplomatičnih pogajanj in bi le v skrajni sili pustil svoje junake, da napadejo Taraboš, in še takrat le s krvavečim srcem, ker bi pognal s tem polovico svoje vojske v gotovo smrt.
Taraboš je 572 metrov visoka gora, ki se dviguje nad skaderskim jezerom. Jezero leži dvanajst metrov nad morjem, torej znaša relativna višina Taraboša nič manj kakor 560 metrov. Kakih dvesto metrov od vznožja je še poraščen z malim grmičevjem, na koncu katerega se beli mula vasica. Od tam naprej navzgor pa Je popolnoma gol, tako, da ni dobiti niti najmanjšega skrivališča, kamor bi se vojak mogel zateči pri naskoku Torej vsaj tristo metrov visoko bi morala vojska jurišati na popolnoma golih in strmih tleh, izpostavljena strahovitemu ognju turških topov in mitraljez. Tu govorim seveda le o južni strani Taraboša, katero sem imel priliko opazovati pet dni zaporedoma, kadar se mi je zljubilo v razdalji ne celo treh kilometrov.
ako je na severni njegovi strani, nisem videl, a slišal! sem pripovedo-- ati Črnogorce, ki so Taraboš videli tudi od severa, da i tam teren za juriš ni prav nič primernejši, kakor na užni strani.
(Dalje prihodnjič.)
Štajersko.
»Slovenci v deželnem gospodarstvu vojvodine Štajerske«. V >Gra-
er Tagblattu - je priobčil eden izmed aških deželnih poslancev, ravna-TagbL« tiskarne Pichler pod gornjim   naslovom   odgovor na dr. tfenkovičevo   istoimensko brošuro, članek hoče zavrniti trditev, kakor Ja bi mesto Gradec prejelo od deže-!c več ko plača na deželnih davščinah. V kolikor se je Pichlerju ta trditev posrečila ali ponesrečila, bo imel stvarno konstatirati deželni poslanec Ir. Benkovič. Sirov ton Pichlerjeve-članka moramo odločno zavrniti udi mi — dasi je človeku mučno, ko mora poslušati, kako se sedaj izkorišča proti nam politična lahkomiš-;jenost   enega izmed slovenskih dednih poslancev.   Mimogrede bodi končno še omenjeno, da tudi Pichler nerira z dr. BcnkoviČevo trditvijo, la Slovenci  plačamo bojda le 13% ieželnih   davščin.  Tega očitka, ki m o ga sami  zakrivili,  se v graški želni zbornici ne bodemo tako lah-.o več otresli.  In celo tako daleč je šlo pri !ias.  da  se   dr. Kukovcu ^Cita izdajstvo, ker ga je doslej edini slovenskem taboru — zavrnil in - znači! kot lahkomišljeno izmišljoti-. Pa kaj izda eden glas, klerikalna čina  se z dr. Benkovičevo neum-r>stjo strinja — in odtod nesramno-raznih Negriiev in Pichlerjev. Sokol« v Hrastniku vabi brate lane ter prijatelje društva,  da se : leleže v obilnem številu glavnega bčnega zbora v nedeljo, dne 16. t. in. ob 3. uri popoldne v gostilni Roš.
Sokol« v Trbovljah je imel v nedeljo, 2. t. m. svoj 5. dobro obiskani letni občni zbor v gostilni brata staroste A. Počivavšeka. Društvo je -nelo v preteklem letu 64 rednih čla-iov med temi 12 telovadcev, ki so se deloma udeležili oziroma nastopili pri izletih k Sv. Katarini nad Trbovljami, v Trst, Prago, Semico, Šoštanj, Radeče, Litijo in Zagorje. 4. avgusta se je o priliki razvitja sokol-skega prapora vršil župni zlet Celjske sokolske župe, ki se ga je udeležilo več srbskih, hrvaških in slovenskih sokolskih društvih v približnem številu 300 članov v kroju. Po slavnostnem razvitju prapora in dobro li javni telovadbi se je vršila ve-ika ljudska veselica, ki je kljub omnim stroškom prinesla 900 K čistega dobička. Po deputaciji se je udeležilo društvo pogreba t Antona a in ge. M. Medved v Zagor-iu Telovadnih ur je bilo v pretečem dobi 138, vseh telovadcev 663; na uro približno 5 telovadcev. Poročilo br. blagajnika navaja 13.483 K 01 v letnega prometa in sicer 7162 K 60 v dohodkov in 6320 K 41 v stroškov. I )ruŠtveno premoženje znaša v gotovini (hranilna vloga) 1867 K 35 v. inventar je vreden 1718 K 43 v. Če prištejemo k tema vsotoma še čisti dobiček zadnje sokolske maskarade, tedaj ima društvo nad 4000 K lastnega premoženja, kar je za 41etm obstanek gotovo impozantna vsota. Pri volitvah je bil izvoljen z večine nov odbor z br. starosto S. PoČevavše-kom, podstarosto J. Goropevšekom in načelnikom Kužnikom na čelu. Ne-
kaj starih odbornikov ni sprejelo izvolitve, hoteč s tem dati drugim bratom priliko, da posvete svoje čile moči uspešnemu sokolskemu delu. Društvo je bilo i v preteklem letu deležno naklonjenosti vsega naprednega trboveljskega občinstva, kateremu bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. Sokolska hvala pa gre tudj vsem p. t. narodnim damam in bratom, ki so se rade volje žrtvovali o priliki raznih naših prireditev. Na zdar!
Maskarada »Celjskega Sokola« na pustno nedeljo v »Narodnem domu« je bila. kakor smo pričakovali dobro obiskano in prav posrečena prireditev. Prijetnih uric imamo v teh resnih Časih malo, zato smo hvaležni prirediteljem, da so nas odtrgali za hip od dnevnih skrbi in so nas popeljali v raj veselja in neprisiljene zabave. Kakor vsako leto, bilq je tudi letos lepo število lepih in originalnih mask; posebno dovtipna je bila med njimi skupina obupanih turških žen. Zadovoljni so bili obiskovalci in zadovoljni so tudi prireditelji. — Na pustni torek je priredil »Celjski Sokol« plesni venček v »Sokolskem domu« v Gaberju. Bil je to obenem zaključni venček plesne šole, katero je vodil v tej sezoni naš ljubeznjivi br. Križnar. Vsako nedeljo popoldne se je napolnila sokolska telovadnica po telovadbi trgovskih in obrtniških gojencev s plesaželjno mladino. V veselje svoje in svojega učitelja je vstrajala polnoštevilno do pustnega torka. Povabljeni smo bili na »pustov pogreb«. Ali kako smo bili razočarani! Pust ie bil prekratek — kar ni hotel izdihniti. Razumljivo, da je to povzročilo veliko nevoljo nestrpnih pogrebcev. Ljudska nevolja nad to predrznostjo je bila nepopisna. »Na gavge ž njim!« so se čuli glasovi iz množice in že v istem trenotku je visel nesrečni pust sredi dvorane. Da mu ni bilo dolgač, so obesili pogrebci še njegovega policaja poleg nie^a. Bolj veselo, kakor pust, pa so zaključili obiskovalci ta večer. S posebnim veseljem smo mazili to pot veliko slovenskih gabrških družin. — Vsako sredo zvečer prirehije »Celjski Sokol« v »Sokojskem domu« strelske večere. Dosedanji večeri so bili dobro obiskani s strani Članov in nii-hovih prijateljev. Tako skrbi »Celjski Sokol« ne le za izvrševanje svoje glavne naloge v polni meri, ampak je tudi za naše družabno življenje važen činitelj.
Iz Celja. G. deželni poslanec dr. Benkovič se je končno vendarle spomnil na svoje slovenske kmečke volilce in v zadnjem »Slov. Gospodarju - jim v slovenskem jeziku pripoveduje, kar je gospodi v nemškem že davno povedal. Še v predzadnji številki »Slov. Gosp.« smo brali, da je obstrukcija v štajerskem deželnem zboru podjetje slovensko klerikalne stranke, v tem članku pa se zopet slika obstrukcija kot zadevo celega slovenskega naroda na Sp. štajerskem, dasi je skoro polovica tega naroda zaradi njenega strankarskega značaja, zaradi njene ne-resnosti in brezciljnosti, ne mara. Koraiže ie torei malo nri mariborski klerikalni gosnodi! Če ste tako ponosno zapisali besede, da ste ob-strukcijo sami začeli in jo bodete sami končali, čemu se pa sedai zopet umicete tudi za one, ki vas ne marajo?
Vajenska zavetišča in rokodelske domove hoče staviti v Celju. Mariboru in Ptuju, kakor čitamo v »Slovencu-, klerikalno obrambno društvo »Slovenska Straža. Ne oporekamo važnosti takih zavetišč in domov, saj so res potrebni in bi rodili dobre sadove. Pa še potreb-nejše je nekaj drugega: dati že naseljenim slovenskim trgovcem in obrtnikom v Celju, Mariboru in Ptuju zaslužka! In v tem oziru pripoiočamo »Slov. Straži« prav pridno delo!
Iz Celja. Matica hrvaška ima še precejšnje število lanskih knjig v svoji zalogi. Da bi jih mogla tem lažje razpečati, obljubila je, da dobi vsak nov član, ki istočasno naroči in plača lanske knjige, za dar veliko ilustrovano delo »Poslednji Zrinjski in Frankopan«, katero samo stane 6 kron. Novi člani se naj izvolijo oglasiti pri poverjeniku g. dr. Juriju Hrašovcu, odvetniku v Celju.
Iz Celja. (K zadnjim sodnim imenovanjem.) Nadsodišče v Gradcu je imenovalo za avskultanta v Celju pl. Gossletha, ki je preskočil starejša dva slovenska pravna praktikanta, dasi bi bila oba veliko potrebnejša, posebno eden, ki služi brezplačno skoraj že dve leti. In zakaj? Ker je Gossleth Nemec in ker je plemenitaš. Te dve lastnosti veljata seveda v očeh nadsodišča več kakor sposobnost in zasluge. Tretja lastnost, ki ga gotovo tudi v očeh nadsodišča povzdiguje, bi bila še ta, da slovenščine ne razume niti v jeziku, niti v pisavi. O njegovih zmožnostih in sposobnostih pa gre pri sodnikih samo en glas: Živela pravičnost!!
Odškodnina za sotefsko železnico. Zakaj dr. Jankovič in dr. Benkovič nista dosegla pri vladi, da se so-
telska železnica sprejme v načrt železnic, katerih gradnjo prevzame država? Kot napitnino, da te zahteve nista stavila, sta dobila ta ljudska prijatelja od vlade premeščenje nad-učitelja Pulka iz Dobjega službenim potom, ker se je ta vzorni učitelj tamošnjemu župniku zameril. Če človek z eno roko prejema tako miloščino, ne more se z drugo roko pogumno groziti vladi, če bode odklonila sotelsko železnico. Maščevalnosti pobožnega dr. Jankoviča je vendar ustreženo, četudi je zato šla so-telska železnica rakom žvižgat. Rodbina nadučitelja Pulka je srečno prikrajšana za 400 K na leto in to je tudi neko zadoščenje za svete klerikalne poslance. Pulkova gospa je dobila v Dobjem kot učiteljica ročnih del plačo, v Gorici, kamor je mož premeščen, je ne dobi, ker je tam že druga učiteljica ročnih del nastavljena. To so slovita premeščenja iz službenih ozirov, ki ne smejo prikrajšati službenih prejemkov premeščenega učitelja, ki se pa izvrše v resnici vendar v gmotno Škodo stra-dajočih učiteljskih rodbin. Govorite, gospod dr. Jankovič, a!i niste imeli tu svojih umazanih prstov vmes? In potem se naj kmet na vas zanese, cuj se potegujete za njemu potrebne železnice, vi plačanec! Večna resnica je in ostane, da oni ljudski zastopnik nima ugleda in vpliva pri vladi v načelnem boiu za potrebe volilcev, ki si da svojo neodvisnost odkupiti z osebnimi koncesijami. Sotelski kmetje, zato dr. Jankovič in dr. Benkovič za vas ne upata zahtevati železnice!
Resnici spoštovanje! Odličen štajerski župnik nam piše: Prejel sem tudi jaz knjižico deželnega poslanca dr. Kukovca o Slovencih v deželnem gospodarstvu vojvodine Štajerske. Nisem strokovnjak, zato se tudi nočem prenagliti s sodbo o vsebini. Kot katoliški duhovnik, ki sovražim laž in krivico, pa moram poudarjati, da v knjižici ne najdem niti daleč vsebine, kakoršno je pripisujejo Časopisi »Straža«, »Slovenec« in »Slovenski Gospodar«. — K temu pripomnimo, da se ie knjižica vpo-slala vsem lavantinskim župnim uradom. Vrnilo se je komaj 10 izvodov knjižice. Iz tega sledi, da se je knjižica pridno prebirala in mislimo, da prejemnikom, ki hočejo biti o resnici poučeni iz prvega vira, ni slabo služila.
Zaročil se je gosp. dr^Rihard Bergmann, zdravnik v Žalcu, z gdčno. Olgo Potočnikovo iz Ptuja. Iskreno čestitamo!
Iz Ljutomera. Na pepelnično sredo ponoči so zgorela v Desnjaku gospodarska poslopja posestnikov Kosija in Majeriča; tudi strehi na hišah ste zgoreli. Škoda je za oba po-gorelca zelo občutna, ker sta bila za malo vsoto zavarovana.
Drobne novice. Iz Maribora. Po poročilih iz poučenih vojaških krogov se ne namerava tukajšne kadetnice opustiti. Ta odgovarja vsled izvrstne lege, stavbe in oprembe tako dobro svojemu namenu, da bi se je ne opustilo, ako bi se tudi število kadetnic zmanjšalo. — Iz Maribora. V ponedeljek doroldne bo okrai-ni glavar mariborski zaprisegel znova izvoljenega mestnega župana dr. Schmiederena. — I :T Maribora. Na pustni torek ponoči se je vršil pri Gotzu ples, pri katerem je sodeloval tudi kapelnik Schonherr. Ko je odšel, je pustil svoje gosli v sobi za umetnike — tam mu jih je pa nekdo ukradel. — I z C e 1 j a. Posestnik Šloser od Nove cerkve, ki je zaprt zaradi požiga in pride v ponedeljek pred poroto, je hotel iz zapora pobegniti, pa se je njegovo namero še pravočasno opazilo in preprečilo. — Iz Brežic poročajo, da so se na neki gostiji v okolici pošteno stepli. Gostje so si raztrgali obleko in si prizadejali več ran. Ker se je vršila ta vesela gostija v krčmi,Jma tudi oštir nreceišno materijalno škodo. — Iz Žalca. Župnik na Zg. Ponkvi, Jožef Kunej, je stopil v pokoj. —«Iz Maribora. Kakor poroča »Slov. Gospodar«, je ukraden v frančiškanski cerkvi z Marijinega oltarja v kapeli dragocen pozlačeni križ, visok 81 cm in vreden do 200 K. — V L e -skovcupriPtujuje ljudska šo-*la zaradi močno razširjene škrlatice zaprta. — IzGomilskevSav. dol. poročajo, da je znano Metelano-vo gostilno kupil g. Jožef Frinda, posestnik v Trnovi, za 32.000 K. — Iz Gradca. (Živinske cene na tedenskem sejmu dne 6. februarja.) Na sejm je bilo prignanih skupno 656 glav, kupčija je bila slaba, cene so nekoliko nazadovale. Plačevalo se je za pitane vole 46—53 K, izjemoma 54, za nanol pitane vole 42—46 K, za suhe 38—41 kron; za krave 20—42 K, bike 37 K. Zunanji kupci, največ iz Zg. Štajerske, Trsta in Češkega, so kupili 340 glav. — IzPtuja. (Tržnoporo-č i 1 o.) Na mesečni seim dre 4. febr. je bilo primanih 940 glav goveje živine in 182 konjev. Cene so nazadovale.
Koroško.
K protislovenskim demonstracijam v Celovcu. Umazanih demonstracij so se začeli pošteni Nemci malo sramovati, posebno ker so dosegli ravno nasprotno, kar so hoteli, še več pa jih je, ki se boje posledic. Nemški listi se zvijajo na vsemogoče načine, da bi prikrili glavne krivce in vsaj največje in malo bolj ugledne raz-giajače in izgrednike. Vso krivdo zavračajo na mestno fakinažo. Prav, toda to ne bo šlo. Slovenci imajo toliko prič, da se ne bodo ti nemški junaki izmuznili. »Freie Stimmen« ima še celo drzno čelo, da opravičuje to demonstracijo s septemberskimi dogodki v Ljubljani. Pozabi pa pri tem dvoje. Prvič so septemberske dogodke v Ljubljani povzročili Nemci z izgredi v Ptuju, drugič pa, da so bili v Ljubljani demonstranti občutno kaznovani. Glede demonstracije same pripoveduje neki očividec še sledečo značilno novico. On pravi, da je videl stražnika, ki se je takrat, ko so demonstranti obkolili en slovenski voz, -obrnil v stran in glasno rekel: »Schreit's nur, und fur mich auchU Značilno je to za celovško policijo, ljubljanska se je drugače vedla. Kljub temu so jo v Ljubljani podržavili, v Celovcu pa še ne. Ta demonstracija je jasno pokazala, da se to zgodi v najkrajšem času tudi v Celovcu.
Nesreča na železnici. Na postaji v Rekarjevi vasi je povozil pošni vlak 281etno šiviljo Z. Vajdličevo iz Mrzle vode. Vračala se je z božje poti s Svete gore in je padla, ko je stopala iz železniškega voza, pod kolo, vlak je prehitro potegnil in kolo ji je zdrobilo hrbtenico in desno roko. Umrla je par ur po nesreči.
Železna Kaplja — za mir. Na pustni ponedeljek se je vršila na Železni Kaplji procesija k Sv. Lenartu za odvrnitev vojne.
Primorsko.
Odlikovanje. Policijski agent inšpektor policijskega ravnateljstva v Trstu, Karol T i t z, je dobil srebrni zaslužni križec s krono.
Obč. volitve v Gorici. — Vse predpriprave magistrata za volitev anulirane. — Volitev bo vodilo namestništvo. Sklicevaje se na odlok z dne 25. septembra m. L, s katerim so bile dopolnilne občinske volitve določene na konec septembra in začetek oktobra, suspendirane, je anuliralo sedaj namestništvo vsa pripravljana dela za volitev in bo namestništvo ta dela samo prevzelo. To je ukrenilo namestništvo zato, ker so dognali, da je magistrat v volilno listo sprejel nebroj oseb, ki nimajo volilne pravice, nasprotno pa je zavrnil pritožbe volilnih upravičencev, ki so zahtevali, da se jih vpiše v volilno listo.
Laško puljsko mestno gospodarstvo pred sodiščem. Pri nadaijnih porotnih obravnavah proti sleparskim laškim mestnim uradnikom, o katerih smo že poročali, so obtoženci večinoma delno krivdo pripoznali, skušali pa so drug drugemu več naprtiti. Eden izmed glavnih krivcev, Bigatto, je tajil sicer, da bi bil sam dejansko izvrševal kake malverzacije, prizna pa, da je denar od Gaianteja zahteval in ga tudi sprejemal, dasi je vedel, da je denar prigoljufan. Pravi tudi, da je vladal v oddelku mestna posojila strašen nered in da bi bil on lahko ogromne svote vzel, pa ni hotel. O bivšemu županu, ki je tudi v preiskavi, trdi, da je dobival kot pravni zastopnik občine do 6000 kron na leto, prednik pa je dobil komaj 4000 kron. Ouarantoto prizna, da je pred revizijo Francka popravil registre, kjer je manjkalo 40.000 kron, toda to je storil le na pritisk Gaianteja. Dobival je tudi denar in si jemal svojevoljno predujme. Sploh s z spozna iz razgovora, da so morali strašno goljufati in da se ne bo nikdar moglo natanko dognati, za koliko so pravzaprav oškodovali občino. Zanimiva je v tem oziru izpoved Horraka, ki joka je pripozna, da je kriv vsega, kar ga dolži obtožnica. Galante ga je pre-govoiil, da je potvarjal račune za mestno občino. Spočetka sta goljufala za male svote, s časoma pa vedno za večje zneske, tako, da sta si pridobila na ta način od leta 1900 47.000 kron. Prizna tudi, da je povodom raznih komisij ogoljufal za 6000 kron. Tudi ta znesek je delil z Galan-tejem. Ko je šel v pokoj, se je preselil v Trst, kjer je, kot pravi, prav skromno živel. (Obravnava se nadaljuje.)
Vprašanje reške škofije. Uradni list »Narodne Novine« objavlja komunike, v katerem poroča, da vesti v raznih listih, glasom katerih se ustanovi reška škofija, po informacijah z merodajnih mest, ne odgovarjajo resnici. Dalje so listi pisali celo že, da se imenuje za reškega škofa ogrski prelat Viscoto. K tem vestem poroča »Osservatore Romano« iz Rima kratko sledeče: »Kolikor mi vemo, nimajo te vesti nobene resnične podlage.«
Jeseniške novice.
Sklep radi zidave nove skupne šole še ni tako definitiven, kakor je poročal zadnji sobotni »Slovenec«. Kakor smo se informirali, poročilo > Slovenca« ni resnično, ker se je od interesentov na Savi vložila pritožba zoper sklep deželnega šolskega sveta na c. kr. naučno ministrstvo.
Ubogi škof. Navadno je, da škof izdaja o gotovih časih svoje pastirske liste, ki jih duhovniki neizpre-menjeno in dobesedno preberd na prižnici svojim vernim ovčicam. Seveda, tako mora tudi biti, ali naj naduti kaplančki korigirajo pastirske liste svojemu najvišjemu duhovnemu predstojniku v škofiji!? Pri nas na Jesenicah smo pa tako srečni, da je posvetila na obzorju svetla zvezda, ki se čuti vzvišeno nad škofom, njegovimi ukrepi in pastirskimi listi. O, srečne Jesenice, da se je prikazala ta svetla zvezda - vodnica v obliki kaplana — Kogeja! Ta duhoviti mož — posebno po gotovem dnevu v tednu
— se čuti sposobnega korigirati, škofu pastirske liste. Njegov zadnji pastirski list je neusmiljeno »zmrcvaril«. Vsak izraz, vsak stavek, ki se je Kogeju zdel količkaj trivijalen in nespodoben, je prečrtal in ga po svoje predelal. Tak pastirski list je tudi či-tal raz prižnice v savski cerkvi. Ubogi škof, ki ga že zadnji hribovski kaplan ne spozna več za sposobnega, da bi sestavil pastirski list, ne da bi ga ta skoregiral, se nam smili prav zelo!
Jesenice. Pred par dnevi sem či-tal jeremijado intendance slovenskega gledišča v Mariboru. Čudno je, da ravno na društvih, ki se intenzivno bavijo z resnim prosvetnim delom, vse ruje, kritizira, zabavlja in razdira. Večkrat sem imel priliko govoriti o tem z raznimi režiserji diletantskih gledališč in glej, povsod je enako. Nekateri se pritožujejo radi prevelike vstopnine, drugi radi slabih komadov, tretji, da se tako igra, da je za k____t, kakor se je ravno na Jesenicah nekdo izrazil itd. Vsem tem raznim dobrohotečim kritikom bi v pivi vrsti svetoval, naj se gredo naj-rrej kaj učit. S tem, da je kdo videl par predstav v Ljubljani ali v kakem drugem mestu, še ni rečeno, da ima dramatsko literaturo v malem prstu. Navadno pa kritizirajo pri diletantskih gledališčih ljudje, ki sami še niso popolnoma nič ustvarili in so pre-leni ali pa preneumni, da bi se pečali s kulturnim delom med priprostim ljudstvom. Če bi vsaj inteligentnejše občinstvo upoštevalo trud in neizmerne žrtve intendanc in igralcev, bi gotovo nihče ne zabavljal radi previsokih cen, po katerih se komaj krijejo razni stroški, ne da bi igralci dobili le vinar odškodnine. Dostojen" nasprotnik dela z dostojnimi sredstvi, odkrito in možato, a žal moramo pri nas pribiti dejstvo, da imamo mnogo sicer brezpomembnih nasprotnikov, ki ruiejo in intrigirajo proti društvu na vse načine in se imamo le zahvaliti nesebičnemu in požrtvovalnemu odboru in igralskim močem, ki gredo preko teh razdira-čev tako. da bo letos najuspešnejša režija, kar smo jih še imeli. Tistim članom pa, ki hočejo na vsak način spodkopati gledališču trdna tla, javljamo, da jih bodemo pometali iz društva, ne oziraje se na to, kakšne vrste ljudje da so. Tako bo vsaj enkrat mir, in le na ta način je mogoče uspešno delati; to kaže jasno letošnja sezija.
Napredno politično in gospodarsko društvo   na   Jesenicah spi
spanje brezbrižnega. Zakaj to? Prišel bo čas, ko nam bo treba biti pripravljenim. Vzdramite se in pokažite vsaj, da živimo. Naj se napravi kak shod za člane ali karsibodi. Obžalujemo, da moramo drezati na tem mestu.
ilelika goljufija pri klerikalni „Zadružni zvezi".
»Zadružna zveza« v Ljubljani bije trd boj za življenje, in kdo ve, kdaj bi bila že izdihnila, ko bi ji klerikalna večina v deželnem zboru ne dovoljevala podpore, ko bi ji država ne dajala subvencije in ko bi bi deželni odbor ne dajal ogromnih svot deželnega denarja na razpolaganje.
Že mnogokrat se je slišalo, da pri »Zadružni zvezi« ni pravega reda in da se lahkomiselno gospodari. O kakih dobičkih se ni nikoli nič slišalo, pač pa o različnih izgubah, zdaj pa je knjigovodja Ivan Polajnko še ogoljufal »Zadružno zvezo« za celih 40.000 kron in z njimi pobegnil.
Pač Čuden red mora vladati v tem zavodu, da je 26 let star uradnik
— ki še doslej ni pokazal, da bi bil { kaj prida človek, sploh prišel v položaj, da je zamogel »Zadružne zvezo« oškodovati za 40.000 kron. Polajnko :e bil vedno nekako sumljiva eksistenca. Učil se Je najprej v neki špecerijski trgovini, pa je imel menda
i predolge prste, kajti odslovili so ga;
učil se ie za mehanika, pa Je bi! tudi tako priden in pošten, da Je moral iti; bil Jc potem pri vojakih in po dovršenih letih ostal v službi — pa so ga tudi menda odslovili. Dobil je po-lem službo pri »Zadružni »vezi«. Mogoče bi se bil poboljšal — ali da tako mladega in nezanesljivega človeka postavijo na važnejše mesto, predno se prepričajo, Če se Je res spremenil, to je vsekako lahkomiselno. Pa pri klerikalcih zadostuje, če ima kdo vedno »preklete liberalce« na jeziku, pa že pride naprej.
Red v »Zadružni zvezi« mora biti jako čuden, da se je mogel Polajnko polastiti tiskovin, ki jih v vseh zavodih skrbno spravljajo, ter mogel z njimi dvigniti od v banki naloženega denarja 40.000 kron. V banki so ga poznali, da je knjigovodja »Zadružne zveze«, nakazilo je bilo pravilno — torej ni bilo nobenega zadržka izplačati nakazani denar. Še čudnejše je, da so v »Zadružni zvezi« šele v četrtek prišli na to, da je Polajnko v ponedeljek ušel in odnesel 40.000 K. Kaj se v »Zadružni zvezi«, ki je vendar denarni zavod, tako malo brigajo za svoje uradnike, da lahko knjigovodja kar več dni izostane, ne da bi kdo vprašal, zakaj ga r; in kje da je.
Izguba 40.000 kron je za »Zadružno zvezo« zelo občutna in težko je umeti, kdo jo bo pokril. Na glavni skupščini dne 10. aprila 1912 izpre-menjena pravila »Zadružne zveze« pravijo v § 17., da v slučaju izgube, katere ni moči pokriti iz letnih dohodkov, seže »Zadružna zveza« najprej na morebitne rezervne fonde, in če bi to ne zadostovalo, se izguba razdeli sorazmerno na zadružne deleže, in če bi še ti ne zadostovali, se dalnja plačila razdele na posamezne Članice.
Iz letnih dohodkov se izguba 40.000 K pač ne bo dala pokriti; kako Je z rezervnimi fondi, nam pa ni znano, a najbrž bodo le na papirju, saj ima »Zadružna zveza« mnogo terjatev, ki Jih vodi med aktivnimi, dasi bi jih morala odpisati kot neizterljive. Ostanejo torej članice, ki imajo najmanj po 100 deležev k 10 K. Toda s članicami je križ. Menda je vsaka več dolžna »Zadružni zvezi«, kakor irna pri njej dobiti, in tako bo najbrže morala dežela poseči v žep. Deželna garancija je bila jako !epa iznajdba, samo če bodo davkoplačevalci zadovoljni, da se bodo iz davkov pokrivale defravdacije v klerikalnih zavodih, to je drugo vprašanje.
Dnevne vesti.
+ Občinski svet ljubljanski ima
redno Lejo v torek, dne 11. februarja t. 1. ob 6. zvečer. Dnevni red javne seje: Naznanilo predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Volitev 9 Članov magistratnega gremija (§ 24 občinskega reda). Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu mestnega sveta v Gradcu glede izposlevanja zastopstva deželnih stolnih mest v državnem že-lezničnem svetu. Finančnega odseka poročilo o dopisu magistrata glede dovolitve kredita za praktičen gospodinjski pouk na mestnem dekliškem Jiceju. Stavbnega odseka poročila: 1. o poročilu mestnega stavbnega urada glede sklenjene delne opustitve parka na trgu Tabor ter določitev regulaČnega načrta za stavbišče na tem trgu; o ponudbi Friderika Koširja za odkup njegovega posestva Pred Prulami št. 25 v regulačne svrhe; 3. o ponudbi Davorina Rovška in Angele Cešnovar za odkup njuji-nega sveta v Kolodvorski in Praža-kovi ulici v svrho regulacije Praža-kove ulice. Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede zgradbe nove mestne mrtvašnice. Direktorija mestnega vodovoda in elektrarne poročilo o dopisu županovem glede prošnje za napravo hidro-elekrične centrale na regulovani Ljubljanici. Samostalni predlog občinskega svetovalca Tomaža Novaka glede znižanja pasjega davka za pse-čuvaje po vseh predmestjih. — Tajna seja. Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-pravnega odseka poročilo o prošnji nekega magistratnega uradnika za definitivno imenovanje. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za zvišanje vdovnine. Direktorija mestne elektrarne poročilo o prošnji nekega uradnika za povišanje pavšala. Direktorija mestne za-stavljanice poročilo o prošnjah za razpisano službo cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici. Obrtnega odseka poročilo o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
+ Pruski Vsenemci za preustro-jitev Avstrije. V berolinskem listu »Der Volkserzieher«, ki velja kot glasilo pruskih Vsenemcev, razpravlja dr. Ritter o nemškoavstrijskem vprašanju in se končno izreka proti temu, da bi se avstrijske nemške pokrajine priklopile Nemčiji. Ritterjeva razprava je zanimiva zlasti v dveh ozirih; 1. radi uničujoče kritike, ki JQ
' Ritter izreka o politiki avstrijskih Nemcev in o nesposobnosti avstrijskih nemških voditeljev in 2. radi predloga, naj se Avstrija preosnuje v zvezno državo. Dr. Ritter piše med drugim: »Da se avstrijski Nemci ne nahajajo na višini časa in so se po večini izjavili brezpogojno za uradno politiko ter se s tem dali v roke samovolji dinastije, dočim stoji na drugi strani del Nemcev (SchSnerer-janci) na strani Slovanov ter pobija državne politiko, — to ni krivda kake višje moči, marveč je tragična usoda politične nesposobnosti, ki hoče, kakor se zdi, sploh upropastiti Nemce. Katero postopanje je bilo bolj škodljivo, se da težko razsoditi, vsekakor niso avstrijski Nemci izrabili prilike svetovnozgodovinske važnosti, odnosno so to priložnost naravnost ubili.« Pripominjamo, da se nanašajo vsa ta Ritterjeva izvajanja na avstrijsko balkansko politiko. Od balkanske politike pa do preustrojstva monarhije je samo en sko::. Dr. Ritter namreč piše: »Aktivna balkanska politika avstro-ogrske monarhije se mora končati, ako hoče biti zmagovita, z osvojitvijo — za-padnega Balkana. Ta uspeh pa brezpogojno sili k temu, da se ustroj monarhije preuredi in da se država pre-
1 ustroji v zvezno monarhijo. Povsem naravna posledica je torej, da si pri tem Nemci izposlujejo izjemno stališče svojega starega zveznega ozemlja, ako so zadosti zgodaj na svojem mestu, odnosno ako stavijo ali ako bi bili stavili za pogoj njihovega sodelovanja izpolnitev njihovih pravkar navedenih zahtev. Skcaj bi se še nadejali, da še ni prepozno. V to svrho pa bi moral sveti duh razliti prav velike Binkošti na vse avstrijske Nemce . . .« Ali ni značilno, da nasprotuje pruski Vsenemec priklopitvi avstrijskih nemških pokrajin k Nemčiji in se zavzema za to, da bi se avstro-ogrska monarhija preustrojila v zvezno državo?! Odkrito povedano, s takšnim vsenem-škim programom bi prav lahko soglašali tudi mi Slovenci, mi Jugoslovani, toda samo v slučaju, da bi se te zvezne države osnovale na narodnostnem principu. Zakaj za takšno federalizacijo države, ki bi dala dostop do Jadranskega morja in s tem tudi slovenske pokrajine avstrijski nemški zvezni državi, bi se ini Slovenci pač prav lepo zahvalili!
+ Slovani naj gredo po kostanj ... Kakor poročajo češki listi, je pravil ravnatelj dunajske fiiialke Zivnostenske banke na sestanku čeških akcionarjev Avstro - Ogrske, da se mu je od visoko stoječe strani izjavilo, da bi bilo za avstrijske razmere zelo dobro, če bi avstrijski Slovani nastopali kot posredovalci pri gospodarskih odnošajih napram slovanskim narodom izven države. Iz te izjave se jasno vidi, da so avstrijski merodajni krogi začeli izpregle-dovati, da so s svojo slovanofobsko diplomacijo popolnoma zavozili avstrijsko trgovinsko politiko. Ker nemška trgovina in industrija čutiti, da sta že skoro popolnoma izgubili tla na balkanskem slovanskem trgu, tedaj naj bi šli zdaj Slovani kot agentje v ogenj po kostanj za naše nezmožne diplomate. Nam se zdi, da iz te moke ne bo kruha in da se ne bo našel Slovan, ki bi bil tako kratkoviden.
-h Gasilska zveza se ni nikdar bavila s politiko, marveč se *je brigala zgolj za strokovno organizacijo. Prav to pa klerikalni gospodi, ki sedaj vedri in oblači v deželnem odboru ni povolji. Ti hočejo, da se naj tudi v strokovnih, nepolitičnih organizacijah dela politika, seveda klerikalna. Ker pa sedaj obstoječa gasilska zveza ni voljna, da bi se izneverila svojim načelom, ki velevajo, da bodi iz gasilnih društev izključena vsaka politika, zato jo je treba uničiti. In res je te dni »Slovenec« že poročal, da namerava deželni odbor ustanoviti novo gasilsko zvezo, h kateri bodo morala pristopiti vsa gasilna društva, ako bodo hotela dobiti kako podporo od deželnega odbora. Kakor se vidi, niso klerikalci v svojih sredstvih čisto nič izbirčni: ker gasilnih društev z lepa ne morejo dobiti pod svoj podplat, jih hočejo ukloniti v svoj jarem zgrda in s korupcijo. Kakor pri vseh svojih akcijah, merečih na to, da si zasigurajo svoje gospodstvo, so tudi pri gasilstvu upregli z zlatom natovorjenega oslička, ki naj spravi reniteutno gasilstvo pod klerikalno kopito. Ce se jim bo to posrečilo? Morda ali pa tudi ne. Svaka sila do vremena, pravi brat Hrvat, mi pa še pristavljamo, da se gospodstvo ne da večno vzdržati, ako sloni zgolj na — kupljenih dušah. Zato nas novo junaštvo klerikalne gospode pušča docela hladne, ker smo prepričani, da se bodo klerikalci v blatu korupcije, nasil-stva in terorizma sami udušili.
+ Goljufija pri klerikalni »Zadružni zvezi«. Naravno je, da klerikalci niso veseli goljufije, ki jo Je storil knjigovodja Ivan Polajnko pri »Zadružni zvezi«; ne samo ker Je škoda 40.000 kron za ta zavod Jako
' občutljiva, ampak tudi.zato. ker kaže
dogodek, kak nered mora vladati v tem zavodu. Toda to Je vendar malo od sile, kako skuša »Slovenec« to goljufijo prikriti. Ker goljufije vendar ni mogel zamolčati, Je poročal o njej na poseben način. Pisal Je tako-le: »I. P., začasni knjigovodja pri »Z, z.« Je ves čas, kar se je začela vojna nevarnost, koval načrte, kako bi se ušlo vojaški službi. Preskrbel si je potni list za tujino. Za potnino je pa ponaredil par podpisov in pri neki banki dvignil za svoje razmere precejšno vsoto denarja. V ponedeljek ponoči je z ženo odpotoval. Zasledujejo ga pridno m, kakor čujemo, se njegov izlet kmalu konča.« — Takole jo je pogodil »Slovenec«. Zamolčal je ime storilca, zamolčal ime oškodovanega zavoda in proglasil vsoto 40.000 K za vsoto, ki je za. razmere skromnega zadružnega uradnika le precejšna in nič več. Čemu neki dela »Slovenec« take manevre?
+ Volitve v okrajnocestni odbor kostanjeviški, ki so se vršile 4. t. m. v Kostanjevici, so napravile tako veselje gospodi od S. L. S., da so izid takoj sporočili »Slovencu«. Razumemo veselje v farovžih našega okraja, dasiravno je bilo nekoliko kaljeno. Da pa občinski možakarji vseh petih občin ne morejo imeti veselja nad načinom volitve, je razvidno iz tega, kar je »Slovenec« zamolčal. Zamolčano je bilo namreč, da niso volili zastopniki občin, ampak župnik Gnjezda iz Velike doline in kaplan Fatur od Sv. Križa. Ta dva duhovna gospoda sta namreč nagnala občinske očete naravnost v Ko-stanjeviško župnišče, kjer sta jim dala »maršruto« k volitvam. Se k zajtreku v gostilno jih nista pustila. Temu sta se pri volitvi sami uprla dva zastopnika iz Čateža in se odpovedala glasovanju, pri katerem je odločevala volja dveh duhovnikov. »Slovenec« poroča, da je bilo izvG-ljenih 6 somišljenikov S. L. S. in en sam nasprotnik. Iz tega je razvidno, da smatra maziljeni poročevalec iz Kostanjevice tudi g. Gatscha za svojega pristaša. Ne vemo sicer je-li bo trgovec Gatsch zadovoljen s to uvrstitvijo med klerikalne možakarje, ali bo proti temu protestiral; gotovo pa je, da bo g. Gatscha vsaj na tihem sram. Kajti on voli v svoji kategoriji sam in ni bil prav nič navezan na klerikalne glasove. Aii »Slovenec« ga je vseeno vtaknil med svoje. Pa nekaj drugega je še, na kar je »Slovencev« izvestitelj »pozabil«. In to je kalilo čisto veselje cestnih strokovnjakov iz farovžev Vel. Doline in Sv. Križa. Notar Hafnerjeva in dr. Lampetova deviza je bila, da mora dosedanji dolgoletni in zaslužni načelnik okrajnocestnega odbora g. Iv. Globočnik zanaprej izginiti iz te korporacije. Stvar župana Kržičnika in omenjenih dveh duhovnikov pa je bila, da ta ljubljanski načrt striktno izpeljejo. Vtikal se je v zadevo tudi kostanjeviški kaplan velike postave in majhnega duha. Vkljub temu pa je bil g. Globočnik izvoljen in sicer v kategoriji veleposestva. Ko pojde župan KržiČnik prihodnjič po nove instrukcije k Hafnerju v Ljubljano, bo sicer slišal rezke besede za svojo malomarnost ali uvaževati bodeta morala Hafner in Lampe, da je še daleč čas, ko bodo grajščaki dajali pooblastila takemu Človeku, kot je — bogsegausmili — kostanjeviški župan.
H- Napredno politično in gospodarsko društvo za I. mestni (poljanski) okraj v Ljubljani ima svoj ob :ni zbor v četrtek, dne 13. t. ra. ob 8. zvečer pri g. Volkarju na Poljanski cesti.
— Karikature slovenskih igralcev. Znani Slovenski akademični slikar gosp. Maksim Gaspari, ki ga odlikuje zlasti to,da ume vpletati v svoje risbe in slike slovenske narodne motive, je razstavil v izložbi trgovca Mejača karikature članov slovenske drame in nekatere tudi od opere. — Skupina je razvrščena v umetniški procesiji, ki jo vodijo gg. intendant, dramaturg in blagajnik, za njimi pa stopajo takozvani »stebri« našega odra. Splošno bi bilo poudariti pri karakteristiki vseh karikirancev, da jih označuje prijazen in dobrodušen humor, iz katerega ne sili nikjer zloba in tudi ne taka osebnost, ki bi ne sodila v širšo javnost. Med karikirani-mi osebami je zlasti uspel g. Verov-šek, popularni interpret narodnih tipov, za njimi g. dramaturg, za tem g. intendant, gospa Danilova in tako še marsikateri drugi in druga. Zanimanje za sliko je veliko in ni dvoma, da se bo našel ta ali oni in si sliko kupil. Primerna bi bila zlasti za kako javno zbrko; z leti bo namreč rasla njena historična vrednost.
—Srečke efektne loterije, ki jo priredi »Splošno žensko društvo v Ljubljani« na korist podpore potrebnim upodabljajočim slovenskim umetnikom, so se začele danes razpošiljati in razprodfjati. Vsaka sreč-ka stane 1 K ter Je 200 dobitkov, med temi "13 glavnih. Dobitki so izvirni umotvori, slike, he in kipi domačih umetnikov. nčni seznam dobitkov priobčimo v kratkem.
— Zidarski mojstrski izpit so napravili pri c, kr, deželni vladi v Ljubljani sledeči kandidatje: Anton Medved, zidarski mojster iz Podgorja pri Kamniku. Franc Živec, zidarski polir iz Oseka pri Gorici, stanujoč v Ljubljani. Ivan R o n k o, zidarski polir iz Cirknice. stanujoč v Starem trgu pri Ložu. Franc Ur h, zidarski polir iz Borovnice. Rudolf H a u s a, zidarski polir v Nemškem Gradcu. Karel Korošec, zidarski polh" v Rečici na Štajerskem.
— Mestna zastavfjanlca naznanja, da se vrši tamesečna dražba v decembru 1911 zastavljenih dragocenosti (draguljev, zlatnine in srebr-nine) in v februarju 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, cblek itd) v četrtek dne 13. t. m. od 8. do 12. ure v uradnih prostorih, Prečna ulica štev. 2.
— Nič več se ne morejo pritoževati nad slabo kavo možje tistih' gospodinj, katere kavi pridevajo Ko-iinsko kavno primes, ki le priznano najboljši kavni pridatek. Izdeluje se v edini jugoslovanski tovarni za kavne primesi v Ljubljani in je torej edino pristno domače blago te vrste. Pri nakupovanju SLrogo pazite na znamko »Sokol«, ker le tako morete biti zagotovljeni, da imate v rokah pristno domačo in izvrstno Kolinsko kavno primes.
Fran Burger. Snoči ob 7. je umri v Spodnji Šiški g. Fran Burger, ki je bil splošno znan ne samo v domačem kraju, ampak sploh po Slovenskem. S pridnostjo in neumornim delom si je namreč pripravil moderno tovarno za stole in se s temi svojimi izdelki vpeljal tudi v tuje dežele. Političnega mišljenja je bil vseskozi naprednega, sodeloval je pri vseh narodnih in gospodarskih društvih, bil je občinski svetovalec in Član krajne-ga šolskega sveta. Vse te korporacije in društva bodo v njem pogrešale delavnega svetovalca, vsi mnogoštevilni prijatelji pa izredno vrlega družabnika. Zapustil je mlado vdovo in dva mladoletna otroka. Pogreb bo jutri v nedeljo ob pol 4. popoldne na pokopališče v Dravljah. Blag mu bodi spomin!
Ali je res? Jutri se baje vrši na poti v Rožno dolino magistratna komisija za odpravo blata. Naj si slavna komisija omisli kar moč velike opanke, sicer ne pride preko nagro-madene nesnage. —r.
Pavšlarjeva posestva so bila, xolikor se jih je včeraj in predvče-rajšnim na javni dražbi prodalo, prodana za skupno vsoto 252.000 K. Hišo je kupil g. Polak iz Kranja za 33.000 K, mlin in žago g. Kokalj za 192.250 K, druga zemljišča so pokupili kmetje iz okolice. Nekaj posestev se sploh ni prodalo, ker ni bilo zanje kupcev. Kar se je prodalo, se je prodalo dobro, mlin in žaga celo za 43.000 K nad cenilno vrednostjo. Pavšlar je proti dražbi prijavil ugovore, o katerih bo odločevalo sodišče. »Ljudska posojilnica« je na prvem mestu vknjižena s 159.000 K. V kolikor »Glavna« ni krita iz izkupila, bodo morali kriti primankljaj kot poroki in plačniki Pavšlarjeva žena in Fiorjanovi dediči, katerih posestva pridejo tudi na dražbo in ki imajo večjo vrednost kakor Pavšlarjeva.
Čudež v XX. stoletju. Piše se nam: V Vodicah na Gorenjskem v okraju Kranj imajo v župnišču neko 271etno dekle, katera se baje zamakne vsaki teden redno dvakrat in sicer v sredah ter petkih točno ob 3. in traja ta zamaknjenost eno celo uro. Položaj je sledeči kakor sem čul od očividca samega: Ko prihaja tretja ura se vleže dotično dekle v postelj, tam se razgali tako, da ima gole prsi, roke in noge in ko bije ura tri, razpoči ji koža na čelu, rokah in nogah ter se napravi rana na levi strani prsi in prične iz vseh razpok teci »topla« kri (?). Ko mine ura, gre dotično dekle samo v drugo sobo, se umije in ni najti nikakega sledu razpok na njenem telesu! Vsa Gorenjska stran drvi v gručah v župnišče, da si ogleda ta čudež, ki ga imenujejo »Kristusovo trpljenje«. Kdor ne verjame naj si ogleda. Jaz sem pač mnenja, da na tem ni dosti resnice, pač pa da so deželnozborske volitve pred durmi. Tudi se govori, da namerava to čudno dekie sprL/iti škof v svojo palačo. Ali bi ne bilo bolje na Studenec?
Poneverjenje katoliškega župana. V Višnji gori imajo zdaj novega župana. Piše se za Vidica. Ta župan je klerikalen, kakor ves sedanji občinski odbor. Seveda mu je hudo pri srcu, da Je prišlo na dan, kaj je počel njegov prednik, ki je bil tudi vnet klerikalec. In ker je čital v »Slov. Narodu«, da je v »železni občinski blagajni« zmanjkalo denarja, je hite! pokazati, da je vreden bit? klerikalec in je našemu listu poslal popravek. Popravil Je, da v občinski blagajni ni zmanjkalo denarja, pač pa se je konstatira! dvig na vložno knjižico 1000 K — kar je naposled eno in Isto, ker je vse eno, če Je prejšnji župan vzel gotov denar ali pa na vložno knjižico neopravičeno dvignil 1000 kron — defravdacija ostane vendar
defravdacija. Da pa župan Vidic in Lakotnikov Jože ne bosta mislila, da sta Javnost spravila v zmoto, konstatiramo sledeče: Pokojni klerikalni župan Perko je imel več uradnih blagajn. V blagajni zdravstvenega odbora, kateremu je pokojni Perko na-čeloval, manjka 1533 K 35 v, na hra-nilnično knjižico ubožnega zaklada pa je Perko dvignil 1000 K. Skupaj je torej defravdiral 2533 K 35 v. Pokojni klerikalni župan je imel več blagajn, a so bile prazne. Edino v občinski blagajni je bilo 50 K, ki jih je menda za mesec gruden 1912 plačala g. poštarica kot najemnino od mestne hiše, v kateri je nastanjena. Teh 50 K pa Perko ni mogel porabiti, ker je že 6. januarja umrl. Doslej je torej dognano, da je pokojni župan pone-veril 2533 K 35 v, a najbrž se bo sčasoma dognal še večji primankljaj. Tako na pr. se niso plačale obresti za I. 1912 pri višnjegorski hranilnici od posojila, s katerim se je prezidala mestna hiša, čeravno je pokojni župan preje! od gospodične poštarice mesečno najemnino, s katero bi moral dolg amortizirati. Zupan Vidic je zdaj pisal, da se bo pokrila defravdacija iz Perkotove zapuščine. Vso zapuščino in dolg je prevzela pokojnikova vdova, ki prodaja premakljivo premoženje od moževe smrti neprenehoma v trgovini in se torej premoženje lahko znatno zmanjša. Vse premoženje pokojnikovo, premakljivo in nepremakljivo, je bilo cenjene na kakih 600 K, beri: šeststo kron več, kot je dolga; a če pride do prodaje, se ne bo doseglo niti toliko, kakor je dolga, ker premakljivo blago se lahko prej proda. Kle pa bo potem iskalo županstvo 1000 K ubožnega denarja, ko so na nepremakljivo pre-moženie namazani že poprei drugi upniki? Zupana Vidica popravek razodeva le eno. kak strah imajo on In njegovi somišljeniki, da bodo poklicani na odgovor. To stoji: občinski odbor je odgovoren za občinsko gospodarstvo prejšnjega župana in dolžan poravnati, kar se iz Perkotove zapuščine ne bo pokrilo. Ta občinski odbor je slabo opravljal svojo dolžnost. Aii bi se zdaj mar rad odkrižal dolžnosti, poravnati defravdacije, v kolikor se iz Perkotove zapuščine ne bodo poravnale? Ali naj mar imata ubožni zaklad škodo? Verjamemo že. da bi se vrli klerikalci radi ubranili plačila, a garantiramo jim, da se to ne posreči.
Najboljša služba za trgovskega ^otrudnika je na Kranjskem brez dvoma pri Mihaelu O m a h n u v Višnji gori. Ta mož nudi svojim sotrud-nikom naravnost rajsko življenje. Pogajal se je z nekim trgovskim so-trudnikom zaradi vstopa v službo in mu naznanil naslednje službene pogoje: »Zelini pridnega, pametnega fanta, kateri se ne peča s politiko in liberalizmom, z ženstvom, s pohajkovanjem po gostilnah, osobito ne ponoči, črtim kadenje ter bi moral biti v trgovstvu popolnoma izučen. Tobak vpisovati, tabačne račune voditi, fakture pisati, blago prejemati in se ne varovati pomazati obleke. Biti je treba priden in ubogljiv ter hoditi ob nedeljah in praznikih v cerkev. Ob nedeljah popoldne od 2. do 3. ure za sprehajati, sicer pomagati pri gostih v gostilni, če jih kaj pride, in zvečer redno doma biti.« — Mihael O m a h e n je v tem pismu pokazal toliko krščansko-socijalnega zmisla, da je kar občudovanja vreden. Še pes ima boljše življenje, kakor je nudi Mihael O m a h e n trgovskemu sotrudniku.
Maškare v Žužemberku. Zužem-berški župan Ivan Vehovec in kaplan Gnidovec sta se domenila in vse potrebno ukrenila, da bi se morale na pustni dan vse maškare, ki se pre-drznejo stopiti javno na trg, s pomočjo orožniške asistence aretirati in zapreti. Zupan je dal glede tega občinskemu nezapriseženemu redarju najstrožje ukaze, tako, da je pa-truliral s potegnjeno sabljo ter vse potrebno ukrenil, da so bili občinski zapori z vsem preskrbljeni in pripravljeni. Tako je bilo za naskok na maškare vsled našega vrlega župana vse potrebno ukrenjeno. Pa glej ga spaka — ti ljudje imajo res smolo! V maškare so šli najprvo fantalini katoliškega izobraževalnega društva, ki stoje pod protektoratom kaplana Gnidovca, in so torej nedotakljivi. A kmalu so zavrženi spoznali, da smo pred postavo vsi enaki, ter so se pridružili maškaram-devičarjem, kateri so izučeni godci na pihala ter so s starim lajerkostnom prav umetno zastopali po trgu farovško izobrazbo. Ker je pa maškara maškari enaka in je bilo težko prave od nepravih ločiti, je nastala na županstvu zmešnjava in taka zagonetka, da Jo niti celo žužemberška zlata glava nI mogla več rešiti in so se vsled tega maškare srečno in neovirano razšle.
Drsališče na Blejskem jezeru je v najboljšem stanju, gladek in močan led. Temperatura 1 pod ničlo, sanka-lišče prav dobro za smuči v višjih legah ugoden sneg. Tržaški športni klub »Circolo sportivo« priredi Jutri društveni izlet na Bled.
32. 5iev«
Stran 5.
Zimski Sport v Bohinjski Bistrici. Iz Bohinja se nam poroča danes: temperatura 7 C pod ničlo, sankaii-šče izborno, šlitnža vporabna, na senčnatih legah dober sneg za smuči.
Umrla Je v Martinjaku pri Cerknici v visoki starosti 89 let ugledna gospa Uršula Premrov rojena J e r š a n. Počivaj v miru!
Dober nasvet bi dali idrijskim klerikalcem, kako obvarovati idrijsko občino večje škode, če bi bili prepričani, da jim je res na srcu korist in blagor idrijske občine. Kakor znano, je skleni' idrijski občinski za-stop, da se poslopje št. 509 prezida za dve večji in štiri manjša stanovanja ter za nastanitev gasilnega društva. Proti temu sklepu so klerikalci vložili pritožbo na deželni odbor in zadeva je sedaj pred upravnim sodiščem. Klerikalci pa so tudi reku-r i rali proti stroškom v proračunu za ieto 1913., ki bodo nastali občini vsled pritožbe pred upravnim sodiščem. V interesu idrijske občine jim svetujemo, da svojo pritožbo umaknejo. S tem se doseže, da se prične s prezidavanjem poslopja že v zgodnji spomladi in se bo poslopje moglo že v jeseni letos porabljati. Nova stanovanja bodo precej pripomogla k zboljšanju stanovanjske mizerije v Idriji, ki je baje pri deželni vladi v Ljubljani tudi razlog za premestitev realke iz Idrije v Ljubljano. Potem odpade ponovno razpravljanje pred upravnim sodiščem na Dunaju, kjer gotovo tudi ne vidijo posebno radi, da se morajo opetovano baviti z isto zadevo. Občini pa se bodo prihranili lepi pravdni stroški. To store klerikalci tolikanj lažje, ker stvarnega razloga proti takemu prezidanju nimajo. Argument, ki ga navajajo, naj se poslopje prezida izključno za delavska stanovanja, ni z ničemur utemeljen in najmanj z gospodarskega stališča občine. Će jim torej ni blagor občine, ki ga tolikanj ob vsaki nriliki poudarjajo, samo na jeziku, bodo uvaževali naš dober nasvet. Govori se, da je pravi razlog njihovemu nasprotovanju ta. da če se zidajo večja uradniška stanovanja, bi dalo poslopje kedaj še vendar la-l.ko prezidati v svoj prvotni namen. Tudi v tem pogledu so lahko brez skrbi. Na to nihče več ne misli, vsem je le na tem, da se vendar poslopje že enkrat prezida in napol sezidano poslopje, ki je sedaj že peto leto v takem stanju, dokonča in napravi koristno za občino. Saj vendar ne računajo na tako hiter konec njiho-vega gospodstva v deželi kranjski!? Idrijski klerikalci, umaknite svojo pritožbo in storili bodete dobro idrijskemu mestu in hvaležen vam bo rudi kranjski deželni odbor, da mu prihranite blamažo pred upravnim sodiščem.
Kinematograf »Ideal«. Danes nov veiezanimiv spored s senzacij-sko dramo »Vžig« v 3 delih. — Dalje krasni nar. posnetek »Katoliki misijonarji v Kini«, komične slike »Pred-ujemni potovalec«, »Otroške nagaji-vosti« ter »Nepovabljen gost«, dra-Čudež« in »Gaumontov tednik«.
Postelja na cesti.   Včeraj proti
večeru sta se ga bila delavca Ga-;per Svetlin in Fran Zaletu tako na-m kala, da sta kar na cesti obležala in sicer prvi na Zaloški cesti, drugi a v Florjanski ulici. Obema je policija preskrbela gorkejše ležišče. Zadnji je bil tako nadelan, da so mu morali poklicati na osrednjo stražnico policijskega zdravnika.
Nesreča. Včeraj je pri delu padel na levo nogo šveler delavcu Jožefu
edkarju v Šmartnem pri Litiji ter mu jo popolnoma zdrobil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Tatvina. V noči 3. na 4. t. m. je bila hlapcu Jakobu Košaku iz odklenjenega stanovanja ukradena srebrna žepna ura s srebrno verižico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev in 12 Hrvatov. 16 slovenskih tesačev je prišlo iz Ogrskega, 10 Kočevarjev iz Zgornje Avstrije, 15 Hrvatov se je odpeljalo v Rudolfovo.
Izgubila je g. Jožefa Sušnikova Crno usnjatc denarnico z nekaj denarjem in vizitkami.
Narodna obramba.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Trebnje In okolico priredi dne 9. svečana t. 1. svoj redni občni zbor v gostilniških prostorih gosp. Alojzija Pavlina v Trebnjem. Začetek točno ob 4. popoldne.
Podružnica Cirila in Metoda za Matenjo vas in okolico ni priredila pretekli predpust veselice, ki bi bila vrgla Ciril-Motedovi družbi potrebni prispevek. Ker pa hoče biti podružnica materi družbi koristna, ker noče siti na svoji slovenski zavesti očitka kake pozabnosti ali nemarnosti, ker nikakor ne prenese, da bi vsi oni, ki bi se hoteli udeležiti kake njene prireditve Slovenstvu v spas, ne bili deležni prilike, da polože po njej dar domu na oltar, razposlala je z ozirom
na težko atmosfero in nabasane topove nevarnih sovražnikov prošnjo in »ukaz«, da se mobilizirajo naša krx?Ja °*lase gromoviti topovi iz na^ih Ciril-Metodovih trdnjav v obrambo naše slovenske domovine. \ vrste teh junaških slovenskih četa-šev so se priglasili gg.: Miroslav Ambrožič, Postojna, 1 K, Albin Am-brožič, Postojna, 50 v, dr. Emil Va-šek, Postojna, 4 K, Matija Dolničar, restavrater v Št. Petru, 5 K, Gregor Demšar, notar v Ložu, 10 K, Fr. Trampuž, Postojna, 1 K, K. Kanale v Prestraneku, 2 K, notar Jakob KogeJ v Postojni, 10 K, Drag. Kiauta v Lan-dolu, 3 K, Fetd. Kastner, Prestranek, 5 K, Fr. Kovačič, orožniški stražmoj-ster v Postojni, 1 K, Josip Jurca, stražmojster v Postojni, 2 K, Joško Bončina, orožnik v Postojni, 1 K, Lud. Ditrich v Postojni, 2 K, Alojzij Durjava v Rakitniku, 2 K, Ivan Arhar, postajenačelnik v Št. Petru na Krasu, 2 K, inženir Krivanec v Postojni, 1 K. Marljivi podružnici hvala in bog živi darovalce!
Društvena naznanila.
Občni zbor Splošnega ženskega društva se vrši jutri, v nedeljo ob 5. popoldne v društvenih prostorih. Posebna vabila se ne razpošiljajo. P. n. gg. članice naj se udeleže občnega zbora polnoštevilno! Odbor.
Sokolski zlet leta 1913. Seja stanovanjskega odseka se vrši v ponedeljek 10. t. m. ob pol 9. zvečer v Zvezni sobi Narodnega doma. Bratje Člani, udeležite se seje polnoštevilno!
Dramatično društvo v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje slovenskega gledališča na svoj izredni občni zbor, ki se vrši jutri, v nedeljo ob pol 4. popoldne v bralni sobi Narodne čitalnice v Narodnem domu. Z ozirom na izredno važnost tega občnega zbora — na dnevnem redu je ukrepanje o prihodnji gledališki sezoni in izprememba pravil — prosi odbor zanesljive udeležbe.
Mladinska skupina Narodne socijalne zveze ima jutri v nedeljo, dne 9. t. m. svoj ustanovni občni zbor ob 3. popoldne v društvenih prostorih Narodnega doma. S tem je dosežen prvi korak v svrho organiziranja naše narodne mladine. Vabimo slovensko mladino, da se občnega zbora udeleži polnoštevilno, vabimo pa tudi vse prijatelje napredne mladine, da pridejo na občni zbor ter navdušijo mladino za nadaljno delo, posebno pa še opozarjamo člane N. S. Z. na ta občni^ zbor.
Čitalnica in knjižnica N. S. Z. je pristopna članom vsako sredo in soboto zvečer od 6. dalje ter vs^ko nedeljo in praznik od 9. ure naprej. Tudi ob nedeljah popoldne se mladina pridno zbira v društveni čitalnici. Opozarjamo člane N. S. Z., da pridno zahajajo v čitalnico in pripeljejo tudi prijatelje s seboj. Zadnje dni se je poklonilo več knjig za knjižnico, prosimo pa rodoljube, ki razpolagajo s kakšno primerno knjigo, da jo darujejo v spopolnitev društvene knjižnice.
Sestanek N. S. Z. se vrši v soboto 8. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Draščku, Bohoričeva ulica. — Tovariše iz šentpeterskega predmestja in vodmatskega okraja opozarjamo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Pripeljejo naj tudi somišljenike seboj.
Odbor N. S. Z. ima v sredo dne 12. t. m. ob 8. zvečer svojo redno sejo. Prosimo vse tovariše, da se seje polnoštevilno udeleže.
Mladinska skupina N. S. Z. ima ustanovni občni zbor v nedeljo dne
9. februarja ob 2. popoldne v društveni sobi v Narodnem domu. Dnevni red običajen. — Radi velike važnosti »Mladinske skupine N. S. Z.« prosi točne in zanesljive udeležbe
Pripravljalni odbor. Slovensko    trgovsko društvo društvo »Merkur« v Ljubljani naznanja, da se bo vršil XII. redni občni zbor jutri, v nedeljo, dne 9. t. m., ob
10. dopoldne v društvenih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika, poročila blagajnika, poročilo preglednikov računov, volitev odbora in slučajnosti. — Gg. člane vabimo k prav obilni udeležbi.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana je priredila na pustno soboto dne 1. svečana svojo predpustno veselico v salonu »pri Kankertu« v Spodnji Šiški. Veselica je bila prav dobro obiskana in zelo animirana, kar je dokaz, da si je Z. J. 2. pridobila vsestranske simpatije med železničarji, kakor tudi med ostalim narodnim občinstvom. Večer je otvoril »šramel« ter sploh ves čas neumorno sviral. Tov, Cuznar je pa žel za svojjkomičen nastop obilo smeha in odobravanja. Nad vse krasna točka je bil brzosli-kar g. Vučnik, občinstvo se ni moglo načuditi tako temeljito izvršenim slikam in karikaturam in vsaka je bila izvršena v par sekundah. Tudi ne-broj lepih in dostojnih mask je poselilo naše železničarje, med njimi
prav originalen klovn, ki se mu je vse res od srca smejalo. A ko se Je pričel ples, to Je bilo vrvenja, vse Je bilo na nogah, mlado m staro, sploh je vladala do jutra najlepša zabava, tako da našim narodnim železničarjem lahko čestitamo na njih vzorni disciplini in stanovski zavednosti. Veselico je posetilo tudi veliko Ljubljančanov, ter tudi železniških uradnikov, na čelu jim g. obč. svetnik Planinšek. Da je veselica tako lepo uspela, je zasluga prirediteljev, kakor tudi spretne in neumorne gostil-ničarke gdč. Milke Knafličeve, ki je gostom postregla res z dobro kapljico in izborno kuhinjo in vse to za prav zmerne cene. Našim železničarjem pa kličemo: naprej z započetim delom, ker je vsa narodna javnost na vaši strani.
Sokol v Spodnji Šiški se udeleži pogreba bivšega brata podstaroste Fran B u r g e r j a dne 9. februarja, v nedeljo, korporativno z zastavo. — Bratje Sokoli, udeležite se spremstva v polnem številu. Zbirališče ob 2. pri bratu Burji (Ančnik).
Klub slovenskih tehnikov v Pragi priredi v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8. zvečer v prostorih akademičnega društva »Adrija« na Kralj. Vinogradih klubovo sejo, na kateri predava gosp. Husein Ibrahimpašič: O Bosni in Hercegovini. Gostje dobrodošli.
Presveta.
Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto, (nepar) poje Olimpijo v »Hoffmannovih pripovestih« kot gost ga. Cilka Otahalova, soproga gosp. vladnega komisarja Otahala, ki je bila nekaj sezon cenjena prva kolora-turna pevka na narodnem divadlu v Pragi in na dvornem gledališču v Stuttgartu. — V nedeljo ob 3. popoldne (izven abonnementa, lože nepar) uspela francoska veseloigra »Mala čokoTudarica«, zvečer ob sedmih (izven abonnementa, lože par) desetič in zadnjič v sezoni melodijozna komična opereta »Boccaccio«. — Prihodnji teden se uprizore Birinskega »Vrtoglavci« in Puccinijeva »Mada-me Butterflv«.
Književnost.
— Engelberta Gangla zbrani spisi za mladino, III. zvezek, je izšel v založbi društva za zgradbo učiteljskega konvikta. Zvezek obsega trinajst sestavkov in velja 1 K 50 vin., s pošto 20 v*n. več. -
— Luka Tanov: Dva sultana. Založila splitska društvena tiskara. Cena 20 vin. Knjižica obsega času primerno pesem o vojski na Balkanu.
Politično Ho Vodnik v li W\
priredi
danes, 8« t. m. ob ih 8. zvečer v salonu  pri Kankertu
Na dnevnem redu je
vodovodno vprašanje, inkorpora cija Spodnje Šiške k Ljubljani in šolsko vprašanje.
Občani udeležite se shoda polno-
štovilno, gre za Vaše interese
Odbor.
Razne stvari.
* Nesreča pri vojaški vaji. Iz Draždan poročajo: Na vojaškem vež-bališču pionirjev je predvčerajšnjem eksplodirla mina. En podčasnik je bil ubit, dva pionirja pa težko ranjena.
* Stavka poljskih šolarjev. Iz Ostrave poročajo: Shod poljskih staršev stavkujočih šolskih otrok je orožništvo razgnalo. Starši so sklenili, da svojih otrok tudi nadalje ne bodo pošiljali v češke šole, dokler jim ne ustanove poljskih šol.
* Kriminalni komisar in odvetnik aretirana. Iz Kolna poročajo: Tu so aretirali kriminalnega komisarja Hanemanna. ker je na sumu, da je poneveril več aktov, in pa odvetnika dvornega svetnika Nevendeckerja, ker je baje poneveril večjo vsoto denarja varovancev. Baje je poneveril tudi en milijon mark svoje sestre.
* Carjevič. Iz Petrograda poročajo: V Carskojem Selu je zdravniški konzilij svetoval carjeviču, naj se gre zdravit v Helnau pri Kahiri, kjer bo mogoče popolnoma ozdravel. Do-zdaj še ni odločeno, je - li bo tja odpotoval, ker posebne razmere, v katerih se nahaja carica, ne dopuščajo, da bi carica odpotovala s carjevi-čem.
* Železniška nesreča. Iz Bukarešta poročajo: Trije vagoni osebnega vlaka, ki vozi iz. Bukarešta in ki ima v Orsovi <'vezo z budi pe-Jtanskim brzovlakom, so se pri po-
staji Citila odtrgali. Par minut pozneje je zavozii neki vlak, ki je tudi prišel iz Bukarešta, v te vozove ter jih razbil. Pri tem je bilo mnogo oseb usmrčenih, mnogo pa težko ranjenih. Dozdaj so potegnili 7 mrtvih izpod razvalin.
* Generalna stavka v Belgiji. Iz Bruslja poročajo: Ker je bil odklonjen socijalistični predlog glede revizije volilne reforme, je sklenila delavska stranka začeti z generalno stavko dne 22. aprila, ko bo otvorje-na svetovna razstava v Gentu. Dne 17. februarja priredi delavska stranka generalno poskušnjo za stavko v Gentu in Antverpnu. Vlada že dela obširne priprave.
* Senzacionalna aretacija. Z Dunaja poročajo: Ob veliki senzaciji so včeraj zvečer na Ringu aretirali neko žensko, ki je razdajala letake med občinstvo. Dognali so, da so letaki eksemplari v državni tiskarni ukradenih 1. 1909. za časa vojnega napetja s Srbijo izgotovljenih tiskovin, ki so se nanašale na mobilizacijo večjega števila polkov. Vsebina tiskovin je tako sestavljena, da nekateri menijo, da gre za manifest, izdan za splošno mobil:zacijo.
* Samozdravljenje je že mnogo ljudi spravilo pod zemljo. Ako vpo-števam veliko število oseb, ki na leta hodijo okoli z želodčnimi boleznimi, ne razumemo, zakaj se ne poslu-žijo naravnega sredstva. Pristna Franc Jožefova grenčica je med vsemi rudninskimi vodami Srednje Evrope najbogatejša topljivih in odvajalnih soli. Učinek se pokaže v nasprotju z umetnimi sredstvi že po za-užitju majhnih količni (povprečno pol vinske kupice) prav zanesljivo. Profesor dr. pl. Leube, član cesarskega nemškega državnega zdravstvenega sveta, je dognal: »Franc Jožefova voda ne dela težkoč, če jo tudi uživamo v nekoliko večjih množinah. Tudi v slučajih, ko se je uživala ob slabotnem, dražljivem črevesu, je dosegla telesno odvajanje brez bolečin.« — Dobiva se po vseh deželah pri lekarnarjih, drožistih, trgovcih z mineralnimi vodami. Raz-pošiljalno ravnateljstvo Franc Jože-fovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu.
Operacije proti Skadru.
Cetinje, 8. februarja. Uradno se poroča, da sta združeni armadi, črnogorska in srbska, pod vrhovnim poveljstvom kralja Nikite samega včeraj ob desetih začeli bombardirati Skader in Taraboš. Bombardement je priprava za splošni naskok na trdnjavo in je trajal do pozne noči. Na črnogorski strani sta bila razbita dva topa in ubiti vsi vojaki, ki so imeli službo pri teh topovih. Sicer pa se je opažalo, da je turška artilerija le slabo odgovarjala. Domneva se, da ji že primanjkuje streljiva.
Bitka pri Galipoliju.
Pariz, 8. februarja. »Echo de Pariš« je prejel od svojega dopisnika iz Carigrada brzojavko, da se je med turško in bolgarsko vojsko pri Galipoliju že pričela velika bitka, ki še traja, vendar pa že dosedanje operacije kažejo, da bodo Turki ali docela poraženi, ali pa prisiljeni, se umakniti ter prepustiti mesto Bolgarom.
Turški poraz ob reki Karak.
London, 8. februarja. »Daily Mali« poroča iz Carigrada, da priznavajo tudi turški krogi, da je turška armada doživela na galipoli-skem polotoku občuten poraz. Vlada tega javno seveda ne priznava, zato je tudi zabranila, da listi ne smejo poročati nobenih podrobnosti o dogodkih na galipoljskem polotoku. Ranjenci, ki so dospeli v Carigrad iz Galipolija, pripovedujejo, da je bil poraz turške armade naravnost stra* šen, zakaj ubitih in ranjenih je bilo šest do sedemt'soč mož.
Carigrad, 8. februarja. Deseti ar-madni zbor, ki je bil dosedaj nastanjen v Carigradu, je bil odposlan na galiooljski polotok. Vojaštvo se je vkrcalo v Bosporu na 12 transportnih ladij, ki so nato ponoči odplule proti jugu. Poveljstvo nad to armado sta prevzela Huršik paša in En-vtr beg, ki odideta nemudoma na bojišče. Enver beg je opustil svoj prvotni načrt, izkrcati veliko armado pri Rodostu in za hrbtom naskočiti bolgarske pozicije pri Čataldži.
Glavni naskok na Odrin.
Belgrad, 8. februarja. Iz Sofije poročajo, da prične oblegovalna bolgarsko • srbska armada z glavnim naskokom na Odrin v treh do štirih dneh. Bolgari hočejo za vsako ceno dobiti Odrin v svoje roke že zaradi-tega. ker se je izvedelo, da nameravalo velesile Odrin nevtralizirati, ako ga Bolgarska tudi v tej vojni ne osvoji.
Bulalr v bolgarskih rokah.
Sofija, 8. februarja. Uradno se potrjuje, da bolgarska vojska na ga-iipoljskem polotoku nevzdržno napreduje in da je že osvojila mestece Bulair, v čegar okolici se nahaja več turških trdnjav. Turki so se umaknili v divjem begu proti jugu.
Bolgarska in Srbija.
Sofija, 8. februarja. Vrhovno bolgarsko vojno poveljništvo v zadnjem času od Srbije ni zahtevalo nobene nove vojaške pomoči, dasiravno ima Srbija mnogo vojaštva pripravljenega za ta slučaj. Merodajni krogi v Sofiji obsojajo pisavo nekaterih bel-gradskih listov, ki hočejo kovati kapital iz srbske pomoči in ščuvajo k vedno večjim zahtevam, kar bi moglo postati nevarno celo za obstoj Balkanske zveze.
Izprememba v turškem vrhovnem poveljstvu.
Carigrad, 8. februarja. Listi poročajo, da se namerava Mahmud Šefket paša odpovedati velikemu vezirstvu z namenom, da prevzame vrhovno poveljstvo turške armade pri Čataldži. V tem slučaju bo imenovan za velikega vezirja stari Said paša.
General Živkovič.
Belgrad, 8. februarja. General Živkovič, ki že delj časa boleha, je že nekoliko okreval, vendar pa še nekaj časa ne bo mogel zapustiti postelje.
Srbski ranjenci.
Belgrad, 8. februarja. V vseh bolgarskih bolnišnicah leži sedaj samo še 874 ranjencev, ki so pa že toliko okrevali, da je čisto gotovo, da bodo vsi ozdraveli. Zadnje tri dni ie odpotovalo iz Belgrada 600 ozdravljenih ranjencev k svojim četam na bojišče.
Srbi v Albaniji.
Belgrad, 8. februarja. (O f i c i • j o z n o poročilo.) Vesti, da se je v Draču osnovala proti Srbom nekaka albanska liga, se na kompetent-nem mestu označujejo kot popolnoma neresnične. Od merodajnih faktorjev se naglasa, da je prebivalstvo v Draču in po drugih krajih, kjer se nahaja srbska vojska, popolnoma zadovoljno s srbskimi oblastmi. Mogoče, da se je kakšna liga osnovala v Valoni ali kje drugje,čisto gotovo pa ne v kraju, okupiranem od Srbov. Toleranca srbskih oblasti napravlja na vse prebivalstvo največji vtisk, zlasti ker izdajajo vsi uradniki vse važne objave in razglase ne samo v srbskem, emveč tudi v turškem in domačem jeziku. Povsod, kjer se nahaja srbska vojska, vlada popolen mir in red. Zgodilo se je celo, da so Turki v krajih, ki se nahajajo v okviru bodoče Albanije, izjavili, da se bodo izselili, ako Srbi zapuste dotične kraje, ker so uvideli, da vlada mir, red in pravica povsod, kjer vladajo Srbi.
Aviatik v srbski armadi.
Belgrad, S. februarja. Znani francoski aviatik Vedrines je v zadnjih dneh napravil ob Nišu več uspelih poletov, na katere je vzel seboj tudi pasažirje. Niško meščanstvo mu je priredilo banket. Včeraj je poletel iz Niša v Prokoplje ter si tamkaj ogledal zrakoplovni park ter prisostvoval vajam srbskih aviatikov. Vedrines ostane delj časa v Srbiji. Nasproti častnikom se je izrazil, da opaža pri Srbih veliko sposobnost za zrako-plovsvo. O uspehih aviatika Vedri-nesa poroča časopisje obširno in poziva vlado in javnost, naj skrbita za to, da se bo srbska aviatika najbolj podpirala v njenem razvoju. Vedrines je obljubil, da bodo francoski aviatiki prav radi podpirali stremljenje po izpopolnitvi srbske zračne flotile.
Pogajanja na vojnem polju razbita.
Carigrad, 8. februarja. V diplo-matičnih krogih razglašajo: Pogajanja, ki so se pričela v sredo ob li dopold. v Bahčikeju med Šefket pašo in Izzet pašo ter med bolgarskima generaloma Savovom in Dimitrije-vem niso dosegla nobenega uspeha. Bolgarska generala sta odgovorila, da delitve Odrina, katero je predlagal veliki vezir, glasom katere bi se postavil v mestu zastopnik kalifa, Bolgari sedaj, ko se je vojna zopet pričela ne morejo več vsprejeti. Balkanska zveza ne zahteva sedaj samo predaje celega Odrina in Egejskih otokov, marveč tudi regulacijo meje in sicer čez Lile Burgas. Nato je izjavil veliki vezir, da je s tem pogajanje prekinjeno in se je vrnil še tisti večer v Carigrad, dasi so ga šele v; petek pričakovali.
Turški poslanik o izgubi evropskih provinci].
Rim, 8. februarja. »Giornale 'd* Italia« prinaša sledečo izjavo turškega poslanika v Rimu Naby begar Dasiravno je izguba evropskih provinci! za Turčijo zelo občutna, vendar pomeni ta izguba konec neznoif. ne zadrege. Turčija bo dožiy$&_sft
prizadevanju in blagohotnosti velesil in zlasti trozveze novo pomlad v Aziji. Italija in njeni zavezniki bodo rešili vprašanje otokov po pravičnosti. Turčija je trozvezi odkrito hvaležna za njeno podporo. Tudi privošči Albancem prostost in pričakuje, da pride na albanski prestol princ iz hiše Ozmanov. Će bo Balkanska zveza zahtevala kako vojno odškodnino, bo čakala dolgo. Turčija ne bo dala niti vinarja, že zato ne, ker ga nima.
Odrin.
Berlin, 8. februarja. Carigradski Jčorespondent »Tageblatta« poroča: V vladnih turških krogih so glede Odrina postali zelo nemirni. Računa-' jo že s možnostjo, da Odrin že prihodnji teden pade.
Direktna pogajam a?
Carigrad, 8. februarja. Vesti, da so dospeli sem bolgarski odposlanci za direktna mirovna pogajanja, so neresnična.
Skader.
Dunaj, 8. februarja. Iz Podgorice Je prišla vest, da so Skader včeraj od vseh strani obstreljevali. Obstreljevanje je trajalo do polnoči. Takrat je namreč postal ogenj v mestu zelo slab. Obstreljevanje je napravilo v mestu ogromno škodo.
Cetinje, S. februarja. V uradnih črnogorskih krogih so mnenja, da bo Skader v prihodnjih dneh padel. Trdnjavo in Taraboš ie mogoče zavzeti z naskokom. Šest bataljonov srbske inianterije in dvanajst brzo-strelnih topov je prišlo Črnogorcem na pomoč. Mnogo žita in moke ie dospelo iz Rusije, istotako tudi več poljskih kuhinj.
Smeli polet grškega aviatika nad Dardanele.
Milan, S. februarja. Dopisnik lista Secolo« Magrini brzojavlja iz Lenina o smelem poletu grškega aviatika Mususisa nad Dardanele. Aeroplan je do vhoda v Dardanele spremljala grška torpedovka »Velos«. Tor-pedovka je imela na krovu pripravo za brezžični brzojav in je bila ves čas v direktni brzojavni zvezi z admiralom grške vojne mornarice Kon-m. Mususis se je na otoku Leninu dvignil v zrak ter s hitrostjo 70 km na uro preletel vso okolico Dardanel. Sprva le olaval v višini 600 meirov. nad polotokom Galipoli-iem pa v višini !290 metrov. Ob vo\-dvanaistih včeraj se je vrnil in srečno soustil na tla. ^orva je letel pror? Kumkale, od tu se je obrnil na levo do rta SufJa na po!o*ok»i Gn!ioo!i. Od tu ie letel orav nad turškimi utrdbami v visočim 13^0 metrov. Nad Bisa-nijem so sera Turki opazili t?r iell s topovi streliati nam, toda niti ena kros-lia ni zadela. Aeroplan ie dvakrat obkrožil mesto Maidos ter dali časp plava! nad N~<jsrf. k?er *e bilo msi-d^ano turško brodovie. Ko sr ie Mi«-susis z vso sfotovostio prepričal, da se nabito prav nad arzena!o?n v Na-gan. ie vrsel doli štiri bombo. Na turških ladfati ;e aviatik ooazil. da ima marsikatera izmed r-r«ft popolnoma nov dimnik, kar kaže na to. da so bile v zadnjem času poškodovane. Aviatik je na to v cikcaku nreletel ves galipolški polotok in opazil, da je na tem polotoku zbranega toliko vojaštva, da je oolotok podoben vojaškemu taborišču in arzeralu. Zrakoplovni polet ie trajal poltretio uro. Aeroplan je preletel v tem času 180 kilometrov.
Kurdijski konjeniki za traška bo^šča.
Carigrad, 8. februarja. V nedeljo in ponedeljek ie baje izkrcalo 18 turskih transportnih parnikov pri Midi-ii 15.000 kurdijskih konjenikov. Vsak konjenik ima 800 patron in 20 ročnih bomb. pa nobenega provijanta. Raz-dele naj se na čete po 400 mož čez celo Traci jo, žive naj se na stroške prebivalstva in naj ne prizaneso nikomur.
Predaja turških častnikov Bolgarom.
Sofija, 8. februarja. Povodom zadnjega državnega preobrata v Carigradu je pobegnilo izpred Čataidže okoli 20 turških častnikov. Begunci so se predali Bolgarom. Neki Sofijski
izve sedaj iz gotovega vira, da se je nahajal med begurj tudi ordo-nančlti častnik Nazim paše, kateremu Je dal shraniti Nazim pasa, predrlo je odpotoval v Carigrad, zelo važne vojne načrte. Te načrte je izrodi častnik bolgarskemu častniku, kateremu se je predal.
Polet grškega zrakoplovca čez Dardanele.
Milan, 8. februarja. Korespon-dent Secola< brzojavlja iz otoka Lemnosa, da se je posrečil grškemu avijatiku Mautoussisu polet čez Dardanele. Mautoussis je imel s sabo nekega grškega častnika. Polet je 'rajal baje 2 in pol uri. Turško brodov-je pri Nogari je zrakoplov obstreljevalo, toda popolnoma brez uspeha. Polet je zelo važen, ker te častnik
napravil več skic turških utrdb In
zased.
Vprašanje vojne odškodnine.
Dunaj, 8. februarja. K vesti, da je angleška vlada dosegla med velesilami principijalno stališče proti vojni odškodnini, ki bi jo morala plačati Turčija Balkanski zvezi, se poroča iz merodajnih krogov, da velesile o tem vprašanju še niso sklepale. Gotovo pa je, da so nekatere vlade zlasti zahodne Evrope proti vojni odškodnini.
Turške finance.
Carigrad, 8. februarja. Listi poročajo, da je prišlo med finančnim ministrstvom in Dette publique v vprašanju deleža, ki gre finančnemu ministrstvu iz tripoiitanske vojne do sporazuma. Turčija ima zahtevati pol milijona funtov. Ker pa je dobila že pred 2 meseci 300.000 funtov dobi sedaj samo še 200.000 funtov.
Atentat na carigradskega policijskega poveliaika.
Carigrad, 8. februarja. Na policijskega poveljnika Djamil bega je bil izvršen včeraj revolverski atentat. Djamil beg ni bil ranjen. Atentatom, ki je Bolgar, so razorožili in zaprli.
Nemčija zopet grozi.
Dunaj, 8. februarja. Listi poročajo iz Peirograda, da je nemška vlada obvestila Rusijo, da si obdrži prosto roko v Mali Aziji, če zasede Rusija Armenijo.
Tuje vojne ladje pred Carigradom.
Carigrad, 8. februarja. Diploma-ticni krogi zahtevajo, da se pomnoži število tujih vojnih ladij pred Carigradom. Porta se je protivila, in ni pustila tujih vojnih ladij v pristanišče, končno pa je izdala dovoljenje laškim ladjam.
Turško vojno brodovje in bolgarska pristanišča.
Carigrad, S. februarja. Del turškega vojnega brodovja je dospel včeraj sem in pristal v Hajdar Paši. Jutri odplovejo v črno morje, da napadejo bolgarska pristanišča.
Na Chersonesu.
Sofija, S. februarja. V prodiranju proti turškim pozicijam južnozapad-r.o od Bulairja je nastopila začasno pavza. Najbrže ima bolgarsko vrhovno vojno poveljništvo načrt samo zapreti turško vojsko na tem polotoku.
Pri Čataldži.
Sofija, 8. februarja. Pri Čataldži se drži bolgarsko vrhovno poveljništvo popolnoma rezervirano, ker se hoče očividno izogmti nadaljnim nepotrebnim žrtvam in počakati, da Turčija sama odneha, če pade Odrin.
Turški komunike.
Carigrad, 8. februarja. Turško vojno ministrstvo objavlja o dosedanjih bojih sledeči komunike: Bombardiranje Odrina se je nadaljevalo z vso intenzivnostjo. Turški topovi odgovarjajo zelo živahno. Na obeh straneh so bile izgube velike. Umikanje Bolgarov proti Čorluju se nadaljuje. Iz Galipolija poročajo, da so se vršili tam le neznatni spopadi. Sklep turškega vojnega vodstva, da hoče preiti v ofenzivo, je bil od turške armade z oduševljenjem sprejet.
Car Ferdinand.
Sofija, 8. februarja. Car Ferdinand je odpotoval v bolgarsko glavno taborišče.
Romunska in Bolgarska.
Sofija, 8. februarja. V prihodnjih dneii nadaljujejo pogajanja med Bolgarsko in Rumunsko, to pot pa v Sofiji. Bolgarska delegata sta dr. Danev in bivši finančni minister in poslanik v Carigradu Sarafov. Za romunskega delegata je imenovan že poslanik v Sofiji princ Ghika, drugi delegat pa še ni imenovan.
Turški častniki.
Carigrad, 8. februarja. Vojno ministrstvo je črtalo iz liste častnikov vse one, ki se še vedno bavijo s politiko.
Grki v Mali Aziji.
Carigrad, 8. februarja. Listi poročajo, da se je pojavila v Smiren-skem vilajetu močna grška četa. Turške oblasti so odposlale močen vojaški oddelek proti tej četi.
\ enizelos v Solunu.
Solun, 8. februarja. Včeraj ob 3. popoldne je dospel^ semkaj s posebnim vlakom grški ' ministrski predsednik Venizelos. Na kolodvoru ga je čakal tudi princ Nikolaj. Prebivalstvo mu je prirejalo ovacije. Z balkona svojega stanovanja se je zahvalil Venizelos v daljšem govoru, v katerem je med drugim rekel: Obžalujem, da nisem prinesel s seboj miru. Krivda ni na strani zaveznikov, marveč na strani Turčije. Orožje zaveznikov je bilo povsod uspešno in zmagovito, kaj je Tjirčija, tjtđk priznala s
tem, da je prosila za premirje in za mir. Ko je bilo premirje sklenjeno pa Turčija ni hotela ničesar več vedeti. S peresom so hoteli uničiti uspehe našega orožja. Zato se bo vojna nadaljevala, toda ta vojna bo kratka. Venizeiosa je še snoči sprejel kralj v dolgi avdijenci. V Solunu ostane dva dni. V nedeljo se odpelje v Atene.
Učiteljska službena pragmatika.
Dunaj, 8. februarja. V subkomi-teju odseka za državne nastavljence za učiteljsko službeno pragmatiko so se vršila danes posvetovanja glede petletnih doklad za državno učitelj-stvo. Vlada je predlagala 5 doklad, in sicer 3 po 900 K in 2 po 500 K. Člani subkomiteja pa so predlagali pet stopinj doklad, ki se zvišavajo od 500 K do 900 K naprej po 100 K in so izjavili, da vladnih predlogov ne morejo sprejeti. Če bi pa vlada obstojala na svojih predlogah, bi morali člani subkomiteja odložiti mandate.
Poštni oficijanti.
Dunaj, 8. februarja. Včeraj se je vršil tu velik shod poštnih oficijan-tov, katerega se je udeležilo tudi mnogo poslancev. Trgovinsko ministrstvo je baje sklenilo, imenovati poštne oficijante po 121etnem službovanju za deželnoknežje uradnike. Sicer pa se bo nadaljni avancement poštnih oficijantov uredil po vzorcu E službene pragmatike.
Lokalne železnice.
Dunaj, 8. februarja. Predloga o lokalnih železnicah naj pride šele po Veliki noči na dnevni red poslanske zbornice. Vlada hoče sedaj zgraditi železnice, katere bi stale 263 milijonov, med tem ko bi stale vse druge lokalne železnice, ki jih zahtevajo prebivalci okrog 500 milijonov. Govori se, da računa vlada s 151etno gradbeno dobo v treh oddelkih.
Zveza slovanskih gledališč.
Praga, S. februarja. Glasom poročil listov se je praško »Narodni di-vadlo« obrnilo na jugoslovanska gledališča v Zagrebu, Belgradu in Sofiji ter predlagalo ustanovitev »Zveze slovanskih gledališče-. Pogajanja z zagrebškim in belgradskim gledališčem so končana. V kratkem pride odposlanec tudi v Sofijo, da pregovori tamošnja gledališča k pristopu.
Cesarjevo lastnoročno pismo.
Dunaj, 8. februarja. V oficijoznih krogih se zatrjuje, da se cesarjevo lastnoročno pismo carju ne bavi z vojnimi pripravami, ki jih je odredila avstrijska vojna uprava v zadnjem času v varstvo državnih interesov.
Vojaška organizacija na Poljskem.
Dunaj, 8. februarja. Na Poljskem se je ustanovila popolnoma vojaška organizacija za slučaj vojne z Rusijo. Poljski klub hoče organizirati vse one, ki niso v službi vojske. Delo je prevzel poseben komite, čegar predsednik jc predsednik poljskega narodnega sveta. Komite ima 5 sekcij, ki odgovarjajo raznim strankam. Sestavil pa se je še drug komite »Komite združenih strank za neodvisnost«, ki pa deluje sedaj še v isti smeri. Komiteji sestavljajo legijo strelcev, poljska ljudska stranka pa organicira kmečke čete. Drugi se organizirajo v strelske in delavske oddelke.
Voliina reforma in namestniška kriza na Tirolskem.
Inomost, 8. februarja. Govori se zlasti v krogih socijalnih demokratov, da se ho na Tirolskem v prihodnji deželnozborski sesiji rešila volilna reforma. Namestnik je baje izjavil, da bo storil vse, da doseže vsaj prvo branje, če bo ostal do tedaj še na svojem mestu, s tem pa je priznal, da obstoji namestniška kriza.
Smrt bivšega češkega namestnika.
Meran 8. februarja. Tu je umrl bivši cesarski namestnik na Češkem grof Coudenhovc.
Ogrska volilna reforma.
Budimpeša, 8. februarja. V včerajšnji seji odseka za volilno reformo je izjavil poslanec Szabo, da odobrava, da je predloga sestavljena na inteligenčnem cenzusu, zdi se mu pa* nevarno, zahtevati absolviranje 6 ljudskošolskili razredov, ker bi na ta način v kratkem nastala spiošna volilna pravica. Poslanec Kabos je izjavil, da bi preradikalno razširjenje volilne pravice ogrožalo interese mad-žarstva. Treba je, da se starostna meja zniža. Sprejema pa tudi tako zvišanje števila volilcev, če se nevarnost za Madžare odstrani z novo ureditvijo volilnih okrajev. Tudi poslanec Ronay se boji za Madžare.
Budimpešta, 8. februarja. »A nap« poroča, da so dobili poslanci vseh strank od notranjega ministrstva pismene pozive, da naj prijavijo svoje želje glede nove razdelitve volilnih okrajev povodom nove .volilne
reforme pismeno pri državnem tajniku v noranjem ministrstvu Nemethv. Združena opozicija je sklenila v tajni konferenci, da bodo poslanci opozicije te pozive vrnili, ne da bi jih odprli.
Iz srbske kraljevske rodbine.
Belgrad, 8. februarja. Kraljevo zdravje je docela povoljno. Te dni se je opetovano peljal na izprehod v Košutnjak. Tudi kraljevič Gjorgje je že popolnoma okreval ter se že vozi na francosko Riviero, da si ukrepi na francosko riviero, da si ukrepi svoje zdravje.
Konkordat med Srbijo in Vatikanom.
Milan, 8. februarja. »Corriere della sera« priobčuje interviv z visokim vatikanskim dostojanstvenikom o vprašanju konkordata med Vatikanom in Srbijo. Ta je baje izjavil, da so zahteve Avstrije absolutno ne-vzdržljive. Če lioče skrbeti Srbija za notranje in verske interese svojih katoliških podanikov, je ni moči, ki bi mogla to preprečiti. Srbija ni vazal Avstro - Ogrske ali kake druge države. Če pa bo hotela avstrijska vlada v prihodnjem konkordatu imeti gotove klavzule, bo stvar Vatikana, da presoja njih upravičenost. Na vsak način se bo Vatikan pogajal s Srbijo in če se bo izkazala Srbija enako spravljivo, kakor Črna gora 1. 1866., bo sklep konkordata med Srbijo in Vatikanom zelo lahek, zlasti ker je izšla inicijativa s srbske strani.
Ruska duma.
Petrograd, 8. februarja. Ruska duma je sprejela v včerajšnji seji interpelacijo na ministrskega predsednika in na vojnega ministra glede razstrelb, ki so se dogodile v tovarni za razstreljiva v Ochti. Za nujnost te interpelacije je glasovalo 134, proti pa 127 poslancev. Dalje je dal naučni minister pojasnila glede aretacij srednješolcev. Dobili so namreč pri dijakih, tako se poroča iz vseh provinc, proklamacije, v katerih se protestira proti obstoječemu državnemu redu. Dijaki v Poltavi so ustanovili socijalno - revolucionarno dijaško organizacijo in v Odesi več prepovedanih dijaških klubov. Vlada pač ne more trpeti podobnih nasilstev tudi ne od dijakov in mora izvajati posledice. Treba je varovati, da se mladi ljudje ne spuščajo javno v taka vprašanja, za katera še niso zreli. Seja se nadaljuje.
Angleško - nemški sporazum.
London, 8. februarja. Včerajšnje poročilo nemškega pomorskega državnega tajnika pl. Tirpitza v bud-getni komisiji državnega zbora je plod delovanja neke mešane komisije, ki se je sestala povodom obiska lorda Haldanesa v Berlinu z namenom, da reši vsa vprašanja, ki se tičejo Anglije in Nemčije. Med drugim so obravnavali tudi glede mornariškega in glede kolonijalnega vprašanja.
London, S. februarja. Vsi angleški listi se bavijo z včerajšnjimi izvajanji admirala Tirpitza in drž. tajnika Jagova ter z zadovoljstvom konstatirajo, da je priznala Nemčija Angliji suprematijo na morju, vendar Anglija ne sme sedaj odnehati od nadaljnega mornariškega programa marveč mora ostati tudi naprej me-rodajna moč tujih mornaric. »Daily Chronicle« piše tozadevno, da je zbližanje med Nemčijo in Angleško rodilo že v oriientski krizi lepe uspehe. V prvi vrsti, da se je dramila solidarnost velesil in odstranila splošna evropska vojna nevarnost. Če izgine iz evropske politike rivaliteta, med Anglijo in Nemčijo, bo mogoče še bolj uspešno delati za ohranitev svetovnega miru.
Generalna stavka v Belgiji.
Bruselj, 8. februarja. Vsled odklonitve socialističnega predloga glede revizije volilne reforme, je sklenila delavska stranka, začeti z generalno stavko dne 22. aprila, ko se otveri v Gentu svetovna razstava, vsled česar bi se morala otvoritev preložiti. Dne 17. februarja namerava uprizoriti delavsvo v Gentu in Antverpnu nekako generalno izkušnjo stavke. Vlada je že pripravljena, delavstvo pa še bolje.
Mednarodna afriška konferenca.
Berolin, 8. februarja. Angleška vlada se namerava potruditi za sklicanje mednarodne afriške konference za ureditev velikih kolonijalnih vprašanj na afriških tleh. Grey bo po končani balkanski vojni povabil velesile na to konferenco za april. — Konferenca se bo vršila najbrže v Haagu.
Tibet In Mongolska.
Petrograd, 8. februarja. Odposlanec Dalai Lame je dospel po petmesečnem potovanju v Petrograd. Kot smoter svojega potovanja navaja, da se hoče prepričati o ruskih namerah glede življenskih vprašanj Tibeta in Mongolske. Ljudstvo v Tibetu je baje nezadovoljno z angleškim pokroviteljstvom.
Gospodarstvo.
— Kletarski tečaj. Podpisani priredi v dneh 25. do 28. februarja pri državni vzorni kleti v Novem mestu tridnevni kletarski tečaj, specijalno za gostilničarje in vinotržce. Sprejme se še kakih 10 udeležencev. Kdor se želi udeležiti, zglasi naj se takoj. — B. S k a 1 i c k y, c. kr. vinarski nadzornik v Kandiji pri Novem mestu.
— Kletarski tečaj v Semiču. Kmetijska šola na Grmu priredi v ponedeljek dne 3. in torek dne 4. marca v Semiču dvodnevni kletarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjenju, pretakajnu, čiščenju in filtriranju vina. O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bode teoretičen, kakor tudi v zvezi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 20. februarja t. 1. pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandi-ja). Pristop k praktičnim demonstracijam se bode dovolil le omejenemu številu udeležencev.
— Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi 10. m 11. marca t. 1. vinarski tečaj, od 12. do 14. marca t. 1. pa kletarski tečaj. Vspored tečaja bo sledeči: V ponedeljek, dne 10. marca popoldne od 2. do 4. ure: Cepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehah in drugih prostorih. Ravnanje s cepljenkami v trtnici. Saditev novih vinogradov. Od 4. do 6. ure: Razkazovanje silnice in cepil-nih strojev. Vaje v cepljenju. — V torek, dne 11. marca dopoldne od 8. do 10. ure: Obrezovanje trt. Ravnanje z mlaaimi trtami v vinogradu. Pomladanska dela v vinogradu. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. — V sredo, dne 12. marca od 8. do 10. ure dopoldne: Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. Od 10. do 12. ure: Preiskava vina. Popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjenje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 4. do 6. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. — V četrtek, dne 13. marca od 8. do 10. ure: Pretakanje vina. čiščenje vma z raznim! čistili. Od 10. do 12. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Filtriranje vina. Od 4. do 6. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. — V petek, dne 14. marca, od 8. do 10. ure: Napake vina. Od 10. do 12. ure: Vaje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Bolezni vina. — Ker je udeležba osobito pri kletarskem tečaju omejena, je dovoljen pristop le tistim, katere ravnateljstvo izredno sprejme. Priglasila (po dopisnici) se sprejemajo do 28. februarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kan-dija pri Novem mestu). Oddaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potne stroške do Novega mesta in tudi podpore po 2 K na dan za prehrano. Za to podporo je treba v priglasilu izrecno prositi.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: \V.
A. Paleček, trgovec v Gornji vasi, 6 K 10 vin.,   nabrano v gostilni pri Prasniti v Gornji vasi povodom slavja imendana dveh »Blažev« in France Oset za moško podružnico v Trbovljah 5 K, daroval g. Fran Gorše, asist. Juž. žel. v Trbovljah, kot izgubljeno stavo z moto: France v Trbovlja je ostal, Fistar v Opatijo se podak zato ker ni spremenil službo, je daroval gosp. Gorše pet kron za
družbo.
— Na zdar! — Skupaj 11 K 10 v.
za »Narodni sklad«: M. G., Novo mesto, 3 K.
Gospod Edmund Kavčič, založnik »Dijaških vžigalic« je poslal iz skupila teh vžigalic 300 K, in sicer:
Za »Radogoja« 50 K;
za »Podporno društvo slovenskih visokošolce v Pragi« 50 K;
za »Podporno društvo slovenskih visokošolcev v Gradcu« 50 K.
za »Podporno društvo slovenskih visokošolcev na Dunaju« 50 K.
za »Dijaško kuhinja v Celju« 50 kron in
za »Podporno društvo za učen* ce II. državne gimnazije v Ljubljani«
50 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Naprednjak!,
prispevajte za Marodni sklad I
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. februarja: Elizab. Plan-ko, pomožna usmiijemca, 34 let, Ra-
deekega cesta 9. — Evfemija Černe, zasebnica, 84 let, Rožna ulica 7. Dne 7. februarja: Apolonija 2a-
tfar, pomožna usmiijenka, 27 let, Ra-deekega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 1. februarja:   Ivan Meglic,
delavčev sin, 4 dni.
Dne 4. februarja: Elizabeta Šu-šteršič, šivilja, 45 let.__
Današnji list obsega 16 stranu
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Harodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živcek rep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko iganie ln sol41, katero se splošno m uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici m !■—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. ftiOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuch-lanben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    5 33
Jni ko se k loM izjaviti —
bilo je pri valčku Dolarske princese, se me je polotil kašelj; prenehali smo in ugodni trenotek je bil zamujen. Kdo ve, kdaj bo zopet govoril!« — »Zdaj pa imaš! Saj veš, da si prehla-icna in vendar nisi sodenic vzela seboj. Kolikokrat naj ti še povem, daje treba vsaj eno sodensko pastiljo na poti v družbo v ustih razpustiti, pa tudi med zabavo ne škoduje, če jo imaš v ustih. To ohranja grlo voljno, obenem pa izborr d varuje proti pre-hlajt. — Zahtevati pa moraš pristne »Faveve« sodenice, ker jih pridobivajo iz zdravilnih občinskih vrelcev. — ===== Škatljica stane K 1*25. =====
Za zdrahe želodca!
Če;
ga ni J
Po njem ti Jed diši, Želodec ne opeša In glava ne boli 1
Zahtevajte izrecno »FLORJAN!« j
Postavno varovano.
Zifne cene v Budimpešti.
Dne 8 februarja 1913. Termin.
Pšenica za april 1913 Pšenica za oktober 1913.
Rž za april 1913 . . . Rž za oktober 1913
Oves za april 1913    . .
Oves za oktober 1913 .
Koruza za mai 1913 . .
Koruza za julij 1913 . .
za 50 ke za 50 kg za 50 kg za 50 k j* za 50 ktr za .50 k? za 50 kg za 50 ker
Msorološitno poročilo.
USina nad morjem 366*2 Srednji zračni tlak 736 mm
1 Čas ^anJc| 2^
2 opazo- *™" % 2 Vetrovi Nebo x> "l-i- metra e 5
v— v mm i— —
7. »j
8.
2.pop. 7456 9. zv. j 747-0
7. zj. 7463
4-4 12
—30
Srednja včerajšnja temperatura 1 6'. r)0rm. —ion Padavina v 24 urah 00 mm.
„Zadruga mizarjev za LJnb-liano, Bpr ftttko, Vič in Moste"
naznanja žalostno vest, da je nje zaslužni načelnik, gospod -565
Fran Bnrger
tovarnar, posestnik Itd.
včeraj zvečer ob 7. uri preminil.
Pogreb se vrši Jutri v nedeljo, dne 9. t. m ob pol 4. pop. v Šiški.
Časten mu spomin!
Kvarite al zdravje, svoje živce* ako si ne opremite čevljev z novim
gumijevem podpetnikom »Berson«. Pristen samo v zlatem kartonu, na katerem je razločno čitati beseda »Berson«.
Poslednje modne novosti moškega in damskega blaga prinaša tvrdka za sukno Siegl Inhof v Brnu v spomladanski in poletni zbirki po čudo-
vito nizkih cenah. Tudi privatnim se vzorci pošiljajo gratis in franko, kar
vsakemu daje priliko, da se za majhen denar oblači dobro in moderno.
Pravda zaradi ponarejanja In pokvarjenja pristnih Bradyjevih želodčnih kapljic, preje imenovanih Marijeceijske kapljice, že teče. Vzroka ponarejanja je iskati v tem, ker Bradyjeve želodčne kapljice za-
radi njih tisočkrat pripoznanega izvrstnega učinka revni in bogati pogosto zahtevajo. Varujte se torej takih ponaredeb in sprejemajte samo take steklenice, ki so zavite v rdeče kartone, ne pa v papirnih embalažah. Imeti morajo varstveno znamko z Materjo Božjo marijaceljsko z Je-zuščkom na desni roki in podpis t. Brady. _
Kdor se pred dolgim motenjem prebave hoče varovati resnega trpljenja, naj pri najmanjšem znaku ka-taraličnega obolenja rabi kašelj bla-žečer liripavost odpravljajoče ter celo dušeči kašelj premagujoče sredstvo Thymomel Scillae lekarnarja Fragnerja. Skoro vse lekarne imajo sedaj v zalogi Thymomel Scillae. Cena je 2 K 20 v. Pazite, prosim, strogo na ime! XII. b.
Krajni šolski avet v Spoinfi
Šiški naznanja, da je njega član,
gospod
nrger
tovarnar, hišni posestnik itd.
danes, dne 7. februarja ob 7. zvečer preminul. 559
Pogreb prezgodaj umrlega tovariša bo v nedeljo, dne 9. februarja ob pol 4 popoludne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 136 na pokopališče v Dravlje.
Blag mu bodi spomin!
V Spodnji Šiški, 7. februarja 1913.
t
Šišenska hranilnica in posojilnica v diškl naznanja žalostno vest, da je njen soustanovnik, dosedaj čla^ nadzorstva, gospod
Fran Burger
tovarnar^ hišni posestnik itd.
danes, dne 7. februarja ob 7. zvečer preminul. 560
Pogreb prezgodaj umrlega tovariša bo v nedeljo, dne 9. februarja ob pol 4 popoludne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št. 136 na pokopališče v Dravlje.
Blag mu bodi spomin!
V Spodnji Šiški, 7. februarja 1913.
ršačelslvo.
Vodovodna zadruga v Spodnji fraki naznanja žalostnim srcem pre-tužno vest, da je nje soustanovnik in prezaslužni član predsedstva, gospod
Fran liarger
tovarnar, hišni posestnik itd.
danes, dne 7. februarja ob 7. zvečer preminul.
Pogreb prezgodaj umrlega tovariša bo v nedeljo, dne 9. februarja ob pol 4 popoludne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št 136 na pokopališče v Dravlje.
Blag mu spomin! 558
V Spodnji Šiški, 7. februarja 1913.
Ksčelctvo.
Zahvala.
Za obile dokaze sočutja povodom smrti našega preljubega sina 557
Feliksa Vidmarja
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem dobrim prijateljem rajnika, ki so mu na ta ali oni način lajšali dolgotrajno trpljenje, bratu starostu Ganglu in vsem drugim članom in članicam idrijskega Sokola in tovarišem, ki so oskrbeli tako lep pogreb z godbo in podaritvijo vencev. Bodi vsem izrečena najtoplejša zahvala.
V Idriji, 6. februarja 1913.
Rodbina Vidraajerjeva v Idriji 409.
Potrtega srca naznanja KSiSiaela Burger v imenu otrok in vseh sorodnikov prežalostno vest da je snoči ob 7. uri preminil njen nadvse ljubljeni soprog, ozroma oče, sin, brat, stric in svak, gospod 554
m
Tvrdka Josef Loretnci imetelj P- G. Gcassl naznanja prežalostno vest, da je njen velezasiužni dolgoletni zvesti uradnik, gospod
tovarnar in občinski svetovalec
v 47. letu starosti po kratki, mučni bolezni.
Pogreb od vseh nepozabnega rajnika bo jutri v nedeljo, dne 9. svečana ob pol 4. pop. iz hiše žalosti v So. Šiški št. 136 na pokopališče v Dravljah, kjer ga polože v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v frančiškanski cerkvi ljubljanski in podružnični cerkvi v Spodnji Šiški.
Biag mu bodi spomin.
senc
po dolgi mučni bolezni danes ob 1. uri po noči v 56. letu starosti preminul.
Predragega nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin. Pogreb se vrši jutri v nedeljo, dne 9. februarja ob pol 5 popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne S. februarja 1913. 564
brezvetr. jdel. jasno sr. szah. jasno
brezvetr. megla
Rodbina Premrov naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča, babica in prababica, gospa 561
Uršula Premrov m. Jersan
po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 89. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb rspozabljene bo v nedeljo, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti in se umrla pokoplje v rodbinskem grobu na pokopališču v Cerknici.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Cerknici.
Martinjak, dne 8. februarja 1913.
Žalujoči ostali.
mmP' -
.žnpn
Ji o 9lni
jpr*l obolelostili
Učitelj A. Sob. ¥ Kelmorajnu.
Trpel sem na hudem in trdovratnem katarju, ki ga je Sirolin »Roche« takoj omilil. Ta isdelek tudi pospešuje tek.
SASCL
Župnik L 8p. v W. (Alzanja).
Moj bronhialni katar je Sirolin »Roche« prav hitro odstranil; zakaj ozdravljenje je nastopilo obenem s za už't jem Siro-lina »Roche«.
K. S. dvomi oporni povoo &, D.
Imel sem močan kašelj in sem na naredbo g. dr. S. rabil Sirolin »Roche«. i Uspeh je bil sijajen. ■
Povoo H. B. v Cnrihu.
Sirolin »Roche« mi že več nego leto dni izborno služi. Na njegove usiehe bom v strokovnem časopisu »Der neue Weg« opozoril v članku.
Pri Influenci, naduhi, pljučnih boleznih Je Sirolin „Boohe" ueutrpljlv pomočeh Jačečoff* učinka na pljuča in ve« organizem. Sirolin „Borite" Jo Izborne slasti in Jo posebno pripraven za odvračalao zdravljenje« Sirolin „Boohe" so dobi po vseh lekarnah, 4 K or. z.
Stran S.
Zaloga vseh vrst sukna, ta ter manufaktur-nega blaga.
Manufakturna trgovina
IMT   na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
krema za loke in obraz
Ifieasko najboljše teaietno sredstvo sedanjosti. Dobiva 88 povsod 1 Lonček 80 h., škaUja K 1*00. Zaloga:   W „Adria", B- Cvanfcara v Ljubljani. -» Zaloga
NEIGEDE FLEURS
PATE
TE
vseh dežela izposluje inženir 94
Jfifc. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Hlariahilferstrasse št. 37.
VIsoKo, nioderao wMi lepoto linij, udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
(Os*igis?a3iio amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge, u—   Za vsak kos se jamči. VI
Edina zaloga v Ljubljani:
Joslpina Podkrajšek,
LfuMfaiia, Čevljarska nI. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higion. perila J&grovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
ti
v Ljubljani, Komonskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinaine kopeli. Ustnik ii ief-zdravaik: Dr. Fr. Dergsnc, primar. I. kur. add. del faoln.
Proda se pod jako ugodnimi pogoji
456
z 2 sobama, kuhinjo, verando, 2 svinjskima hlevoma in 2 lepima vrtovoma Plačati je takoj le 2000 K. — Naslov:
Karel Spes, Vindinarska ulica 79, Nova vas pri Mariboru, Štajersko«
Najbolje za zooe
Poročne prstane
izdelujem najfinejše in po najnižji ceni w lastni delavnici.
Lud. Cerite,
juvolir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec 234
Ljubljana, VVolfova ulica št. 3.
najpreizkušenejše, najzaneslivejše in ■ najcenejše z
:: I osi orovo kislo gnojilo
za vse vrste zemlje dalje 44
amonijakove, in kalijeveselitrove sopgrfosfate
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo superfosfat
v ceni ni poskočil 11
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
Prago, Ptf kopy 17.
OttO-
JggggggggggggggJtgggggggggg;g*TrgyyggrKKg^^
3
h uvijeno S M842.
h
fegaaag
oliiiai barv, is Si liri
Fslefan številka 154.
BRATA
Proda jalnica:
Q Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
Li
in poltiia plesfiarjo:.
231
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
ZSSSMSSSSSSSSSSKSSSSSSSSSSm
NAJODLICNEJSA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI.
3003
9W» w
lil
Najceneje
nove gibljive brzoporlln
ose vrste slsmor
in vse druge
gjfgjjj stroje
ter
železnino
ponujata
Karol Kavšefea nasL
Schneider&Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana Dunajska cesta 16 Ljubljana
He zamudite zahtevati cenik!
Me zamudite zahtevati cenik!
fcw^^ »SI     y£        )^     )t       )«c ^(        )c y^ r"^C!!^^
RKmetskD posojilnico Ijubljonske okolice v Ljubijo
; 1
M
H
obrestuje hranilne vloge po čistih
. j Rezervni zaklad nad X 800.000.
U
L 1
brez odbitka rentnega davka. pq
Ustanovljena leta 1881
m
u
18
23
956362
Hnjigotržtvo.
Gospod Bucek. To je naslov zbirki humoristično satiričnih in resnih črtic iz sedanjosti, spisal Luigi Caico. Razmere na Slovenskem so dandanes take, da nudijo že šaljivcu mnogo hvaležnega gradiva, kaj šele satiriku. V teh črticah je pisatelj zdaj z dobrohotno šegavostjo, zdaj s pikro satiro popisal različne epizode iz našega družabnega in javnega /ivljcnja. Vse te črtice preveva pra-*i smisel za smešne strani našega vsakdanjega življenja in vsaka kaže pisateljevo redko spretnost v karikiranju. Vsakdo bo to zabavno knjižico, polno svežega humorja, ostrih /bodljajev in jedrnatih dovtipov z veseljem in užitkom čital. Cena 70 v, s pošto 80 v.
Rdet* smeh. Vojska na Balkanu se je začela znova. To pot pa bomo
0 posamičnih bojih in bitkah še manj izvedeli, kakor v prvi polovici tc vojske. Tudi tedaj smo izvedeli večinoma samo suha dejstva, kajti redki so bili poročevalci, ki so imeli priliko videti na svoje oči kako bitko. Navadno so se tudi ti omejevali na popis faktov in velike slike bitk so bile le izjema. Kaj je vojska, kako se vrše boji, kako se bore in kako trpe
iki, kako se godi na bojišču, ka-dar teče kri, tega popisi balkanskih bitk niso podali. Imamo pa knjigo, ki podaja tako grandijozno podobo velikih bitk in spisal jo je eden naj-\ ečjih ruskih nisateljev sedanje dobe, Leonid Andrejev, Ta se je ud;le->il velike rusko - japonske vojske in ie bi! priča tistih velikanskih bojev, ki so tako podobni sedanjim bojem na Balkanu. To znamenito delo zasluži največjo pozornost. Cena broš.
1 K' 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Lho   in sluh,   poljudno - znan-*\ena   razprava,   spisal   dr. Josip R kež. Zdravnik dr. Rakež je pred več leti spisal za »Slovensko Mati-)  rnzoravo -Oko in vid«, ki je obu-bČno pozornost in je bila v naj-njŠem časa razprodana. Pred kratim je dr. Rakež spisal podobno de-l "ho in sluh . Ta razprava spada sek:;ko   med    najlepše poljudnoznanstvene spise,   kar   jih imamo Slovenci. Pisatelj je podal znanstvene resnice o ušesih in o sluhu v tako rasni in prikupni obliki, da je čitanje tega spisa ne samo   koristno, nego tudi    zabavno.     Odličen hrvaški zdravnik je pa pisal o tej razpravi, da ie vzorna po vsebini in po obliki bi zaslužila, da   se   razširi med ljudstvom, kar najbolje mogoče. Toda žal, brezbrižnost za ljudsko pro-Mero ie med Slovenci tako velik?
t, da sc le malokdo zanima za to vzciledno delce. Opozarjamo tore] posebno ljudske, učiteliske in Šolske knjižnice, naj si omislijo to r: /pravo, ki velja samo borih 20 vinarjev, s pošto M) vin., na zdravnike pa apeliramo, naj priporočajo :o knjižico občinstvu.
Narodni Kataster Koroške, spi-sci 1 Ante Be<£, cena 60 v, s nošto 70 in. Simpatije za koroške Slovence povsod med Slovenci jako žive. so zadniič nemški nacijonalci v lovcu priredili surovo demonstra-iio proti skromni slovenski priredit-!e po vseh slovenskih krajih zadala velika nevolja. Toda — kaj imo? Povsod so rojaki vneti za !:oro5ke Slovence, niihovih razmer ^koro nič ne poznajo. Marsikdo c o razmerah na   Angleškem bolie »učen. kakor o razmerah na Koroškem. In vendar bi rojaki šele tedaj nali ceniti in no pravici soditi delo in borbo Koroških bratov, če bi po-i njih zivlienske pogoie. Te razmere nopisuic Pr,ryova kniižica. Kdor 'oče o koroških   razmerah natančno in zapeljivo   poučiti, temu priporočamo Pegovo knjižico.
Za knM čos.
— Ti si pa silno lahkomiseln. Od I <, kar si že do sedaj zapravil na današnjem plesu, bi lahko cel teden
živel!
— fz, kaj — po takem plesu sem tako cel teden bolan in kar takrat rabim, dobim tako od bolniške blagajne.
*
Nežka; Kaj — ali je res — tvoj lin te je zapustil? M i n k a: i o je nesramnost! On je res ven vrgel in rekel, naj ga pustim v miru, a zapustila sem jaz njega, ne on rnene.
#
— Na snočnem balu sem pa imel srečo — tri krone je čistega nesel.
s= Hm?
— Najprej sem se utihotapii v dvorano, ne da bi vstopnino plačal — potem sem večerjal — pečenko,salato tri kruhe, tri vrčke piva — potem so me ven vrgli — no in potem sem iaz zahteval, da mi morajo vrniti \stopnino, češ, izgubil sem vstopnico, ko so me ven metali — no in končno so mi denar res dali.. .
Natakarica: No, poglejte, v kaki nevarnosti sem ... v obeh rokah imam polno krožnikov .. . zdaj bi me lahko poljubljali kolikor bi hoteli.
Gost: Jej, jej, gospodična Min-ka . . . taka priložnost in ravno zdaj imam smodko v ustih.
*
Gospodična: Srce me vleče h gledališču. Pravo vnemo imam za umetnost in nad vse rada bi se ji posvetila. Zato pa Vas prosim, svetujte mi, gospod komisar, kaj mi je storiti. Posebno rada bi postala mladostna ljubimka. Kaj mi je treba, da to postanem.
Režiser: Par starih ljubimcev.
* * *
Plesalec: Ljubica, dušica . . . dobro delava ... še 30 K imam . . . P 1 e s a ?k a: Kaj — in človek s
30 kronami prisega večno ljubezen?
* *
*
Bolniku so merili toploto in mu vtaknili termometer pod pazduho ter ga tam pozabili. Šele čez uro so to zapazili.
Os mil Jenka: O jej — celo uro že držite termometer pod pazduho.
Bolnik: O, nič ne dene, samo če pomaga.
Z e n a: Ah, ljubi mož — ti ne veš, kako mi je hudo, da si tako bolan — če bi ti umrl — jaz bi ti kmalu sledila...
Mož: Pa mi vsaj zadnjih tre-notkov življenja ne zagrenjuj s takimi grožnjami.
Gospod: Vi, trdosrčna gospodična — sem poglejte — vi ste krivi, da sem lase izgubil...
Gospodična: Prava reč —
drugi so še glavo izgubili.
* *
Na sodnijskern hodniku se srečata dva stara znanca.
— Oh — skoro bi te ne bil spoznal; ti si menda vsak dan mlajši.
— Menda že, saj so me sem poklicali, da bi mi postavili jeroba.
Gospodična: Vaša snubitev je zame zelo laskava — res, zelo me časti — toda, jaz sem že zaročena ... ravno snoči sem svojemu izvedencu obljubila večno zvestobo ...
Gospod: No, toliko Časa pa že
počakam.
* » *
M a t i: Vi ste snoči na plesu moji hčeri obljubili, da jo vzamete.
Plesalec: Ali prosim — jaz sem bil pijan.
M. a t i: To so sploh vsi zaljubljeni ... s tem pa se ne boste zma-zali . . .
Pacijent:   Sam ne vem, kaj
mi je.....a zmerom sem žalosten in
slabe volje ...
Zdravnik: Oženite se. Nekaterim to pomaga.
Pacijent: Saj sem oženjen!
Zdravnik: Pa se ločite — to je Še v s a k e g a v dobro voljo spravilo.
huišonje—FouIionfB teže.
Shujšanje po bolezni, zaradi pomankanja slasti in Dodobnega je na vsak način treba zatirati. Kdor v takih slučajih seže do Scot-tovi emulzip, pride, kakor je že večkrat pokazala izku5n;a, v dvojnem pogled'.; hitreje do cilja. Najprej
SC0TT
EMULZIJA
močno povzdiguje slast do jedi, torej pospešuje zvišanje sprejema hiane, kar že samo na sebi telo krepi Pa je tudi Scottova emulzija sama izredno redilna in zato večkrat v kratkem času povzroči vidno zvišanje moči in teže. Ker ie Scottova emulzija sestavljena Ukliučno iz najčistejših in najboljših surovin in po učinku vseskozi zanesljva, je že zdavnaj potrjen nje svetovni sloves, da je najboljša emulzija
Cena originalni steklenici 2 K r>0 v. dobiva se po vseh lekarnah Proti vpošiljatvi r.O v v pismenih znamka') čobi-te od tvrdkr SCOTT & BROWNE d. o i. na Dunajn VII sklicevaje se na naS pet enkratno vpoSiljatev poizKuSnje od
kake lekarne.
A. KUNST
LJubljana
Židovska ulica štev. 4*
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka aa dame, gospode
in otroke fe vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno fn •o nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Ali ste oženjeni?
pri c. kr. dež. sod. zapriseženi strokovnjak in koncesijonirani u^laševalec in trgovec glasovirjev
v Ljubljani. Poljanska c. 13.
Glasovir e, pla nine ln harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah Jamčim pismeno deset let! Tudi stare ^lasovirje imam vedno v zalogi. Uglašcvanje vseli sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Staie glasovirje ugodno zamenjam! — Svarim pred nakupom cvent. fatzifikatov in navidezno i cenega pofelna, ter nudim vsakomui ogledati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici uglašuje izključno  le G. F. JuE*£sek. .
Potem zahtevajte nove ivzcrce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 340 jllustrovan cenovnik z zdravniškimi nasveti, gratis in franko (zaprto 30 h.    -  I. Stege? j higienlčna manufaktura,   Bnnaf I. Wtesingerstr.   8 tm
z večletno prakso in najboljšimi izpričevali
išče sta In® službe
Ponudbe pod 528 „Prva moč11 na upravništvo »Slov. Naroda«.
astonj
iobi vsak 1 ploš čo in   200 igel, ako naenkrat na-:*. roči 6 plošč.
dobi vsakdo 1 album in 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč
Gramofoni že ot3 21 K naprej
Avtomati že od 8G K naprej
tudi na prar primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik. največjih tvurnic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
n m m
Lf&sIbSfStari tspgj S.
Ljudevit Borovaik
puškar v Borovljah (Fer*
lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovramih pnaek za lovce in strelce po najnovejših sistemib pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene. — lluatro-39 vani oenlkl zaet*»n|.
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št 3.
Speciielns Manična
pietiins iHdustflla *n trgovina
za pav™ in spodne :cpice. madenfe tednike, nogavice, rokavice, posebna oble-to zoper trganje ple-tilni materija! i. t. d.
na drobno in debelo
Šivala! stroji od 70 K naprej, |y   pletilni stroj ""^BSl
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice <e ceno oodnletuiejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
tuaiea
Jermena? in sedlar v Izubijani, Slomškova ulica št. 6.
Priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljenih ; v zalogi je dalje
12 različnih sani
lahkih, po zelo nizki ceni.
ecialna trgovina
finih
ročnih del
IONI JADER
v LJubljani, Židovska ulica stev. 5,
Predtiskarija
J Tamburiranje
Montiranje :-:
j Plisiranje :-: :-:
nova, solidno zidana,
494
se pro9a pod zelo' ugodnimi pogoju
Vprašanja na uprav. »Slov. Naroda^.
Za večjo trgovino mešane stroke na Krajskem, dokazano dobičkanosno, se išče družabnik. Dotičnik mora biti trgovsko izobražen, ker v trgovini sodeluje, vešč slovenščine in nemščine. Zahteva se 10—15000 K, katera svota se lahko zavaruje. Cenjene ponudbe pad sgSruŽ&bnik" na upr. >Slov. Naroda«. 422
I ui
353
se sprejmejo
s hrano in stanovanjem. Poizve se pri
zadrugi ključavničarjev v Ljubljani.
Poizve se istotam.
Knpufio ln zahtevajte ečrno le
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi ceia in roma na debelo v LinbljanL Rožna ulica M 41.
Najboljši češki nakupni vir.
jno pelješ
1 ki» sivega, dobrega, puljenepa 2 K; boljšega 2"40 E<; orima polbelega 2'8H K; belega 4 K; belega Duhastega 5'l0 K; kg velefineg* snežnebelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 k, 7 k, belega, finega jO k; naifineiši prsni puh 12 k. Naročila id 5 ksr r»mre» franko.
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, nernica 180 cm dolga, 120 eno Široka, z dvema zglavnicarna, 80 era dlg, 60 cm šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim cerjem 16 K; napol >uh ?0 K; puh "A K\ posamezne pernice 10 K, 19 K, 14 K, 16 K, rglavnice 3 K, 3-50. 4 K, Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprei ftanko. Lahko se franko zamenja za neugaiaioče se vrne denar. — Natančni cenovnik? gratis '« franko.     S Beniseh, Dešenice št. 767, Češko.
Postranski saslu
Išče se za naslednje okraje
469
proti visoki proviziji, delo postransko, zelo majhen ter prav lahek posel. — Želi se, da ima obširno privatno zrmnstvo, ter dober ugled, kakor tudi stanovanje v enem okraju, katerega bi zastopal. Sodni okraji: Črnomelj, Metlika, Kamnik, Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče, Kranj, Tržič, Krško, Mokronog, Radeče, Litija, Ljubljanska okolica, Logatec, Idrija, Lož, Postojna. Ilirska Bistrica, Senožeče,
Vipava, Radovljica, Kranjska g«ra, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk. Ponudbe se sprejemajo do 15..februarja t. 1. poštno leteče Ljubljana, ..Zaslužek 330".
novosti i
varnostno zlato večno pero 5L8ke«bk^iSi^
je vedno pripravil eno za pisanje in ne odreče nikoli- Precizno ročno dole, nepoBončijivo, stanovitno, preprosto. Dalje nsprekosifivi s vlad-
?^^nfJ;?.K&lwksusni svinčnik
lev s srebrnimi ln doublezlaiimi obročki K 2a409 ki zadivllaio vsakega poznavaloa. Deki ta se po voek boljoik fcr$foy£n&a s papirjem. 344 E d nto Mostar It Co., Berlin*Houk5iln in
flfe bil! HSiOCBi
smrtim« proti mesečni gotovi plači 15C kron poleg dobre provizij« velika avstrijska bančna tvrdka za prodajanje oblastveno dovoljenih srečk na mesečna odplačila. — Ponudbe pod: »BrttsJufeaa boiecnoai it 453« na uprav. »Slovenskega Naroda". 455
miaja ii pilila pa peiHii pimtji Iv« Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
Enovprežni poštni
kariolni voz
po predpisu, jako lahek, elegantno in dobro izdelan, popolnoma prenovljen, se zaradi opustitve vožnje za polovično ceno proda. 555
Več e. kr. poštni in brzojavni urad Sv. Erii. p. Kostanjevici.
Ker nameravam odpreti v mestu večjo trgovino, oddam takoj v najem za dobo 5—10 let srednje veliko
trgovino
l  mešanim  blagom, iganjeto«
čem itd. v lepem industrijskem kraju na Kranjskem. Trgovina obstoji 10 let. promet letnih 35—40.000 kron. Najemnina zelo nizka, potreben kapital K 2000-4000. 552
Cenj. ponudbe pod f, trda o stališče" na upravn. ,Slov. Naroda*.
Odeto
□ o □ □
Poslovilo!
Mnogi dokanl spoštovanja in naklonjenosti, ki sem jih bil deležen tekom sedaj končani seziji in uzadovoljenost nad lepimi uspehi svojega delovanja mi narekuje vsem svojim cenj. učenkam, učencem in p. n. gardnim damam najvljudneje sporočati: Na veselo sni* denfe Jeseni I
Posebno se zahvalujem prebl. g. ravnatelju Arturju Mahru, gdč. učiteljici Wessnerievi, ge. Valeriji Haarmannovi, slav. ravnateljstvu zavoda Huth-Hanss, p. t. učiteljiščnikom, slav. ravnateljstvu .Mladike*, ge. županji dr. Tavčarjevi, ge. Marti VVeinltchovi, ge. major Breindlovi, ge. dr. Bieiweisovi, ge. Ani Žup-nekovi, gojencem I. drž. gimnazije, slav. plesnemu odseku društva .Turnverein", slav. ravnateljstvu mestnega dekliškega liceja, slav. ravnateljstvu društva .Kasino" /a njih ljubeznivo pospeševanje skromne moje delavnosti. Z vsem spoštovanjem in udanostjo
fliulio Morterra, plesni učitelj. Opomba. Moj bodoči naslov: Trst, Via Acquetlotto it 36. 549
□IO
Poizve se v upravništvu »Slov.
Naroda*. 553
Oddam takoj velike, sobo in zračne
skladišče
24 m dolgo, 14 m Široko na Emo&ski
cesti št. 2. Ivan Jela&ln, Ljubljana.
507
jjlagajničarka
z večletno prakso, vešča knjigovodstva,
želi svoje mesto premeniti.
Prijazne ponudbe pod »Sprememba"
na upravništvo »Slov. Naroda«. 539
527
z dežele, izurjeno v trgovini z mešanim blagom. Vešča ^nora biti slov. iu nemškega jezika, stara 17—20 let Nastop takoj.  Ponudbe  če mogoče s sliko.
Ivan Mflller st, Zagorje ob Savi.
lih se v letošnji sezoni
I   v posfreljanle IO velikih
lifiil petelinov.
Ponudbe pod »Divji petelin" upravništvu »SI. Naroda«.
Odda se v najem
sarna
na Miklošičevi cesti poleg josine palače.
Po potrebi se razdeli v dve pisarni
s posebnima vhodoma. Istotam se odda
stanovanje Saijšstanovanje
s štirimi sobami.
Poizve se na Miklošičevi cesti št. 18, II. nadstr. 551
O 5 dni! z brzoparniki francoske družbe.
?otjf* Havre v New York.
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439
ED. ŠMAHDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
Uobljanl. Donslska cestal8
v biši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „Figovcn".
Vozne listke is Amerike v staro domovino po najnižji cent Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila Istotam brezplačno.
RHSKO KRALJEV0P9LJSKA
tvornica strojev
(BrDnn-K5nigsfelder Maschinenfabrik)
tvorniške delniške družbe za gradbo strojev in vagonov v Semer-niku prej H. D. SCHJftID. Tvornica v Kraljevem poljn pri Brnu.
Kompletne naprave za ledenice in hladilnice.
Smonijahov in ogljenčevokislinski sistem
Parni stroji, paral kotli, motorji na sesalni plin, surovo olje, benein in petrolin. Centrifugalne in črepalnlee na drogo vno gonilo, stroji za obdelovanje lesa, telesno konstrukcije, čistilniki vodo, oostni valjarji. 421
Ponudbe in prospekti zastonj. Ponudbe in prospekti zastonj.
otroških vozičkov
ln navadne de najfinejše
tirne,
M. Paklč
» LJubljani.
Inata miiOm n ptiji 1 »nitjm.
Josip Rojina
krojač prve vrste
ae nahaja sedaj v lastni hiši
Franca JoMa testo 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvorita zaloga najfinejših angl. in {ram specijalitet blagi
: Zavod za iflilonnie.:
■
Novo otvorjeni
cvetlični
salon::
Itkitaini tta tt. I
Vljudno Sw priporočam si. : občinstvu za naročbo 1
šopkov, vencev,
svežih kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvah, ki so vedno v zalogi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki.
Naročila z dežele hitro in točno.  Cene zelo nizke.
Z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
550    Naslov 1a brzojavka.
Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
mnmininnnnnnr
72
hočete imeli?
1
i
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80,
Zoper kašelj, zaslize-nost in prehlajenje
je v tem času za otroke najboljše preizkusen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga vseh tu* in inozemskih sp^cialitet ter preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva n Ada11.
Vedno sme imiieve IpedaDtcte.
Oddajale m tndi zdravila sn elana ▼seh bolniških blag aln.
Razpošilja ae 2 krat at dan sa vse strank
Fhnrm. Mag.
Josip Clžmttf
lekarna pri zlatem orlu
UbUSum, Jareleev trg it S.
* daljšo prakso, vešč koncepta in samostojnega pisarnovodstva, 454
teli službo prememu.
Ponudbe pod „SolicitatO?" upravništvu »Slov. Nar.«
Proda8 se kos
ki že sedaj dobro poje. — Dalje se proda
otroški voziček
in otroška železna postelja.
Spodnja Šiška pri Ljubljani, Kamniška ulica  štev. 280.
Renomirana trgovina v Ljubljani mt išče m 532
za razpečavanje svojih izbornih izdelkov nekaj dostojnih, pridnih gespodov za
ikriln
Dobri, rastoči dohodki zagotovljeni. — Ponudbe pod »Pridnost in uapehlc
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Oddasta se z majnikom 1913
2 lo
v Vegovih ulicah Št 12, pripravno za pisarno ali obrt in
llokal
na Karlovški cesti št 30, sedaj policijska stražnica. — Poizve se na Karlovški cesti št 30, L nad 500
Išče so zanesljiva ln poštena ionska, da bi vodila
Biti mora dobra kuharica, stara 24 do 40 let. Mesečna plača 18 do 20 K.
Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda pod »Gospodinja 556<B. 556
AH si še sedaj nisi zapomnil, da kadim samo JACOBIJEVE ANTINIKOTINSKE
1468— I      cigaretne stročnice! « Na debelo: Adolf ft Alezander Jacobi, Dnaaj VIII«
Išče se
488
v salom tako] ali po dogovoi
Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«.
Vila
538
ob lepem sprehajališču, s solnčno lego,
se pod ugodnimi pogoji proda.
Vprašati je na cesti na Rožnik 41.
z dvema sobama, kuhinjo in pripadla
se odda za majnik 542
na Vodovodni cesti štev. 28. Ali kupujete Cvekov domači
iz Kamnika? — Za Ljubljano se sprejme
starejši zastopnik.
518
I vin
se takoj rprefme.
339
Kare! Henunn, klepar Jesenice, Gorenjska"
Sprejme se izurjena, vestna
k trem otrokom v starosti 4 do 10 let Muzikalične imajo prednost — Ponudbe s prepisi izpriševal in pogoji poste restante, Celje pod c Vrtnar i ca 31«
z boljšo prakso 526
se sprejme v špecerijsko trgovino«
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služeb je poslati na upravništvo »Slovenskega Nar.« pod , VstraJnOSt1.
Naznanilo.
se je
iz Rimske ceste S preselila
v Židovsko stezo 4.
dobe deklice in žene vsake starosti, ako rabijo moje najnovejše mazilo ali vodo za prsi, rabi se samo na zunaj, edino resnično učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K 3,5 in 8. Zraven spadajoče milo 60 vin.
Idobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko 1 »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih j pisem Cena kartonu h. 2*20 po povzetju. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto. — PoŠiljatve poste restante samo če se pošlje denar naprej. — Razpošilja ga
Katke Menzel Dunaj, poli urad 59, poštni predal 5.
Po rabi
K~—
m
3
XXXXXX| XXX£XXi
nMi9( XX
K9S
Najnižje cen©.
xxxxxx xxxxxx
x x
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. v*
232
sa saalae ta Jedilne sobe, saloae ta gosposke sobe. Preprog., sastorp, satodroel aa met UauMtt modreci, otroški voslckl Itd.
M«Iselt(taei*s Blage*
1
■Hi
D01B
2Y
TF
Y+*
6617
5419
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani imela Je meseca Januarja 1913 L sledeče prispevke i. s.:
L Prispevki iz nabiralnikov:
Ig. Bajželj, Kamnagorica 3 K 94
vin; podružnica Toplice i. s.: Zupane
I K 32 v. Pečjak 1 K 50 v, Sitar 13 kron 38 v, skupaj 16 K 20 v; podružnica Št. Jernej i. s.: Kos 5 K 12 v, Re-ceij 23 K 40 v, Polanc 17 K 45 v. skupaj 45 K 97 v; m. podr. Celje i. s.: Narodni dom 17 K 92 v. Beli vol 7 K
v, Confidenti 7 K 18 v, skupaj 32 kron 41 v; podružnica Cerknica i. s.: Strgulc 54 v. Šega 1 K 20 v, VVer-y 1 K 35 v, Zumer 3 K 19 v, skupaj b K 28 v; podružnica Laški trg i. s.: v pivnici 14 K, Drolc 6 K 17 vinarjev, skupaj 20 K 17 v; V. Repinc, Prem 10 K; Iv. Tomšič, II. Bistrica, 40 K 35 v; C. Ježovmk, Velenje 19 K; gostilna Gombač, Matavun 5 K; gost. A. Mravljak, Vuzenica 14 K 20 v, pri Slaparju, Lukovica 15 K 10 v; podr. na Bledu i. s.: gost. Zrimc 9 K 52 v, ^ost. Jekler 5 K 20 v, skupaj 14 K 72 v; trnovsko župnišče, tu 11 K; R. Mlekuž, Kal 2 K 28 v; podr. Devin i. s.: Urdih 5 K 15 v, Trčon 5 K 72 v, skupaj 10 K S7 v; m. podr. Kamnik i. sr.: Žerovnik 27 K 60 v. Trpine 18 kron, Škofic 5 K 82 v, skupaj 51 K 42 v; gost. Jereb, 2iri 8 K; F. Nemec, Nabrežina 28 K; dr. A. Kragher, Sv. Trojica 25 K; hotel Austria, Slov. Bistrica 7 K SO v; dr. J. Hrašovec, Celje 3 K: F. Pirnat, Slov. Gradec i. s.: Sorman 4 K 90 v, Kac 4 K 04 v, [v. Kac 93 v, obitelj Pirnat 6 K 41 v. Narodni dom 5 K 10 v, skupaj 21 K '8 v, podr. Sv. Lovrenc 16 K; podr. >kofia Loka 14 K 76 v: O. Gruntar; Bazovica i. s.: društveni dom 8 K. Grgič 5 K 36 v, pri Lipi 4 K 20 v, pri urami 6 K 20 v, pri Francetu 3 K 40 v. skupai 27 K 16 v: R. Osvald, .Jesenice 2 K 60 v; J. Kolenc, Ladia
3 K 07 v; A. Pavlin, Podbrezte 20 kron; J. Komlianec, Ptuj i. s.: Čitalnica 2 K SI v, Mahorič 2 K 88 v, Zupančič 1 K 75 v, Muršec SO v, skupaj S K 24 v: kavarna Zalaznik   30 K:
odr. Ledine i. s.: M. Bogataj 4 K
01 v, A. Bogataj 1 K 41 v. J. Kos 5 K, skupaj 10 K 42 v: podr. Volčjadraga
II K 73 v; podr. Kanal i. s.: Gor jim is K, Adlbert 2 K 17 v, Ulaea 2 K, Kosir S K 12 v, skupaj 30 K 29 v; dr.
. Oereani, Gorica 5 K 53 v; Joško Pajh, Ljutomer 28 K 50 v; Iv. Pire, Studene 3 K 40 v: podružnica Prva-
ina i. s.: Mozetič 9 K 98 v, A. Pahor
2 K 90 v. Vodopivec 1 K 38 v, A. 'orn r\ v. skunnj 14 K 77 v: ^odruž-"ca Loški potok 57 K 32 v; gost. 1 j'nbrijan. Adlešiče 1 K 10 v: uprav-ništvo »Slov. Naroda«, tu 12 K 99 v; gost. Avčin, Trnje 4 K 26 v; F. Ro-hic. Limbuš 5 K: gost. Turner, Fram 15 K 3? v: F. Čehovin, Braniča 5 K; >t. Štekar. Aidovšcina i. s.: M. Štekar 1 K 30 v. T. Vidrih 3 K 60 v, J. llrovat 3 K ^0 v. društvo »Edinost«
4 K 76 v. F. Repič 24 K 60 v, Ig. Kovač 1 K 95 v, \. Lokar 3 K, I. Marc 1 K 55 v, M. Štekar 9 K 62 v, Braj-
ik 1 K, skimaj 54 K 98 v; konz. iriištvo nri Sv. M. Magdaleni, ^rs^ 17 K ?s v: Iv. Tomšič. Igavas 5 K 20 vin.; F. Oset, Trbovlje i. s.: Mahko-
c 5 V 88 v, Trbovc 70 v. De/man ? v. Preloear 10 v. Moli st 80 v. Voli mi. 23 v, Miiller 16 v. Kramer in v. Poček 1 K 36 v, Vodenik 06 v. Pust 67 v. Oceoek  5 K 18 v. Gre-
n, - Tlirk d- v, Valker 1 K 18 v. iger 38 v. Trnove 39 v. Tratnik 52 'in.. Gorooevšek 4 K 73 v. Izlakf*r 1
nr>n 24 v. Počivalnik   14 K. Šula
K 05 v. Florenini 24 v. Šušnik 4 K . \ eber 34 v. Pinterič 2 K 23 v, rrf*o 50 v. sknpal 47 K 36 v; Ivanka ' >ebevec, Slavinie 13 K 23 v; F. Knez, Zapota 3 K 10 v; Iv. Bončina, ^tari tnr 15 K 20 v -f 10 K = skupaj 25 K 20 v.
H. Prispevki podružnic:
Kranjsko: Toplice 6 K; Radovljica m. 53 K 70 v; Moravče 42 K v; Dob 45 K 70 v; Sp. Šiška m. 2 kroni; Velika dolina 6 K; Kranj ž. 68 K: Kranj m. 73 K 40 v; Žiri 16 K; Skorja Loka 124 K 40 v: Ribnica m.
00 K + 60 K = 150 K: Radovljica ž. 58 K: Cerknica 106 K: Stari trg in
1 ož 109 K 72 v; Ilirska Bistrica m. 114 K 12 v; Loški potok 142 K 68 v; Logatec ž. 88 K; Medvode 115 K 4-102 K = 217 K; Jesenice ž. 60 K; Li-tiia 21 K 30 v: Col 45 K 26 v: Ledine 77 K 80 v + 11 K 37 v = 89 k 17 v; 2uženberk 50 K; skupaj 1688 K 75 v.
Štajersko: Gradec ž. 60 K; Podsreda 23 K 95 v; Vuzenica 81 K 40 v; Šmartno ob Paki 50 K 96 v; Maribor ž. 26 K 20 v: Sv. Lovrenc 50 K; Ptujska gora 10 K; Ormož ž. 60 K; Velenje 82 K: Celje m. 50 K + 12 K 40 v ~ 62 K 40 v; Hrastnik, Dol .16 K 20 v; Ruše 110 K 29 v; Limbuš
5 K: Polenšak 10 K + 48 K 50 v = 58 K 50 v; 2alec ž. 81 K 20 v; skupai 798 K 10 v.
Koroško: 0,
Primorsko: Selo 20 K 30 v; Sežana ž. 150 K: Biljane 40 K; Sem- I nas 68 K 58 v; Devin 14 K 14 v; Št. Andraž 113 K 34 v; Gorica m. 35 K; 1
Kred 12 K; Sv. Križ pri Trstu 27 K 41 v; Sv. Križ - Cesta 58 K 80 v + 19 K = 77 K 80 v; Sv. Ivan pri Trstu 438 K; Cerkno 75 K 60 v; Volčjadraga 79 K 80 v; Prvačina r,i. 45 K; Sv. Lucija ob Soči 30 K; Pevma 53 K; Kanal 56 K 86 v; Dutovlje 100 K; Kobarid 5 K; Podgora 110 K 18 v. Ajdovščina m. 140 K; Ajdovščina ž. 200 K; Opatje selo 112 K 88 v; Miren 137 K 09 v; skupai 2141 K 98 v.
N. Avstrijsko: Dunai Akad. 300 K; Dunaj, izvenakad. 308 K; skupa] 608 K.
III. Prispevki od družbenega blaga:
Kolinska tovarna, tu prispevek od družbene kave 1000 K; Godina Vondraček, Trst prispevek od družbenega mila 50 K; V. Weixel, Maribor, prispevek od družbenega črnila in kleja 25 K 65 v; Andr. Oset, Tol-stovrli, prispevek od slatine 5K 40 v; tvrdka Kovač in Novak, tu, prispevek od družbenega Čaja in ruma 70 kron; skupaj 1151 K 05 v.
IV. Zbirka časnikov:
»Dan«, tu 14 K + 12 K 68 v + 2 K 20 v = skupai 28 K 88 v.
V. Prispevki Slovencev v Ameriki.
J. Judnič, Leadssvill 5 K; Josi-pina Rusova, Steblev Rectorv, Herts 6 K 13 v; skupai 11 K 13 v.
VI. Prispevki za obrambeni sklad:
Ženska nodr. Sežana 100 K; F. Papst, Gorica 5 K; M. in Lj. Novak, Gradec 8 K; F. Deu, Tržič 40 K; F. Berlec, Kandija 5 K; L. Cvetnič, Sp. Šiška 5 K; neimenovan 20 K; dr. Anica Krautova, Kamnik 40 K: omizje v rest. Vuga, Grobelno 30 K; ženska podružnica Šmartno ob Paki 100 kron: Ruška koča 8 K 50 v; učitelj, društvo za okraj Sv. Lenart 10 K: desetorica profesorjev v Kranju 206 kron 05 v; O. Skrle, Novo mesto za novomeško prometno podružnico 8 kron; Slov. postni uradniki v Mariboru 50 K; Ed. Praprotnik, Miren 50 kron; dunajski slov. tehniki 25 K; okrajna posojilnica Bovec 50 K; kr. prof. v pok. A. Hržič na Lunovcu 20 kron; M. Sclnveiger, Črnomelj 20 K; podružnica Dutovlje 100 K; Jos. Deki eva. Gorica 50 K: podružnica Ko- j njice 16 K; šentpeterski postni in železniški uradniki (po »Slov. Narodu«) 40 K: J. Brinšek, Trnovo 200 K, skupaj 1206 K 55 v.
VII. Razni prispevki:
F. Šavnik. Kranj 5 K; M. Marin-ček, Tržič 6 K 06 v; dr. K. JanežiČ, Volosko 20 K: prva Dolenjska posojilnica v Metliki 20 K; neimenovan plača dolg O. P., ki ga je družbi podaril 100 K; dr. J. Georg, Šmarje 10 kron; J. Malgaj, Hudajužina 4 K; L. Borovnik, Borovlje 20 K: zaloga nuntigamskega piva, tu 10 K; M. /mavc, Čajnice, zbirka 20 K: dr. E. Stare, tu 10 K: dr. R. Repše, Št. Vid 5 K; dr. F. Novak, tu. kaz. noravna-va M. D. - J. J. 50 K; R. L., tu kaz. poravnava 50 K; F. Matejčič, Trst
5 K: M. Ogrizek, Trojane, nabrala
6 K 40 v: »Sokol« v Semiču od veselice 52 K 30 v; F. Telban, Sovo-denj od veselice 48 K; Iv. Kralj, Sliv-no, nabral ob priliki poroke gdč. J. Kraljeve z Marušičein 6 K; županstvo Nabrežina 20 K: Ant. Carli. Žu-ženberk 12 K 46 v; 2. zbirka cvetličnega dne^a iz leta 1012 = 2620 K 44 vin.; družba dobila 1/2 od V- - V« to je 436 K 74 v; M. Pirjevec. Sežana 4 K; dr. F. Ilešič, tu ob priliki obrekovanja vMariborke Straže 50 kron; Lj. Volarič - Robič od vesele družbe kobaridskih fantov 1 K 60 v; A. Hudovernik, tu nabral nar. davka 18 K; del. nar. organizacija v Ajdovščini od veselice 11 K 80 v; Luiza TroŠtova, Nova vas, v veseli družbi nabrala 26 K 77 v; Ivana in Ante Beg, tu, mesto venca t S. Praprotni-ka 6 K; F. Ročnik, Mala nedelja 2 K; rodbina Helena in Marija Šega, tu mesto venca * Iv. iMurntka 10 K; županstvo na Žagi 20 K; poroka R. Bunc z gdč. M. Biziakovo, tu 15 K; poroka F. Ccrar z gdč. H. Bizjakovo 15 K; Poldka Bavdek. Vinica, nabrala: pot in potovka 5 K 20 v; Iv. Kej-žar, Maribor, nabral na Češkem klubu 10 K; J. Svanič, Čatež, poroka Svanič z Hodčem v Čatežu 4 K 47 v; M. Muha, Lokev, mesto venca t A. Praprotnika sorodniki in prijatelji 26 kron 30 v; J. M. 15 K, skupaj 41 K 30 v; v spomin t Iv. Premru v Št. Vidu darovali i. s.: E. Planinec, tu 3 K; F. Premru 20 K, skupaj 23 K; J. Škr-janc, tu 5 K.
Bolečino tolažeče, zacelenje pospešujoče in proti vnetju delujoče sredstvo, ki se je pogosto s presenetljivim uspehom rabilo pri najrazličnejših slučajih ranite v, je že 50 let preizkušeno praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. To mazilo je znano po vsej monarhiji in se zatorej dobiva tudi po vseh lekarnah. Mazilo ne izgubi zdravilne moči, če je tudi na leta spravljeno in bi moralo kot dobro domače zdravilo biti v vsaki domači lekarni, II. b
Za vinopivce
za in.tanja • trtah« sokom!
ilkaličira kislin«
nevtralizira
vinsko kisllco
prijetno rezočega
okusa. Me
barva vina.
Stroje za valjenje
domaČe in divje perutnine, donosna genttninar-stva uredi strokovno in ceno, pasmeno perutnino vseh vrst, vse priprave za reio dobavlja specialna tvornica Nlckerl & Co.. d. z o. z., centrala: Dunai -Inxersdorf Triesterstr. 30, telefon št. 912'>. Zahtevajte brezplačno cenovnik št 84. 268
Vedla Ijubljanskn trgovina tiče za takoj 526
Prednost imajo take, ki znajo dobro Šivati in prikrojevati ter imajo lepo pisavo. Dober zaslužek, ob porabnosti stalno mesto. — Ponudbe pod l9PrO> dajalka Štev. 526" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda«.
Proda se Iz proste roke novozldana
e trpežna hrani tok
wjm ■ ■ sto*
mesečno se lahko zasluži s porabo 7 zunanji službi življensko in otroške zavarovalnice. Primerno tudi kot postranski zaslužek. Oferte z referencami pod „Httter Verdienst1* na anončno ekspedicijo Joaef Henberger, Grade*, Herrengasse ščev- 1. 519
Schichtovo čistilo za kovine Solarine
pričara krasen lesk na med, baker, srebro in zlato. Se lesketa najdalje! Je zajamčeno prosto strupa in kislin ter najcenejše v rabi, ker izdatno in Ima pjenio van Stedi len kap. Ijavec. Vsled velike vsebine Olja naravno varstvo kovin proti orosenju, omade2evanjup rji in zelenici.
Voda opazovana s poveča1, ni m steklom.
Kapljica tekočine, ki se je vzela iz pljuč na sopilih trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, jo vsebovala mikrobe, kj so tu narisani.
Goudron - Guyot usmrti te mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred ka'iimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, kotran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes j>ri vseh lekarnah pod imenom »Goudron-Guyot« neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot ako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljenje zdravila »Goudron • Guvot«, pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi 'najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron Guvotc, tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi »Goudron - Guyot«. Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvcta, izumitelja raz-topljivega kotran a, ln tako tudi uspešnejše kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron - Goyotova nosi ime Guyot natiskano t velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleii in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, ure Jacob, Pariš.   ..
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotrano-vemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot s kroglicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega kotiana, in katere se jemljejo 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu In stanejo jako malo.
Barva, pastU Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpiton »Guyot«.
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz in v vseh lekarnah.
V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoli; Fr. Sušnik; U. pl. Trnkoczy; Ph. Mr. Jos. Cižmar,
Ranit ve
vseh vrat naj te skrbno varujejo vsakega onečišćenja,
ker se s tem lahko najmanjša ranitev razvije do prav hudih, težko eeljivih ran. 2e <n let se praško domače mazilo obnaša kot omečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče tz rane Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, hladi in pospešuje taraščenje in zacelitev fMT* r° eofitl se pošilja vsak dan. Cel lonček hel. Kdor „. ,. ^ pošlje po poŠti naprej 5 k ^^Nj^^fŽ^g^s^ 16 h dobi «, fcd*r 7 K pa \S**tx*'Jm!&š& »r 10 lončkov poštnine prosto na vsako postajo Avstro-
Ogrske Pozor ni ime izdelka, izdelovalca, oene ln varstveno znamko. Pristno po 70 h.
Slavna zaloga
B. FRAGNER, c k. dvorni dobavitelji,
lekarna prt „Crnem Orlu". Praga, Mala strana ogel Nercdove uL št 203.
Zaloge £o vseh ieV.amah Astro-Ogrski.
V LJubljani: lekarne Jos. MajT, dr. Q. Piccoli, Jos. Clmažar.
z novim gospodarskim poslopjem, pri kateri je skupno 96 oralov zemlje in sicer 18 oralov gozda, drugo so pa njive in travniki, vse v ravnini poleg državne ceste, poldrugo uro od mesta Velikovec na Koroškem. Obrniti se je
pod ,A. Z/ poštno ležeče na St. Peter pri Velikovcu, Koroško.
Sprejme se takoj spreten in vešč
kvi • v m
in sicer za konje in vozove pri
Val. Brisaiičicii, Ljubljana. Dolenjska cesta 1.
Istotam je naprodaj malo rabljen
919
Dlesni V82).
512
sana
Jfcaslo, malisno šhipo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celje, Graška Gesta 22. 3095
I
ie Wiktorinova luč najboljša razsvetljava?
Ker je edina Čisto bela luS brez sence,
ker je prenosna, nima dovoda, torej ne zavisi od kake električne centrale, plinarne ali kake drage razsvetli e valne naprave.
Pri Wiktorinovi hici je izključeno: razneSlteV*
zastrupljenje s plinom, zamrznenje, slab vonj, saje, kratki sklep.
)e Wikt0rin0Va lUČ potrebna tudi tam, kjer je vpel ana plinova ali električna luč?
ker večkrat rabimo luč na krajih, kamor ni nobene napeljave,
ker se samo pri Wiktornovi luči  dajo razločevati
barve kakor podnevi, ker pri kratkem sklepu rezervna razsvetljava dobro
služi,
ker glede cenenosti prekaša vsak drugi način razsvetljevanja,
ker pri stavkah, pomanjkanju premoga, poškodbah po nevihtah in povodnji ne moremo biti brez razsvetljave,
ker tudi na poletna stanovanja ali sploh pri premeni stanovanja lahko običajno razsvetljavo vzamemo seboj.
KIOI i Ko., centrala na nunam L Hargaretenstr. II
Zaloga vzorcev; sao
Trst, Via Acquedotto it 2.
Ilnstrovan cenovnik „V" na zahtevo zastonj.
§
!
28
4
Stran 12.
SLOVL*SKt M A K OP,
32 Štev.
Spreten
slovenščine In nemlčine popolnoma zmožen SO taktj sil sa milTSO Sprej« mc v trgovino z mešanim blagom na hrvaški meji. — Ponudbe g prepisi izpričeval pod „Spretan" vliinbljano glavna posta reatante. 497
Naj j jajj
2 hiši z obokanimi kletmi, mlin, kovač-niča, polje, gozdi, 2 vinograda, 2 kozolca, več vinske posode, tudi so na razpolago vodne sile za stavbo, žage; tik okrajne ceste. V hiši je gostilna. Posestvo je pripravno za vsako obrt, ker leži na jako prometnem kraju blizu Rajbenburga, Spodnje Štajersko. Proda se radi družinskih razmer skupno ali razdeljeno. Pojasnila daje #08* Sever,
LJubljana« Florijanska ulica 3. IL
429
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 Škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta' li&oiaioire tte Prodults OMeipsa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna Maiiahilf. BiiđapiiSta, VI. Liszt Ferenc-ter 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Pozor!
Pozor I
Drože (Prcsgerrn)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje mater čine drože so za 50c'd boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož 3627 v korist družbi st. Cirila in Jtfetoda.
Lasne hite
najfiaeje kakovosti po 5, 7,9 ln 12 kron — vse vrste lasne podlago in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 E — toaletne potrebščine — lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasmiČar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasnićaraka dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
Gramofonske plošče
ii
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone
S. Mmi Liijana
Sodna ulica št. 5.
Mlitih nflBoa gttteiik aitantiT ii sramite!.
Cdj.fg.jostiinčtrjem ittojnjea godbese tv tonite brez vsakega plačila io dajem le od nabranega denarja odstotke. — Rdtr ribi tedaj avtomat, aaj le xglasi — tudi pismeno ako imate gramofon, pišite po seznam najsi  sovajftiasIsK« s
Bmaoii in »neasa Airnm i frana prlnT"
Dovin-Buckau.
Porfrtftinlea i
Dunaj lil, Am Bonmarkt 21.
Patentne
vročeporne lokomoblle
4289   S        'T. brez ventila.
Originalni Wolfov gradbeni način    ......  10—S000 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
za industrijo in poljedelstvo. ~Vf
V celem Izdelanih nad 750.000 PS.
	B	i i 1		a	n c a				
občinske hranilnice				n	a Vrhniki zs	i leto 1912.			
Imetje					53!	Bremena			
	K	v	K	h		K	v	K |	v
Račun hipotečnih posojil . .	1,012.238	92			Račun hranilnih vlog   , . .	2,031.847	12		
Račun posojil samoupravnim Račun menic . / ; ? 7 . .	114.312 504.419	67 34			Račun predplačanih obresti . Račun posebne hipotečne rezerve .........	8.693 3.000	67		
Račun vrednostnih papirjev .	2.745	50			Račun posebne kurzne rezerve	23	41		
Račun tekoči ^naložen denar)	410.877	27			Račun reeskompta	56.256	74		
Račun c. kr. poštne hranilnice	1.556	85			Račun depozitov   j j 7 . .	40.928	38	2,140,749	32
Račun premičnega inventarja Račun prehodni Račun depozitov  V V g . . Račun diskonta . rJ 7 7 . .	1.191 547 40.928 215	59 06 38 50			Račun dobička in izgube Cisti dobiček za leto 1912 kot terjatev splošnega rezervnega zaklada   . ♦ . . .			12.670	96
Račun zaostalih obresti. . .	9.196	08			»				
Račun blagajne ......	55.191	12	2,153.420	28					
		|	(2,153.420 1	28		-		2.153.420	28
Denarni promet:					Stanje rezervnih zaicladov:				
Prejemki . n    . # * v * -	2,335.565	66			Splošni rezervni zaklad .. .	20.001	27		
izdatki . 7 2 2 g 2 2 £ > .	2,330.374	54			Posebni rezervni zaklad  . .	3.694	37		
Skupni promet • 7 7 7 :. .	1 1		4,715.940	20	Lastno premično premoženje je znašalo koncem 1. 1912			23.695	64
Na Vrhniki, dne 3. svečana 1913.
Ravnateljstvo.
Gospodinje ! Pozor ! !
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splcšno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
NIKUM
MARGARINE
SAMO BLAIKISCHEINOV
yyUNIKUNI" ni rastlinska margarina.
lINIkTilM*f £c Izdeluje iz najčistejše go-jjwraii*wm veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in ]e resnično zdrav.
i EBJ lir 11 MS C i ni umeten, nego najdišči „UN 1 It U m    naravni le dele k.
lIMlifllMfC Je *5fl°l »©"»I*1 od na-^UNiaum    za1*1*  |0 vadnega presnega
masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
II II 1 af II Ha ii ie resnično edino in Hunmum pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za >t
pečenje Mra4enje
*      maslen kruh BLAIMSCHEINA „UNIL1UM" MARGARINO
Dobiva se povsod — Poizkt -nje gratis in franko.
Ziružtne tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
Praoa se sta
pri kemtčđi tovarni v LfabifaAL
Naslov potre upravništvo »Si. Naroda«' 333
Stanovanje
v prvem nadstropju, obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje, drvarnice in dela vrta ter drugih pritiklin 495
se   odda  za majnik
na Dunajski cesti štev. 69.
Proti stalni plači in proviziji
sprejme velika tuzemska zavarovalnica za Ljubljano 520
Lajiki se najbolje instruiraj o. — Mesečni dohodki 200 -250 K. — Ponudbe
pod „Pensiosasiahig" na anončno ekspedicijo Josip Heuberger, k    Gradec, Herresgasse 2. n
V najem se odda za več let
vo
na Dolenjskem, obstoječe iz rodovitnih njiv, lepih travnikov in pašnikov, lepih vrtov in sadovnjakov. Hiša z vsem gospodarskim poslopjem, v hiši je dobro Hoča gosiilna in kovačnica. Rad. bližne železnice bode večji promet Cenjena vprašanja pod šifro „1418 na upravništvo »Slovenskega Naroda«, 523
Vinko jvtajdič
i in v ki
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najboli izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva ii zaloge: 65
V Ljubljani, CerkV.ci, Trnovem, Podgradu, Trstu, Ki i j u, Reki, Zadru, Splfetu, Ercegnovem, Kotora Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Calovcul Inomostu, Bolcana  in Tridentu
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj.
G. FIux
w Gosposka ulica 4,
I nadstropje, levo. 533
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
] ID SID
je v  udobnost  cenj.   občinstva zopet središču mesta.
s   Priporoča in namešča le boljše
kakor
privatno trgovsko ln gostilniško osobja Izbira različnih slnleb, slasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
SASLJAJOGIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0HEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thvmomel Sciliae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušijivega kašlja. mer Prosim vprašajte svojega zdravniki. 1 steklenica 2-20 E. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— B« 10 steklenic ako denar naprej za 20«— BL izdelovanje in glavna zaloga
B« Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji ...... Praga 111., št. £03. —
Pazite na ime izdelka, izdelovalca ln na varstveno znamka*
V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr, dr. 0. Plecd« Is Jai. Cižmaf.
DY
5E
4
75
19
32 Stev.
ftLOVtNBKt NAHOn.
CERESit
iajamccno suha
- i-Tr_,   Z AS TON 6 i 6b>«0SPEKTI
C kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske preatogokopn* družbo v Trbovljah
priporoča svoj priznano Izvrsten Portland-oement v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote delec nadkrUJuJoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
MA      m *r " ■ >• m a> w m
Priporočila in izpričevala
2307
raznih uradov  in na j si ovi te j šib   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Perje
aa posteljo In puh
priporoča po najnlljih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana. Stari trg 9.
Ozdravljen bolezni v želodcu v dobi 80 let.
Vitez del' Harnal star 80 let, je več kot 30 let trpel bolečine na želodcu, uporabi
[e brezuspešno (pravi on) različna zdravilna sredstva n. p. zdravilo od L...... od
W......, belo mostardno seme. Nekega dne se mu je priporočalo vzeti po vsaki hrani
eno Žlico prahu oglja Belloc. Skozi 10 let rabim to sredstvo in od takrat ne čutim nikakoršnih bolečin več. Odpravljam redno naturno potrebo brez vsakih ovir, in od tistega časa uživam zdravje kar je kljub moji starosti pravi čudež.
V resnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu
zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje 1 tek pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloi. ; je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migrene ki   je posledica   slabega prebavljanja, proti   gorečici,   proti vzpe, \ havanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves, Vi*#»r       »ama Najpriprostejše sredstvo vživati   oglje Belloc v prašku je
vuez aei narnai.   da se v jwUpici na cisti ali peslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo
Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. j
2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo I popolnoma, m imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pL Trnkoczv A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. čižmaf.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce slon. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala In sčlpalnike, toplomera, zrakomere, hvgrometre, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeiss, Busch, Goerz" ltd.v ter vse v to stroko spadalo če predmete. Vsa popravila izvršujem točno In solidno v svoji s električnim obratom urejeni delavnici.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zasloni.
parno barvarstvo
Št. 2512.
483
1) Za preložitev okr. ceste Trojana-Zagorje pri Zagorju v cestnem okraju Litija; 2) za korekturo deželne ceste Črnomelj-Vinica, v cestnem okraju Črnomelj in 3) za zgradbo okrajne ceste Suhidol-Trata, v cestnem
okraju Skofja Loka
na 16000 K, 182000 K in 150000 K proračunjena dela in dobave se bodo
oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože   do  24. februarja t*   1. ob I2ih opoldne  podpisanemu de*
želnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, donositi je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje cestne gradbe „Trojana-Zagorje" ali „Črnomel]-Yinicaf< alt „Suhidol-Trata" in sicer
je vsako ponudbo posebej predložiti in posebej kuvertirati. Vsaki ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni
Raz ven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Nčrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu na Turjaškem trgu.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. februarja 1913.
Ustanovljeno 1845.
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
n Apretura sukna. _
SJOS.REICH"
■ Poljani ipd - Ozka ulica št l | Sprejemališče
Selsnburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
3C X
Ljubljana,
Dunajsko cesto 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
Fr. Ševčlk
Židovska nI. 7.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklh in čeških strogo
preizkušenih pttčk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeevke in puške BOOk s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila in narotbe to Izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki nn sahtevanje zastonj In poštnine proste«
Trfovirtl i ofoljam it &*r. »loga »modnika Lechner & Jungi, Gradec Sporgasse i.
priporoča .po tvornišklh cenah kot najboljše hranilno orodje avtom, žepne pištole, točno zaitreljene sistemov „Br6whirig*, Steyr% .Mauser* In „Bayard* samokresi najbogatejše izbice že od K 5-50 naprej, floberti in kartbinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Ce^evnik gratia In franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Izboljšajte promet v svoji gostilni
2150 z izvrstnim cenim
plzeniskim pivom
:: iz CeSke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja čisto slovanska pivovarna. ht Zaloga v Ljubljani: 11. K. Rohrmann. -*k naloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trstu, Via della Caser-
ma in v slovanskem
hotelu „Lacroma" v GradežUc
L ki. priv. zavarovalna družba. L kr. priv. zavarov. dražba zs ZiM.
„Austrijski Fenilis" ne Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000.
Družba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne aH plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v pouopjih In kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . ,
Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve   .  . , Letni dohodki na premijah
,  K «,000.000
K 230,000.000 „ 60,000.000 w 12,000.000
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo dosegu določene starosti ca zavarovanca sameg d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
c)
38
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zasfop v Ljubljani
Sorfnijska ulica štev, 1.
Vodja generalnega zastopa: Jos. PposenCi
o Ameriko
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lovskih mm m i mu o m)
kakor tudi
iiilaloi oseil 10 nainlffi mL
Popravita pušk, samokresov in biciklov
točno ia aoiidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjuHljane m Mmm v Mrk
37 je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših pamikih Finland, Kr o oni and Vaderland, Zeeland, Lapland in S&mland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz £jubl]ane vsak ?orek popoldne
Naši pamikt vozijo tudi na mesec po večkrat ćea Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York-
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od lužne^a kolodvora na desno poleg prodilaice.
Oanajjl^a jenzaeija!
je nova, ravnokar otvorjena
preprogarnica
420
Dunaj L, Tnehlanben 7 (Tubhlaubenhof)
[prej Dunaj I., Fleischtnarkt 3, v stari hiši.]
Razkošni moderni prostori v podzemlju, pritličju, v prvem in drugem nadstropju, nalašč zgrajeno za preprogarnico REPPER-
Velikanska zalega sobnih! stenskih In podolžnih preprog, po-
Jteljnih   In  namiznih garnitur. itoreJL zasteift posteljni predložni«! po najnižjih cenah.
Jftor obIHe Dunaj, ai zamadi si ogledati preprogami« Eepper.
Ilu.trovani oenovniki gratis in franko.
fMtraialM v OraAra, Salefmrga, Celovcu ia v Mes-aaa.
1706
64
.FB4
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlja z« dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice! vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje.
Prosim prepričajte se 1
M40      Prosim, prepričajte se!
Blagovolite pisati po vzorec in cenike!!
W   MT* dobite jih poštnine prosto! "M
I Havličhove tkanine. telil damaskl in Hiti
so že od leta 1887. najboljše kakovosti.
Pošiljam na zahtevo tudi vzorce plesnega, spomlad-nega in poletnega blaga, kakor tudi vse izdelke za -  domačnost in za oprave nevest =
I. J. Mit in H tati zavod.
).
miliiHi.iin.i nm. mmmvmm. ]tmmmmmimnmmmmmmmmmmmimm%
SiecaurUŠUB, t-,
w«HiHws<aw^>^nrefg/>fa^y!
zzjcl uTLictat UAoncene peče) i
Do baunJL njtslervi se —aftmMC nasmajrijo
Ste^iilnihoD in peci *.*o.zWe£s
^•»••••i-rniriifMriuriiMiriiiifti
MIH......IIMMIlllll
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana:
Pariz 1905
V7
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
1 •!
z napisi.
j Zunanja naročila se izvršujejo hitro in to čno
:: Cene brez konkurence, s:
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, take da si vsakdo lahko izbere.
GLIC
Ljubljana, Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v i. nadstr.
M* 'v
EL6KTR0TCHHI7KA
mimu DRUŽBA
PREJE
KOLBEN IN DR.
PRAGA-VVS OČAK Y
Binarno stroji In električni motorji* a Naprave za električno razsvetljavo Id prevajanje električne silo. :a Električni obrat vseh vrat. :: Ventilatorji. :: Tnr-bogeneratorjlf električne železnice In lokomotive, žerjavi in dvigala, k Obloč-nice In žarnice vseh vrat » Vodne turbine vseh sestavov (Francls, Pelton). ss Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk* ss Vse potrebe za Instaliranje.     a si h 5-
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg it. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
j. Cadcž
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
klobuke
tepie. razno moško gerilo, kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno* cene zmerne. Postrežem točno.
L. MliUISr
Ljubljana, Mestni trg 1
priporoča svojo veliko izber dežnikov in eolnfinikc
^opravila se izvršujejo točno in solid:
Ostanke b
Id so se mi v množicah nakopičili, oddajam, da se jih čimpreje izne-n :: bim, daleč pod ceno' :: n Zadosti za popolno moško
eiltka, Uafto, paltfot, oamako obleko, plaič, sukalo itd.
Eksport tvornice snkaega blaga 133
Kari Kasper, Inasbnick št. 57,
Zahtevajte vzorce ostankov
moškega in dara-skega blaga pošt prosto.
Imate li peska?
Upotrebke ga mešanega s cementom za
zidne kamene, strešno opeko, votle kotle, cementno zidno opeko, hodniške plošče, cevi, stopnice itd.
Mi dobavljamo
1 stroje in oMlks za to donosno inMjo.
Tvornica strojev
iy s to.,
Obisk dobrodošel.
Korespondenca Češka.
Pozor!
Berite!
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij.
LrONZ BREZNI
sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. so dni je in ući teli Glasbene matice.
»Zvezda« nasproti : nunske cerkve :
Ionske* S" Ljubljana, Kongresni trg št. 15
garancija klavirja,
Najnižje
Na obroke od tO—15 S naprej klavirft, planini in harmoniji
: prvovrstnih svetovnih tvrdk : Bosendorfer. Stelzhammer,
(najboljši   klavirji sedanjosti) Holz <& Eeitzmann (neprekos-Ijivi planini), Laub & Oloss (koncertni harmonij) in Horftgei (amer. harmonij od 90 K naprej). Opozarjam, da imam klavine gor. omenj. najboljših dvornih tvrdk izklfnćno le jaz (nikdo drugi), edini generalni zastopnik izbiri (vedno 30 do 40 klaviriev). . Tudi preigrani klavirji v zalogi. Ugodna zamenjava. Najemnik postane lastnot dočim je dosegla najemnina višino kupnine. Uglaševanie in popravila točno in cenk.
Velikanska zaloga violin, citer, tam buri c, kitar, strun itd. 16
cene K Najboljše harmonike (zahtevajte cenik). Najnižje cenei
za Kranjsko v velikanski IG letna postavnoobvezna
Odhod Iz Idrije:
ob 6-— zjutraj m 12-— opoldan ,   330 popoldan
Cene z avtomobilntm u m ni busom:
4649
Prihod v Logatec*.
ob 7 50 zjutraj „   1*40 popoldan ,   5'10 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj m   230 popoldan .   630 z\rečer
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj ,   4*— popoldan .   8*15 zvečer
I. razred za osebo
ft razred za osebo
? Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razred    11. razred za osebo
Idrija - Logatec   ali nasprotno Idrija-God o vič „ Godovič - Hotedršica , Hotedršica- Logatec m
K 3— K 2—
, 1-50 . 1 —
, 1*50 , !*—
- 150 . 1-—
! Idrija - Logatec ali
, Idrija-Godovič
! Godovič-Hotedršica
. Hotedršica-Logatec
za osebo
K 3— , 1*50 . 1-50 „ 1-50
K
2 — 1*— 1 — 1'—
Označena vožnja so vrši vsak delavniki oznnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibns-
p* Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za mcresinio zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
Ifajceoejša in aajnitrejša vožnja v Ameriko s parsiiki „Severoneraškega LIoyda*
34U
Bremna NewYork
a cesarskimi brzoparniki vyKAISER WILHELMcsf lfKBONPRINZ WOHELM1<l I91UIS£H VHHEL&I d. GBOSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni* «
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne lističe za pamike gori navedenega *  "J    * ' it tadi listke za vse v LJubljani edino
parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
le pri
Ma ft ši. I
nasproti občeznani gostilni „pti starem Tišlerju
Odhod ls Lfubllue Je vsak torek, Četrtek in soboto. — Vsa M poiasnila, lil se tikalo potovanfa* točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
bi
O
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorado. Meksiko, Kalifornijo Arizosa, Utatu Wio»ing, Nevada, Oregon in Wa3hingtoe nudi nas«* 4ruš'vo posebna ugodno in izredno ceno čez Oalveston. Udhcd na tej prood iz Bremn š
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko Balilmora in na vse ostal* dele sveta kakor §■! Brazilijo* Knbo, Bseaea-Aires, Colonbo, Singapore v IvstraUj« itd.
61
5
99
69
39
65
74
m\ đi mm« mu« & mmm
Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo upravništvu .Slov. Naroda* pod „mlin". 547
Nekoliko vajenega 516
sprejme lakot
notar Jas v Celju.
2 z 12 lepimi sobami, tri velike kleti, zra ven majhen vrt, na lepi legi tik glavne ceste.  Hiša je jako pripravna za prodajalno   in gostilno, gostilna že ob>to:a. Promet živahen, posebno s tujci v poletnem času.   Proda se iz proste roke. Cena po dogovoru. — Vprašan i a pod „Čt« 433" na upravništvo »SI. Naroda«.
? Franc Furlan t
naslednik Fasihingove
ključavničarstvo
1
I zaloga štedilnikov i
4 - ■ *
535 g
i
se nahaja:
§ Ambrožev irg štev. 9.
Gosti!
z lepo prihodnjostjo, dobra stara obrt, prav blizu Maribora, slovenski kraj, masivna, skoro nova stavba z gostilniško in posebno sobo, plesnim salonom z glasbilom (1600 K), 7 stanovanjskih sob, pokrito kegljišče, gospodarsko poslopje, glasbeni paviljon, dvoranica fsalettl), ledenica itd., vse z opeko krito, velik senčnat gostilniški vrt z nad 50 mizami, lep ?elenjadni in sadni vrt, ::   vse zasajeno, se zaradi bolezni :;
proda za 36,000 kron.
naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 536
r------ <-7&q&&*&Sg*E5&&
[eno cešKo posteljno eerie I
1 kg sivega očiščenega 2 K, I boljše K 2-40, napolbelo K 5 3-60, belo K 4-80, prima mehke 1 K 6—»veleprima K 720. Naj- ] boljše \Tste snežno belo perje K 960. — <
Izdelane oojlelie^neprodirneKardeJesa-
modrega, belega ali rme-nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica aH blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12K 15'— in K 18'—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13—, K 15-—, K 18—, K 21--. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 350 in K 4*—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50, K 5*50 in K 6*—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustrovani cenik gratis in franko. 2915
Bsnedikt Sachsel. Lotes št. 35. pri Plznjg ca Češkem.
Krema za polt
kot puder.
Dr. A. Riza krema iz bisernega pudra se drži 24 ur. Nihče ne opazi, če se je rabil puder.
Pot« colo umivanje no škodi. Nepotrebno ie dopudravaii se.
Koža ne poka, nego je elastično mehka. Krema iz bisernega pudra služi obenem kot krema za kožo in polt. Zajamčeno neškodljivo. Cena škatljici K 3—, bela, rožnata in rumenkasta. Kos. dr. A. Rix, labatorij, Dunaj IX., Berggasse 17/E. — Zaloga v Ljubljani: Lekarna pri Zlatem jelenu, drogerija A. Kane
in drogerija .Adria'.
534
m
vod bogaitja
kadilcev clsorOttomon"
ker so i sodbo opranega sodiita na Dunaja od 9 marca 1912 m imitacije Izbrisane.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
»■■ - •■•   viaiemno zavarovalna banka v Pragi« -
Rezervni fondi K 58,401.432*56 — Uplaćene odškodnine in kapitalne E 123.257.095*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
V«a pojasnila dajei
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim gkodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
i
Generalno zastopstva v Liisaiiani
čigai pisarne so v lastnei bančne) hiši
Gosposki afiti sten. 12.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod 2e!o ugodnimi pogoji. —, Zahtevajte prospekte !
Proda se nova
400
pritlična hiša
z vrtom, ki meri približno 300 sežnjev, v predmestju Ljubljane. Cena 8000 K; plačati je samo 1500 K. — Odda SO tudi v najem« Pripravno za vrtnarje.
Natančneje pod naslovom
„Eiša" posto resiaate, Ljubljana.
SS i iii riai
dajte si priposlati 120 cm široki platneni kanafas po 86 h, pavolnati ka-nafas po 74 h vzorčni kosi. Različni ostanki 5—6 m dolgi 40 m K 18*—. Razpošiljanje po povzetju nefranKirano. Pri obratu do K 500*— mesec' i rabat. Neugajajoče se franko vzame nazaj.
Naročila na upravo »Slov. Naroda** pod „Tkalnica specialni kanafas".
Za'amčoa uspeli
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
ime m 9ii
dobite ob rabi med.
Sr. ji Rix3 kreme za prsi
oblastveno preiskano, jrar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K S*--Razpošiljanje strogo diskretno. 434
Kes dr. L Rta. latoratorij, Dnasj DL Berggasse 17/E i
\ Zalege v Linbliani: Lekarna pri „Zla-| tem jelena", drogeriji Kane in „Adrija**.
Prevzamem takoj pod ugodnimi PO0OU
dobro izvežban v mlekarstvu
se sprejme pod ugodnimi pogoji.
Nastop takoj. — Ponudbe na Ivana Vidmar,  Crni  vrh  nad Idrijo.
lipi rabijo proti
V najom najraje blizo farne cerkve. Samo resne ponudbe naj  se pošljejo
na „E IV1 trgovec, giodžnoležečo Ljubljana. 477
hripavssti, kataru In zasle-zenju, kpčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne
Hn9^
k____
prsne karamele
s „tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamČuje gotov uspeh. Izredno prijetni 1966        in slastni bonboni.
Zavitek 20 in 40 vin., dfeatlfa 60 v. Prodala iih v Llnblfanl:
Ubald pl. Trnkoczj, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. G- Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. Ph. A.rtd Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. Ant Kane, drogerija. B. Cvančara, drogerija ^Adrija".
Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C Andrijančic, lekarna. Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vipava. Mi an Wacha, lekarna, MeUika. A. Ro-blek. lekarna, Radovjjiea. Hinko Briili, lekarna, Litija. Karel Šavnik, lek ma pri .Sv. Trojici", Kranj. Fr. Baccarcich, lek, Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolf, drog. Litija. J. Kandušar, tre Mengeš. Jos. An d k, lekarna v Ribnci. 1 R. Hočevar, lek. na Vrhniki
mehka in trda, (suha); radi pomanj-J kanja prostora znižane cene. Dostavijo j se na zahtevan je tudi  na dom. 257
i Parna žaga SCAGTJSTTI, za I skladiščem državnega kolodvora.
pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913. Enpon m 3*10 dolg r 1 kupon  7 kron
h ua-aIbo molki meti j »
(suknja, hlače, telovnik) i 1 kupon 17 kron s    stane samo       ' 1 kupon 20 kron
kupi
Kupon za črno salonsko obleko K 20*—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ::
Zaloga tvornice za sukno
SiegeMmhof v Brna (Bruean).
sar~ Vzorci gratis in franko. "Sa
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
STM
ANILNICA LJUBLJANSKA
j©  od 1. 3anviaxia 1913
ztišab obrestno mero za vse—stare in nove - hranilne vloge na
RAZGLAS.
n.
Rentni davek od obresti plačuje sama.
H
n
n n M
Generalno zastopstvo vzajemne zavarovalne družbe za življenje The Mutual Life Insurance Compantj v Newyorku poveri se od L prosinca 1913 gosp. Francu Aumannu v Ljubljani, Slovenski irg št. 8.
Od, 1. prosinca 1913 naprej je gosp. Aumann pooblaščen //rejemati denar in denarne vrednosti na račun označenega zavoda, na podlagi društva izdanih izvirnih spisov.
P. n. občinstvo se prosi, da se v vseh zavod zadevajočih vprašanjih obrača do gosp. Fran Aumanna.
Generalna direkcija zavarovalne družbe na življenje
544
THE MVTlJAli za Avstrijo NA DUNAJU. »
n
n
n
N M H
n H
M
Z ozirom na predstojeći razglas si dovoljujem p. n, zavarovancem, prijateljem in znancem naznanjati, da se je vodstvo generalnega za-stopstva vzajemne zavarovalne družbe za življenje 2he Mutual v New-Torku poverilo meni.
Vsa vprašanja zadevajoča za- h% varovalno stroko itd. rešujem takoj. H
Z odličnim spoštovanjem y
FRANCAUMANNJ
■ja-
za
K 45-—, izleže boljše od vsake kure. Zastonj na poizkušnjo. C. Rlilcke, Pottendorl št. 41 pri Dunaju.
Na stotine referenc hti izpričeval iz vse monarhije gratis in franko. 256
v pritličju, 3 sobe s predsobo in kabinetom, vrhutega z vsemi potrebnimi stranskimi prostori 506
s@ «kMe s 1. majem 1913.
Več se poizve Hesljeva GOSta Št. 3>
srnina ponudba!
H
Poštni uradnik, star 28 let, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, ki bi bila dobra gospodinja in bi imela premoženja vsaj 15.000 kron. — Ponudbe s sliko na upr. „Slov. Naroda".
N
n
N
jfuiiuiispecenjo
in deželne pridelke,537
obstoječa že nad 90 let, najbolje renomirana, z vsemi potrebnimi prodajalniškimi lokali in shrambami, z vso dosedanjo zalogo blaga ali brez nje 10V se odda takoj v najem po zelo ugodnih pogojih. — Trgovina se nahaja V eni najlepših in največjih vasi na Gorenjskem, blizu Kranja. V isti hiši je na razpolago tudi stanovanje za najemnika; ravnotako konji za prevažanje blaga. Dobi se ob enem lokal za traiiko. — Naslov pove uprav. .Slov. Naroda*.
Stev. 87.
543
Razpis dražbe.
Občina Elana, politični okra] VolcskOf razpisuje s tem
v Klani, na temelju projekta izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu meseca decembra 1910.
Gradnja je proračunana na 16728 K 11 h in se odda temeljem poedinih v proračunu navedenih cen.
Načrti, proračun ter obči in posebni gradbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Pismene ponudbe z vadi jem v znesku 850"— K v denarju, ali v pu--pilarno sigurnih vrednostnih papirjih imajo se poslati podpisanemu najkasneje do 7. marcA 1913.
Občina si pridržuje povsem svobodno izbiro ponudeb in eventualno razpisati ponovno dražbo.
dne 5. februarja 1913.
Predsednik:
Medvedih
ac^raggagastBM^ m n mi iiimii i
Brzojavko: Prometna banka Ljubljana, s: Telefon štev. 41.
O* ter
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912
ss     K 70,147.763'—. ss
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala u taji. — Ustanovljena 186«. - 29 «o3ruž«ic.   Milil tll-Sl. PttU M (l H MmM Mi"). Sel« kapital in resette 92,000.000 kron.
Najkulantnejse izvrševanje bornih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih, — Izpla čevanje kuponov In latrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje ta prodajanje deviz, valut in tujiK novcev. - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l?stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promet« m vsa žrebanja. IspUdile ta nafcnmtU v Asuirtko ia is AmeHktu I660
U strne na In pismene pojasnila In nasveti • vsak v banana stroko spadajeela transakoljah vsskdsr brezplačno,
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnlb vlog na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostaib papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Stran 16.
LOVENSKI NAROD.
32 štev.
Ljub
Dslnl&ka glavnica K 8,000.000.
anska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Podružnico ¥ Spljetu, Golovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun      31 O!   Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirfe
ter lih obrestuje od dne vloge po čistili
vseh vrst po dnevnem kurzu.
Vse katare ozdravita
Konstantinov mta
3416
Dobiva se po vseh trgovinah z rudninskimi vodami in od ravnateljstva vrelcev v Gleichenbergu.
HHHBI==lf5H5ir
llsIE
mm.
I
n
v imm i
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
i
Trst — New Tork, Buenos Aires, 15
Sio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma električno razsvetljavo. Brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače hrane z v»nora, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
odhod pmb180i: II Sikih festiln rov suboto, ? Jažno buriti ibH 14 dni. «,
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno tn prodaia vozne liste glavni zastopnik za _r
Kranlsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska al. 26.
3E1IŠ1E
Priporočamo čpecijaJjCLO
IH URŠKO PM1KCII0
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Krasne KOSTUME,
PRAŠNE PLAŠČE, : NOČNE HALJE, : KRILA.
Fine
Moderne
STEZNI&E, ŠPORTNE KAPE, OTROŠKE ČEPICE,
PERILO.
OTROŠKE    - m a MLADENKE
Bigienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
ia na izbiro tudi na
lin .BEBSOI1 PP BGJpetilil slikozor slikaš:®^
napravljen iz spe* cialne frumife-ve zmesi in je
ta kakovost doka* za no slan o vitli ej£ a od usnja.
z mehanično izmenjavo slik. HF~ Samo za gospode. "3Bd Zraven 50 velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike se spričo posebno ostrih okularjev vidijo posebno lepo in fako plastično in to panoramo z mehanično premeno slik zaradi pikanterije radi kupujejo. Kompletna panorama s 50 fotografijami samo kron 3-50. —
Edina razpošiljalnica, diskretno po povzetju: 4744
M. Suroboda, Dunaj, lil., Hiessgasse 13-23.
435
FRABUC LONCAH
oblastveno potrjeni instalater za napravo aoetilenskih apara-s    tov za plin, vodovodni instalater in kleparski mofster s
= Spodnja Šiška h« štev. 68 =
se vljudno priporoča za oddajo d@L E
Novi gum.jev podpctnlk ima natančno barvo in ofoSlko usnjatega podpetnika, je izredno elegantne oblike, po kakovosti pa silno stanoviten in peresno lahek.
* Novi gumijev podpetnik „SEKSOM11 zabranjuje pošvedranje peta, Vam čevlje stalno ohranja v elegantni fasoni in varuje, ker je jako elastičen, Vase živce in hrbte« nični mozeg.
Premnogi konkurenčni :zdelki popolnoma brez vrednosti hočejo s ponarejanjem vzorca in z enako glasečimi se Imeni p. L občinstvo zavajati.
Pristni nova gumijev „3ERS0N<C
podpetnik je vložen v eleganten zlat karton in je na njem razločno citati besedo ,Berscn', Vsak pristni novi gumijev podpetnik Bersor ima poleg tega zraven stoječo tvorniško znamko
Zahtevajte izrecno „8ERSOK"
gumijeve podpetnike, dajte sc jih pritrditi od svojega čevljarja ali trgovca s čevlji in v lastno korist zavračajte vsak drugi izdelek.
Be?*EiS€mwer>!ke Dunaj VI/1.
V Ameriko in Kanado
CUNARD LINE.
Franconia iz Reke dne 12. februarja 1913. Ultonia Iz Trsta dne 4. marca 1913. Caronia  i:   Reke dne 24. februarja 1913. in se ustavi v Mesini, Palermu, Neaplju Iz Llverpolai
Lusitania dne 15. febr. 15. marca 5. aprila 1911.
Carmania dne 1. marca 29. marca 1913. Mauretania dne 22. febr. 22, marca, 12.iprila 1913,
Pojasnila, vozne karte:
Dunaj l.f Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. III. razred. Cena: Trst-New York 170 K, otroci pod 12 let K 85-— več 20 K pristojbine od osebe.
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj   samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
tfc Prešernova ulica št. 5.
tip
Goysserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
Ljubljana,
Marije Ter. cesta st 11 : (Kolize]). :
M
Ljubljana,
BSarije Ter. cesta St. il : (Kolizej). : ^
Zaiamčene trpežni izdelki. N ft Ogttl Hl
Zaloga spalnili ter ledilnil
:: v različnih najnovejših slogih.
ii
Priznano solidno blago
ter najnjžje cene. Zajamčeno trpežni izdelki.
* otroških vozičkov, |
Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica!
„ME8TNA HRANILNICA LJUBLJANSKA" V LJUBLJANI
v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 66Q milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vlozne knjižice drugih denarnih zavodov.
Vloženi denar obrestuje po WtT 4% % brez odbitka.
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jefobi denar mladoletnih otrok in varovancev, zupnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposajen na zemljišča.     Hranilnica posoja na zemljišča
in poslopja proti S\ °\0 obrestmi m najmanj 3\4°\0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
FL
.X