mehiška Domovina ERICAN IN SPIRIT I IN UNGUAtt« ONLY SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR CLEVELAND 2, O., TUESDAY MORNING, DECEMBER 14, 1948 leto l. - vol. a VE5TI IZ SLOVEMIJE STOLETNICA “SLAVLJAN-SKEGA DRUŠTVA” V TRSTU. — V pomladi narodov, kakor radi imenujejo v zgodovini leto 1848, so tudi tržaški Slovenci pred svetom povedali, da niso samo Triestini, ampak tudi zavedni Slovenci. Pokazali so svetu, da niso v Trstu samo Lahi, ampak tudi Slovenci. Ne pozabimo, da je bilo to pred sto leti! Tudi tedaj so torej živeli Slovenci v Trstu in jih ni šele kasnejša usoda tja zanesla. Tega leta so tržaški Slovenci ustanovili društvo z naslovom .“Slavljansko društvo.” Ustanovitev je bila 6. decembra. V aprilu leta 1849 pa je začelo to društvo izdajati prvi slovenski tržaški list “Slavljenski rodoljub.” Ustanovnemu občnemu zboru je predsedoval znani slovenski pesnik .Ivan Ve3el, s pesniškim imenom Koseski. Slovenci so ob tej priliki izdali manifest, v kate- rem so povdarjali, da sta Gori-skg in Istra čisto slovanski deželi in da je tudi velik Trst slovanski. Posebnost tega zborovanja je tudi to, da se je vršilo v mestni dvorani, torej v središču mesta in se radi tega slovenskega zborovanja ni Trst podrl, kakor mislijo laški zagrizenci danes, da se bo, če imajo Slovenci v sredi mesta kako besedo. Tudi svoj urad je imelo društvo v sredi' Trsta v “Tergesteo.” OBČINSKE VOLITVE V GORICI. — Poročali smo že, da so bile 31. oktobra v Gorici občinske volitve, pri katerih sta bila izvoljena dva slovenska kandida-at. Komunisti so dobili na svojo frontarsko listo 4 zastopnike. Drugo je vse italijansko. Nekaj Slovencev je volilo z italijansko krščansko stranko, ker je ta nastopala ž istimi znaki kot pri volitvah v državni zbor aprila me-(D«He n» 3. »tr»nl> NEZGODA ROJAKA JOHN PERPARJA V MADISON, O. Ko je rojak John Perpar iz Hubbard Rd., Madison, Ohio, napajal kravo, ga je sunila z rogom v desno oko tako nesrečno, da bo najbrže izgubil vid. Poleg drugih zdravnikov so poklicali Perparja so odpeljali v Memorial bolnišnico v Painesville, 0. želimo mu skorajšnje okrevanje. Umrl je Carlton K. Matson, urednik Cleveland Press Umrd je Carlton K. Matson 58 let star urednik in glavni pisec uvodnikov za Cleveland Press. Imel je raka. Umrl je na •svojem domu 2233 St. James Parkway, Cleveland Heights takoj prvi dan ko se je vrnil iz Lakeside Hospital. Zadnji njegov članek je bil še objavljen v soboto. Pokojni je bil markantna osebnost med publicisti v Ameriki. IZ RAZNIH NASELBIN - ELY, Minn, — Tukaj so bile 7. dec. mestne volitve. Za en županski stolec je “ronalo” nič manj kot osem kandidatov, med katerimi je bil le eden finskega pokoljenja, vsi drugi so bili tji po številu glasov. Zmago je odnesel sedanji župan Matevž L; Marolt. Za tri aldermanske pozicije je kandidiralo 9 kandidatov. Izvoljena sta bila sedanja aldermana, Frank Fink in Ernest Dunstan, nanovo pa je bilo izvoljen Raymond Žlogar. . . Iz ameriške zone v Avstriji sta te dni dospela sem Franc Bizjak z mlado soprogo Otilijo, dekliško ime Čeh. V narodnem domu jima ie bila prirejena dobrodošlica. Id na dan V Prosveti je zapisano črno na belem: “. . . sploh je (Ameriška Domovina) že večkrat trdila, da se je “komunizem porodil v židovskih možganih.” — I, za božjo voljo, kje pa se je? Ali sta bila mar Marks in Trocki žužemberčana? Prosveta pravi: “Je pa po našem mnenju resnica, da je Titov režim lani napravil kardinalno zablodo, ker je odpravil skoro vse privatne trgovine in gostil- amrtno ponesrečilo, 12 pa je težje Način volitve predsednika naj se izpremeni Washington. — Predsednik demokratske stranke senator J. Howard McGrath je izjavil, da naj se izpremeni način volitve za predsednika republike. Po njegovi misli naj bi bil predsednik voljen naravnost z glasovanjem naroda brez vseh vmesnih elektorjev. Rekel pa je, da to govori on samo kot senator in da narodni odbor demokratske stranke o stvari še ni razpravljal. Stvar je postala važna in zanimiva radi tega, ker so nekateri elektorji južnih demokratov vezani, da volijo governer-ja Thurmonda, dočim bi sedaj radi dali glasove Trumanu. Dva požara v Chicago Chicago. — Pet ljudi se je NOVI GROBOVI Cecilija Zupaniii Sinoči je po dblgi bolezni umirila Cecilija Zupančič, roj. Ivančič, po domače Kočevar. Umrla je na svojem domu na 1218 E. 170 St. Rojena je bila v Družinska vas, župnija Bela Cerkev. Prišla je v Ameriko pred 36 leti. Zapušča soproga John, otroke Cecilia, Yurka in Mary; brata Frank Ivančič, sestro Mary Klun in dve vnukinji, v Evropi pa brata Andrej. Bila je članica KSKJ št. 169 in SŽZ št. 10. Pogreb oskrbuje Zakrajškov zavod. Podrobnostti bomo lie objavili. Mary Barba Po dolgi in mučni bolezni je preminula v Woman’s bolnišnici Mary Barba, rojema Barba, stara 57 let, stanujoča na 16016 Saranac Rd. Tukaj zapušča soproga Michaela in štiri otroke: sinove Stanley in Edward, hčeri Jean, omož. Gahagan v Pun-xutawney, Pa. in Zora ter več sorodnikov. Rojena je ibila v; župniji Hrušica, vas Podveža na Primorskem. Tam zapušča brata in sestro im, več sorodnikov. Tukaj je bivala 28 let. Bila je članica društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Slov. Žen. Zveza št. 10. Pogireb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Žele v cerkev Marijinega Vnebovzetja, kjer bo pogrebno sv. opravilo ob 9:30, potem pa na pokopaliče Kalvarija.! Po desetletni bolezni je izdihni} Joseph Oonibach. Umrl je doma na 22294 Arms Ave. Pred desetimi leti je imel srčni napadni in od tedaj ni bil ,več zdrav. Ni mogel delati in je deloma ležal, deloma sedel v stolu. V pondeljek zvečer pa je ob 10:40 umrl. Bil je 63 let star, rojen v župniji Rodik na Prekmurskem. Prišel je v Ameriko leta 1913. Zapušča soprogo Mary, otroka Joseph in Mary in vnukinjo. V Evropi živita še sestra Karolina Škebin, brat Frank, več nečakov in nečakinj ter drugih sorodnikov. Plied boienzijo je bil zaposlen pri Chase Brass & Copper Co. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 SDZ, Cvetoči Noble št. 450 iSNPJ in Holy Name Society pri sv. Kristini. Truplo leži na mrtvaškem odru v Svet-kovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v torek v cerkvi sv. Kristine in na pokopališču sv. Pavla. Pogrebni zavod A. Grdina in sinovi vodi pogreb. Mathew J. Hick V Monessen, Pa., je umrl v nedeljo Mathew J. Back. Bil je kakih 53 let star. Zapušča sestro Mrs. Mary Samarini iz 1371 East 43. St. Truplo bo prepeljano v Cleveland in pokopan bo na pokopališču Kalvarija. Pogreb bo v sredo popoldne. Vodi ga pogrebni zavod Grdina m sinovi. Gospodarski napredek zapadne Evrope Washington. — Kongresni odbor za gospodarsko obnovo v lauž, ki bo obdaroval otroke 'Evropi je objavil številke, ki ka- OTROKE BO DANES OBDAROVAL MIKLAUŽ V dveh krajih na St. Clair Ave., se bo nocoj ustavil Mik- pred božičnim dlevesom. Pri St. Ciair kopališča bo ob sedmih, na 74. cesti in St. Clair A-ve., pa ob 8:30. Na obeh krajih bo godba in petje. Starši, pripeljite otroke nocoj na ta dva prostora, da jih bo Miklavž obdaroval. Vse to so pripravili trgovci, ki so se zavzeli za okrašenje St. Clair ceste. Nocoj bo vsa St. Clairska cesta pravično razsvetljena, da bo res lepo za pogled. Peter, pregnani kralj Jugoslavije, bo govoril v Town Hall New York New York. — Pregnani kralj Jugoslavije Peter Karadjord-jevič je zopet prišel v Združene države in bo govoril v Town Hall v New Yorku prihodnji teden. 25 letni bivši monarh Ju žejo letošnje uspehe dela po Marshallovem načrtu za gospodarski dvig evropskih dežel. V 11 državah zapadne Evrope je biliTprodukija premoga v letu 1948 33,200,000 ton V 1.1947 je bila ista produkcija, samo 30 milijonov 800 tisoč ton. Predvojna produkcija istih dežel je bila 38 milijoov 900 tisoč ton. V jeklu so pa sledeče številke: Leto 1948, 3,200.000 ton, v letu 194t 2,500,000 ton, pred vojno 4 milijone ton. Iste dežele so pridelale v letu 1948 33 milijo^ nov 300 tisoč ton žita, v letu 1947 samo 23 milijonov 600 tisoč ton, pred vojno pa 34 milijonov 100 tisoč ton. Proizvodnja elektrike se je povečala za 10^> in normalni obroki hrane v Fran-' eiji, -Italiji ip Nemčiji so se zvišali. Odbor pripominja, da Velika Britanija ovira večje in hitrejše ujedinjevanje Evrope. goslavije potuje s-svojo sopro- Velika Britanija še ne ve ali naj go Aleksandro in 2 leti starim sinom. Ob prihodu je izjavil, da je sedaj najnujnejše delo preskrbeti begunce, ki so še raztreseni po Evropii in nimajo nobene možnosti, da bi si ustvarli redno življenje. za 1141 in sicer je prinesla zbirka ?l29, neimenovana je darovala $10, Katarina Turk, 20440 Fuller Ave. pa $2. Od podružnice št. 32 SŽZ smo prejeli $16, kar je bilo zbrano na seji in sicer so darovale po $1: Terezija Potokar, Frances Perme, Jennie Sintič, Rose Brgles, Margaret Jamnik, Josephine Posch, Ana Tekavec, Antonia Nemec, Frances Istenič, iz blagajne so dale $2.75, drugo je prišlo po manjših vsotah. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ je darovalo vsoto $15.00. Neimenovana je darovala $70. Po $5: Msgr. Vitus Hribar, Mrs. Jose phine Strnad, Euclid, O., neimenovana in Jean Wenzel, 8912 Kempton Ave. Cleveland, O Po $2: Mrs. Ursula Pozarelli, 2877 E. 104. St. (izročil Steve Pirnat), Joseph Kne, RD 3, Geneva, O., neimenovana je darovala $1.60 in druga neimenovana $1. Iskrena zahvala vsem tem dobrim ljudem. Priporočamo še drugim, da bi kaj darovali ob priliki za te slovenske reveže. se naslanja samo na svoje britanske dežele in države po svetu ali pa naj naveže svojo usodo na zapadno Evropo. “Svobodna Slovenia”’ je Uit naših ljudi v Argentini Naročite ga pri upravi Victor Martinez, SO, Buenos Aires, Argentina. POSEBEN VLAK BO PELJAL 10. JAN. V COLUMBUS Na 10. januarja bo v Colum-busu, Ohio, ustoličenje ali inavguracija novega guvernerja Fr. Lauscheta. Iz Clevelanda bo tisti dan odpeljal poseben vlak, s posebno znišano ceno $4.75 na oba kraja. Vlak odpelje iz Clevelanda na 10. jan. ob 7. zjutraj. Isti vlak potem odpelje iz Colu,mbu3a v Cleveland ob 2 zjutraj isto noč. ZletnifiT. ki se bodo vozili s tem vlakom, se bodo lahko udeležili inavguracije ob 11 dopoldne, popoldne uradnega sprejema pri guvernerju, zvečer pa plesa, ki bo v Neil House in ki bo trajal do polnoči. Kdor bi hotel potovati v Columbus s tem posebnim zletni-škim vlakom, si mora pravočasno rezervirati prostor. Pokličite Frank Mervarja, HEnder-son 7123 ali Joseph Boge!, — WI 4548. V Kansas je ubila eksplozija 9 delavcev Topeka, Kans. — Dve veliki eksploziji in požar v tukajšnji električni centrali Tecumseh, so napravili veliko Škodo v celem podjetju. Mesto je bilo brez luči več ur. Eksplozije so takoj ubile 9 delavcev, <16 je težko ranjenih, nekaj nad 20 pa je do Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Novi uradniki— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je izvolillh za prihodnje ]e!to sledeči odbor: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., EX 4767, blagajničarka Josephine Kromar, zapisnikar Anton Klančar, nadzorniki: Frank Fabian, William Janša, Jennie Grčar; zdravniki: v»i slovenski zdravniki. Društvo je sklenilo, da ostane kot član Baragove zveze. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 pop. v SND na St. Uair Ave. novo poslopje. Pobiranje asesmenta— Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala ases-ment v sredo 15. dec. med 6 in 7 uro zvečer, v pondeljek 20. dec. tudi ob istem času, na 23. dec. pa med 6 in 8 uro. To bo v sobilšt. 2 šole sv. Vida. Tajnica bp takrat razdeljevala tudi koledarje KSKJ. Za 30-dnevnico— V sredo ob 9 bo darovana V cerkvi sv. Vida maša za pok. Arno Potokar ob 30-dmevnici njene smrti. Sedmina— V sredo ob 8 bo darovana v ne in s tem popolnoma disorga- ranjenih vsled požara, ki je nadziral ves distribucijski sistem." v nadstropju Victo- Torej zdaj tudi pri Prosveti vi- rja hote)a| v Chicagu. Zadnji dijo, kar mi trdimo že toliko ča- petek pa je biI p^,. v Capitol sa. Hvala za priznanje! hotelu v Chicago. Takrat ni bilo smrtnih žrtev, le kakih 200 ljudi je bežalo iz hotela. Peiping v nevarnosti Peiping — Kitajske komunistične čete so prišle v bližino 13 milj do Peipinga, stare kitajske prestolice. Posamezne čete se pa bore že v bližini 8 milj od peipinških vrat. Vlada je izpraznila peipinško letališče in premestila avijone 8 milj južno od Peipinga. Demokracijo v tej deželi prakticirajo, čujte in strmite; rešisti-čni bigoti, pleničarski časnikarji, vojni hujskači, militaristi, monopolitični kapitalisti, samo-pašni delavski bossi ali pa še' slabši elementi. Mora že biti res, ker to zatrjuje čikaška Prosveta, ki zdaj udriha po ameriški “reakciji,” kakor je prišel ukaz od “tam preko/ Po tisoč Nemcev na dan beži Berlin. — General Clay je objavil, da povprečno po tisoč Nemcev na dan beži iz vzhodne cone Nemčije v zapadne kraje. Čeprav sovjetske okupacijske oblasti z vsemi sredstvi skušajo preprečevati prehod preko meje, je samo zadnja dva meseca bežalo nad 28,000 Nemcev mesečno. Beže tudi nekateri ruski oficirji. Vsi povedo, da je življenje pod Rusi nevzdržno in da je vojna med Rusi in Združeni državami neizogibna. Poplava v Oregonu Eugene, Ore. — Vsled velikega deževja je narastla reka Will-mette River in preplavila nižje ležeče kraje. Kakih 500 ljudi je moralo zapustiti domove, drugih je pa še več odrezanih od vseh prometnih sredstev. 4 osebe so se smrtno ponesrečile v povodnji. Ne odlagajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.Z5 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. PARIZ. — Najbolj nejevoljen zapušča generalno skupščine, Zveze narodov sovjetski delegat Višinski. V svojih poslovilnih izjavah je še enkrat napadel Združene države Amerike in Veliko Britanijo. Našteval je vse primere, ki so bili na dnevnem redu minule skupščine in v katerih je sovjetska delegacija bila zavrnjena. Priznal je, da ruska delegacija ni imela v Parizu prav nobenega uspeha. Trdil je, da bo ta skupščina šla v zgodovino kot nadaljni korak v politiki rušenja in uničevanja mednarodnega sodelovanja. Hotel je-s tem zopet namigniti, da bo Sovjetska Rusija zapustila Zvezo narodov, če se, bo ta politika nadaljevala. Listi povdarjajo, da je bilo to najdaljše zasedanje, največje mednarodne organizacije v svetovni zgodovini. Mnogi delegati povdarjajo, da odhajajo s skupščine mnogo bolj brez skrbi za svetovni mir, kot pa so prihajali v Pariz v začetku septembra. » • * SHANGHAI. — Paul Hoffman, direktor za ekonomsko vzajemno administracijo je izjavil, da bo pomoč za Kitajsko prenehala, če kitajski komunisti dobe upravo države v roke. Za sedaj pa bodo Združene države dobavljale vse kar so obljubile, le opremo za industrijo ne bodo več dobavljali. Glavna naloga ameriške pomoči Kitajski, je dejal Hoffman, je pomagati kitajskemu narodu, ne pa tistim, ki ga hočejo zasužnjiti. Hoffman je dejal, da bo priporočil kongresu, da določi še nove pomoči za Kitajsko. Od tu gre Hoffman v Nanking, kjer bo konferiral z predsednikom republike, nato pa na Korejo in Tokio. US vojna mornarica je poslala 1000 mož za pojačanje posadke v Shanghai-u. • • • WASHINGTON. — State Department je objavil, da so Združene države vedno interesirane, da trgujejo z Jugoslavijo prav tako, Ihkor da trgu jejo z drugimi deželami. Ta izjava je odgovor na vprašanja ali bo Amerika pomagala maršalu Tilu, da bi dobil v zapadnih državah nekaj nevojaškega materijala, ki bi mu pomagal da vztraja v svojem sporu proti Rusiji in drugim državam rdečega bloka. Zadnje številke kažejo, da je od marca pa do konca julija dobila Jugoslavija od Združenih držav raznega blaga za 4 milijone 535 tisoč dolarjev. • * » PARIZ. — Pariški in švicarski listi objavljajo, da sta dva protikomunistična jugoslovanska politika poslala predsedniku ge- neralne skupščine Zveze narodov spomenico glede vojne uprave Trstu. V spomenici zahtevata naj bo vojaška uprava pravična napram vsem državljanom v Trstu in naj spoštuje zlasti enakopravnost med Slovenci, Hrvati in Italijani. Spomenica zahteva naj se izvrši popolna demokratična organizacija svobodnega tržaškega ozemlja kot neodvise države. Spomenico sta podpisala dr. Vladimir Maček, predsednik hrvaške kmetske stranke in dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in predsednik Slovenske Ljudske stranke. Listi pripominjajo, da je ta spomenica še komplicirala razpravo o bodoči usodi in Vlogi Trsta. • • '• SEOUL, KOREJA. — Zastopniki Združenih držav in vlada južne Koreje so podpisali dogovor, po katerem bo južna Koreja dobila pomoči v vrednosti 300 milijonov dolarjev, v prihodnjih treh letih. S tem je republika Koreja vstopila v program za ekonomsko obnovo.. Ob 22-letnici smrti— Danes je 22. let, odkar je umrl poznani John Zlatorepec. Ob 9 danes bo v ta namen v cerkvi sv. Vida maša zadušnica. Vesela vest— Pri družim Mr. in Mrs. Fred Owen so se oglasile rojenice ter jim prinesle zalo' deklico v Grace bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Kramer, katere drsžina je stanovala prej na 39. cesti ter je v sorodstvu z guv. Lausohetom. Čestitke! Iz bolnišnice— Cecilia Smrtnik se je vrnila domov iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu, 119712 Muskoka Ave. Zahvaljuje se vsem za karte in obiske. Podružnica št. 15 SiZ— s • Nocoj ob osmih se bo vršila letna seja podružnice št. 15 SŽZ v SND na 80. cesti. Po seji bo izmenjava božičnih daril med članicami. Iz Francije— Prišel je iz Francije Rev. Ferdinand Kolednik, slovenski duhovnik, ki je večinoma živel m deloval v Franciji. Prevedel je v^č slovenskih leposlovnih knjig na francoski jezik. Sedaj bo služboval v zapadni Ameriki. Bog mu daj srečo med nami. Seja— Članice dr. Sv. Neže C.K. of O. št. 139 naj pridejo k seji dne 15 decembra ob osmih zvečer v šoli pri sv. Vidu. To je naša letna seja, tzato je treba, da smo vse prisotne. Čišienje cerkve— Žene in dekleta župnije sv. Vida naj pridejo ipomagat pri čiščenju cerkve sv. Vida v sredo zjutraj ob 9:30 m popoldne. Tudi moški bi bili dobrodošli, da bi pomagali opraviti to potrebno delo. Za božične praznike moramo skrbeti, da bo naša cerkev lepo očiščena. -------o------ SAM JI TOMU DOBSO. ZATO U nu vsaki nun sroiM- MO NA I e® Ameriška Domovina 5 Bi 7.1 ■ ; I i 1.1__1__.unnli niA lril_ Gotovo vam je že znano, da je bila v septembru ustanovljena nova podružnica Slovenske moške zveze v Chicagu. Predsednik te nove podružnice je dobro poznani Mr. John .............. r—_„r----------- Gottlieb. knjiga (pa če o njima napišejo Dobrodošli čikaški možje in fantje, ki ste vstopili v naše vsak se(jem knjig)! vrste! V imenu glavnega odbora se zahvaljujem vsem agilnim j * * * delavcem za ves trud, ki ste ga imeli z ustanovitvijo. Novi podružnici pa želimo veliko najlepšega uspeha in napredka na društvenem polju. Na tem mestu želim tudi omeniti, da smo v prvih desetih mesecih tega leta pridobili 247 novih članov v naše vrste v mladinski in odrasli oddelek. Ni slabo, ampak lahko pa bi, dilo še boljše. Vendar se ob tem času zahvaljujem vsem, kateri ste pripomogli, da se je to izvršilo. V sedanji kampanji, v kateri smo se zavezali, da bomo pridobili 1,000 novih članov, gre sicer bolj počasi, ampak če :a položaja. pridobili 1,000 novih članov, gre sicer bolj počasi, ampak če dnilcom Clarkom. Pa ne, da iferenci sc je poznalo, da imajo delegacije stro- se vsi zaVzamemo in gremo odločno na delo se bo tudi to se f. , j zdanilo kot v .Višinski je to vedel. Zato je spretno ,ahk6 žgodiktr-rsrtnesečnih poročil vidimo, da so nekatere lfletr0p0,[ m b) pri nas naj- o izkoriščal tor najvisjo govorniško tribuno na- I10(jružnice zelo aktivne na tem polju. Torej le tako naprej ^ K tam za _ no tam Frank Alesh očita Cikaža-nom — čujte in strmite! — da so preveč mlačni napram San-To je zelo zanimiva ugotovite. Kaj pomeni, seveda ni povsem jasno: alt se je začelo v lawndalski okolici jasniti, ali »e pa lokalnim partizanom tresejo hlače pred zveznim vrihovnim in vehementno izaunaoMi tu najvu-ju guvunuaivu muuuv n« rodov prav v ta namen, da povdarja pri vsaki priložnosti od govornost za napetost, zmedo in nesigurnost v mednarod nih odnosih. Grozil je, da bo Sovjetska Rusija izstopila iz Zveze Narodov, da se bo Zveza razbila, grozilno je namiga-val, da ima Sovjetska Rusija tudi nekaj takega kot je atomska bomba in od seje do seje bolj vehementno trdil, da so za-padne velesile odgovorne za vse nevšečnosti kar jih je sedaj na svetil. Tako daleč je prignal svoje tirade, da je v zadnjih sejah/trdil, da so Amerika, Velika Britanija in Francija bolj krive za drugo svetovno vojno kot pa je bil kriv sam Hitler. Prav radi tega pa* ker je Višinski pri vsaki seji to svojo laž ponavljal, je postala tako vsakdanja, da je v drugi polovici zasedanja pomenila smo še dolgočasje. Višinski je govoril samo še namestnikom delegatov, ki so morali po pravilih mednarodne vljudnosti poslušati, kar so že neštetokrat, slišali. Od seje do seje se je videlo, da med tem, ko sovjetski delegati govore, druge delegacije brez njih in proti njim pripravljajo nadaljni dne vni red in se, posvetujejo, kako bodo nastopale pri prihodnjih točkah. Višinski je moral ugotoviti, da je zid proti njemu vedno bolj trden, da so delegate vedno bolj čutile medsebojno odgovornost Ja, se zato spretno izognile točkam, ki bi mogle povzročiti nesoglasja med zastopniki protikomunističnih narodov. Višinski se je v tem zasedanju samo še branil, napadal je zgolj kot umikajoča se patrulja, niti ene diplomatske bitke ni dobil. Resničnih, pozitivnih uspehov nismo pričakovali ne mi ne nihče drugi.. V razmerah, kakršne so, je že to veliko, da so Rusi naleteli na gluha ušesa pri vseh svojih napadih na evropski obnovitveni načrt in Marshallov gospodarski program, da so balkanski komunisti dobili po glavi s svetovno obsodbo jugoslovanskega, bolgarskega in albanskega komunističnega režima vsled podpiranja grških gerilesv, da je ves svet nastopil proti Sovjetskim berlinskim intrigam, da je Zveza Narodov tako soglasno sprejela in odobrila demokratično vlado južne Koreje in postavila komisijo, ki se bo nadalje borila proti sovjetski expanziji na tem delu daljnega vzhoda, da se sovjetom ni posrečilo zanesti intrige v vprašanju Palestine in končno, da je Zveza v plenumu sprejela konvencijo o osnovnih človekovih pravicah čisto po predlogih demokratičnih predstavnikov. Čeprav ta konvencija ni nič drugega kot program, kot zbir napisanih želja, vendar je program, ki v osnovi in podrobnostih nasprotuje komunističnemu nauku o družbi in državi. Zato konvencija pomeni udarec v korenine komunizma in njegovega totalitarnega reda. Med tem 'So na drugi strani delegati uporabili sestanek v Parizu za obširna medsebojna obvestila. Delegati demokratičnih narodov so prišli bližje, so izčistili pojme o sedaj najvažnejših vprašanjih in dosegli večjo enotnost in so-g'asje. Manjše in male države so bolj živahno posegle v politično igro velikih. V berlinskem vprašanju so manjše države spretno posredovale in vsaj to dosegle, da Sovjeti niso imeli proti svojemu nepopustljivemu stališču samo Ameri-kancev in Angleže* ampak vso zbornico. Morda se v tej točki še doseže tudi resničen, vsaj začasen sporazum. podružnice zelo aktivne na tem polju. Torej le tako naprej do končnega cilja, katerega smo si postavili. Brez požrtvo yalnosti in truda ni napredka. Z bratskim pozdravom, VINCENT H. LAUTER, gl. tajnik SMZ. BESEDA IZ NARODA ............... Poper in koprive Cleveland, O,—Kaže, da malokdo — če sploh kdo — pri nas razume, da je današnja zaverovanost naših naprednjakov v Titovo “ljudsko federativno” Jugoslavijo prav za ipirav sad in logična posledica -Jugoslovanskega republičanskega združenja, ki je pred več kot čelirt stoletjem razgibalo ameriške Slovence. Takrat je pri nas pognala ideja jugoslovanske republike in nešteto naših ljudi jo bito prepričanih, da bi republika tako rekoč sama od sebe rešila vse probleme, ki so tr- mi je rekel, da bomo zdaj sedli na vlak in če bomo dobro vozili, bomo dospeli v petih dneh v Regino, tako daleč da je, je rekel. Povedal mi je tudi, naj si kar tukaj nakupim kaj živeža, ker ne bomo dosti ustavljali po poji, na vlaku ne bo dobiti pa nič. V žepu sem našel potem, ko sem plačal vozni listek, še kakih IB kanadskih dolarjev, ki sem jih dobil za avstrijske krone. Teh, so rekli, itak ne bom več potreboval. Torej vse moje premoženje je takrat veljalo 15 dolar; jev. Toda ni me skrbelo, kaj bo, saj bom tako, ko pridem v Regino, prijel za delo in grabil dolarje kar z grabljmi. Le kaj bom počel s tolikim denarjem, sem si mislil, ki sem vse svoje življenje skrbno pazil, da se denar ni valjal okrog mene. Vedno sem se ravnal po geslu: iz rok v roke. Od tistih 15 dolarjev sem jih par odštel, da si nakupim nekaj potrebnih stvari za pot: naj- prej nekaj slabih kanadskih cigaret, ki mi niso poselilo dišale, par štruc kruha in pa veliko salamo, ki sem jo komaj nesel. Vrhničan si ni dosti kupoval, ker bo itak kmalu v Čicagu in v Waukeganu. S tistim braš-nom sem potem tako lepo ravnal, kot bi bilo vse moje življenje odvisno od njega. No, saj je tudi bilo. Spomnil sem se na prvi dan moje vojaške službe. Dobili smo za pet dni dve štru- gozdu, kjer nismo mogli nič kupiti. Kar je imel kdo pri sebi, s tem je moral biti zadovoljen. Najhujše je bilo s tobakom. Nazadnje je bilo že tako hudo, da je kadila vsa stotnija eno cigareto. če je bil kdo tako srečen,. da je našel v procaku ali v žepu kak “čik" in ga je prižgal, je najprej sam potegnil toliko smo mu že dovolili, potem je pa šla iz rok v roke. Vsak je potegnil za en dim in nič več. Kdor je imel močna pljuča in je malo preveč potegnil, smo mu vse prerekli. Saj ne rečem, da smo bili res tako strašno drug do drugega. Toda noben ni mogel drugače, kot da je delil z drugimi. Saj ni mogel skrivaj potegniti niti dima. Sto kilometrov daleč bi ga bili zaduhali in gorje bi mu bilo. Ali pa takrat, ko so nas zvlekli na Krn, kjer smo taborili ves teden. Hrane smo imeli dovolj, ampak tobaka je pa kmalu zmanjkalo in potem smo beračili drug od drugega. Nihče ni mogel utajiti cigarete, če jo je le imel. Ako bi jo hotel uta-: j iti in bi to drugi izvohali, bi bil zapadel “prekemu sodu,” da bi drugič že od daleč ponujal cigarete. Preki sod je obstojal v tem, da smo obsojenemu ponoči; ko je bila v sobi že tema, vrgli odejo čez glavo in ga potem o-brcali, kolikor je mogel kdo blizu. Nobene besede ni bilo pri tem slišati, samo hropenje žrtve pod odejo. Potem smo pa obljubljeni deželi, skledo skledi in obe polni! Mar je bilo spričo naše zgodovine čudno, da je bilo tako neznansko lahko hipnotizirati naš napredni tabor za Tita, komunizem in Kremlin? Tito in komunisti so vendar dali Slovencem r-e-p-u-b-l-i-ko! In republika je, kar šteje. Vse dlrugo je postranskega pomena. REPUBLIKA. That’s the stuff. Republika bo rešila vse probleme. O tem se ne sme dvomiti, saj je vendar socialno zavedna in marksistično nastrojena ali u-3 rojena—kakor mi—in njeni ustanovitelji, voditelji, žandar- li slovenski narod. Zato so bili.i* in rab,’ji “ kŠ ameriški Slovenci globoko 'fefeUSTte’^DobiH smo repuMi-zocarT; ko je Jugoslavija 1. Kakšno republiko? CigaJ 1918. dobila namesto odrešilne v-.™™? To dlje ostali tarti za za luno, lunico? * * » M (lian) M(edvešek) jamra v Prosveti, kako hudobni “nazadnjaki” in “zaslepljenci” širimo “najgršo propagando” (to je, resnične vesti) o Titovi Jugoslaviji in napadamo (to je, kritiziramo) Titov nackmalnoko-munistični režim, kar se mu vidi zelo nečastno. Po njegovem je bolj častno tavati kakor pijana veša za krvavordečo “vzhodno lučjo” in ponavljati popa-pižje zorekuheljske politične krilatice in gesla in z njimi vleči mili napredni narod za nos. * * * Star sodrug mi je potožil na “Cankarjevi” jubilejni priredbi: “Jaz verjamem, da ste vi z Molkom v pravem glede Jugoslavije in Tita in komunistov. Časih me ima, da bi o tem pisal. Pa si ne upam. Saj vidim, kako pljujejo na Molka in druge stare sodruge, ki se ne strinjajo z njimi.” Mož se seveda boji sopotni-ških dervišev, v čijih rokah je danes ves naš napredni tisk. p IX EJS* «i" p-to, -» *nm in rekli, da se bomo že uleteli v nekaj dneh. In res smo se. Pa na vojaške vaje sem se spomnil, ki smo jih imeli na Ko Ko sem zadnjič zasledoval potek Cankarjeve drame “Kralj na Betajnovi,” sem bil pod močnim vtisom, da bi bila mnogo sodobnejša, če bi imela še eno glavno osebo: delavskega voditelja, ki na koncu uniči republike K a radžordževičevo ,n “InimtTRepuWL nSSSS k- Ttkaršteje-Vsedru- šel čez več kot dve desetletji - °ublika! Kdor ni za. lito m obljubtl Jugoslovanom . “ ne le eno, temveč kar pol tucata nJ0’ Je 8818 in vrh tega še “ljudskih” repu- * * * blik, eno' za vsako narodnosti in Albert Weisborg, ki je v Pro- -eno za skupnost. Še Mojzes se sveti opisal svoj obisk v Jugo- Kantorja, potem pa zapre l je moral skriti pred tem mo- slavij i, je očividno eden tisilih ljudstvu: KriaJ V8S e?e 1 dernim odrešenikom, ki je vsa- reporterjev, ki prepotujejo ne- ’ Jaz 'as 18 Pe 33 or' kimu jugoslovanskih rodov ob- ko deželo'podolgem ali počez v PjJ°™ ce 'ne 3 P° orn<> ljubil ne le eno, temveč kar dve vlaku in ker slišijo ljudi peti in P'esa*i P° moji muz i. Peter Kopriva. Nekateri delegati sodijo, da je besedna vojna v Parizu ------0—— zmanjšala tudi možnost vojne z orožjem. Mi ne verjamemo. Na meji Komunisti bodo nadajlevali svojo pot nasilja tudi v spre- Na meji ustavijo človeka, ki menjenem in zanje manj ugodnem položaju. Komunistom je potova] s svojo ženo, a je ni nič mar gorja človekovega. Demokratičen svet bo moral imel 'potni list izstavljen samo dobiti sredstva da to škodljivo silo uniči, ali pa bo potisnjen zase. v obrambni boj, ki je prav lahko še težji, škodljivejši in dol- Obmejni stražnik: Ali lahko gotrajnejši. Saj se je v Parizu odkrilo tudi to kako naglo dokažete, da je to vaša žena? in obsežno se Sovjetska Rusija in ves njen blok pripravlja Potnik: Če mi vi dokažete, da za napad. ni, vam plačam kolikor hočete. Srčna zahvala Girard, O. — Tem potom se želim prisrčno zahvaliti vsem našim dobrotnikom, ki so mi bili v pomoč in tolažbo v času dolge bolezni mojega moža. Srčna zahvala vsem prijateljenf za vo-ščilne kartice, darila ter obiske v bolnišnici in na domu. Prejmejo naj mojo zahvalo prijateljice iz Warrena, Nilesa in v sosednjem Avon Parku. Posebno zahvalo naj prejmejo sosestre odbornice podružnice št. 55 SžZ in sploh vse šlanice omenjene podružnice, od katerih sva prejela tako lepa darila. Posebej se še zahvaljujeva predsednici Mrs. Theresi Lozier in tajnici Mrs. Mary Maček, ki so nama prinese lepa darila od vseh članic. Dalje naj lepša hvala članicam Ladies Club" in dobrotnicam, ki so nama poslale tako lepo darilo in tudi v denarju prispevale. Hvala lepa predsednici omenjenega kluba, Mrs. Katy Anži-ček in še posebej Mrs. Theresi LoZier, ki je s svojim avtom prpeljala darila na najin dom. Drage sestre! Ni mi mogoče omeniti vseh imen, ker bi vzelo preveč prostora v listu. Zato pa sprejmite vse inojo prisrčno zahvalo in zagotovilo, da pozabila. svojo odejo m strahovito smrčal.” Tako ni mogel pretepeni nobenega obdolžiti in če bi tudi poskusil, bi bila drugi večer zopet “obravnava.” Vsak je vedel, kaj je pregrešil in je bil poslej zelo dober fant. Na vse to sem se spomnil, ko sem gledal kruh in salamo, pa cigarete, obenem pa v mislih prešteval svoje tekoče premoženje. Toliko in nič več ne bo šlo vsak dan, sem določil. Zadostovati mora do Regine in nekaj dolarjev moram prinesti tje, da bo za vsak slučaj. Tudi druigi so se založili z živežem in ker je večinoma vsak segel po salamah, se razume, da je bil v vozu zelo prijeten duh, zlasti še, ker so imeli nekateri še poseben priboljšek s česnom in čebulo. In na 31. maja popoldne je zapel zvonec na na#i lokomotivi, voz je najprej skočil naprej, potem naglo nazaj, nato je pa začel polagoma drdrati v Kanado. “Še enkrat poglej na vodo, po kateri sva priplavala iz starega kraja, ker se ne ve, kdaj jo boš zopet videl,” sem po očetovsko svetoval prijatelju z Vrhnike in tudi sam naglo vrgel oči v pristanišče ter objel tisti škaf, ki nas je tako lepo pritroskal čez morje. 1 “Veš, nekaj mi pravi, da ne bo nikoli dolgo, ko bom zopet sedel v Mantovi na Vrhniki. Vsak dan bolj me nekaj sili nazaj,” mi zaupa Vrhničan. “Nič boljše se ne godi meni,” mu priznam. “Oh, kako smo pogumni, ko odhajamo v svet, vas ne bbva nikdar . ............ . _____ . Hvaležna vam bova do groba in pa bi se najraje ie na zavrteh iz srca vam bova rada povrnila,1......... ' če nama bo le mogoče in dana prilika. Želiva vam vsem skupaj prav vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto. Vam hvaležna, Frank in Agnes Lesnak, Girard, Ohio. — - ----- obrnili ter zopet prijeli za kiju-ko v domači hiši. Zdaj šele vem, kaj pomeni: ljubi domek, če ga je tudi samo za en bobek! Ampak zdaj se ne kaže cmeriti in vzdihovati. Korajžo, kar bo, pa bo! Dokler je zdravje, ne bo sile, menim.” Tako sem moško govoril in lovil vase pogum, ki ga ni bilo dosti, nekaj pa le. KANADSKA. jtj|j Ameriška Pomovbm % Ml I PICAM- »HIM > Thomasburg, Ont. — Cenje- kaj smo skupina treh Sloven- no uredništvo: Po prejemu va-, šega pisma sem ugotovil ceno naročnini, vendar mi'do danes še ni uspelo, da ,bi si priboril "Money Order.” Krivo temu ni pomanjkanje denarja, saj se vedno najde še kak dolar za list, ki mi je postal vse tu v tujini. Smo namreč podložni svojim "basom” in če te oni ne puste v mesto med uradnimi urami, sam pa prošnjo to "Money Order” kar presliši, postane zadeva komplicirana. Saj si lahko mislite, kako bi vas Wallace dre vil tam doli po Ameriki, če bi imel oblast kot Jo imajo farmarji nad nami. Upam, da bo moj novi gospodar bolje razumel moj položaj in vročp željo, da bi plačal naročnino. Saj se že kar bojim, kdaj bo sam ‘IStric Sam” prima-hal sem gori in nas zarubil. V istem položaju je namreč še več kolegov. Iz priloženega naslova razvi-dite, da sem menjal gospodarja, ker me je prvi vzel samo za čez poletje. Dejal je, da pozimi lahko sam postava po hlevu in leži. Tudi mi bi »prehajanje za kanadskimi kravami radi zamenjali za kaj bolj kulturnega, vendar oni debeli “Mr.” tam doli v Belleville kar vztrajno trdi, da je enoletno izprehanjanje obvezno. Upamo tudi na obilen sneg, ki nas bo zamelel v naše ‘Trame” vsaj tja do aprila. Nekateri kolegi so se posebno unesli v svojem besu do farmarstva s prihodom zadnjega transporta deklet. A-li ni tako, Lado?! Objava mojega prvega dopisa me je bila zelo prizadela. — Kmalu sem namreč dobil pismo oev, ki trenutno še sekamo v gozdu, ko pa začne žaga, dobimo pa tam delo čez zimo; za čez prihodnje poletje pa še ne vemo, kako bo. Razmere v našem tukajšnjem taborišču so prav dobre, da se ne smemo pritoževati. Delo warn ne mislimo opisovati kakšno je, ker si lahko vsak sam predstavlja gozdna dela. Smo srečni in zadovoljni, da smo le enkrat rešeni dolgoletnega brezdomstva in da lahko mirno delamo in v mislih gradimo in obnavljamo naše domč-ve, da kadar pride čas, se povrnemo nazaj v slovenski raj. Ob priliki se vam bomo zopet kaj oglasili, obenem ipa pozdravljamo vse sotrudnike in naročnike Ameriške Domovine! Naši znanci preko tujine, kateri se nam žele oglasiti, naj nam pišejo.na sledeči naslov: Florijan Slak, Victor in Lovro Novak, čare of Spanach, camp 2, Timber contractor, Mercoal, Alberta, Canada. ♦ ♦ ♦ Timmins, Ont. — Skupina osmih mož in fantov, ki delamo pri firmi MOUNTJOY TIMBER CO. v Timminsu želimo vsem prijateljem in rojakom vesele božične praznike ter srečno noto leto! Bajc Bogomir, Božnar Janko, Božnar Milko, Francelj Albin, Flus Franc, Jekovec Matevž, Mesec Jakob in Seljak Matevž. ♦ ♦ ♦ Batawa, Ont. — Tri mesece Zadnjo nedeljo v oktobru, na JANUS GOLEČ: pravnik Kristusa Kralja, pa smo imeli v bližnjem Bellevillu vseslovanski sestanek, namreč novodošleci. Poleg ostalih slovanskih narodnosti smo bili najmočnejše zastopani Slovenci. Saj nas je kar precej zaposlenih v okolici Bellevilla. Pa da ne boste mislil, da smo sami fantje in možje, ampak je poleg teh tudi šest slovenskih deklet. Torej že radi tega smo lahko bolj korajžni. Največ zaslug za ta sestanek ima bivši dušni pastir v Batawi, Rev. Do- KRU C I Ljudska povest pp zgodovinskih virih Franček — že takorekoč ma- žarjev puške in razno drugo li vitez po izobrazbi in vežbi — orožje. V zahvalo za takoj izje pozdravil miklavška romar- plačana naročila je žel Stari ja in ju povedel v hišo k ma- gospod pikre opazke na račun teri. Ta se je čudila obisku lahkovernosti, ker se je dal očeta, ki se je sicer držal doma pretentati od pretepaškega Ver-in se ni. podal dalje, nego je žejca in še svoje župljane goni :|jr segal ropot veržej skega bobna, na brezmiselno delo. Veržejci nir j s ■ n ,, n™ nn Pri Jeruzalemcu sta kovala niso mogli potegniti nikogar in " P .. Li r v možakarja bojne načrte, ki so'drugega z vojno nevarnostjo, stal ter sedanj. Rev. Gaboni ter ^ ^ ^ pran_y pač gmikiavčane, ki so tele- čeka; Vidi pa so poživljali, baati rovtarji in hvala Bogu, da najbridkejše spomine na ugra- samo gledajo Mursko polje! bitev in turško sužnost. Naj I Nič boljše se ni godilo župni-bo Jeruzalem utrdba za celo ku in Ropošu kakor očaku (No* župnijo Miklavž, je bil zaklju-'et:u' Tudi on je zbijal ter ve-ček obiska župnika Starihe in 2a> barko in je bril tedanji iz-veržejskega“haupltmana.”Žup-!Prijen svet norca iz brodogra-nik bo najel ljudi ter vodil de-jditelja. lo, Vida bo dala na razpolago [ Nikakor ne smemo misliti, svet in turško zlato, da najeti, da bi se bili lotili Šmiklavčani in prostovoljni robotniki ne bo- pri tolikem posmihanju od vseh do preklinjali utrdbe, predno a^anl 2 navdušenjem kopanja i ■ m •' umrAiT nnmoiavnnin noainArr bellvillski Msgr. Nikolson. Im> li smo sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Med sv. mašo je pel slovenski zbor iz Batawe. Po maši smo imeli v cerkveni dvorani sv. Mihaela zborovanje, na katerem je govorilo več govornikov ter smo dobili razna navodila, kar se tiče našega bodočega življenja. Sedaj naj pa posežem še malo takole v razne kotičke kanadske zemlje, kjer smo raztreseni slovenski možje in fantje, oh, seveda, na dekleta pa še prav posebno ne smem pozabit, zato bi rekel, ko si z vsakim ne moremo posebej dopisovati, da bi se malo bolj oglašali v “Kanadskem kotličku Ameriške Domovine.” Kaj praviš na to Ti, Duško pa Ivdn v Quebecu, pa drugi v N. S„ Alti, Manitobi in povsod, kjer ste? V Sudbury-ju, Marickvillu, Ribničanje republikanci. Ali ste še zmerom opoziciji? Saj veste, sedaj smo v manjšini in se bomo morali kar s Slovenci združiti, ni drugače. Ali ne, Ivan? Kako se Ti kaj obnaša nova gitara? Ker pa vem, da bo mogoče tudi kdo v Zed. državah, on stran Erie- jezera pogledal i ‘Kanadski kotiček,’ pa če vleče z demokrati in da ne bo kakšne zamere, naj razložili ono o “ribniških republikancih.” Bile Kmalu sem namreč oodu pismu Batawa, Ont. — Tri mesece “ribniških repubimancin. uiie Jz Amerike in to od popolnoma’ odkar smp prisu v je namreč še v lesenem mestu nepoznane dame. Ko sem pis- * razen Franceta, Spital, Pride nekdo od zunaj (Nadaljevanje ■ 1. rtranl.) seča. Tako so bili potegnjeni v zmoto. Treba je vedeti, da so bile to prve volitve po 25 letih za goriško občino. Politična zavest je po tolikih letih pomanjk-iva. Jasno pa je, da je komu-Izem omotil mnogo Slovencev .. ti drve čez drn in strn za komunistično komando brez kakega ozira na slovenski narod. bodo gotove in pred njihovim izkušenim — dalekosežnim pomenom. Kar je miklavški žuipnik Ver-žejcem obljubil, je tudi držal. Na jesen leta 1703. je hodil po svoji župniji od hiše do hiše, od enega hrama po goricah do drugega. Povsod je govoril o preteči nevarnosti vpada Krucev in o potrebi samoobrambe, sicer bo- rovov, nametavanja nasipov, opletanja jarkov s šibjem ter izgrebanjem p pd z e m 1 jakih shramb za: smodnik, smolo, orožje ter živila. Delali so iz uslužnosti do cenjenega gospoda župnika ter Vide. Revnejši so lepo zaslužili v pomanjkanju na pozno jesen pri hrani in zadostni pijači. Jarki so se poglabljali krčg pm.rtjui saiiuHMJittmue, sicer uu- t ~ . do spremenili madžarski vrago-cerkve> na8‘P> dvigali. Glavne vi nemoteno Mursko polje v pu- ^ke iz zemlie nametanih m ščavo. Miklavčani so verjeli !zbunta*lih utrdb so bile med se-svojemu dušnemu pastirju ter ] boj zvezane s poprečnimi dohod-obljubili prostovoljno roboto nimi *rabamb naalPom P° krog nove cerkvice žalostne Ma- ™kl stram h»ba ”orala »ere božje v Jeruzalemu (pozi- ^akmti vmska tr.ta prikritim dana 1662), da si je smešil go- im jamam, katere so nabili spod kaplan Jakob Kopriun-lz "avz*or zaostre"!"" koli. Ta-šek župnikov strah, katerega'ke e naP.rave aoblleza ^ mu je vcepil ono stare prede- dalce Prl nepazljivosti presne- . . ta nmioma 7irrt7ili an iq naamo nepoznane dame. ajmanj ženitna ponudba. Tudi začetek pisma mi je tako slutnjo potrdil, ker se je zanimala za vse podrobnosti. Zato je bilo razočaranje toliko večje, ko je na koncu pisma razodela, da je poročena in da je zanima zame, ker se je sama poprej tudi tako pisala. Uredništvo pa prosim, da mi ži pričnete pošiljati list na novi no in tarantelo iz Veržeja, ki vidi v vsakem prekmurskem kmetu tolovajskega Kruca! Ko so bili delavci deloma na- j najeti, to nevarne. Zvozili so za nasipe velike kupe slame in čebdlne panje iz cel župnije. Ob koncu leta 1703. je prisl gospod Stariha * ' VE5TI SLOVENIJE jen, tedaj je po komunistično 'učitelj “dograjen.” žalibog je sedaj v Titovini veliko število učiteljstva tako dograjeno. MOHORJEVE KNJIGE V GORICI. — Za letos je knjižni dar Mohorjeve družbe: Koledar za leto 1949, povest z nalovom “Tigri” in poljudno pisana razprava France Erjavca “Slovenci in krščanstvo.” Vse tri knji- BURNA SEJA. - Prva seja ge ™ za "ar°č"lke 3®°'lr' novega občinskega odbora je bila 13. novembra. Za župana je bil izvoljen dr. Bernardis, Jci je bil rojen na jugoslovanskem otoku Krku. Na tej seji je slovenski zastopnik Kemperle govoril tudi slovensko. Ko so poslušalci zaslišali slovenski govor, so zali grizeni Lahi med njimi začeli tuliti, kakor da se Gorica podira, ker je na teh nekdaj isto slovenskih tleh spet spregovorjena slovenska beseda. Italijanska narodna zagrienost in italijansko sovraštvo do Slovencev je bilo spet izpričano. “BELI SLOVANI””-SLAVI BIANCHI. — Na tej seji je eden komunističnih mestnih očetov dajal Slovencem nauke, naj ne govore slovensko, ker da tako ali tako znajo italijansko. Italijanski sovinbi so bili s tem ko-munisičnim tovarišem seveda zelo zadovoljni. Med Italijani se je utrdilo mnenje, da ,niso njihovi nasprotniki rdeči med Slovenci, ampak beli, to je nasprotniki komunizma. Beli Sloveni se jim zde nevarni, ker ti zahteva jo dosledno svoje pravice, rdeč-karji mislijo le na svoj komunizem in jim ni mari za narod. “KATOLIŠKI GLAS.”’ — Slovenski katoličani so izdajali v Gorici tednik “Slovenski Primorec,” v Trstu pa je izhajal mali mestu, verski listič “Teden” Zadnji je ŽRTVE JAM. — Večkrat smo pisali, da so komunisti, ko so v maju leta 1946 gospodovali na Krasu in v tržaški okolici pometali v kraške jame ali drugače pobili lepo število svojih nasprotnikov. Italijani so vpili vedno, da so to samo Italijani, ki so trpeli v tistih dneh komunističnega terorja. Vse divjaštvo komunistov hočejo zvrniti samo na Slovence. Toda komunisti so metali v jame, vse svoje nasprotnike; tudi Slovence. Pravtako so tudi odpeljali na prisilno delo ne samo Italijane, ampak tudi Slovence. To se je pokazalo sedaj, ko zamenjavajo političhe "zločince.” Pokazalo se je, da je med temi cela vrsta ljudi s slovenskimi imeni. Komunisti so tedaj s Primorske vlačili ne samo Lahe, ampak prav tako Slovence, ki jim niso bili po godu. KAKO JE NA MEJI. — Razmere na meji, kjer jugoslovanski tovariši čuvajo rdeči zastor, živo pojasni dogodek, ki ga prinaša “Slovenski Primorec” iz Robedišča. Takole pripoveduje: Pastirček je pasel na meji svojo čredo. V skrbi za živino je prekoračil mejo za nekoliko metrov. In tovariš, ki po zgledu svojega gospodarja ljubi Slovence, ga je ustrelil. Pokopali so ga kar na den več oglasil. No ja, v devet- ko, desetih dneh se pa vedno kaj novega pripeti in doživi; pa bi bilo dobro sedaj ko smo Kanad-čanje dobili svoj kotiček v "A-meriški Domovini,” da sem pa tja kakšno rečemo in ito eni resno, drugi žalostno, jaz pa dr-im z onimi, kateri so tudi za kakšno bolj veselo, sem pač pncneie puaujnu „ naslov, da ne izgubim zveze z takega kraja doma. Pa napo- menišijskim Amerikancem, ki “J---------- ”“M~ "" v,n potuje v “Izgubijni svet” k naši Micki, ki ima tud’ besedo. S prisrčnimi, pozdravi ostajam vaš Torkar Frank, care of Mr. R. C. Graham, R. R. 2, Thomasburg, Ontario, Canada. ♦ ♦ ♦ Mercoal, Alta. — Tudi mi se vam enkrat oglašamo iz daljnih kanadskih gozdov. Vljudno naprošamo uredništvo, da nam pričnete pošiljati Ameriško Domovino, ki je edini list, ki stoji na naši strani in menda tudi e-dini v našem jeziku, ki zatopa stališče resnice in nas brani pred napadi tistih, ki bi morali biti sami sojeni. Mogoče koga še zanima naše življenje tukaj? Mnogi naši fantje in dekleta se oglašajo iz vseh strani prostrane Kanade. Da smo mi tako dolgo molčali, je vrok temu čisto enostaven, bili smo namreč — “suhi.” Res je priplaval včasih v pismu kakšen dolar, kar pa je bilo le vedovanja mislim, da bo zadosti, bom pa rajši začel prvo z resnimi stvarmi, potem pa mislim, da ne bo nobeden izameril, če bom malo popustil pa zinil kakšno tako malo čez “rob.” Naša slovenska skupina v Bar tawi se vedno okrepi s kakim novim članom, tako da smo število že kar zaokrožili na številko 30. Tudi za naprej pričakujemo še kakega novega “usko-ka.” Med seboj se kar dobro razumemo, samo pri tolikem številu bi bilo dobro, da bi se malo bolj društveno razgibali Nekaj že imamo, namreč, kar dober pevski zborček, kateri je d že parkrat nastopil pri raznih ka, svečanostih, seveda pozabiti ne smem tudi nedeljskega petja pri sv. maši. Pa, da ne bo kdo mislil, da samo tako pravim, naj omenim samo par “slavčkov” iz bivše- gi ga špittalskega pevskega kroga: tenorist Viktor, pa basist Berti, no, no .pa bivši cerkniški ki brivec, a pa Cerkničan France ti, kar p; kjer je bil center begunske Ribnice in stoji pred njo možakar. Prišlec ga vpraša: 'Gospod, kje pa so tukaj Slovenci, namreč v kaiterih'barakah?” Možakar na široko stopi in reče: "Tukaj so Ribničanje, tam nepraj so pa Slovanj'c.” Torej se razumemo in se ne bo nihče radi tega “grdu držou.” Zdaj pa še nekaj predno končam. Na našega Franceta bi bi! pa skoraj pozabil (ne našega, ampak na Šega). Moram ga pohvaliti, da mu telovadna žilica ne da miru. Saj pa ima tu . Batawi tudi lepo priliko, ko imajo Cehi svojo dvorano, pa nam ne kratijo pravic. Pridno trenira in nekaj novih posne-malcev je že dobil, zlasti jel marljiv Peter, Ivan in France! pa včasih izostaneta. Kadar pa igrajo “ping-pong” je pa med najboljšimi Stane. Vendar pa včasih pojamra, da škoda, da nima kakega bolj nevarnega konkurenta. Mi, seveda, jim pa ajemo korajžo, malim publi- za pošto našim znancem poj™a^a svetu. ISedaj pa, hvala Bogu, smo pa tudi to preboleli in bo že boljše. Dosedaj smo delali po raznih farmah različna dela. Sedaj je pa ta sezona končana, smo se pa odločili za v gozd. Začetek je seveda povsod težak, toda tudi te ovire bomo s časom še preživeli. Znanje je- razen Stankota bolj pomagajo, pa tudi njim ne smem nič reči. Posebno pa smo zadovoljni, da smo kar se tiče duhovnega življenja tako dobro preskrbljeni. Kar po imenu lahko sklepate je naše mesto po večini naseljeno s Cehi, zato je vsako nedeljo maša oziroma pridiga v češkem časom se preživeli, z,nanj e je- " “ ““ ' zika tukaj ni potrebno, ker smo i jeziku, poleg tega pa še taka skoraj sami Jugoslovani, kar I naša pesem in se človek vsaj za nam precej nerodno, hodi, ker te trenutke počuti nekoliko laž-se ne bomo ničesar naučili. Tu-'jega, bolj zadovoljnega. kovačem, do zaslužka. Pokupil je vse motike in krampe. Radgona ni zmogla zanj dovolj smodnika. Iz Marihiora in Gradca so bil« naročene od oro- ALISTE PREHLAJENI? Pri nas imamo Izborilo zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. 15702 WATERLOO RD. M row «CT RNOUSH VITAMINS? ■aba «■»*>«• m M m ** *• fiSTCm« • <* utrdbe. Klel se je na krščeno dušo, da je videl cela krdela Krucev, ki vršijo dobro preračunane priprave za vpad. Tokrat bodo vdrli v Medžimurje in od tam se bodo razpredli po. Murskem polju in še dalje. Madžarska je izčrpana, da opu-stošena vsled neprestanih prask z Avstrijo. Krucevska krdela se nameravajo založiti z vsem potrebnim na račun Slovencev. Starec je napovedoval pre-bridko istino, katero je posluh-nil le Šmiklavž na župnikov pritisk. Pred odhodom je pokazal Ropoša prijatelju župniku v dokaz, da so njegove napovedi o skorajšnji krucevski nadlogi resniče, pismo. Poslal mu ga je glavar Krucev iz Krajine in naslovom /‘Katoliški glas” skušal nadomestiti oba imenovana lista. ZBOR KATOLIŠKIH UČITELJEV NA TRŽAŠKEM. — Na dan svetega Justa, patrona tržaškega mesta, so se zbrali katoliški učitelji, da se pogovore o svojem delu kot slovenski in katoliški vgojitelji mladine. V teh za slovenstvo in za katoličanstvo težkih dneh imajo učitelji nemar-lo. Sestanek je bil dobro obiskan. Sklenjeno je bilo, da . ustanove svojo posebno organi- 900, zacijo, da morejo po njej lažje šaj” dosegati svoje cilje. “DOGRAJENI.” — Medsebojna izmenjava Misli in medsebojna podpora je učiteljem tem bolj potrebna, ker komunizem neprestano skuša učiteljstvo popolnoma predelati v (liihu komu- Strežkinja se sprejme Za delo od 7:30 zjutraj do 2 popoldne. Zglasite se v šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. tel. EN 5214. (247) Hiša za 2 družini Na Kewanee Ave. (blizu 185. ceste) je naprodaj hiša za 2 družini, ima 2 garaži. Vse v prvovrstnem stanju. Cena $11,-Za nadaljna pojasnila vpra-jte pri Edward F. Kovač Realty 960 E. 185. St. (248) njegov smrtni sovražnik Jurij nizma in ga prekvasiti z “novim’ Pndlvnin '\Tn Jll nnmf J n nwAoil J..1 V7 TnQ1T111 imfllf Pa, pa, najvažnejše bi bil skoraj pozabil — za božič imamo obljubljeno jelenovo pečenko. Vem, da ste radovedni, kdo nam jo je obljubil. Nihče drugi kot naša nova lovca France in Peter. Kupila sta si že vsak svoj nov nož in sedaj trenirata, :ako se upihne jelenu življenje. Godrnja. Nadlopov je prosil črno na belem stotnika, naj mu duhom. V Jugoslaviji imajo vedno kake tečaje za učitelje pošlje v Čakovec dva funta svo- kjer jih uče, kako morajo Kaivo ae upiimc Seveda pa ju morate gledati v Triglava do Gorjancev ter na-primerni razdalji. Torej za bo-J jega Pohorja, Prekmurja pa igi iič povabim, seveda v njunem tja do Trsta in Gorice. Pa tu-imenu, vse bližnje Slovence in di špitalske spomine bomo ma-Slovenke na jelenjo pečenko.ji0 obudili. Torej pridite! Radi mesa vas ni treba skrbeli, Zdaj pa moram končati, ker da bi bilo mogoče pokvarjeno,'drugače ne bo za druge stvari .... ker jelen je še živ in zdrav. Am-1 v listu prostora. Pozdravljam je pak k polnočnici pa brez vsake vse Slovence in Slovenke ” šale res lahko pridete, da skupno zapojemo ono do dna duše segajočo “Sveta noč, blažena noč ...” Naše misli bodo tedaj gotovo v naši nikdar pozabljeni domovini in v mislih bomo imeli pred seboj vso zemljo od USA, posebno pa naše slovenske rojake in rojakinje širom Kanade in končno tudi našega g. urednika in njegove sodelavce, čeprav se.kaj bolj še ne poznamo. Jurjevčan iz Batawe. jega mesa. Ropoša mu je odgovoril v tem smislu: Pridi sam po štajersko meso! Jaz (Ropoša) ne vem, po kom bi naj poslal že staro in zategnjeno pečenko! Vidi v tolažbo, vnuku Fran-čeku v pouk in razvedrilo, Mik-lavčanom pa v bodoče resne čase v kratek čas je pustil oče Rpoša v jeruzalemskem taboru prvo moško posadko — starega veržejskega trobentača in turškega starca Andreja Husijana. Rad je ostal diaša pri Vidi. Obeiala se mu je najboljša pijača, nič dela in dovolj prilike pred svežimi — hvaležnimi poslušalci za obširno kramo z doživljaji med grencarji in Tur-čihi. Kmalu začetkom januarja 1704 so že prisvetili številnih požigov iz. Medžimur ja po presenečenem Murskem jolju. Svetle oznanilce strašnega vpada so videli koj ob prvem pojavu z daleko in tolikanj mikavno razglednega Je- Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 16702 Waterloo Rd. slovenska lekarna Marlesovem ni Leninovem duhu vzgajati mladino. Učiteljem, ki se dajo čisto vpreči v miselnost brezbožnega komunizma in mladino vodijo k bogovom Stalin, Tito itd, pravijo, da so “dograjeni.” To se pravi dograjeni v komunizmu. “Dograjen” je uČi^ telj,-kadar zna ob vsaki priliki otrokom povedati, da so iz opic da so krščanski nauki samo pravljice. Kadar je toliko ome- ruzalema, katerega je čuvala z nasipom obdana Mati božja. Muropoljci so uvideli prekasno, kako se je obrnil posmeh Ver-žejcem in Mdtlavčanom v lastno največjo škodo in se izlil v potok solz .vaščana, tnžana in meščana. Prihrumelo je hujše gorje iz onstran Mupe, nego je plameni bilo napovedano. Zadelo je na prost vstop, se zajedlo med Mu-ropoijce in ugonabljalo med peklenskimi mukami človeška življenja ter požigalo in pokon-čevalo imetek. - —, (Dalle prihodnjič) MALI OGLASI Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY PRANCES ZDUOH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVmlm 4XU MUS NEFF ROAD Znamke! Jugoslovanske Znamke prodaja “j August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tuea.-x) IVAN MATIČIČ Š POZOR! POZOR! ^ ^ Novo slovensko trgovino s čevlji otvori ^ š DNE 15. DECEMBRA <9(1 i v znanih prostorih trgovine s čevlji Frank Suhadolnika jia 6107 St. Clair Avenue kjer je imel Tudi neljaj časa trgovino Moris Mandel Vml zaloga čevljev je popolnoma nova ter velika izbera, kjer lahko izberete najboljše obuvalo za vso vašo družino Pridite in se prepričajte! Vas prijazno vabi vaš rojak STANLEY F. MAJER Ameriški vojaki v Berlinu se uče ruščine_Okrog 30 vojakov in civilnih uslužbencev ameriške okupacijske armade v Berlinu se prav pridno uči ruščine v Army Edva-tion Centru v Berlinu. V začetku je boj težkol a vendar pravijo, ko se malo privadijo, da je lažja ruščina kot nemščina, posebno ko se priučijo ruske cirilice. Poučuje jih Mrs. Katharina Rudzewskat beloruska begunka iz Sibirije^ Motor bodočnosti. — Zsamtvemki in inženirji preiskušajo nov motor, ki ga bodo rabili za pogon večina novih avtomobilov. Preiskušajo ga v Sinclair Refining Co. laboratorijih v Harvey, III. Pravijo da bo prihranil do 30% na gazolinu. Miren kotiček v razburkani deželi. — Cerkev Kristusovega rojstva, ki nam jo kaže slika pokojno straži mil malim mestom Betlehem, ki je komaj štiri milje oddaljen od obleganega Jeruzalema. V božičnem času bodo oči sveta uprte v kraj Kristusovega rojstva. Toda kaj bi jadikovali, nič pa rekel sinu: “Veš, tega, da si ne pomaga. Vid ne more ostati samo hlapec, morate pač razumeti. Kako in kdaj naj si prisluži za pot čez veliko lužo? Hlapčiije in hrani lahko do staTOsti. Nazadnje pa je tu zima, a Vid ne more sedeti za zapečkom in krajšati družini dolgih večerov s prebiranjem povesti. Vid se pelje z očetom proti domu. Oče je sila zgovoren, ne more prikriti svojega zadovoljstva, da je končno našel siha, zdravega in živega. E, bridko je bilo, ko niso dobili od nikoder glasu, tako da so se že resno bali za fanta. Poljanka je kar naprej očitala staremu, da je ugonobil sina. Vsepovsod so povzpraščvali po njem. Na Gozdanju so zvedeli, da je bil tam in da je odšel v Račje k učitelju. Tedaj so si pač mislili, da se bosta jeseni z Želetom skupaj vrnila. No, kbnčno se je izkazalo, da ga v Račju sploh ni bilo, i%s tem je bila vsa sled za njim zabrisana. Ositalo jim je edino upanje, da je šel fant v Ljubljano, kjer si je poiskal kako službo. Nazadnje je prišel od nekod glas, da služi na Vrhovlju nekdo za hlapca, ki bi utegnil biti Poljančev. služil za hlapca, pa ni treba nikomur praviti! Je bolje, da molčiš o tem.” . Bilo je še nekaj drugega, kar je hodilo Poljancu narobe. Ves čas je zatrjeval ljudem, da je fant v Ljubljani, da torej naprej študira, zdaj naj pa kar na lepem zvedo, da je služil za hlapca. Joj, človek bi iz kože skočil 1 Ko sta prišla do vaši, je Poljanec švrknil po konjih, da sta kar šinila skozi vas 'ter se z vso silo zavihtela na Polj ančev dvor. He, Poljančevi, zgubljenega sina smo pripeljali! Brž je oče zbezal sina z voza ter ga potisnil pri Izadnjih vratih v kuhinjo. Prvič zato, da je imel sina končno na vatnem, drugič zato, ker ni maral, da bi družina prihitela ven in pričela vpiti, tako da bi vsa vas vkup letela. “Jej, Vid! Vid je iprišel!” Radosten vzklik cele družine, tako da je ogenj na'ognjišču zaplapolal s plamenom ter ožaril zagorelo Vidovo lice. “Dober večer!” je rekel fant z nasmehom na ustih, kajti začutil je toploto domačega ognjišča. Družina od prevelikega presenečenja ni mogla do sape, oče fantu. Vid samb posluša, ne reče take ne take. Nazadnje čaka, kaj bo oče še pripomnil, kako misli zaradi šole. Ali oče se tega vprašanja ne dotakne, ne mara ga načenjati; morda prideta do doma. Na srečo je bilo že precej temačno, ko sta se bližala Kre-sinju. Poljanec bi ne maral priti domov pri belem dnevu, da bi vsa vas ne drvela gledat Tako pripoveduje spotoma temveč je kar strmela v toliko objokovanega sina, ki se je tako nenadejano spet prikazal. “O, Vid, Vid, da si se le vrnil!” Mati ga objema in joka obenem, bratci in sestrice se mu smehljajo, a v očeh se jim le- umrLrm.arummuijTrir^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ P0S0JUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti ? na zemljišča In posestva brez kake provi# ' ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplažuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in Mormaeije pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.JEDN0TE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS mu ni bilo nobene. No, pa so _ ga tudi imeli radi, da kaj take- jljTjTJTJTJTJTJTJTJ"Ln.JTf\JTTl H H Tl.DH n m n CLT) ga še nisem videl. Vsa hiša je, Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina' stari premišljeno. “Na Vrhovlju?" se začudi “Nu, tam je bil.” “Kaj je pa delal tam?” bi ra-vedela Plojanka. Stari nevljno pogleda ženo. da začenja tisto. “I, kaj je delal, tam je bil pač — pri naši žlahti.” “Pri kakšni žlahti?” ga začudeno pogleda žena. Stari je še bolj nevoljno oši-“I, kakšni žlahti — pri mojem bratrancu vendar!” “Pri katerem bratrancu?” se zopet čudi žena. Kleta baba, nikar toliko ne drezaj! Mar ni Strajhar moj bratranec, prav za prav na pol bratranec?” “Prvič slišim,” zmaje z glavo žena. “Še nikoli nisem slišala o kakem Strajharju.” “Potem pa molči, če ne veš; kaj se vitkaš v te reči! Strajhar je trden kmet, gruntar, najtrdnješi na Vrhovlju.” Vid pogleda očeta in si misli: “Ta pa zna!” — Otroci so pa veseli, ker do zdaj niso vedeli, da imajo tudi na Vrhovlju strica, in še tako premožnega. Le Poljanka zmajuje z glavo ter vpraša znova: “Kaj je pa delal tam?” “I kaj je delal, na ipeči ni ležal sredi poletja. Klemana ba-Ija, kako si tečna! Delal je pač, za kratek čas je podrezal malo tu, malo tam, kjer je hotel, sile doma!” In tako zdrav je, zagorel, a vso nežnost je zgubil. Oh, roke ima tako raskave’ čelo žuljave! Le kod neki je hodil? Ko se je poleglo radostno raz- izgubljenega sina in se nad burjenje, je družina posedla ok-njim zgledovat. Daši vesel si- j rog ognjišča ter čakala na Vina, je Poljanec pričel le ralz- dovo pripoved. Zdaj naj pri-- misij at, brž ko sta se bližalalpoveduje, kod je hodil in kje vasi, kaj naj ljudem reče, ka- je bil. Vid gleda v ogenj in se ko naj to reč zabriše, da ne bo smehlja, ne da bi kaj rekel. Nives sveit nosil Poljančeve hiše ti ne ve, kako bi pričel, da bi po zobeh, češ: Poljančev štu- ne bleknil kaj takega, kar bi dent je služil za hlapca! Jej, jej, kakšna neznanska sramota ! Ni bilo dosti, da je bil do- jim ne bilo prav. Zato se pa stari hitreje znajde. On ve, da ne sme ipusititi fanta klepetati, Vsa hiša je jokala, ko sem ga odpeljal,-in' vsa vas se je poslavljala od: njega. Ljudje so na glas jokali, sam sem jihAyidel in slišal.” Stari je kmalu nato velel iti družini spat, ker je fant truden. Vid je hotel oditi spat na hlev, kakor je 'bil vajen, toda mati ga je potegnila nazaj in spravila gor v njegovo sobo. Dala jo je vprašujoče pogledal, a žena je pripomnila: “Ni čudno, morda si bil za hlapca . . Kar po pravici mi povej: si bij hlapec?” Fant povesi glavo: “Ja, hlapec sem bil ... To je mater zabolelo, da je globoko vzdihnila. “Še tega ti, je bilo treba!” je dodala z očit-j kom. Fantu ni bilo nič hudo in nič i žal. Komaj je mati odšla, se ' je spravil v posteljo in kmalu sladko izaspal. (Dalje prihodnjič) -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride zdaj v očeh ljudi propal štu- kajti utegnil bi izblebetati še dent, postati je moral še hla- celo tisto grdo reč o hlapčeva-pec! Je možna na svetu včeja n ju. sramota? Kar glavo je sklonil1 “Na Vrhovlju sem ga našel,” —Od leta 1870 do 1910 se je število članov kongresa pomno- j žilo za 61 odstotkov, dočim se; je število prebivalstva v istem! času pomnožilo za 135 odstot-j kov. ' < Pošiljanje MOKE IN PAKETOV l ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SOt I) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo ze $9.00 svojega bivališča, 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00 V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo'prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino proteina, najmanj 13Ji %. STANDARD PAKETI zasnaročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne tiste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju iz-gube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE In to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.” URADNE URE: Vsak dan od 0 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNI ODBOR 245 We.t 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtklna 4—9016