ANTHROPOS 1997 1-3
Fenomenologija in kognitivna znanost
MATJAŽ POTRČ
POVZETEK
Fenoinenologija kot znanost o pojavili se navezuje na Brentanovo razumevanje intencionalnosti. lntencionalni predmeti so dostopni s posredovanjem psiholoških stanj. Pojavoslovje in kognitivna znanost sta ohe zavezani spoznanju. Predstave Brez Pravil so primer kognitivnega posplošenja konekcionistične računalniške arhitekture. Teorija Dveh Ravni je predlog nadaljnje raz.delave te paradigme na fenomenoloških temeljih.
ABSTRACT
PHENOMENOLOGY AND COGNITIVE SCIENCE
Phenomenology as the science of phenomena originates in Brentanian inten-tionality. Intentional objects are accessible through psychological states. Both phenomenology and cognitive science have to do with knowledge. Representations Without Rules paradigm cognitively generalizes the connectionist computational architecture. Two levels Theory is the phenomenologically based elaboration of this paradigm.
I. Fenomenologija
Fenomenologijo pogosto razumejo kol znanost o idealnih bistvih. Sam pa gledam na fenomenologijo ko! na znanost o pojavih. Razlikovati velja ožje in širše dojemanje fenomenologije oziroma pojavoslovja. kot poimenujem to stroko.
Ožje razumevanje navezuje na Husserla, ki je fenomenologijo dejansko obravnaval kot znanost o idealnih bistvih. Širše razumevanje pa navezuje na Brentana, pri katerem je fenomenologija zasnovana kot znanost o pojavih. Sam bi pristal na širše razumevanje fenomenologije.
a. Brentano: inleneionalnost
Brenlano je začetnik, včasih pa ga imenujejo tudi dedek fenomenologije. Pomemben je zlasti zato, ker je v modernem času v filozofsko razpravo prvi znova vnesel srednjeveško tematiko intencionalnosti.
Inlencionalnosl je naperjenost, in sicer duševna naperjenost na predmete. Ko mislim na mačko, sem naperjen na mačko in je torej mačka moj predmet.
Brenlano je svoje delo posvetil psihološkim raziskavam. Njegova najbolj znana knjiga nosi naslov Psihologija z empiričnega zornega kota. Sprva je skušal postati eksperimentalni psiholog, vendar se je zavoljo spleta zunanjih okoliščin kmalu osredotočil na filozofijo.
Kol filozof je Brentano proti prevladujočim smerem svojega časa (zlasti omalo-važ.evalen odnos je imel do nemške spekulativne filozofije) postavil program vrnitve k Aristotelu. Glede lega je pomembno razlikovanje med živo in neživo naravo, ki ima svoj vrh v intencionalnosti: črv in človek imata predstave, denimo predstave svetlobe in teme, ki se nanašajo na stvari v okolnem svetu. Bistvena razlika z Aristotelom je Bren-tanovo poudarjanje zavestne osredotočenosti kot merila psihološkega. Na ta način seveda izključimo črva in ostanemo pri človeku, saj zgolj slednji ima zmožnost usmerjenosti ne le na okolni svet, ampak tudi na vsebine ali predstave, ki so same kol posredniki zopet usmerjene na stvari v tem svetu.
Brentano je imel precej učencev, med njimi tudi Meinonga in Husserla. Graški filozof Meinong je za nas še zlasti pomemben zavoljo svojega učenca Franceta Vebra, saj je slednji največji slovenski filozof. Brentanovi učenci so na različne načine pojasnjevali razmerje med intencionalnim dejem in predmetom, ki ga Brenlano sam ni natančno določil.
Tako je Meinong trdil, da ni deja brez predmeta. Dopustil je tudi obstoj takšnih predmetov, ki ne obstajajo. Mar ni takšna trditev protislovna? Ne nujno. Vkolikor res načelno izhajamo od stališča, da ima vsak duševni dej svoj predmet, poleni morajo imeti predmete tudi moje misli in želje v zvezi z Martinom Krpanom, pa tudi one v zvezi z zlato goro in z okroglim kvadratom. Če so to že predmeti, potem so zagotovo takšne vrste predmeti, ki nc obstajajo v zunanjem svetu. Pripada pa jim morda kakšen drug način obstoja. Martin Krpan na primer obstaja kot literarni junak. Meinong je za svojo predmetnostno teorijo trdil, da raziskuje razmerja med takšnimi in podobnimi predmeti.
Drug Husscrlov učenec je bil Husserl. Ta je sprva želel bili matematik, potem pa je slišal Brcntana in se je odločil postali filozof. Podobno kot so za matematika pomembna števila v smislu idealnih bitnosti, je tudi Husserl svoj pogled usmerjal k področju predmetnosti idealnih bitnosti. Te bitnosti so zanj vsebine zavesti, vendar ne kakšne vsakdanje, pač pa posebno naravnane zavesti, ki ji pravi transcedcntalna zavest. Tak postopek lahko razumemo, če upoštevamo, da je tudi matematik na poseben način naravnan na matematične predmete, in sicer je nanje naravnan drugače kol pa na običajne predmete v svojem svetu. Husserl se je sicer še največ ukvarjal z analizo zaznavanja. Zaznavanje je razumel kot sled pojavljan j idealnih predmetnosti.
b. Psihologija in predmet
Pojavoslovci Husserl, Brentano, Meinong in Veber so vsi nastopali proti psihologiji, vendar pa so od nje tudi izhajali. Kako naj to razumemo? Najprej velja upoštevati, da intencionalni predmeli niso dostopni drugače kol s posredovanjem psiholoških stanj. Veber tako razločuje predstave, misli, želje in stremljenja kot zvrsli med seboj enostransko odvisnih psiholoških doživljajev. Vendar pa so predmeti, na katere so ta stanja usmerjena, od psihologije neodvisni. Ce je tako, potem lahko obstaja posebna znanost, namenjena zgolj raziskovanju predmetov (Meinong, Veber) ali idealnih bistev (Husserl) ter preučevan ju razmerij med lc-temi.
Zanimivo si je ogledati že samo zgradbo Vebrovih del. V Očrtu psihologije najprej poda vrste psiholoških doživljajev, ki edini nudijo dostop do področja predmet-
nosti. Psihološkim doživljajem pa na predmetni strani ustrezajo posebne bitnosti. Prcd-metnostna teorija so posveča raziskovanju razmerij med posamičnimi hitnostmi na posebnem področju predmetnosti. Predmeti, ki jih je kot področje raziskovanja odkrila prav predmetnostna teori ja sama, so predpogoj n jenega znanstvenega raziskovanja.
Najlažje to razumemo ob primerjavi s Husscrlom, ki je bil po izobrazbi matematik. Matematik seveda sprva kot vsakdo drug psihološko doživlja števila ter razmerja med njimi. Vendar pa zanj kaj kmalu področje števil in preiskava njihovih medsebojnih razmerij ni prav nič več psihološko početje, ampak je posel posebne objektivno zasnovane znanosti, matematike. Podobno je s področjem predmetov višjega reda pri Mei-nongu in s področjem idealnih bistev pri Husserlu. Na ta način je tudi razrešen paradoksalni položaj, ko sicer izhajamo od psiholoških izkustev, vendar pa pri njih nc ostanemo. Slednja nas zgolj vodijo k novem predmetnostnem področju.
c. Pojav
Fenomenologi ja je po mojem razumevanju pojavoslovje oziroma znanost o pojavih. Pojave razumem na Brentanovi sledi kol akcidenčne oziroma pritične celote, katere vsebujejo substanco kol svoj edini lastni del.
Mereologija oziroma nauk o razmerju delov in celote nas uči, da so običajne empirično obstoječe celote (tale miza) sestavljene i/, več delov. Obstajajo pa tudi takšne celote, ki imajo zgolj en sam lastni del. To so pojavi. Pojav naj bo moja misel o mački. Takšen pojav je akcidenčcn oziroma naključen, saj ni nujno, da mislim na mačko. Vkolikor naj že mislim na mačko, pa moja misel nujno vsebuje vtis mene samega kot mislečega. Ni pojava brc/ organizma. Edino pojavi so tak ne vrste bitnosti. ki imajo en sam lastni del, ta pa je organizem oziroma substanca, na kateri so pojavi nujno udeleženi. Vkolikor ni organizma, tudi misli ne more biti
Splošni model pojava kot akcidenčne celole. ki ima substanco za svoj lastni del, je mogoče uporabiti pri razlagi različnih smeri pojavoslovja oziroma fenomenologije. Tako je pri Heideggru Ui-bit substanca, ki je lastni del okolja ali sveta kol pritične oziroma akcidenčne celote.
2. Kognitivna filozofija
Kognitivna filozofija nastopa kot del kognitivne znanosti. Slednjo Ivori ni/, znanosti, ki se ukvarjajo s preučevanjem spoznavanja. Kajti kognicija jc zgolj drug izraz za spoznavanje. Nemudoma je mogoče opaziti, da obstajajo med pojavoslovjem in med kognitivno znanostjo vzporednice ravno glede spoznanja. Kognitivno /nanosi tvorijo vede, kol so psihologija, računalništvo, jezikoslovje, pa tudi filozofija. Filozofija skuša pojmovno pojasniti vprašanja, ki sc porajajo pri razlagi in pri modeliranju spoznavnih zmožnosti.
a. Predstave Brc/ Pravil
Morda glavna razlika med fenomenologijo ter med kognitivno znanostjo je v leni, da kognitivna znanost opusti introspekcijske metode neposrednega zrenja zavesli in uvede modele duha.
I'rvi uspešni model duha je bil Von Neumannov računalnik, ki je bil funkcionalno opredeljen kol naprava, katere bistveni opis vključuje simbole ler pravila preračunavanja nad temi simboli. Hipoteza je bila, da obstaja funkcionalna ekvivalenea med takšnim računalnikom ter med človeško duševnosl jo.
Pozneje se je pojavil model konekcionističnega računalnika, ki je bližje možganom in temelji na nevronom podobnih mrežnih podsimbolnih povezavah. Ker ne vsebuje pravil, hipotezi o obstoju simbolov pa se ni kaj preveč lahko odreči, nosi en širši predlog razumevanja duševnosti oziroma paradigme na podlagi konekcionistične arhitekture ime Predstave Brez Pravil (PBP).
V temelju paradigme PBP je najprej spoznanje, tla tudi veščine sodijo v spisek inteligentnega obnašanja organizmov. Igranje košarke je že takšna zapletena in učinkovita. občudovanja vredna veščina. Premislek pa izkaže, da konec koncev tudi računanje ni nič drugega kol veščina, ki pravzaprav pri njej ni bistveno upravljanje s pravili. Dober matematik ne razmišlja toliko o pravilih, pač pa pravila vešče uporablja pri ustvarjalnem reševanju problemov. Vkolikor skušamo veščino ponazoriti s pravili, bo kmalu prišlo do eksplozije preračunavanja. V praktičnem kontekstu namreč kratko malo ni mogoče brez izjeme s pravili zajeti vseh pomembnih dejstev.
b. Teorija Dveh Ravni
Sam predlagam Teorijo Dveh Ravni (TDR). ki jo je mogoče razumeli kot nadaljnjo razdelavo paradigme PBP.
TDR skuša združiti sestavine simbolnega in konekcionističnega modela duha ter tako omogoča nov pogled na zasnovo spoznavnih zmožnosti.
Prva raven je psihofizična oziroma fizikalna raven obdelovanja informacije. Če naj organizem zaznava, je najprej potreben njegov neposreden stik /. zunanjim svetom na ravni občutkov, ki pravzaprav pomenijo podsimbolno zabeleženjc fizikalne informacije iz okolja.
Druga raven jc ustvarjanje lika. Ko vidno zaznavam mačko, se pojavi zaznava mačke na podlagi fizikalnega podsimbolnega ozadja. Podobno se na temelju različnih Ionov pojavi lik določene melodije, denimo sklepni del Beethovnove devete simfonije. Pri tem ni potrebno, da hi en lip lika vselej pogojila ista kvaliteta ozadnih fizikalnih informacij. Interpretacije Beethovnove simfonije se ob izvedbi vselej malce razlikujejo, pesem pa prepoznamo tudi, če jo na svoj način izvaja zabavni orkester.
Posebna predpostavka je. da temeljita nižja fizikalna in višja likovna raven na podobnih mehanizmih, vendar pa je način njunega oprimerjenja docela drugačen. Med njima tudi ni zveznosti, ampak prej lahko govorimo o nekakšnem preskoku. Pri tem je naše zavestno dojemanje usmerjeno na lik. ne pa tudi na podlago. Vendar je podlaga nujni pogoj za nastop lika. Lik pa je izbran i/, ozadja na temelju usmerjene pozornosti organizma.
Prvo raven fizikalne podlage in drugo raven lika lahko razumemo kot dve ravni predstave, rcprezentacije. Vendar pa to ni nujno.
Vkolikor smo v večji meri behavioristično nastrojeni. nam bosta fizikalna podlaga in na njej vznikli lik višje ravni zgolj dva načina odziva na okolje. Prva raven neposrednega odziva in beleženja informacij iz fizikalnega okolja daje podlago izbiri lika in odzivu nanj.
Lik ni rcprezentacija oziroma predstava, vkolikor ga razumemo kot dispozicijo, ki je lastnost zapletene materije možgan, ko se organizem z njihovo pomočjo sooča s svojim okolnim svetom.
Ekologizcm psihologa Gibsona jc združljiv s TDR. Gibson je zanimiv, ker ima njegova ekološka teorija podobno zgradbo kakor matrica fenomenološkega pojava, koder je organizem edini lastni del oziroma substanca pojava kol sebi lastnega okolja.
Gibson je na eni strani poudarjal fizikalno okolje, denimo fizikalne lastnosti medija. kot sla zrak ali pa zopet voda, po katerih se prenaša informacija. Sama informacija
pa je zopet obeležena s pomenom, ki ga ima za določeni organizem. Informacija za organizem je po Gibsonu afordansa. To je tisto, kar se v okolju organizmu ponuja bodisi v njegovo dobro ali pa v njegovo slabo. Stol se na primer meni ponuja za sedenje. Avto pa te lahko bodisi vozi ali pa te na žalost zopet lahko tudi povozi. V vseh teh primerih bo za organizem koristno, če bo na podlagi fizikalnih ozadnih podatkov razbral lik simbolnega pomena ter se tako primerno odzval na vse, kar mu prijetnega ali neugodnega že ponuja okolje.
Ko enkrat že razumemo TDR na primeru ckologizma in modelov duha, lahko nato razločimo denimo tudi fregejevski smisel in referenco kot kombinacijo ozadnih fizikalno pogojenih podatkov in zopet likovnih podatkov višjega reda. Uvidimo tudi bližino tega z. usmerjenostjo na bistva predmetov pri Husserlovih razlagah zaznavanja na podlagi okolnih zornih kotov. Zorni koti temelje na fizikalni informaciji, kakor na se organizmu avtomatično nudi v zabeleženje iz njegovega okolja, in tako tvorijo prvo temeljno raven informacije ali odziva. Takšna temeljna raven jc nato možna podlaga za nastop druge ravni oblikovanih likov.
LITERATURA
Brentano, F. (1973) Psychologic voni empirisehen Standpunkt I, Hamburg: Mcincr. Fregc, G. (19X0) "Sinn unij Bedeutung" v Funktion, Begriff, Bedeulung. Gotlingcn.
Horgan, T. in Ticnson, J. (1996) Conncctionism and Ihc Philosophy of Psychology: Representational
Realism Without Rules. Cambridge, MA: MIT Press. Husscrl, E. (1900) Logische Untersuchungen. Halle: Niemcycr.
Gibson. J. J. (1979) The Ecological Approach lo Visual Perception. Boston. Houghton Mifflin.
Meinong. A. (1977) Ucber Annahnien. Graz: Gcsamtausgabe.
Potrč. M. (1995) Pojavi in psihologija. Ljubljana: ZIFF.
Sajama, S. (1991) Misel in smisel. Ljubljana: PS.
Veber, F. (1924) Očrt psihologije. Ljubljana: ZTK.