Poli. J. i o DfaSano f cjotovfnl.
Leto XX., št. 245
Jpravništvoj Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. (nseratni oddelek« Ljubljana, Selen-burgovo ul. — Tel. 3492 in 2492 »odružnico Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. 'odružnico Celje: Kocenova ufica 2
Telefon št. 190. Sačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljano št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, petek ž0. oktobra I939
Cena t Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo > l | ubij a na, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Turčija in Rusija
Na diplomatskem področju prevladuje trenutno kot osrednji dogodek prekinitev turško-ruskih pogajanj v Moskvi. Spričo važnosti, ki se je tem pogajanjem pripisovala v vseh evropskih taborih, tako v obeh vojnih taborih kakor v tako zvarti »tretji fronti« ali v taboru nevtralnih držav, je samo po sebi razumljivo, ako je ta prekinitev osrednja točka vseh zunanjepolitičnih komentarjev in predmet najrazličnejših ugibanj. V dobi, ki jo označuje nekakšen preporod tajne diplomacije, ni seveda prav nič čudno, ako se ta ugibanja sučejo na robu najbolj fantastičnih domnev, ki jim ni mogoče najti nobene prave podlage. Ker so ugibanja v takih primerih zanimiva Je, ako so izčrpna, to je, ako upoštevajo vse možnosti, je v negotovi dobi, kakršna je sedanja, primernejše, da se držimo samo golih dejstev. V turško-ruskem primeru se nam zdi to še tem bolj potrebno, ker je doslej iz avtentičnih virov vse premalo podatkov o vsebini pogajanj, da bi se mogle izreči kakršnekoli podprte domneve o pravih vzrokih njih prekinitve.
O turško-ruskih pogajanjih se je najprej govorilo v neposredni zvezi z obema začasnima obrambnima pogodbama, ki ju je Turčija letos 12. maja in 23. junija podpisala z Anglijo in potem s Francijo. Sklenitev končnih pogodb o medsebojni pomoči med Turčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani se je od vsega začetka vezala na sklenitev angleško-francosko-ruske pogodbe. Ko se je v tem pogledu položaj spremenil zaradi podpisa nemško-ruske nenapadalne pogodbe z dne 24. avgusta, je Turčija sicer takoj poudarila, da se svojima pogodbama z zapadnima velesilama ne bo odpovedala, ni pa zaradi tega opustila svojih prizadevanj, da se sporazume tudi z Rusijo, s katero prijateljsko sodeluje tako rekoč že ves povojni čas, saj je sklenila ž njo prijateljski pakt že 16. marca 1921. Razen tega sta ji novi pogodbi z Anglijo in Francijo to tudi izrecno dovoljevali, ker je bila vanje vnesena določba, da novi dogovori nobeni izmed podpisnic ne branijo, da tudi z drugimi državami sklepa sporazume, ki služijo »splošnemu interesu utrditve miru«.
Prav s tem namenom se je turški zunanji minister podal 24. septembra v Moskvo. Njegovo bivanje tam je bilo prvotno določeno le na štiri dni, toda med tem je prišel v Moskvo tudi nemški zunanji minister Ribbentrop, s katerim je Molotov 28. septembra podpisal znane nove moskovske sporazume med Rusijo in Nemčijo. Istega dne je Rusija podpisala tudi s sosedno Estonsko -poseben pakt, ki sta mu nato sledila pakta z Letonijo in Litvo, tako da je ves Baltik prešel v rusko vplivno območje. Rusija je bila z vsem tem tako močno zaposlena, da so zaradi tega zastala rusko-turška pogajanja. Saradzoglu je svoje bivanje vedno zopet podaljševal in se tu in tam ponovno sestal z ruskimi državniki. Končno se je po dobrih treh tednih spet vrnil v Ankaro, ne da bi bil v Moskvi kaj podpisal.
To so gola dejstva, kaj pa se za njimi skriva, o tem so za enkrat možne le več ali manj verjetne domneve. Vendar so za neprestransko presojo važne še nekatere okoliščine. Predvsem je treba opozoriti, da uradno moskovsko poročilo ne govori o razbitju pogajanj, temveč nasprotno ugotavlja, da so se razgovori »razvijali v prijateljskem ozračju in so znova potrdili nespremenjene prijateljske odnošaje med Rusijo in Turčijo ter željo obeh za ohranitev miru«. Obe stranki sta nadalje sklenili, da ostaneta v stiku glede vseh vprašanj, ki ju zanimajo. Iz tega se da sklepati na voljo Moskve, da ohrani prijateljski pakt med obema državama iz leta 1921 tudi v bodoče za osnovo medsebojnih odnošajev.
Drugo dejstvo predstavljajo izjave predsednika turške vlade Saj dama pred parlamentarnim klubom turške narodne stranke. Iz njih je razvidno, da pogajanja na osnovi ruskih predlogov sicer niso dovedla do sporazuma, ker »jih ni bilo mogoče spraviti v sklad z osnovami, ki sr .o jih postavili z ved-noetio Rusije za razmerje med Turčijo, Veliko Britanijo in Francijo«, da pa turško razmerje do Rusije »temelji slej ko prej na prijateljstvu«. Tako je torej tudi s turške strani poudarjena volja po nadaljnjem prijateljskem sodelovanju obeh držav. 2e iz tega bi se dalo sklepati, da so pogajanja propadla orav za prav zaradi sil izven obeh pogodbenih strank, ki še vedno vztrajata pri dosedanjem prijateljstvu. Tretja okoliščina, ki je brez dvoma tudi v zvezi s prekinitvijo moskovskih pogajanj, je nepričakovani odhod nemškega veleposlanika Papena iz Ankare v Berlin ter nenaden prihod angleškega generala Wawela in francoskega generala Weyganda v Ankaro, ki je,
Angleško-frantosko-turika pogodba
Vžeral le bila v Ankari podpisana trostranska pogodba med Anglijo, Francijo in Turiiio, ki določa avtomatično medseboino pomoč v primeru napada na eno izmed podpisnic ter Rumuniio in Griiio - Obveznosti
ne vezeio proti Rusiii — Pogodba skleniena za 15 let
Ankara, 19 okt. br. Danes ob 18.30 je bil podpisan francosko-angleško-tur-ški pakt. V imenu Francije sta podpisala pogodbo general Weygand in francoski poslanik Massigli, v imenu Anglije general Wawel in angleški poslanik v Ankari, v imenu Turčije pa predsednik vlade Saj dam in šef generalnega štaba, maršal Cakmak. Pakt sloni na turško-angleški izjavi z dne 12. maja in francosko-turški izjavi z dne 24. junija ter vsebuje naslednje določbe:
1.	Francoska in angleška vlada se obvezujeta pomagati Turčiji:
a)	v primeru, da bi katerakoli evropska država napadla Turčijo;
b)	v primeru, da bi katerakoli evropska država s svojo akcijo v Sredozemlju Turčijo zapletla v vojno.
2.	Turška vlada se obvezuje pomagati Angliji in Franciji:
a)	v primeru, da bi katerakoli evropska država izzvala vojno v vzhodnem delu Sredozemskega morja;
b)	v primeru, da bi se Anglija in Francija zapletli v sovražnosti zaradi svojih jamstev Rumuniji in Grčiji.
3.	Vse tri vlade se obvezujejo, da se bodo, kadar bo nastopil eden izmed omenjenih primerov, takoj vzajemno posvetovale o ukrepih, ki jih bodo skupno izdale, kakor tudi v primeru, da bi iz napada ene evropske države na drugo nastala nevarnost za eno izmed podpisnic pogodbe.
Pakt se sklene za dobo 15 let in vsebuje tudi določbo, po kateri v primeru vojne nobena izmed pogodbenih strank ne sme skleniti separatnega miru.
Posebna klavzula določa, da pakt ni naperjen proti nikomur, nego ima zgolj namen zagotoviti vzajemno pomoč, tako da bi se mogle vse tri države skupno upreti slehernemu napadu.
Pogodba ima tudi dodatni protokol, ki določa v glavnem, da Tucčije določbe tega pakta ne vežejo v primeru, ko bi se morala spričo njihovega izvajanja zaplesti v vojno z Rusijo.
Komunike, ki je bil izdan nocoj o paktu, pravi, da je bilo besedilo pogodbe že pred več tedni pripravljeno in parafirano, a je bil podpis odgoden, ker je bilo pričakovati, da bo mogla Turčija skleniti paralelno pogodbo tudi z Rusijo. Pogajanja pa so se razvila tako, da je Rusija stavila nove zahteve, ki jih ni bilo mogoče spraviti v sklad z že dogovorjenim paktom Turčije z Anglijo in Francijo. Ker ni kazalo, da bo kmalu mogoče doseči sporazum z Rusijo v tej stvari, ni bilo mogoče še nadalje odlagati podpisa pogodbe, ki se je že s podpisom uveljavila.
O p®g«#! fes izdana Bela knjiga
London, 19. okt. AA. (Reuter). Besedilo pogodbe med Veliko Britanijo, Francijo in Turčijo bo izšlo v obliki Bele knjige takoj po podpisu.
Iijava Chamberlaina v spodnji zbornici
London, 19. okt. s. Ob 19. je ministrski predsednik Chamberlain podal v parlamentu naslednjo izjavo:
Zbornica se bo spomnila, da sem dal 12. maja izjavo, da sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da skleneta dolgoročne pogodbe na recipročni bazi s Turčijo v interesu skupne varnosti. V tem smislu so se vlade tedaj sporazumele, da bodo pod gotovimi okoliščinami dejansko sodelovale in dale vse svoje sile na razpolago druga drugi. Tekom pogajanj so se tri vlade potem sporazumele, da naj bi imel pakt značaj trojnega pakta. Čeravno so se pogajanja od 12. maja potem zavlekla, ni bilo med vsemi tremi vladami ni-
kdar bistvenih diferenc v njihovih stališčih in v razgovorih sta vladah skozi in skozi medsebojno zaupanje in sloga. Dokončni sporazum o besedilu pogodbe je bU dosežen že pred tremi tedni, toda z ozirom na obisk turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi je bila objava odložena v sporazumu z angleško in francosko vlado, v upanju, da bi mogli razgovori zunanjega ministra Saradzogla voditi do sporazuma med Turčijo in Rusijo za sklenitev stičnega pakta. Toda z odhodom zunanjega ministra Saradzogla iz Moskve so bili razgovori med Turčijo in Rusijo začasno suspendirani. Turška vlada je smatrala, da ne more spraviti v sklad nekaterih ruskih predlogov s tem, o čemer se je sporazumele že preje z Anglijo in Francijo. Tako iz Moskve, kakor tudi iz Ankare pa je bilo sporočeno, da ostanejo turško-ruski odnošaji še nadalje prijateljski. Medtem je turška vlada smatrala, da ne more še dalje odlašati s podpisom pogodbe med Anglijo in Francijo in veseli me, da lahko sporočim zbornici, da je bila pred pol ure pogodba podpisana. Pogodba je sklenjena za petnajst let, kar je jasen dokaz prizadevanja vseh treh vlad, da nadaljujejo dolgoročno politiko medsebojnega sodelovanja.
Za ministrskim predsednikom Chamber-lainom je odgovoril vodja opozicije Attlee, ki je izjavil, da opozicija brezpogojno po-
zdravlja izjavo ministrskega predsednika. Poudaril je prijateljstvo do Turčije. V imenu liberalcev je govoril Harris, ki je dejal, da je sodelovanje s Turčijo posebno važno, ker je dosegla Turčija po svetovni vojni ogromen napredek v vsakem ozira.
Turški listi o zastoju pogajanj z Rusijo
London, 19. okt. s. Vsi današnji turški listi odobravajo stališče, ki ga je zavzela vlada v pogajanjih z Rusijo. Listi poudarjajo, da ne more iti Turčija v nobeno kombinacijo, ki bi ji vzela pravico kontrole nad Dardaneli. Turčija ne bo nikdar prelomila svoje besede Angliji in Franciji ter bo vedno ohranila lojalno stališče do svojih zaveznic.
Preprečen manever v Moskvi
Pariz, 19. okt. z Negativni rezultat ru-sko-turških pogajanj je v ospredju komentarjev francoskega tiska. Pariški listi so polni hvale in priznanja Saradzoglu in naglašajo ogromno važnost za nadaljnji razvoj mednarodnega položaja, ki izvira iz dejstva, da je Turčija ostala zvesta dar
ni besedi in lojalno izpopolnjuje dogovore ki jih je sklenila z Anglijo in Francijo. Turčija si je pri pogajanjih v Moskvi ohranila popolnoma svobodne roke. Stališče, ki ga je zavzela pri teh pogajanjih Rusija, pa dokazuje, da sta sa Nemčija in Rusija tudi na Balkanu razdelili svoja interesna področja. Česar Nemčija ni mogla doseči v Ankari, je skušala doseči preko Moskve. Turčija pa je ta manever preprečila.
Nemški opomini
Turčiji
Berlin, 19. okt. z. Dosedaj je bil nemški tisk glede turško-ruskih pogajanj skrajno rezerviran in jih je jedva beležil. Sedaj, ko so pogajanja prekinjena, pa prihajajo nemški listi z besedo na dan. Značilno je, da naslavljajo na Turčijo resne opomine, naj vpošteva spremenjeni mednarodni položaj, zlasti pa dejstvo, da obstoja med Nemčijo in Rusijo vedno tesnejše politično sodelovanje, ki sloni na prijateljskem sporazumu. Sodelovanje se ne nanaša samo na neposredno sodelovanje med Moskvo in Berlinom, marveč tudi na vse področje južnovzhodne Evrope. Turčija mora s tem resno računati pri svoji bodoči zunanji politiki.

mka ni osami
Konferenca poglavarjev severnih držav je bila včeraj zaključena
Stockholm, 19. okt. br. Konferenca poglavarjev severnih držav se je davi nadaljevala. Zjutraj so se sestali strokovnjaki in zunanji ministri, ki so pripravili gradivo za zaključne razgovore, ki so bili še v dopoldanskih urah in so jim poleg državnih poglavarjev prisostvovali tudi zunanji ministri Norveške, Danske, Finske in Švedske. Norveški kralj Haakon, danski kralj Kristijan in finski prezident Kallio so se nocoj s svojim spremstvom vrnili v svoje države.
Zunanji minister Sandler je danes opoldne sprejel poročevalca agencije Havas in mu je izjavil, da so se nordijske države odločile skupno čuvati svojo nevtralnost in politično ter gospodarsko neodvisnost. Njihov skupni interes je, da se nobena izmed njih ne veže na interese kake druge države.
Stockholm, 19. okt. s. Danes dopoldne so
govorili oo radiu vladarji štirih severnih držav, ki so zbrani na konferenci v Stock-holmu.
Švedski kralj Gustav je poudaril važnost nevtralnosti severnih držav in vrednost njihove solidarnosti. Zahvalil se je ameriškim državam za izraze simpatij, ki so jih poslali v včerajšnjih brzojavkah.
Danski kralj Kristijan je izjavil, da je sedanja konferenca logično nadaljevanje politike, ki so jo severne države vodile že pri konferenci v Malmo leta 1915. Ta politika solidarnosti daje upanje na dobro bodočnost.
Norveški kralj Haakon je s svojem govoru postavil sodelovanje med severnimi državami vsemu svetu za vzgled.
Finski predsednik Kallio je izjavil, da so zahteve, ki jih je Rusija postavila napram Finski, resnega značaja, vendar upa, da bo Rusija pri pogajanjih upoštevala miroljubne pogodbe, ki vežejo Rusijo in Finsko. Finska noče ničesar drugega, nego živeti v miru na svoji lastni zemlji. Če bo treba, bo Finska v popolni enotnosti branila svojo neodvisnost. Solidarnost severnih držav ne pomeni pomo?5 samo v beEedah. temveč tudi v dejanjih.
Sklepi konference
Stockholm, 19. okt. br. O rezultatih stockholmske konference je bil nocoj objavljen naslednji komunike:
Konferenca je pokazala odločno enodu-šnost nordijskih držav, da nadaljujejo tesno sodelovanje v svrho ohranitve svoje nevtralnosti. Nordijske države smatrajo za svojo pravico, zahtevati od vseh spoštovanje njihove nevtralnosti. Na konferenci je bilo doseženo popolno soglasje, da se bo-
do nordijske države ravnale pri svojem delu tudi v bodoče po smernicah, ki so bile v zadnjih letih osnovan vsega njihovega le v zadnjih letih osnova vsega njihovega šno izvajale.
Na konferenci so bile proučene tudi vse težave, ki so nastale za trgovinski in še posebej za pomorski promet žara«? vojne na kontinentu. Sklenjeno je bilo, da bodo nordijske države tudi na tem področju v bodoče tesno sodelovale. Ravnale se bodo po smernicah, ki so bile določene na konferenci nordijskih držav 19. septembra tako glede obče trgovinske politike, prometa s tujimi državami, kakor tudi glede vzajemne preskrbe prebivalstva vseh štirih nordijskih držav z življenjskimi potrebščinami.
Nordijske države so se trdno odločile sodelovati tudi z drugimi nevtralnimi državami za ohranitev svoje in njihove nevtralnosti.
Končno so se vlade nordijskih držav
sporazumele v tem, da bodo tudi v bodoče pripravljene zavzeti se za vsako akcijo, ki bi stremela po obnovitvi miru, kakor so podprle že pred pričetkom vojne akcijo kralja Leopolda in kraljice Viljeinine.
Povratek prezidenta Kallia v Helsinke
Helsinki, 19. okt. br. S posebnim letalom se je nocoj vrnil v Helsinke prezident republike Kallio. Na letališču so ga sprejeli vsi člani vlade in ogromna množica ljudstva, ki ga je spremljala vse do njegove rezidence.
Zunanji minister Erkko je ostal v Stock-holmu in je imel nocoj ponoven sestanek z zunanjimi ministri Švedske. Norveške in Danske. Na sestanku so razpravljali o izvedbi sklepov, ki so bili sprejeti na današnji zaključni seji stockholmske konference.
Svečana služba božja z molitvijo za mir
Stockholm, 19. oktobra. AA. (Havas). O
priliki sestanka štirih državnih poglavarjev severnih držav se je vršila svečana služba božja, ki so ji prisostvovali vsi štirje državni poglavarji, člani švedske kraljevske rodbine in člani vlade. Nadškof je imel nagovor ter prosil Boga, naj blagoslovi važna posvetovanja. Nato so molili za mir. Ceremonija se je vršila v ozračju najgloblje pobožnosti.
Manifestacije ljudstva
Stockholm, 19. okt. AA. Kralj Gustav je priredil snoči na čast danskega in norveškega kralja ter predsednika finske repu-
kaor potrjujejo zadnja poročila, v zvezi s končnim podpisom turško-angleš-ke in turško-francoske pogodbe, odnosno skupne tristranske pogodbe, ki je sedaj že gotova. Za presojo turško-ruskih odnošajev moramo končno zaradi izčrpnosti navesti še okolnost, da se po Saradzoglovem odhodu iz Moskve mudi tamkaj še turški poljedelski minister Erkmen, medtem ko je Saradzogla spremljal v Ankaro šef oddelka za bližnji vzhod v ruskem zunanjem komisariatu Novikov. Turčija se je torej odločila za podpis dokončne pogodbe z Anglijo in Francijo, ne da bi se zaradi tega odpovedala prijateljstvu z Rusijo.
Pregled teh dejstev in okoliščin omogoča jasnejše gledanje na ozadje ne-
| pričakovanega zaključka moskovskih pogajanj, čeprav seveda še vedno ne J nudi jasne slike. Zanimiva pa so pri tem tolmačenja, ki jih v raznih evropskih centrih dajejo o tem dogodku. Angleži in Francozi z zadovoljstvom ugotavljajo, da hoče Turčija prav v dobi najhujših pretresov mednarodnih odnošajev ostati zvesta svojim obveznostim do zapada, ki se nanašajo predvsem na primer neizzvanega napada v vzhodnem Sredozemlju.- Prav tako pod-črtavajo nadaljnjo zvestobo Turčije prijateljstvu do Rusije in obratno, dočim je po mnenju zapada zaradi turškega stališča največ izgubila Nemčija. To daje Angležem in Francozom povod za domnevo, da se Nemčija in Rusija glede Balkana v dosedanjih
dogovorih še nista tako sporazumeli, kakor sta se na primer glede Baltika, in da je Rusija storila Nemčiji samo formalno uslugo, ako je Turčiji odsvetovala sporazum z Anglijo in Francijo, da pa iz turške odklonitve ne bo izvajala nobenih posledic. Nemški odmevi so za sedaj še močno rezervirani, medtem ko so Italijani pri ugotavljanju dejstev zelo objektivni in ne prikrivajo celo pohvale zaradi turške jasnosti in odločnosti, kar kaže, da se okoli Turčije spleta zelo zanimiva diplomatska igra, ki je znabiti šele na začetku, ki pa se bo, kakor so trdno prepričani zlasti v prestolnicah balkanskih držav, zaključila z novo utrditvijo miru v tem predelu Evrope.
blike slavnostno večerjo na dvoru, ki so ji prisostvovali poleg omenjenih državnih poglavarjev tudi člani švedske kraljevske rodbine, zunanji ministri in poslanild severnih držav ter člani švedske vlade. Po večerji se je kralj Gustav s svojimi visokimi gosti pojavil na balkonu ter se zahvalil veliki množici ljudstva, ki je prirejala navdušene manifestacije. Več tisoč ljudi z godbo in 500 zastavami raznih društev je korakalo v povorki od magistrata do dvora, kjer je godba zaigrala himne severnih držav.
Medsebojna vojaška pomoč
Stockholm, 19. okt. o. »United Press« poroča, da so bali na. današnji konferenci poglavarjev severnih držav sprejeti sklepi, po katerih mora vsaka izmed severnih držav bodisi Finski ali pa kaki drugi severni državi priskočiti na pomoč, če bi bila ogrožena njena svoboda ali pa kršena nevtralnost.
Ruski načrt s Finsko
Helsinki, 19. okt. z. Po mnenju tukajšnjih političnih in diplomatskih krogov postaja vedno bolj jasno, da hoče Rusija z vsiljenjem zavezniške pogodbe ločiti Finsko od ostalih skandinavskih držav. Finski listi vedno bolj jasno opozarjajo na to grozečo nevarnost, pri čemer podčr-tavajo tudi izjavo zunanjega ministra, da zavezniška pogodba, kakor jo zahteva Rusija, ne bi bila v skladu z neodvisnostjo Finske. Finska je nordijsko orientirana in se ne bo dala z nobeno pogodbo odtrgati od ostalih skandinavskih držav.
Ruski poziv finski vladi
London, 19. oktobra, s. Po poročilih iz Rima je ruska vlada sporočila finski vladi svojo zahtevo, da se finski delegat, poslanik dr. Paasikivi, takoj vrne v Moskvo. V finskih uradnih krogih v Helsinkih izjavljajo, da se dr. Paasikivi ne bo vrnii v Moskvo pred ponedeljkom
Helsinki, 19. okt. br. Finske pristaniške oblasti, ki so pred kratkim pozvale vse finske in druge trgovske ladje, da se odstranijo iz južnih finskih luk, so sedaj dovolile, da se promet v teh lukah spet obnovi Politični krogi smatrajo to vsekakor za dobro znamenje in ugotovi ja jo, da se je mednarodni položaj Finske spričo stockholmske konference, solidarnosti ameriških držao in še nekaterih drugih činiteljev znatno zbolj-šaL
Norveška ojačila posadke ob finski meji
Oslo, 19. okt. s. Norveški vojni minister je potrdil, da je Norveška ojačila svoje posadke ob finski meji.
Nova rusko-letonska
trgovinska pogodba
Moskva, 19. okt. s. Včeraj sta komisar za zunanjo trgovino Mikojan in letonski poslanik podpisala novo trgovinsko pogodbo med Rusijo in Letonsko. Pogodba določa za 1. 1939 in 1940 trikratno povečanje dosedanjega rusko-letonskega trgovinskega prometa. Nadalje so določene olajšave za tranzit letonskega blaga po ruskih železnicah in preko Murmanskega ter luk v Črnem morju, kakor tudi za tranzit ruskega blaga preko Letonske.
Kjoseivanov sestavlja novo bolgarsko vlado
Včeraj je podal ostavko vlade in dobil mandat za sestavo novega kabineta, v katerega bo vstopilo več zastopnikov političnih skupin
Sofija, 19. okt. br. Danes ob 11.30 je
kralj Boris sprejel predsednika vlade dr. Kjoseivanova v posebni avdienci. Ob tej priliki mu je ministrski predsednik podal demisijo vse vlade. Kralj je demisijo sprejel ter odredil, da dosedanja vlada opravlja še nadalje svoje posle, dokler jih ne prevzame nova vlada.
V prvih popoldanskih urah se je kralj posvetoval s predsednikom sobranja in še nekaterimi drugimi vodilnimi politiki. Nato je ponovno sprejel ministrskega pred-
sednika dr. Kjoseivanova ter mu poveril
mandat za sestavo novega kabineta.
Politični krogi naglašajo, da je ostavka vlade politično taktičnega značaja. V kratkem se sestane bolgarsko sobranje. Da bi dr. Kjoseivanov utrdil položaj vlade v sobranju, je sklenil pritegniti v kabinet nekaj vodilnih osebnosti raznih političnih skupin. Dr. Kjoseivanov je popoldne že pričel svoja posvetovanja z njimi, in kakor kaže, mu razgovori toliko uspevajo, da bo kriza vlade bržkone še to noč rešena.
SIJU 111 Kitajska bosta enili vojaško zvezo
Prihod visokih ruskih vojaških dostojanstvenikov v čungking - Maršal čangkajšek se je že odločil za zvezo
London, 19. okt. z. Kakor poročajo iz Čungkinga, so prispeli danes tjakaj s 5 letali visoki ruski oficirji. Kakor se zatrjuje, ima ta ruska vojaška delegacija pooblastilo, da prične pogajanja za sklenitev vojaške zveze med Rusijo in Kitajsko. V japonskih krogih se boje, da se bo v kratkem še povečal ruski pritisk na Japonsko. Nevtralni opazovalci mislijo, da hoče Rusija na ta način preprečiti za mesec november napovedano imenovanje nove kitajske vlade za ono ozemlje, ki ie pod japonsko oblastjo. Ta vlada naj bi sklenila v imenu Kitajske dalekosežne pogodbe z Rusijo. Maršal Čangkajšek se je doslej upiral tesnejši zvezi z Rusijo, izgleda pa. da se je sedaj odločil za vojaško zvezo z Rusijo zaradi tega, ker spričo po-
ložaja v Evropi ne more pričakovati izdatnejše pomoči ne od Anglije, ne od Amerike.
$6 japonskih letal
uničenih v Hankovu
Moskva. 19. oktobra. AA. (Tas) Po poročilih iz Čungkinga so kitajska letala pri napadu na Hankov zbila in uničila 36 japonskih letal.
Priiateliska pogodba med Perzijo in Japonsko
Teheran, 19. oktobra. AA. (Reuter) Danes so razelasili, da sta Iran (Perzija) in Japonska podpisala snoči prijateljsko pogodbo.
Francozi so še vedno ssa nemškem ozemlju, umaknili pa so se na več krajih zopet na nemško-irancosko mejo
Berlin, 19. oktobra. AA. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Med reko Saaro in cesto Hornbach-Bitch so naše čete po kratkem srditem boju vrgle sovražne oddelke, ki so se še nahajali na nemških tleh, na mejo in čez mejo. V ostalih odsekih zapadne fronte samo lokalni topovski ogenj in ogledno delovanje. Na nekaterih krajih smo začasno izgubili stik s sovražnikom, ker naše prednje čete niso prekoračile francoske meje. Tako se lahko smatra, da je prvi del vojnih akcij na zapadu, ki je izhajal iz francoske iniciative, končan. V zvezi s tem naslednji pregled dogodkov na zapadni fronti od začetka vojne:
Ob istem času, kakor so se začele operacije na Poljskem, smo tudi naše obmejne utrdbe na zapadu zasedli z močnimi oddelki. Dne 8. septembra so Francozi začeli sovražnosti in prekoračili na več krajih med Luksemburgom in Renom zapadno od Karlsruha zapadno mejo s svojimi oglednimi oddelki. Od tega časa na vsej zapadni fronti nikjer ni bilo resnejših bojev. Čisto krajevni boji so se vršili na ravnem delu terena pred našim zapadnim zidom blizu francoske meje. Razen edine izjeme so se ti boji vršili z majhnimi enotami, zvečine manjšimi od ene čete. V mesecu septembru so Francozi zasedli le naslednje kraje:
1.	Nekaj nemških krajev blizu francoske meje med luksemburško mejo in Saarlau-ternom.
2.	Gozd VVarndt, južno zapadno od Saarbruckna, ki se razteza do francoke meje.
3.	Prednje dele naših krajev južno-vzhodno od Saarbruckna med reko Saaro in Palatinskim gozdom.
Samo v točkah pod 2 in 3 se je sovražnik utrdil s težkimi izgubami v krajih, ki smo jih mi po načrtu že prej izpraznili v globini 3 do 5 km na nemških tleh. Vse ostalo nemško ozemlje pred Siegfriedovo črto je očiščeno sovražnika. Na nobeni točki niso Francozi prišli v bližino Sieg-friedove črte, razen tam, kjer ta naš zapadni zid poteka v neposredni bližini meje, kakor n. pr. pri Saarbriicknu. S tem šibkim delovanjem pehot je v skladu tudi topniški ogenj. Topniško streljanje se je — če izvzamemo podporo, ki jo je dajalo manjšim akcijam — omejilo samo na obstreljevanje raznih točk pred našimi utrdbami, da smo ovirali sovražne nastope. Edina izjema je bila neka poljska utrdba blizu Saarbruckna, ki so nanjo poslali 80 izstrelkov srednjega kalibra, a brez uspeha. Na gornjem Renu od Karlsruha pa do Basela vlada od začetka vojne tak mir, kakor v mirnem stanju. To malo osvojitev terena, ki so jo Francozi proglasili kot velik uspeh in učinkovito pomoč Poljakom, je zdaj sovražnik spet izerubil med luksemburško mejo in Warndtskim gozdom in med reko Saaro in Palatinskim gozdom; zapustil ga je prostovoljno in se umaknil vse do francoske meje in še čez njo.
Letalska vojna na zapadni fronti ni presegala oglednega delovanja in obrambe po lovskih letalih in protiletalskih baterijah. Letalskega bombardiranja ni bilo. Zaradi učinkovitosti nemške obrambe, lovskih letal in protiletalskih baterij, smo od začetka vojne zbili na zapadni fronti 60 sovražnih letal, med njimi 12 britanskih. V tem številu niso vštete sovražne izgube v notranjščini in v obrežnih odsekih. Celotne izgube na nemški strani zaradi nastopa sovražnika na zapadni fronti znašajo od začekta vojne do 17. oktobra samo 196 mrtvih. 356 ranjenih, 114 pogrešanih in samo 11 letal. Nasprotno smo pa do 18. oktobra ujeli 25 francoskih častnikov in 664 podčastnikov in vojakov. Na fronti gornjega Rena. dolgi 176 km je bil ranjen samo en vojak in še ta od dtobca
granate našega protiletalskega topa. Doslej nismo v prednjih črtah na zahodni fronti še na nobeni točki ugotovili navzočnosti britanskih čet.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 19. okt br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi naslednje 91. vojno poročilo:
Noč je bila na fronti splošno mirna. Ves čas je deževalo. Na raznih točkah fronte so bili odbiti oddelki sovražne pehote, ki jih je podpiralo topništvo.
Poplavljene nemške utrdbe
Pariz, 19. okt. s. Nad zapadno fronto je bilo včeraj zelo deževno vreme. Ren je prestopil bregove in poplavil nekatere nemške utrdbe, tako da morajo iz njih odstranjevati vodo s sesalkami.
London, 19. okt. s. Iz Luksemburga poročajo, da je danes ob 10. dopoldne začela francoska artilerija obstreljevati cesto Perl-Seendorf.
Dva brata angleškega kralja na Sronti
London, 19. okt. s. Včeraj sta posetila fronto vojvodi Gloucesterski in VVindsor-ski. Spremljal ju je vrhovni poveljnik angleške vojske general Gort.
Angleška letala nad severozapadno Nemčijo
London, 19. oktobra. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo poroča, da so britanska letala izvedla preteklo noč uspešen ogledni polet nad severnozapadno Nemčijo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča.
Nemška izvlslsillka letala nad Scapa Flowom
London, 19. okt s. Letalsko ministrstvo javlja, da so se nemška izvidniška letala včeraj dvakrat skušala približati vojni luki Scapa Flovvu. Prvič so priletela s severa od Kirwalla. drugič pa z >uga od Dun-cansby Heeda Dve letali so opazili nad Pentland Firthom, ki loči Orkneysko otočje od Škotske. Eno letalo, k ga je protiletalsko topništvo močno obstreljevalo se je moralo menda spustiti v severn škotski 'n ga sedaj iščejo.
Tretja lista nemških ujetnikov v Angliji
L©nd<>n, 19. okt. br. Nocoj je bila objavljena tretja lista nemških ujetnikov v Angliji. Tudi vsi nocoj navedeni ujetniki so pripadali nemškim potopljen m podmornicam. Med 9 objavljenimi imeni je tudi ime inženjerskega kapitana Mollen-hofa.
Sklem
Jk.
francoske vlade
Pariz, 19. oktobra. AA. (Havas) Na današnji seji vlade pod predsedstvom prezi-denta Lebruna je ministrski predsednik Daladier podal ekspoze o diplomatskem in vojnem položaju. Ministra Pomaret in Dautry sta poročala o raznih stvareh, ki so v teku in so v zvezi z narodno obrambo in z delavstvom, zaposlenim v raznih tovarnah, ki delajo za narodno obrambo. Nato je prezident dobil v podpis več zakonskih predlogov v glavnem upravnega značaja.
Seja se je začela ob 10. in končala ob 12.45 ter je skoraj vsa veljala Daladiero-vemu ekspozeju. Govoreč o splošnem mednarodnem položaju, je Daladier najprej orisal razmerje Rusije do Finske, odno-
sno do skandinavskih držav. Govoril je tudi o Saradzoglovem obisku v Moskvi in na koncu poudaril pomen angleško-fran-cosko-turških pogajanj ter napovedal, da se bodo ta pogajanja končala s podpisom pogodbe. Naposled so na današnji seji sprejeli tudi več vojnih ukrepov, ki jih je predlagal minister za narodno obrambo.
Na; Holandskem dele
protiplinske maske
Pariz, 19. oktobra. AA. (Havas) Iz Amsterdama poročajo: Na Holandskem so začeli deliti protiplinske maske. Od ponedeljka dalje bo prebivalstvo moglo na poštah dobiti te maske po zelo ugodni ceni s posebnimi izkaznicami.
Amerika zaprta
za tuje vojne ladje
Washington, 19. oktobra. AA. (Reuter). Rooseveltova prepoved, da se vojne ladje vojskujočih se držav ne smejo približati ameriški obali, sloni na § 9 sedanjega zakona o nevtralnosti, ki določa gostoljubnost za podmornice samo v primeru višje sile ali nesreče zaradi neviht itd. Roosevelt je izjavil, da se je poslužil tega paragrafa zato, ker je hotel ohraniti mir med Zedinje-nimi državami in tujimi silami, ter zaščititi interese in meje Amerike.
ChurchUl odstopil ?
Pariz, 19. oktobra. AA. (Štefani). V tukajšnjih političnih krogih so se snoči trdovratno širile vesti, da je angleški mornariški minister Churchill odstopil. Njegov sklep naj bi bil posledica ostrih kritik angleških pomorskih krogov zaradi dosedanjega podcenjevanja nasprotnika ter nezadostnih obrambnih ukrepov proti akciji sovražnika. Predsednik vlade Chamberlain je prosil Churchilla, naj umakne ostavko.
5750 vojnih letal naročenih v Ameriki
New York, 19. oktobra A A. (Reuter). Francoska in britanska vlada sta naročili v Zedinjenih državah 5750 letal, ki bodo dobavljena, čim bo ameriški kongres spremenil nevtralnostni zakon. Leta'a bodo stala 350 milijonov dolarjev Če bi sedanji zakon o prepovedi izvoza orožja ostal še nadalje v veljavi bo Velika Britanija predlagala ameriškim tovarnam naj zgrade v Kanadi svoje podružnice.
Sikorski pri Daladieru
Pariz, 19. oktobra. AA. (Havas). Daladier je sprejel včeraj predsednika poljske vlade generala Sikorskega.
★
Titulescu se vrača
v politiko
Bukarešta, 19. oktobra, br. Bivši zunanji minister Titulescu je poslal kralju Ka-rolu pismo, v katerem se mu spričo položaja, v katerem se je znašla Rumunija, stavlja na razpolago, da bi služil domovini v njenih resnih dneh.
Kakor znano, je bil Titulescu prisiljen podati ostavko pred dvema letoma zaradi svoje rusofilske politike. Prišel pa je tudi na črno listo »Železne garde«, ker je bil za tesno sodelovanje s Francijo.
Rumunija in poljsko vojno orožje
Sofija, 19. okt. br. Rumunsko poslaništvo je danes kategorično demantiralo vesti nekaterih bolgarskih listov, da je rumunska vlada sklenila izročiti Nemčiji in Rusiji vse poljsko orožje, ki je bilo pripeljano na rumunsko ozemlje.
Sklicanje DN
ženeva, 19. oktobra. A A (Reuter) Tajništvo Društva narodov je stopilo v stik z vladami držav-članic, da se skliče zasedanje Društva narodov za 4. december. Na zasedanju bodo izvoljeni člani mednarodnega sodišča in bo sprejet proračun.
Madrid zspet rezidenca Španije
Madrid, 19. oktobra AA. General Fran co je zapustil definithno Burgos ter pre selil svojo rezidenco v Madrid. Včeraj popoldne se je uradno poslovil od Burgosa, ki s tem izgubi naslov začasnega glavnega mesta Španije. Pred svojim odhodom je sprejel občinski odbor ter predstavnike vseh krajevnih oblastev, katerim je izrazil svojo hvaležnost in ljubezen do mesta V Burgosu je pustil načrt zadnjih vojnih operacij, ki bo razstavljen v muzeju, posvečenem Španiji in generalu Francu. Muzej bo nastanjen v hiši, kjer je stanoval general Franco.
Rovar Je komuwi *ov na M?! Ižarsksan
Burili, pešta, 19. oktobra. AA (MTI) .:iani razpuščenega »Madžarskega pokre-ta« nadaljujejo svojo tajno akcijo ter so začeli v prestolnici in raznih mestih širiti revolucionarne brošure. 30 oseb je bilo aretiranih zaradi tiskanja in razširjanja letakov. V toku preiskave so našli tudi tiskarski stroj pokreta. Preiskava je ugotovila, da se je organizacija madžarske legije začela enako, kakor »tabor izvoljenih«, katerega člani so morali priseči zvestobo Salasijevemu pokretu. Namen legije je bil ustanovitev madžarske delavske države z nasilnimi sredstvi. V zvezi s to afero je bilo aretiranih 110 oseb. Preiskava se nadaljuje. Vse vesti tujega tiska o obsegu tega pokreta v kolikor presegajo okvir tega sporočila, so brez vsake osnove in ne odgovarjajo dejstvom.
Nemšk? žili bo£o naseljeni na Filipinih
Wa»hington, 19. oktobra. AA. Mednarodni odbor za politične begunce se je sestal pod predsedništvom lorda \Vintortona ter sklepal o ureditvi položaja 60.000 nemških Zidov, ki so pobegnili v evropske nevtralne države. Odbor se je strinjal glede nujnih ukrepov, da se begunci nastanijo na Filipinih in San Domingu. Prihodnja seja odbora bo 26. oktobra. Včerajšnji seji so prisostvovali tudi veleposlaniki Francije, Brazilije in Argentine ter holandski poslanik.
iNSERIRAJTE V „,JUTRU" !
Gospodarska vojna
Kanadske vojne ladje potopile v severnem Atlantiku
nemško podmornico
Montreal, 19. okt. br. Zastopnik kanadske vlade je danes izjavil, da so kanadske vojne ladje včeraj napadle neko nemško podmornico in jo potopile. Napad je bil izvršen na severnem Atlantiku.
Pomorska bitka
v Severnem morju
Amsterdam, 19. oktobra. AA. S holand-skega otoka Schiermonikog je prispela vest o borbi med 6 vojnimi ladjami in 12 aeroplani. Streljanje se je jasno slišalo, vendar ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi pripadajo ladje in letala.
Pri Firth of Forthu zgubili Nemci 5 bombnikov
London, 19. okt. s. Pri mestu Whitby v grofiji York sta v zložljivem čolnu danes dosegla obalo dva nemška letalca. Njuno letalo, ki je bilo poškodovano, je padlo v morje na povratku z napada na Firth of Forth v ponedeljek popoldne. Od tedaj naprej sta bila letalca v svojem čolnu na odprtem morju in sta bila že popolnoma izčrpana. Eden izmed njiju je bil tudi ranjen. Dva nadaljnja člana posadke letala sta utonila ko se je letalo spustilo na morsko gladino. Doslej je torej nedvomno ugotovljeno, da so Nemci pri napadu na Firth of Forth izgubili najmanj pet od 12 do 14 bombnikov, kolikor se jih je udeležilo napada na Firth of Forth.
Junaška smrt
kapitana Jollya
London, 19. oktobra. AA. (Havas). Dopisnik lista »Daily Mail« poroča iz Edin-burga o junaški smrti kapitana Jollya, ki
je poveljeval torpednemu rušilcu »Mohavvk« o priliki nemškega letalskega napada na Firth-of-Forth. Torpedni rušilec je napadlo veliko bombno letalo in še preden je posadka mogla odgovoriti na napad, je bil mostič ladje že pod strojniškim ognjem, že prvi streli so zadeli kapitana. Kakor hitro so začeli topovi streljati, je letalo spet vzletelo. Na mostič sta prileteli dve bombi in Jollya spet nevarno ranili, več njegovih mož pa ubili. S pojemajočimi močmi je poveljnik odredil, naj ladja odp-love z vso hitrostjo in naj nadaljuje obstreljevanje sovražnika.
Potopljene trgovske ladje
London. 19. okt. s. Pretekli teden so angleške kontrolne postaje zaplenile 23.000 ton blaga namenjenega v Nemčijo. Od začetka vojne je bilo skupno zaplenjenih doslej 338.000 ton.
London, 19. okt. s. Ameriški parnik »Independence Hali«, ki je na poti iz New Yorka v Francijo, ima na krovu 300 re-šencev z angleških parnikov »York Shire« (10.000 ton) in »City of Mandalay« (7000 ton), ki so ju včeraj v Atlantskem oceanu potopile nemške podmornice. Z ladje »York Shire« je rešenih 223 oseb.
Van Zeeland ponesrečil v viharju na morju
\Vashington, 19. okt. s. Radi hudega viharja je bilo v torek popoldne na ameriškem parniku »Prezident Harding« poškodovanih 45 potnikov ln 28 članov posadke. En član posadke je utonil. Med ranjenci je tudi bivši predsednik belgijske vlade, Van Zeeland.
Baltiški Nemci bodo
naseljeni na Poljskem
Njihova naloga bo, da širijo v novi domovini nemško
kulturo
Berlin, 19. oktobra. AA. Nemška politi-čno-diplomatična korespondenca se bavi z repatriacijo Nemcev iz baltiških držav ter pravi med drugim: Ves nemški narod pozdravlja z dobrodošlico prve baltiške Nemce, ki so zapustili ozemlje, ki so ga njihovi očetje pred stoletji priključili k evropski civilizaciji. Vsi Nemci iz baltiških držav sc bodo naselili v velikem nemškem rajhu. Ponosni bodo, da bo ozemlje, ki ga zapuščajo za vedno, ohranilo sledove dela, ki so ga oni in njihovi očetje opravili po stoletnem skupnem življenju z narodi, ki ostanejo tam in ki bodo morali priznat:, koliko dolgujejo Nemcem. Vsak kamen bo za večne čase priča nemške kulture v baltiških državah. Repatriirani Nemci bodo morali prijeti za novo delo. Naseljeni bodo v krajih, kjer bo vsak kamen priča, da je nemška civilizacija ustvarila napredek povsod, kjer je poljsko gospodarjenje ustvarilo potrebo novega dela in reda. Nemci sprejemajo nase to žrtev ter sledijo zgledu svojih prednikov. Vrnili bodo ozemlje, na katerem se bodo naselili, vplivu nemške kulture ter obnovili vse, kar je uniči'o sovraštvo. Ves nemški narod bo znal ceniti pravo vrednost velike žrtve Nemcev, ki se f odzivajo pozivu vodje Nemčije in ki so odločeni izpolniti svojo dolžnost, ko zapuščajo svoja stara ognjišča. Vsak Nemec, ki pozna žilavost in delavnost, posebno pa organizacijske sposobnosti severne skupine
velikega nemškega naroda, je prepričan, da se ni moglo najti boljše izbire za obnovo tega starega ozemlja nemške kulture. Tem starim izkušenim pionirjem nemške kulture bo zaupana naloga, da pod zaščito Nemčije izvrše nove podvige.
V Gdinjo prispelo 2»ooo Nemcev iz Estonske
Berlin, 19. okt. AA. (DNB). V petek se pričakuje prihod treh nemških ladij v Gdinjo, ki bodo pripeljale 2.000 Nemcev i z Estonske. Vsi ostanejo tu, dokler se jim ne določi drugi kraj za bivanje.
Talin, 19. oktobra. A A. (DNB). Na skupni seji obeh predstavniških domov je bila. prečitana deklaracija nove estonske vlade, ki poudarja, da je preseljevanje Nemcev iz Estonske v Nemčijo v stvari prava revolucija v zgodovini Estonske. Estonska vlada se bo potrudila izvesti sporazum, ki ga je sklenila z Nemčijo ter bo pokazala dobro voljo, da se vsa odprta vprašanja s to državo urede na zadovoljiv način.
• Rusko državljanstvo ali izselitev
London, 19. okt. s. Po poročilih iz Moskve bodo morali vsi Nemci v ruskem delu Poljske sprejeti rusko državljanstvo ali pa se izseliti.
0 švicarski nevtralnosti
»Neue Ziircher Zeitung« je glede na splošno polemiko o pravicah in dolžnostih nevtralnih držav, ki se vedno bolj zaostruje, napisala v uvodniku nekaj načelnih misli o švicarski nevtralnosti. Iz članka navajamo glavne misli:
Ob izbruhu sedanje vojne je švicarska vlada obvestila vse tuje države, da bo z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, ohranila in varovala nedotakljivost svojega ozemlja in svojo nevtralnost. Švicarska nevtralnost je neomajna, absolutna. Zanjo ne veljajo več nobeni pridržki in nobeno razlikovanje, odkar se je z odljčitvijo Društva narodov, ki jo je osvobodilo določb o izvajanju sankcij, vrnila Švica k tradicionalnemu pojmovanju svoje nevtralnosti. Po-
vratek k tej stari nevtralnosti je med drugim zahtevala potreba lastne varnosti. O tej neomajni švicarski nevtralnosti, ki pomeni brezpogojno enako postopanje z vsemi vojujočimi se državami, ne more biti nobenega dvoma. Jamstvo za to je tudi švicarska oborožitev in obrambna pripravljenost, za katero stoji volja vsega švicarskega ljudstva. Okolnost, da ima švicarsko ljudstvo svoje posebno mnenje o vojni, na tej švicarski opredelitvi ne more ničesar spremeniti. Zato je nedopustno, ako se v inozemstvu hoče ločiti med »absolutno korektnim zadržanjem švicarske vlade« in »pristranostjo javnega mnenja, kakor prihaja do izraza v listih.«
Lf~ve ministra dr. čubrilovica
Beograd, 19. oktobra, a Opoldne je kme-t .jski minister dr. čubrilovič sprejel zastopnike listov in jim dal obširno izjavo o delovanju svojega ministrstva Med drugim je rekel:
Sedaj izvršujemo poslednje priprave finančnega in gospodarskega značaj za ustanovitev direkcije za prehrano prebivalstva. Stojim na stališču, da dirckcija ne sme hoditi po poti gole birokracije, temveč mora v teh težkih časih služiti neposredno pasivnim krajem in jih oskrbovati s cenenim živežem, razen tega pa skrbeti za rezervo hrane za vojaške potrebe. Čeprav je bila naša žetev letos le povprečna, imamo zadosti živeža, ki ga bo nabavila direkcija za prehrano. Delovne metode direkcije smo poenostavili s tem, da bomo vplivali preko obstoječih gospodarskih organizacij, bodisi zadružnih ali zasebnih, neposredno na terenu na višino cen žita samega in na čim gibkejšo in enostavnejšo dostavitev žita na teren, kjer je potrebno.
Uredba o prenosu pristojnosti z ministrstva na banovino Hrvatsko je že gotova. Ta uredba normalizira razmerje med banovino Hrvatsko in kmetijskim ministrstvom in je že pred finančno-gospodarskim odborom ministrov. Pri razmejitvi in prenosu pristojnosti na banovino Hrvatsko se lahko pohvalim da smo bili zelo kulantni, saj imam sam zaupanje v idejo sporazuma, čigar glavni nosilec na terenu banovine Hrvatske je HSS. Ta uredba bo prav v krat-
kem izšla in srečen sem, da bo ministrstvo, ki mu stojim na čelu, s tem prispevalo nov delež za ureditev naših političnih, socialnih in kulturnih razmer.
Letalski promet med Italijo in Egiptom
Rim, 19. okt. br. Danes se je obnova letalski promet med Italijo in Egiptom.
Zadušnica za knezom Arsenom
Beograd, 19. okt AA. Ob 11. je bila zadušnica za obletnico smrti kneza Arse-na. Zadušnica se je vršila v dvornem hramu na Dedinju in Oplencu. Na Dedinju so ji prisostvovali člani kraljevske družine, dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Ga. Olga Balon f
Snoči je umrla v Mariboru gospa Olga Balon, vdova po vinarskem komisarju, tašča g. dr. Franja Lipolda v Mariboru. Pogreb bo v soboto popoldne, uro bomo naknadno objavilu
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo vreme v večji vzhodni polovici, delno oblačno v severnozapadnih krajih.
Maši kraji in Ifudje
Kneginja Olga na čelu Rdečega križa
Kakor smo že včeraj poročali, je bila Nj. Visi. kneginja Olga s kraljevim ukazom imenovana za predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Pet in pol leta, od 18. aprila 1934, je bil na tem častnem, a obenem pomembnem in odgovornem mestu Nj. Vis. knez namestnik Pavle, imenovan Se od blagopokojnega kralja Aleksandra. Zaradi prevelike zaposlenosti z drugimi državnimi nalogami je sedaj predsedništvo odložil. Njegova soproga kneginja Olga, ki mu sledi na tem mestu, je že doslej bila goreča zaščitnica in vsestranska podpornica Rdečega križa, te najpomembnejše in največje človekoljubne ustanove, katere važnost nam je nova vojna še posebno jasno pokazala
Počastitev spomina srbskega pedagoga
Kakor malokateri drug narod, tako slave Srbi svoje odlične može. Prav posebno painjo posvečajo svojim šolnikom. Med najbolj zaslužne srbske pedagoge prištevajo Sretena Adžiča, bivšega ravnatelja in ustanovitelja jagodinske učiteljske šole. Odlični srbski pedagog, po rodu iz Sandža-ka, je umrl 9. decembra 1933, počiva pa na beograjskem novem pokopališču. 14. in 15. t. m. pa so odkrili v jagodinski učiteljski šoli njegov kip.
Srbsko šolstvo se ima pokojnemu direktorju Adžiču mnogo zahvaliti, ker je seznanjal srbske šolnike s pedagoškim napredkom po ostalem svetu. Ze leta 1886. je opozarjal na važnost ročnih del. Zahteval je, da so jih vnesli v srbske šole kot vzgojno in učno sredstvo. Leta 1890. je podčrtal važnost nacionalne vzgoje, leto kasneje pa je opozoril na važnost otroških iger ter na izreden vpliv sistematične telesne vzgoje. Za Jovanom Miodragovičem je Adžič najbolj priporočal študij psihologije in eksperimentalne pedagogike. Svoje bogato znanje si je množil na inozemskih potovanjih in študijih. Kar je našel drugod kaj pametnega in koristnega in je spoznal, da bo koristilo srbski šoli, je prenesel na domača tla. Sodobniki so ga prikazali v posebni spomenici kot najboljšega pedagoga, ki neprestano razmišlja c svojem poslanstvu in o svojih učencih.
Adžičevo ime najdemo tudi v srbskih mladinskih spisih. Bil je sodelavec največjega srbskega mladinskega književnika Zmaja Jovanoviča. Leta 1880. je začel sodelovati Adžič pri Zmajevem »Nevenu«. V tistem času sta izhajala še dva druga srbska mladinska lista: »Golub« in »Srpče«. Prav posebno se je razmahnilo Adžičevo pisateljsko pero, ko je prevzel redakcijo -»Srpčeta« njegov prijatelj in tovariš, Jovan Miodragovič. Adžič je ostal v zvezi s srbskimi mladinskimi revijami tudi potem, ko je proučeval inozemsko šolstvo.
Adžič se je v prostem času mnogo pečal s čebelarstvom in z rastlinstvom. V »Glasniku Podmladka crvenoga krsta« je pisal o
čebelah in rastlinah. v isti založbi je izdal posebno knjižico, namenjeno mladini: »Lekovite biljke u Jugoslaviji.« Vredno je omeniti, da je seznanjal mlade srbske čita-telje tudi z literaturo tujih narodov in je pridno prevajal ruska in nemška dela..
Adžič je bil človek širokega obzorja. Zanimal se je za vse. Zanimivo je, da je bil tudi zelo vnet foto-amater, ki je prav posebno rad snimal motive iz rastlinstva. Sam je pravil, da je najboij srečen v naravi, posebno še v parku jagodinske učiteljske šole. Tej je začel postavljati temelje sam,
ko je poučeval prej na učiteljskih šolah v Nišu, Beogradu in v Aleksincu. V šolskem vrtu je imel redke rastline. V času okupacije Srbije so se zanimali Nemci za Adži-čev botanični vrt. Mnoge redke rastline, ki so jih našli tam, so izkopali m poslali svojim botaničnim institutom.
Prihodnja številka »Učitelja«, pedagoškega glasnika srbskega učiteljstva, bo vsa posvečena življenju in delu Sretena Adžiča. Prav bi bilo, ko bi se ga spomnile tudi naše pedagoške revije.
J. Z.
2000 slušateljev ljubljanske univerze
Ljubljana, 19. oktobra Danes ob enajstih dopoldne je število slušateljev, ki so se na naši univerzi vpisali za zimski semetester, doseglo 2000, kar se je zgodilo prvič v zgodovini naše domače Almae matris. Ker pa vpisovanje še ni zaključeno, je jasno, da bo število letošnjih slušateljev še nekoliko višje.
2e to dejstvo dokazuje, da se naša univerza ob svoji dvajsetletnici lepo razvija in postaja čedalje bolj frekventirana. Zato pa se tudi vedno bolj čuti potreba zadostnih prostorov za njene institute in laboratorije
Pravkar je odpotovala v Beograd posebna deputacija Aleksandrove univerze, ki bo skušala doseči pre potrebne kredite za dovršitev univerzitetnih stavb, ki so že v
gradnji in kredite za zgraditev še manjkajočih poslopij. Zaradi pomanjkanja kredita preti onim poslopjem, ki jih pravkar zidajo nevarnost, da bodo morala prezi-miti nedovršena, kar bi samo zavleklo njih otvoritev za učne in znanstvene namene, dasi jih dotični instituti nujno potrebujejo. Upati je, da bo posredovanje omenjene deputacije obrodilo zeželeni uspeh in omogočilo dovršitev dela še pred zimo.
Zgled junaštva in požrtvovanja
Spomin na bitke v smederevski okolici 19- oktobra 1915
Strahotni so bili dnevi meseca oktobra 1915. v Srbiji. Tam, kjer je prej orilo petje svobodnih ptic in veselih kmetov, so topovi rušili hiše, orali njive in travnike, ropot letal pa je bil strašna mrtvaška pesem.
V okolici Smedereva se je 19. oktobra 1915. igralo krvavo kolo. Najhujši spopadi so bili okrog vasi Vrbovca in Male Krsne. Ogromna sovražna premoč je napadala hrabre borce šumadijske divizije I. poziva. Divna deca ponosne Sumadije se je borila obupno in branila svojo okrvavljeno in opustošeno domovino. Kri je teikla v potokih. Prvopozivci so imeli 6 strojnih pušk. sovražniki pa 44, imeli so 65 topov, sovražnik pa 150. Strašno je kosila smrt med hrabrimi branitelji Sumadije. Velika kostnica v Vrbovcu priča danes o tej strašni žetvi.
Upokojeni divizijski general Dobrosav Milenkovič je z lepim člankom počastil spomin junakov. Njim v spomin, današ-
njemu rodu pa za zgled in opomin je med drugim napisal:
— Padli ste, padli pa ste viteško v obrambi svojega ognjišča, časti, narodne svobode in dostojanstva. Padli ste kot junaki v borbi proti velikanski sovražni premoči. Padli ste ponosno kakor Hajduk Veljko, Sindželič, Tanasko Rajič in mnogi drugi- Vi junaki ste svojo dolžnost izvršili
Padli ste! Vaša junaška dejanja pa bodo večno živela. O njih se bo pripovedovalo od rodu do rodu in služilo oo za nauk, kako moramo ljubiti domovino in kako se je treba žrtvovati za njo. Zaradi vaše velike ljubezni in požrtvovanja smo vsi vaši dolžniki. Gorje državi, če bi njeni sinovi pozabili na tak dolg. Pogrešamo vas, junaki, pogrešamo vas posebno zdaj, ko se oglašajo črni gavrani, verujemo pa, da bodo vaši svetli zgledi naši mladini kazali pota časti...
Spomini na generala Sarkotiča
Kakor je »Jutro« že poročalo, je umrl na Dunaju upokojeni avstroogrski general-oberst Štefan baron Sarkotič de Lovčen. Štefan Sarkotič je bil med onimi redkimi oficirji jugoslovenskega rodu, ki so se v vojski avstrijske monarhije popeli do najvišjih časti. Rodil se je 4. oktobra 1858 v okolici Otočca in je kot potomec stare graničarske rodbine postal vojak po rodbinski tradiciji. Leta 1879. je bil že poročnik 16. pešpolka, kmalu pa je bil pride-ljen generalnemu štabu. Leta 1907. je postal že generalmajor. V prvih mesecih svetovne vojne je vodil Sarkotič ogrsko-hrvatske domobranske trupe in je sodeloval pri kratki ofenzivi v Srbiji. Ze septembra 1914 je bil odpoklican ter imenovan za guvernerja zasedenega srbskega področja. Po porazu, ki ga je general Po-tiorek doživel v Srbiji od junaške srbske vojske, je bil Sarkotič imenovan za guvernerja Bosne in Hercegovine, kar je bilo združeno s poveljstvom vse avstro-ogrske vojske na področju Bosne, Hercegovine in tudi Dalmacije.
Iz tega kratkega pregleda njegovega službovanja in kariere, je razvidno, da se je močno razlikoval od vrstnikov in gra-ničarskih rojakov, ki so bili sicer izvrstni, hrabri oficirji, a pri tem zvesti sinovi svojega naroda. Še danes je v spominu, kolike preglavice je delala večina srbohrvat-skih oficirjev-graničarjev iz Like višji vojaški oblasti. Ti, svojemu rodu zvesti graničarji seveda niso dalje prišli, kakor do obersta, dočim je postal Sarkotič ge-neraloberst samo zaradi tega. ker je bil črno-žolt do kosti od svoje mladosti in je tak tudi ostal, ko Avstrije že davno ni bilo več. Na bojiščih se ni odlikoval in so njegove papirnate zmage dobro obeležene še danes z narodno popevko:
Zeleni se Trebevič,
na njem sedi Sarkotič.
Pije lulu, jede žgance,
čeka Srbijance — šala j...
Najbolj se je Sarkotič košatil, ko se je moral kot poveljnik oborožene sile Bosne, Hercegovine in Dalmacije brigati za ofenzivo, ki se je začela januarja 1916. na 100 km dolgi fronti od Avtovca do Budve. Med to ofenzivo je tretja avstrijska armada pod poveljstvom generala pehote von Kovessa zavzela Lovčen. Sarkotič je bil takrat na višku svoje slave in dobil je avstro-ogrsko plemstvo, po nevrednem zvezano z imenom ponosne gore.
Napad na Črno goro so pripravili že konec novembra 1915, začetek akcije pa je bil 8. januarja 1916. Avstrijske čete so v noči od 10. do 11. januarja 1916. zasedle vrhove mogočne gore. Dva dni pozneje so bile že na Cetinju in 25. januarja 1916. je bil začetek avstrijske okupacije Črne gore. Zavzetje Lovčena so Avstrijci slavili kot velikansko zmago orožja in so stari generali do konca svojega življenja pripovedovali in pisali v njej. Ko so zmago brezmejno poveličevali, so naglašali, da je bila izvojevana samo z avstrijskim orožjem brez nemške pomoči. To zmagoslavje je bilo 1. 1916. tako bombastično, da je postalo tudi Nemcem sumljivo. Na vse kriplje je skušal zmagoslavni trušč prikriti dejstvo, da je bila zmaga na Lov-čenu tudi plod pogajanj, ki jih je v sporazumu z nekaterimi člani črnogorske vlade imel z Avstrijci črnogorski princ Mirko, da bi se Črni gori rešil vsaj ugled nepremagane države. O teh pogajanjih je že konec januarja 1916. pisal iz Sarajeva svojim prijateljem general Kovess. V svojih pismih, ki so bila pozneje objavljena, je hote ali nehote hudo izmaličil zmago Avstrije na Lovčenu.
Hote ali nehote pa je tudi Štefan baron Sarkotič pl. Lovčen večkrat v svojem dolgem življenju postavil na laž vse svoje zmagovite pohode in velikanske zasluge. Dosleden in pristen je ostal samo v enem: od takrat, ko je prejel avstrijski oficirski čin, pa do konca svojih dni je sovražil svoj rod in vse njegove ideale. —tg.

Lani 19. oktobra se je preselil v večnost knez Arsen, armijski general naše vojske, junak in vojskovodja kraljevske krvi, brat kralja Osvoboditelja Petra L, stric Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja in oče Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Kakor je bil v življenju, tako je tudi po smrti med onimi velikimi sinovi naroda, ki so s svojimi deli postali tvorci naše zgodovine in med nami nesmrtni.
Ludvik Mahorčič f
Trst, 19. oktobra V pretekli noči je po daljšem bolehanju umrl v Sežani ugledni gospodar g. Ludvik Mahorčič. Največja sežanska domačija je izgubila vzornega gospodarja, ki je bil splošno znan ne samo med primorskimi
CIMEAN
ZOBNA KREMA
in goriškimi rojaki, marveč tudi v naših krajih, koder ga vežejo tudi sorodniške vezi.
Bil je sin nekdanjega deželnega poslanca in dolgoletnega sežanskega župana. Izšolal se je za geometra, toda mogočna domačija je zahtevala gospodarja in tako je po očetu on prevzel gospodarske vajeti v svoje roke. Očetovo dediščino je le še izpopolnil, da je Mahorčičev hotel v Sežani na najboljšem glasu, prijetno izle-tišče in letovišče Tržačanov. Po očetovem zgledu je tudi g. Ludvik Mahorčič posvečal dolga leta svoje odlične sposobnosti javnemu blagru in je bil vrsto let sežanski župan. Dosegel je starost 65 let, toda kakor je bil krepak — pravi predstavnik tršate-ga kraševskega rodu — bi bil lahko živel in gospodaril še zvrhano mero let AB. usoda je hotela, da si je pred dobrimi štirimi tedni zlomil ključnico in je moral v tržaško zdravilišče, kjer mu je bolj in bed j slabelo srce. Nedavno se je vrnil domov — umret.
Zapustil je vdovo gospo Milko iz enako znane sežanske družine Anfovih, dva sina in hčerko. V Ljubljani pa žalujeta za njim nečakinja gospa Vida dr. Novakova ki svakinja gospa Ada Baeblerjeva. Uglednega sežanskega gospodarja bodo v soboto dopoldne spremili k večnemu počitku. Naj mu bo lahka ljubljena rodna zemlja! Žalujočim družinam izrekamo odkritosrčno sožalje.
Iz naselja rase industrijski kraj
Zgornja Bistrica, 19. oktobra
Značilno za ves slovenjebistriski okoliš je dejstvo, da so po njem posamezne vasi močno raztresene in s svojimi hišami nikjer ne tvorijo celote, kakor se to opaža po drugih krajih. Tudi Zgornja Bistrica ima tak značaj, čeprav se ji mora priznati. da je v glavnem vsaj v svojem središču precej strnjena. A odkar je zvezana s skoraj pol ure oddaljenim mestom Slovensko Bistrico, se je jela polagoma in z redkimi stavbami pomikati proti mestu kot svojemu bodočemu središču.
Pred leti je bila. še skromna, v zatišje pomaknjeno pohorsko naselje, ki ga naš svet še ni prav nič poznal, živela je od bornega polja in gozdov, ki se širijo v pohorske obronke, in od komaj omembe vrednih dobičkov, ki jih je za svoje pridelke tu pa tam prejela od mesta. Nekaj ji je odpadlo pri posebnih prilikah tudi od velike pohorske riže, ki se končuje nedaleč gori v bistriški soteski, in od znanega ba-novinskega kamnoloma, ki se nahaja v neposredni bližini riže. Vse pa je bilo malenkostno in ni moglo prebivalcem dvigniti socialnega položaja, česar bi ne mogla odpraviti niti priključitev k mestu, ki pa se je pozneje vendarle izvršila.
Iz tega skromnega položaja jo je nenadoma rešila zgraditev tvornice bakra. Samotno, izrazito planinsko naselje je hipoma dobilo drugačno lice in drugačno življenje. Tvornica je bila v prvem početku sicer še skromna v svojem obratu, čeprav je bila prva tvornica te vrste v Jugoslaviji. A njen obrat je postajal vedno večji, dokler ni dosegel današnje višine. Iz prvotne, že reprezentativne stavbe, stoječe tik pred naseljem, je nastal onkraj ceste v ravni črti že cel kompleks zgradb, ki služijo tvornični obratni svrhi. A lastništvo tvornice je v zadnjem času nakupilo novih parcel, koder se bodo zgradili novi objekti da bo končno tvornica v vsem svojem potrebnem obsegu dovršena in kompletna.
Ni torej čuda. da se je življenje v vsi okolici izpremenilo in je kraj dobil vse drugačno lice. Ttornica zaposluje 200 delavcev, ki so večinoma domačini, in ker niso plačani na uro, temveč delajo na akord, je tudi njih zaslužek prilično primeren. Ker je. kakor rečeno, tvornica edina tvornica bakra v naši državi in dela le
z rudo iz Bora ter zalaga s svojimi proizvodi vso državo, je pričakovati, da se bo njen obrat od dneva do dneva širil in se bodo njeni proizvodi vedno bolj večali. S to okolnostjo pa se bodo večale tudi delovne moči in brez dvoma bo v doglednem času postal ves kraj industrijski, kakor je že danes več kot napol, a vzporedno a vsem tem bo rasel tudi kraj sam in število njegovega prebivalstva.
Ker je Zgornja Bistrica že zdaj neposredno izhodišče na pohorske vrhove, zlasti na Veliki vrh in je skozi njo izpeljana slikovita, prave romant:ke polna pot do planinskega doma pri Sv. treh Kraljih, ji pri urejenih prilikah tudi ne bo primanjkovalo tujskega prometa. Njena lega sar ma je posrečena, da ne more biti bolj posrečena. Tod je v vsem slov. bistriškem oko lišu nebroj zanimivih gozdov, vinorodnih bregov in goric, ki človeku vsako uro nudijo poseben in drugačen izprehod, da ne more nikoli tožiti o enoličnosti 4n dolgočasju potov. Vsa narava tod okrog nosi poseben pečat, ki ga le težko in redkokdaj najdeš po drugih naših krajih, a ^udi ljudstvo samo kaže dovolj zavzetnosti in dobre volje za vsestranski napredek. Vse to pa nam v zadostni meri jamči, da čaka kraj še lepa bodočnost, ki bo v polni meri izpolnila vsa današnja stremljenja.	V.
še besedo o Starmanovih iz Mirnske doline. Ko smo se letošnjo pomlad in poletje v nedeljskih številkah »Jutra« spominjali mater najštevilnejših slovenskih družin, smo dne 21. maja počastili tudi družino Starmanovih v Mirnski dolini, kjer se je narodilo 12 otrok. Družina je zgledno poštena, ali njeno življenje je težavno. V dopisu je bilo omenjeno, da je oče Starman moral oddati mizarsko obrt in da sin Jože, ki je tudi izučen mizar, ni mogel dobiti zaposlitve, pa tudi hčerka, ki je izučena šivilja, nima v vasi zaslužka. Zdaj nam je sporočil oče Starman, da obrti ni oddal, marveč da še naprej vihti oblič. samo da je dela malo, zelo malo. »Nastopili so za našo družino tako hudi časi,« nam je sporočil oče Starman, »da včasih že res ne vemo kako ta«. Želimo marljivi družini, da bi ji bil naklonjen zaslužek in da bi se ji sedanje težavno stanje kmalu zboljšalo.
Bibliografija km tajske literature
Kmetijska zbornica v Ljubljani je kot drugo knjigo svojih izdanj pravkar objavila 208 strani 8° obsegajočo knjigo »B i-bliografija slovenske kmetijske literature v letih 1919—1938. Sestavila dr. Janko š t e b i n g~e r in ing. agr. Janez M a r e n t i č«. Sestavljalca pravita v uvodu, da je v tej bibliografiji zbranih nad 10.000 člankov, do 300 knjig in brošur ter nad 40 časopisov kmetijsko-strokovne vsebine. Iz političnih dnevnikov in tednikov so bile povzete le razprave in važnejši članki. Zbrano gradivo je po svoji vsebini razdeljeno v štiri glavne skupine in te v posamezne strokovne panoge in sicer tako, da prva poglavja skupin kakor tudi začetna mesta posameznih panog vsebujejo najprej spise splošnega značaja, katerim slede članki o enem določenem predmetu. Iskanje snovi, ki je večkrat raztresena na raznih mestih knjige, omogoča podrobno izdelano stvarno kazalo. Bodočemu zgodovinarju našega kmetijstva so v prvi vrsti namenjeni v dodatku zbrani živ-ljenjepisni podatki, objavljen v minulem dvajsetletju o naših kmetijskih strokov-njjikih.
Tako označujeta sestavljalca svoje delo. Njuna knjiga je v glavnem razdeljena takole: Prvi del obsega splošno kmetijstvo, kmetijsko izobrazbo, kmetijske organizacije, kmetijsko gospodarstvo, agrarno politiko, agrarno reformo, socialne probleme
slovenske vasi, kmečko gospodinjstvo in razne vede, ki so v zvezi s kmetijstvom. Drugi del obsega splošno poljedelstvo, ži-tafstvo, okopavine, travništvo in pašništvo, industrijsko rastlinstvo, hmeljarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo. V tretjem delu so zastopane splošna živinoreja, govedoreja, mlekarstvo, konjereja, svinjereja, reja malih živali, čebelarstvo, sviloreja. V četrtem delu imamo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Vsaka navedenih panog je razdeljena v celo vrsto sestavnih predmetov, tako n. pr. kmetarstvo v splošne članke, dalje v članke o kleti in opremi, o vrenju, o pretakanju vina, o čiščenju in pre-cejanju vina, o zboljševanju vina, o vinskih boleznih in napakah, o sestavinah, lastnostih in tipih vina i. dr.
Tako urejena knjiga omogoča širok in podroben vpogled v našo kmetijsko publicistiko po osvobojenju in bo zato dobro rabila kot stalen priročnik vsem, ki se bavijo s kmetijskimi vprašanji, saj bodo iz nje posneli, kdaj in kje je kdo obravnaval v zadnjih dvajsetih letih tvarino, ki jih zanima. Praktičnemu kmetovalcu seveda ne bo pomagano, ker mu knjige in časopisi niso lahko dostopni, bo pa tembolj koristila našim strokovnjakom, ki so — kakor v vseh drugih strokah — že pogrešali tako bibliografijo.
V interesu razvoja in napredka naše
strokovne književnosti je treba posebej pozdraviti sleherno bibliografsko publikacijo. S te strani smo pri nas vzlic sorazmerno obilni produkciji močno zaostali in bomo težko dohiteli izgubljena leta. Dobro je, da se v zadnjem času vendarle pojavlja zavest, da nam je bibliografija nujno potrebna, ker nudi pregled, olajšuje strokovno delo in prihrani mnogo energije, ki gre brez nje v nemar zaradi zamudnega iskanja ali za včasi nepotrebno ponavljanje, ki je samo posledica nepreglednosti že izi-šle strokovne književnosti.
Ime našega največjega bibliografa, ravnatelja vseučiliščne knjižnice dr. Janka šlebingerja, ki je sestavil ta priročnik ob sodelovanju kmetijskega strokovnjaka, je najboljše jamstvo, da so v mejah, ki so bile dane z obsegom in drugimi momenti, upoštevana vsa pravila znanstvene bibliografije in da so bile vanjo sprejete vse važnejše razprave iz kmetijstva, kolikor jih je dopuščal določeni okvir.
Coro škodlar odgovarja S. Mikužu
Kulturna Ljubljana A. D. 1939
Seveda izliva name ves gnev svojega razlitega žolča, ker sem po svoji novinarski dolžnosti in vesti opozoril na spako ln zahteval v imenu vseh, ki imamo še zdrave možgane, da s tako »umetnostjo« vendar že obračunamo. Pravica in dolžnost Mi-kuževa je bila koj drugi dan v dnevnikih, ki so mu na razpolago, ovreči moje trditve in zahteve. Seveda brez poguma in potrebnega znanja se takega posla ni moči lotiti. Morda bi mož s svojo znanstveno, prepričevalno metodo preprečil vse, kar je sledilo; kot strahopetec pa je s svojo zakas-
nelo himno svojemu varovancu več škodoval ko koristil.
Kdo veruje, da bi bilo pri mojem temperamentu in značaju v meni kaj ihte in zagrenjenosti. Priznavam, teoretične umetniške zadeve so mi kaj malo jasne; na te se razume g. M., jaz pa na umetnost samo. čemu bi umetnostne zgodovinarje sovražil?! Nikakor pa ni povšeči Mikuževo in njegovih tovarišev bedasto pisanje o umetnosti, posebno o umetnostnih razstavah. Vidite g. M. na tem bolečem mestu pa že prispemo (da se poslužim njegovega sloga) do prave bolečine, ki se glasi: prav tod je vašega znanja in sposobnosti kraj, tod se zamaje vaša avtoriteta kljub vsem učbenikom, ki ste jih verjetno prežvečili na kozolce. Učbeniki so namreč polni letnic, imen in teoretičnih umetniških zadev, nikakor pa iz njih ni moči spoznati in se naučiti spoznavati umetnost samo. Zato je treba daru, ki so ga rojenice pozabile odložiti v Vašo zibelko.
Oropan tega daru umetnostnega kritika si je mož pomagal z dolgoveznim besedičenjem. s katerim je napolnil dominsveto-ve predale. ZaJetava se v resne može, ki so vsak po svoje grajali spako. Sproti pobija lastne trditve. Skoz in skoz le nezrele misli, da ni mogoče dognati, katero njegovih trditev in prepričanj je iskreno: da je bilo z razbitjem plastike storjeno največje barbarstvo, kar pomni naša kulturna tradicija, da spada plastika med vrtne plastike bolj dekorativnega značaja, kakor je Goršetov Fantek z gesko ali Deček z ribo pod Tivolskim gradom, da se kipu kljub visoki umetniški vrednosti o kaki reprezentančni konkurenci do kolege Valvazarja sanjalo ni. Ali pa se je mož ustrašil lastnih znanstvenih izsledkov
in trditev, ko na kraju spisa obupan nad lastno znanstveno metodo, skesano prepušča sodbo najpravičnejšemu sodniku — času.
Mladi, ambiciozni umetnostni zgodovinar Stano Mikuž! Pred leti so Pirnatove-mu Janezu Krstni ku na Trnovskem mostu odbili celo roko nele nos. Ne bi bila to prilika za doktorsko dizertacijo!
Ker ste blagovolili postaviti Kraljevo plastiko v isto vrsto z Goršetovim Fantkom z gosko, vam povem, da se je tudi tej plastiki zgodilo nekaj podobnega; pa že zdavnaj prej: goski so odbili kljun. Torej še starejši dokument največjega barbarstva, kar jih pomni naša kulturna tiar dicija, za katero vrli mož ni znal. Zaradi njegove znanstvene nevednosti ga na tem mestu grajam, čeprav ne najdem pravih besed, s katerimi bi podčrtal njegovo malomarnost, kakršna utegne nepopravljivo oškodovati našo kulturno tradicijo. Dovoljujem mu pa, da se okoristi z mojimi informacijami ter napiše za DiS prav tako, na 518 vrst raztegnjeno učeno razpravo.
še par besedi na detektivski spisek, ki ga je g. M. priobčil v kulturnem predelu »Slovenca«: Ko bi imel mož kaj poguma, lastnosti ki se običajno združi s poštenim značajem, bi se potrudil k meni v atelje (Miklošičeva 34), pa bi iz prve roke dobil moje točne življenjske podatke, vse lepo napisano, narisano in naslikan«. Nedvomno bi še njemu postalo jasno, čemu se poleg novinarskega poklica ukvarjam še z umetnostjo. Za sedaj le to: razstavljal sem na veJiki razstavi že takrat, ko je Mikuž še platno kazaL Sestnaj^: let pišem kritike za »Jutro«, (poročila. o^ac ki seveda ne smatram za oceno umetniške tvorbe, tenjveč za običajno dnevniško po-
ZAKAJ
ne varujete svojcem s pravočasnim plačilom naročnine pravic iz nezgodnega zavarovanja »J u t r o v i h« naročnikov za slučaj smrti
pri »ZEDINJENI ZAVAROVALNICI D. D.".
DANES PREMIER:!!	KINO MATICA, tel. 21-24
Razkošni francoski salonski film iz družabnega življenja
SergeJ Panin
Roman Georg Ohneta o današnji moderni dobi. Borba med
aristokrati in uglednimi meščanskimi družinami. Dve sestri ljubita istega moža. Mlajša se z njim poroči, starejša mu postane ljubica. Katera od obeh bo zmagala v tej ogorčeni borbi za ljubezen? — V gl. vlogi knez J. TRUBECKOJ, ki ga poznamo iz filma »Donski kozaki:-, nadalje Francoise Rosay, Piere Renoir, Andree Guize. — Ob 16., 19. in 21. uri.
*	Slovesna otvoritev farmacevtskega odseka beograjske medicinske fakultete. V tem šolskem letu začne z rednim delovanjem pri medicinski fakulteti beograjskega vseučilišča farmacevtski odsek, ki bo slovesno odprt v torek 24. t. m. Kakor znano, je na vsem Balkanu samo Zagreb imel farmacevtski odsek na filozofski fakulteti svojega vseučilišča. Zaradi številne ga naraščaja je bila potrebna ustanovitev takega odseka tudi na beograjskem vseučilišču. Na farmacevtski odsek se je vpisalo že preko 100 slušateljev in bo imela z njimi vred vsa medicinska fakulteta beograjskega vseučilišča letos nad 700 novih slušateljev. Takoj po slavnostni otvoritvi se bodo pričela na novem odseku predavanja. Predaval bo profesor in znani književnik, pisec »Srbske trilogije«, dr. Stevan Jakovljevič.
*	Novi profesorji zagrebškega vseučilišča. Na seji profesorskega sveta zagrebškega vseučilišča so bili izvoljeni novi izredni profesorji. Na pravni fakulteti je bil izvoljen za profesorja narodno-pravne zgodovine dr. Anton Dabinovič, za profesorja politične ekonomije pa dr. Valdemar Lunaček. Na tehnični fakulteti je bil izvoljen za izrednega profesorja dr. inž. Juraj Denzler, na poljedelsko šumarski fakulteti dr. inž. Nikola Neidhardt, na filozofski fakulteti pa dr. Ivo Horvat.
*	Najmanjša slavonska vas gradi vzorno šolo Med najmanjša sela v Slavoniji spadajo Ostrošinci v okolici Našic, ki imajo komaj 66 hiš. To selo pa bo imelo kmalu v vsem okraju največjo in najlepšo šolo, katero gradijo vaščani sami. Ostrošinci niso imeli lastnega šolskega poslopja, a ker je bilo otrokom predaleč v šole drugih vasi, so najeli za šolo neke privatne prostore, ki pa seveda niti približno niso odgovarjali zdravstvenim 'in splošnim šolskim zahtevam. Krajani in okoličani so naposled od zemljišča, ki je skupna last, odbrali primerno stavbišče in potem so je-li zbirati denarne prispevke za gradbo šolskega poslopja. Zbrali so 100.000 din in zdaj so dela v polnem teku. če bodo zmogli še nekaj denarnih sredstev za ureditev šole. se bo pričel pouk še pred koncem leta, prav gotovo pa spomladi.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo.
Res r>n mm me r>ol m n rdf S-hr H 4fl5 2? V
*	SreSKo učiteljsko društvo Novo mesto zboruje v soboto 21. t. m. ob 9. na ljudski šoli v Novem mestu. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionarjev. volitve upravnega in nadzornega odbora ter referentov. Vabljeni so tudi vsi v srez novodošli tovariši!
*	Diplomirani sta bih na filozofski fakulteti ljubljanske univerze gdč. Desanka Kalokira iz Lovrane in gdč. Radojka Vran-čičeva iz Ljubljane, čestitamo!
*	Izpiti za Cambridge Certificate bodo letos 5. in 6. decembra. Prijave za izpite se sprejemajo v Angleškem konzulatu, Zagreb, Ilica 12/11, do konca tega meseca.
*	Radijske naročnike ponovno opozarjamo, da se naroče na lepo ilustriram tednik za radio, gledališče in film »NAg VAL« ki je najboljši vodnik po radijskem svetu. Izhaja vsak petek in prinaša programe vseh važnejših evropskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih, poleg tega pa tudi obilo drugega zanimivega branja, številka za prihodnji teden objavlja zanimivosti iz zgodovine radiofonije pod naslovom »Nekoč je bilo . . dalje zelo zanimiv podlistek »Postal je junak«, filmski pregled, smešnice, najnovejše vesti iz radijskega in televizijskega sveta in drugo. Začenši s prihodnjo številko, bo začel »NAŠ VAL« objavljati tudi nanavadno razgibani roman A. I. Kuprina »Zavojevalci sonca«, ki ga je iz ruščine prevedel književnik g. Gustav Strniša, na kar vse radijske naročnike že danes opozarjamo. Naročnina na »NAŠ VAL« stane mesečno samo 10 din. Zahtevajte takoj na ogied brezplačno številko pri upravi: »NAš VAL«, Ljubljana, Knafljeva 5.
*	Znižane voznine. Kmetijski minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah: delegatom prisilnih društev obrtnikov s področja banovine Hrvatske, ki se udeleže sestanka teh društev v Zagrebu 22 t. m.; udeležencem telovadnega tečaja Zveze hrvatskih junakov v Zagrebu od 29. oktobra do 5. novembra; udeležencem telovadnega tečaja Zveze hrvatskih junakov v Zagrebu od 27. novembra t. 1. do 3. januarja 1940 in udeležencem slavnostnega razvitja društvenega prapora Hrvatskega Radiše v Somboru 22. t. m
♦	Pregledi motornih vozil. V sredo 25. t. m. od 11. do 13. bodo v Ljubljani pri upravi policije (v Šubičevi ulici) pregledi motornih vozil, ki, letos še niso bila pregledana. Uprava policije poziva prizadete lastnike iz Ljubljane in iz srezov Kamnik, Kočevje. Kranj, Krško, Logatec, Novo mesto, Radovljica in Skofja Loka, da pripeljejo motorna vozila pravočasno pred komisijo. Zamudnike bo zadela kazen.
ZIMSKO PERILO, Karničnik, Nebotičnik.
*	Dela na unski železniški progi v zastoju. Rok za dovršitev unske železniške proge je bil že večkrat podaljšan. Zdaj je zastoj še večji zaradi vojne. Od francoskega podjetja Batignol, ki progo gradi, so bili že pred tedni odpoklicani vsi francoski inženjerji in drugi stroKovnjaki Gospodarski krogi zahtevajo, naj se dela prepuste domačim podzakupnikom. prometno ministrstvo pa naj pozneje uredi zadeve s francoskim podjetjem.
*	Zanimiva arheološka najdba na Hva-ru. Pri prekopavanju nekega vinograda med Starim gradom in Vrbovsko na Hvaru so odkopali dele starorimske hiše ter o najdbi takoj obvestili ravnatelja splitskega arheološkega muzeja. Ta je ugotovil, da spada starorimska zgradba v prvo polovico prvega stoletja po Kristu. Odkopali so nekaj prostorov, ki so bili obloženi z lepimi mozaiki ostali del starorimskega poslopja pa je bil porušen pri prejšnjih prekopavanjih zemljišč.
PIŠČANCE ŠTAJERSKE že od din 12.— naprej dobite vsako soboto v delikatesi RAFKO KORETIČ — Aleksandrova c. 4.
*	Na cesti Sisak—Zagreb so nujno potrebna popravila, že več let je cesta Sisak —Zagreb v tako slabem stanju, da je zdaj postala nesposobna za živahen avtomobilski promet. Ta promet je živahen posebno zaradi prevoza raznih živil s kolodvora in pristanišča proti Zagrebu. Predstavniki gospodarskih in drugih organizacij so že mnogokrat prosili za izvršitev prepotreb-nih popravil, a se ni ničesar storilo. Samo most pri Stupnu so začeli graditi, a dela slabo napredujejo. Izvedbo nujnih popravil zahteva gospodarstvo Siska in Zagreba, kakor tudi vse gornje Posavine.
*	Na Jezerskem je jesen najlepša. Z Jezerskega nam pišejo: Naš romantični kraj je bil nekaj dni otožnega lica, toda lepi dnevi so se vrnili. Krasen je pogled v Kamniške planine, posebno sedaj, ko se leskeče prvi sneg v zlatih žarkih. V dolini je mir in tihota. prijetno vrvenje letovi-ščarjev je popolnoma potihnilo. Po naši lepi beli cesti pridrči malo motornih vozil, redni avtobus nam prinaša vesti in novice. Jesenski veter piha izpod vabljivih gora, zrak je neprecenljivo čist. Kdor ljubi hribe in planine, naj pride k nam občudovat lepoto jesenskih dni.
*	V knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani sta izšla v zbirki »Zakoni in uredbe« kot ponatis iz »Službenega lista« dva zvezka: »Predpisi o zaščiti pred zračnimi napadi« (LIX. zv.) in I. del pravilnika k tej uredbi (LIX.) I. Uredba vsebuje predpise o zaščiti pred zračnimi napadi in navodilo za njeno izvrševanje, I. del pravilnika pa obsega poglavje o bojnih strupih, prvi pomoči, evakucaji, zakloniščih in o zaščiti otrok. Nanadljnji deli pravilnika (II. do IV.) izidejo v posebnih knjižicah po njih objavi v »Službenem listu«. LIX. zvezek stane 8 din, LIX. — 1 zvezek pa 4 din in se dobita pri založnici tiskarni Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23, ali pri Tiskovni zadrugi in njenih podružnicah.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Domače vesti
Iz Ljubljane
u— Predavanja o zakloniščih, ki so jih
imeii naši strokovnjaki ing. Stanko Dimnik, univ. prof. ing. dr. Kasal in ing. arh. Tomažič. so poučila vse naše strokovne poklice, kakor inženjerje in stavbenike, tesarske, zidarske in druge mojstre podobnih strok o vseh uredbah, pravilnikih in navodilih o zaščiti pred napadi iz zraka. Posebno važen uspeh teh predavanj, ki jih je priredilo mestno poglavarstvo, je pa tudi ta, da so danes vsi strokovni poklici poučeni in znajo tudi napraviti najučinkovitejša zaklonišča z najmanjšimi stroški Zato naj se hišni posestniki obračajo s popolnim zaupanjem nanje ker jim bodo radi dali vse informacije in nasvete ter napravili vse potrebne načrte popolnoma po predpisih in seveda tudi tako zgradili. Ker je pa treba vse načrte nameravanih zaklonišč predložiti mestnemu tehničnemu oddelku kot oddelku za tehnično zaščito v potrdilo, zato daje tudi ta oddelek pojasnila zlasti v izjemnih in dvomljivih primerih, če bi hišni posestniki drugje ne mogli najti zanesljivih pojasnil. Mestni tehnični oddelek je namreč storil prav, ko je že o pravem času naprosil predavatelje in priredil predavanja za najrazličnejše strokovnjake. Tako je bilo n. pr. tudi za hišne posestnike in sploh občane v torek predavanje o teh vprašanjih, da so sedaj v našem mestu res dobro poučeni prav vsi krogi, ki se jih ta vprašanja tičejo. Načrtno in naglo delo mestnega poglavarstva na tem polju je prav znatno pripomoglo k pomiritvi prebivalstva, kl je sedaj prepričano, da je skrb za zaščito pred nevarnostjo potrebna tudi v mirnih časih.
u— Angleško društvo sporoča svojim članom in interesentom, da bo s torkom 31. t m. pričela s tečajem za izgo-varjavo, dikcijo in s čitanjem zbranih dramatskih tekstov tudi lektorica na naši univerzi ga. Fanny S. Copeland. Tečaji bodo ob torkih in petkih od 18. do 19. v novih društvenih prostorih, Tavčarjeva ul. 12. Prijave vsako sredo in soboto od 17. do 19. v društvenih prostorih.
u— PrOmenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v soDOto 21. t m. od 19. do 20. ure promenaden koncert na Trgu sv. Jakoba, Koncert bo izvajala v proslavo otvoritve nove šentjakobske župnijske dvorane, ki bo odprta prihodnji dan, godba Narodnega želez-ničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Pogačnika.
u— Znatno olajšanje javnemu in privatnemu uslužbenstvu je naklonil Vrhovni socialni svet, da bo lahko na praznike umrlih tudi najmanjši uslužbenec dostojno okrasil grobove svojih dragih. Na razkošje uslužbenstvo sploh ne more misliti, zato bo pa za Vse svete počastilo rajne na najplemenitejši način, ko bo prižgalo sveče in na grobove položilo skromne vence vsesvetske akcije ter tako storilo veliko dobro delo v počastitev mrtvih. S tem bo naše višje in nižje uradništvo ter uslužbenstvo sploh spet dokazalo svojo globoko srčno kulturo, ki puhlo bahaštvo vedno zna ločiti od prave pietete. Da bo pa ta manifestacija pietete in srčne kulture ljubljanskega uslužbenstva čim najbolj po polna, je vsesvetska akcija povabila vse urade, zavode in večja podjetja k skupnemu zbiranju odkupnin od razkošja na grobovih in naprosilo predstojništva za organiziranje te pomembne akcije. Gotovo med naproš enimi ne bo prav nobene izjeme in nobenega predstojništva, ki se ne bi zavedalo svoje naloge za ugled svojega uslužbenstva. Zato smo tudi trdno prepričani, da si bodo tako predstojništva kakor tudi uslužbenci prizadevali za čim večji uspeh vsesvetske akcije in gotovo o pravem času vrnili naprošene sezname odkupnin. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— Huda prometna nesreča na Blei-
weisovi cesti Včeraj malo pred poldnem je na križišču Bleiweisove ceste in Voš-njakove ulice prišlo do hude prometne nesreče, ki bi bila skoraj zahtevala življenje 851etnega občinskega siromaka Valentina Kušarja, ki je po rodu iz Krškega, prebiva pa v Ihanu v kamniškem okraju. Ko je pravkar šel preko ceste, ga je podrl neki voznik in mu prizadejal precej hude poškodbe. Med drugim mu je zlomil več reber in nogo. Ko so ga mestni reševalci pobrali na cesti, je bil še pri zavesti, a ko so ga prepeljali na kirurški oddelek, je bil že v agoniji. Vsa znamenja kažejo, da mu ni več rešitve.
rotilo), se pravi že od takrat, ko M. verjetno še ni okusil trdote prve šolske klopi. Diplom za tako delo ne izdaja nobena šola, ob prirojeni sposobnosti, življenjskih izkušnjah in spoznanjih edino si ga je mogoče prilastiti. V primeri s temi dejstvi pa je M. še nesposoben začetnik.
Reporter ali celo fotoreporter je poklic, v današnjih časih najmanj toliko potreben in je za njega potrebno prav toliko inteligence, ko za Mikužev .Seveda je mala razlika: v mojem poklicu bi se mož zaman trudil doseči kaj uspeha, medtem ko sem jaz sposoben mu sleherno pisanje pri priči popraviti ko šolsko nalogo. »Akademski« slikar velja med slikarji, ki kaj znajo, za psovko. Pri Angležih, Francozih, Italijanih, Nemcih, pri nas. Vprašajte le naše izkušene slikarje od Vesela in Jakopiča navzdol. Naziv uporabljamo za razliko od častivrednih poklicev sobo m črkosli-kar. Verjetno je za M. odlika, če trdi, da je slika akademska. Morda bi mladi znanstvenik pogledal malo po svojih učbenikih. N. pr. imena Millet, Meunier, Gogh, Vereščagin, Čehov, Musorgski. Haimsun, Gorki. Spitzvveg, Cankar, Sattner itd., ki so se vsi poleg svojih poklicev ukvarjali z umetnostjo.
M. trdi, da je ljudska sodba v pogledu umetnosti dosledno nasprotna resnici. Po taki učenosti ni v nobeni javni zbirki najti umetnosti le zato, ker so razstavljena dela ljudem po okusu, čemu in komu torej M. pisari o umetnostnih zadevah? To se vendar pravi nositi vodo v morje.
Mož neverjetnih misli in nazorov se je spustil v boj, da bi dokazal umetnost razbite spake in kulturno sramoto, ki smo si jo Slovenci pri tej priliki naprtili. Mu je uspelo? Po mojem ne! Saj ni niti z besedico dokazal umetnosti. Nasprotno doka-
zuje, da spada plastika v vrsto vrtnih plastik, kakor so palčku gobe, deček a ribo ah gosko itd. Kakšno barbarstvo pa je, če razbijemo lončeni ali cementni vrtni dekor? Prav tako kakor ob razbitem loncu ali vazi!
Piscu je šlo za to, da bi spravil ob veljavo resnost, utemeljenost in veljavnost mojih sodb o likovnih zadevah, kritik, ki jih pišem v »Jutru«. On vse predobro ve, da prav te kritike še vedno najbolj drže in so pri večini Slovencev vse bolj upoštevane, kakor njegove in njegovih tovarišev. Odtod ihta in ljubosumnost, ki se vleče skozi vso Mikuževo pisarijo v DiS in »Slovencu«. Kdor misli, da pretiravam, mu rad pokažem pisma mož, ki jih osebno ne poznam, pa se v umetnostnih zadevah spoznajo najmanj toliko kot M. in njegovi tovariši.
Ovreči poštenost in veljavnost mojih trditev in ocen Mikužu ni uspelo. Pač pa je uspel prepričati vse, ki so njegovo pisanje brali, da so mu kljub vsej mladosti, s katero se utegne ponašati, nebesa že sedaj zagotovljena, če kdaj, se bo pri njem uveljavil svetopisemski izrek: blagor ubogim na duhu itd. Torej mladi gospod, pustite odslej vsakršno pisanje o umetnostnih zadevah (tako malo sreče ste imeli z njimi). Ideal, za katerim ste se pehali, ste že dosegli.
Sklep. Preklicujem zahtevo O odstranitvi spake. Moj novi predlog je vsestransko zadovoljiv. Doslej so inženjerji in arhitekti učili: beton v zemljo, kamen gor. V našem primeru pa je prav nasprotno. Nu, ker se še do danes ni javil duhovni oče in lastnik famoznega »spomenika«, naj ga mestni gradbeni urad kar na svojo pest zaokrene tako, da bo zadoščeno gradbenim predpisom. In spomenik bo ostal
na mestu, kjer bo »z okolico tvoril prav lepo estetsko podobo.« Čoro škodlar.
P. S. G. Mikuž! Z odgovorom sem se nekoliko zakasnil, ker so me pri vojakih nujno potrebovali. Pa mislim, da je tudi sedaj moje pisanje vredno branja zaradi zabavnosti.
Planinski vestnik Maribora. Pravkar izi-šli deseti zvezek »Planinskega vestnika« je v zvezi z dvajsetletnico mariborske podružnice SPD posvečen Mariboru in njegovemu planinskemu okolišu. V uvodnem članku podaja predsednik podružnice dr. Jože Bergoč bilanco ob njeni dvajsetletnici, prvi predsednik dr. Ljudevit Brence obuja spomine na njeno začetno delovanje, Ludvik Zorzut piše o postanku in razvoju Mariborske podružnice, pri čemer označuje delo prejšnjih uprav in razvoj posameznih planinskih koč, dr. Igor Rosina pa razglablja nacionalni pomen našega pohorskega planinstva. Brunon Rotter opisuje z osebnimi spomini razvoj turistike v Mariboru. Dr. Janko Orožen je prispeval član-čič »Maribor in zimska turistika«, Mirko Lorger pa »Razvoj alpinizma pri Mariborski podružnici«. Ivan Kravos obuja spomine na prevzem Mariborske koče, urednik PV dr. Josip Tominšek pa je dostavil na koncu svoj krepki Epilog. Tudi številne ilustracije so posnete iz krajev v območju mariborske podružnice SPD. — V splošnem delu je objavljen članek insp. Joe. Westra »Marko Vincenc Lipold o Savinjskih Alpah«, Anton Flegar piše o Gorenji Kopici, Pavel Kunaver se dotika vprašanja »Planinec in angleščina«, dr. J. Tominšek pa objavlja nekrolog svojemu prijatelju in sodelavcu Jakobu Zupančiču, številko zaključuje informativni drobiž.
DANES NOV PROGRAM !
KINO UNION, tel. 22-21. Ob 16., 19., 21.
ZALJUBLJENCA
OPOZARJAMO, da zopet redno predvajamo najnovejši FOXOV tednik!
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri napeti film romantike, drznosti, junaštva in - »lil a	napetih borb z znamenitim pevcem cowboyem
KAP FT A N DZEK BOBOM BAKERJEM v pogonu za zloglasnimi
zločinci.	KINO SLOGA, tel. 27-30.
Jutri premiera veličastvenega filmskega dela „_	.
po znamenitem Goethejevem romanu.	E R T H E R
u— Svarilo pred sleparjem. Po ljubljanskih mestnih hišah hodi kakih 40 let star moški, ki se izdaja za magistratnega uslužbenca ter navaja, da ima nalog pregledati vsa stanovanja zaradi morebitnih poprav. Stranke ga sprejemajo z veseljem in mu razkažejo vse nedostatke Ko si vse ogleda in se poslovi, se kmalu vrne s prošnjo, da ima pravkar priliko do nakupa cenenih drv. Ker pa stanuje, pravi, v Mostah. ne more po denar in prosi stranko, naj mu posodi primanjkljaj, ki ga bo vrnil že popoldne. Na ta način je v Gradaški ulici 18 izvabil od ene stranke 65. od druge pa 50 din. Takoj nato pa so stranke slučajno zvedele, da je bil ta človek pred asom res v mestni službi a je bil zaradi raznih goljufij odpuščen in baje za tri leta ^gnan iz Ljubljane. Piše se menda Gra-"?'šek. sam pa se je predstavljal pod ime-TJm Geršak. Oblečen je v rjav usnjat suknjič in sivozelenkaste hlače, klobuk ;ma temnosiv, postave je srednje velike. Zvedelo se je tudi da je na različne načine izvabljal denar in celo suknje na stanovanju pravih mestnih uradnikov, ki da so ga poslali na dom. ker morajo nujno nekam na komisijo Pred sleparjem svarimo stranke v mestnih hišah in opozarjamo nanj seveda tudi policijo.
u— Vsem bruculjam in brucom J.n.a.d. »Jugoslavije«. Vsem krvavo-zelenim one-tem sporočamo, da se je slavna, visoka in nezmotljiva komisija s privolitvijo slavnega Muholoveckega (slava mu!) končno vdala gorečim prošnjam starih bajt in rednih krokarjev, ki so se pritožili radi strašnega smradu, in se pokazala voljno, da opere z onet krvavozeleno navlako in jih po možnosti osvobodi smradu, s katerim že nevarno preplavljajo društvene prostore in vso Liubljano sploh. Obenem blagohotno opozarjamo vsa zelenila, da izrabijo zadnje trenotke in pridno obiskujejo seminar za študij »Križevačkih statutov«. Težja mesta jim bodo na prošnjo razložile stare bajte. — Ex cancellaria brutii maioris.
n— Sergije Panin v kinu Matici. Od danes dalje se vrti v kinu Matici novo lepo filmsko delo in sicer francoski salonski film »Sergije Panin«, Izdelan po zelo čita-nem romanu Georg Ohneta. FUm obravna^ va povsem sodobno moderno povojno dramo, ki se odigrava med aristokrati in uglednimi meščanskimi družinami. Dve sestri iz najboljše družine ljubita istega moža. sicer problem, ki nam je bdi večkrat prikazan. Toda to pot se drama razgiba v večjo tragiko, medtem, ko se mlajša poroči z njim, a starejša mu postane ljubica. Vprašanje je sedaj, katera od obeh bo zmagala v tej ogorčeni borbi za ljubezen? Izredno dobro pokazane so scene, ko se njih mati (Fracoise Rosay) bori za srečo obeh svojih hčera in da to doseže, se ne straši pred zločinom. Sijajen tip razsipni-ka, razuzdanca in pustolovca Sergija Pa-nina nam je podal knez J. Trubeckoj, ki je gotovo še publiki dobro v spominu iz filma »Donski kozaki«. Omeniti je tudi izredno razkošje v tem filmu, odlično godbo živahen tempo in najkrasnejše posnetke, tako da se film »Sergije Panin« šteje med najboljše filme francoske produkcije nove se-zije. Premiera danes v kinu Matici. (—)
Iz Celja
e— Na zagrebgki univerzi je bil g. Ivan Saksida iz Celja diplomiran za inženjei-ja agronomije, čestitamo!
e— Radijske motnje v Celju nikakor ne marajo ponehati. Pred meseci je bil že javljen strokovnjak iz Ljubljane, ki bi naj v Celju iskal motilce in ukrenil, da bi neznosne motnje po raznih električnih motorjih in drugih aparatih prenehale. Omenjenega strokovnjaka pa še do danes ni bilo v Celje. Zato ponovno apeliramo na poštno upravo, da posveti zadevi vso pozornost in poskrbi za red. ki ga številni radijski naročniki po vsej pravici zahtevajo.
Svetovno znani psihografolog Karmah sprejema obiske v Celju, hotel »Evropa«.
e— Težka nesreča na cesti. Ko se je vračal 35-letni delavec Maks žgajner iz Vojnika v sredo domov, je dohitel na cesti znanca, ki se mu je bil prevrnil voz. žgajner je pomagal dvigniti voz, v tem pa sta se kravi, ki sta bili vpreženi v voz, splašili in sta potegnili žgajner je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in :mi zlomilo desno nogo nad kolenom žgajnerja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Odškodninske tožbe proti tvrdM VVesten. Včeraj smo poročali o odškodninski tožbi brezposelnega bivšega West-novega delavca Mihe Kolenca proti tvrd-ki A. VVesten d. d. v Celju. Sedaj namerava vložiti odškodninske tožbe še okrog 30 bivših Westnovih delavcev. Kakor ču-jemo, je odvetniška zbornica v Ljubljani sporočila celjskim odvetnikom, naj zastopajo tožeče delavce brezplačno.
e— Uršulin sejem. Letni kramarski sejem bo v Celju jutri Sejma živine m srvinj zaradi slinavke in parkljevke neba
Iz Ptuja
Kino »RoyaI«, Ptuj, od 20. do 22. okt. predvajamo nenadkriljivo komedijo o diplomatih in njih ljubavnih aferah »Amor v fraku«, Gusti Huber in Willi Fritsch. — dodatni spored: barvana Mikey-Mouse in najnovejši tednik.
Iz Maribora
a— V Ljudski univerzi bo predaval drevi ob 20. predsednik sreskega odbora Rdečega križa dr. Ivan Jančič o razvoju, ustroju in mednarodnem pomenu Rdečega križa,
a— Tragična smrt železničarskega usluž benca. že 1. oktobra je neznanokam izginil 39-letni žel. uslužbenec Franc Zore, ki je bil zaposlen v kurilnici drž. žel. Njegovi svojci so bili zaskrbljeni za njegovo usodo, zlasti ker je bil v zadnjem času zelo potrt. Sedaj so ga našli utopljenega v Ljubljanici pri Vevčah. Pri njem so našli žel. legitimacijo, ki je omogočila ugotovitev identitete. Pred tem je bil. kakor se je izkazalo pri svoji materi r.a Gorenjskem, nato pa je taval okoli, dokler se ni pognal v Ljubljanico. Zapušča ženo in otroka. Bil je v svojem poklicu marljiv in vesten. Vsi, ki so ga poznali, so videli v njem zvestega tovariša. Sedaj globoko sočustvujejo s težko preizkušenimi svojci.
a— Iz gledališke pisarne. Nedeljske popoldanske predstave v gledališču se priporočajo zlasti sodelavcem pri podeželskih odrih, ki se ob tej prLLki lahko seznanijo z odrsko tehniko poklicnega gledališča.
a— židje in drugo. Sedaj se je v zvezi s ponesrečenim begom A. Kanika, o čemer smo poročali v včerajšnji številki, pojasn lo, da nima Kanik na vesti samo nedovoljenega spravljanja Židov preko meje, ampak tudi druge zadeve. Ob tem je povsem razumljivo, zakaj je hotel Kanik tik pred policijskimi zapori pobegniti. Ko so namreč Kanika na policiji daktilosko-pirali se je pokazalo, da ni are tiran ec identičen z Aleksandrom Kanikom, kakor se je izdajal, ampak da gre za 29-letnega Vilibalda Kanika, doma iz Koprivnice. Šele sedaj se je izkazalo, kako dragocen plen se je znašel v rokah mariborske policije. Vilibalda Kanika namreč že dolgo iščejo in sicer že od leta 1933. Osumljen je številnih vlomov in tatvin v mar bor-skem, celjskem in ptujskem okolišu. Zanimivo je, da so našli pri njem listine, ki se glasijo na ime Aleksandra Kan ka. Oblastva domnevajo, da je Vilibald Kanik najbrž odnesel svojemu bratu dokumente, da bi na ta način laže zabrisal sled za seboj. Vilibald Kanik je že 14 krat predkaznovan zaradi raznih vlomov in tatvin, v zadnjem času pa se je skupno z drugimi pajdaši lotil spravljanja Židov preko meje. Pri tem pa ni imel sreče. Sedaj se bo moral zagovarjati ne samo zaradi Židov, ampak t cd i zaradi drugega, česar je bil osumlj© v zadnjih letih.
a— Novo trinadstropeg. stanovanjsko hišo bo gradil Pokojninski zavod v Krekovi ulici na bivšem Ambrožičevem zemljišču z gradbenimi deli bodo pričeli spomladi. '
a— Ekart je podlegel poškodbam. Poročali smo o usodni nesreči, kii je doletela 84-letnega Štefana Ekarta iz Št. Jan-ža na Dravskem polju, ki ga je po nesrečnem naključju povozil tovorni avto. Starček pa je podlegel poškodbam in umri. Poškodbam je podlegel tudi 30-letni Anton Pistotnik. ki ga je ožgalo ob priliki eksplozije bencinskega skladišča v Linhartovi ulici.
a— Z nožem nad gospodarja. V Zgornjem Porčiču v Slov. goricah je zabodel viničar 44-letnega posestnika Antona Ro-biča v prsi in obraz. Robiča. pri katerem je bil viničar Dvoršak uslužben, so prepeljali v bolnišnico. Zadevo imajo v rokah orožniki.
a— Vlomilci v cerkvi, še neizsledeni storilci so se pojavili v cerkvi pri Sv. Tomažu pri Ormožu. S silo so odprli puščico, iz katere so vzeli 300 din gotovine. Poizkusili so odpreti tudi ostale puščice, kar pa se jim ni posrečilo.
a— Bela kuga terja nove žrtve. Na Majskem vrhu v Halozah so našli mrtvo v postelji 191etno služkinjo Pavlo Šprah, ki je delala pri nekem tam oš njem posestniku. Pod posteljo pa so našli telesni plod moškega spola, star 4 do 5 mesecev. Pri obdukciji njenega trupla so ugotovili, da je šprahova žrtev kriminalnega splava in da je umrla zaradi izkrvavitve. Sedaj skušajo dognati, kdo je pomagal šprahovi pri umetnem splavu.
a— Električni tok ga je vrgel s stavbnega odra. Na novi stavbi v Cafovi ulici je zaposlen med drugim 301etni zidar Anton Vrbnjak. Po nesrečnem naključju se je dotaknil električne napeljave. V naslednjem hipu ga je že stresel električni tok, tako da je Vrbnjak padel s stavbnega odra. Pri padcu je dobil poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico.
Iz Novega mesta
n— Sestanek za bolničarski tečaj bo v
soboto 21. t. m. ob 18. v fizikalni dvorani drž. real. gimnazije. Vsi prijavljeni kandi-datje so vabljeni, da se sestanka udeleže, vabijo pa se tudi drugi, da se še prijavijo.
<—)
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo
predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15.. 18. in 20.15 zvočno opereto »Donavske melodije«. Pravi dunajski filmski komad z mnogo humorja, glasbe in veselih epizod. Predigra: Paramountov zvočni tednik. V torek in sredo, obakrat ob 20.15 zvočni film »Gospodar Sahare« (Molk). Globoko znižane cene od 1 do 5 din. (—)
Gospodarstvo
Dobri izgledi za izvoz naše živine
V prvih tednih po pričetku vojne v Evropi se je zaradi prometnih ovir, pa tudi zaradi splošne nesigurnosti in neurejenega plačilnega prometa docela ustavil naš izvoz živine, kar je imelo za posledico, da so deloma popuščale cene, zlasti v onih predelih naše države, od koder se redno izvaža živina v inozemstvo. Medtem pa se je situacija razčistila in vse kaže, da bo do konca leta naš izvoz živine izredno živahen. Mnogi napovedujejo tudi za daljšo dobo prav ugodno izvozno konjunkturo za živino.
Izvoz goveje živine, ki je bil letos razmeroma slab, saj smo v prvem polletju izvozili le 10.545 glav (lani 13.938, predi. 35.763), se je pričel znova razvijati. V Italijo izvažamo na teden 1000 glav, v Nemčijo pa bomo odslej izvažali po 500 glav na teden. Govejo živino bomo izvažali tudi v Švico, kamor je šlo doslej naše blago le od časa do časa. S švicarskimi uvozniki je sklenjen sporazum, po katerem bomo v bodoče izvažali v Švico na teden okrog 50 bikov za klanje, vrhu tega pa slabšo živino (krave in slabe vole) za mesno industrijo. Tudi v češko-Moravsko bomo izvažali nekaj goveje živine, predvsem živino slabše kakovosti. V zadnjih tednih je prišlo do obnovitve našega izvoza goveje živine na Malto, kamor gre predvsem živina iz črrne gore. Hercegovine in Sandžaka.
Vse kaže, da bo oživel tudi naš izvoz konj. V prvem letošnjem polletju smo izvozili le 4107 konj (lani 9588, predi. 15.113). Ožji strokovni odbor pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je prav te dmi razpravljal o izvozu konj. Na seji je bilo ugotovljeno, da imamo v naši državi po upoštevanju potreb za narodno obrambo še vedno dovolj konj za izvoz. Zato je odbor sklenil, naj se dovoli izvoz 8400 konj. predvsem konj za klanje, in sicer v Nemčijo 2400, v Švico 1500, v Italijo 500 in v Francijo 4000. Za izvoz v Turčijo in v države, ki kupujejo pri nas konje proti plačilu v devizah se bodo dovoljenja Izdajala od primera do primera.
Največje zanimanje pa Kaže inozemstvo za nakup naših svinj. Zaradi vojne in sprememb v mednarodni trgovini je povpraševanje po našito svinjah izredno veliko
in vse kaže, da bomo svinje lahko prodajali po dobri ceni. V smislu sporazuma, ki je bil sklenjen na zasedanju nemško-jugo-slovenskega stalnega gospodarskega odbora, bomo v bodoče izvažali v Nemčijo na teden 3500 svinj, v zadnjem tednu decembra pa 3000, tako da bomo do konca leta izvozili v Nemčijo 34.000 svinj. Vprašanje izvoza zaklanih svinj bo odvisno od nekaterih okolnosti in obstoja možnost, da bomo do konca leta izvozili v Nemčijo še 15.000 zaklanih svinj. Kakor simo že poročali bo šel del izvoza svinj v Nemčijo preko kompenzacijskega računa, kar pomeni, da bomo del celotnega letnega kontingenta 300.000 glav izvozili pod pogojem blagovne kompenzacije. Nadalje bomo v smislu sporazuma izvozili v Nemčijo okrog 300 vagonov masti in slanine. Cena pri izvozu v Nemčijo je povišana za 50 par pri kg.
Izvoz svinj v češko-Moravsk0 se bo po
sedanjem stanju tudi v bodoče gibal na višini 1000 glav na teden. Izvoz v SloVašKo se je ustavil ker imamo v klringu s Slovaško po stanju 15. t. m. že znaten saldo v višini 7 milijonov Ks. Bodoči izvoz svinj v Slovaško bo mogoč samo proti plačilu vnaprej. V Švico doslej nismo izvažali svinj. Sedaj pa se švicarski uvozniki zelo zanimajo za naše mesne svinje. Izvoz v Švico se je že pričel in je kontrola izvoza razširjena tudi na izvoz v Švico. Sedaj pošiljamo na teden 30 vagonov svinj v Švico, verjetno pa je. da se bo ta izvoz še povečal. Pri teh dobavah v Švico je dogovorjena cena 12 din za kilogram franko švicarska meja. V teku pogajanj ki se tre-notno vršijo v okviru jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora je verjetno, da bo določen večji kontingent tudi za izvoz Svinj v Italijo. Zelo se zanimajo za naše svinje tudi angleški uvozniki in poučenih krosi zatrjujejo, da bo prišlo do velikega kupčijskega sklepa in sicer za 50.000 svinj, s 6 mesečnim dobavnim rokom.
Izvoz svinj je bil zadnja leta zelo velik. Letos smo v prvem polletju izvozili 151.913 svinj' na.smoti 109.631 v prvem polletju iard<rga ieta in 141.053 v prvem polletju 1937.
©življenje našega izvoza lesa v preko morske države
V	prvih tednih po izbruhu vojne v Evropi se je naš prekomorski izvoz lesa docela ustavil. V zadnjem času pa je na Sušaku znova oživelo izvozno poslovanje. V prejšnjem tednu so nakladali mnogo lesa za izvoz v sredozemske države in v Italijo Za izvoz v Italijo so nakladali celulozni les, ki je prodan v količini 2.500 vagonov. Nadalje so nakladali manjše partije trdega in mehkega lesa za izvoz v Nizozemsko, in večje količine za izvoz v Aleksandrijo. Neki angleški parnik je vkrcal 500 ton furnirskega lesa za Anglijo, neki drugi parnik pa je vkrcal precej lesa za Grčijo. Končno so bile odpremlje-ne večje količine za izvoz v Južno Ameriko Izvoz pa seveda še ni dosegel prejšnjega obsega. Mnogi izvozniki čakajo, kako bo z izvozom v Anglijo, ki se zanima za nakup velikih količ;n lesa, ker ne more več uvažati lesa iz držav ob Baltiškem morju.
V	Beogradu so bili prejšnji teden zaključeni razgovori v okviru jugosloven-sko-nemškega lesnega odbora. Ta odbor je razpravljal med drugim o predlogu jugoslovenskih izvoznikov, da se poviša odkupna cena za naš les. Predlog pa nemški delegati niso osvojili in se bo naš les v prihodnjih šestih mesecih prodajal po isti ceni kakor doslej. To pa bo lahko imelo za posledico, da se bo zmanjšal naš izvoz v Nemčijo, zlasti če bo prišlo do večjega izvoza v Anglijo. O vprašanju izvoza lesa v Italijo pa trenotno razpravljajo na zasedanju jugoslovensko italijanskega stalnega gospodarskega odbora v Beogradu.
Prerasli e za izvoz nmmfamh jabolk v Nemčijo
Ob priliki zadnjih trgovinskih pogajanj z Nemčijo je Prizad izposloval, da bomo od rednega kontingenta 1500 vagonov svežih jabolk izvozili 500 vagonov v odprtih zabojih brez pokrova v teži najmanj 40 kilogramov bruto, in sicer v času 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Za izvoz teh jabolk je predvidena posebna ugodnost, na podlagi katere razpisuje Prizad izvozno premijo 50 din za 100 kilogramov neto. ki se izplača po izvršenem izvozu v nemško carinsko področje. Izvozniki so dolžni to premijo vkalkulirati v ceno, tako da bo prišla premija do izraza pri nakupni ceni, ki jo dobe producenti. Vsaka pošiljka mora biti opremljena s predlogom za potrdilo o uvozu v nemško carinsko področje (na posebni Prizadovi tiskovini). V zabojih se smejo do nadaljnjega izvažati samo namizna jabolka. Uporabiti se smeje samo prepisani zaboji. Prizad priporoča izvoznikom, da uporabljajo zaboje, ki imajo najmanj 40 kg kosmate teže, ker sta od tega odvisna ugodnost in izvozna premija. Za. pakirana jabolka je do nadaljnega določena cena 22 mark za 100 kg neto, franko jugoslovensko-nemška meja z doplačilom 1.50 marke za pošiljke franko madžarsko-nemška meja. Ker je količina za ugodnostni izvoz omejena, naj izvozniki sklepajo kupčije pogojno, dokler ne dobe obvestila, da je zahtevani kontingent rezerviran. Do nadaljnjega bo družba posameznemu izvozniku odobravala prodajo na jveč 20 vagonov pakiranih jabolk. Končno opozarja Prizad. da morajo po nemških predpisih imeti namizna jabolka najmanjši premer 6 cm, kar velja tako za pakirana., kakor za nepakirana jabolka
Cene moštu
Maribor 18. oktobra
Glavni odbor Vinarskega društva je razpravljal na svoji seji o raznih perečih vprašanjih, ki se tičejo vinogradnikov, zl cisti pa o minimalnih cenah za mošte in o stanju na sedanjem vinskem trgu. Glede minimalnih cen za letošnje mošte so na se ji glavnega odbora sklenili, priporočati lastnikom vinogradov, da se v glavnem drže tistih cen, ki jih uvajajo razne kle-tarske zadruge po posameznih okoliših. V ormoškem okolišu bi biila te cene za 17% mošte 3 din, za 18°/n mošte 3.25 za 19% , mošte 3.50, za 20»/o mošte 3.75, za 21% |
4.25 din. za 22% mošte pa 4.75 din. V ljutomerskem okolišu bi prišle v poštev naslednje cene: za 17°/o mošte 3 din, za 18% mošte 3.50, za 19% mošte 3.75, za 20% mošte 4, za 21% mošte 4.25 in za 22"/0 mošte 4.75 din. Gornje cene veljajo le za mešane mošte, za sortne mošte pa prihajajo v poštev višje cene.
Na vinskem trgu je stanje ugodnejše, kakor je kazalo. Letošnji vinski pridelek v Vojvodini in Dalmaciji je precej slabši, kakor so napovedovali. Razen tega tudi ni večjih zalog starega vina. Vinogradniki ne bodo zaradi tega hiteli s prodajo mostov, ampak bodo raje počakali.
Zaščita kmečke posesti na Hrvatskem
Na predlog bana banovine Hrvatske so kraljevi namestniki pripisali uredbo o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo. Ker je to uredba banovine Hrvatske, velja samo na področju te banovine. Med drugim določa uredba, da se kmetu ne more zaru-biti: 1. hiša z okolico in dvoriščem do 20 arov površine. 2 za obdelovanje sposobno zemljišče v obsegu pol ha na člana rodbine (v vsakem primeru pa najmanj 3 ha) in 3 gospodarske stavbe, potrebne za redno vršenje gospodarskih poslov na zemljišču, ki je izvzeto od izvršbe.
Za kmeta v smislu te uredbe se smatra oseba ki ji ie kmetiistvo glavni poklic in sama ali s člani rodbme obdeluje zemljo, v primeru potrebe pa tudi z najeto delovno močjo če obdavčeni dohodki te osebe izvirajo pretežno iz kmetijstva (poljedelstva, živinoreie. vinogradn'štva. sadjarstva. vrtnarstva itd.) Potrebna potrdila v svoistvu kmeta v smislu te uredbe izdaiaio občine, na predlog interesentov pa lahko sodišče preizkusi resničnost vsakega potrdila Od predpisov te uredbe se izvzamejo terjatve za povračilo škode, ki izvira iz kazenskih dejanj, veljajo pa za vsa pričeta izvršilna oostopama. ki se morajo ustaviti, že izvršene izvršbe pa ukiniti če ni bila prisilna dra?ba oravomoč-no izvršena Ta uredba je objavljena v ■»Narodnih no^nsh«. t. j. v službenem glasilu banovine Hrvatske.
Spremembe v septembrskem izkaza Pržavne hipotekarnc banke
Državna Hipotekama banka objavlja v »Službenih novinah« izkaz o stanju na dan 30. septembra Ta izkaz se nanaša na prvi mesec voine v Evropi. Kakor je znano je v prvih tednih septembra prišlo do vznemirjenja med vlagatelji, proglašeni so bili bančni prazniki, nakar je izs'3 posebna uredba o izplačilu hranilnih vlog.
Izkaz Državne hipotekarne banke zazv\ mu je v mesecu septembru zm- njšanie hranilnih vl«g, toda le za 95.8 na 1360 5 milijona din (lani ob koncu septembra 1270.6). Vsota naloženih samostojnih fondov, ostalih fondov in kapitalov javnih ustanov pa je nazadovala za 21 pa 2S8G milijonov din (lani 2695). Nadalje so se zmanjšale naložbe finančnega ministrstva v tekočem računu za 21 na 35 milijonov, medtem ko so naložbe po ostalih tekočih računih narasle za 151 na 16 )8 nvliionov. razna pasiva pa so se zopei zmanjšala za 81 na 486 milijonov.
Odtok hranilnih vlog kakor vidimo ni bil znaten. Seveda pa ni ostal brez vpliva na višino razpoložljivih gotovinskih sredstev (gotovine v blagajni in blagajniških zapisov Narodne banke), ki so se zmanjšala v teku septembra od 438 na 374 milijonov din (lani 589). Pri posojilih ni bilo večjih sprememb. Hipotekama posojila so se zmanjšala za 8 na 1812 milijonov (lani 1905), komunalna posojila so narasla za 13 na 1545 milijonov (lani 1478) posojila vodnim zadrugam so se zmanjšala za 19 na 51 milijonov medtem ko so lom-bardna posojila le nebistveno rarasla na 155 milijonov. Dolg finančnega ministrstva po tekočem računu, ki ie prejšnje mesece precej narasel, se je v septembru skrčil za 24 na 1048 milijonov (lani 669). Postavka nakupljenih vrednostnih papirjev se je končno povišala za 31 na 1145 milijonov (lani 796).
| Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Italijo. y ponedeljek so se pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Italijo v okviru sestanka ožjega jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Namen tega sestanka je, da se uredijo vsa ona vprašanja, ki so nastala zaradi vojnega stanja v Evropi. Pogajanja v Beogradu so se pričela v ponedeljek. Včeraj so razpravljali o posameznih vprašanjih v sekcijah, danes pa bo o rezultatu dela posameznih sekcij razpravljal plenum odbora. Italijanska delegacija je v torek posetila trgovinskega ministra dr. Andresa, ki sc je dalje časa razgo-varjal s člani delegacije o vprajanjih, ki so v zvezi s trgovinskimi pogajanji.
= Slovenska industrija se seli v Beograd. Beograjski »Jugoslovenski kurir« [ poroča, da nameravata prenesti sedež podjetja v Beograd tvrdka Hrovat & Comp, industrija tehničnega olja v Ljubljani, in | tvrdka »Saturnus« d. d. v Ljubljani, ki iz-i deluje pločevinaste izdelke.
— Težkoče pri nabavi električnih kablov iz Nemčije. Nemčija nam je doslej dobavljala skoro vse električne kable in se je naš trg docela prilagodil nemški produkciji. V zadnjem času pa uvozniki ne morejo več dobiti blaga iz Nemčije. Nemške tvor-nice navajajo, da morejo izvršiti dobave le tedaj, če dobe od nas potrebne surovine, zlasti baker in svinec.
= Feniksovi zavarovanci pri trgovinskem ministru. Trgovinski minister dr. Ivo Andres je te dni sprejel akcijski odbor Feniksovih zavarovancev, ki je ministru izročil spomenico in znano resolucijo o zahtevah zavarovancev. Minister je obljubil akcijskemu odboru, da bo proučil vse iznešene zahteve. Po sestanku Feniksovih zavarovancev, ki je bil 3. oktobra t. 1. v Zagreb, se je izvoljeni akcijski odbor konstituiral tako, da je bil za predsednika izvoljen g. Ivan Ratkovič, obrtnik iz Zagreba. Odbor je na svoji seji sklenil, da bo začeto akcijo energično nadaljeval, dokler se ne izvedejo vse točke resolucije. Akcijski odbor je prejel od številnih zavarovancev izjave, da sog'ašajo z začeto akcijo, in ponovno poziva vse ostale Feniksove zavarovance, ki se strinjajo z objavljeno resolucijo, da na dopisnici javijo svoj točen naslov, poklic, številko police in zavarovani znesek, in sicer na: Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev, Zagreb, Wa-shingtonov trg 4. Zavarovancem ni potreba pošiljati denarja, ker dela akcijski odbor brezplačno.
= Sestanek zadolženih hišnih posestnikov v Zagrebu. Iz vrst hišnih posestnikov smo prejeli: Zagrebški listi prinašajo poročila o sestanku dolžnikov hišnih posestnikov, ki je bil v nedeljo 15. t. m. Na tem sestanku so bili poleg hrvatskih delegatov zastopani tudi delegati iz ostalih banovin. Govorniki so apelirali na podpredsednika vlade gospoda dr. Mačka, da se zavzame za nujno rešitev tega perečega vprašanja. Srednji stan je danes v tako obupnem položaju, da je njegov obstoj ogrožen. Zato je treba seči po sredstvu, ki naj prinese olajšave in" s tem omogoči na -aljni obstoj prizadetih. Resolucije so bile po izvoljenih delegatih iznešene na merodajna mesta. Slovenci toplo pozdravljamo ta korak naših sotrudnikov iz ostalih banovin, saj smo sami napravili že nešteto sličnih sestankov, žal pa je bilo naše prizadevanje zaman. Zato nam je v veliko uteho, da je izšla nova mociativa iz Zagreba. Prepričani smo. da bo podpredsednik vlade dr. Maček zavzel pravično stališče.
= Davčna oprostitev. Finančno m!n'str stvo je osvobodilo družbenega davka za 10 let Gradbeno zadrugo »Lastni dom«, r-z. z o z. v Trbovljah in sicer za dobo od 1. januarja 1939 do 31. decembra 1948. Osvoboditev od davka je bila dovoljena pod pogojem, da bo zadruga ves ta čas delovala po svojih sedanjih pravilih in da se njeni dohodki ne bodo to ko poveč^i. da bi mogla priti v poštev določitev nove davčne osnove.
Ženska, ki niha med ječo in bolnišnico
Nevarna žeparka Je bila obsojena na eno leto zapora
Ljubljana, 19. oktobra
Mali kazenski senat pod predsedstvom & o. a. Breliha je imel danes pred seboj nevarno žeparko, natakarico Ivano M, za katero je gotovo, da ne spada v zapor nič manj kakor v bolnišnico. Ivana ki bo kmalu dosegla pet križev, je suhljata ženska. Lzhirana kdo ve od česa bolj: od bede, nemarnega življenja aii raka. ki ji na kočljivem delu telesa izpodkopuje zdravje. Pogled na njo vzbuja resnično sočutje in ni čudno, če je še sam državni tožilec imel usmiljenje z njo.
Ivano so zalotili tako rekoč s in flagran-ti« v trgovini Pod lemenatom. ko je neki gospej pravkar hotela potegniti denarnico iz torbice. Odpremili so jo v sodni preiskovalni zapor, pa ker je sam jetniški zdravn k izjavil, da je zaradi bolezni nesposobna prebivati v zaporih, je državni tožilec dovolil, da so jo izpustili na prosto. Toda uresničil se je izrek, da je dobrota sirota. Ivana je takorekoč za prvim voglom spet iztegnila svoje prste po neki denarnici in spet so jo spravili v zapor. V drugič ji je uspelo pregovoriti državnega tožilca in ker v tretje rado gre, se je tudi Ivani to posrečilo.
Danes pa je sedela pred senatom, sključena v dve gubi. Z rokami se je opirala na zatožno klop, tako je bolehna. I-e eno tatvino denarnice je priznala, vse druge.
torbicah in kako ji je s svojo prijateljico sledila čez trg. Žeparka se je ustavila pri gobarjih in že odprla neki gospej torbico. Iz nje ni pobrala nič, ker se je gospa prav takrat sklonila, Ivana pa je ne^taJ odnesla pete v strahu, da je ne bi orpa-zili. Državni tožilec, ki mu je vsekakor presedala njena nepoboljšljivost in končno še trdovratnost, jo je trdo prijel, kajti Ivana spada med tiste, ki priznajo samo to, kar jim nepobitno dokažejo, prostodušnih priznanj pa ne poznajo. Kljub temu pa je Ivana pri sodnikih in tudi ostalih sodelujočih žela vse možno usmiljenj?, ki mu je pa meje vsekakor narekoval paragraf. Predsednik, ki ji je naznanil, da jo obsojajo na eno leto strogega zapora, ji je pojasnil, da so bili sodniki mili. kolikor so le mogli biti. ('a pa na nižje nikakor ni bilo mogoče iti. Toda za te meje Ivana ni imela razumevanja. Prijavila je revizijo postopanja glede izreka o krivdi, češ da je nedolžna. In s tem si je zapravila zadnjo prijaznost sodnikov, ki so jo ob upoštevanju zdravniškega mnenja hoteli izpustiti na prosto iz razloga, ker zaradi bolezni ni sposobna nastopiti kazni. Tako bo morala Ivana ostati v zaporu, ležati v jetniški bolnišnici in čakati na poziv primarija bolnišnice. nakar bo mogla v spremstvu paznika k obsevanju v bolnišnico. Oblasti pa
ki so stale v obtožbi, pa je trdovratno za-	! bodo -varne, da ne bodo morale Ivane za
nikala. čeprav je neka gospa, ki je bila	! prvim voglom spet ujeti in jo spraviti za-
povabljena za pričo, natančno opisovala,	j radi novega delikta na zatožno klop. kako jo je opazila na trgu ozirajoč« se po
Razprava o prisleparjenlh pokojninah
čudni odvetniški govori in še bol; čudna primerjava upokojencev Ljubljane in črne gore
Beograd, 19 okBira verjeti stranki in dokumentom, ki mu jih
ima mnnrtA rlp^ i
02>rze
19. oktobra
Na jugoslovenskih borzah not.ira.io nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so bili zaključeni v Zagrebu po 33. v Beogradu pa po 33 12. Tečaj: na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih nadalje čvrsta in je Vojna škoda notirala 425 do 435 (v Beogradu je bil promet po 428). Tudi tečaji ostalih državnih papirjev so bili deloma višji, vendar ni prišlo do prometa.
Oevi/e
Ljubi^n* Of "elni tečaji: T 1.->n 176 40
—	179.60, Pariz 99.70 — 102 New York 4406.75 — 4466.75. Curh 995 — 1005. Amsterdam 2348.50 — 2386 50, Bruselj
744 _ 756 Tečaji na svobodnem trgu:
London 217 96 — 221.16 Pariz 123 25 — 125 55, New Yc.rk 5480 — 5520. Curih 1228.52 — 1238 52. Amsterdam 2901.35 —
Bruseli 919 14 — 93114.
Cur^h. Pariz 10 10 London 17 83 New Vork 445 K75, Bruselj 75 Milan 22.50 Amstf 1am 236 75. Beri n 178, Ptrckhol^-106.20, Oslo 103 25 Kobenhavn 86.0750.
Ff' kti
Zagreb Državne vrednote: Voma škoda 425 — 435, 4"/(: agra^n- <53 den 4<Vo severne agrarne 51 — 57 S«/« begluške SO den. 67c dalm. agrarne "0 — 74, 7°/« invest 95 den. 7<"f. stabiMz 96 den., 7«/« Blair 87 den 8«'n Blair 92 den.; delnice: Trboveljska 187 50 — 190
Beograd. Voina *kMa: 423 - »25 U28) &"/n begluške 78 50 — 79.25 (79) 6% dalm. agrarne 73 — 74 50 ( 74), 6»'„-umske 72 — 73 (72 — 74). 7•>/„ iivest 99 — 100. 7°/o Blair 8750 — 88 50 8»/0 Blair 90 _ 92 (92) 7% Blair 87 50 - 88 50, Narodna banka 6850 den., PAB 1.95 den.
Blago^^ tržišča
Žito
-f Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca prijazna. Pšenica: bašks Kol Novi Sad m Somboj 157: gomleba-5ka 159 šlep Tiss I 165: rt: baška 127 -129 Oves: baški sremski tn slavonski 140
—	142 50 Ječmen: ba«ki in sremski 64 65 kg 142 50 — 145 Koruza: baška 111 — 112: banatska 109 - 110 oariteta Indija
112 _ 114. MoRa: baška in banatska
»0*« in »Ogg« 235 - 245: »2« 215 — 225- »5« 195 - 205: »6« 175 — 185) »7« 150 - 160: >8« 117.50 do 122.50. Fttol: baški sremski beli brez vreč 312.50 — 32? 50 Otrobi: ba^ki in sremski 105 — 106, banatski 103 — 104.
nra
Beograjsko sodišče ima mnogo de u in truda z zamotano afero prisleparjenih pokojnin. invalidnin, stanarin in raznih dodatkov. O tej aferi se je razpravljalo že pred leti, proces je bil nekajkrat odložen, izrečene so bile tudi že obsodbe in polagoma se je veliko število obtožencev reduciralo na kakih 10. A tudi s tem številom ima sodišče mnogo opravka saj je bil oni dan že 46. dan zamotanega procesa. O aferi je »Jutro« že večkrat pisalo ter navajalo podatke ogromne obtožnice, ki je podrobno opisovala, kako so se vršile sleparije. V glavnem bi se dali razdeliti obtoženci na dve skupini: v prvo spadajo oni, ki so imeli osebne koristi od sleparskih manipulacij, v drugo pa oni, ki so sleparije izvrševali in omogočali z zlorabo službene oblasti in dolžnosti. V prvi skupini so večinoma upokojenci iz Črne gore, ki so najprej dvignili pokojnine v svojem domačem kraju, potem pa šc enkrat v Beogradu, Šabcu, Valjevu in v drugih krajih, kamor so se bili preselili To so dosegli na ti način, da so jim razni prijatelji — uradniki potrdili neresnične podatke. Eden izmed obtožencev pa je dvigal visoke vsote na račun invalidnine, čeprav je pohabljen že od rojstva, a si je znal pridobiti uradno potrdilo, da je vojni invalid.
Preostalo majhno skupine obtožencev še vedno dolži obtožnica 170 primerov takih in podobnih sleparij. Na 46. dan procesa so prišli do besede številni zagovorniki obtožencev. Sistem zagovorov je zelo zanimiv, lahko bi pa tudi rekli, da je skrajno ciničen. Odvetniki, ki branijo obtožene bivše uradnike, ki so zaradi podkupnine ali pa rodbinskih in prijateljskih vezi omogočali sleparije, bazirajo vso obrambo na trditvi, da mora uradnik — hočeš, nočeš —
Smrt na progi
Novo mesto, 19. oktobra
Na progi Novo mesto—Straža pri če-^či vasi je bil uslužben kot progovni čuvaj okrog 50 let stari Janez Fink. Možje svojo službo vestno in marljivo opravljal v odseku te proge, ne da bi se mu pripetila kdaj kaka nezgoda.
Tudi te dni je bil zaposlen na progi ob kateri je zabijal signalne naprave v obliki križev. Domov se je vračal iz službe v mraku okrog 18 Prav tedaj je vozil iz Straže proti Novemu mestu vlak. Fink se je hotel vlaku izogniti in je stopil zato preko tira na stezo ob progi. Naključje je hotelo, da je stopil na gladek, precej debel kamen, na katerem mu je spodrsnilo. da je omahnil in pričel loviti ravnotežje. V tem trenutku je že prisopihal vlak, ki je nesrefneža zadel v t Inik in ga vlekel še nekaj časa s seboj, nakar je truplo obležalo ob progi.
Ker moža v običajnem času še ni bilo iz službe domov, čeprav sta videla očeta pred prihodom vlaka 13-letni sinček Ivan in 10-letni Alojzij, je pokojnikova žena poslala Lojzka, naj gre pogledat za očetom. kje se zadržuje. Lojzek je stopil od čuvajnice po progi proti Straži, ni pa še nanrnvll kakih cto korakov, ko je zagledal ob tiru očeta, ki je nepremično ležal. S krikom se je deček obrnii in odhitel domov, kjer je prestrašeni materi povedal žalostno novico Mati je takoj odhitela na mesto nesreče kjer je spoznala, da je mož že mriev. Sklicala ie ljudi, ki so ponesrečenca nrenesli v čuvajnico.
Novomeški železničarji so priredili svojemu tovarišu, ki je bil med njimi zelo t>ri!iuWjen len pogreb ki je bil :1anes popoldne na pokopališču v Prečni ob udeležbi mnogoštevilnega občinstva, ki zelo sočustvuje s ponesrečenčevo družino, tem b^lj. ker ie zapustil pokojnik poleg žene še osem otrok.
stranka predloži. Druga skupina odvetnikov, ki brani one obtožence, ki so si pri-sleparili pokojnine in invalidnine s pomoč-/o prijateljev na raznih položajih, pa pravi tako-le:
Državni organi morajo postopati po zakonu in ne po volji strank. Če se zgodijo nepravilnosti, so odgovorni samo državni uslužbenci, ne pa naši klienti.
Tako so govorili zagovorniki in vsak je bil prepričan, da ima prav, čeprav si človek ne more misliti hujšega nasprotja. Podobni in skoraj soglasni pa so bili odvetniki, ko so skušali svoje kliente predstaviti kot ljudi, ki spretnih prevar sploh niso zmožni.
—	Poglejte mojega varovanca, Jovana Lakičeviča, je govoril odvetnik. Mož je pod senco prejšnjih obtožb, ki so bile deloma ovržene, a tudi po trditvah nove obtožnice bi moral biti slepar največjega kalibra, kakor kakšen Staviskv. Poglejte ga vendar, pa boste prepričani, da niti trohice od tega, kar se mu očita, ni mogel izvesti!
—	Čast mi je, da branim tega in tega, je začel drug odvetnik. Ponavljam šc enkrat, da mi je to v veliko čast. Zaradi stvari, ki jih je on počel, so bili že mnogi drugi oproščeni in zato res ne vem, zakaj je moj varovanec zapleten v ta velikanski proces.
Odvetnik Vukčevič pa je svoj govor zaključil tako-le: Za pojave nereda pri nakazovanju pokojnin, invalidnin in raznih dodatkov lahko nosijo odgovornost samo organizatorji, ne pa ti mali ljudje. Cela Črna gora, čeprav nekdaj država, ima 4200 upokojencev, a sama Ljubljana jih ima 5500.
Po tej smeli, zmagoslavno izrečeni primerjavi je odvetnik predlagal, naj sodišče vse njegove varovance — oprosti.
!
Da bi mogli biti smučarji v letošnji zimi za smučanje primerno pripravljeni, je vpeljala Tujskoprometna zveza jesenske izlete. Večinoma se bodo peljali izletniki kratko progo z železnico ali avtobusom- potem bo pa treba iti peš ter tako zbirati sile za zimsko sezono. Že zadnjo nedeljo je bil razpisan izlet na Kurešček, ki je pa moral radi slabega vremena odpasti. Ker je Kurešček za izlete prav prikladen in ker ga bodo smučarji tudi v zimi prav gotovo obiskali, namerava Zveza ta izlet prirediti to nedeljo, seveda če bo vreme naklonjeno. Z avtobusom se bo treba peljati do kraja Zelimeljske doline, od tam pa iti na Kurešček, kjer je predvideno kosilo. Popoldan se bodo izletniki vračali na Ig, kjer jih bo čakal avtobus za povratek v Ljubljano. Ker je treba poskrbeti za mesta v avtobusu in za kosilo, so potrebne prijave za te izlete. Prijave sprejemajo, kot smo dozna-li, do sobote ob 4. popoldan biljetarne Put-nika v Ljubljani. Cena izletu bo za vožnjo in kosilo le 33 din, ker je izlet povsem propagandnega značaja.	(—)
Smuč«*
■j«
«trinr*» vite se
za zimo!
Predlanskim je Tujskoprometna zveza v Ljubljani vpelja'a prav priljubljene propagandne smučarske izlete, spojene z brezplačnim turnim smu.:kim tečajem. Devet nedelj zaporedoma so se peljali smučarji v večinoma neznane smuške predele, največ ne daleč od Ljubljane. Organizacija teh izletov je omogočila, da so prišli smučarji visoko v hribe čili in sveži, saj je bilo v največ slučajih preskrbljeno za sani, ki so peljale vso prtljago skoroda do cilja. Smuka je bila v takih okolnostih seveda tem bolj prijetna. Nekaterim smučarjem se je pa vendar poznala slaba telesna kondicija. Sledili so, še prav dobro so sledili, pa vendar bi bili imeli od smučanja več, če bi se bili že v jesenskih mesecih primerno pripravili
Plače vodilnih funkcionarjev zagrebške občine
Zagreb, 19. okt. o. Danes je bila seja zastopnikov vseh mestnih podjetij pod predsedstvom komisarja mestne uprave Starčeviča. Na tej seji so zelo občutno znižali plače ravnateljem mestnih podjetij. Tako bo imel odslej ravnatelj mestne električne centrale na mesec 10.000 din plače, dočim je imel prej 21.000 Din, ravnatelj plinarne 10.000 din. (prej 19700), ravnatelj vodovoda 9.000 din (prej 17.000). Tudi komisar mestne uprave Starčevič je sam sebi znižal plačo na 12.0000 din ter 2.000 din za reprezentančne stroške na mesec, skupaj na 14.000 din, dočim so prejemali doslej župani mesta Zagreba okrog 30.000 din na mesec.
Premestitve v carinski službi
Beograd, 19. okt. p. V carinski službi so bili premeščeni cariniki v 8. pol. skupini Anton Štiglic z Jesenic v Zagreb, Sima Po-povič in Vojin Bojkovič iz Dubrovnika v Maribor, Momčilo Jagič iz Beograda v Maribor, Fran Mandakovič iz Gornje Radgone v Osijek, Vinko Bibiča iz Ljubljane v Split, Dragotin Belasič iz Maribora na Su-šak, Josip Ivančan iz Gornje Radgone v Bibinj, Vijo Biščevič iz Preka v Gornjo Radgono, Virgil Vučemrlovič z Jesenic v Koprivnico, Hakija Kadric iz Zagreba v Kotoribo, Ivan Medanič z Rakeka na Rab, arhivar v 8. pol. skupini Ante Vidovič iz Ljubljane v Split in pomožna carinika v 9. pol. skupini Josip Antič z Rakeka v Zagreb ter Branko Radonjič iz O^eka aa Rakek.
i ukrepi v Londonu
Vladne prostore v Londonu na Downingstreetu so popolnoma prilagodili vojnemu položaju. Prinesli so tja celo železne postelje, ki omogočajo angleškim državnikom,
da prenočujejo v svojih uradih
Pr! hritskih vojakih
na zapadnem bojišču
Vse je motorizirano — Praktična uniforma — Vojni
poročevalci s posebnimi oznakami
Posebni poročevalec »United Press« Webb Miller se je mudil s skupino ameriških in britskih vojnih poročevalcev v ozemlju na zapadni fronti, kjer angleške čete zavzemajo svoje položaje. Potovali so v Francijo na krovu prevoznega parnika, ki ga je novinar poznal še iz mirnega časa pa je bil sedaj tako prepleskan in spremenjen, da ga je komaj spoznal. Na krovu je bilo več tisoč mož, ki niso kazali nobenega razburjenja. Tudi z »junaštvom« se niso bahali. Videti je bilo, da ve vsak vojak, za kaj gre, duh je bil drugam čen nego v prvih dneh svetovne vojne. V splošnem je vladala dobra volja, ki označuje Britanca, kadar ima pred seboj posebno trd oreh.
čim so prišli ljudje na krov, so si morali obleči rešilni jopič, ki ga niso smeli odložiti, dokler niso stopili spet na kopno. Spali so oblečeni povsod na ladji. Zjutraj so pripluli na Francosko brez vsakih posebnih dogodkov in takoj se je začel pohod kilometrsko dolgih motoriziranih kolon Ta silna motorizacija je posebna značilnost, današnje angleške vojske. V tempu 50 km na uro so drdrale dolge kače motoriziranih enot proti bojišču. Poročevalec, ki se je udeležil tudi svetovne vojne, se je čudil, s kakšno brzino prevažajo danes tudi najtežje topništvo, šele če vidiš te prevoze čet, razumeš, kaj je pomenila ugotovitev britskega vojnega ministrstva,
švicarski vojak
Švica je majhna, toda pogumna država, ki hoče za vsako ceno braniti svojo nevtralnost in svobodo. V njeni vojski zavzemajo odlično mesto planinski oddelki, ki so tako Izurjeni, da plezajo z vso opremo po nevarnih skalah
da ie na Francoskem že 25.000 angleških motornih vozil. Za prevažanje enakega števila vojakov kakor v svetovni vojni je po Millerjevi cenitvi treba danes deset-do petnajstkrat toliko teh vozil kakor tedaj. Ogromno število težkih tovornih m drugih motornih vozov, ki jih je morala Anglija iztovoriti na Francoskem, je napravila od-pošiljanje britskega ekspedicijskega zbora dosti bolj zamotano nego v svetovni vojni. A to izredno težko nalogo je Anglija rešila brez izgub.
Miller pravi tudi, da radost, s katero sprejemajo britske vojake na Francoskem, gotovo ni v zvezi z njihovo vojno uniformo. Z lepoto te uniforme se gotovo ne morejo hvaliti, je pa nad vse smotreno izdelana in namen ji je. da ostane praktična tudi v najbolj neugodnih okoliščinah. S svojo udobno bluzo namesto neudobne vojaške suknje, hlačami, ki se tesno prilegajo členkom in se dado vse odpeti, ter z mnogimi velikimi žepi je za službo na bojišču naravnost idealna. Tudi tuji vojna poročevalci nosijo po predpisu uniformo, in sicer uniformo britskega častnika z usnjenim pasom in našivi na ramenih, kjer je z zlatimi črkami napis »Inostrain vojni poročevalec«. Na roki imajo progast povoj, na čepici pa zlat (C«. Na fronti Jih spremlja poseben častnik.
Mož, ki je potopil »Royal Oak«
Torpedo, ki je potopil angleško vojno ladjo »Royal Oak«, je bil izpuščen z nemške podmornice, ki ji poveljuje kapitan vojnega broda Gunther Prien iz Lipskega. Moža imenujejo nemški listi zdaj »junaka iz napada pri Scapa Flowu«. Prien je bil prvotno pri trgovinski mornarici in je bil nekaj časa brezposeln. Potem je šel v taborišče na obvezno delo, 1. 1933. pa Je stopil v vojno mornarico. Letos spomladi je dobil čin kapitana in poveljstvo podmornice. Med špansko državljansko vojno je tal tudi dvakrat v Španiji.
mesto
Milanska »Stampa« poroča iz Pariza, & je mesto Strassbourg popolnoma izpraznjeno. Prebivalstvo se je pokorilo evakuacij-ski odredbi brez najmanjšega odpora. Hiše so zaklenjene, njih lastniki so se prese-HTi na kmete, večinoma v oddaljene depar-temente. Strassbourg je mesto, ki šteje v normalnih časih 300 tisoč prebivalcev.
Varšava v stiski
Dr. Otto, nemški državni komisar za Varšavo, se nahaja v veliki zadregi Pravi, da zahtevajo interesi prebivalstva v Varšavi 100.00 sveč, 50 tisoč 1 petroleja in 400 tisoč 1 mleka dnevno. Nobene od teh potrebščin^ pa ne more preskrbeti iz enostavnega razloga, ker ne razpolaga z njimi.
Povzročitelj
revmatizma
Ameriška raziskovalca Swist in Brovrn sta po dolgotrajnih poskusih osamila povzročitelja bolezni, ki ga smatrata za povzročitelja revmatizma. Ta mikroorganizem, ki sta ga dobila iz revmatičnih izloč-nin človeka, spada med viruse, kakor povzročitelj črnih koz, ošpic itd., ki jih z dosedanjimi mikroskopi ni mogoče opaziti. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, aR sta ameriška zdravnika zadela pravo.
Lastovkin rekord
V Lanzu v Italiji so napravili pred kratkim zanimi vposkus, da bi dognali največjo brzino, ki jo je zmožna lastovka. Iz nekega gnezda z napol odraslimi mladiči so odvedli samico z avtom v 132 km oddaljen kraj in so jo tam izpustili. Po 43.5 minute je lastovka sedela spet na svojem gnezdu v Lanzu. Za polet nazaj je rabila torej povprečno brzino 176 km na uro
Tudi kraljeva rodbina štedi
Holandska kraljevska rodbina daje svojemu ljudstvu dober vzgled Iz Haaga poročajo, da je te dni vsa kraljevska rodbina pot od palače do severnega konca mesta, do neke cerkve, opravila peš. V mestu ni več videti njenih avtomobilov, temveč uporabljajo kočijo. Kraljico in prestolo-nasledniško dvojico pa vidijo večkrat na kolesarskih sprehodih v okolici mesta. Člani kraljevske rodbine hočejo štediti z bencinom.
Škotsko krilo ni primerno za vojno
V tej vojni se bodo morali boriti britanski škotski polki v hlačah, ne več v tradicionalnih škotskih krilih. Izšlo je povelje. ki pravi da se mora krilo pri vsen teh polkih nadomestiti z novo britansko vojno uniformo. Popolnoma pa slovito krilo vendarle ne bo izginilo, ob svečanih prilikah ga bodo škotski vojaki še nosili.
Moč francoske kolonialne vojske
Vojaški potencial francoskih kolonij v Afriki je precej velik. Poslanec Doiuf je izjavil dopisniku agencije »United Press«, da bo samo zapadna Afrika poslala na francosko bojišče milijon mož. Minister za kolonije Mandel računa, da bo dobila Francija iz vseh svojih afriških kolonij najmanj dva milijona mož in poi milijona delavcev.
INSERIRA JTE V „ JUTRU"!
Francoski vojaki na opazovališču pri Strassbourgu
Babje leto
čas, ko ni več toplo, a tudi še ne mrzlo
Dolge, bele niti plavajo skozi zrak in sličijo srebrno belim lasem, ko se zable-stijo v soncu. To je babje leto!
Kaj je dalo poznemu letnemu času to ime, še ni popolnoma dognano. Morda so bile te prajoevinaste niti, ki sličijo lasem starih žen.
Ob tem času običajno ni mrzlo, a tudi ne poletno toplo. Letos pa ima vreme svoje muhe. Nastopila je naravnost abnormalna toplina, ki nasprotuje vsem napovedim pokhenih in nepoklicnih vremenskih prerokov. Toki tropskega zraka so se baje napotili čez morje proti severu. In res se nam zdi sedaj, skoraj na pragu Vseh svetih, vreme tropsko, saj smo imeli še komaj pred tednom dni vlažni mraz in de-
ževje, ki nas je poganjalo v zakurjene sobe. Trgovci s kurivom, ki so se že odkrito veselili zgodnje zime, stoje zopet s pre-križanimi rokami in se čudijo vremenskim muham. Ljudje, ki so imeli že zimske plašče na sebi, so jih morali postaviti spet v omare in jih zamenjati z lažjimi površniki ah pa hodijo brez njih V nedeljo so bili tisoči in tisoči meščanov v prosti naravi ali v parkih in gozdovih kakor v poletnih dneh. Tam je sedaj pravo čudo, drevesa so si oblekla svoje najlepše obleke. V malo zameglenem soncu se spreha-jalčevim očem očituje barvna simfonija, kakršne ne bi mogel pričarati noben slikar na svoje platno. Veselimo se teh dni, ki tako in tako ne bodo mogli trajati dolgo-
Velemesto brez zločinov
Pariz je zdaj najvarnejše mesto na svetu
Od začetka vojne sem je Pariz najvarnejše mesto na svetu. Sodišča imajo čedalje manj opravka s kriminalnimi primeri, na vrsto prihajajo samo še redki morilci, tatovi in verižniki ter sleparji iz predsep-tembrške dobe. Novih primerov ni, vsaj ne takšnih, da bi bili vredni omembe. Hudodelci so izginili, temne elemente je po vsem videzu pogoltnila tema, v katero se zavija prestolnica vsak večer.
Po zatemnelih ulicah stopaš laliko var-
Brez oči je sezidal hišo
Z jekleno voljo dosežeš vse
V Zedinjenih državah zbuja veliko občudovanje mojstrsko delo, ki ga je opravil neki oslepeli precizni mehanik. Pred 15 leti je imel Elmer Reavis, ugleden mojster svoje stroke v Baltimoreu, najboljše oči. Potem ga je napadla neka bolezen, ki je imela za posledico njegovo popolno počasno oslepitev. Reavis je vedel za svojo usodo, zato se je pripravljal za čas, ko ne bo več videL
Zavezal si je oči in se je vadH v svojih
precizno mehaničnih delih, s pomočjo samega tipanja. Res mu je uspelo, da je s tem nadomestil vid in ko je popolnoma oslepel, je lahko nadaljeval svoj poklic. Opravil pa je še več. Odločil se je, da si bo brez tuje pomoči zgradil hišo. Kupil si je majhno zemljišče, zbiral je gradivo in je začel zidati Po dveletnem potrpežljivem delu je hišo dokončal. Gre za dvonadstropno zgradbo s tTemi sobami, kuhinjo, kopalnico, jedilnico in delavnico ter pritikiinami, a vse je uredil sam, brez oči.
Skupina nemških podmornic
V vojni loki Klel
neje nego kdaj prej. Roparjev ni, kava-lirji iz polsveta so ušli, trgovci z mamili so se vrgli na bolj človekoljubno trgovino ali pa so jih poslali v taborišče za ne-zaželjene elemente. Med te spadajo tudi ljudje, ki so bili že kdaj kaznovani. Obsedno stanje dovoljuje internirati tudi elemente, ki so bili kdaj v sporu z zakonom. Obsedno stanje pa preti s takojšnjo smrtno kaznijo vsem roparjem in plenilcem. Internacija preprečuje zločine, smrtna kazen učinkuje.
ANEKDOTA
L. 1910. je bil za intendanta berlinske opere neki upokojen oficir. Prav tedaj je prišla na vrsto uprizoritev Bizetove »Carmen«. Intendant, ki ni bil še popolnoma pozabil svojega prejšnjega poklica, se je rad vmešal v vsako stvar in tako je tudi določil, da si bo temeljito ogledal statiste, ki nastopajo kot vojaki. Možje so morali pred njim napraviti nekaj obratov, potem se je intendant znesel nad njimi. »Vi ste šleve, ne pa vojaki! Pozor! Pokazal vam bom, kako se obrača pravi vojak!«
Vzel je v roke puško, pokazal nekaj prijemov in obratov, nato pa se strašno razsrdil, ker so se pri tem nekateri statisti porogljivo muzali.
»Kaj pa je na meni tako smešnega?« se je slednjič zadri nad statisti. »Kaj pa ste ve šleve prav za prav po poklicu?«
»Strelci v polku cesarjeve garde!«, se je glasil odgovor.
Intendant je po teh besedah prebledel, umolknil in odšel.
VSAK DAN ENA
Usodna pomota zaradi kratkovidnosti.
(»Tidens Tegn«)
M. BRAND
Sest zlatih angelo i
Roman
67
Martin je izginil, in takoj nato je Ryder slišal, da je motor zabrnel. Čez kakšne tri minute so se hišna vrata odprla in na ulico je stopila Leslie Car-ton v večerni obleki in s krznenim ovratnikom preko ramen, za njo pa Gonelli, ki je bil v fraku. Stekel je naprej ter odprl vratca voza — vzlic pomanjkljivi razsvetljavi je Charles videl njegov odurni režaj in Lesliejin nasmeh, ko ji je pomagal pri vstopanju, ter ugotovil, da ni v avtomobilu nobene tretje osebe. Italijan je pognal motor, nato pa hitro preklopil v drugo in tretjo brzino.
Ryder je vzdignil roko, Martin je pribrzel — desna vratca je imel odprta, tako da je mogel Charles skočiti na stopalo, ne da bi bilo treba ustaviti voz.
»Na ves plin za njima«, je rekel ter sedel k Martinu.
»Ko bi le ne bilo ob tem času tako prekleto mnogo prometnih stražnikov«, je odvrnil komorni
sluga.	.
»Glejte, da je ne izgubiva izpred oci — kako napravite. mi je vse eno.«
In Martin je gledal!
Gonelli je vozil silno hitro, njegov močnejši mo-
tor je venomer večal razdaljo, a komorni stuga je tako vratolomno rezal ovinke, na ravnih progah pa drevil s takšno peklensko brzino, da je bil na Dvaindvajseti cesti le še nekaj metrov za njim. Nekoliko za postajo podzemeljske železnice je krenil Italijan proti vzhodu, kakor da bi hotel na Broadway.
»Moral naju je opazili«, je razburjeno rekel
Martin.
V gostem vrvežu avtomobilov, ki je vladal tod, je bil zasledovalec seveda na slabšem — pri vsaki rdeči prometni svetilki je ostal nekoliko zadaj. Ker se je pa Martin vsakikrat, kadar se je luč izpre-menila, brez ozira na blatnike svojih bližnjih iztrgal iz nagnetene vrste voz in zelo spretno krmaril, je na vogalu Devetinpetdesete ulice spet toliko dohitel zasledovanca, da je bil, čeprav jih je ločilo še mnogo avtomobilov, vsaj v istem krdelu, ki je moralo ustaviti pred rdečo svetilko.
»Ali mar Gonelli pozna ta voz?« je vprašal Ry-der med neradovoljnim postankom.
»Bojim se, da,« je odvrnil komorni sluga, »človek, kakršen je on, ki poklicno opravlja posle, ki se zde njegovim naročnikom preumazani, mora imeti oči spredaj in zadaj.«
Kako? Mar mu je tudi stric dajal opravka?«
»Za Boga, ne,.« je ves prestrašen odvrnil Martin, »gospod Leggett nikoli, a nemara njegovi sovražniki — oziroma, dobri prijatelji.«
Spet sta drevila naprej. Martin se je držal tako tesno za Gonellijevim avtomobilom, da mu je Ryder že hotel priporočiti počasnejšo vožnjo, ker je pomenilo to hitro previjanje skozi silni pro-
metni tok stalno nevarnost za njiju in za druge. Ko so pa prevozili Manhattanski most, je Italijan mahoma zavil na skoraj prazno ulico, kjer se je mogel z blazno brzino zapoditi naprej. Seveda je tudi Martin dodal plina, a v tem je zdajci stopil s pločnika na cestišče redar in vzdignil roko.
»Ali naj ustavim?« je vprašal komorni sluga.
»Seveda«, je odvrnil Ryder, dasi s težkim srcem.
Zavore so zaškripale, in voz je obstal malone tik zraven moža postave. Ta je odprl vratca na Ryderjevi strani in za vpil:
»Kaj ste zblazneli, človek božji?«
Ker na to vprašanje seveda ni dobil odgovora, je nadaljeval:
»Ali mislite, da je cesta dirkališče? — Najbrže sta oba pijana — počakajta, vaju dva si privoščim — «
Ryder je potegnil iz žepa bankovec za dvajset dolarjev in mu ga skrivaj pomolil, a naletel je slabo, kajti redar se je še bolj raztogotil.
»Bogatini menda mislite, da vam je zaradi vašega umazanega denarja vse dovoljeno?« je vzrojil. »Zapišem vas!«
»Prav, gospod narednik,« je Ryder mirno odvrnil, zdaj, ko je nepridiprav ušel, mi je tudi vsega ostalega malo mar.«
»Kakšen nepridiprav?«
»Tisti, ki je pravkar šinil tamie okrog vogala.«
»Mar so vam kaj ukradli?«
»Samo moje dekle«, je suho odvrnil Ryder.
Redar se je na vse grlo zagrohotal.
»Nu, tedaj vas ne maram zadrževati«, je rekel in zaloputnil vratca.
A v tem sta bila Gonellija dokončno izgubila.
V živo razsvetljeni gledališki četrti je dal Ryder ustaviti in izstopiL
»Vrnite se domov,« je rekel Martinu, »toda bodite pripravljeni — če vas bom potreboval, vas pokličem.«
Na cesti je vse mrgolelo ljudstva, ki je hrumelo in se smejalo, čeprav še niso bili vsi pijani. Charles Ryder je bil kar vesel, da se je mogel iz gneče zateči v telefonsko celico. Najprej je poklical Franka Woodlyja.
»Kaj je novega?« ga je vprašal.
»Družba je prhnila vsaksebi kakor jata prestrašenih ptic«, je povedal detektiv. »Gospodična Car-ton se je odpeljala z Gonellijem — «
»Kam?«
»Moji ljudje ju niso mogli tako hitro slediti.«
Woodlyjev glas je bil neka skesan.
»Ali so šli ostali domov?« je vprašal Ryder.
»Da, kakopak... Marlena Sutherland je svoja vrata dvakrat zaklenila in se ne oglasi, če kdo pozvoni.«
Ryder je obesil slušalo in se spojil z Ravenno — pri aparatu je bila Eliza Durante.
»Strica Ravenne ta mah ni doma, a vrne se kmalu. — Hitro pridite semkaj, Charles, silno presenečenje imam za vas!«
»Kaj pa je takega?«
»To vam morem samo pokazati — je pa nekaj, kar bo za vas velikanskega pomena.«
»Nu. če je tako, moram seveda priti.«
»Da, da — a podvizajte se1.«
razmerah na Hrvatskem
Izjava bana dr. šubašiča uredniku ..Politike"
Ban dr. šubašič se je mudil zadnje dni v Beogradu. Sprejel je med drugim tudi dopisnika beograjske »Politike«, ki ga je poprosil za informacije o razmerah v banovini Hrvatski z ozirom na razne vesti, ki se širijo o tem po prestolnici. Ban dr. šubašič je dejal, da je zadovoljen z razmerami na Hrvatskem, nato pa je nadaljeval:
»Vsi tam se zavedajo, v kakšnem času je bil sklenjen sporazum in v kakih dneh se je pričelo njegovo izvajanje. Dočim so povzročali slični preokreti v drugih državah z daleko večjo kulturo to civilizacijo ter spričo tega tudi daleko višjo politično zavednostjo težke krvave izgrede, se je izvršilo pri nas v naši državi in posebno tudi na Hrvatkem vse brez vsake večje zmede, široki sloji naroda razumejo danes resnost položaja ter doprinašajo vse, da očuvajo srvojo in svoje domovine svobodo ter red in mir pri svojih ognjiščih. Sovražniki sporazuma in sovražniki naše države so uporabili vse sile, da bi zanesli med nas zmedo in nemir ter nas zapeljali v kaos. Pri tem so zasledovali svoje čisto posebne cilje. Ako so se jim te namere ponesrečile, potem je to največja zasluga dr. Mačka. ki mu sledi hrvatski narod z neomajnim zaupanjem na vseh potih polip tike sporazuma in, če bi bilo potrebno, tudi v smrt.«
C) odnošajih med Srbi in Hrvati na teritoriju banovine Hrvatske je ban dr. šubašič rekel, da je politika dr. Mačka, vseh njegovih sodelavcev, in vsega hrvatskega naroda bila vedno prežeta ljubezni in bra.t-sfcva do Srbov in Srbije. Ta politika se
»V
izvaja tudi danes. Pri vseh delih in skrbeh, ki jih imamo, mislimo v enaki meri na Hrvate, kakor na Srbe, ki prebivajo v naši banovini. Čudim se z nekaterim alarmantnim vestem, ki jih čujem tu. Kdor se boji za usodo Srbov v banovini Hrvatski, naj pride med nas in se na lastne oči prepriča, da li govorim resnico.«
★
Prenos poslov ministrstva za socialno politiko
Beograd, 19. okt. a. Snoči so v ministrstvu za socialno politiko dokončno redi-girali uredbo o prenosu zadev tega ministrstva na banovino Hrvatsko. Uredba pride pred odbor ministrov in bo objavljena prihodnje dni
Komisar pri zagrebškem Merkurju
Zagreb, 19. okt. o. Ban je imenoval za komisarja pri bolniško-zavarovalnem društvu Merkurju dr. Rudolfa črnkiča, referenta oddelka za pravosodje pri banski oblasti.
Zamenjava Delavske
zbornice v Splitu
Kakor poročajo iz Zagreba, je ban dr. šubašič razrešil dolžnosti vse dosedanje člane delavske zbornice v Splitu in njihove namestnike. Obenem je imenoval na njihova mesta nove, po večini pristaše HSS.
policijska služba »Meščanske zaščite« v Zagrebu
7;agreb, 3 9. okt. o. Snoči sta prvič skupaj nastopili Hrvatska meščanska zaščita in policijska straža. Ban je, kakor je »Jutro ^ že poročalo, odredil to sodelovanje, da bi vse mesto čim prej in čim bolj očistili raznih sumljivih ljudi, ki so v zadnjem času izvršili mnogoštevilne incidente in ki jim pripisujejo tudi uboje policijskih stražnikov. Skupno je bilo danih policiji na razpolago 230 članov meščanske zaščite. Vsaka mešana patrulja je imela dva člana meščanske zaščite in dva policijska stražnika. Patruljirale so po vsem mestu, po periferiji in v centru. Razen tega so v pretekli noči izvršili dve raciji, za kateri so formirali dva mešana oddelka pod vodstvom policijskih uradnikov. V vsakem teh oddelkov je bilo o policijskih stražnikov, 5 članov meščanske zaščite in dva detektiva. Člani meščanske zaščite so se dobro obnesli in so si znali takoj pridobiti potrebno avtoriteto.
Na policijo so tekom noči privedli okrog 100 ljudi; od teh so jih pridržali v zaporu okrog 40. V Tkalčičevi ulici je patrulja naletela na sumljivega človeka, ki je skočil iz nekega lokala in nato zbežal. Za beguncem so oddali več strelov ter so ranili Draga Blatančiča, ki je pobegnil iz po-
boljševalnice za mladoletnike ter se je skrival po Zagrebu. Po nesreči je bila lažje ranjena tudi neka gospa, ki se je vračala s svojim možem iz kinematografa domov Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da poškodbe pri nobenem niso resne.
Sodelovanje meščanske zaščite in policije se bo nadaljevalo. Oblasti pričakujejo, da bo v kratkem uspelo očistiti Zagreb sumljivih ljudi, ki na ulicah samovoljno obračunavajo s svojimi političnimi nasprotniki, največkrat pa pod politično pretvezo s svojimi osebnimi nasprotniki. Tudi sinoči se je še zgodilo nekaj incidentov. Tako je na Bijeniku napadla mesarskega pomočnika Branka Skrinjarja skupina ljudi ter ga je pretepla s palicami in bokserji. Pasanti so ga našli nezavestnega in spravili v bolnišnico. V Boškovičevi ulici je bil napaden trgovec Peter Rašulja, ki je dobil poškodbe po vsem telesu. Napadalce je spoznal ter jih je policija že prijela. V še-noini ulici je bil napaden od skupine ljudi obrtnik Josip Jaguš. Posrečilo pa se mu je uteči do najbližjega policijskega stražnika, ki je aretiral enega izmed napadalcev.
Polemika o mladinskih listih
O mladinskem tisku, ki je pri nas Slovencih lepo razvit, se je precej pisalo. Prvi me<3 temi listi je »Naš rod«, ki stopa letos že v 11. leto. Izdaja ga ljubljanska sekcija JUU, pisan pa je v strogo nravstveno-vzgojnem duhu, saj ga izdajajo in pišejo učitelji, ki najbolje vedo kaj je mladini primerno in kaj si mladina želi.
V JUU so včlanjeni učitelji različnih svetovnih nazorov. Iz uredniškega odbora »Našega rodu« pa je v zadnjem času izstopil neki gospod in prešel k »Vrtcu«, ki ga izdaja »Slomškova družba«. Tako je postal poprejšnji podpredsednik »Našega ro-ru« glavni urednik »Vrtca«. Prav bi bilo, da si listi konkurirajo vsebinsko in z boljšim štivom pridobivajo naročnike. Vsak poštenjak pa bo u videl, da je uvajanje nelojalne konkurence zlasti pri mladini greh, ki izpodkopava moralne temelje že pri naših najmlajših. Odbor »Slomškove družbe«, ki izdaja mladinski list »Vrtec«, pa je v začetku šolskega leta razširil med ljudstvom na deželi na deset tisoče letakov zelo :sanimive vsebine. Evo, kaj pravi »Slomškova družba«:
»Katoliškim staršem! Pričela se je šola. Svojim otrokom morate zopet nabaviti različnih šolskih potrebščin. Poleg zvezkov in knjig vam priporočajo gg. učitelji in učiteljice tudi nabavo različnih mladinskih listov, češ da so potrebni pri pouku in vzgoji. Res je to. Resnica pa je tudi, da moramo izmed listov za mladino izbrati najboljše. Po mnenju katoliških učiteljev in veroučiteljev je med najboljšimi katoliškimi mladinskimi listi »Vrtec«.
Je najstarejši slovenski mladinski list, ki obhaja letos 701etnico. Njegov dolgoletni sloves, njegova vsebina, ki vodi mladino v katoliško smer, jo vzgaja za Boga, dom in domovino, je zagotovilo, da je prav ta list najprimernejši za slovensko katoliško mladino. Starši! Vaša dolžnost je, da budno pazite, kakšne liste in knjige prinašajo otroci v hišo.
Ob številnih mladinskih listih, ki se ponujajo vašim otrokom, je nad vse važno, da se odločite za onega, ki boste zanj lahko odgovarjali pred Bogom in svojo vestjo. Na vsaki šoli je g. učitelj, gdč. učiteljica ali g. veroučitelj, ki bo oskrbel vašim otrokom katoliški mladinski list »Vrtec«. — Katolišiki starši! Vašim otrokom »Vrtec« v roko! Naj bi bil »Vrtec« znak vzajemnosti med katoliškimi vzgojitelji: starši, duhovniki in učitelji. — Odbor Slomškove družbe.«
O tej svojevrstni konkurenci »Vrtca« razpravljajo zdaj tudi v »Učiteljskem tovarišu«. Proti »Našemu rodu« je bilo že več klevet in preiskav, češ da s svojim pisanjem ne ustreza našemu času in duhu. Vse preiskave in izjave naših vodilnih književnikov pa so potrdile, da je pisanje »Našega rodu« na višku. Saj so med so-trudniki lista naši vodilni književniki in pisatelji vseh smeri. »Naš rod« kaže, da hoče biti res vodilna slovenska mladinska revija.
Proti »Našemu rodu« so nastopili celo na zborovanju »Slomškove družbe«, namigujoč, da spada med liste, ki na prikrit način delajo propagando za »levičarsko
usmerjenost . . .
»Učiteljski tovariš« ugotavlja, da se stopnjuje borba proti »Našemu rodu« do farizejstva. Farizejstvo tiči v tem, ker le-
tak »Slomškove družbe« nikjer ne piše in ne omenja, kateri mladinski list je »neka-toliški«. Ves aparat je stopil v službo propagande za »Vrtec« in za »lažji odgovor pred Bogom in vestjo«. Pričel se je tudi moralni pritisk na starše. Posebno na večjih šolah se je kar diktiralo, da se morajo otroci naročiti na »Vrtec«, čeprav si večina želi »Naš rod«, ki mu je zvesta že celo desetletje.
»Učiteljski tovariš« podčrtava med drugim, da izdajatelji letaka vedo, da je »Naš rod« ves čas svojega obstoja upošteval etična načela večine našega naroda. Za versko vzgojne članke je pridobil celo vrsto katoliških piscev, med njimi tudi ljubljanskega škofa dr. Rožmana. Med so-trudniki »Našega rodu« je bil tudi sedanji urednik »Vrtca«, ki je bil kot podpredsednik Mladinske matice dobro poučen o. namenih in stremljenjih te ustanove. Učiteljsko glasilo mu zato zamer j a. da ni izvajal konsekvenc, če so »Slomškarji« izdali letak brez njegove vednosti.
S kvaliteto konkurirati, to je predolga in premalo udobna pot — piše člankar »Učiteljskega tovariša« —; čemu tudi, ko pa so druga sredstva na razpolago. »Učiteljski tovariš« zaključuje svoja izvajanja: »Tak način borbe in defetizma se širi med našim narodom že dvajset let Kaka bridka usoda čaka tiste, ki izrabljajo svetišče kot okvirno reklamo za svojo robo. pa dokazuje celo primer v svetem pismu.«
R
D I
Petek, 20. oktobra
Ljubljana 7: Jutranji pozdrav (plošče).
—	7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Ven-ček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Slike z otoka Zlarina (g. Arnošt Adamič). — 12: Za naše prijatelje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: »Pod lipo« slovenski spored Radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Narodna vzgoja v družini, (Mara Puntar). — 18.20: Godalni oktet (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S.. Leben). — 19: Napovedi, poročila. _ 19.20: Nac. ura: Inšpekcija za narodno obrambo. — 19.40: Objave. — 19.50: Delo akademske skupine SPD (Karel Pivk).
_20: V sodobnem ritmu (plošče). — 20.30:
Koncert gdč. Mire Bašičeve — spremljava g M. Lipovšek — in Radijskega orkestra.
—	22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.	,
Beograd 19.40: Narodne na harmoniki.
_ 2010: Narodne pesmi. — 20.30: Simf
koncert. — 21.40: Plošče. — 22.10: Ples. — Zagreb 17.15: Godalni kvartet. — 20: Iz Beograda. — 22.20: Lahka godba in ples. — Sofija 1830: Lahka godba. — 19.30: Instrumentalni koncert. — 19.50: Prenos Mozartove opere »Rop v Serajlu« — Dunaj 16: Orkester. — 20.50: Veliki orkester. — 22.50: Kakor Berlin. — Berlin 20.20: Veseloigra. _ 21 30: Plesi. — 22.20: Plošče. — 23: Mali orkester. — 24.15: Nočni koncert.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Beležke
Dr. Maček na Avali
V	sredo popoldne se je odpeljal podpredsednik vlade dr. Vladimir Maček v spremstvu bana dr. Šubašiča rta Avalo, kjer se je poklonil spominu Neznanega junaka ter položil na grob venec. Po po-vratku z Avale se je dr. Maček zvečer odpeljal v Zagreb, kjer bo ostal preko nedelje.
Kaj je sporazum s Hrvati
V	Beogradu je predaval o ureditvi banovine Hrvatske vseučiliški profesor dr. Djordje Tasič, eden od treh srbskih strokovnjakov, ki so sodelovali pri redigira-nju sporazuma med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem. Takoj v začetku je poudaril, da je »sklenjeni sporazum državni akt in ne morda strankarski aranžma, kar dokazuje najbolje bo da so pri njegovi sestavi sodelovali tudi strokovnjaki nepolitiki.« Nato je obširno obrazložil posamezne odredbe sporazuma in analiziral njihov pomen. Ureditev banovine Hrvatske je v odnošajih z ostalo državo po predavateljevem mnenju smatrati za »centralizirano federacijo« ali pa za »avtonomijo visoke stopnje«. Sedaj bo treba razčistiti še ideološko vprašanje, ali smo en narod in ali želimo biti en narod. Po sodbi predavatelja se je treba boriti proti ideologiji, ki pravi, da smo trije narodi.
Po ugotovitvi, da se je v teku pogajanj za sporazum prepričal, da so bili Hrvati, ki so sodelovali pri sklepanju sporazuma, v duši pravi Jugosloveni, je opozoril dr. Tasič, da je potrebno razlikovati sporazum od strankarskih ljudi, ki so ga sklenili in ki ga izvajaio. Rekel je: »Sporazum je državna zadeva ter ga je treba priznati Lahko se kritizira vlada g Cvet-koviča, ta eden ali oni minister, ne more na se načelno kritizirati sporazum. Kdor kritizira sporazum, mora iznesti svoje konkretne predloge za rešitev vprašanj, k' so postavljena na dnevni red s sklenitvijo sporazuma. Razprava o tem je vsekakor ootrebna.«
f fzjave ministra dr. Kreka
Beograjski listi poročajo, da je minister dr Krek izjavil novinarjem na vprašanje, kako stoji stvar s prenosom kompetenc na banovino Slovenijo, da je cela zadeva v rokah posebne komisije. Ta komisija dela na preureditvi dravske banovine po načelih, ki iih je postavil sporazum z dr Mačkom. Glede volitev v narodno skupščino je izjavil dr. Krek, da o njih še ničesar ne more reči. Glede resolucije izvršnega odbora Davidovičeve demokratske stranke pa je dejal, da ve o njej toliko kakor novinarji in da je treba pač upoštevati, da je demokratska stranka v opoziciji.
Seja vodstva SDS
Poročali smo že, da bo prihodnje dni v Zagrebu seja vodstva SDS. V soboto se bo sestal izvršni odbor, v nedeljo 22. t. m. pa glavni odbor Samostojne demokratske stranke. Za sejo in njene sklepe se politični krogi tem bolj zanimajo, ker bo to prva seja širšega strankinega vodstva, odkar sodeluje stranka v vladi.
Polemika med radikali
V	beograjskih listih se še vedno nadaljuje polemika radi izključitve ministra pravde dr. Laze Markoviča iz staroradi-kalne stranke. Kakor znano stoji dr. Mar-kovič na stališču, da ožji glavni odbor radikalne stranke nima pravice izključiti njega in njegovih prijateljev iz stranke in da bi moral o celem sporu razpravljati širši glavni odbor. Sedaj objavlja »Politika« pojasnilo iz krogov ožjega glavnega odbora radikalne stranke, v katerem pravijo, da je ves glavni odbor brez razlike glasoval za izključitev dr. Laze Markoviča. Proti je glasoval samo dr. Danilo Katic, dočim se je Antc Radojevič glasovanja vzdržal.
Na vprašanje, če je imel glavni odbor pravico izključiti dr. Markoviča, pravijo člani glavnega odbora, da je svoječasno g. dr. Markovič to pravico sam priznal in potrdil, ko je z njimi skupaj glasoval za izključitev Nikole Uzunoviča, Ilije Mi-hajloviča, Andre Staniča in drugih. Danes pa to pravico odreka glavnemu odboru in šefu stranke g. Aci Stanojeviču.
Končno pravijo člani glavnega odbora, da g. dr Lazar Markovič rad govori opoli-tičnih zakonih, svobodi zborovanj in svobodnih volitvah, ter pristavljajo: »Naj se že enkrat sprejmejo ti zakoni, potem bo dana možnost, da se bo videlo, kdo predstavlja radikale.«
Angleška letala ne bodo več metala letakov
»Daily Express« poroča iz krogov gleškega letalskega ministrstva, da ne bodo angleška letala Nemčije več obmetavala z letaki. Po sodbi ministrstva je sedaj nastopil čas. ko so taki poleti združeni s prevelikim tveganjem za angleška letala Poleg teffa je čuti v angleški javnosti vedno več glasov, da ni bila misel poletov angleške zračne voiske n^d Nemčijo za metan ie letakov ravno najbolj primerna in srečna
Ruščina v Nemčiji
»Deutsche Allgemeine Zeitung« po/oča o rastočem zanimanju za ruski jezik med Nemci in piše o tem med drugim:
»Filologi delijo jezike po beseclrih korenih in po jezikovnem sorodstvu. V praktičnem življenju pa obstoja med jeziki politično in kulturno sorodstvo, ki se vzdržuje cela pokolenja, ne da bi bili popolnoma jasni razlogi tega sorodstva. Po svetovni vojni je bilo učenje tujih jezikov v Nemčiji vsmerjeno proti zapadu, toda že tedaj je misel, da je angleščina prvi jezik v svetovnih odnosih, dobila prvo razpoko. V nemških šolah so že takrat začeli predavati španščino kot neobvezen predmet in je kazalo, da bo celo esperanto omajal močni položaj angleščine. Danes je jasno, da bo umik Britanije z Daljnega vzhoda močno okrnil položaj angleščine kot jezika svetovne trgovine. Po znanih dogodkih je ruščina stopila v nemški interesni prostor Za prvim oglasom, s katerim je neka nemška tvrdka iskala nameščenca z znanjem ruščine, so prišle druge slične ponudbe in 9e še vedno vrste Nemška delovna fronta je na svojih tečajih v Turingiji uvedla učenje ruskega jezika, pa tudi na gradu Crosinsee, kjer se vzgajajo funkcionarji narodnega socializ-
I
Staroradikali o volitvah v senat
Beograjska »Politika« objavlja okrožnico glavnega odbora narodno radikalne stranke, naslovljeno na vse strankine organizacije. V pismu pravi glavni odbor, da je razpravljal o razpisu volitev v senat ter prišel do zaključka, da stranka ne more sodelovati pri senatskih volitvah 12. novembra. To odločitev utemeljuje okrožnica takole:
»Senatorje volijo banski svetniki, ki jih je postavila vlada, narodni poslanci, ki jih danes sploh ni, imenovani predsedniki mestnih občin ter predsedniki vaških občin, katerih mandat bo pri veliki večini do 12. novembra že potekel. Poleg tega so bili župani izvoljeni pod vlado dr. Milana Sto-jadinoviča in to po veliki večini z nasiljem, korupcijo in falzifikati. One župane pa, ki so pokazali samo najmanjše znake samostojnosti, so policijske oblasti v teku zadnjih treh let razrešile. Tako tvorijo volilno telo za volitve v senat 12. novembra banski svetniki in župani, ki bodo volili kandidate, določene od vlade. V prestolnici naše države z njenimi 80.000 volilci bo volilo nove senatorje 80 občinskih svetnikov s
predsednikom, ki jih je notranji minister imenoval še le pred nekaj dnevi.«
»V teh težkih dneh, ko se vznemirjena narodna duša boji, kaj bo jutri, se ves naš narod vprašuje: ali se tako krepi in dviga moralna moč našega naroda in njegova vera v državo? Vlada je obljubljala, da bo vrnila narodu politične svobode. Vlada teh svojih obljub ni izpolnila in nadaljuje vladavino svojih predhodnic. Tak način volitev narodnih predstavnikov je v očividnem nasprotstvu tudi z duhom in svobodo ustave. Vlada uvaja s takim postopanjem najbolj nevarno vseh korupcij — ustavno korupcijo. Vlada ruši tako bitno čustvovanje za pravilno razvijanje države in naroda — pravni občutek. Ironija je samo pomisliti na to, da bi mogel tako sestavljeni in stvor-jeni senat karkoli delati v narodnem imenu. Stvarno bo vladi podrejen organ, ki ga bo dejansko ona imenovala ter bo lahko zato samo njo predstavljal. Zaradi vsega tega je razumljivo, zakaj sc bo Narodno radikalna stranka vzdržala od sodelovanja pri takem poslu.«
Iz Julijske Krajine
Velika železniška nesreča v Istri
Na železniški progi Herpelje - Pulj je pred dnevi iztiril motorni vlak med postajama Novaki — Pazin. Prvi vagon je na ostrem ovinku vrglo s tira kake štiri metre globoko v jarek, tako da se je popolnoma razbil. Posledice nesreče so bile strašne. Vse naokrog je ležalo razbito ogrodje vagona, ranjeni potniki in njih prtljaga. Dve osebi sta bili ubiti, veliko drugih je bilo težko ranjenih. Štirje izmed njih so na potu v bolnico izkrvaveli. Nad dvajset ljudi se zdravi v puljski bolnici. Potniki, ki so se vozili v drugem vagonu, ki je ostal na tiru. so ranjencem do prihoda sanitetnih oddelkov priskočili na pomoč. Kaj je zakrivilo nesrečo, bo pač ugotovila preiskava, a ljudje so mnenja, da je krivda ta, da na takih ovinkih motorni vlaki ne bi smeli voziti s tako naglico in bi se slične nesreče preprečile Nesreča ie napravila v vsej deželi najgloblji vtis.
Drobne novice
Nova grobova, v Trstu sta te dni umrla Jakob Valenčič v starosti 65 let in Drago Blokar, star 31 let. Preostalim naše sožalje 1
Pred rešKim sodiščem je bil pretekli četrtek proces proti 17-letnemu rudarju Josipu Saviču iz žminja v Istri, ki je pred nekaj meseci brez potnega lista skušal zbežati na Sušak, da bi tam našel zaslužek. A na meji so ga aretirali. Spričo posebnih okoliščin, v katerih je izvršil svoj prestopek, je bil oproščen.
V tržagkih ladjedelnicah je delo v nezmanjšanem obsegu v polnem teku. Prav te dni so listi objavili podatke o vrsti ladij, ki so se pričele graditi ali so bile v gradnji ali pa so se dogradile in splovile v morje v niesecih julij — september. Podatki se nanašajo na 25 ladij s skupno to-nažo preko 163.000 ton. Največja ladja v gradnji je motorna potniška ladja »Stockholm«, ki jo sedaj obnavljajo. Kakor znano, je lani zgorela. Ostale ladje obsegajo večinoma tonažo po 5 do 9 tisoč ton. Poleg drugih je v gradnji tudi »Beli orao« z dislokacijo 500 ton. ki ga grade po naročilu jugoslovenske vlade.
Kaznovani trgovci. Odkar so v zadnjem času pristojne oblasti zelo poostrile kontrolo nad cenama življenjskih potrebščin in njihovo kakovostjo, so se izredno pomnožili primeri občutnih kazni za posamezne trgovce, ki so kakorkoli prekršili predpise v tem pogledu. Tako so n. pr. v zadnjih dneh prisilno zaprli za 5 do 20 dni prodajalne 13 trgovcem v Trstu, ki so prodajali manufaktuino blago po cenah, ki so bile 60 do 105 odstotkov višje, kakor so bile uradno določene v cenikih. Nič manj oblasti tudi ne prizanašajo gostilničarjem m špecerijskim trgovcem. Samo v Trstu so bili te dni izdani opomini kakim 20 gostilničarjem in restavraterjem ter trgovcem. Enako strogo postopajo oblasti tudi na deželi. V Tržiču so nekemu trgovcu zaplenili večje množine sladkorja, moke, fižola in testenin v vrednosti okrog 700 lir, ki si jih je nakupičil v svojem stanovanju, ter ga še občutno kaznovali. V Malem Lošinju je bil kaznovan trgovec, ki je baje prodajal že na pol gnilo zelenjavo in sadje. Na Reki je bilo opo-rrrnjanih 6 trgovcev, ker niso na vidnih mestih objavili cen svojega blaga. Nekaj gost ln je bilo zapitih za več dni, ker so pripravile mesne jedi v dneh, ko je to prepovedano. Zgodilo se je pa tudi več primerov, da so bih kaznovani privatniki zaradi kupičenja živil. Tako je bil v Tržiču prijavljen sodišču neki Italijan, ki si je nakupičil v svojem stanovanju kar nekaj sto kg raznega blaga.
Pred tržaškim sodiščem je bilo zadnje dni spet nekaj procesov proti Židom, ki niso izvršili predpisanih prijav o svoji židovski pripadnosti, ko so jih oblasti lani registrirale. 11 Židov je bilo obsojenih na denarne kazni po 1000 lir in na zapor po 15 dni.
žrtev granate. V bližini Sv. Duha na Banjščici je 22 let stari Lojze Bucik našel granato, ki jo je takoj skušal razstavi. Spričo udarcev z dletom mu je eksplodirala. Dobil je smrtno nevarne poškodbe po vsem telesu. Velik drobec granate mu je odtrgal levo roko. Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ga ohranili pri življenju.

ma, je ruščina že uvedena kot učni predmet. Kakor nikdar prej nas je politična konstelacija spomnila na relativnost pomena tujih jezikov. Zahteva dneva je sedaj ruščina.«
Netočne vesti o generalu Blombergu
Nemški poročevalski urad demantira vesti raznih angleških in nevtralnih listov, da je bil po nalogu Hitlerja aretiran in interniran bivši nemški vojni minister general Blomberg skupaj s štirimi nemškimi generali. Nemški demanti pravi, da živi bivši vojni minister Blomberg kot upokojenec na Bavarskem v Baxlwiesu, kjer se bavi s študijema spominov raznih vojskovodij.
Za hitrejše nakazovanje pokojnin
Beograd, 19. oktobra. AA. Finančni minister Šutej je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu večjo delegacijo zastopnikov upokojencev, ki so prosili ministra, naj bi se o pravem času uredile njihove pokojnine. Minister je obljubil, da bo dal nalog svojim podrejenim organom, da se imajo pokojnine izplačati čimprej, tako da upokojenci ne bodo več čakali mesece in mesece na pokojnino, kakor se to dogaja sedaj. Posebno glede akontacij je finančni minister obljubil, da bo sedanji postopek poenostavil, tako da bodo upokojenci že prihodnji mesec po upokojitvi lahko dobili akontacije.
Sprejemi pri ministru dr. Budisavljeviču
Beograd, 19. okt. AA. Danes dopoldne je minister za socialno politiko Budisav-ljevič sprejel v svojem kabinetu zastopnike Sokola kraljevine Jugoslavije pod vodstvom prvega podstarešine Belajčiča. Dalje je minister sprejel zastopnike društva Podrincev. ki so ministru orisali potrebe zdravilišča Koviljače. Dalje je minister sprejel zastopnice jugoslovanske ženske zveze s predsednico go. Petkovičevo na čelu. Minister je pozorno poslušal izvajanja delegacij in obljubil vso svojo pomoč v mejah zakonskih možnosti.
Diplomatski slovar
Preden zaključim poglavje o določbah glede pomorske trgovine nevtralcev med vojno, ki ga bom v nadaljnjih sestavkih dopolnil najprej s prikazom glavnih kršitev teh pravil v zadnji svetovni vojni, nato pa še z določbami o poslovanju že večkrat navedenih »sodišč morskega plena«, želim opozoriti še na eno kategorijo vojnega tihotapstva, o katerem govori londonska deklaracija v posebnem poglavju (III. poglavje, čl. 45). Mislim tu na tako zvano
sovražno pomoč v pomorski vojni
V kategorijo »sovražne pomoči«, to je pomoči eni izmed vojskujočih se strank na na škodo druge, spadajo po besedilu londonske deklaracije iz leta 1909 na primer: prevoz oseb, ki so namenjene k eni izmed vojskujočih se strank, da bi služile v njeni vojski ali na bi kakorkoli sodelovale v vojnih operacijah te stranke, nadalje izmenjava diplomatskih sporočil, odnosno informacij ali navodil vojaškega značaja itd. Ta dejanja nevtralcev v korist ene izmed vojskujočih se strank in na škodo druge se povsem istovetijo z dejanji vojnega tihotapstva, seveda tudi z vsemi posledicami. ki iz tega izvirajo, odnosno s še strožjimi posledicami Medtem ko. velja namreč v pogledu absolutnega vojnega tihotapstva pravilo, da se sme ladja, ki prevaža na svojem krovu tihotapsko blago, zapleniti le v primeru, ako tihotapski tovor presega polovico celokupnega ladjinega tovora, se sme sleherna ladja, ki zagreši kako dejanje tako zvane »sovražne pomoči« brez nadaljnjega takoj zapleniti, torej ne glede na mero in stopnjo teh kršitev.
Primeri ovražne pomoči
Primerov »sovražne pomoči« je bik) v vseh pomorskih vojnah vedno dovolj in jih gotovo tudi v sedanji ne bo manjkalo. Kot »klasičen« pa se v diplomatski zgodovini navaja primer, ob katerem se je vprašanje »sovražne pomoči« v pomorski vojni kot posebnega sredstva podpiranja ene izmed vojskujočih se strank po nevtralcih prvič konkretno pojavilo. Ta primer izvira iz rusko-japonske vojne v začetku tega stoletja. Tedaj je namreč neka angleška (torej nevtralna) ladja, imenovana »Knight Commander«, vzela na svoj krov visoko japonsko vojaško osebnost Rusija je angleško ladjo zaradi navedenega sovražnega dejanja zaplenila. Nastal je seveda takoj diplomatski incident med Anglijo in Rusijo, ki se je razvil v zelo oster diplomatski konflikt, v katerem pa je morala končno Anglija popustiti, čim so ruska sodišča morskega plena do zadnje stopnje potrdila pravilnost zaplenitve angleške ladje in je Rusija odklonila prevzem kakršnihkoli diplomatskih posledic zaradi dokončne razsodbe svojih sodišč morskega plena.
Prav ta primer je na konferenci v Londonu leta 1908/09 igral važno vlogo v razpravi o sprejetju že navedene določbe čl. 45 londonske deklaracije. Primeri sovražne pomoči, kakor so navedeni v londonski deklaraciji, enako onim glede tihotapstva niso izčrpni in se lahko tudi v sedanji vojni pojavijo novi incidenti v zvezi s tolmačenjem, kaj naj se konkretno smatra za takozvano sovražno dejanje, odnosno za dejanje »sovražne pomoči« nevtralca eni izmed vojskujočih se strank na škodo nasprotne stranke. Pomen navedene določbe v londonski deklaraciji pa je v tem. da je bilo ž njo formalno postavljeno eno izmed navodil nevtralnim državam, odnosno njihovim državljanom v pogledu njihovega zadržanja v pomorski vojni, da se izognejo vsem morebitnim nevšečnostim. kakor so se v praksi zaradi takih dejanj že pokazale.
Scratato&
MALI OGLASI
Dopisi
CENE M A L
Po 60 par ca besedo, Din S.
IM OGLASOM
davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl Iščejo slnib. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._.
Opremljeno sobo
s poscb. vhodom, z uporabo kopalnice, veliko, svetlo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen- točen«.
28284-23a
Služkinjo
ml2do, pošteno, sprejme maločlanska družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28299-1
Šivilje
za izdelovanje kravat nujno iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Kravata«.
28283-1
Kuharica
Z dobrimi spričevali, per-fektna, dobi takoj zaposlitev pri manjši rodbini. — Zglasiti se pri Mariji Oset, Maribor, Glavni trg 22-1.
28292-1
Postrežnico
od pol. 10. do 3. tire popoldne iščem za takoj. — Zglasiti se Bleiweisova 48, pritličje, desno.
28291-1
Gospodinjo
samostojno, dobro kuharico, sprejmem takoj. Naslov v v*eh poslovalnicah Jutra.
28239-1
Frizerko
perfektao dobro moč, — sprejmem v stalno službo proti dobri plači. Samo resn« ponudbe na Mihael Ovsenjak, salon »Ivanka«, Ljubljana, Tyrševa c. 15.
28229-1
Žagarja
za žago venecijanko sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Franc Stular, žaga Podnart.
28265-1
Mlinarskega
pomočnika
samostojnega, samskega — sprejme takoj Valjčni mlin Radeče pri Zidanem mostu.
28286-1
-ffRismtKfmiHmaatiimmiiifMNHtniftfifiiirminuu!!-'
Vajenci (ke)
,	"'liiiHii" i1 uiwiMMiinnmjimii'iinnii
Za zobotehnika
bi se rad izučil pri zobozdravniku 16 letni fant, — maturant meščanske šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
28281-44
Učenko
sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. Potrebno 2 razreda meščanske šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28266-44
Pouk
Dama poučuje
angleščino in nemščino. — Uspešna metoda. Zmeren honorar. Naslov: Levstikoma al. 16, telef. 30-96.
28287-4
Potniki
Zastopnika
agflnega, špecerijske ali špiritu ozne stroke, sprejmemo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Stalno mesto«.
28280-5
Prodani
Polnojarmenik
90 cm premer prodam. — Rozman, Karlovška cesta 15, Podsreda pri Rajhen-burgu.
28282-6
Parni kotel
dobro ohranjen, pritisk 4 atmosfere, vsebina 50—701 kupim. Dolenc, Maribor, Aleksandrova 35.
28212-7
Kolo
dirkalno, specialko. popolnoma novo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28279-11
UL
Motor DKW
Puch in pisalni stroj (kovček) za vsak denar naprodaj. — Aero, Kolodvorska ulica 18.
28297-10
Posojila din 30.000
za dobo 6 mesecev s primernimi obrestmi potrebujem nujno. Jamstvo lepe stavbene parcele. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 30.000«.
28278-16
JSiiiil!
Posestvo naprodaj!
Dne 3. novembra 1939 bo ob 9. uri na okrajnem sodišču v Ljubljani, soba _št. 16 prodano na javni dražbi posestvo v Zapotoku, občina Želimlie. Na posestvu se lahko redi 5 glav živine. Informacije pri odvetniku dr. Mačku (ali na sodišču) Hribar Neža.
28226-20
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in pritiklina-mi oddam 1. decembra. — Ogleda se dnevno od 9. do 17. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28272-21
obo odda
Prazno sobo
lepo, zračno, oddam v II. nadstropju, vhod s stopnic. Kolodvorska ul. 34. Ogled od 9. do 12. ure.
28288-23
Prazno sobo
parketirano, solnčno, iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Separirana«.
28289-233
Rezervno kolo
tovornega avta se je 17. t. m. izgubilo na cesti Logatec - Ljubljana. Najditelj se prosi, da ga proti nagradi odda ali pa sporoči meh. delav. Kraljič, Ljubljana, Gosposvetska 1.
28277-28
Dragocenost
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, vsakovrstne antikviteie kupuje po najvišji ceni
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska 3. Zelo ugodno, 3X0-36 73, 2000.
23. vn.
Zaničujem laž in prevaro Bodite odkritosrčni! Ste vezani?
28268-24
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponodbe!
Agilen trgovec. Blizu pošte, Brihten vajenec, Dobra računarica, Delam hitro, Dobičkanosno 4, Dobra služba. Donosno, Družabnik, Do 150.000, Flobert, Gospodinja, Hišnik 77, Isto 13, Incognito, Inozemstvo, Kamnik, Ključavničar, Lepa soba, Ljubljana, Ljubljana 118, Miren kraj, Medo, Marljiva in agilna, Mehanika, 1. november, I. nadstr., Novo življenje, Okolica Ljubljane, Oktober 13, Ornis, 1. oktober 684, Politura, Plačam točno, Promet 046, Poseben vhod. Prenočišče, Prilika, Pritličje, Priden in spreten ključavničar, Pridno in pošteno dekle, Plačam, Redka prilika 1939, Redno plačilo, Srečna bodočnost 77, Stanovanje ali brez, Soliden 31, Slaščičarna 100, Sigurno, Snažna, Solidno, Soliden in miren, Stalna služba, Sposobna 11039, Točno, Točen plačnik, Tudi dežela, Takoj plačam, Takojšnje plačilo. Tovariš, Točen 81039, Takoj 67, Trgovina, Točno 77, Trezen, Tajnost častna zadeva, Urna, Udoben domek, V dvoje je lepo, Vratar, Večja soba, Vzgajam z ljubeznijo, Videm, Vsa oskrba v hiši. Zoran, Zmožna kavcije, Z vrtom, Zelo rentabilno, Zanesljiva in točna, Zelo ugodno 900, 3, 400.000,
Za vedno nas je zapustila naša dobra omama, gospa
LINA NOSAN
vdova po sod. svet.
Pogreb in maša zadušnica bo v Slov. Konjicah, dne 20. oktobra ob 8. uri zjutraj.
Slov. Konjice, 18. oktobra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
ŠPORT
Evropski prvak trenira
Kari Abarth poskuša dirkalno progo na Večni poti
Večna pot še ni postala prizorišče napetih motociklističnih borb, vendar že ima svojo številno publiko, ki jo vneto poseča, ki ima svoje stalne opazovalne prostore, ki pozna že vse dirkače, ve za njihove motorje m malodane rodovnik. Ce jih poslušaš, meniš, da je v motornem športu vse jasno, da tako rekoč ni problemov, razen nekaterih, ki se pa bodo razčistili v nedeljo. Kdo bo zmagal — je tudi med njimi vprašanje, ki je povzročilo mnogo stav in ni možno reči, da so pristranski oboževalci svojih favoritov, kajti odločitev je res težka. Ni več privlačnost na Večni poti njen idiličen mir, marveč hrumenje motorjev in senzacije. Največja senzacija pa je bila včeraj, ko se je nenadoma pojavil evropski mojster Kari Abarth; eden dirkačev ga je spoznal in nato je šlo od ust
do ust po vsej progi; z vseh koncev so se zgrinjali, vsak ga je hotel videti in slišati.
Mojster je nekajkrat prevozil progo, pokazal nekaj bravuroznih momentov, da so se vsi divili, nakar se je ustavil. Veselo se je razgovarjal z navzočnimi športniki in menil, da je proga v odličnem stanju ter kot ustvarjena za cestno dirko. Je precej težka ter zahteva veliko tehnike. Vsak tekmovalec bo moral dokazati, da je zrel dirkač, že zaradi uvedenega limita, kar je popolnoma v skladu s težavnostjo pro- i ge. Zaradi tega smatra, da bo nedeljska ' dirka kvalitetna športna prireditev, na kateri bo z veseljem nastopil.
Po tem razgovoru je jadrno zahajal svoj motocikel in s posebno lagodnostjo odbr-zel po progi, za njim pa vsa mladež.
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET-VINA
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKOVA iz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora.
Kupujemo ŠIPEK
plod s semenom v dobro posušenem stanju. — Pošljite takoj vzorec na: JUGOFARMACIJA d. d., Zagreb, Jukičeva ul. 12.
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Novo prvenstveno kolo LNP
Kakor smo že včeraj zabeležili, bo to nedeljo v podsaveznem območju spet cela vrsta odločilnih in napetih prvenstvenih srečanj. Ker naše ligaške enajstorice ne bo doma, bo to obenem tudi glavni nogometni spored za vse.
V L razredu bo vsega odigranih 7 tekem, in sicer v ljubljanski skupini 4, v celjski 1, v mariborski pa 2.
Ljubljanska skupina
MARS—KRANJ. Ta tekma bo popoldne ob 15. na igrišču Ljubljane. Kranj sestavljajo odlični igralci, ki lahko pokažejo res lepo nogometno igro, tako da more biti z njo zadovoljen še tako razvajeni gledalec. Ker spada tudi Mars letos med najmočnejša moštva te skupine, bo ta borba še prav posebno zanimiva in napeta.
JADRAN—HERMES. V tej tekmi na igrišču v Koleziji se bosta dopoldne sestala dva stara znanca iz podsaveznega prvenstvenega tekmovanja. Hermežani so imeli dozdaj v teh srečanjih zmerom glavno besedo, letos pa, ko gre tudi Jadranu trda za točke, bodo tudi Trnovčani zastavili vse sile za zmago. Ker je to obenem j zadnja tekma v jesenskem prvenstvu, se bosta enajstorici še posebno potrudili za čim boljši izid. V predtekmi bodo nastopili juniorji Jadrana in Svobode.
Razen tega bodo v tej skupini igrali še na Jesenicah Bratstvo in Reka, v Domžalah pa Disk in Svoboda.
Celjska skupina
CELJE—OLIMP. Po dolgem bo Celje v nedeljo priča zanimivega prvenstvenega srečanja med obema domačima rivaloma. Ta tekma vzbuja med pristaši obeh taborov
veliko zanimanje. Obe moštvi sta sedaj izenačeni in je zato pričakovati res zanimive igre. Tekma pa ne bo samo borba za točke, temveč tudi lokalnega prestižnega značaja. Upajmo, da bo potekla v okviru pravil in res zadovoljila gledalce.
V mariborski skupini bosta nastopila dva para, in sicer v Mariboru Rapid in Gradjanski iz Cakovea, v čakovcu pa ČSK in železničar iz Maribora.
SLAVIJA—LJUBLJANA JUN. Ta prijateljska tekma, ki bo v nedeljo ob pol 14. na igrišču Jadrana v Koleziji, bo združila dve moštvi, ki še nista bili poraženi. Obe enajstorici igrata prav prikupen nogomet, tako da jih je včasih prijetneje gledati kakor starejše zastopnike te panoge.
Dvodnevni miting v Celju
Zadnji večji atletski miting v letošnjem letu bo brez dvoma miting, ki ga priredi atletska sekcija SK Celja v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Na tem mitingu bodo nastopili na celjski Glaziji naši najboljši atleti in bodo v posameznih disciplinah zanimive in ostre borbe. Ni izključeno, da bo za zaključek sezone celo postavljen kakšen nov rekord.
V soboto ob 14.30 se bo pričel naslednji spored: 100 m juniorji, 1500 m sen. in jun., skok v daljino jun., met kopja jun. in seniorji, troskok jun. C in sen., 400 m jim. C in seniorji. V nedeljo ob 9.30 pa se bo razvil spored takole: 100 m sen., met krogle sen. in jun.. skok s palico sen. in jun., 200 m sen. in jun., met kladiva sen., skok v višino sen in jun.. 800 m sen., in jun. skok v daljino seniorji, med diska sen., in jun. in štafeta 4x100 m.
Vabimo vse, da pridejo jutri in v nedeljo na Glazijo
Kupimo za takoj
ZRAČNI KOMPRESOR
S—7 atmosfer,
za 10 m3 min zraka na sesalni strani, rabljen, vendar v brezhibnem stanju. Ponudbe, z navedbo števila okretajev, tipe, s skico ali fotografijo itd., na ogl. odd. »Jutra« pod »Kompresor«.
Ujetnika v deželi lam
»Vidiš,« je šepnil sinu, »nepridiprav je očiviuno zmenjen s temi razbojniki. Imej puško na red; morda se nama posreči, da jih presenetiva in odneseva pete!« A tisti mah se je Cin-Lo obrnil, kakor da bi bil slišal doktorjeve besede, nameril na naša prijatelja težak samokres in kratko, odločno velel: »Mirujta! Ce ne, se vama utegne kaj pripetiti!« Doktor in John se nista malo zavzela nad tem opominom. Kitajec je gladko govoril angleški!_
Razno
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
>itUa — SftdsHaloka *
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena draga mati, sestra, tašča, babica in prababica, gospa
Katarina Stanetič
roj. MURSA
POSESTNICA V BANOVCIH
v 90. letu starosti.
Pogreb bo v soboto, dne 21. oktobra 1939 ob 8. uri v Križevcih pri Ljutomeru.
Banovci, Veržej, Maribor, dne 20. oktobra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
V neka! vrstah
Nemci o Zagrebu
Dolgo je bilo treba, preden so prišli iz Nemčije do nas prvi časopisni glasovi o nedavni mednarodni tekmi med Nemčijo in Jugoslavijo, ki se je za nas končala z znano zagrebško katastrofo. Nemški listi niso glede izida te tekme nič manj presenečeni kakor veseli, v oceni obeh moštev pa ne ravno enodušni.
Tako pišejo na primer »Leipziger Neuesten Nachrichten« med drugim: »Najboljši mož v vrstah naših nasprotnikov je bil Antolkovič, ki ga pa je imel Sold stro-
KLIStJE
ENO VECBA8VNE
JUGOGRAflKA SY PET^A NASIP Z3

i
Preminul je naš ljubi papa in stari oče, gospod
MARINO LUKA
posestnik in gostilničar
Pokopali smo ga 14. t. m. na Proseku pri Trstu. Rab, Kranj, Ljubljana, 20. oktobra 1939.
MARIN in JULIJ, sinova
v imenu ostalih sorodnikov.
Strti v neizmerni boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes zapustil naš dobri soprog, oče, stric in svak, gospod
cav. Ludvik Mahorčič
posestnik in bivši župan
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 21. t. m. ob 4. popoldne na farno pokopališče v Sežani.
SEŽANA, dne 19. oktobra 1939.
MILA, soproga; RAJKO, sin; hčerka MIA in ostalo sorodstvo
go v varstvu. Prav dobra sta bila tudi oba Skrajna napadalca, medtem ko sta telesno nekoliko težki Hitrec in srednji napadalec Lešnik zaostajala vsaj v začetku precej za tovariši... Slavni jugoslovenski vratar Glaser, ki niti od daleč ni imel toliko opravka kakor Klodt, je dokazoval vedno znova svoje veliko znanje. Morda bi bil lahko preprečil prvi nemški zgodi-tek, toda vsi ostali štirje so bili neubranljivi. Čeprav je jugoslovensko moštvo proti koncu — kakor tudi v Berlinu — popustilo, je vendar v celoti zapustilo boljši vtis kakor februarja t. 1. v olimpijskem stadionu, kjer ga je bilo mogoče odpraviti le s tesnim rezultatom 3:2.
»Kolnische Zeitung« ima v prvem poročilu o tej tekmi naslednje odstavke: »Po velikem porazu naše nogometne nacionalne enajstorice v Budimpešti naša pričakovanja za mednarodno tekmo proti Jugoslaviji iz previdnosti niso bila prevelika. Tem večje je zato veselje ... Jugosloveni so igrali z enakim sistemom kakor mi, vendar Jazbinšek ni bil popolnoma dober v svoji vlogi kot ustavljalec. Kot najboljša igralca je treba označiti stranska krilca Lechnerja in Manolo. Nastop domačega moštva je v celoti v Zagrebu razočaral, ker so tamkaj po nemškem porazu v Pesti računali z zmago. Na prostoru brez trave pa je prišla tehnika nemških igralcev še posebno do veljave. Zmaga je biln popolnoma zaslužena ...
Ustanovitev srbskega smučarskega športnega saveza
Predsinočnjim je bil v Beogradu sestanek članov uprave beograjskega zimsko-sportnega podsaveza in delegatov raznih njegovih klubov, na katerem se je razpravljalo o novi ureditvi zimskega športa po novi notranje-politični ureditvi države. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, naj beograjski zimsko-sportni podsavez izstopi iz JZSS, obenem pa naj se ustanovi srbski smučarski športni savez (SSSS). Nova smučarska organizacija bo združevala smučarske klube iz vseh krajev naše države razen iz Hrvatske in dravske banovine ter bo štela okoli 30 klubov.
*
Na zadnji seji upravnega odbora HNS sta bila suspendirana Hajduk iz Splita in Slavija iz Osijeka zaradi nekih neporavnanih finančnih obveznosti. Ce te stvari do nedelje ne bodo urejene, obe moštvi ne bosta mogli nastopiti v ligaških tekmah.
Nedeljsko ligaško tekmo med Splitom in Ljubljano v Splitu bo sodil g. Matančič iz Zagreba. Ljubljanski sodnik g. Maco-ratti je določen za sodnika zagrebške tekme med Gradjanskim in Hajdukom.
SK Slavija. Drevi ob 20. obvezen članski sestanek vseh nogometašev v lokalu. Važno posebno za I. in juniorsko moštvo zaradi nedeljskih tekem. Načelniki in blagajnik naj poberejo članarino od vseh. Na sestanek se vabijo tudi člani prireditvenega odseka. Sigurno vsi in točno! Tajnik I.
STK Moste. Običajni tedenski sestanek bo namesto danes jutri v soboto ob 20. pri Bajcu. Sestanka naj se zanesljivo udeleže vsi aktivni igralci.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 20. ob-15.: Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 21.: Antigona. Premiera. Premier-
ski abonma. Nedelja. 22. ob 15.: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: žene na Ni-skavuoriju. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23.: Recitacija bolgarskih pisateljev. Cene od 10 din navzdol.
Dijaška predstava. Danes popoldne bo imelo dijaštvo priliko spoznati slovenskega dramatika Antona Medveda. Njegova žaloigra »Kacijanar« pokaže kos naše zgodovine in sicer propad zarote hrvatskih plemičev za osvoboditev Hrvaške za časa cesarja Ferdinanda. Opozarjamo na to predstavo. Cene dijaške.
»Antigona«, žaloigra grškega klasika So-fokleja, pokaže usodo Edipove plemenite hčere, ki je kljub prepovedi kralja Kreona pokopala svoja brata Polinejka, izpolnila s tem božjo zapoved in kljubovala posvetnemu Kreonovemu zakonu. Premiera jutri v soboto bo za premierski abonma. Zasedba vlog: Antigona Šaričeva, Izmena Sim-čičeva, Kreon Skrbinšek, Euridika Mira Danilova, stražnik Sancin. Teirezias Poto-kar, Haimon Igon, sli: Jerman, Brezigar, Starič, zborovodje Sever, Presetnik in Raztresen.
Prva letošnja mladinska predstava bo
ponovitev v pretekli sezoni zelo uspele Kastnerjeve igre »Pikica in Tonček«, v kateri je pokazal pisatelj prigode dveh mestnih otrok. Cene znižane.
OPERA Petek. 20.: zaprto.
Sobota, 21.: Traviata. Gostovanje Zlate
Gjungjenac. Izven. Nedelja, 22.: Sabska kraljica. Gostovanje
Josipa Gostiča. Izven. Ponedeljek, 23.: zaprto.
Jutri bo gostovala v Verdijevi operi »Traviata« naša priljubljena umetnica ga. Zlata Gjungjenac. Predstava bo izven.
V nedeljo zvečer se ponovi monumen-talna Goldmarkova opera »Sabska kraljica«, ki jo kot uvodna predstava letošnje sezone bila deležna najlepšega uspeha in splošne pozornosti. V naslovni vlogi nastopi ga. Kogejeva, ki šteje to partijo lahko med svoje najboljše. Kralja Salomona poje Janko, velikega duhovna Betetto, njegovo hčer Sulamit Hevbalova. nadzornika vrtov Dolničar, sužnjo Astarot Sokova, tenorsko partijo Assada pa Gostič, ki bo to vlogo odpel kot stalen gost pri vseh predstavah. Dirigira Niko Štritof, režija je Debevčeva.
101 strel namesto sto strelov iz topa
Vojaški običaj, da pozdravljajo državnega poglavarja s 101 topovskim strelom, je nastal po nenavaxlni pomoti.
Ko je cesar Maksimilijan I. zmagovito stopil v Augsburg, bi ga bili morali počastiti s 100 streli. Mož, ki je poveljeval temu streljanju, pa je menil, da se je uštel in je na koncu dodal še en streL Nurnberg, kamor je cesar odpotoval kmalu potem ni hotel zaostati in ga je pozdravil isto tako s 101 strelom. Od tedaj je ostalo v navadi to število.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.