PoStnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 167 Ljubljana, četrtek 20. Julija 1933 Cena 2.— Din ' -rilca. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Prvi kongres vsedržavne stranke Danes se otvori v Beogradu prvi državni kongres vsedržavne stranke. Iz vseh krajev države in vseh delov našega naroda so prihiteli delegati strankinih organizacij, da prisostvujejo temu značilnemu dogodku, da sodelujejo pri važnih odločitvah, ki so v zvezi z de-finitivnim konstituiranjem vsedržavne stranke, ter tako manifestirajo veličino in solidarnost te velike nacionalne organizacije, kakršne doslej še ni imela naša država. Štiri velike naloge postavlja naši stranki prvi državni kongres. V prvi vrsti mora dobiti stranka na tem kongresu svoj definitivni program. Osnovana je bila na načelih, ki jih je ob svojem času sprejel in odobril začasni glavni odbor, ki so zbrala v vrstah njenih organizacij toliko sto tisočev Jugoslove-nov in so bila izraz politike, ki jo je sprejel tudi ves naš narod. Ta programska načela vsedržavne stranke so sedaj izvedena ter bo z njimi zvezala stranka svoje stališče napram vsem večjim problemom naše državne in nacionalne politike. Definitivni program vsedržavne stranke bo določil stranki vlogo predstavnika skrbi in interesov, želj in volje ogromne večine našega naroda. Odredil ji bo pa tudi misijo nosilca nacionalne solidarnosti. V neposredni zvezi s programom kongresa se bo rešilo tudi vprašanje o imenu vsedržavne stranke. Dosedanje ime je bilo le začasno, vrhovno predstavništvo stranke, zbrano v državnem kongresu, pa bo izreklo sedaj svojo zaključno besedo o imenu stranke. Prepričani smo, poznavajoč razpoloženje najširših krogov pristašev stranke, da bo stranka prejela ime, ki bo najbolj odgovarjalo njenemu značaju v našem nacionalnem življenja, ki bo pričalo, da je stranka prekinila z vsemi tradicijami starih strankarskih razdvojenosti ter da je trdno odločena razvijati svojo politiko in svojo organizacijo v duhu svojega edin-srva, polnem solidarnosti in homogenosti vseh njenih pristašev. Za organizacijo stranke je izdelan predlog definitivnih pravil, pri katerem se je začasno predstavništvo stranke po-služilo dosedanjih praktičnih izkušenj, da bi nova pravila omogočila še intenzivnejše delo za razvoj stranke na teranu in med narodom. Prav tako važno pa je tudi konstituiranje stranke. Državni kongres ima pravico in dolžnost, da izvoli predsednika stranke. Prepričani smo. da bo kongres s svojo enodušnostjo pri tem važnem poslu dal izvoljenemu nredsedniku ono avtoriteto in mu poklonil ono zaupanje, ki je garancija za stalnost stra-kine politike in njeno taktiko, v smislu načel, ki jih stranka zastopa. Poleg predsednika bo kongres določil tudi ostalo vrhovno vodstvo stranke, to je podpredsednike, generalnega sekretarja in glavni odbor, v katerega bodo gotovo izvoljeni ljudje, ki uživajo splošno zaupanje in razpolagajo s potrebnimi političnimi izkušnjami. Pri tem bo kongres tudi upošteval potrebo, da se pri volitvah vodstva manifestira popolna notranja solidarnost stranke. Poznavajoč patriotska čustva pristašev vsedržavne stranke, smo trdno prepričani, da bo prvi državni kongres tiudi manifestacija volje in odločnosti, da stranka srečno dovrši delo, ki ga je prevzela Osnovana na idejah zgodovinskega manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja je vsedržavna stranka vzvalovila najširše vrste naroda, česar doslej ni dosegla niti ena stranka v politični zgodovini naše zedinjene domovine, ter je zedini-la v enem kolu vse pozitivne in konstruktivne moči, da bi tako definitivno pristopila k stabilizaciji svoje organizacije. Stabilizacija velike jugoslovenske nacionalne stranke pomeni tudi notranjo politično stabilizacijo, plodno in premišljeno delo v državni in narodni politiki, kakor tudi delo za definitivno konsolidacijo gospodarskih in kulturnih razmer v državi. ^ Če gledamo na kongres s tega stališča^ potem je gotovo, da bo pomenil zgodovinski dogodek v življenju našega naroda in razvoju naše države. Spričo tega je razumljivo, da se vsa država zanima za sprejetje programa vsedržavne stranke v njegovi definitivni obliki kakor tudi njenih statutov ter njenega konstituiranja. Ogromna večina jugoslo-venskega naroda gleda z zaupanjem na delo kongresa in z zadovoljstvom beleži duh solidarnosti v vrstah pristašev stranke in v vrstah strankinih voditeljev kot dokaz globoke zavesti patriotskih dolžnosti, ki jim jih diktira pomen vsedržavne stranke. Glavna oslova vsedržavne stranke je globoka vera v njeno lastno moč, vera, da bomo vsi edini in složni izvršili naloge velikega manifesta. Delegati, ki se bodo udeležili kongresa kot prvi soboritelji v vsenarodni in vse-državni politiki, in bodo zastopali sleherni kotiček naše Jugoslavije, so se zbrali z nalogo, da dajo našim enotnim pogledom na življenje in potrebam vsega naroda in države definitivno obliko, Haročnina znate mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon tt. 8122. 8123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. V BERLINU IN PARIZU KLJUČ ZA MEDNARODNE ODNOŠAJE Uspeh razorožitvene konference odvisen od sporazuma Francije in Nemčije - Pomen pakta štirih za Nemčijo - Zbližanje Rusije in Poljske Berlin, 19. jaiJija. d. Predsednik razorožitvene konference Henderson j-e včerai končal svoie tukajšnje razgovore o raz-orožitivenem vprašanju. Komunike pravi, da so se podrobno obravnavala predvsem vprašanja, ki jih je izdelalo predisedništvo konference in glede katerih je hiilo Hen-dersonu sporočeno nemško stališče. Razgovori so se vršili v prijateljskem duhu z namenom, da bi se pripravil uspešen potek razorožitvene konference. Pred svoiim odhodom iz Berlina je Henderson sprejel zastopnike inozemskega tiska, ki jim je izjavil, da ie razpravljal dvakrat o okoliščinah razorožitvene konference z zunanjim ministrom Neurathom in trikrat z delegatom rfa razorožitveni koherenci poslanikom Nadolnim. Položaj razorožitvene konference, je izjavil, je bil zelo resno proučen in upam, da bo rodila ■konferenca praktične uspehe. Bistveni po-1€ii za uspeh razorožitvenlh pogajanj bi bil 'prijateljski sporazum med Francijo In Nemčijo. Sploh je ključ za bodočnost medna-vodnih odoošajev razmerje med Berlinom in Parizom. Upap% da ly Ime! pakt štirih razveseljiv učinek, kar pa bo mogoče samo tedaj če mu bo kmalu sledil odkritosrčen razgovor francoskega ministrskega predsednika Dadadiorja z nemškim državnim kancelarjem Hitlerjem. Samo na ta način se more odstraniti del nezaupanja, obstoječega nesoglasja in bojazni. Dokler se to ne zgodi, ne more pakt štirih roditi v polni meri zaželjenega uspeha. Henderson je končno izjavil, da odpotuje danes v Prago, da se razgovori tudi z dr. Benešcm o sedanjem položaju. Iz Prage. bo potoval v Monakovo, kjer se bo sestal z državnim kancelarjem Hitlerjem, od tu pa bo nadaljeval svojo pot preko Pariza v London. Mogoče bo pred sestankom razorožitvene konference sredi septembri« ponovno posetil glavna evropska mesta. V merodajnih krogih izjavljajo glede na Hendersonove razgovore v Berlinu, da bi na nemški strani pozdravili vsak korak. k: bi do\ edel do uspeha in primerne razorožitvene konvencije. Za sedaj bi bilo pre- zgodaj, da bi se govorilo o kakem roku sestanka Hitlerja in Daladierja. Kar se tiče Hendersonovega poseta v Monakovem, je iam izrazil željo, da bi se sestal z državnim kancelarjem Hitlerjem, kakor se je se-sta z Daladierjem v Parizu in Mussoliiii-jem v Rimu. Mislijo, da ie to storil, ker bi rad našel izhod iz težav, na katere je naletel pri svojih razgovorih v Berlinu. Francoski protesti proti oboroževanju Nemčije Pariz, 19. julija. d. Listi se zoret bavijo z oboroževanjem Nemčije in vprašujejo Anglijo, aii morejo zapadne velesile dopustiti brez protesta izdelovanje orožja v Nemčiji. »Journal« je navedel celo vrsto tehničnih podatkov o ponovnem oboroževanja! Nemčije. »Ouotidien« pa pravi, da ne gre le za taijno oboroževanje, temveč za očiitno kršitev določb versaiilleske pogodbe. List je mnenja, da se bo razorožitvena konferenca ob svojem ponovnem sestanku znašla pred dovršenim dejstvom ponovne nemške oborožitve. Javnost se vznemirja zaradi nove organizacije hitkrjevskih napadalnih oddelkov v Nemčiji in ogrožanja Avstrije po njihovih formacijah tem bolj. ker se vedmo bolj množe vesti o nameravanih novih vpadih na Tirolsko. »Matim« se bavi s položajem v vzhodni Evrom in pravi, da sta se Rusija ter Polj-ska spravili iz bojazni pred Hitlerjevim napadom O vzrokih, ki so do vedli i Moskvo do zafclijuči-tve pogodbe o nenapadanju s Poljsko, trdi list, da znani nizozemski pe-trolejski magnat Henry Deterding še nadalje skupno z Inteligence Se.rvioem podpira finančno Hitlerja, ker stremi njegov trust predvsem za tem, da bi dobil v svoje roke petrolejsko produkcijo na Kavkazu, In telili gence Service pa bi rad preplašil Rusijo, da bi ohranil premoč Anglije. Misija tretje nemške države, pravi »Matin« dalje, se more izvesti samo s pomočjo Poljske Rusija pa je s svojo pogodibo o nenapada-njiu s Poljsko uravnala smer razvoja dogodkov drugam. Rusija bi rada sedaj sfcle>-nila voj. konvencijo s Poljsiko, ker priprav- Mitlerjevska vzgoja nemškega uredništva Predstojniki morajo skrbeti za izobrazbo uradništva v narodnosocialističnem duhu — Izenačenje katoliških organizacij Berlin, 19. julija, s. Pruski ministrski predsednik Gor ing je pozval predstojnike uradov, naj pri por oče uradnikom podrobno proučitev temeljnih načel današnje državne politike in narodnega socializma. Uradni predstojniki morajo poskrbeti, da bodo vsakemu uradniku znana pravila narodne socialistične stranke in da jim bodo v zadostni meri dostopni narod,no-sociali-stični spisi. Predvsem opozarja na Hitlerjevo knjigo »Moja borba«. Goring izraža upanje, da bodo oblastne knjigarne posvetile posebno pozornost nabavi narodno-socialistioneiga tiska in njegovemu razširjanju med uradnišifcvom. Uradni predstojniki, ki nimajo na raztpolago lastnih knjižnic, morajo nabaviti iz razpoložljivih sredstev vsaj najvažnejše spise in jih^ati na razpolago podarjenim uradnikom. Uradni predistojmiki imajo dolžnost, da volivaio osebno na uradnike s pojasnjevanjem na-rodno-socialističnih načel ter se morajo oh priliki prepričati, ali ni uradnikom bistvena miselnost hitJerjevskega pokireta 5c ■vedno tuja. V državnem notranjem ministrstvu so se vršili razgovori z nadškofom Groderjem iz Frejburga in škofom Betmingom la Osnabriicka o določitvi katoliških društev, ki jim bodo dopuščena ro novem državnem 'konkordatu. Dosežen je bil sporazum, da cela vrsta dosedanjih katoliških organizacij ne bo več dovoljena in da se imaio prostovoljno raziti, taiko n. pr. Lljudskn društvo za katoliško Nemčijo, mirovna zrveza nemšfoih katoličanov itd. Izmed dopuščenih organizacij bodo one, ki se bavijo izključno z verskimi, kulturnimi ali dobrodelnimi nameni in ki so podrejeni cerkvenim oblastem zaščitene od države. Organizacije, ki se bavijo tudi s socialnimi in stanovskimi zadevami, se morajo uvrsfti v državne zveze, nuditi pa morajo jamstvo, da njihovo poslovanje ne bo zavzelo stranikarsko-ipolitičmega ali strokovnega značaja. Tudi te organizacije bodo uživale da določijo dolžnosti naših voditeljev in pristašev v bodočem političnem in organizacijskem delu ter odločajo o načelih demokracije, discipline in spoštovanja avtoritete. Ti delegati bodo v resnici izvršili veliko državno ia nacionalno delo. varstvo države za svoje premoženje in poslovanje. Svoja dosedanja pravila bodo lahko obdržala, v kolikor ne nasprotujejo novemu državnemu režimu. Rinteln, 19. julija. AA. Snoči so prispeli 9emkaj na tovornem avtomobilu komumsti in razdeljevali prevratna letake. Pomožna policija jih je hotela aretirati, komunisti so na to odgovorili s streli. Prišlo je do hudega boja. En redar in en komunist sta bila hudo ranjena. Poset Titulesca v Pariza Pariz, 19. julija s. O razgovoru med zunanjim min. Paulom Boncourjem in nu-munskim zunanjim ministrom Titulescom, poroča >Journal«, da sta oba državnika določila osnovo za nadaljnja pogajanja med Italijo in FVancijo. Titulescu bo v bližnji bodočnosti posloval kot posredovalec med Rimom in Parizom predvsem v vseh vprašanjih, ki 6e nanašajo ria Baikan. Kakor zatrjuje isti list, sta Boncour In Titulescu pri tej priliki podrobno raaprav-ljala tudi o bodočnosti Avstrije in njenem gospodarskem zbližanju z Malo antanto. Titulescu je izjavil novinarjem, da veruje v uspeh francosko-italijanskih pogajanj. Po kongresu francoskih socialistov Pariz, 19. julija. AA. Socialistični poslanci, ki so za sodelovanje z vlado, so imeli danes sestanek, na katerem so razpravljali o obsodbi, ki so jo doživeli na kongresu svoje stranke. Po daljši razpravi so sklenili, da obsodba še ne utemeljuje potrebe po ostavki, pač pa bodo ob koncu meseca sklicali svoje prijatelje. Na tem sestanku bodo sestavili načrt, kako naj opravičijo svojo politiko pred socialističnimi volilci in pred javnim mnenjem. Prav tako nameravajo olajšati delo vlade, da vzpostavi red in avtoriteto v francoskih demokratičnih ustanovah. Balbova eksp»c!icija se vrača Chicago, 19. julija. AA. General Balbo je odletel ob 6.42 v New York. V slovo so bili oddani topovski streli. Italijanske letalce je nekaj časa spremljalo 15 ameriških vojaških letal. Italijanska ekspedicija je letela preko Toleda, Clevelanda, Buffala, Albanvja in Newarka ter-je pristala v pristanišču Jamaica Bay. tja popolno prefc>inienL' Intran6igeanta< je med drugim izjavil, da je glede rešitve francosko-italijanskih problemov velik optimist. Vsa vprašanja, ki še vise med obema državama, S3 bodo dala rešiti in prav za prav že sedaj za rešitev ni nobenih nepremostljivih ovir. Henderson v Pragi Praga, 19. julija. AA. Henderson je prispel ob 13.40 v Prago. Spremlia ga šef razorožitvene sekcije Društva narodov Agfenides. Henderson bo obvestil dr. Be-neša, ki je stalni poročevalec razorožitvene konference, o svojih razgovorih v Londonu, Parizu, Rimu in Berlinu. Jutri odpotuje z avtomobilom v Monakovo. Rooseveltove reforme Splošna ureditev delovnega časa in mezd v industriji Zedinjenih držav VVashlngton, 19. julija g. Z ogromno napetostjo pričakuje vsa ameriška javnost, kakšne sklepe bo izdal jutri predsednik Roosevelt glede vprašanja prisilnih odredb za celotno ameriško industrijo. Odredba, ki bo izšla jutri, se bo, kakor zatrjujejo, raztezala na vse industrijske panoge, dočim je bila dosedaj izdana samo za železno, jekleno in tekstilno industrijo. Kakor znano, določa zvišanje mezd z istočasnim znižanjem delovnega časa, da bi se povečala konzum-na moč prebivalstva, kar smatra predsednik Roosevelt kot edino uspeSno sredstvo za pobijanje krize. Vsekakor bodo imeli podjetniki pravico predlagati v roku 10 dni preiskavo, če bodo menili, da njihovo podjetje tega bremena ne bi moglo prenesti. Nekateri trdijo, da predsednik Roosevelt ni voljan izdati splošne prisilne odredbe, ker upa na uvidevnost podjetnikov in ker ima vlada le Slbko pravno podlago za takšne ukrepe. New York, 19. julija AA. Zainteresirani krogi razmišljajo o tem, da bi v New Torku ustanovili svobodno tržišče zlata. Ce to ne bi šlo, naj bd vlada dovolila izvoz zlata, ki ga pridelajo ameriški rudniki. Pravosodno ministrstvo je obljubilo, da bo to vprašanje rešilo v najkrajšem času. »New York Times« priobčuje uvodnik o gospodarskem preobratu v Zedinjenih državah. List pravi, kako se sedaj tisoči in tisoči obračajo na borzo v Wallstreetu,,ker mislijo, da se bodo z lahkoto obogatili z novimi tečaji. Ugotoviti pa je treba, da so ti tečaji večinoma v nesoglasju z možnostmi faktične prodaje in remuneracije. Oblasti tudi ničesar ne podvzamejo, da bi preprečile pretirano špekulacijo. Omejevanje produkcije Sporazum s prekomorskimi državami na londonski konferenci o omejitvi izvoza žita London, 19. Julija AA. Prihodnja plenarna seja gospodarskega odbora bo v petek. Danes so zasedali razmi pododbori, da pripravijo gradivo za plenarne seje svojih odborov. Vse kaže, da Je bil med prekomorskimi državami, ki izvažajo žito, in med podu-navskimi državami dosežen sporazum o omejitvi izvoza. Na drugi strani so Američani pripravljeni prevzeti francoska vina, če Francija dovoli olajšave za uvoz ameriškega žita. Pogajanja za omejitev proizvodnje žita, ki so se dosedaj vršila med prizadetimi državami samo za kulisami, so bila sprejeta oficielno v spored svetovne gospodarske konference. Za obravnavanje tega vprašanja je bil ustanovljen poseben pododbor v odboru za koordinacijo produkcije in oddaje, ki se je danes sestal na prvo sejo. Paragvajska delegacija je izročila svetovni gospodaraki konferenci spomenico, v kateri nastopa proti načelu omejevanja izvoza, češ, da bi Izvozne prepovedi za poljsike pridelrke in za sirovine le povečale brezposelnost in ogražale presežek prebivalstva v poljedelskih državah. V zvezi s tem predlaga paragvajska delegacija, naj bi konferenca proučila vprašanje izseljevanja iz preoblijudenih držav v države z neoblijudenimi ozemlji. Tako Izseljevanje in preseljevanje naj bi se vršilo pod vodstvom Društva narodov. Ameriška delegacija je predlagala, naj bi produkcijske države bakra predložile generalnemu tajništvu svetovne gospodarske konference do 15. septembra svoje preloge o organizaciji proizvodnje in mednarodne trgovine z bakrom. Na predlog ameriškega senatorja Cou-sensa so morali v resolucijo o dolgovih sprejeti še dodatno določbo, ki pravi, da medvladni dolgovi ne spadajo na dnevni red svetovne gospodarske konference. Amsterdam, 19. julija AA. Nekateri nizozemski krogi so mmenja, da spričo sedanjih cen ne kaže več razpravljati o omejitvi proizvodnje kavčuka; navzlic temu pa je večina producentov nasprotnega mnenja. Boje se namreč, da bo proizvodnja pretirano narastla in da bodo zaradi tega cene zopet padle. Ameriški kredit Rusiji New York, 19. julija. A A Listi poročajo, da je finančna korporacija Zedinjenih držav pristala na to, da dovoli šestletni kredit Sovjetski Rusiji. Kredit bi bil dovoljen za nakup enega milijona bombažnih bal. Poučeni krogi trdijo, da so ta posel že odobrile osebe, ki so v tesnem stiku z ameriško vlado. Prodaja te ogromne količine bombaža bi znatno olajšala položaj pridelovalcev Prav tako priporočajo trgovski krogi, naj bi ta korporacija finansirala prodajo polizdelkov Sovietski Rusiji, ki razpolaga z ogromnimi tovarnami, ki pa nima potrebnih sirovin in polizdelkov. Danes bo otvorjen kongres vsedržavne stranke Na kongresu bo zastopanih 4*858 krajevnih organi* zacij, delegati pa bodo zastopali 1,516.082 članov stranke — Program današnjega dne Zveza bojevnikov razpuščena Banska uprava je razpustila Zvezo bojevnikov v Ljubljani, ker so njeni funkcijonarji prekoračili dovoljeni delokrog Beograd, 19. julija, v. Priprave za kongres vsedržavne stranke so zaključene tako v programskem kakor tudi tehničnem rogledu. Začasni glavni odbor, ki je zad-»^♦m 14 dni neprestano zasedal, je končal Sloje posle ter je vse gradivo za kongres že pripravljeno. V Beograd je dospelo že mnogo delegatov, zlasti iz južnih krajev naše države, ki se zbirajo v Narodni skupščini in se intenzivno zanimajo za dnevni red kongresa. Glavni del delegatov prispe danes ponoči in jutri, ko se pripeljejo v Beograd tudi delegati iz savske in dravske banovine, ki jih bo nad 5G0. V prostorih generalnega sekretariata stranke vlada med tem izredno živahno življenje ter se vršijo za kongres poslednje tehnične priprave, ki so v zadnjem času zahtevale mnogo podrobnega in napornega dela. Po dosedaniih prijavah bo zastopanih na kongresu 4858 kraievnih organizacij. združenih v 431 sreskih organizacijah, ki delujejo na ozemliu 4596 občin. Na kongresu se bodo zbrali delegatje, ki bodo zastopali 1.516.082 članov stranke. Izmed delegatov bo 62 senatorjev, 276 narodnih poslancev, 459 banskih svetnikov, 881 sreskih delegatov ter 127 članov pred- Plitviee, 19. julija, n. Danes ob 18.30 je prispel v Plitvice Nj. Vel. kralj v spremstvu dvornega maršala Dimitrijeviča. Ker je ljudstvo že doDoldne izvedelo, da pride kralj, so se Ličani v ogromnem številu zbrali v Plitvicah, kjer so se utaborili pred hotelom »Plitvice«. v katerem so bili pripravljeni apartmani za Nj. Vel. kralja. Že ob 2. popoldne 9e ji zbralo na tisoče ljudstva. tako da je bil V39 kraj rdeč od liških kapic. Ves čas je narod vzklikal in plesal narodno kolo. Posamezne skapine Ličanov so prihajale v Plitvice z državno zastavo na čelu med neprestanim vzklikanjem kralju in Jugoslaviji ter proti narodnim izdajalcem. Ko je kralj prispel v Plitvice, je bila zbrana pred hotelom silna množica naroda, ki je v nepopisnem navdušenju neprenehoma manifastirala zanj, za njegov dom in Kriza francoskega socializma V Parizu je bil pravkar zaključen vsakoletni redni kongres francoske socialistične stranke. Svojčas so bili kongresi francoskih socialistov prava revija sile in moči mednarodnega socializma, ker se je na njih zbirala večina voditeljev svetovnega pokreta, o katerem so razglašali, da mu pripada dediščina liberalne dobe in da bo 20. stoletja stoletje socializma. Toda na letošnjem kongresu francoskih socialistov ni bilo več ne duha ne sluha o starem sijaju in stari moči socializma. Nemška socialna demokracija, ki je bila še nedolgo tega steber mednarodnega socializma, ni poslala na kongres nobenih zastopnikov, Italijane pa je zastopalo le nekaj emigrantov. Ostali delegati so se pa mukoma trudili, da rešijo spor, ki je nastal sedaj še v zadnji večji socialistični stranki na svetu, poslednji trdnjavi druge internacionale, v kateri danes gleda socializem zadnjo obrambo pred boljševizmom in fašizmom. Zato je tem bolj zanimivo, da so smatrali francoski socialisti sedanji čas kot najbolj primeren za reševanje dog-matičnega vprašanja, ko udarjajo od vseh strani ob socializem valovi protirevoluciie in se pojavljajo zadnji znaki zahajajoče nekdanje svetovne sile. Kongres francoske socialistične stranke, ki se je ravnokar zaključil v Parizu, je bil siccr le nekako nadaljevanje izrednega kongresa, ki se je sestal letos za Veliko noč v 'Avignonu. da uredi vprašanje spora s skupino disidentskih poslancev, ki «o v parlamentu glasovali po svojem lastnem prepričanju, ne meneč se za direktive stranke in so torej s tem kršili osnovne zahteve strankine discinline. Skupina socialističnih disidentskih poslancev, broječa okrog 50 članov med 130, ki tvorijo danes socialistično parlamentarno frakcijo v Franciji, stoji pod vodstvom Renaudela. starega borca, ki je stal svoj čas s slavnim Jauresom v prvih vrstah francoskega socializma Glasovala je za vojaške kredite kljub prepovedi strankine eksekutive, nakar je kongres v Avignonu po dolgih srditih debatah sprejel z veliko večino resolucijo, v kateri je zahteval od poslancev brezpogojno pokorščino in disciplino. Toda v parlamentarnih debatah, ki so bile po Veliki noči, je šla ta skupina zopet preko ukazov strankinega vodstva, Zahtevala je celo pravico, da v parlamentu po svoji volji izraža svoje prepričanje. In res so socialistični disidenti z Renaudeloni na čelu glasovali tudi za sprejem državnega proračuna in s tem. ne meneč se za tradicionalno načelo, da socialisti v jiobenem primeru ne smejo reševati meščanskih vlad, obenem preprečili krizo Daladierjeve vlade. Predsednik francoske socialistične stranke Leon Blum vodi večinsko skupino, ki vztraja na neponustljivem marksističnem nauku razredne borbe in zahteva, da socialistične stratjke nikdar in nikjer ne smeio pomagat? svojim razrednim nasprotnikom. Seveda Blum pri tem pozablja, da ie politika kos življenja, ki ne pozna trdih in neupogljivih principov. Pokaralo se je namreč že neštetokrat ne le v Franciji, temveč tudi drugod, da stranke, ki niso dovolj elastične, prei ali slej v živem procesu političnega življenja propadejo. Renaudel opravičuje svoje postopanje tudi s tem. da bi pomenil padec Da-ludieneve vlade t"di konec zadnie levičarska kombinacije, ker bi potem nedvomno prišla na krmilo desničarska vlada s Tar-dieujem ali k*kim še boli radialnim desničarskim voditeljem na čelu. S tem ra bi Francija zašla no pota fašizma, pod čigfr »magovitim pohodom bi za vedno izginila sedništev posameznih banovlnskih odborov stranke. Kongres stranke se bo pričel v četrtek točno ob 9.30 v dvorani Delavske zbornice v Nemanjini ulici. Predsednik začasnega glavnega odbora g. Nikola Uzunovič ga bo otvoril s kratkim pozdravnim govorom, nakar se bo vršila volitev verifika-cijskega odbora, ki bo verificiral delegatska pooblastila došlih delegatov. Kot tretja točka dnevnega reda bo poročilo začasnega glavnega odbora, ki ga bo prebral narodni poslanec Živančevič. Njegovemu poročilu bo sledilo poročilo verifikacijske-ga odbora ter glasovanje o tem poročilu. Na popoldanski seji, ki se bo pričela ob 17., bo Keferiral o načrtu programa stranke minister na razpoloženju in narodni poslanec g. Juraj Demetrovič, nakar se bo vršila diskuzija o programu. Končno bo poročal g. minister dr. Kramer o stanju organizacije stranke ter o predlogu začasnega glavnega odbora glede novih statutov. V Delavski zbornici so danes instalirali napeljave in mikrofone za radio. Beograjska radio-oddajna postaja bo prenašala z ustanovnega kongresa vsedržavne stranke otvoritvene govore in druga poročila. državo. Kralja je sprejel in pozdravil plit-viški župan Miša Koeanovid s kratkim govorom, v kateTem je dejal: »Vaši? Veličanstvo, draigi gospodar! Na pragu Like, trdnjave zvestobe in ponosa jugoslovenska krone, pozdravljajo hrabri Ličani pred licem vsega sveta svojega junaškega vladarja in kralja, ponosni, da so bili, da so in ostanejo najzvestejši domu Karadjordjevičev! Naj bo bivanje Vašega Veličanstva v tem kraju pričetek nove dobe moredka in procvita teh še neizkoriščenih prirodnih lapot. Prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme kruh in sol kot simbol in da 6e prepriča, da je vsa Lika za svojega kralja in domovino. Živel kralj!« Ljudstvo je sprejelo ta pozdrav z nepopisnim navdušenjem-Kralj se je prisrčno oozdravil z zar ^niki občine in se nato umaknil v hotel. zadnja opora in zadnja trdnjava druge internacionale. Leon Blum in generalni tajnik stranke Paul Faure se nikakoi nista zadovoljila s tem opravičevanjem in sta zato zahtevala, da se disidentskim pos'ancem izreče nezaupnica in jim da ukor. če bi se pa še vedno ne hoteli pokoriti strankini disciplini, tedaj bi se moralo vodstvo poslužiti skrajnih sankcij ter jih izključiti iz stranke. Renaudel je nasprotno predlagal, naj stranka odobri postopanje njegove skupine, ker je glasovala za proračun le zato, da obdrži Daladierjevo vlado in reši s tem socializem pred desničarsko reakcijo. Splošno se je zato pričakovalo, da bo prišlo na sedanjem kongresu stranke do popolnega razkola. Toda ničesar sličnega se ni zgodilo. Zavedajoč se resnega položaja in odgovornosti za usodo socializma ne samo v Franciji, temveč na svetu sploh, ni hotelo vodstvo stranke pritirati zadeve na ostrino. Toda prikrit razkol v francoski socialistični stranki traja kljub temu dalje. Glavno vprašanje, ali sme socialistična stranka podpirati meščansko vlado, je namreč izzvalo naravnost senzacionalen preokret v socialističnih dogmah, čeprav v drugi smeri, kikor bi bilo pred začetkom kongresa pričakovati. Neposreden povod za to so dali veliki govori opozicionalnih voditeljev Maqueta, Dčata in Montegnana, ki so dokazovali, da razredna borba ni več edina in verjetno tudi ne prava pot k izvedbi socializma. Poudarjali so pomen in važnost srednjega 'stanu v socialni preosnovi in slednjič tudi dejstvo, da internacionalizem. ki mu je doslej sledil delavski pokret, ne nudi nobenega izhoda iz krize. Predvsem pa odbija mladino, k: zihteva delovanja in s tem počasi postaja žrtev fašizma. Organizacija in izvedba socializma je potrebna, je končal Renaudel. toda najprej v okviru nacije. S takimi nazori v francoski socialistični stranki se majejo seveda zadnji stebri mednarodnega socializma. Na zunaj je francoska socialistična stranka sicer še vedno mogočna organizacija s 130 poslanci. toda polašča se je že močna apatija. Mednarodni socializem je r»ač v zatonu. Za Italijo, Nemčijo, Ameriko in Anglijo predstavljajo francoski socialisti danes samo še fa=ado stranke, na stranko in njen nauk pa iega mrak preteklosti. Nemška iredenta na Nizozemskem Haag, 19. julija, n. Nemški narodno socialistični agitator Kifke je bil izgnan iz Nizozemske, ker je med prebivalstvom obmejne pokrajine Limburg, kjer živi nemška narodna manjšina, agitiral za odcepitev limburške dežele, ki naj bi se priključila Nemčiji. Na velikem zborovanju v Limburgu, na katerem je nastopil Kifk poleg drugih hitlerjevcev kot glavni govornik, je izjavil, da je 500 članov nemških narodno socialističnih napadalnih oddelkov pripravljenih podpreti akcijo limburških Nemcev za odcepitev limburške dežele od Nizozemske. Nizozemsko prebivalstvo je zahtevalo od vlade pomoč proti terorju nemških narodnih socialistov. Monarhistični pokret f\ •V... v urciji Atene, 19. julija, n. Monarhistični pokret se v Grčiji vedno bolj širi. Odbor ljudske stranke v Solunu je sklenil, da je treba v Grčiji izvesti restavracijo monarhije in za kmlja izbrati princa Nikolo. ki biva sedaj v Parizu. Občinske volitve v dunavski banovini Beograd, 19. julija, p. Po informacijah vašega dopisnika se bodo vršile občinske volitve v dunavski banovini 17. septembra. Volitve bodo v kratkem razpisane. Tretji proces proti liškim vstašem Beograd, 19. julija, p- Pred državnim sodiščem za zaščito države se je pričel danes proces proti tretji skupini takozvanih liških vstašev. Obtožena sta Ivan Stimec in Nikola Devčič. Obtoženca, ki sta deloma priznala svojo krivdo, sta delala v zvezi z ostalimi »vstaši« ter sta skupno z Jurijem Rukavino položila pred spomenik kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Otočcu peklenski stroj. Prejela sta tudi revolverje, poslane iz Zadra, nista pa položila »vstaške« prisege. Dopoldne je bila prečitana obtožnica in sta bila zaslišana oba obtoženca. Govorili so tudi še državni tožilec in branitelji. Sodba bo razglašena jutri dopoldne. Razen te tretje skupine obstoja še četrta, ki šteje okrog 9 članov, proti katerim pa bo uveden proces na okrožnem sodišču v Gospiču. Trgovinski sporazum z Madžarsko Beograd, 19. julija AA. Zunanji minister je izročil Narodni skupščini v obravnavo zakonski načrt o trgovinskem sporazumu z Madžarsko, ki je bil sklenjen in podpisan v Budimpešti 15. maja. RaZen tega je zunanji minister predložil še zakonski načrt o mednarodni konvenciji glede lova na kite, ki je bila sklenjena v ženevi 24. septembra 1931. Za prvi zakonski načrt zahteva zunanji minister nujnost. Iz prometne službe Beograd, 19. julija p. Pomožni oficlal na železniški postaji v Poljčanah Josip Marič-nik in oficial na mariborskem glavnem kolodvoru Tomaž Deutscher sta bila premeščena v oddelek za kontrolo dohodkov pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. Justifikacija morilca lastne žene Beograd, 19. julija p. V Vranji je bil davi justificiran morilec Randjelo Stojano-vič, ki je umoril svojo ženo Stano ter njeno truplo vrgel v Moravo. Revanžna tekma Beograda in Zagreba Beograd, 19. julija p. Beograjski nogometni podsavez je odredil, da bo revanžna tekma med reprezentancama Beograda in Zagreba 2. avgusta v Zagrebu. Sklicanje Društva narodov Ženeva, 19. julija. AA. Ker je večina držav, članic Društva narodov, izjavila, da soglaša z odgoditvijo skupščine Društva narodov, jo je generalni tajnik sedaj sklical za 25. september, redno zasedanje sveta Društva narodov pa se prične 2. septembra. Papen zopet v Rimu Berlin, 19. julija, n. Državni podkance-lar Papen je davi ob- 7.15 z letalom odpotoval v Rim, da podpiše nemški državni konkordat z Vatikanom. Podaljšanje svetega leta Rim, 19. Julija d. Danes se je razširila zanimiva novica, da namerava papež podaljšati sveto leto, ki bi moralo po prvotnem načrtu trajati do 2. aprila prihodnjega leta, do prihodnjih binkošrtinih praznikov. Sveto leto bi se tedaj zaključilo s posebnimi slovesnostmi pri Sv. Petru. Uspeh čsl. notranjega posojila Praga, 19. julija d. Včeraj je sprejel finančni minister dr. Trapi zastopnike konzorcija za državne kreditne operacije glavnih denarnih zavodov in tiska ter jim podrobno poročal o poteku emisije državnega notranjega posojila. Med drugim je navedel, da je podpisalo 355.869 ljudi nad dve milijardi kron notranjega posojila za javna dela. Priprave za reformo avstrijske ustave Dunaj, 19. julija, d. Zvezni kancelar Doll-fuss js predlagal zveznemu predsedniku, naj imenuje bivšega zveznega kancelar ja in deželnega glavarja dr. Enderja za ministra brez porifelja, ki bi se mu poverili posli ustavne in upravne reforme. Miklas j i pristal na ta predlog dr. Dollfussa. Pogreb litovskih prekomorskih letalcev Stettln, 19. julija AA. Danes se je vršil pogreb litovskih letalcev, ki sta se ponesrečila v bližini Soldina po poletu preko Atlantskega oceana. Pogrebnih svečanosti so se udeležili zastopniki krajevnih oblasti, predstavniki litovske vlade, napadalni oddelki narodnih socialistov in velika množica. Krsti ponesrečenih letalcev so položili v letalo, ki jih prepelje v litovsko prestolnico. Letalo je odletelo ob 12.20. Post v Irkutsku Moskva, 19. julija AA. Tas poroča, da se namerava ameriški letalec Willy Post nekaj ur ustaviti v Blagoveščensku. Iz ir-kutskega ni mogel ob določenem času od-leteti zaradi megle in slabega vremena. Ta čas je porabil za popra/ila na letalu. Letalec Post je sicer nekoliko utrujen, vendar pa je pri popolnem zdravju in močeh. Moskva, 19. julija, n. Letalec Willy Post je davi etartal v Irkutsku za nadaljnji polet proti vzhodu. Ob 8.50 je preletel Vrhnji UdinSk. Odkritje pogreznjenega kontinenta San Diego, 19, julija AA. Poveljnik pe-trolejskega brodovja Zedinjenih držav, kapetan Mayo, je izjavil novinarjem, da je odkril med San Pedrom in Manilo kontinent, ki se je mora1 nekoč pogrezniti. po svoji razsežnosti je dvakrat večji od Zedinjenih držav. Na njem se nahajajo mnogo večja in višja gorovja kakor je Himalaja. Razen tega je kapetan Mayo odkril ob obali japonskih otokov novo podmorsko globino, globoko 5.501 sežnjev. Lunačarski v Parizu Pariz, 19. julija AA. Semkaj je prispel znani sovjetski književnik Lunačarski. Na vprašanje novinarjev, ali bo imenovan za sovjetskega poslanika v Španiji, je odgovoril, da je ta vest brez podlage. LJubljana, 19. julija AA. Kr. banska uprava dravske banovine je z odlokom Pov. E-2 šit. 2871-3 dne- 15. julija 1933. razpustila Zvezo bojevnikov v Ljubljani. Razpu6t je bil odrejen zaradi prekoračenja delokroga. Kakor doznavamo, je general Maister Iz Istih razlogov odložil predsedstvo te organizacije. Odlok, s katerim je kr. banska .uprava diravske banovine razpustila Zvezo bojevnikov v Ljubljani, se glasi: Zvezo bojevnikov v Ljubljani, katere prvotna pravila je odobril bivši veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom* z dne 30. 4. l>25. U. br. 5916, ocinosno sem spre-memlbo teh poslednjič odobril z odlokom z dne 12. maja 1932, II-2. No. 675-3-32, razpuščam na podstavi § 11. zakona o društvih, shodih in posv<^ih, ker se je kot nepolitično društvo udejstvovala tudi politično ter s tem prekoračila svoj statutarni delokrog. Zoper odločbo Je dopustna pritožba na ministrstvo notranjih poslov, ki bi Jo bilo vložiti pri banski upravi v 15 dneh, računano od dneva po vročitvi, in sicer kolfko- B<:ograd, 16. julija. »Jutro« je brez dvoma že objavilo presenetljivo vest, da se v naši prestolnici nahaja italijanska fašistična organizacija »balil« in »malih Italijank«, ki je seveda samo privesek redne fašistične organizacije, »fašija«. O tem je prva poročala rimska »Tribuna« in poleg nje tudi še nekateri drugi italijanski list; Toda z ugotovitvijo, da obstoje italijanske fašistične organizacije v naši prestolnici, ne da bi za to vedela naša oblastva, torej brez njihovega dovoljenja in tako popolnoma protizakonito, pa stvar še ni končana. Italijanski fašizem je, kakor posnemamo iz nadaljnjih vesti italijanskih listov, razpredel svoje organizacije — seveda enako na skrivnem in protizakonito — skoraj po vsej naši državi in celo tudi v — naši beli slovenski Ljubljani, tako rekoč na naši me 11! »II Giornale d' Italia«, ki je v najožjih stikih z italijanskim vnanjim uradom in njegovo glasilo zlasti tedaj, ko gre za besne napade na naš narod in našo državo. sloneče na zlobnih izprevračanjih resnice, je 14. t. m. obiavil naslednjo vest. poslano mu iz Trsta 13. t. m.: »Drugi oddelek »balil« in »avanguardi-stov« beograjskega, ljubljanskega in su-Saškega »fašija« (dobesedno: »balilla cd avanguardisti dei fasci di Belgrado, Lubi-ana e Sussak...«) je odpotoval iz Trsta v poletne kolonije v Pesaro, Fano in Catto-lico.« Naše planine dobe spet novo smučarsko postojanko. V začetku julija je začel agil-ni SK »Ljubljana« graditi na planini Go-reljku smučarski dom, enak, kakor ga je »Ilirija« postavila na Slatni v Planici, le da bo večji. Novi dom, ki bo dograjen do zime, stoji 20 minut od Mrzlega studenca, nedaleč od glavne ceste, ki veže Mrzli studenec in Rudno polje. Od glavne ceste bo držala k zgradbi 4 m široka cesta, tako da bo mogoče priti do doma tudi z avtomobilom. Novi smučarski dom bo zelo obširen. Stavba bo dolga 34.70 m, široka 13.30 m, visoka pa 15.10 m. Obsegala bo suteren, pritličje, I nadstropje in podstrešje. V su-terenu bodo nameščeni prostorna kuhinja, prostor za shranjevanje in mazanje smuči. kleti, shramba, pralnica, temnica in tri sobe za služinčad. V pritličju bodo tri jedilnice, prva v izmeri 12.30X6, druga 8.75X5.80, tretja pa 6.35X5 m. Dve sobi v pritličju sta namenjeni za oskrbnika, zraven pa bo popolnoma ločena soba za tekmovalce z 20 ležišči. V I. nadstropju in v podstrešju bodo sobe za tujce. V prvem nadstropju bo skupno 18 sob, in sicer dve z eno posteljo, devet z dvema in sedem s tremi posteljami. V podstrešju bo 14 sob: 12 z eno posteljo, ena s štirimi in ena z dvema posteljama. Tu bo tudi žensko skupno ležišče z 10 posteljami in moško z 12 leži&i. Skupno bo za goste pripravljenih 35 sob s 102 posteljama. V domu bodo dve kopalnici in prhe za tekmovalce, centralna kurjava s toplo vodo in lastna električna centrala. Novi dom bo najvišja planinska postojanka v višini 1250 m. Lega je izredno ugodna. Dom stoji v dolinici, zavarovani proti vetrovom. Mimo žubori studenec, ki ne zamrzne niti pozimi. Od planine Go-reljka se razprostira široka odprta kotlina z najlepšim smučarskim svetom, ki je zlasti pripraven za začetnike, pa tudi za one, ki so v smučanju že napredovali. V domu bo stalna smuška šola, ki jo bodo vodili znani smučarji. Prav prijetni bodo izleti iz doma na bližnjo Pokljuko, ki je na glasu kot najlepša smučarska postojanka v naših planinah. Smučarski dom »Ljubljana« pa ne bo odprt samo pozimi, nego tudi poleti. V njem bodo našli prijetno zavetišče oni, ki ljubijo mir in čisti zrak sredi smrekovih gozdov. Sobe se bodo oddajale tudi sezonsko za 14 dni «tli samo enodnevno. Stroški zgradbe so preračunani na okoli 900.000 Din, ki jih bo klub kril z obveznicami po 100 in 1000 Din. Imetniki obveznic bodo imeli v domu popust. Kdor bo kupil za 2000 Din obveznic, bo imel prosto vstopnino in vrhu tega še 15 odstotkov popusta pri cenah. Popust ho tem večji, čim več obveznic si bo kdo omislil. Gradbena dela, tako zidarska in težaška, so že oddana. Dom bo gradila tvrdka Slavec & Comp. v Kranju. Tesarska dela je prevzelo tesarsko podjetje Sparo-vec, načrt za zgradbo je napravil arh. Jože Mesar, a stavbeno nadzorstvo je poverjeno mestnemu stavbeniku v Ljubljani Miroslavu Zupanu. Izredno delavnemu vano s kolekom 20 Din. Po S 11. clL zakona pa pritožba ne zadržuje izvršitve te odločbe. Zveza bojevnikov v Ljubljani je po svojih pravilih nepolitična organizacija, ki ji je namen, predvsem gojiti prijateljstvo med člani, oskrbeti za nje moralno in pravno moč ter utrjevati r odno in državno zavest med člani. Ta svoj namen doseza društvo po pravilih med drugim tudi z zborovanji. Uradno pa je ugotovljeno, da se društveni funkcionarji na zborovanjih, ki jih je Zveza v zadnjem času na mnogih krajih prirejala, niso držali okvira Oblastveno odobrenih pravil, temveč so v svojih govorih posegali na politično polje. Tako so na zborovanjih na Žalostni gori pri Preser-ju, v Cmgrobu in na Žalostni gori pri Mokronogu imeli poslovodeči podpredsednik društva Marinko Ivan, tajnik Rozina Ivan in član odbora Florjančič Stanko in drugi govore, izrazito politične vsebine. Oblastveni razpust je torej v zakonu docela utemeljen. _ Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer L r. Stvar je tako popolnoma jasna. Cesar ni povedala rimska »Tribuna«, je povedal sedaj »II Giornale d' Italia«: ne obstojita v Beogradu samo organizaciji »balil« in »malih Italijank«, temveč tudi organizacija »avanguardistov«. pripravnikov za fašistično milico, in kar je glavno tudi pravi »fascio«. In ne samo v Beogradu VSe to, temveč ravno tako tudi v Ljubljani in na Sušaku Toda s to ugotovitvijo pa še ni končana vrsta naših krajev, kjer si je italijanski fašizem ustvaril gnezda za svojo zalego, legla mržnje proti našemu narodu in naši državi. Videmski »II Popolo del Friuli« je 12. t. m. objavil naslednjo vest iz Ad-cone z datumom 11. t m.: »Izkrcali so se, bratski pozdravljeni z izrazi ljubezni s strani prebivalstva, »ba-lile« in »male Italijanke«, ki so prispele iz Sarajeva in Krka. Nadaljevali so takoj potovanje v kolonije inozemskih »fašijev« v Cerio, Pesaro in Fiero di Primiero«. Torej za Beogradom. Ljubljano in Su-šakom še Sarajevo in Krk, vse kraji, kjer je kako italijansko državno zastopstvo, poslaništvo, konzulat ali kaj podobnega. Le Zagreba in Skoplja še ni, toda prideta še prav gotovo. Tako dela italijanski fašizem med nami. Vprašamo samo: Kaj bi storili fašisti, če bi zasledili v Trstu, Gorici ali Puli n. pr. čisto nedolžno jugoslovensko sokolsko organizacijo?! smučarskemu klubu »Ljubljana« je treba izreči vse priznanje, da se navzlic kritičnemu času ni strašil zgraditi lepo smučarsko postojanko, ki bo v ponos našim planinam. Dohodki doma se bodo porabili za izpopolnjevanje tekmovalcev, nakup športne literature in smučarskih potrebščin. Odgoden polet v stratosfero Chicago, 19. julija, n. Brat 6lavnega stratosferskega raziskovalca Piccarda bi se bil moral danes dvigniti 6 svojim balonom v stratosfero. Na letališču se je zbralo na de-settisoče ljudi, da prisostvjjejo startu, letalec pa je v zadnjem hipu zaradi neug^>i-nih atmosferskih prilik odpovedal svoj polet. Med občinstvom ie zato nastalo veliko nerazpoloženje. ker je mnogo ljudi prišlo v Chicago iz daljnih krajev, da prisostvujejo poletu v stratosfero. Požig pasijonskega gledališča In oni ost. 19. julija, n. V pretekli noči je v Erlu zgorelo znano, že 300 let 6taro pasi-jonsko gledališče. Zgradba je zgorela do temeljev. Uničeni so tudi stari zgodovinski kostumi in orgle, vredna 50-000 šilingov. Gledališče je bilo lani restavrirano za 1C0 tisoč šilingov. Uradno poročajo, da so ogenj podtaknili narodni socialisti, ki so gledališče omadeževali s kljukastimi križi in nalepili nanj letake, v katerih napovedujejo, da se bodo maščevali nad prebivalstvom, ker se je izjavilo proti >Anschlussj<. Policija je uvedla preiskavo. Nova žrtev Save Ljubljana, 19. julija. Sava je danes zahtevala novo žrtev. V kopališču pri Štirnu na Jezici je danes proti večer utonil šofer Lojze Aškerc. Bil je star 36 let, pristojen v Brežice. Okrog 18.30 je odšel v vodo preko plitvine do struge pod levim bregom, kjer je prava brzica in se plavači radi spuščajo vanjo, da jih zanaša daleč proti Tomačevemu. V brzici pa ga je nenadoma napadel krč in je utonil. Poldrugo uro pozneje ga je voda naplavila pri TomaČevem. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, zmerno toplo, pozneje nekoliko oblačno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon še vedno prevladuje nad zapad-no in Južno Evropo, dočim se j 3 nad severnim in vzhodnim delom kontinenta stvoril relativno nižji pritisk. Ta ciklon prodira polagoma proti jugu, zaradi česar je pričakovati oblačnega vremena in eventualno tudi dežja, zlasti v vzhodnih krajih naše države. Pritisk ja narasel samo v gornjem Primorju, v južnem Primorju in drugod pa je padel za 0-1 do 2 mm, najbolj na vzhoda države. Temperatura eo narasle za 1 do 4 stopinje v vzhodnjih krajih, padle pa so l? neznatno v Liki in srornjem Primorju. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno, toplejše. Nj. Vel. kralj v Plitvicah Velike množice Ličanov manifestirajo svojo zvestobo in vdanost kraljevskemu domu Karadjordjevičev Italijanski fašizem v Jugoslaviji Ne samo v Beogradu, temveč tudi v Ljubljani, na Sušaku, v Krku in Sarajevu Gradnja velikega smučarskega doma Na Goreljku je začel SK Ljubljana graditi svojo postojanko Našf kraji in ljudje Na angleški vojni ladji Kaj vse )e doživela skupina iz ljubljanske drame na obis/ku nosilca avk)wov »Gtorfous«, k! je zasidran pred Šibenfkom Šepurine, sredi julija. Čim se je končala sezona v ljubljanski drami, smo se razbežali na vse vetrove na počitniški oddih. Naključje je naneslo, da smo se našli na otoku Prviču v Šepurinah: ga. Polonca Juvanova (naša vesela vdova Rošlinka), ga. Gabrijelčičeva, g. Lipah {oče Polonij) in jaz. Zdaj bivagio tu pod oljkami, »v deželi rajskomili«-; a da bi nam srce sililo domov, tega baš ne morem trditi. Da so ljudje radovedni, je prastara resnica, da pa so igralci še bolj, je prebridko res. S pretvezo, da študira, vtika igralec svoj nos v vse mogoče in nemogoče stvari. In o nas lahko z mirno vestjo trdim, da smo ostali tej tradiciji zvesti. Dalmatinsko prebivalstvo s svojim značajem in običaji je za nas močno zanimivo. Seveda ne najmanj pa tudi pridelki tega našega Kanaana. Volneni dnevi beže in ni ga enega izmed njih, ki bi nam ne prinesel poznanstva s kakim zanimivim moškim ali ženskim tipom. Izvedeli smo, da leži blizu Luke Prviča, daleč pred šibeniškim kopališčem, usidrana angleška ladja »Glorious«, nosilec avionov. In smo sklenili, da moramo tudi vanjo vtakniti svoje nosove. Ker pa nismo vedeli, kdaj je dovoljen obisk, smo se na dobro srečo ukrcali na jadrnico in se z našim ljubeznivim gazdo prepeljali do Angležev. Nastalo je kočljivo vprašanje, kako naj pobaramo, če je obisk dovoljen, ko ne znamo angleški. No, pa nas je Lipah-Polonij potolažil, da bo že Bog dal, ki tudi igralca nikoli ne zapusti. In tekom dogodkov nam je postalo vse jasno. 2e v Luki smo naleteli na Angleže in vprašali: »Parlez-vous fran?ais? Parla italianor« Zaman. Naposled se je oglasil dolg Anglež: »Sprechen Sie deutsch?« Vsi smo kakor volkovi na kost planili z nemškimi vprašanji nanje. A se je na žalost izkazalo, da je ta stavek alfa in omega Angleževe nemščine. Z obupnim naporom sem postrgala iz najbolj skritih kotičkov možgan vso svojo angleško revščino, ob kateri se je najbrže Angležem obračal želodec (hvala Bogu, da je dalmatinska klet blizu; oni jo tudi cenijo). Po staroznanem receptu, da zveni angleško, če z vročim krompirjem v ustih govoriš nemški, sem iztisnila tole: »I am going for to shee vour ship and mv friends-it is excusing?« — Nakar je Anglež nekaj dejal kot hov-hov in s kretnjo na ladjo pritrdil: »Yes!« — To nam je dalo toliko poguma, da smo zajadrali proti »Glo-:rious-i«. Seveda so se vsi norčevali iz moje angleščine, nakar sem odločno odgovorila: no, jaz že znam, najbrž pa Anglež ne! L^pah, ki mu morje ni vzelo humorja, ampak mu ga celo zasolilo, se je najprej x vsemi štirimi branil iti na jadrnico, ki jo je precej zibal »jugo«. A slednjič mu je — Lipahu namreč — tako zrasel greben, da smo ga komaj zadržali, da ni splezal na jambor i® delal konkurence vrvohodcu štrohschneiderju. Kadar se nam je približal kak velik val, ga je s pomirjujočim st-st-st ukrotil kakor mladega pinča. Predlagala sem mu, naj se zaobljubi, da bo postavil kapelico iz samih steklenic, če srečno ubeži nesrečnemu morju, nakar je Lipah z zadovoljstvom pristavil: »Da, ampak poprej bom steklenice sam Izpraznil!« Ko smo prišli v bližino »Glorious-e«, so se ravno odpeljali izletniki iz Šibenika (okrog 200), ki so bili prišli s posebnim parnikom ogledovat mogočnega Angleža. Tudi mnogo otočanov je prispelo s svojimi ladjami. »Glorious«. ta svetlosinji kolos, je le-lal na precej močnih valih nepremično. visok iznad morja 50 m, a v morju ga je baje 12 m. Na njem je prostora za 2000 mož posadke. Dolg je okrog 250 m, raje več kakor manj. V tivolskem ribniku bi ne bilo zanj prostora. Ladja je stara 12 let. Po ozkih stopnicah smo prišli na prvi krov in koj nato v hangar za letala, ki jih ima 40 mon tiranih in 20 demon tiranih. Neki angleški mornar je pristopil k nam in nam z zgovorno mimiko in gestami razkazal brod. Del tal hangarja je premičen kakor lift, z njim se dvigne letalo na najvišjo palubo, če starta direktno z ladje. Ta paluba je široka kakor promenada na Aleksandrovi cesti. Nad njo je poveljniški most, ves bleščeč od najrazličnejših instrumentov in naprav: kompas, prostor za ponoči razsvetljeni zemljevid, žarometi itd. Videli smo tudi torpedo in stroje za izstrelitev, topove, shrambe za živila. Mimo krmila, mimo kabin službujočih častnikov smo navzgor in navzdol grede srečavali cele trume obiskovalcev ladje. Na našega angleškega vodnika so letele opazke njegovih tovarišev, ki pa jih je vračal. Najbrže so cikale na nas, na ženski spol. Naš vodnik nam je celo ponudil izvrstne angleške cigarete. Spričo take ljubeznivosti se je razbohotilo moje angleško znanje celo do stavka: »It is verrv beautiful!« Temu se je kar nasmehnil in morda razumeli »What is this, plea:^?« sem večkrat vprašala in vedno je s besedami in mimiko razložil. Na ladji je vladala neznosna vročina. Mnogo mornarjev se je kopalo in zabavalo z water-polom Drugi so se gugali na lestvah iz vrvi, spuščenih z ladje. Kakor bi trenil, je minil čas in po dveh urah veleturizma po lestvah in stopnicah smo se slednjič vrnili na nat-nižjo palubo, kjer je zamahnil naš vodnik z roko in dejal nekaj kot: »Finish!« — »•I thank you, verry mateh!« sem se zahvalila in mož se je izgubil v množici... Naleteli smo na domačina, bivšega mornarja, ki je znal angleški in zdaj slu ži za tolmača pri Angležih. Radi bi videli kabine, salone in jedilnice in smo ga naprosili, naj nam izposluje dovoljenje za ogled. Odgovorili so, da to ni nikomur dovoljeno, damam še celo ne(!!). Me smo bile seveda ogorčene, kajti pod strogim očesom očeta Polonija bi nikakor ne mogle ogražati morale angleških Šentflorjan-čanov. Ko smo hoteli po stopnicah do naše jadrnice, nam je straža zastopila pot in nas ni pustila dalje. »Glej no, morda so se pa premislili in nas mislijo obdržati tu!« je vzkliknila podjetna Rošlinka. Zopet zadrega, kako naj se sporazumemo. Ožela sem svoje možgane in končno dejala straži, kažoč na jadrnico: »It is my ship. I will going in!« In čudno — razumel je in nas prepustil. Naša jadrnica nas je namreč čakala pri vhodu namesto pri izhodu! Se: »Good by!« — in v naša jadra se je uprl veter in nas zanesel v domai» pristan. »Glorious« je ležala v svitu zahajajočega solnca in v nas vseh je vladalo nemo občudovanje do tega umotvora tehnike ln discipline. Doma smo, vzhičeni od doživetja, po večerji v kleti improvizirali bar. Lipah, ki prepeva vsak dan desetkrat pesem »(Dedek Samonog«, se je izkazal kot prvovrstna atrakcija. Besede: »druga noga mu Izra-se...« so se uresničile in ta »druga noga« je baletna noga, ki jo je pridno vihtel v duetu z menoj v groteskni improvizaciji: »Sentflorjančan in Španjolka«. Spremljana od gramofona in kastanjet sva doživela besen aplavz. Dobro nam je tukaj biti... Maša Slavčeva. Tifus v Cerkljah bo v kali zatrt Potok Reka je okužen z nesnago iz gnojišč — Higienski zavod Je odredil cepljenje po vseh ogroženih vaseh Ljubljana, 19. julija. Glede na vesti o epidemičnem izbruhu legarja v Cerkljah pri Kranju, ki so se že pred dnevi prenesle iz okolice Kranja v Ljubljano, smo se obrnili na odločujočo zdravstveno instanco in smo dernali naslednje: V sredo 12. t. m. zvečer je vodstvo državnega Higienskega zavoda v Ljubljani prejelo od sreskega načelstva v Kranju brzojavno obvestilo, da se je v občini Cerklje pojavil legar in da je ugotovljenih že 9 obolenj. Takoj naslednji dan se je zdravnik zavoda dr. Korbar odpeljal In je v Cerkljah in najbližjih vaseh, ki pripadajo k tej občini, dognal 14 primerov tifusa. V poročilu, ki ga je po svojih ugotovitvah sestavil zdravnik za zdravstveni odsek banske uprave, je podčrtal skrajno higiensko zanemarjenost cerkljanskih vasi, katerih hiše spadajo sicer med najboljše kmečke domove v naši banovini. Domači prebivalci niso pokazali samo pasivne higienske zaostalosti, temveč so celo aktivno proti vsakemu higienskemu ukrepu; navzočnosti zdravnikove niso mogli razumeti, češ, saj prihaja »ta nova bolezen« po zraku in proti nji je vsaka človeška volja zaman. Do epidemije je očitno prišlo zavoljo skrajno nedostatne pitne vode, ki jo prebivalci Cerkelj, Zgornjega in Spodnjega Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne»Franz Josefove« grenčioe za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Brnika in ostal5h okoliških vasi zajemajo iz potoka Reka, v katerega se steka vsa nesnaga z vaških gnojišč, v katerem se pere itd. Prvič se je tifus pojavil v vasi Grad že pred kakšnimi petimi tedni. Odločujoče zdravstvene in politične instance pa so bile tako pozno obveščene samo zavoljo tega, ker so vaščani v svoji nepoučenosti bolnike skrivali in tajili doma. Položaj si je na licu mesta ogledal tudi direktor Higienskega zavoda dr. Petrič. Higienski zavod je v sporazumu z zdravstvenim oddelkom sreskega načelstva v Kranju odredil vse potrebne ukrepe, da se epidemija ne bo širila čez dosedanji krog. Vsi bolniki so izolirani na svojih domovih, enega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Domačemu prebivalstvu so izdana vsa potrebna navodila, kako naj ravna, naj ne pije neprekuhane vode, naj ne jč sveže zelenjave itd. Higienski zavod ie preiskal vzorce cerkljanske vode in ugoto-vil, da je okužena. Zdravstveni odsek banske uprave je odredil cepljenje proti legar ju po vseh ogroženih vaseh. Ukrenjeno je vse potrebno, da se epidemija omeji in zatre. Tifus v Cerkljah upravičeno lahko preseneča vso našo javnost. Sredi lepe, vabljive Gorenjske, ki ni samo po naravi najbolj zdravi predel naše banovine in države, temveč je tudi po organizaciji higiene in zdravstva povsem na evropskem višku, so se Cerklje izkazale kot kraj, ki bo imel še mnogo dela, da bo lahko tekmoval s svojimi bližnjimi in daljnimi sosedi glede tujskega prometa. 2e pred petimi leti se je v Cerkljah osnovala vodovodna zadruga z namenom, da občini preskrbi zdravo pitno vodo. Zdražbarstvo lokalnega stran-karstva je zavrlo to koristno stremljenje in izbruh legarja je danes nagrada. V zadnjem času so si Cerklje prizadevale, da dosežejo oficielen naziv letoviškega kraja. Bolj kakor kdaj prej je danes jasno, da tega ne bodo dosegle, dokler si ne priskrbijo dobre vode. V ostalem je vse poskrbljeno od poklicanih strani, da se bolezen ne bo razširila čez mejo in da bo zatrta že v kali. Športna dama ob krmilu * tt Va0a d° kon r, "Porabi: Cn,c «fc c, Ja Vida o t TjtT ELIDA Creme de chaaue heure Zlatomašnik Josip Šiška V cerkvi karmeličank v Vodmatu je preteklo nedeljo bral zlato mašo stolni kanonik g. Josip Šiška. Svoj lepi mašniški Jubilej je proslavil v krogu najbližjih sorodnikov. Uglednega duhovnika smo se spominjali v »Jutru« 11. marca 1931, ko je praznoval takisto v vsej skromnosti in tišini, 701etnico rojstva. Doma je iz ugledne »Tinčkove« hiše v Hrastju pri Ljubljani. Bogoslovje je dovršil 1879, bil je dvorni kaplan pri škofih Pogačarju in Missiji, potem je bil vodja škofijske pisarne, stolni kanonik pa je od 1907. Pritičejo mu zelo lepe zasluge na gospodarskem popri-šču, zlasti v zadružništvu, zelo vnet pa je zlatomašnik tudi za druge znanstvene študije, zlasti za medicino in prirodoslov-je. Uglednemu narodnemu duhovniku bodi naklonjenih še mnogo let! Sokolica Andreja v preranem grobu LJubljana, 19. julija. Preden so v torek za rana prvi solnčni žarki pobožali svet, Je izdihnila Andreja svojo lepo dušo. Usoda jI ni namenila, da prehladila. Dobila je angino, a se ni mogla odreči izletu ,ki so ga priredile nekaj dni pozneje njene tovarišice, maturantke na učiteljski šoli, na Brezje. Med potjo se je še bolj prehladila, doma je nato legla. Vstala ni več... Posledica prehlada in angine je bila huda pljučnica, ki jo je pokosila včeraj zjutraj. Nežna mladenka je ležala v mrtvaški veži bolnišnice zasuta s cvetjem. Prinašale so ga na krsto bridko razžaloSčene sošolke, prinašali so ga prijatelji in znanci ugledne Senekovičeve rodbine, prinašalo ga je tudi ostalo občinstvo, Iskreno sočustvujoče z nesrečno materjo g. Olgo ,ki je že lani na tragičen način izgubila sina edinca. Andrejin pogreb se je vršil izpred mrtvašnice danes ob 17. Bil je ganljivo lep. So-kolice v kroju so nesle takoj za križem krasen venec Ljubljanskega Sokola. Za njimi je stopala četica Sokolov s praporom, nato zopet trije četverostopi članic v kroju. Prelep venec so nosile v sprevodu uči-teljiščnice. Sledil je venec iz belih rož in zelenja, obdan z belimi trakovi, ki so ga poklonile Andreii sošolke. Te so stopale v dolgih vrstah ,bile pa so med njimi tudi učiteljice prejšnjih letnikov. Na vozu s krsto je bila zopet cela grmada vencev, naklonjenih od raznih družin, prijateljev in prijateljic. Za potrtimi najožjimi sorodniki so se vrstile dolge vrste občinstva, med katerimi je bil tudi direktor učiteljske šole g. Marolt z mnogimi profesorji. Sprevod je krenil po Cegnarjevi, nato po Bolgarski ulici proti železniškemu podvozu, in tiho dalje na pokopališče k Sv.Križu. Sveži grob je neusmiljeno sprejel prerano strto življenje. Nastopila bosta popularna komika Szoke Szakall bi uživala svet. Odpoklicala jo je smrt nekaj tednov po izvršeni maturi, na pragu novega življenja. Andreja Senekovičeva je bila vrla Sokolica, včlanjena pri Ljubljanskem Sokolu. Nastopila je še pri impozantnem sokolskem zletu. Tu se je menda v preveliki vnemi Hans Moser ▼ Štirih Salolgrah, in sicer: »NEDOLŽNI DIREKTOR« in »AHOJ, AHOJ« »NOSAč« in »NEPRIJETNI PACIJENT« NOVITETA ZA LJUBLJANO! DVE URI SMEHA! Samo danes in jutri! Znižane letne cene! Vstopnice si zasigurajte takoj v predprodaji! Kulturni pregled Angleška knjiga o naših Alpah SLOVENK STUDIES FUBLISHED BY THE LE PLAT SOCIETY, LONDON, 58 OORDON SQUARE, V/. C. I. 1933. Opazovanja in rruziekovanfa članov društva Le PlaT Society v alpskih dolinah Sloveniji (Jugoslavije). Zbral in uredil dr. L. Dudlev Stamp. profesor londonske univerze. Uvod napisal The Right Hon. Sir Hal-ford Mackinder, P. C. Poleti 1932 je obiskala alpske hi deloma kraške pred sle dravska banovine skupina Angležev, članov društva »The Le Play So-ciety«, ki' je pod strokovnim vodstvom dr. L. DudleVStampa, profesorja na londonski Scbool of Economies, ki tvori sestavni del londonski univerza in Mr. A. D a v i e-fi a. M. Sc., docenta univerze v Manchestri, temeljito proučevala gorenjski kot in gor njo Savinjsko dolino zlasti v geografskem, geološkim, ekonomskem in folkloristiraem pogledu. Vegetacijo ie raziskoval Mr. H J. H o w a r d. F. L- S., direktor muzeja v Nor-vichu, alpsko floro pa tudi Captain C. Chase. Potovanje je bilo organizirano po direktorici Le P1ay Society Miss Margaret E. T a 11 o n. ki je tudi vodila vse priprave in setavila program. Kot vodniki in tolmači so sodelovali ga. Fanny S. Copeland in gg. PaveJ K u n a v e r. ravnatel j meščanske šole v Zgornji Šiški; Boris K>ermauner; odvetniški pripravnik; Branko D i e h 1, ki je bil odposlan iz Cilja od Savinjske podružnice SPD in Robiuson K e n n e t h, dijak iz Oxforda, ki je poznal naše Alpe že iz 1. 1931., ko je bival s skupino angleških št id en tov v Bohinju. Ti so zbirali Angležem potrebni material in jim pomagali pri znanstvenem delu. Potočko zijalko jim je razkazal prof. B r o d a r. Oblastva so šla gostom v vsakem pogledu na roko, kralj- banska uprava enako kot mestno načelstvo v Ljubljani. K uspehu je pripomoglo tudi Slovensko planinsko društvo, ki je upoštevalo pomen ekskurzije za razvoj tujskega prometa. Knjiga ji spisana v poljudnem slogu, da-si je njen značaj čisto znanstven. Bogato je ilustrirana z zemljevidi, diagrami in fotografijami. Večii del poglavij sta napisala dr. Stamp in Mr. Davies. posamezne odstavke pa so prispevali Miss Coast, Miss Millburn. dr. Westawiy, Mr. Howard, Miss Holi, Miss Dewar, Miss de Weeeian, Mias Adame, Mis» Morris, Miss Farerman, Mias Home, Captain Chase. Mr. Poviy, Miss Vi-nes, Miss BretelL, Mise Thompson, Mise Buist, Mre. Lawrenče, Mr. Hindle, Mise Lack-land in Miss PreedV. Drugi člani so pomagali pri zbiranju materiala ali so prispevali risbi in fotografije. Napravljeni eo bili diapozitivi, ki jih izposoja centrala društva v Londonu. Mr. Howard je predaval pozimi o slovenskih Alpah v nekaterih naravoslovnih društvih severne Anglije. Predgovoru, ki grf je spisal Sir Mackinder, sledi informativna študija o Jugoslaviji in o Sloveniji. Nadalinja vsebina knjige se tiče skoraj samo gornje Savinjske doline, tako da imamo pred seboj prav za prav monografijo o Solčavi in njeni okolici, prvo, ki je sploh publicirana. Angležem eo bili na razpolago vsi specialni zemljevidi o®emlja, ne pa tiskani viri, vsaj ne neposredno. Domačini, ki so jih vodili, so sicer gostom zbrali najvažnejše podatke iz slovenskih publikacij, zlasti iz Siidlove knjige o Savinjskih planinah, nemških virov pa Je malo in jih je bilo težko dobiti. V nadaljnjih poglavjih se knjiga bavi z geološko struktjro. fizično geografijo, etr.o-grafijo, statistiko prebivalstva in stanja poljedelstva ter živinoreje, dalj; z visokimi kmetijami, vasio Solčavo, preskrbo z vodo. gozdarstvom, kmetskim gospodarstvom, tipom kmetskega doma, zaposlitvijo prebivalstva. šolstvom, olanšarstvom, čebelarstvom, paleontologiio (Potočka rijalka). sociološko strukturo občine in njenimi spremembami v novejši dobi itd. Mnogo Je zgodovinskih podatkov, vpletenih v posamezne študije. Zadnje poglavje je o vegetaciji v Sloveniji z diagrami, ki ga je napisal Mr. Howard in ki ja posebno lepo obdelano 8 seznamom vseh najdenih rastlin, sestavljenim po Cap-tainu C. Chase-u. Fotografije in risbe ilustrirajo geološki postanek teritorija, tipične kmetije, kape-lice. stanovanja, kuhinje, cerkve, planšanske koče. narodne noše. prebivalce in dr. Mnogo je lepih pokrajinskih slik. Prav posebno natančno sta preštudirani Matkova in Gradišnikova kmetija v Matko-vem kotu. Skoro vsaka h.ša v solčavski občini je opisana in omenjena na več mestih. 2e v uvodu k monografiji o Solčavi omenja Mr. Daviee. da je bila Solčava za stidij izredno srečno izbrana kot središče pokrajine, ki ji bila do nedavnega skoro odre zana od ostalega sveta in se je zato razvijala 6ama za6e; zato je bilo prav zanimive študirati vnanje vplive v poslednjih d poletjih, odkar je Solčava zvezana po cesti i ostalim svetom, medtem ko je prej bila 9o teska prehodna le peš ali na konju in je bilo treba v nekaterih predelih hoditi po strugi Savinje- Prvotni prebivalci osrčja Savinjskih planin so prišli iz Koroške preko Pavličevega sedla in drugih prelazov. Lahko dostopna ni bila Solčava od noben* strani, dokler ni 1. 1894. stekla cesta skozi sotesko Savinje. Zato se je tam ohranilo marsikaj originalnega, kar je drugod izrinilo. Društvo Le Play SocietJ priredi vsako leto več skupinskih potovanj. Letos se bosta podali dve skupini v Rumunijo in poleti 1934 bo obiskala večja skupina pod vodstvom profesorja Templereya Južno Srbijo in Črno goro. Te skupine vedno potujejo pod strokovnim vodstvom. Voditelji so že doma prej prečitali v poštev prihajajočo literaturo, da na licu m^sta lažje tolmačilo pokrajino ostalim članom. Društvo se imenuje po slavnem francoskem sociologu Fredčricu Le PlaFu. roi. 1806 v Normandiji in umrlem 1882 v Parizu, profesorju na pariški Ecole des Mineš. On je bil iniciator in razširjevalec nove metode sociološkega proučavanja, združenega z drugimi panogami znanosti, ki ga je organiziral tako. da je vsako Mo poleti vodil skjpino študentov raznih znanosti v neko pokrajino, ki tvori sama zase vsaj v onem ali drugem pogledu zaključeno celoto. Tam so zdfužili prijetno s koristnim in na vsakodnevnih izletih risali, pisali in študirali strukturo teritorija, ekonomski razvoj, sociološko strukturo, zaposlenost prebivalstva, zlasti pa vpliv zemeljske površine in njene strukture na ljudstvo in njegovo delo. kajti interakcija teh treh faktorjev, . teritorija, ljudi in dela oblikjje po nauku Le Plava socialno strukturo celotnosti. Tako podroben študij pa zahteva mnogo izpraševanja in nadlegovanja domačinov. Le PlaT pripoveduje v svojih potopisih, kako malo razumevanja so našli med kmetskim ljudstvom v francoskih Alpah za takšno metodo proučavanja- Nekje v Visoki Savoji. kjer so ta borili, so jih šiloma pregnali, ker so tm-M-da so prišli delat statistiko zaradi uvp.lb- novih davkov. . Naše prebivalstvo v Solčavi m okolici «».« Domače vesti ♦ NJ. Vel. kraljica je poslala na morje 40 revnih otrok. Med počitniško kolonijo otrok, ki jo je beograjska šolska poliklinika te dni odpravila na morje je tudi 40 varovancev Nj. Vel. kraljice Marije. Te iie iromašnejše beograjske otroke, k; drugače gotovo nikdar ne bi bili deležni blagodejnih počitnic ob morju, je visoka zaščitnica oDremila tudi z obleko in peri- l0™ Novi profesor beograjske univerze dr. Blumentahl, slavni raziskovalec raka, je v torek iz Švice prispel v Beograd. Veliki in zaslužni učenjak dr. Ferdinand Blumenthal je postal že 1. 1905. profesor berlinske univerze, L 1917. vodja instituta za razi-skavanje raka, od 1. 1929. do fašističnega preobrata v Nemčiji pa je bil predsednik državnega odbora za pobijanje raka. Vse dosedanje nemške vlade so podpirale velikega učenjaka pri njegovem delu, Hitler pa mu je vzel celo profesorsko katedro s svojim »arijskim paragrafom«. Svetovnega kongresa za borbo proti raku, ki se bo letos oktobra vršil v Madridu, se bo dr. Blumentahl udeležil že kot pro-fesor beograjske univerze. ♦ Znani češki muzikolog Orel, profesor in prorekstor vseučilišča v Bratislavi je prispel na otok Košljun, kjer zbira material v biblioteki tamošmjega frančiškanskega samostana. Našel je že razne zanimivosti in fotografiral tudi starinski bre-vir, v katerem so zabeleženi odlomki nekih cerkvenih skladb. Profesor Orel smatra to za veliko muzikološko znamenitost, ki Ibo nudila dokaze o sorodnosti in podobnosti cerkvenih pesmi slovanskega severa ki juga. _ J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ Razpis književne nagrade. Društvo prijateljev umetnosti »C vi j eta Zu*orič« v Beogradu razipisuje svoj književni natečaj za leto 1933. Predlože se lahko samo tista dela iz lepe književnosti (pesmi, pripovedke, romani, drame, eseji), ki bodo objavljena v posebni knjigi v teku letošnjega leta. Nagrada, ki je ni mogoče deliti ali ponovno podeliti istemu piscu, znaša 6000 Din. Razsodišče tvorijo posvetovalni člani književne akcije tega društva in dve delegirani članici njenega upravnega odbora. Rok za vlaganje del poteče 31. decembra. Dela je treba poslati na naslov gospe Stane Gjorgjevičeve, umetniški paviljon »Ovijete Zuzorič«, Mali Kalimo, egdan, Beograd. Rezultati natečaja bodo Objavljeni prve dni marca 1934. ♦ Sprejem v pomorsko-zrakoplovno pod-oficirsko šolo v Divuljah. Komanda pomorsko zrakoplovne šole v Divuljah je dostavila ljubljanskemu Oblastnemu odboru JS pogoje za sprejem gojencev v to šolo. Lastnoročno pisane in z vsemi potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je poslati najkasneje do 1. septembra komandantu pomorsko-zrakoplovme šole v Divuljah, pošta Kaštel stari. Navesti je treba točen naslov stanovanja. Vse podrobnosti glede sprejema dobe interesenti direktno pri Oblastnem odiboru JS v Ljubljani, Tyrševa cesta la/TV osebno ali pismeno proti plačilu 3 Din v znamkah. ♦ Da postanejo lepote Avstrije vsem prijateljem dostopne, dovolijo letos avstrijske zvezne železnice letoviščarjem mnogo olajšav. Najvažnejše so te-le: 15 in 30 dnevni predplačilni listki za naslednje pokrajine v različnih kombinacijah: Gradi-ščansko, Koroško, Nižje Avstrijsko, Gornje Avstrijlsko, Solnograško, štajersko, Tirolisko-Predarlsko in za »Salzkammer-gut«; znižane karte za okrožno vožnjo; 50%, 66V2°/o in 80% znižano voznino pri povratku pri najmanj lOdnevnem bivanju v avstrijskem kraju zaradi zdravljenja ali oddiha (izvzemši Graz, Innisbruck, Linz, Salzlburg, St. Polten, Wien in Wiener Neu-etadt); družinski listki; 15 dnevni leto-viščni izletni listki itd. Pojasnila pri vseh potovalnin pisacnah (Putnik, Ljubljana in Maribor), kjer tudi poskrbijo sestavo voznih listkov. 'Informacije daje tudi avstrijski konzulat, Ljubljana, Tyrševa cesta 31. ♦ Lepa planinska slavnost na Boču. V nedeljo ob priliki proslave štiriletnice postavitve stolpa na Boču je prikupna gora spet oživela že v zgodnjih jutranjih urah so prihajali gosti na Boč z vseh strani, tako da je bilo ob 10. na zelenih planjavah že vse polno planincev. Starodavna Miklavževa cerkvica je bila ves dan okupirana: vsak gost je pač hotel kaj izprositi od darežljivega svetnika Vmes so si mnogi prvič ogledali znameniti razigledni stolp. Glavno rajanje se je vršilo popoldne pri Miklavžu na obširnih zelenih planjavah. Za dobrote so poskrbele brhke planinke in živahni planinci. Navdušenje za Boč je prikipelo do vrha, ko je domači sokolski pevski zbor, pomnožen z gosti pod vodstvom g. živka iz Studenic, zapel gromko >Oj Boč ti moj dom...« Slavnost je lepo uspela. Vreme je bilo ves čas ugodno, le na večer je prihrumela nevihta, da so se morali gosti zateči v zavetje y planinsko restavracijo. ♦ Avtobusni Izlet na Koroško In na Su-šak za tiste, ki ob nedeljah in praznikih nimajo časa. Avtopodjetje J. Goričan, Tržič priredi avtobusni izlet na Koroško dne 27. in 28. t m. Odhod iz Ljubljane 27. t. m ob 7. zjutraj izpred kavarne »Evrope« po-vratek 28. t. m. zvečer. Cena vožnje z odobrenjem vred 180 Din. — Dne 1. in 2. avgusta na Sušak; odhod 1. ob 7. izpred kavarne »Evrope« povratek 2. zvečer. Vožnja za osebo tja in nazaj 180 Din. — Prijave s 100 Din kavcije poslati čimprej, ker se sprejme samo določeno število potnikov. Natančen program se pošlje po pošti. ♦ Hotelski popusti za člane pomagače J. S. Kakor je že bilo v »Jutru« objavljeno, eo razni hoteli odobrili članom JS gotove popuste. V zadnjem času sta dovolila popuste še dva hotela na Bledu in to: hotel Central 20% popusta na stanovanju in hrani ter brezplačne jezerske in solnčne kopeli, hotel »Olimpic« pa je dovolil 20% popusta v pred in poseziji na hrani in stanovanju. Pristopajte k Jadranski straži. ♦ SPD sporoča članstvu, da imajo pri družbi avtomobilski promet »Jezersko« v Kranjiu popust na progi Kranj-Jezersko, in sicer: za vse avtobusne vožnje 25% za avtobusne vožnje ob nedeljah in praznikih (od turistovskega vlaka in do turistovskega vlaka) za direktno vožnjo iz Kranja na Jezersko in obratno pa 50% člani bodo tako plačali iz Kranja na Jezersko in nazaj namesto 70 Din samo 50, ob nedeljah in praznikih pa samo 35 Din. če se bodo poslužili avtolbusa, ki vozi od turistovskega vlaka in obratno. Ta 50«/o popust velja samo ob nedeljah in praznikih na vsej avtobusni progi, za lomljene vožnje pa velja popust 25%. ♦ Službeni list dravske banovine od 19. t. m. prinaša razne objave zunanjega ministrstva, nadalje razglas o proračunu ljubljanske mestne občine, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu in razne objave iz »Službenih novin«. ♦ Dodatek k telefonskemu Imeniku. Dravska direkcija pošte in telegrafa razglaša: Prometno ministrstvo je izdalo uradni dodatek k telefonskemu imeniku dravske direkcije pošte in telegrafa iz leta 1931. Dodatek vsebuje vse izpremembe, ki so nastale od izdaje imenika pa do aprila t 1. Prodajna cena mu je 4 Din. Dobi se ga pri vseh večjih poštah. Naroča se ga lahiko tudi pri direkciji. ♦ O poplavah reke Tise. Pred nekaj dnevi smo poročali o preteči nevarnosti poplav v zgornjem delu Banata, ker so pritoki reke Tise iz Ruimunije silno narastli in je reka Tisa na našem ozemlju že visoko nad normalo, kakor je to ugotovil državni vodomer v Senfti. Od 17. t. m. pa voda stalno pada, in sicer nekaj centimetrov na dan. V zadnjih dneh so prebivalci zgornjega Banata noč in dan želi in spravljali žito ter so v strahu pred poplavami poželi tudi precej nedozorelih pridelkov. Ker pa voda polagoma pada, se je razburjenje poleglo in se vsi tolažijo, da ne bo obveljalo mnenje starih ljudi, ki trde, da poplavlja Tisa naše pokrajine v poletju samo vsakih 20 let. Nihče sicer ne razmišlja, ali naj bi bilo to samo naključje ali pa pravilo, gotovo pa je, da se je to uveljavilo že večkrat zaporedoma po preteku diveh desetletij. Tudi letošnje leto Brigita Helm Po romanu Pierrea Benoita Režija G. W. Pabst v svoji najjačji vlogi kot krasna vladarica ANTINEA v velefilmu ljubavne strasti spada med nesrečna leta, kajti L 1893. !n L 1913. so bile sredi poletja velike poplave. Takrat je bila Tisa za 730 do 752 am nad nortmalo. ♦ Nesreča na morju. Sluga splitske gimnazije Peter Posinkovič se je s tremi prijatelji z navadnim starim čolnom vozil s Hvara proti Braču. Sredi kanala, ki deli Brač od Hvara, eo opazili, da vre skozi špranje voda v čoln. Ker špranj ni bilo mogoče zamašiti, so se skušali rešiti s plavanjem proti Hvaru. Na precej razburkanem morju se je trem to tudi posrečilo, Posinkovič pa Je blizu obale omagal in utoniL Posinkovič je bil v Spilitu zelo priljubljen in obžalujejo vsi njegovo tragično smrt. ♦ Obupana artlstka. članica znane slovenske artistične skupine, ki sedaj nastopa v Zagrebu, mlada Kristina Mlinaričeva je otupala in segla po lizolu. Mladenka, ki je za svoje nevarne akrobacije na žici zlasti v Zagrebu žela mnocro priznanja in občudovanja, se je zastrupila v Maksimira, ker jo je, kakor pravi v svoj^pi pismu, življenje razočaralo. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. ♦ Na strašen način si je vzel življenje 73 letni kmet Lu.ka Dvamatščak v vasi Dupikovac pri Cakovcu. Ko je bil sam doma, je hišna vrata zaklenil in zabarikadi-ral s pohištvom, na podstrešju pa zanetil kup slame ter se obesil na tram. ko je videl da bo dobro gorelo. Nesrečni starec si je že večkrat skušal vzeti življenje. Pri gašenju, ki je le deloma uspelo, se je hudo opekel samomorilcev sin Štefan. ♦ Požar v Hlaponcih. V eni zadnjih noči fe nastal ogenij v poslopju kočarja Kokalja Andreja v Hlaponcih. Požar je zapazil sosedov sin Novak Jožef, ko se je vračal domov. Sprva je mislil, da gori hiša njegovega očeta, šele, ko je prišel v bližino, je videl. da gori pri Kdkalju. Kokaljevi so že vsi spali in jih je moral Novak zbuditi. Skupino so nato gasili ogenj, in se jim ga je posrečilo tako omejiti, da so obvarovali stanovanjsko hišo pred večjo katastrofo Zgorela je samo streha. Sumi se, da je ka.k potnik vrgel v slamnato streho cigaretni ogorek, ker stoji hiša ob občinski cesti, škoda je krita z zavarovalnino. ♦ Spor zaradi prodanega občinskega zemljišča. Subotiška občina je pred dvema letoma raziparcelirala in prodala svoje zemljišče Baranjico okoliškim kmetom, ki so bili takrat s kupčijo prav zadovoljni. Po-zueje pa je izšla naredba banske uprave, da občine ne smejo brez dovoljenja prodajati svojih zemljišč. Ker so zemljiščme cene padle, se novi lastniki Baranjšice sklicujejo na to naredibo ter zahtevajo, naj jim občina denar vrne in vzame zemljišče nazaj. Ker so novi lastniki že vknjiženi, je vsa zadeva precej zamotana. ° ♦ Razprava proti morilcu MarkovIČu pride pred beograjskim okrožnim sodiščem na vrsto že v pričetku septembra. Dokler je bil Markovičev pajdaš Miljkovič še živ, je bilo potrebno odilaganje razprave, ker se je računalo s tem, da bodo Miljkoviča prej ali slej zajele orožniške patrulje. Ker pa je Miljikovič mrtev, bo preiskava zaključena že v nekaj dineh. ♦ Krvava rodbinska drama se je odigrala v vasi Okola pri Ludini. Ko se je kmet Nikola Krajčec vrnil domov la Francije, kier je delal več mesecev, so mu sosedje namigavali. da mu žena ni bila baš zvesta. Zaradi tega so v družini nastali hudi prepiri in se je naposled žena umaknila k svojemu bratu. Krajčec jo je klical nazaj, in ker se ni odzvala, jo ie pričakal na poti ter napadel z revolverjem, žena se bori s smrtjo, mož pa se je takoj po napadu javil orožnikom. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich. FOTOPOTREBŠČINE kupite kar najugodneje v DROGERIJI KANC, Nebotičnik in 2idovska ulica. DR. IVAN DROBNIČ ne ordinira OD 16. DO 23. JULIJA Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svoirpm nn^noro. Iz Ljubljane u_ Tih Jubilej zveste službe je praznovala 16. t. m gdč. Zofka Lorgerjeva, asistentka in tajnica pri uglednem ljubljanskem zobozdravniku g. dr. Aloziju Praunseisu. Pred 25 leti je nastopila svojo težavno in odgovorno službo, v časih, ko so bili v Ljubljani komaj štirje zobozdravniki. V svoji skromnosti si jubilantoka gotovo ne želi, da bi se njen jubilej razvedel v javnosti, vendar ji obširni krog njenih znancev in prijateljev ob tej priliki iskreno čestita z željo, da bi še dolgo delovala in lajšala gorje pacijentom v zobozdrav-nišfci čakalnici. Gdč. Zofika Longerjeva je iz ugledne rodbine v Šmarju pri Jelšah, kjer je njen brat daleč na okrog priljubljeni in požrtvovalni praktični zdravnik, ki si je stekel že mnogo zaslug za povzdigo tega kraja, zlasti še za zdravje prostrane okolice. Jubilantka je znana ljubiteljica naših lepih planin, kjer jo često najdete veselo in zadovoljno na oddihu po storjenih stanovskih dolžnostih, še na mnoga leta! u— Sedemmesečno dekletce bi rada oddala mlada maAi za svoje ali vsaj v začasno blagohotno oskrbo. Nesrečna mati nikjer ne more dobiti službe, nima ne stanovanja ne hrane, z nebogljenčkom je morala zadnjič večkrat prenočevati kar na prostem, navezana je zgolj na naklonjenost dobrih ljudi. Pri vsem pomanjkanju je otročiček zdrav in priden. Usmiljeni ljudje lahko oddajo naslov v našem uredništvu. u_ Društvo »Tabor« se najtopleje zahvaljuje darovalcem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu nedeljske društvene prireditve. u_ Na današnji večer smeha, ki ga priredita v Elitnem kinu Matici izvrstna komika Szoke Szakall in Hans Moser, ponovno opozarjamo zabave željno občinstvo. Pod devizo »dve uri smeha in pozabljenja vsakdanjih težav« naj se zbero danes v Elitnem kinu Matici vsi prijatelji zabave, da bomo videli, ali je s to noviteto ustreženo tudi naši publiki. Komika nastopita visak v dveh burkah, ki bodo na sporedu samo dva dni, danes in jutri ob 19.30 in ob 21.15. Uprava kina Matice se je odločila kljub poletnemu mrtvilu prinašati od danes naprej izključno le premiere velikih filmov, ki bodo kljub poletni sezoni vzbudili novo zanimanje najširših krogov filmske publike. Tako pride na spored premiera »Atlantide«, »Cilinder sreče«, »Prin-ceza in tenor«, »Ljubezen zabava in resnost«, »Ključ ljubezni«, »ženitovanjsko potovanje v treh« itd. Kljub tem odličnim filmskim novitetam ostanejo cene še naprej znatno znižane! u— Izlet na Sušak k ogledu angleške vojne mornarice. JS in Putnik v Ljubljani priredita v nedeljo 23. t. m izlet na Sušak v svrho ogleda angleških vojnih ladij. Odhod iz 'ujubljane ob 5 zjutraj z avtobusi. Cena v obe smeri 200 Din. Prijave sprejemata najkasneje do petka zvečer Jadranska straža in društvo Putnik (palača Ljubljanske kreditne banke). SURKOL Neprekosljivo sredstvo za pokončavanje rusov, švabov, ščurkov in mravelj, samo v drogeriji KANC, Tvrševa cesta (nebotičnik), in Židovska ulica 1. škatlja Din 10.—, po poštnem povzetju Din 15.-. Pravo NTGGEROL (patent It. 5922) olje ali krema za solnčenje in masažo se ne prodajata odprto, temveč le v originalnih steklenicah po Din 12, v tubah po Din 15 ali v škatlicah po Din 8 z varstveno znamko »Zamorec« in imenom NIGGEROL Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah koiknih živcev, pri bolečinah v kolku, utrujenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šu-menju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izgraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Damske lahke obleke velika in krasna Izbira v vseh velikostih od 65 Din naprej, kakor tudi otroške in dekliške za vsako velikost, največja izbira pri F. L GORICAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 8310 LILIAN HARVEY Willy Fritsch in Willi Forst v opereti PLAVI SEN Samo ob 4. pop. ob znižanih cenah Elitni kino Matica Telefon 2124 u— Za avtoizlet v Benetke, dne 22. L m. se sprejemajo prijave še do 21. t m. zvečer pri Putniku, za nebotičnikom u— Solnčni dnevi izvabljajo k našim vodam ogromne množine kopalcev. Zlasti pridno uživa kopanje in zrak v prosti naravi mladina, Mnogi, ki stanujejo blizu vode, kakor Trnovčani, Vičani, stanovalci ob Ljubljanici in drugod, se sploh po cele dneve ne oblečejo, marveč hodijo kar v kopalnih hlačkah naokrog. Biagodatl solnca, vode in zraka pa se ne odrekajo tudi starejši ljudje, ki ostajajo pri vodi po cele popoldneve, če imajo seveda na razpolago dovolj časa. Ob Savi, ob Malem grabnu in Gradaščici je na večer pa tudi že opoldne veliko ognjev, kjer si kar cele družine kuhajo kosilo pa tudi večerjo. u— žrtve nesreč. 66 letna posestnica Ana Ogrinčeva iz Lužarjev je v torek krmila v hlevu kravo. Bržkone zaradi vročine pa je bila žival vsa muhasta. Naenkrat se je zaletela proti gospodinji in jo pahnila s tako silo v stran, da si je Ogrinčeva pri padcu zlomila desnico. Posestnik France Kalan iz Stare Loke, je včeraj vpregal konja, pri tem pa je padel in si zlomil levico. V vasi Polici je padel 23 letni posestnikov sin Jože Kocmar pod senen voz in si zlomil desno nogo. Prav tako je padla pod voz posestnikova hči Antonija Popotnikova iz Polšnika in se poškodovala na glavi. Poleg naštetih so pripeljali včeraj v bolnico tudi tesarja Antona Klanjiška iz Zg. Gameljnov, ki mu je pri delu padel na glavo težak hlod in ga občutno poškodoval u_ številni odgoni. V Ljubljano prihajajo venomer številni ljudje z dežele, i« vseh mogočih kotov dravske banovine, a tudi od vsepovsod drugod iz države. V mestu in okolici iščejo dela, ki ga pa seveda sploh ne morejo dobiti. Le redkokdaj se posreči komu, da preskoči vrste brezposelnih in dobi vsaj začasno zaposlenje, kakršno koli že. Množice drugih pa tavale po mestu in ko jim zmanjka sredstev z doma, se hitro navadijo na prosjačenje, ki vobče zelo ubija moralo našega delavskega človeka. Pri racijah v teku letošnjega poletja je bilo prijetih v Ljubljani dosti nad 500 ljudi, ki so jih morali, ker so bili brez sredstev in niso mogli dobiti dela, odposlati v njihove domačije s prisilnimi potnimi listi in na stroške pristojnih občin. Iz Maribora a— Mariborska delegacija za kongres JRKD je odpotovala s s močnimi osebnim vlakom iz Maribora v Beograd. Z njo potuje tudi mestni župan g. dr. Lipoid, ki ga nadomestuje v času njegove odsotnosti podžupan g. Goliouh. a— Mariborski mestni svet je imel r torek zvečer sejo, na kateri je izdal več gradbenih dovoljenj za zasebne stanovanjske hiše in povečanje nekaterih tukajšnjih industrijskih podjetij. Obenem je izdal feu-dl več uporabnih dovoljenj za že gotove objekte. Slednjič je rešil še nekaj personalnih zadev. a— Mestno načelstvo opozarja, da se bo pričel nakup hrane £a vojaško živino mariborske garmzile za seino 20. t m. in za slamo, oves ter ječmen 1. avgusta. Vse ostale podrobnosti se dobe pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu. a— Važne zadeve za mariborsko emigracijo se bodo obravnavale drevi na širšem sestanku »Nanosa« v društvenem lokalu, kjer bo obenem predaval tudi tov. Viher. Udeležba članstva je obvezna. a— Večerni promenadni koncert tukajšnjega Olepševalnega in tuiskoprometnega društva bo drevi med 20. in 21.30 uro v mestnem parku. Igrala bo vojaška godba. a— Novo letalo mariborskega aerokluba je bilo poslano tukajšnjemu krajevnemu odiboru od osrednje uprave aerokliuba »Naša kria« in ne od vojnega ministrstva-kakor je bilo prvotno poročamo. a— Borza dela za inteligenčne poklice, centrala v Mariboru, posluje odslej redno vsak ponedeljek iti četrtek od 14. do 16. ure v ITI. nadstropju Delavske zbornice. Izven teh uradnih ur pa nato-karja. Poljski pisatelj Julij Kaden-Bandrowski o prigodnih iz-danjih jugoslovenskih PEN-klubov Eden najodličnejših poljskih sodobnih pripovednikov je Julij Kaden - Bandrowski. Bandrowski je tudi odličen eseist in feljto-nist- Njegovo ostro kritično pero poznam iz varšavske »Gazete Poljske«, kjer vodi redakcijo kulturnega dela časopisa. G. Kaden - Bandrotvski se je udeležil letošnjega kongresa PEN-klubov v Dubrovniku, pošiljal b kongresa poročila o njem v > Gaze to Polsko«. a pozneje, v številki z dne 18 junija, priobčil v njei daljši feljton o »iz-danjih jugoslovenskih PEN-klubov<. G. Kaden-Bandrowski pravi uvodoma, da ne ve, ali vsred tolikih poročil s kongresa, vsred političnih diskusii, ki so bile v zvezi s kongresom. >ne ostane brez odmeva in brez trajnejšega sledu ogromno delo. ki so ga opravili vsi trije PEN-klubski centri Jugoslavije (t. j. srbski, hrvatski in slovensflu), da bi evropske pisatelje seznanili z značajem svojih literatur.« >Atmosfera posvetovanj v Dubrovniku je bila tako zelo naelek-trizirana po nemškem incidentu, da 6e je malo udeležencev kongresa potrudilo pregledati izdanja. ki eo se med posvetovanji razdeljevala.« Električno napeta pa ie bila atmosfera ne samo zaradi nemško - židovskih odnošaiev, nego tudi zaradi »uničevanja slovenske kniige v Gorici«, torei zaradi . stvari, ki ie bila »za gospodarje Kongresa iako kočljiva (dražljiva).« »Jugosloveni so, kot gospodarji Kongresa, pokazali v tej stvari mnogo takta; Marinettiju, ki je menil, da so zadnji dogodki v Nemčiji notranja stvar Nemčije, niso dali čutiti, kaj mislijo o tem, kljub temu je .stvar sama po sebi prodirala >in le fermentu, kakršnega so ustvarili nemški incidenti, 60 se morale pridružiti žalostne vesti o drakonskih metodah, ki ee uporabljajo proti slovanski literaturi in kulturi v Gorici.« Ker 63 Kongres prav za prav ni v redu končal, zato ee ni treba čuditi, če se ni paž-nja obračala na literarne publikacije, ki so jih gospodarji (domačini) delili. Kaden - Ban d romski meni. da 9o Jugosloveni dobro rešili svojo nalogo, ko so za PEN-klubske goste pripravili pi-egledne literarne zbornike. »Zdi se. da 6e ne more dvomiti, da je Ivan Cankar renavadno močna literarna indiv;dualnoet, ki nadkriljuje druge ne samo v slovenski literaturi, nego v vsei književnosti Juso^lav:ie. Cankarjeve novele, ki se nahajajo v zbirki slovenskih pripovedk, osobito proizvodi kakor »Muhe«. »Publikum«, »Moje stanovanje« svedočijo o odlični zbranosti in o neizmerno širokih možnostih tega pisatelja- Niiegove poezije, ki začenjajo zbornik slovenske lirike^ imajo takisto svoj posebni, veliki, polni dih nav-dahnjenja, čudno spojen s silno močjo realističnega gledanja reči. Mislim, da bi ta pisatelj, kakor morda le malo njegovih vrstnikov, mogel tujega čitatelia uvesti v sodobnost južnih Slovanov, ki so nam tako blizu v jezikovnem oziru. tako bratski, če mislimo na skupnost folklora — a tako slabo znani iz literature. Ivan Cankar — sodim o njem samo po tem, kar je v dotičnih zbirkah — je 6ijajen pesnik in močan, strog (»grozny«) pisatelj, ustvaritelj velike duše, ki rabi imenitno pisateljsko tehniko, vredno pač višin Julija Renarda. Izmed hrvatskih novelistov v zborniku »Anthologie des Conteurs Croates modernem prihajajo na prvo mesto Miroslav Krleža, Avgust Cesarec, morda še Slavko Kolar in Milutin Nehajev. Najeiinejši med njimi, kakor v 6mislu socialnega gneva, tako glede vrooe dojemljivosti sloga, ee mi zdi Krleža. Prisrčnejši. globlji v eočutju je morebiti A. Cesarec, morda bi delikatnejši v risanju bil M. Nehajev Težko je iz fragmentov kategorično soditi. Ti fragmenti pa vendarle že dajo izvesten pojem o splošni tehniSni višini in o tendencijah hrvatskih novelistov. Zdi se mi — eodim po antologiji — da hrvatskim pisateljem ne manjka plemenitega poguma pri načenjanju socialnih tem, da pa ta pogjm še nima dovoljnega ekvivalenta v kompoziciji in pisateljski tehniki. Novele, izvrstno začete, niso v svojem poteku in koncu »izražene do krajac, ali pa v njih celo socialna vsebina — kakor se to dogaja v Krleževem pripovedovanju — razbija novelistični zasnutek in ne dopušča, da bi ee dramatični vozel zares prereza! Ozadje, kakor nam ga v običajih (moralnih nazorih) elikajo jugoslovenski proza-isti, . . . najsi gre za ljudstvo ali za višje meščanske in inteligentne sloje, se mi zdi zelo blizu našemu- Kaže se tu, baš v lepi literaturi, plemenska sorodnost, katere niti daljava tisoč kilometrov, niti različna zgodovinska prošlost ni mogla zabrisati. PEN-klub jugoslovenski ... je jako plemenito izpolnil svojo dolžnost, goste sezna- niti z lepo literaturo svoje zemlje, žrtvujoč temu mnogo dela in mnogo materielnih sredstev. Ni krivda jugoslovanskega PEN-kluba, da razpolitizirani gostje na kongresu niso našli niti enega trenutka, ki bi ga b.>-teli posvetiti literarnim stvarem.« Veseli me taka sodba odličnega poljskega pisatelja in kritika. Mnogo pomeni glas tako ostrega recenzenta, kakršen zna biti Julij Kaden - Bandrowski. Dr. Fr. Ilešič. »Ženski Svet«, popularno glasilo naših žen in ženskih društev, je izšel za počitniška meseca v podvojenem zvezku e sledečo, prav pestro vsebino: Angela Vodetova: Žena v sodobni slovensk' literaturi. — France Bevk: Muke gospe Vere — Franc Horvat: Vlak. — Magajna Bogomir: Elza- — Gela Jontezova: Za koga dela. Črtica. — VL Kle-menčič: Poročna noč. Pesem. — Marja Bcr-šnikova: Srbske književnice. — Milica Jan-kovič: Med zidovi. Črtica. — Ada Zgurje-va: Kriza današnje visokošolke. — Dora Grudnova: Pod kostanji. Pesem. — Dr. B. Škerlj: Kakšen je tv«j rod? Poljudno znanstven članek. _ Lea Faturjeva: Mislite tudi na tč! Člančič. — Književnost in umatnost — Ocene novoizišlih knjig in dr. — Obzornik: Skupščina Jugoslovenskega ženskega saveza in dr. — Praktičen del »Ženskega Sveta«, ki je iako bogat in poučen za vsakogar, izhaia kot poseben del pod naslovom »Naš dom« in obsega to pot celih 16 strani. List prinaša tudi nekaj slik. modno prilogo in krojno polo s kroji in raznimi ročnimi ' deli. Kot novost Je začel »Ženski Svet« iz. I dajati posebn; knjižice risb ročnih d-lenrm travnikom«, nato pa bo krenil sprevod s praporom na čelu mimo kolodvora do Glavnega trga in odtod po Kraija Petra cesti na tekmovališče v Gaberju. Po tekmi iai zborovanju bo velika kmetska veselica. Prijave koscev tekmovalcev, kolesarjev hi koscev-škricev sprejema tajništvo Društva kmetskih fantov Ln deklet v Celju, ki daje tudi zadevne informacije. e— Važne izpr«metnbe in Izpopolnitve cestno policijskih predpisov so bile uvedene v območju predstoiništva mestne po-Ijcfje v Celiju 15. t m. Na križiščih morajo kolesarji in motocifolisti z roko. vozniki pa z bičem pokazati smer, v katero se vozijo. Postajanje Mudi na ulici ta hodnikih za pešce na križišču Glavnega trga, Krafta Petra ceste, Aleksandrove in Prešernove uiace je prepovedano. Isto t ako ie prepovedano metanje odpadkov, cigaretnih ogorkov, lupin, »ečk, papirja itd. na ulico, zračena e postelijmine ln oblačil pri orknih na utico, stekanje cnina, postellintae Ltd. na ulico, stepamie teh predmetov v stanovanjih ali na dvoriščih med 20. in 7. zjutraj, izobešanje mesa na zidovih ali lokalih na ulico in raven stojnic. Živino ie treba gnati, po mestu v parih, vsak drugi par pa mora imeti gonjača. Psi ne smejo ponoči tekati do mestu prosto brez nadzorstva Ukinitev električnega toka. ralska rtekitrarna bo v nedeljo 23. t. m od 11. do 14. zaradi montiram a fieke strelo vodne naprave na omrežju ukinila električni tok v Celiu in okolici. e— Borba z jetiko. Krajevna protrtuber-kulozna liza v Celiju vodi že Deto le*o s požrtvovalnostjo ta uspehi borbo proti !«'-tiki. Prebivalstvo mesta Celja, odrskega in sosednjih »rezov jo Dri tem delu podpirajo z gmotnimi sredstvi, ki so najpotrebnejše orožie za pobijanje jetike. Kra-jevna rrotituberkulozna liga ie pred časom poslala uradne nabiralne pole za nabiranje člana-rine. Pole z nabrano članarino io vrnili doslej naslednji celjski uradi: mestno načelstvo, davčna uprava, javna bolnica, realna gimna^iia ter deška im dekliška meščanska šola. Vsi uradi, ki še niso pobrali članarine pri osobiu, naj to po možnosti storijo čim prej. Te dni bo hišnik meščanske šole g. Butinar začel krojev za razne vrst« perila. Prvi zvezek, ki ie jako ličen, obenga »Dekliško perilo« »Reforma društva« je naslov obsežne knjige, ki io ja profesor ljubljanske univerze dr. Andrej G os ar izdal v srbohrvaščini pri Gezi Kohnu v Beogradu. Balkansko bibliografijo, vsebujoče vse važn?jše spise o Balkanu in balkanskih zadevah, je zbral L. Savadjian v knjigi »Biblio-graphie balcanique 1931—1932«. Diplomatska zgodovina sodobne Evrope, spis dr. G. P. Goocha, je izšla z naslovom »Diplomatska istorija moderne Evrope« v srbskohrvaškem prevodu pri Kohnu v Beogradu. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenilo-1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3. temperatura, 4. relativna vlaga v % 5. smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8 padavine v mm Temperatura: prve Številke Domenilo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 19. Julija Ljubljana 7, 7«7.8, 15.0, 80, mirno, 0, _, _; Ljubljana 13, 765.1, 24.0, 47, SI, 1, laribor 7, 766.8, 14.0, 80, NNW1, 0, 0.0, dež agrefc 7, 767.0, 17.0, 70, WSW1, 0, 'posirad 7, 764.5, 17.0, 90, NW1, 0, _, koplje 7, 762.7, 19.0, 70, SW2, 9, 1.0, dež; ilit 7, 762.8, 24.0, 50, NE5, —, —; Kumbor 760.1, 25.0, 40, ENT53, 0, —, —; Rab 7. 0.5, 21.0, 50, mirno, 0, —, — .'emperatura: Ljubljana —, 13.4, Maribor .3.0. 12.0; ZagTeb 27.0, 15.0, Beograd 26.0, 14 0. Skopi je 28.0, 14.0; Split 31.0, 21.0; Kumbor —, 24.0; Rab —, 19.0. pobirati zaostalo Sanati.no po mestu »n bližnji okolici. Od zadnje objave do dane« so darovali za azil v Celju, ki ga namerava graditi rrotituberkulozna liga, gg.: B. Gradt 120 Din, Martin Pernovšek 10 Din, J. Pre!og 10 Din in Stoian Holobar 5 Din Iz Ptuja j— Zaprt vozovni promet. Zaradi izmenjave nosilcev na cestnem nadvozu proge Pragersko—Kotoriba bo promet na cesti Ptui — Rogoznica — pokopališče 21. in 22. t-, m. ža vozovni promet zaprta. i— Huda nesreča. Posestnik Govnik Ivan iz Rogoznice pri Mariboru je bil za- poslen pri mlatilnem stroju. Pri tem je nenadno dobil roko v mlatilnico in mu ie stroj raztrgal tri prste na levici, ki mu jo je tudi sicer hudo poškodval. Govnik je na zdravljenju v ptujski bolnišnici. Iz Gornje Radgone gr_ Požar je uničil v soboto popoldne gospodarsko poslopje in del viničarije g. Franca Domainka na Murščaku. Domnevajo, da je kdo mimoidočih odvrgel odpadek goreče cigarete, ki je nato zanetil požar. Lastnik ima škode okrog 15.000 Din. Obiskovalcem goric priporočamo pozornost. cRjavo polt ustvarja NI VE A CREME * OLJE Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali vas bodo ca vašo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se ne soln-čite z mokrim telesom, temveč si vedno PREJ vdrgnlte. NTVEA-KREMA ln NIVEA-OLJE sta nenadkriljiva ln nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Eueerit. NIVEA je poceni: krema Din 3.50, 6.—, 12.—, 25.—. Gospodarstvo Obresti brezobrestnih posojil Kakor smo že včeraj poročali, je ban izdal naredbo, ki prepoveduje do preklica vsako nadaljuje sprejemanje in nabiranje članov onim gradbenim in kreditnim za drugam, ki nudijo svojim članom posojila, zlasti brezobrestna, a poslujejo brez kapi-talmega kritja, pri čemer je izplačevanje posojil odvisno od pristopa novih članov in od plačilazmožnosti članstva. Kakor doznavamo je revizija poslovanja teh zadrug in pravil že v poLnem teku, tako da bo menda kmalu položaj razčiščen, nakar je pričakovati, da bodo morale zadruge spremeniti pravila in pravilnike za dajanje posojil ter preurediti poslovanje. Za bodoče pa bi bilo potrebno, da se pravila takih in sličnih zadrug še pred vipi-som v zadružni register predložijo banski upravi v odobritev, da se vnaprej prepreči vsako poslovanje, ki bi bilo v škodo sploš-nosti. Uvesti pa je treba tudi kontrolo glede vsebine prospektov takih zadrug, ki so večinoma stilizirani tako, da lahko zavedejo interesenta v zmoto, češ da bo dobil posojilo že po 2 ali 3 mesecih. Kako je z verjetno čakalmo dobo, o tem smo že obširneje poročali (glej »Jutro« od 8. t m.). Cim pozneje pristopi član v zadrugo, tem dalj časa mora vplačevati mesečne obvezne hranilne prisipevke in čakati na posojilo. Pa tudi za člane, ki so že v prvih mesecih pristopili, se čakalna doba labko raztegne na dolgo vrsto let (tudi 10 ali 15 let) če se pritok novih članov ustavi, kar mora priti pri taki zadrugi prej ali slej, in če je amortizacijska doba za posojila zelo visoka (n. pr. 30 let). Interesenti pa si morajo biti tudi na jasnem, kako je prav za prav z brezobrest-nostjo posojil. Pogoji za posojila so pri vseh teh zadrug 'i prav slični. člani se po višini zahtevanega posojila delijo v razrede, n. pr. takole: 1. razred za posojila od 2000 Din, 2. razred za posojila od 5000 Din, 3. razred za posojila od 10.000 Din, 4. razred za posojila od 20.000 Din, 5. razred za posojila od 40.000 in 6. razred za posojila od 80.000 Din. Kdor dobi enkrat posojilo, ta ga mora odplačevati v mesečnih obrokih n. pr. 30 let. Ta dolga amortizacijska doba je vzeta za podlago očividno zaradi tega, da so mesečni obroki zelo majhni in da pride v blagajno zadruge čim več denarja v obliki upravnih stroškov, ki so v primeri z amortizacijskimi obiroki prav zinatni in predstavljajo za člana enako breme, kakor obresti. Upravne prispevke, pa je treba plačati tudi' za mesečne obvezne hranilne prispevke, kar je tembolj neupravičeno, zlasti če pomislimo, da spre jemajo drugi denarni zavodi, n. pr. hranilnice, tudi manjše zneske na hranilne knjižice ter plačujejo še obresti, dočim izigu-bi oni, ki vlaga mesečno svoj denar v tako zadrugo, obresti in mora povrhu plačati zadrugi upravni prispevek. Pri tem so najbolj oškodovani oni mali ljudje, ki iščejo posojila v manjših zneskih, zakaj tu so upravni prispevki relativno največji, kakor sledi iz naslednje primerjave, razred hran. prisp. upr. stroški v% I. 10 Din 2 Din 20% III. 50 Din 5 Din 10% VI. 400 Din 11.50 Din 3% razred I. III. VI. amort. obrok 10 Din 28 Din 223 Din npr. str. v % 2 Din 20°/o 4 Din 15% 10 Dia 4.4% Kdor pristopi torej r I. razred (za posojilo od 2000 Din) mora tored, dokler ne pride na vrsto za posojilo, plačevati letno 144 Din, od tega pa mu priznajo kot brezobrestno vlogo le 120 Din, ostalih 24 Din ali 20%, pa mu zapade v obliki upravnih stroškov, če pa enkrat dobi posojilo, mora razliko med priznano vlogo tn iziplačanLm zneskom (2000 Din) odplačevati zopet tako, da na leto odplača 120 Din ki pa še 24 Din za upTavne stroške. če mora na ta način plačevati 10 let hranilne prispevke, preden dobi posojilo, tedaj mu zadruga prizna kot vlogo le 1440 Din, dočim bi v hranilnici (jpri enakih mesečnih vlogah) lahko dvignil po 10 letih z obrestmi (4%) že 1770 Din; če pa upoštevamo še pristopnino, ki jo mora pri zadrugi takoj vplačati v višini 60 Din, tedaj bi imel vsega okrog 1850 Din in bi mu balo treba do polne vsote (2000 Din) vzeti posojilo le od 150 Din. Pri zadrugi, ki mu prizna le 1440 Din, pa mora potema plačevati še 56 mesecev (4 leta in 8 mesecev) po 12 Din, dočim bi moral hranilnici odplačevati toliko časa po 12 Din mesečno le tedaj, če bi mu hranilnica za izposojenih 150 Din računala skoro 100 odstotne letne obresti. Vzeli smo gornji primer le zaradi tega, da v drastični luči pokažemo, da taka posojila niso poceni, zlasti še, če je treba dolgo čakati. Kakor je tudi iz tabele razvidno, so najneugodnejši pogodi v niakih razredih, tako da plačajo račun predvsem oni mali ljudje, ki iščejo le mala posojila. Pri večjih posojilih pa so pogoji mnogo ugodnejši, zlasti za onega, ki zna dobro izkoristiti vse možnosti. Kdor pravilnik takih zadrug dobro prečita, ta vidi, da je mogoče dobiti onemu, ki je o sistemu dobro poučen, prav poceni in hitro posojilo. Pravilniki teh zadrug pogosto dopuščajo tudi večje hranilne prispevke in večje amortizacijske obroke, ne da bi se upTavni prispevki zaradi tega povečali. Kdor je n. pr. informiran, koliko znaša v posameznem razredu hranilna vloga onega, ki pride za posojilo prvi na vrsto, ta lahko doplača kot vlogo poljuben znesek, in če doseže s tem vplačilom večjo hranilno vlogo, preskoči v vrstnem redu vse ostale in dobi takoj posojilo. Pri tem se je izognil izgubi na obrestih za vlogo in tudi prispevkom za upravne stroške, ker se v istem razredu računa pogosto enak prispevek za upravne stroške, če kdo plača bodisi obvezni mesečni hranilni prispevek, ali pa naenkrat kar po več takih hranilnih prispevkov, če potem še odplačuje posojilo v dvojnih ali trojnih obrokih (pri čemer plača za dvojni ali trojni amortizacijski obrok tudi enake upravne stroške, kako- za navadni amortizacijski obrok) potem zares lahko dobi posojilo skoro brezobrestno, seveda na škodo vseh onih, ki jim take možnosti niso znane in ki se držijo predpisanih običajnih hranilnih in amortizacijskih obrokov. Obtok bankovcev nadalje pada Tudi najnovejši izkaz o stanja Narodne banke od 15. t. m. kaže nadaljnji padec obtoka banko/cev. in sicer za 57.1 na 4314.4 milijona Din (to je za 541 milijonov manj nego lani ob istem času)* S tem je naš obtok zabeležil novo. še nikoli zabeleženo nizko stanje, zakai doslej je bil najnižji obtok 22. junija t. 1.. ko ie znašal 4348.8 milijona Din. Zlata in devizna podlaga s d je v drugi četrtini julija povečala za 2.2 na 1901.0 milijona. Tudi devize, ki ee ne vštejejo v podlago, so narasle za 2-3 na 44.6 milijona Din, dočim se ie stanje kovanih novcev v srebru in niklju zmanjšalo za 2.2 na 304.7 milijona Din. Posojila na menica so ee nadalje skrčila za 6.8 na 1936.0 milij- Din. lombardna posojila pa so nazadovala za 0.5 na 317.3 milijona Din. V zvezi z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se obveznosti na pokaz povečala za 59.3 na 1061.5 milijona Din. Pri tem ie značilno ponovno povečanje privatnih žirovnih vlog. ki so se že prejšnji teden dvignil« od 250 6 na 312.1. sedaj na nadalje za 703 na 382.4 milijona Din. To povečanje razpoložljivih sredstev gospodarstva ie menda v r.v»7i s pripravami trgovine in denarništva za Mnan-ciranje nov? letine. Kritvano razmerie ie ostalo v glavnem nespremenjeno. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša sedaj 35-37"/» (zadnji teden 35.34 •/•), kritje v samem zlatu pa 33.43% (33.44%). Stanje na dan 15. t. m. ja bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva: kovinska podlaga 19016 (+ 2.2), od tega v zlatu 1797.2 (—). v valutah o (—0.2), v devizah 104.4 (+2.4); devize, ki 6e ne vštajeio v podlago 44 6 (4- 2.3); kovani novci 304-7 (—2.2); posoiila na menice 1936.0 (—6.8); lombard 317.3 (—0.5); stari državni dolg 1815.2 (+0.2); začasni avans glavne državna blagaine 600.0 (_); pasiva: obtok bankovcev 4314-4 (— 57.1); obveznosti na pokaz 1061.5 (+ 59.3). od tega nasproti diža-vi 7.1 (—0.2), po žirovnih raSunib 382.4 (+ 70-3), po raznih računih 672.0 (—10.7); obveznosti z rokom 1298.0 (—11.3). Gospodarske vest! = Razglas o odobrenem proračuna mestne občine ljubljanske je objavljen v »Službenem listu dravska banovinec od 19. L ni. = Konkurzi. Razglašen je lcpnkurz o imovini naslednjih dolžnikov: »Adria«, trg. družba Urbane & Co. na Glincah (upr. mase dr. Vil. Krejči, odv. v Ljubiiani: prvi zbor upnikov pri okrožn. sod v Ljubljani 25. t. m. ob 10., prijavni rok do 27. avg.. ugotov. narok 2. sept.): I. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z. v Ljub-liani. Miklošičeva 30 (upr. mase dr. Josip Cepuder. odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri okrožn. sod. v Ljubljani 25. t. m. ob 11., prijavni rok do 30. avg.. ugotov. narok 6. sept.); Sedlar Ivan, trg. v Ljub- ljani, Linhartova 4 (upr. mase Aleks. Wia-siak, trg. zast v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri okrožn. sod. ▼ Ljubljani 26. t m. ob 9., prijavni rok do 34. avg., ugotov. narok 30. avg.); Ferlič Antonija, posestnica in trgovka v Kropi (upr. mase dr. Mirko Triller, odv. v Radovljici; prvi zbor upnikov pri sreskem sod. v Radovljici 26. t m. ob 9., prijavni rok do 20. avg., ugot narok 26. avg.). = Stanje hmetjskth nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 19. t m.: Zaradi iz-pj-emeojeuega, ugodnega vremena se obče stanje naših hmeVjskih nasadov sicer ni izenačilo, vendar se j« izdatno izboljšalo. Sedaj se nahaja vseh škodljivcev prosta rastlina v najlepšem cvetju, ki opravičuje nado, da bo letina sicer le srednje velika, vendar pa dobra. Stanovitno topega vremena s pohlevnimi padavinami si želijo hmeSjaj-jl za bodoče tedne. Nekaj prediprodajnih pogodb ie biio postavnim potom razvehiavlijenih. = Iz trgovinskega registra. V likvidacijo je stopila tv.: Bergodac & Co., družba z o. z. v Ljubljani. — Tvrdka »M. Rosner & Co., nasL Viktor Meden« je spremenila firmo v: Viktor Meden. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave raznih barv (cinkova bela, irnibra svetla, modra ulitramarin, zelena olivna itd.). Direkcija državnih železnic v Subotroi sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave kalovih elementov: 800 kom. kalovih polov in 50C kom. čaš »Kalo«. — Pri komandi dravske divizljske oblasti, intendanturi v Ljubljani, se vrši 22. t m. sedma ofertna licitacija za dobavo 2800 kg petroleja za ljubljansko garnizijo. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se vrši 22. t m. ofertna licitacija glede dobave 1000 komadov mo-drocev in 500 km. blazin, polnjenih s konjsko žimo, 5. avgusta pa glede dobave raznih zdravi! (kemikalij). = Dobave. Komanda pomorskega arzena! av Tivtu sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 25 kom. traimožarnih irskih peči. Direkcija državnega rudraka ^ Kakanju sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kom. jeklenih valikov rz la S. M jekla, 2000 m jeklene vrvi. raznega električnega materijama, 300 m ma-nesmanovih cevi. 850 m železne žrce, konjske vprege ta do 4. avgusta gSede dobave raznih sedlarskih potrebščin. Komanda pomorskega letalstva v Divuijah sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave cevi iz gume s platnenim vložkom, cevi iz gume za pretakanje bencina ta mašil hs gume po načrtu, ki je na vpogled v Zbornici za TOI. _ Borze 19. julija. Na ljubljanski borzi je danes deviza Newvork nekoliko popustila, dočim so bile ostale devize v splošnem nekoliko čvrste j še. Avstrijski šilingi so se trgovali po 8.85 (v Zagrebu po 8.7250). Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje čvrsta; danes se je trgovala po 216 in 214 (v Beogradu 212 in 208). Promet je bil samo še v delnicah Trboveljske po 140 Deriie Ljubljana. Amsterdam 2316-51 — 2327.28, Berlin 1367.36 — 1378.16. Bruselj 801.35 — 805.29, Curih 1108.35 — 1113.85, London 190.95 — 192.56, Newyork ček 3913.83 -3942.09, Pariz 224.71 - 225 83, Praga 169.90 —170.76, Trst 302.68 — 305.08 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85. Zagreb. Amsterdam 2316.51 — 2327.28, Berlin 1367.36 — 1378.16, Bruselj 801.35 do 805.29, London 190.97—192.57, Milan 302 68 do 305.08, Newyork kabil 3857.83—3964.09, ček 3935-83—3942.09. Pariz 224.71 — 225.76, Praga 169-90 — 170.76 Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.275, London 17.25, New-york 354, Bruselj 72.30, Milan 27.235, Madrid 43.25, Amsterdam 209, Berlin 123.45, Dunaj 73, Stockliolm 89, Oslo 86, Koben-havn 77, Praga 15.33. Varšava 57.65. Bukarešta 3.06. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.45, London 30.25. Milan 47.78, NewVork 619.59, Pariz 35.55. Praga 25.32. Curih 175.15 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 210 — 215; 7% investicijsko 44.50 den-, 7% Blair 32.50 den., 8% Blair 34 den-. 7% Drž. bipotokar-na banka 46 den., 4% agrarne 25 d*n. 6% bžgl uške 33.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 212 — 214, za december 210 — 214, 7% investicijsko 44.50 den., 4% agrarne 24 do 26.50, 8% Blair 33.50 - &4.75, 7% Blair 32 do 32.75, 7% Drž- hipotekama banka 46 do 50. 6% begluške 34.25 — 34.50; bančne vrednote: Na'rodna banka 3700 den-, Priv. agrarna banka 216 — 218; industrijske vrednota: Šečerana Osijek 140 — 145, Trbovlje 140 — 145. Isis 15 — 25. Beograd. Vojna škoda 212, 208 zaklj., 7% investicijsko 45 — 46.50. 4% agrarna 26 den., 6% bagluške 35.10, 34.50 zaklj., 8% Blair 34.50 zaklj., 7% Blair 31-50 - 32.50. 7% Drž. hipotekama banka 47.50 sakli.. Narodna banka 3800 bi-. Priv. agrarna banka 217.50 zaklj. Dunaj. Državne železnice 15.75, Trboveljska 15.10, Alpine - Montan. 12.65 Šečerana 21. „„ Blagovna tržBča ŽITO. + Ljubljanska bor«a (19. L m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška. 76 kg po 285 do 290; baška, 77 kg po 295 - 300. - Ko-rusa (po mlavski tarifi): baška promptna po 127-50 - 132; za julij po 135 - 137.50. Moka: baška >0< po 430 — 435: hanatska oo 440 _ 445- + Novosadska blagovna boiza (19. t m.). Tendenca stalna, premet 35 vagonov. Pšenica: baška, nova, 76 kg, za ultimo juli 132.50—137.50; sremska in banatska, nova, 76 kg za ultimo juli 130—135 Ječmen: baški. sremski, novi. uzančni. 63/64 kg 68 do 72. Koruza: baška. sremska 72—74; okol. Sombor 73—75; slavonska in baška bela 76—78; baška za avgust in sremska za avgust pariteta Indjija 75—77; banatska 70—72: baška. ladja Begej, Sava 77—79; ladja Tisa, Dunav 78—80. Moka: baška in banatska, nova, ultimo julij »Og« in »Ogg« 206/a Koliko škode lahko povzroči potenje! Koliko nepiilik lo n-eprij-etnostl pri potenj«! To*l«* opropaSSena, eleganca, pravilno drža n j« in leraric* dražeei kompromitiran«, mogo&e celo izgub* prijateija... V« to umore zakriviti neprijeten duh po pota. O D O R O N O Vam daje enostavno in zanesljivo tred«tv», da obvarujete toaleto v brezhibnem »tanju In da Vam oet&ne koža pod pazduho povsem eufca. Nabavite v trajno obrambo proti nepri—Anemu potenju ODO-RO-NO Nikar «« ce bojte, d* Vam bi Odorono kožo dražil ali da bi Vam uma zal tudi najbolj ob 5utl ji-p obleko. Prodaja »e v vseh trgovinah t parfununjekim io toaletnim blagom. Glavno skladitte: M. Neumann, Zagreb, Boekovlčeva 44 245—260; »2« 225—240; »5« 205—225; »6« 175—195; »7« 145—160; »8« 62.50—67.50; moka, sremska in slavonska, nova, za uit. julij »Og« in »Ogg« 240—255: »2« 220 do 225; »5« 210—215; »6« 170—185; »7« 140 do 155; »8« 62.50—67jO. Otrobi: 50—52.50. + BudimpeštansLa terminska borza (19. Tendenca prijazna, promet živahen. Pšenica: za oktober 11.75 — 11.77. za marc 12 95 do 12.98; rž: za oktobar 8.10 — 8.12, 7* marc 9.10 — 9.12; koruza: za avgust 8.G0 do 8.62. za maj 9.12 — 9-15 Črna Afrika v beli Ljubljani Ljubljana, 19. julija. Črnski globetroter skozi Ljubljano, ki je že nekaj dni vzbujal občo pozornost na ulicah mesta, g. inž. Kola Ajavi, je snoči s predavanjem o svoji solnčni domovini, ki ga je naš esperantski klub priredil pri Mikliču, na mah osvojil srca vsega našega malega belega — ženskega in moškega sveta. Dvorano je napolnila množica občinstva, esperantistov in drugih kozmopo-litov, ki so na stežaj odprte duše poslušali negova sicer precej preprosta, toda duhovita. za vsakogar sprejemljiva izvajanja o Afriki in Evropi, o belih in črnih ljudeh, ki jih je umetnega svetovnega jezika neveščim poslušalcem spretno in prijetno sproti prevajal predsednik kluba g. Kozlevčar. Predavatelj sam je v našem ambijentu že brez besede zanimiv pojav: mlad, lep, bronasto temen kavalir z biserno belimi zobmi in s še bolj lepimi, čistimi, svetlimi očmi, pa s peterooglato zeleno esperantsko zvezdo v gumbnici, ki je tudi za človeka iz daljnega afriškega plemena Joroba, kakršen je on, vizitka, pred katero se dandanes odpirajo vsa vrata sveta. Tenor njegovega kratkega, preprostega predavanja je bil, da so črnci prav tako ljudje kakor belci — in če je bilo še koga treba prepričati o tem, ga je nastop tega črnega gentlemana prav gotovo prepričal. Pri diskusiji, ki se je razvila po predavanju, so naši dobri ljudje stavili na svojega redkega gosta celo vrsto temeljitih, globokih in veselo naivnih vprašanj, kako se črnci zadržijo nasproti kolonijal-nim državam, ki jim vladajo? — Inž. Kola Ajavi je ponavljal svojo priljubljeno rečenico, ki se v esperantu tako šegavo glasi: da je ves svet prav za prav ena sama afera. Črnci so nasproti svojim kolo-nijalnim gospodarjem prav tako. kakor evropski tlačeni narodi nasproti svojim: na tihem upajo, da bo prišel njihov dan. Kakšne so delavske razmere ob Kongu? Ali bo civilizacija lahko prinesla afriškim narodom srečo? Kako se pri črncih ženijo? — Kolikor je mogel, je predavatelj zadostil naši zvedavosti, na koncu pa je še samozavestno poudaril, da je med Afričani več morale kakor pri nas in da je v Evropi na svoji poti srečal več divjakov kakor v svoji domovini. Ka koncu je g. inženjer ob spremljeva-nju na »bembem« zapel še vrsto starih črnskih pesmi (Gospod z zalisci. ne pijte vina: Ljubezen: Brez miru; V snu se me spominjaj, mati; Pesem umirajoče deklice). PeSmi, ki so vzbudile burno odobravanje, so bile dokaz, da sta si duši narodnih pesmi tokraj in onkraj Sredozemskega morja presenetljivo blizu. V vsem ie bil večer — kljub temu. da so zaradi tehničnih nerodnosti morale skiop-tične slike odpasti — prav lep in zanimiv in ne samo lepe poslušalke, temveč tudi vsi skromni poslušalci bodo duhovitega črnega predavatelja ohranili v prijetnem spominu. Nov serum proti raku Na letnem zborovanju angleške družbe za pobijanje raka je poročal znameniti raziskovalec te bolezni, dr. Teromas Lums-den, da je odkril serum, ki ozdravlja rak pri miših in jih v pretežni večini primerov imunizira proti novi infekciji s to boleznijo. Ta serum je preizkusil tudi na ljudeh in je dosegel presenetljive uspehe tudi v primerih, kjer kirurški posežki in obravnavanje z radijem niso zalegli. Angleški strokovnjaki so prepričani, da je Lumsden s tem odkril postopek, ki bo definitivno rešil problem zatiranja raka. Na istem zborovanju je poročal drugi strokovnjak, dr. Hieger, da je odkril kemične vzroke te bolezni, in sicer sta to benepiren ;u bencantracen, ki ju je našel tako v živalskem, kakor v človeškem obolelem tkivu ter ju po dolgotrajnih poskusih tudi izoliral v-podobi kristalov iz plinskega katrana. Veliki zračni manevri v Angliji V ponedeljek so se začeli v Angliji šti ridnevni zračni manevri, katerih se ude ležuje pod poveljstvom maršala Roberti Brookeja-Pophama 318 letal. Med njimi je 126 bombnih aeroplanov Posadka vseh le tal znaša 5500 mož. Namen teh manevrom je. preizkusiti sposobnost angleške zračne flotilje za primer napada sovražnika z i"ž ne strani. Iz življenja in sveta Listina desetletnega miru Po podpisa pakta v palači Venezia od leve prot! desni: nemški poslanik v. Hassel, Mussolini, angleški poslanik sir Bonald Graham in franc. poslanik Henry de Joavene! Elektrika i Jo&Izacajski procesi — vzroki v ozračju neviht Med talmi ta vsako prosto točko zračnih plasti nad njimi obstoji neka diferenca v električni napetosti, ki narašča v splošnem z razdaljo od tal. Pri lepem vremenu ustreza pozitivnemu naboju ozračja in negativnemu zemlje. Napetost tega električnega polja je prav znatna, saj znaša v višini človeške glave že kakšnih 150 voltov. Ozračje je, kakor znano, slab prevodnik elektrike, toda s posebnimi postopki, n. pr. s pomočjo radioaktivnih preparatov ali obsevanjem z Rontgenovimi žarki se da tudi zrak spremeniti v zelo dober prevodnik. Takšne sile, ki jih imenujemo joniza-torie (postopek sam pa jonizacija ozračja) razčlenijo del plinskih molekulov zr<»-ka tako, da izžarijo iz posameznih molekulov električno nabiti delci, negativni elektroni, ki zadevajo s silno brzino v druge molekule in osvobodijo nove negativne elektrone. Pri navadnem zračnem tlaku ti delci ne vztrajajo dolgo kot samostoine tvorbe, temveč se pridružijo drugim zračnim molekulom in tvorijo ž njimi tako zva-ne »negativne jene«, ki se gibljejo z veliko večjo energijo nego prej. Tudi pozitivno nabiti 03tanki zračnih molekulov, ki so izgubili negativni elektron, se vežejo z drupimi molekuli, posebno radi pa obvisijo na delcih megle in prahu. Obe vrsti jonov ,ki sta nastali na ta način, se pričneta gibati v električnem polju proti tečaju, ki ustreza njiju naboju, in sicer z brzino, ki je tem večja, čim večja je sila polja. Posledica je ta, da se sila električnih polj pod vplivom jonizatorjev poveča, med tenr ko izgublja zrak svojo prevodnost v isti meri, kakor se prosti negativni elektroni in njihovi pozitivni molekularni ostanki družijo z drugimi molekuli, prašnimi m negativnimi delci. Ta jonizacijska dogajanja, ki jih je mogoče z lahkoto posnemati v laboratoriju, ustvarjajo v naravi, v določenih vremenskih okoliščinah, pogoje za nastanek neviht. Zrak, ki obdaja zemeljska tla, je namreč pod stalnim vplivom raznovrstnih činiteljev. ki povzročajo izredno močna električna polja. Najvažnejši teh vplivov so radioaktivne emanacije tal, ki prehajajo pri padajočem zračnem pritisku v zelo znatnih množinah v ozračje in jih vetrovi prenašajo tako daleč, da so jih ugotovili celo v stratosferni plasti. Te emanacije povzročajo močne jonizacijske procese, ki dajejo spet pogoie za nastanek nevihtnega stanja, pri katerem se izenačujejo razlike v napetosti do 1000 in celo 10.000 milijonov voltov. V enem samem blisku vsebovana količina elektrike znaša do 100 ko-lombov. Kačji strup proti raku Francoski profesor Calmette je te dni predaval v pariški Akademiji znanosti o raku. Sporočil je poslušalcem, da sta prišla dva učenjaka, in sicer Monaelfer iz New Yorka in Ta.rquet iz Pariza na misel, da bi začela lečiti raka s strupom kobre. Njuni poskusi so se v toliko obnesli, da so se nekatere otekline ustavile. boleč:ne bolnikov pa so se omilile. Calmette je tudi sam poskusil to metodo pri nvših in pravi, dn so rakaste otekline pri živalih izginile po 10 do 20 'niek-cijah. Učenjak je prigovarjal nladim zdravnikom, naj nadaljujeio poskuse v tej smeri, ker ni izkliučeno. da bi se tudi po tej poti prišlo raku v okom. Cigan v civilizaciji Na juridični fakulteti praške univerze študira cigf.n Tomaž Homolek iz Svatobo-rice. Homolek je prvi cigan, ki je v češkoslovaški republiki dovršil gimnazijo in napravil zrelostni izpit ter se vpisal na univerzo. Zdaj bo mo-al odriniti k vojakom in lahko se zgodi, da bo Homolek prvi rezervni častnik ciganskega porekla v čsl. vojski. Nov iotoavtomat Pred kratkim je prišla v promet nova fotografska aparatura, ki človeka ne naslika samo, temveč ga tudi stehta. Razvijanje, fiksiranje, izpiranje in sušenje se izvrši v nekoliko minutah v aparatu samem, nakar padeta iz neke špranje dve sliki, ki ovekovečita človeško zunanjost in njegovo težo. EHsworthova ekspedicija Letalec in polarni raziskovalec Lincoln Ellsworth je odrinil na svojo ekspedicijo v antarktične kraje Smoter njegove odprave je zbrati dokaze, da je bila Antarkti-da nekoč tropsko ozemlje. Bankovci v votlem zobu Avstrijski orožniki so v Lienzu na Tirolskem prijeli Tiburcija Wibmerja, ki je pred časom pobegnil iz neke kaznilnice. Možakar si je bil obveza! glavo s niticem in markiral hudo poškodbo na levem očesu v domnevi, da bo prevaril varuhe postave. Ko so ga orožniki le prepoznali, jo je ubral v neko trgovino, kjer so ga aretirali. Pri preiskavi so našli pri njem štiri bankovce po 10 šilingov, a ne v žepu, marveč zavite v staniol, ki ga je bil razbojnik spretno notisnil v votli zob meneč, da bodo to mašilo smatrali za srebrno plombo. Prevara mu seveda ni nič noma-gala in orožniki so ga odvedli pod ključ. Ločitev Rooseveltovega sina V Nevadi je sodna oblast ločila zakon najstarejšega Rooseveltovega sina Elliota Roosevelta. Razprava je trajala komaj osem minut. Oba zakonca sa vložila tožbo in sta zahtevala sporazumno ločitev zakona zaradi »duševnega mučenja« (mental cruelty). Sodišče je upoštevalo obojestransko naveličanost soprogov in je izreklo ločitev ob izključenju javnosti. Moderne Amaconke čas ni nikoli točen Premnogi se ravnajo po vsakdanjih napovedih časa po radiu, toda za znanstvene namene, za zvezdarne in pomorske postaje te napovedi ne morejo zadostovati. V teh zavodih računajo s stotinkami sekunde, a vedno z neko, čeprav še•tako majhno netočnostjo. Za 1. 1931. so n. pr. ugotovili, da je ležala povprečna razlika od pravega časa za nemško časovno službo med 0.04 in 0.05 sekunde. O brezpogojno točnem času ne moremo sploh nikoli govoriti, kajti ozračje predstavlja astronomskemu izračunanju časa oviro, ki se ne da odstraniti. Morfij namestu feaSre V praški Mestni bolnišnici se je primerila te dni usoc?epolna zamenjava na kirurškem oddelku. Višji ravnatelj praške elektrarne Pech se je mora! podvreči operaciji na želodcu. Operacija se je kljub te-m?, da je bila zelo težka, posrečila, po operativnem postopku pa je začelo oneri-rancu pešati srce, zafadi česar je zdravnik odredil, naj dado bolniku injekcijo kafre. Takoj po injekciji pa se je bolnikovo stanje še bolj poslabšalo. Pech ie kmalu nato umrl. Drugi štirje bolniki, katerim so takisto dali injekcije, pa so jeli kazati znake zastrupljenia. Službujoči zdravnik je zaradi tega odredil preiskavo, ki je dognala pri vseh bolnikih zastrupi jenje z morfijem. Kakor ti bolniki je dobil tudi Pech injekcijo morfija namestu kafre. To zamenjavo je plačal s svojim življenjem, zaradi česar pridejo malomarni krivci pred sodišče. Tragediia pred cifem jmaijika lokostrelke LitavBKa leuaica steian Darius (na levi) in Tomaž Girenas (na desni), ki sta srečno preletela Atlantik in treščila na zemljo ter se ubila v Nemčiji Justica pod kljukastim križem Pariški »Temps« poroča zanimivo vest da je bavarski hitlerjevski justični minister Frank uvedel v svojem resoru protek-cijsko politiko, kakršne doslej niso poznali v tej deleli. Približno pred mesecem dni je Frank izročil nekemu uradniku svojega ministrstva uradno listino, s katero je bil Frankov oče, po poklicu odvetnik, svojčas izključen od izvrševanja advokature zaradi nekega prestopka. Prestopek pa je bil ta, da je zlorabljal zaupanje svojih klientov. Uradnik, ki mu je Frank pomolil pod nos kompromitujočo listino, je imel dovolj možatosti in poguma, da je ministru vrnil dokument s pripombo, da ne more ravnati proti zakonom. Zaradi tega ga je minister takoj odstavil. Danes pa izvršuje Frankov oče v Monakovem zopet advokatsko prakso, zagovarja kliente pred sodiščem in celo sodeluje v justičnem resoru svojega sina. To je izzvalo med mona-kovskimi odvetniki silno ogorčenje, a ne pomaga nič, ker je tudi justica pod režimom kljukastega križa prava pastorka pravice. Boj za ugrabljeno žensko V Smirni je pred dnevi neki moški ugrabil deklico, ki jo je hotel imeti za ženo. Pri tem se je zaplel s svojimi tovariši v borbo z nasprotniki. Kako hud je moral biti ta boj, kaže rezultat, da je na bojišču obležalo več mrtvih in 25 ranjenih. Selili se bomo na Aleksandrovo cesto 7 zato prodajamo obleke za gospode In blago ▼ poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana. Pionirji Prvi poskusi z zračnega prometa ZSEH™ Davno pred rešitvijo letalnega problema s pomočjo propelerjev, so ljudje že skušali ustvariti letalne priprave, ki bi bile »lažje od zraka«. Neki pater Lana je n. pr. predlagal, naj bi zgradili velike krogle iz pločevine, ki bi jim izsesali zrak, s čimer bi dosegli primerno dvigalno silo. če pomislimo, da tehta kubični nW»r ka 1.3 kg, bi se mogle takšne izpraznjene krogle dejansko dvigniti v zrak — obstoji le nevarnost, da bi jih zunanji tlak zmečkal. Zato bi bilo treba navadni zrak v krogli nadomestiti s kakšnim koli plinom, kar bi bilo čim lažje, a bi dajalo primeren protivni tlak. Ta problem so rešili 1783.. torej pred 150 leti, skoraj istočasno in povsem samostojno brata Montgolfier in pariški fizik Charles. F>rva »montgolfiera« je startala pri francoskem mestecu Annonavu, ki je postalo na ta način slavno za vse čase. Bila je mogočen balon iz platna z notranjo papirnato prevleko, s premerom 12 m in 250 kg težka. Spodaj je imel ta balon odprtino, pod njo pa je gorel ogenj iz slame in volne ter segreval zrak v balonu, ki je iz tega uhajal, se redčil in postajal lažji. Ves Annonay je prisostvoval svečanemu trenutku, ko se je dvignila prva zračna ladja njegovih velikih rojakov v višavo. Po vsej priliki je dosegla višino 2000 m, na žalost pa je ogenj dogorel že v 10 minutah in balon je po kratki poti 2—3 km pristal gladko na tleh. šlo je pa v glavnem za dokaz, da je ideja o zračnih vožnjah sploh izvedljiva. Seveda je dogodek zbudil velikanski hrjp po vsem kulturnem svetu in že kratek čas na to sta ga morala Montgolfiera ponoviti na VersaiHesu, pred kraljevim dvorcem. Tokrat so se dvignili z balonom že prvi zračni potniki: jagnje, petelin in raca v košari iz vrbovine. Po kratkem letu so se vrnili živi in zdravi na zemljo — poskus bi tedaj lahko brez skrbi ponovili z ljudmi. Prva človeška zračna potnika sta bila lekarnar Pilatre de Roziers in marki d' Arlandes. Dc te časti nista prišla kar tako. Treba je bilo vprašati kralja za dovoljenje. Kralj, nesrečni Ludovik XVI., pa je menil, da je stvar preveč tvegana in ni hotel dovoliti, da bi vrla možakarja splavala ljudem nad glave. Pripravljen pa je bil dvema na smrt obsojenima zločincema podariti življenje, če bi hotela prostovoljno r.a to pot. Tedaj je vzrojil Roziers: »čemu naj bi se ponašali lumpje, ki jih je človeška družba izločila, s slavo, da so se kot prvi ljudje dvignili v zrak?« Končno je kralj privolil, Roziers in d' Arlandes sta stopila v svoj lepo poslikani balon in ob navdušeni navzočnosti stotiso-čev sta splavala v višino. To prvo potovanje sta končala preprosto s tem, da sta dala ognju pod balonskim žrelom ugasniti. Baloni s segretim zrakom seveda niso bili bogve kako praktični^ zmogljivfi in varni. Vedno jim je pretila nevarnost ognja. Veliko boljši je bil princip Charle-sovega balona, ki se je dvignil isto leto kakor prva montgolfiera. Napolnjen je bil z neprimerno lažjim vodikom. No, usoda prve »charliere« je bila precej žalostna. Po začetnem veličastnem startu je pristala nekoliko milj od Pariza pri kraju Gonesse in je zbudiia veliko razburjenje med kmečkim prebivalstvom, ki je videlo v njej roparsko ptico ogromnih dimenzij ali mesec, ki je bil padel na zemljo, ali celo živega hudiča. S cepci, kosami, puškami so navalili na nestvor in ga po kratkem »boju« popolnoma uničili. Vodik je kot polnilno sredstvo za balone, kar se tiče lahkote in dvigalne sile , naj-idealnejše sredstvo, a precej drag, zato so začeli kot polnilo pozneje uporabljati nekoliko težji, a cenejši svetilni plin, ki ga je tudi preecj lahko dohiti. Ker pa sta obe snovi zelo nevarni glede ognja, so nJtfV. v novejšem času uporabljati helij, ki je negorljiv, le malenkost težji od vodika, a seveda dosti dražji. Tudi ga je dobi*! v večjih količinah le v Ameriki Prebivalstvo Annonaya pri plesu v zgodovinskih nošah okoli niontgolfiere ob loOIetnici slavnostnega dogodka ¥ tresmtku odmora Wiley Post ki hoče obleteti zemljo v šestih dneh, pri svojem pristanku na tempelhofskem letališču pri Berlinu, kjer je počival samo 2 uri Jnserirafte v „JUTRU" čez pirenejske serpentine se vije tale sprevod slovite »Tour de France«, ki jo je fotograf ujel na poti iz Perpigna-na v Aix les Ther-mea Kako čistijo v Ameriki živino Ameeagfci živinorejci so pred kratkim poskusili obravnavati živino na paši, ki jo mučijo razni zajcdald. enostavno z električnim sesalnikom za prah. Posku&i so se dobro obnesli posebno pri živini, ki so jo mučOl brenciji, pršice in klošči. ANEKDOTA Herman Bahr je stopil v neko knjigarno. Iz ozadja pribiti k njemu neka dama in pravi: »Dragi mojster, kako srečna sem, da vas vidim tu!« Bahr, ki je ne pozna, jo gleda malo začudeno, na kar pravi ona: »Saj mi je dana vendar sreča, da smem govoriti s Theodorjem Daubler-jem?« Bahr si pokadi svojo preroško brado, zaradi katere ga je dama zamenjala s slovitim pesnikom, in pravi smehljaje se: »Motite se, milostiva, ja« sem Johan-nes Brahms?« Dama vzklikne nemilo presenečena: »Ah, oprostite, da, da — še pred kratkim sem prebrala vede krasno delo z naslovom...« Bahr, ki si le vedno gladi brado, nato« »Seveda, milostiva, Brahmso-vo življenje živali J« VSAK DAM ENA »Prosim znamko za 3 dinarje, pa zelo trpežno, ker gre pismo na Japonsko!« IRlc, et Rae«i SPOR črno-beli pred važnimi nalogami Sobotni gost iz romunske prestolnice bo za ASK Primorje zadnja preizkušnja pred borbo z Gradjanskim Tičijo sredi začetka ,tako rekoč v uvodu, in ga že rešujejo dobro in slabo, pa vse kaže, da prej dobro ko slabo. Uspeh z Gradčani govori svoje, še bolj glasno pa poudarja črto navzgor stil, v katerem je bil ta uspeh izvojevan. Menda ne riskira-mo preveč, če se sedaj, pri tej postavi moštva, nanj malo zanesemo in se vdamo smelejšim nadam. Včeraj smo povedali nekaj o romunskem gostu. Romuni prvič v Ljubljani — že to bi prav za prav bila dovoljna senzacija. Poudariti pa je k temu še dejstvo, da nam prihaja prva romunska klasa, sam prvak zavezniške prestolnice. In Romuni so nas — srečno ali zasluženo, 5:0 je in ostane 5:0 — v balkanskem cupu nesli, torej se nam ni treba bati, da bomo gledali enostransko igro. Pa tudi romunsko gostovanje je sam uvod. Gre za končni pregled, za zadnje priprave, saj imamo pred durmi Gradjan-skega, že v nedeljo teden! in tukaj se pričenja pravo dejanje, za Gradjanskim v Ljubljani je na vrsti BASK v Beogradu in dalje po vrsti, kakor je bilo določeno v programu. Važne naloge, ki čakajo našega li-gaža v prihodnjih tednih in mesecih, so v teh llginih prvenstvenih tekmovanjih, tu- Lahkoatletske tekme med Gradcem in Ljubljano Ljubljanska kluba Ilirija in Primorje sta perfektuirala lahkoatletski dvomatch med reprezentancama Gradca in Ljubljane. Prireditev se bo vršila v Ljubljani, 5. in 6. avgusta. Po dolgih letih je to prvi medmestni lahkoatletski match, ki ga aranžira Ljubljana, obenem pa njen prvi mednarodni dvomatch. Ze v prvem svojem mednarodnem mat-chu naleti Ljubljana na renomiranega nasprotnika, ki je enakovreden najboljšim dunajskim klubom in ki beleži v svoji pozitivni bilanci med ostalim tudi dve sigurni zmagi nad močno reprezentanco Zagreba. Gradec daje stalno nekoliko odlič-rfh atletov v državno reprezentanco, od katerih so najbolj znani allroundatlet Um-fahrer, srednjeprogaš Pugl. metalec Kam-pusch, sprinter magister Glasser itd. Ljubljana sicer naleti na izredno močnega in rutiniranega nasprotnika, toda napredek, ki ga beleži zlasti zadnji dve leti, ji daje gotovost, da se odločno zopersta-vi Gradcu. Dolžnost vseh naših atletov je, da se za to važno tekmovanje temeljito pripravijo in s svojo sposobnostjo in energijo častno zastopajo barve Ljubljane. Častno predsedstvo nad prireditvijo je prevzel podžupan g. prof. Jarc. Ilirija : Atena 5:1 (1:1) V hazenskih krogih nervozno pričakovano srečanje Ilirije z Ateno, ki je imelo odločiti, kdo bo zastopal našo hazeno v ožjem državnem prvenstvu, se je končalo po dokaj slabi obojestranski igri s sigurno zmago Ilirije. Odsotnost Brodarjeve, ki zaradi blesure ni mogla nastopiti, je postavila Atenašice pred kočljiv problem, katerega so tekom igre, čeprav v početku v precejšnji nevoznosti. skušale ugodno rešiti. V splošnem je bila igra mlačna na momente, po krivdi sodnika mnogo pregroba in zato slaba propaganda za hazeno. Igra je potekala kljub skrajno slabi in taktično naravnost obupni in začetniški igri ilirskega napada, v rahli premoči Ilirije, ki pa v prvem polčasu zaradi preostre Igre atenske obrambe številčno ni prišla do izraza. Mnogobrojno občinstvo je prišlo na svoj račun šele v drugem polčasu, ko si je napad Ilirije nekoliko opomogel in v kratkih presledkih štirikrat potresel atensko mrežo. Ilirija je nastopila brez Nade, kar je Tiien napad popolnoma zmedlo. V drugem polčasu je napad uvedel nekaj sistema V T kaj bomo morali zastaviti vse sile, v tej borbi pričakujemo upravičeno uspeh. Improvizacija z Zarjo, prijateljski nastop z Gradčani in končno sedaj gostovanje romunskega prvaka, vse to spada v pripravljalna dela, ki naj omogočijo našemu predstavniku v nacionalni ligi dober start v drugo polovico te važne in težke konkurence. Izbor t Romuni je bil prav srečen. Vendar se enkrat umikamo s črte Dunaj— Gradec in obračamo pogled tudi v drugo smer. Prvo gostovanje romunskega moštva v Ljubljani ni samo športna senzacija, je več, je razveseljiva sprememba, rekli bi v naši dnevni športni hrani, in gotovo ne bo zgrešila svojega učinka. Vstopnice se dobe že prej po znižanih cenah. Stojišče velja 10 Din, tribunski sedež 15 Din, ložni 20 Din. Prodaja bo vse dni do 19. zvečer v trgovini »Baraga« v palači nebotičnika. Pri blagajnah pred tekmo pa bodo veljale vstopnice: stojišče 12 dinarjev, tribunski sedež 20 Din, ložni sedež 25 Din. • Tekma bo na Igrišču Ilirije v soboto zvečer pri električni luči. v soboto se prodaja vstopnic v trgovini »Baraga« zaključi ob 16. uri. Igro ln zato uspeh ni izostal. Celotna obramba je opravila, čeprav je bila v prvem polčasu nekoliko preveč defenzivna, svoje delo brezhibno. Vse štiri so imele izredno dober dan. Ilirija je zmago v polni meri zaslužila. Atena je postavila na polje nekoliko pregrupirano družino. Mesto blesirane branilke Brodarjeve je zavzela Bernikova, ki je opravila svoj posel mnogo bolje in si-gurneje, kakor bi ga mogla Brodarjeva. V napadu pa je zamenjala Bernikovo Nana. Napad v tej postavi je sigurno znatno boljši, kakor pa z Bernikovo, kar se je videlo zopet v drugem polčasu, ko se je Bernikova, hoteč rešiti kočljivo situacijo, v katero je zašla njena družina, zopet vrnila v napadalni trio. Njen napad je predvajal lepo kombinacijsko igro," bil pa je proti izvrstni ilirski obrambi brez moči Krilska vrsa je bila slaba. Vratarica je imela dosti posla, katerega je opravila z veliko sreče dokaj zadovoljivo; igralka, zlasti vratarica večjega kova, pa ne bo postala nikdar. Atena mora resno misliti na boljšo zasedbo tega mesta. Neuspeh Atene gre predvsem na rovaš šibke obrambe in njene taktično napačne igre, ki se pogosto protivi načelom hazenske igre. Sodnik Doberlet je sodil objekivno, mnogo pa je grešil pri presojanju favlov. Teniško prvenstvo Maribora Kakor smo že v ponedeljski številki poročali, je priredil ISSK Maribor v okviru nedeljskega olimpijskega dne v Mariboru turnir za teniško prvenstvo Maribora. — Poleg ISSK Maribora so se udeležili turnirja tudi člani SK Rapida in SK železničarja. Vsak klub je glasom razpisa postavil tri gospode in tri dame, ki so se vsak z ostalimi bori'i na točke. Kakor moško, tako je tudi damsko tekmovanje zabeležilo vrsto napetih tekmovanj. Bilo je tudi nekaj presenečenj, ki so še bolj dvignila napetost. V moškem prvenstvu si je zasigural prvo mesto Hitzl (Rapid), ki je razen problematičnega poraza proti Holzingerju gladko odpravil vse nasprotnike. Enako število točk sta dosegla Bergant in Holzin-ger, ki sta snoči pričela novo igro. Pri stanju 5:7, 4:C v korist Berganta je bila igra prekinjena. Ostala mesta si delijo Halb&rt (Rapid), Pušenjak (železničar), Voglar (Maribor) in inž. Cernigoj (Maribor). Kot že omenjeno, je bil prvak Hitzl poražen edinole od Holzingerja s 4:6, 4:6. Holzin-gerja sta premagala Voglarja, in sicer s 7:5, 2:6, 6:4 in Pušenjak s 6:4, 4:6, 6:4. Pušenjak je zaznamoval še zmago nad inž. Cernigojem a 6:4, 5:7, 8:6 in Voglarjem n 6:4, 6:4. Voglar je porazil še inž. Cernigo-ja s 6:1, 6:2 in Mazija (železničar) 6:4, 6:0. Jako dobro je to pot igral Bergant (železničar), ki beleži zmage nad PuSe-njakom 6:2. 7:5, Voglarjera 2:6, 6:2, 6:4, Halb&rtom 3:6. 7:5, 6:3 in inž. Cernigojem 6:3, 6:3. Brez zmage je šel iz tekmovanja Mazi (železničar). Močan nasprotnik je bil tudi Halbart, ki je po vrnitvi iz Anglije sigurno za Hitzlom in Bergantom najmočnejši igralec. Leyrer (Rapid) zaradi blesure na rok' ni sodeloval. Več preseaečenj je bilo v damskem tekmovanju. Zmago je odnesla nepričakovano gdč. Ema Lirzerjeva (Rapid), ki Je premagala gdč. Hribarjevo (Maribor) 6:2, 6:4 ter go. Babičevo (Maribor) 6:2, 6:1. Ga. Babičeva je premagala go. Krausovo (Rapid) 0:6, 6:4, 8:6 ter dosegla s to igro pač svojo najlepšo zmago. Hribarjeva je zmagala nad go. Babičevo s 6:2, 6:4 in go. Krausovo z 1:6. 6:2, 6:4. Ga. Krausova ni nastopila proti Lirzerjevi, in sicer zaradi ranjene noge. Drugo mesto v damskem tekmovanju je dosegla gdč. Hribarjeva, ki je ponovno porazila go. Babičevo. Na podlagi teh rezultatov in uspehov na dosedanjit letošnjih turnirjih bo izdal v prihodnjih dneh snujoči se medklubski odbor mariborskih teniških klubov prvo listo najmočnejših deset gospodov in dam v Mariboru. »Pogačarjev memorlal«. SK Ilirija obvešča teniške igrače vseh ljubljanskih klubov, da se lahko udeleže spominskega turnirja za tragično preminulim večletnim načelnikom sekcije Jožetom Pogačarjem. Prijaviti se je v garderobi na igrišču pri tehničnem referentu Rajku Kosu. Turnirja se udeleže tudi vsi moški družabni igralci Ilirije in bo udeležba prav lepa. Obenem bo nekaka preizkušnja moči posameznih igralcev, ki se dosedaj športno niso udej-stvovali. Turnir se prične ob 8. zjutraj, igral se bo single gospodov za »Pogačarjev memorial«, zanimiv pa bo tudi double gospodov. Vstopnine ni, prijatelji belega športa vabljeni! Iz LNP. Danes ob 19.30 seja k. o. RFC Bucuresti nastopi tudi v Maribora v nedeljo 23. t. m. proti SK železničarju. Tekma bo ob 17.30 na igrišču Maribora. ISSK Maribor : SK železničar. Danes ob 17.30 se srečata na igrišču Maribora v tekmovanju zs pokal medklubskega odbora Maribor in železničar. Odbor Mariborske zimskosportne podcve-ze se je na zadnji seji konstituiral takole: predsednik Bruno Parma (MSK), podpredsednik Aljančič (Maraton), tajnik Bergant (Maribor), gospodar Cerin (MSK), tehnični referent Vetrih (MSK), propaganda Kralj (SPD Maribor). ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Z ozirom na dvomatch Ljubljana : Gradec, ki bo v soboto in nedeljo, 5. in 6. avgusta v Ljubljani se pozivajo naslednji atleti, da se danes od 18.30 naprej zanesljivo ude-teže treninga: Kovarič A., Siamič, žorga F., Gaberšek, žorga A., Siamič, Jug, Korče Putinja, Slapar, Gašperšič, Cerar V. in Curda. Zunanji atleti-.Cerar F., Marek E., žgur, Krevs, Srakar, Kovačič L., Goršek in Perpar naj pridno trenirajo. Prihodnje dni dobijo podrobna navodila. — Nogometna sekcija. Danes od 17.30 dalje strogo obvezen trening za vse nogometaše razen ligine skupine. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 19. generalni trening vse sekcije. Ker prevzame na tem treningu g. Baar tehnično vodstvo, je dolžnost vseh aktivnih nogometašev, da treningu prisostvujejo — (Hazenska sekcija). Danes ob 18. lahkoatletski trening za vse članice. 2SK Hermes. Drevi ob 20. seja centralnega odbora pri Beliču. Vsi gotovo, zlasti Drovenik in Otrinova. TSK Slovan. Danes ob 20. sestanek nogometne sekcije v gostilni »Sokol«. — Važno zaradi nedeljske tekme. SK Svoboda (Vič). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening vseh Igralcev na igrišču Primorja. Igralci morajo prinesti s seboj nogometne čevlje, katere so prejeli od kluba. V petek redna odborova seja. Čitait? tedensko revno ^fV! .jmw !N SVTT„ Sokol Sokolski praznik v Mengšu V nedeljo bodo imeli Sokoli v Mengšu veliko slavje: overili bodo svoj novi sokolski dom z raznimi slavnostmi in telovadnim nastopom vseh oddelkov. Iz gospodarskega poslopja so dvignili vrli Mengšani prav preprost, a lep in prikupen sokolski dom. Tu bo torišče novega vnetega dela. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je povzel pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer. Slovesnosti se prično ob 15. s sprejemom društev in gostov pred Sokolskim domom, sledi zbor na telovadi-šču in otvoritev doma. Po otvoritvi po-vorka s sokolsko konjenico iz Ljubljane na čelu po Mengšu, zatem pa telovadni nastop vseh oddelkov. Slovesnost bo zaključila narodna veselica na telovadišču. Narodne noše se bodo v velikem številu udeležile povorke. Zaslugo, da ima mengeški Sokol sicer preprost, a svoj dom, ima ves odbor in vse članstvo: na čelu društva je neumorni br. starosta Franc Ropret. Pročelje doma krasi relief v narodnih motivih, telovadnice pa pet velikih kipov: kralja, Tvr-ša. dr. Oražna, Prešerna in Janeza Trdine. Finančno je zadeva še nerešena, pokriti sta pa že skoro dve tretjini. Ambicioznost vseh vrlih Sokolov v Mengšu nam jamči, da se bodo z vso vnemo oprijeli dela in v kratkem času odplačali vse ostalo. V jeseni so otvorili gledališko sezono na novem odru, ki ie najlepše opremljen, z igro »Smrt majke Jugovičev«. Sokol namerava 1 v bodoči sezoni prirediti več iger in tudi prosvetno uspešno delovati. V nedeljo vsi v Mengeš, zveze na vse strani so ugodne. Iz življenja na deželi Iz Litije !— Osebne vesti. Dolgoletni zdravnik železniške uprave g. dr. Premrov stopa v pokoj. Bil je vedno nacionalist in Sokol najkremenitejšega kova. V družbi z dr, Oražmom se je udeležil balkanske vojne. Službeno mesto dr. Premrova je razpisano na lastno njegovo prošnjo. Te dni je bil imenovan g. Fabjan Tone iz Črnomlja za stalnega cestnega nadzornika v litijskem srezu. i— Potujoča kmetijska razstava in Sola pride v Litijo jutri v petek ter bo odprta od 8. do večera. Ob 10. bo tečaj za ko-punjenje petelinčkov. Od 15. do 19. bodo strokovna predvajanja. Zvečer bo predvajanje strokovnih filmov na prostem. Učenci litijske šole se zbero ob pol 8. pred šolo in si ogledajo razstavo v spremstvu učiteljev. Iz Trbovelj t— Sokol za bedne rudarske družine. Kakor smo že poročali, je poslala tvrdka Siamič iz Ljubljane trboveljskemu Sokolu okrog 20 kg prekajenega mesa, ki naj bi ga društvo razdelilo med najsiromašnejše delavske družine. Društvo je razdelilo to meso med 185 družin. Obdarovani in Sokol se velikodušnemu darovalcu najiskr*-neje zahvaljujejo. t— Filmanfe rudniških naprav v reklamne svrhe. TPD je sama začela večjo akcijo za konzum svojega premoga. Uvesti hoče za zasebni konzum prodajo premoga v posebnih patentiranih zabojčkih po 25 kg. Zabojčki bodo izdelani iz mehkega lesa in bodo služili gospodinjam obenem za pod-kurjenje premoga. Zabojčki so namenjeni v prvi vrsti za izvoz v Švico, upamo pa, da se bo ta način razprodaje priljubil tudi našim gospodinjam po večjih mestih v državi. V svrho reklame se izdeluje poseben film, ki bo pokazal svetu način dobave premoga, izdelave zabojčkov, praktično uporafco v kuhinjah, poleg tega pa tudi krajevne zanimivosti trboveljskih revirjev. t— Opozorilo kmetovalcem. Kmetovalcem, zlast: malim, se je nasvetovalo, da se poslužujejo kitajskega načina setve pšenice. O tem se je v listih že mnogo razpravljalo. Kljub hudim časom, ki zahtevajo racionalno izkoriščanje zemlje, se je pa našla pri nas le ena bela vrana. Naši kmetje si lahko ogledajo o polje zdaj v zorenju na Gueratovem posestvu preko Save v Hrastniku, kjer j« ta poizkus »vršil napredni ostobnik posestva, ld je pripravljen zanimancem pokazati in obrazložiti ta način gojenja žita. Kar veselje je gledati te veliko pšenico s težkim klasjem. Poizkusite tuai drugi, saj ne stane nič! t— Odbor »Počitniškega doma« se najvljudneje zahvsljuje vsem darovalcem dobitkov za tombolo. Iz Novega mesta n— Napaden z nožem. Ko se je v nedeljo proti večeru vračal iz Smihela domov v Malo Podljubno 23 letni posestnikov sin Vesel Jože, so za njim pritekli neki neznani napadalci, od katerih je eden skočil za Veselom in ga sunil z nožem v levo bedro. Poškodovanec je moral v bolnišnico usmiljenih bratov. n— Sirov napad. V Rapljišče se je napotil 39 letni posestnik Stravs Jurij iz Kru-pe pri Semiču. Ko je šel po vasi, je pričelo padati na njegovo glavo kamenje, da se je nezavesten zgrudil na tla. K na tleh ležečemu jetedaj pristopil neznan napadalec in ga s sekiro dvakrat udaril no desni strani plečeta. Udarca sta bila tako močna. da sta mu presekala kosti. Sorodniki »o »mrtnonevarno ranjenega Stravsa pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. .Te pa malo upanja, da bo mož okre- al. MU n il I Četrtek. 20. julija. LJUBLJANA 12.15- Plošče. _ 12.46: Dnevne vesti- — 13: Cas. plošče, borza. — 1830: Instrumentalne solistične partije. — 19: V poklicni posvetovalnici. — 19-30: Plošče. — 20: Slik; iz narave. — 20.30: Orgelski koncert z. šterb»ea, vmes samospevi gdč. Megle. — 21.15: Ljubljanski šramM-kvartet. — 22: Plošče. Petek, 21. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti- — 13: Cas, plošče, borza. — 18.30: Godba na harmoniko in plošSe. — 19.10: Prenos iz Prage: Paganinijeva sonata za violino in kitaro. — 19-45: Plošč?. — 20: Humorietično štivo. — 20.30: Prjnos iz Beograda, vmes čas in poročila. — 22.30: Plošče. BEOGRAD 18: Pesmi. - 19: Plošče. — 19.10: Prenos lz Prage. — 20: Koncert Male antante z uvodnim eovorom. — 22.30: Ciganska kapela. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20 90: Koncert iz Beograda. — 22.40: Pliena glasba. — PRAGA 19.10: Paganini-jeva sonata sa violino in kitaro. — 20: Kr.n-cert iz Brna- — 20.50: Slušna igra. — 2130: Klavireki koncert. — BRNO 19.10: Prenos iz Prage. — 20: Orkestralen koncert. — 20.50: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Pevski tn klavireki koncert. — 18-35: Plošča. — 20: Simfoničen koncert. — 21.10: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna muzika. — DUNAJ 11.30: Slavni umetniki na ploščah. — 12: Orkester. — 16: Ploščo iz zvočnih filmov. — 17.30: Koncertna ura. _ 19.10: Lahka glasba. — 20.50: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.30: Plošče. — BERLIN 20-10: Mešan program. — Plisna glasba. — K0NIGSBERG 20: Dramski ve-5iT. — 21.40: Mizika na klavir in brač. — MCHLACKER 20.05: Prenos iz Konigsber- ga. _ 21.15: Svabski komponisti. — 23.05: Nočni koncert it Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 17: Madžarske pesmi s sprsmlievanjem na klavir. — 18: Koncert orkestra. — 19.30: Plošče. _ 20-30: Sp?voisrra. — Ciganska godba. — Kastaly-jin dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: TSchterpensionat v. Kastalv, Wlen Vm., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 210 PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Freylers Nfg. A. Metzger. Wien Xm. (Alt Hietzing), Maxtngstrasse 6. Telef. R 35-2-75. 211 Novinarski ogled avstrijske republike Gremo na Štajersko Štajerski je bil od potovanja mednarodnih novinarjev po Avstriji odmerjen razmeroma kratek čas. Eno samo popoldne, a tudi to je zadostovalo, da je dobil inoze-mec sliko dežele in njenega glavnega mesta Gradca. Povsod precejšnja znamenja podjetnosti. A gozdovi se vendarle razraščajo, ker ne morejo v denar. Bratska Nemčija rajši kupuje les od Sovjetske Rusije. se pritožujejo domačini. Zato pa se dvigajo tem drznejše nemški visokošolci v Gradcu, ki študirajo na tem vseučilišču v posebno velikem številu. Sploh kaže, da je hitlerjevstvo oprlo svoj poskušeni predor v Avstrijo predvsem na visokošolce. Na avstrijskih univerzah je teh gostov na tisoče l.i ti so glavni propovedniki hitler-jevskega blagovestja. Obnašajo se po javnih trgih, kakor da bi imeli Avstrijo v zakupu. Domači mladini v takih razmerah ni težko potegniti s tistimi, ki se upajo na ulico. Razsajanje na javnih prostorih je še vedno vleklo mladino in tako si je treba raztolmačiti tudi vročekrvne izlive nekaternikov v Gradcu in po drugih avstrijskih vseučiliških mestih. Mesto samo daje vtis dokajšnje živahnosti in poslovnosti. Tudi v tej pokrajini so glavne avtomobilske ceste v odličnem stanju Mesto seve ne vzdrži primere na pr. s Solnogradom ali Inomostom, ker je preveč vase zagledano in velja še vedno za centralo avstrijskih upokojencev. Klekova cesta v celoti še ni dograjena. Južni predel te vodi od Heiligenbluta, 1294 m nad morjem. do Franc Jožefove višine, 2362 m. Pod teboj te pozdravlja največji avstrijski ledenik Pastirica. Tudi tod so še živeli naši dedi, ki nas mrtvi pozdravljajo s svojimi imeni dolin in gora, rek in vrša-cev. Na severnem predelu se vzpneš 1850 m visoko na Hochmais. Oba predela sta zgrajena za največje avtobuse. Vzpetina znaša največ 12%, cesta je široka 6 m, na ovinkih 8 do 9 m. Vklesana je mestoma v živo skalo. Ko pa bo v celoti dograjena, se boš lahko peljal s Še tako slabim avtomobilom po najkrajši poti na sever in s severa na jug. Pogled na Veliki Klek s ceste na južnem predelu, kakor tudi panorama, ki se ti odpira na Hochmaisu proti Velikemu \Viesbachhornu in proti bližnjim ledenikom, te pretrese po svoji mogoti in krasoti. Nekam druge dimenzije so to, kakor v naših planinah. Svojevrstne krasote ledu, ogromni slapovi, razgledi v velike daljave, potem pa sama cesta, ki se vzpenja kakor ob zidu! Nabito napolnjeni avtobusi drve mirno, sigurno. Potniki pa nemo strme v strmine, s strahoto opazujejo višje drveča vozila. Ponekod ti postaja tesno pri srcu. Če si vajen avtomobila samo po ravni cesti, se ti čudno zdi, kako more v 30 do 45 minutah čez tolikšne divjine, na tolikšne višine. 1000 m per pedes apostolorum, ali pa z avtomobilom, prijetno, udobno, je vendarle ogromna razlika. Kaj čuda, če zato srečuješ na poti vozila vseh konjskih sil, od prav dobce-nega Forda in Fiata do luksuznih, težkih, stokonjskih orjakov avtomobilske industrije. Kmalu ne bo po vsej srednji Evropi lastnika osebnega avtomobila, ki ne bi želel po tej cesti do najvišjih planin in pod in celo nad visoke ledenike. Ko bo ta cesta v celoti dograjena, bo postala pravcati eldorado potujočih avtomobilistov. Poleg Brennerja bo to najprijetnejša zveza med severom in jugom. Avstrijski tujski promet si od nje obeta veliko. Kako tudi ^ ne! Solnograd bo dobil iz gornje Italije.1 zlasti za svoje poletne glasbene festivale, veliko dobrotnikov. Iz južne Nemčije, lz vzhodne Avstrije, iz Češkoslovaške in Poljske pa bo obratno najhitrejši spoj v Italijo in tudi na jug proti nam. Pri tej gradnji je sijajno sode'ovala da-lekovidnost in podjetnost Ko bo cesta dograjena. bo brez dvoma postala ma prvth evropskih dirkalnih prog za visokogorske kompeticije. To bo atrakcija, ki bo dona-šala vsej deželi, vsem na tej progi ležečim letoviščem in zdraviliščem, zlasti pa Ga-steinu in Solnogradu nove in nove prenoč-nine in druge radodarnosti navdušenih potnikov in letoviščarjev. Mar se ne bi tudi mi od te podjetnosti kaj naučili? Na vzpenjačah Od Solnograda proti zapadu so avstrijske doline polne vzpenjač. Zgradili so jih no vojni nič koliko. 2e prva. ob letovišču Zeli am See te dvigne na višino 2000 m. Pravijo ji Schmittenhohe. Znana je tudi našim smučarjem, saj so tod, v Kitzbuechlu in dalje na Arlbergu smuki, kakršnih ni. tako pravijo, nikjer drugod v Evropi. S Schmittenhohe imaš čudovit razgled na orjake centralnih Alp. Ko se dvigaš, že računaš kot strasten smučar, kolikokrat na dan bi mogol z višine 2000 dol na 500m ln kako bi si to »sladostrastje« podaljšal s neskončno dolgimi serpentihskimi smuki. Avtobus drvi dalje, čez trate, mimo travnikov, ki jih božajo lahni vetrovi. Vmes so posejane nizke bajtice in hišice s ploščatimi, značilnimi strehami. Vsaka vas ima svojo kmečko godbo v čednih krojih. Takoj vidiš, da je tudi te kroi'1 krojila na tujski promet udarjena roka. Tudi oblek« naj posvedoči čistočo in naj se leno pri-'ega nedeljskemu obrazu vse pokrajine. Sredi Tirolske stojiš in povsod ti udarjajo na ušesa jodlerski napevi, za tujca tako neznansko podobni drug drugemu. V Kufsteinu radovednost na vseh licih. Par sto metrov odtod teče nemška meja, ki deset let ni poznala straž. Zdaj strumno korakajo na obeh straneh stroge straže in obmejni drog ustavlja vse, kar leze ino gre. Tnomost! Kje so časi, ko smo čitali o tebi in o bojih italijanskih dijakov, ki so dobili tu namesto v Trstu svojo prvo fakulteto. Meja se je pomaknila visoko gori na Brenner. Mesto samo. kakor vsa dežela pa sta se izoreobrnila. Nekdanji besedni boji so splahneli. Zdaj sanjajo ljudje o boljših dobrotah in razmišljajo, kako privabiti tuice od blizu in od daleč. To pričata predv«em kar dve vzpenjači. ki sta izpeljani na 2000 m visoki Patscherkofel na jugu in na 2300 m visoki Hafelekar na severu mesta. Mesto ima silno pestro preteklost, saj je tod mimo vodila skozi stoletja in tisočletja pot iz severne Evrope v Italijo. Vse je zbrano na malem kotičku: veliko spomenikov, romantika heroizma okrog Hoferja, vzpenjače na nebotične višine, avtomobilske ceste, ki dovajajo bogate tujce fn letoviščarje z zapada in od severa, veliko travnikov ob deročem Innu, strmine in prepade, vršace, ledenike, solnčne poljane in megle, ki pogosto obdajajo najvišje vrhove kakor tenke ko-prene. skozi katere lahko gledaš raz vrhe, ki si se nanje povzpel z vzpenjačami še dosti ceneno, spodaj globoko ležeča mesta in doline. Mnogo poezije. A tudi dosti skrbi za vsakdanji kruh. za tujski promet, ki je skoro edino pridobitno sredstvo teh raztegnjenih dolin. Ko se predstavljaš voditeljem uradov, tujskoprometnih naprav, postojiš. Marsl-kod srečaš znance in najdeš stike z domovino. Kar začudiš se prijaznemu^ pozdravu: Dovolite, moje ime Hradecki. E, Hradecki. znano ime. Hradeckega vas Je v Ljubljani. Pred sabo imaš po kratkem pojasnilu potomca nekdanjega ljubljanskega župana... Arlberg. Ko pri vozim o 1« predora, nas konec junija pozdravljajo snežinke! Kako je tod šele pozimi, te hočejo opozoriti in privabiti k Hannesu Schneiderju. Ni potrebno to zapoznelo vabilo Hannesa tudi pri nas poznamo, ker sodimo, da je njegova šola tudi ta naše planine 9 strmimi pobočji dosti prikladna. V Bregenzu se zopet dvignemo z vzneniačo na Pfaenderja. Pod seboj imamo švicarske aore pa Boden-sko jezero, nemško planoto ln Se marsikateri kotiček z lepotami obdarjene zemlje. Treba je nazaj na Dunai. V Solnogradu se ustavimo, da vidimo, kaj pripravljalo za letošnje festivale. Mnogo bo teh dobrot: Mozarta, Richarda Straussa pa Goe-thejevega Fausta v novi drzni Reinhardto-vl Inscenaciji. Se to izvemo, da ima Solnograd na Gala-bergu mladostne propovednike jadralnega športa, ki naj iz tega mesta v najbližnji prihodnjosti napravijo evropsko središče te letalske panoge. Dvajsetletni fantje kar kipijo poguma in neustrašenosti. Letalo poženejo z vrvmi čez rob in že plava kakor jastreb v širokih krogih dalje in dalje, čez mesto proti robu nasprotnih planin. Tod so vetrovne razmere menda take, da kar kličejo po jadralnem letalstvu. Po Duna\'u Z mogočnimi Daimlerji brzimo mimo St. Gilgena, mimo St. Wolfganga, kjer se za zelenimi bregovi skrivajo vile in parki, hoteli in gradovi, mesta in kraji letovi-ščarskega udobja. V Ischlu ogled bivšega cesarskega dvorca. V prvem nadstropju je vse pri starem. Cesarjeva spalna soba z železno posteljo. Spodaj lovske trofeje. 50 tisoč komadov je tudi rekord, ki se človeku vtisne v spomin V Melku strmimo pred opatijo. V njenem parku se nam predstavijo zale deklice v narodnih nošah, na las podobne našim Gorenjkam. V stiku smo s preprostim ljudstvom, ki pozna samo lastne tradicije in še ne ve, kaj so nemške marke za žepe inteligence. Vkrcamo se: kako bi mogli obhoditi Avstrijo, ne da bi s parnikom preleteli pokrajine od Melka do Dunaja. Razvaline na obeh straneh, mične naselbine, opatije in zopet prostrane opatije na gričkih z mogočnimi baročnimi cerkvami in zvoniki. Mirno teče mogočna reka pod nami, zleknjeni ležimo v udobnih stolicah in premišljujemo usodo držav in narodov, motrimo neštevilna kopaliiča in kajžice ob zalivih V daljavi se prikazuje milijonsko mesto, nekoč sedež mogočnega Cesarstva, zdaj pozorišče boja med duhom in materijo, med glasbo, umetnostjo, miroljubnostjo na eni strani in velenemškim materializmom in gospodovalnostjo na drugi strani. Razhajamo se z novinarskimi tovariši 11 evropskih držav. Vsi so v svojih srcih na strani dogodkov, ki kličejo po samostojnosti, po miru z vsemi evropskimi narodi, po Vaeevropi. Niti enega ni. ki bi si upal nasprotovati. Odhajamo s zgodovinskega po priiča, poslavljamo se od ljudi, ki hočejo i svojo zmago začrtati Evropi dobo dolgepa Ofiver Cnrwood: £6 Hči divjine Roman Pravkar si je bil natlačil pipo, da bi jo prižgal, a naslednjih nekaj minut se ni niti spomnil, da jo drži v roki. Njegove oči se niso mogle odtrgati od velikanske živali, ki je koracala deset korakov pred njim, in od drobnega dekleta, ki jo je jahalo. Samo za trenutek se je bil ozrl na Barija: oči zvestega psa so kar buljile izpod čela. Zdelo se mu je, da je tudi sam zazijal, ko ga je okliknila. Prizor, ki se nru je ponujal, je bil res prenemavaderj,! Tara jo je mahal z zibajočo se, klobuštravo hojo, ki je značilna za grizf.e, in deklica, ki mu je tako ljubko sedela na hrbtu, se je zazdela Davidu v tem trenutku najmilejša, najčudovitejša stvarca na svetu. Lasje so ji lili ipo hrbtu kakor slap solnčne zarje. Ko je vrgla glavo nazaj, mu je zbudila predstaivo pravfcične zlatobronaste cvetke. Slišal jo je, kako se je smejala in oklikovala medveda, in kadar je grizli plezal v klanec, se je nagnila tako globoko naprej, da je postala kar del njegovega hrbta, in njeni kodri so se iskrili na gostem kožuhu Tarovega vratu. Ko se je vzpenjal za rti ima navkreber, jo je zasačil, kako se je s svetlim s?iajem v očeh in sladkim smehljajem na ustnicah z vrha strmine ozirala nanj. Od napora je čedalje hitre,e sopel; čez deset minut je z obupom opazil, da ostaja zadaj — baš v trenutku, ko sta medved in njegova jahalka izginjala čez prvi greben. Tik preden je dospel na vrh, jo je zagledal sedečo v senci skale in zročo nanj. Ko je prišel do nje, je bil v njenih sinjih očeh poreden nasmešek. »Ne zamerite, Sekivevin,« je rekla in skrila oči v svileni senci dolgih vejic. »Tara me ni hotel ubogati, ko sem ga zadrževala. Lačen je in ve, da sva na poti domov.« »Pa sem se bal, da vas ne bi noge bolele!« je vzdihnil. »Kadar greva nizdol, ne morem jahati,« je povedala in iztegnila raztrgane nožice. »Ne morem se ga prijeti, da mu ne bi padla O*/ , čez glavo. Bolje bo, da hodite pred Taro. To ga bo zadrževalo.« Tako je tudi poizkusil, ko sta krenila dalje, a Tara mu je sledil tako neprijetno za petami, da je David časih čutil njegovo vročo sapo, ki mu je puhala v roko. Ko sta se vzpela na drugi vrh, dekle hodilo z njim vštric. Kake pol milje je bila pot še dokaj prijetna in pod nogami je rasla mehka trava. Nato sta prišla v skalovje in zrak je jel postajati hladnejši« Odpravila sta se bila ob eni, in ko sta dospela do prvih snegov, je bila ura pet. Ob šestih sta stala na vrhu. Pod njima je ležala Firepanska dolina, široka, solnčna pokrajina, ki so jo pokrivali gozdi in zeleni travniki. Dekle je pokazalo proti severozahodu. »Tamle zadaj je Gnezdo,« je rekla. »Videli hi ga, da ni te velike rdeče gore.« Utrujena je bila zelo, čeprav je bila vsaj dve tretjini poti jahala na Tari. Izmučenost ji je meglila oči, in ko je potegnila čez njiju mrzla sapa in se je Marge naslonila na Davida, je začutil, da njene moči pojemajo. Ko sta prišla do snega, jo je bil pregovoril, da je oblekla lahko volneno srajco, ki jo je imel s seboj, in ji obvezal glavo z veliko žepno ruto, v kateri je vse te čase nosil sliko, da je ne bi zeblo. A mlada spremljevalka je bila videti kar bolestno otroška in izgubljena, ko je stala z niim tu na vrhu sveta, tako visoko, da so se obrisi gozdov v dolini razlivali v temnozelene maroge. Pol milje je bilo navzdol do prvega gozdiča; David je pokazal nanj, da bi jo ohrabril. »Tamle spodaj se utaboriva in povečerjava. Mislim, da ni previsoko. In če navzdol ne morete jahati na medvedu, vas bom nosil!« »Ne morete, Sekivevin,« je vzdihnila in mu za trenutek naslonila glavo na ramo. »Navzdol je težje nositi breme kakor v breg. Saj bom hodila.« Preden jo je utegnil zadržati, je že krenila nizdol. Stopala sta hitro, trikrat hitreje kakor prej ko sta se vzpenjala kvišku, in ko sta čez pol ure dospela do gozdiča v zarezi, je bilo Davidu, kakor da bi imel hrbet zlomljen. Dekle, ki je vztrajno korakalo naprej, se je z veselim vzklikom spustilo k znožju prve balzam/ie jelke. Njene zrenice so bile velike in prozorno temne, ko se je ozrla vanj, drhteča od poslednjega hrabrega napora; a vzlic izmučenosti je vendar še zmogla smehljaj. »Nosili me boste dnigikrat, ne po hribu nizdol,« je rekla in trudno oprla glavo na komolec, tako da ni videl njenega obraza. »In zdaj, Sekivevin — prosim, pripravite večerjo.« Ogrnil jo je z odejo, preden je jel iskati kraja za taborjenje. Videl je, da Tara že iztika za koreninami. Bari je stopal gospodarju tik za petami. Nedaleč od ondod je David našel potoček, ki je curljal s snežnih višin; na travno leho ob njegovem bregu je zvlekel kup suhih drv in zakuril. Ko je naložil še visoko ležišče iz jelovih vei, se je vrnil k mali tovarišici. Med njegovimi pripravami je bila trdno zaspala. Ohlapna lega njenega vitkega telesa je izražala skrajno iznemoglost. Rutica ji je bila zdrknila z glave na ramo; prečudno sladka in mila je bila videti v svoji brezmočnosti. Nežno jo je vzdignil v naročje, si položil njeno glavo na prsi in jo zanesel na ležišče, ne da bi se bila zdramila. Tema je že bila, ko jo je zbudil, da bi večerjala. Ogenj je veselo plapolal. Tara se je bil zleknil ob kra'iu svetlobnega kroga, Bari je ležal tik pri ognju. Dekle je sedlo pokoncu, si pomelo oči in zastrmelo v Davida. »Sekivevin,« je zašepetala, osuplo gledajo okoli sebe. Cene malim oglasom ženttve in dopisovanja: vsaka beseda Din Z— ter enkratna pristojbina za šifro s/i za dajanje naslova Din 5.—. Oglati trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din /.— za besedo m zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa Itam*, »Auio-moto«, »Kapital«, »V najem*, »Posest«. »Lokali«, »Sta-movanje odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če sa i oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Vseka beseda 50 par: ta dajanje na-^o^a »H aa pa * Mn. (1) Dekle z dežel« *c«j4no kuhe » P*ave »pre-me vdovec kot go_ •ooduijo. Ponudi*; pod »Prijateljstvo« na og'.awM »ddaCek »Jutra«. 21468-1 Izurjene pletilje ae-ešnem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 91510-1 »Razpečevalca poštenega, mladega, iščem M razpečevanj* dobro i d- ^ f 2a predmeta z« I.- uNča-no. - Ptoroudbe p« (gasni <*ddfl«k »Jut'«« f ✓ i Sifr« 400.— »•Kavcija D:n 314&9-4 3 krojaške pomočnike t& ieevsfco in mn^ko kon-f-k-eife. po možm-oefli i Ustnimi Mroji sprejmemo F!iige-n.toT, Zagreb, TXtv';oe,->* ul. 25. 21-491-1 Oženjen poljedelski par ncejroeroo takoj. — Zeoa mo-a mo-listi in ne- haj Vuheti. Plača po do-govo ■ rt. >iovak. b. KsteintiT**« c. 94. 3149M Tkalca »••■a, pr1d,n«. isurjema ii »a na ročnih statvah i s *e tb tatooj podjetje Mini L^aMja-ne. P-onudbe I {►cd »feurjena« na og'a»n.i i o-ivtel-nk »Jutra«. 215134 Hoiebko sobarico p-rfefctno. staro od 35 let r.ip"ej, sprejsr^m t steimo s'uft>o. PM.rcNr.io vpaj »M-Ifirto spričevalo hote^ke s.jrSbe. Naslov v oglas, oddelku »slii-tr««. 31318-1 Frizerko, perfektno t Jpteoni irt vodeni ondn-> (Sija iJčem za ta.koj. — P .K'-a po pi. S»- Ernješ. Račkoga 6, ?»-tok. £1535-1 Dekle ?'-dno. prid.no m pn&tCTio »prejmem v gostilno v C°>lj»i. Naslov ee Izve v pod; učT*oi »Jt':«< v Celja 2.15»! { Vsaka beseda 50 par, za dajenje nasform i» Šifro J» S Din. (2) Šofer-mehanik starejši, proei »ittžbo protf popoitM oskrbi. Cenjeae ponudbe proiii aa ogla«, od de!f«k »Jntra« p»>d iifro »Hvaležen S»3«. 20815-2 StrofciJk-mooter obratovodja, z mnogoletnim IzKufitvom, to zadevno tehnlSno te obražen, veflč v elek trotehnlkl. do aed&J nameščen samo Drl več lih podjetjih, lS«e od eovarlajoče mesto tudi manjšega obsega pri rudniškem podjetju e^Vtrlčnl centrali, parni fcaal, mlinu, tovarni usnja. Prevzamem tudi Dopravlla defektnlh strojev. katera obav-Uam strokovnlaSkl proti primerni nagradi. — Cenjene tx>nudbe prosim na osfl. odd. »Jutra« pod »Strokovnjak« 31236-3 Miado dekle s-iuSbo pri m«ijhnf drnžln? alf k Mmekenra 3ompoW<>k »Jirtra« |i fro »Pridna in (Sieta«. aisoe-s Učenca (-ko) « pr>-dii'r«.iw Soleio i&ofe-rasbo sprejmem. — BWte, m^dna trjrovšn«, Maribor, Gh>sp<>tvka 34. 316*i-U \ '.>gi»» trg. nMteja p« t 5 1 Din beM»U; j* da- i J juje Otifcrra. lH u j Miro 6 Di«. — OffUei 1 Joetalivejra ana«a.j* TO* < k« beseda 90 par; u j iajMje nastopa aH ia j Sift-n pa 5 Din. (t) Šoferja-družabn&a Tfl r1 Mn Oc-^jtK) V fifrjV) 7t- l-o dcbi-fkanos-T-sa ar-to-t.iksnega podje ^a ua de-l pli sprejmem. 1 MV r^d1"- i ,aZ|»>l'0Ž!ji> -i. k.t-pi'aloim na po-družn-ico »J:>tra« v Mariboru pt^d »/it; jfn;f=ka eksiv.enea*. 2154,3 1 Stedlkrfk er-ediftje Telikoeti v dobrem etanju kitipim po rinem i ceni. Tavčarjeva tjjlica M dekol.i-oi Bretic. Varnost abso-Wxva. Ponudbe na ogiaeni oddolek »J^tra« pod »Po-«ojeit> 26.000«. 21528-16 Avto , moto Va»ka beseda 1 Din: za dajanje nastora ali ■a iifro pa 5 Din. (10) Osebni Brennabor dobro ohranjen, 14.000 Din. lahkio tovorni Ford 500 kg nosilnoeti 17.000 Din. Ame-oan motor«, Tyr6eva 9. 21429-10 Kamnovrtalna naprava komip!'etoa, z bencin motorjem 16 k. prodam. Ponudbe n« ogiaeni o-dde-lek »Jutra« pod »Kotmjjre-»OT«. 21517-10 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aii sa Šifro pa 5 Din. (IS) Spalnico novo. 9 komadov, prodam za 1600 Din. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 21553-12 U* K* - 2s2. Atf! Srmeba je mahoma konec! Gospod Koeaw«uirniilk drži še vedno rilbnioo v rofei; tmik se zap-ne vrlemu od>vetni>ku v obleko ta re»k! resk! mai potegme sukm^iič ta ^rajoo kar čez glarvo! I>a, da, §toodože(lj-ucsti bodi kazen za petaimi! Ogitaai tog. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ca Sifr« 5 Din. — Oglasi »ociaHega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje alova ali ia šifno M 3 Din. f6) Vsa Evropa rabi »FLOOR« voščilo ta parket« in linoleum. (Fioor parket metle, po litur«. rokavice). Moncalih« čudovito jajce proti tn-oljeoi. Zahtevajte pri Vaeem trgovcn. — JELODVOR, LJubljana, Goaoosvetaka cesta 8. 20852-6 I. epe preproge dobro ohra.njene, ugodno naprodaj. Tavčarjeva 2/1 deene. 21467-6 Potnice (znojnice) bele, črne in noža naj boljSe kakovosti priporoča Osval-d Do-beic. Ljub '-•jana, Pre-d Skotijo 16. 21509-6 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (19; Lokal in pisarniške sobe oddam takoj po zelo ugodni ceni. Drogerija Hermes, Miklošičema 80. 23502-19 V Splitu vpeljano delavnico moSkega periia, s stroji, k-»jaški m ea Ionom prode m zelo poceni. Naslov oove oglas. odd. »Ju.tra«. 207-28-19 Trgovski lokal manj&i. iščem d« DunajeikJ »li Prešernovi oJici. Po-nudbe pod »Promet 222« o« oglas-na" oddelek »Jutra« 21512-19 Lokal ia mlekarno na glavni ce »ti oddam. Naslov v ogi sdidelku »Jutra«. 21525-19 Lokal oddam takoj za 150 Di®. Naslov v »glasnem oddelku »Jotra«. 21584-19 Primeren lokal za viootoč ali bufet oddam verziranemu in kavcij« zmožn emu min d em u paru. Ponudbe na o-glasni oddelek »Jutra« pod »Pro metna točka«. 21536-19 Za lokal na prometni točki sprejmem kavcije zmnino prikupno žen.«ko, ki bi za mogla vpeljati brezalkoholno restavracijo. Ponud be pod »Zmožna kuhan ca« na oblačni oddelek »Jutra«. 21537-19 Lep lokal im prostor poleg oddam za 600 Din mesečno. Naslov v oglasnem aiJelku »Jutra«. 2.1551 19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« Daeiova aH ta iifro pa 5 Din. (31) Pristopajte k Drui"vu stanovanj, na jemnikov. Gajeva alica — Nebotičnik IU. 37321 Dvosob. stanovanje v Rožni dolini, cesta X št-28 oddam s -. avgustom. 21500-21 Dvosob. stanovanje oddam za prvi avgust v Gregorčičevi ul. 17 b. — Ogleda se lahko od 12.— 2. ure. 21504-21 Trisob. stanovanje l*po. sončiro, z vsem komfortom oddam e 1. avgustom za 1100 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21508-21 Posest Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Din. (30) Novo hišo enodružinsko, z vrtom pri Mariboru napnodaj za Din 35.000. — Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ul. 21. 21497-20 Opremljeno sobo s poisebnim vhodom, elektriko, parketom, tekočo vod'o, centralao kurjavo, v sredini mesta ob Tirše- vi cesti s prvim avgustom oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«, 21495-23 Gospodično sprejmem na stanovanje za 150 Din. Rožna dolina, e. IV. St. 4. 21554-23 Na Gorenjskem kupim hiSo sa letovanj«. Predpogoj je vrt. Ponudbe z opisom in Davedbo cene na oglasni c-'tdielek »Jutra« pod »Gorenjska 6« 21515-20 Boljše posestvo kupim. Ponudbe z spisom na Iv. Zemljič, K->ijjice. S154il 20 Stanovanja j Vsaka beseda 50 par: I \ n dajanj« naslova aH | > sa iifro 3 Din. (21-a) j Trisob. stanovanje komfortno, najraje x vr tičkom iščem za september ali oktober. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra« 21495 Sla Dvosob. stanovanje 1 kabinetom išče boljša stranka brez otrok. Ponudbe 1 naivedbo cene na oglasni! oddelek »Jutra« pod »September«. 31516-21 a Čisto 2 do 3-sobno stanovanje s prit'k i1 rami iščem v mir-južni legi proti periferij' Ljubljane. Natančrr podatki z navedbo cene pod »Periferija« na oglas, oddelek »Jutra«. 2l539-21a Enosob. stanovanje kuihinjio in pritikldnam: išče zasebnica za avgust ali september. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jura« pod »Zasebnica«. 21549-21« Sobo odda Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za iifro 3 Din. (231 Lepo sobo event. z dobro hrano, od dam takoj ali s prvim avgustom na Aleksandrovi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21482-23 Boljšem« gospodu oddam lepo opremljeno sobo s pro&tim vhodom, elek.tr., parket, Kfzu glavnega kolodvora. Vpraša se v Tavčarjevi ulici St. 2/1 desno. 21469-23 Prazno soho veliko, svetlo, e poseb mm vbodom is veže. od dam za pisarno a M klub. Rimska cesta 2. pritličje, desno. 21490-23 Lepo sobo oddam boMšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21582-23 Sobe oddajam letoviščarjem zraven Sore Ln Save. Prane Jenko, Medvode 3. 21420-38 as/. t>e»»da 1 l>ui: (• dajanj« naslova ali '-» Stfro pa 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih eemah CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfov» alica S j Vsaka beaedt 1 Din. {