55. številka.
Ljuhljana, sredo 9. marca.
XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po pošti projeiua.ii za a vb tr o-o #e r s k o dežele /u pelo leto 1»'» fd-< m P"' lf tu s #1., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljiinjii na doni za celo leto 1'3 gld., r.i čotrt lota .'> gld. .'ii> kr., za en mesec 1 gld. 10 ki. Za poSiljanju na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za fietrl leta« — Za tuje de/.i-lo toliko \v<\ kolikor poštnimi iznaSa. — Za gospode 11. it olje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena iu sicer: Za Ljubljano M četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemaš U Četrt leta .'J gold. — Za OIDI nI 11 K plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f) kr., fie 16 dvjakrat, in 4 kr., če se trikrat ali reiktll tiska.
Dopisi naj se izvole irankirnti. — Rokopisi so ne vračajo.  — Urednifitvo je v Ljubljani \  Franc Ko!in:mo\<j hiai ^gledališka .stolba Oprav ništvo, na'katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „'Natudinj  tlakami* v Ko.t
banove] bifii.
Sodniška samostalnost in neodvisnost.
Državne osnovne ali temeljne postave od 21. decembra 1867 Člen G določuje, da so sodniki v izvrševanji svojega sodniškga urado-vanja samostalni in neodvisni. Postave od 21. maja 1868 § 1 pa določuje, kateri sodniški uradniki so samostalni in kateri so le pomoćni. Mej prvo vrsto spadajo predsedniki, podpredsedniki in svetovalci sodnjega dvora, okrajni sodniki in tisti, ki imajo pri sodnjem dvoru pravico glasovati; mej drugo vrsto pa spadajo sekretarji, pristavi, aktuarji in avskul-tantje. To tej postavi je nedvomljivo, da tisti pristavi sodnjega dvora, ki imajo pravico glasovanja in ki so sodniki v malenkostnih zadevah, spadajo mej prvo vrsto in so tedaj po postavi samostalni in neodvisni sodniki. To je pač lepa določba na papirji, pa žalibog, da se tudi ta postava povsodi ne spoluuje. Zvedeli smo sledeči slučaj, ki se je zdaj pred kratkim dogodil.
Pri c. kr. mestnej delegiranej sodni j i na slovenskoj zemlji (imena hočemo za denes za-molčati) je bil neki pristav civilni referent; imel je pa tudi zraven tega pravico glasovanja v kazenskih rečeh pri sodnjem dvoru, in bil je tudi se povrh tega sodnik v malenkostnih zadevah. Bil je tedaj po postavi popolnoma samostalen in neodvisen sodnik. Ker je sodnjega dvora predsednik poizvedel, da je ta sodnik, rodoma Slovenec in pošten narodnjak, slovenske uloge reševal slovenski, ga na enkrat kaznuje s tem, da ga pokliče od delegirane okrajne sodnije k sodnijskemu koru za preiskovalnega sodnika. To je „faktum" tako, kakor se je v resnici dogodil.
Pod denašnjo Taaflejevo vlado, ki nam Slovencem biti hoče pravična, se tedaj na slovenskoj zemlji ne smejo slovenske uloge slovenski reševati. In ako se vendar najde sodnik, ki ima toliko ljubezni in srca do naroda, da občuje z njim v domačem slovenskem jeziku, se tak sodnik kaznuje. Kaj pomagajo nam vse obljube na papirji, če se pa ne uresničijo. Stiskali so nas Slovane pod minister-stvom Auersperg-Lasserjevim, ali take sile se nam še celo takrat nijso godile, kakeršne se nam zdaj gode. Vlada, ministerstvo nam obeta pravično ravnopravnost, in morda tudi misli, da jo uživamo. Vladni služabniki pa, kateri Se zdaj ne verujejo, da nam bo ostala denašnja vlada na dalje, delajo zdaj bolj kakor kedaj zoper vladne naredbe. Če se je godilo kaj ta-cega pod Auerspergom, kakor je zgoraj omenjeni slučaj, smo kričali. Kaj čemo pa zdaj ! Zdaj, ko se je zgodilo to na slovenskej zemlji z narodnim sodnikom, zdaj je vse tiho. Gftapod predsednik nosi glavo po konci in si pač misli,
Bog vedi kako junaštvo je zdaj doprinesel. Opozorujemo pa naše narodne državne poslance na ta slučaj, da naznanijo vladi, kako se ravna na slovcusktj zemlji s takimi sodniškimi uradniki, ki ?o zvesti Avstrijci, pa tudi zvesti sinovi domovini.       ^ 12.
Politični razgled.
V L j ul> 1 j a u i 8. marcu.
lEii<ii;Wiii ottsok državnega zbora je imel včeraj sejo. Glavni poročevalec Henrik Clam- Martinic je predložil proračun za 1. 1881 Po tem poročilu bode Avstrija imela letos stroSkov 463,094.304 golti"; dohodkov 400,645.994 gold. — p v i mnnklj aja tedaj 53,448.310 gld. V tej svoti je pa vračunje-nih tudi 120,680.000 gld. dolga, storjenega leta 1878, ki se pa letos ima poravnati; za to bode treba narediti zopet nov dolg. Ker pa to nijso redni državni stroški, kaže se pravi pri-lnnnkljaj z 32,848.310 gld., na kolikor ga je proračunil tudi hnančni minister. Poročevalec grof Clam je v svojem poftJffllu-Tn?:vi. cel finančen program za bodočnost. Pravi, da se mora priznati, da se deficit ne more samo s šČedljivostjo odstraniti nego mora se tudi direktni davek po jednem merilu reformo vati. Realni davek je zdaj previsok, a premajhen je davek na premični kapital, zato se ima temu več davka naložiti, da se davki prav in pravično razdele. Na tak način bi ljudstvo tudi nehalo misliti, da je pritiskano. Ravno iz tega vzroka priporočala bi so temeljita reforma indirektnih davkov, kajti pri boljšej uredbi bi marsikateri užitni davek več vergel nego denes. Poročevalec potem zopet naglasa, kako potrebno je, da se hitro stori ravnotežje v državnem gospodarstvu. Se ve, da se to prizadevanje ne vidi iz letošnjega proračuna a to se da s tem opravičiti, ker je novi finančni minister samo malo časa v službi. A z gotovostjo se od njega pričakuje, da bode uže v prihodnjem proračunu dosegel oni cilj. Vlada pa mora vsekakako poprijeti inicijativo s šče-denjem in reformami, ki Be lehko zgode na administrativnem polji. Poročevalce je tudi grajal to, ker pride proračun tako potno v državnem zboru na vrsto. Temu se bode dalo tako izogniti, ako vlada drugo leto predloži proračuna za leto 1882 in 1883.
Ustavoverci  se po svojih listin ponašajo z ranjkim Brestlom  kot možem iz redne poštenosti ter naglašajo, da je bil Brc stel tist mož, ki je kot  finančni minister za časa svojega vladanja odpravil deficit.  „Politik" in „Tribtine" pravita, da je res, da je Brestel odpravil deficit, ali da ga je odpravil 3 finančnim  bankerotom državnim, tega ustavoverci zdaj nehčejo naglašati. Brestel nij bil noben ženij, on je bil prav navaden a pošten »računar, to  njegovo  poštenost so pa ustavoverci in njegovi tedanji tovariši v mini-sterstvu zlorabili. Omenjati je le G iskre, ki je vpeljal takozvane „ministerske trinkgelde". V m t 11 i«S lir* U V«*.
V glavnem mestu BolgarsKe v Sredci je „Slavjanska beseda" dne 3. t. m. slavila obletnico, ko je bil podpisan sanštefanski
dogovor. Ob 10. uri dopoludne je bila v cerkvi slovesna maša, potem pa je šla deputaciju k ruskemu konzulu, da je izrazila hvaležnost Bolgarov do carju. Zvečer pa jo ,,Slav-jain ka beseda" priredila baklado tlo stanovanja raokega konzula, kjer so članovi tega društva zapeli rusko himno.
Iz Carigrada se javlja, da so imeli včeraj evropski poslaniki in turška pooblaščenca prvo sejo glede rešenja grškega mejnega vprašanja. O izidu te seje ne ve se nič. V Londonu se v te razprave malo zaupa, posebno zato, ker je Nemčija tako hitro in hrupno odskočila, meneč, mene ne brigajo ni grške ni turške stvari, druge vlasti so, katere se imajo zanje; bolj zanimati. Nemčija je hotela, da bi se Kreta otok odstopil, a o tem nehčejo uičesa vedeti ni Grki ni Turki. Grkom je namreč menj ležeče na strategičkih mestih, kakor na rodovitnih ravanih v Epiru in Tesaliji, ki vržejo dosti davka. In denarja je tudi treba Grkom, kajti, če ne dobodo ozemlja, ki bi jim kaj neslo, potem zgube bankirji, ki so (irkom posodili novcev, vse. Iste uzroke pa ima zopet Turčija, zato se brani odstopiti Kpir in Tesa-lijo, od koder dobiva skoraj vse svoje prihodke. Da so pa evropsko vlasti naložile začasen mir Grkom in Turkom, to koristi samo Zadnjim, ker se lehko pripravijo za boj; to uvidijo Grki in prav zarad tega nij upati, da bi zdanji mir na iztoku bil trajen, ker ravno mir prazni Grkom vse kase.
Na Ir«lickiii se zdaj izjemni zakon strogo izvršuje. Tudi poslanec Dillon bode moral v uječo ter je vlada doslej razpustila 1 r>«> kmetskih družb.
.lii£»l<>«Iia vlada je določila zadnjo soboto mirovne pogoje za boerce v Transvaalu in jih odposlala generalu \V00du. Baje da Angleži obljubujejo boercem popolno neodvisnost in vspostavljenje republike. V južnoj Afriki pa nij dober učinek storilo imenovanje generala Robertsa za naslednika padlemu Colleyu. „Times" namreč piše, da, ako bi to imenovanje pomenji.lo to, da bi se vspostavil vo-jaftk despotizem, potem bi se zoper Angleže v/dvignila cela južna Afrika, katera nikakor nij — Afganistan. Angleži imajo biti v južnej Afriki zmerni in spravljivi, samo to jim bode ohranilo gospodstvo. — Boerce vodi in jim sploh z dobrini sveti pomaga „irsk renegat", Irec Alfred Aylward. Tudi vzadnjič, ko so boerci Angleže tako strahovito pretepli, svetoval jim je on, kako imajo to pričeti. Ay!\vard je bil o svojem času v tesnej zvezi s fenijci na Irskem. Ti so sklenili umoriti irskega nad« tajnika lorda Mayo. Avhvard tega sklepa nij odobril, ter je anonimno svaril Lorda Mayo in mu povcdtil, kaj da mu preti. Fenijci so zvedeli tO, in sklenili so Aylwarda umoriti. Odposlali so jednega izmej sebe in ta je dvakrat ustrelil na Avhvarda ter ga hudo ranil. Irska vlada je potem pomagala mu, da se je pre-selil v južno Afriko.
Dopisi.
Od Nave 6. marca. [Izv. dop.] Zastran Vestenekove okensko-pobijanske afere vemo zdaj za gotovo, da je c. kr. mestna delegirana okrajna sodnija ljubljanska kazenski postopek
ustavila, ker po nje misli manjka hudobnega namena, češ, da je bilo vse le šala in da je g. Del kot privolil. Po pravici pravi telegram v „Tribuni", da ta sodnijski korak vzbuja po celej deželi veliko senzacijo. Je pa tudi za res juristično zelo zanimiv. Zakaj sod-nijsko je potrjeno, da je bil g. Delkot tisto jutro, ko je vstal in videl pobita okna, zelo nejevoljen in se celo izrazil, ko bi bil on takrat zbujpn, da bi bil ven ustrelil, naj bi s: bil zunaj, kdor hoče. To je jasni dokaz, da g. Delkot v pobijanje nij bil a priori privolil. Vpraša se zdaj, ali je poškodovanje tuje lastnine hudobno dejanje le takrat, kadar je storilčeva volja naravnost na to namenjena, da drugemu dotično škodo naredi, ali pa ne mara tudi takrat, ko se dejanje zgodi ne ravno iz škodoželjnega, ampak iz kaeega druzega, poškodovancu nepovolj-nega namena, n. pr. da se mu s tem kako nagajanje, ali kaka sramota naredi. Ta poslednji namen je tukaj gotovo bil.
Na dalje se vpraša. Ali poškodovanje tuje lastnine, ki se zgodi zoper lastnikovo voljo, neha pozneje biti kažnjivo dejanje, ako se storilec s poškodovancem poravna in ta potem izreče, da se je poškodovanje zgodilo z njegovim privoljenjem. Po našem dozdanjem kazenskem pravu nehata samo tatvina in nezvestoba kazniva biti, ako se storilec o pravem času s poškodovancem poravna; pri drugih poškodbah tuje lastnine pa ne.
To dvoje vprašanje stavljamo vsem našim juristom, ne samo za to, ker se tiče Ve-steneka in njegovih tovarišev, ampak ker je to sploh za druge primerljaje velike važnosti.
Sicer pa mislimo, da ako imenovani toženci tudi ne bi bili zapadli kazenskej postavi a gotovo so se pregrešili zoper policijski red, ker so nočni mir in pokoj motili, ter se nadejamo, da s tem zasluženoj kazni ne odidejo, ako je Avstrija res pravna država.
Iz IMaja 6. marca. flzv. dop.| Ko se je vrli slovenski poslanec g. dr. Vošnjak v budgetnem odseku državnega zbora lani januarja meseca za izpeljavo ravnopravnosti pri sodnijah oglasil, odgovoril mu je tedanji naučni minister dr. Stremavr na njegove pritožbe, da ima v tej zadevi sledeča tri načela: 1. na vsako vlogo mora c. kr. urad odgovoriti v tistem deželnem jeziku, v katerem je vloga vpisana; 2. zapisniki morajo pri vseh c. kr. sodnijah pisani biti v tistem deželnem jeziku katerega stranka govori; in 3. končna obravnava se mora vršiti v tistem jeziku v katerem so zapisniki pisani. Taka zdrava načela imel j: pred komaj dobrim letom minister Stremavr. Tako še nekoliko logično je interpretiral mož, kateri Slovanom gotovo nij bil nikdar prijazen, £ 13 sodskega reda.
Toda „tempora mutantur ete." in Stremavr nema kot sodnik tistih načel, katere je imel kot minister prava. Bi le mož z enacimi zdravimi načeli mogel podpisati razsodbo glede uradovanja, kakor je znana najvišje sodnijeV Na t..k način nam najvišja instanca pravo ravnopravnost brezobzirno krati!
Kakor pri nas na Kranjskem, isto tako dobile so tudi pri nas na slovenskem Štajerskem sodnije glasovite „razloge" najvišjega sodišča, pri katerej priliki se sodnijam pravi, da je ta razsodba „zur darnachtung" in da se ima strogo paziti, ka se niti besedica v slovenščini ne rešuje. Za naše sod-dnije bili so ti „razlogi" popolnoma nepotrebni kajti nadsodnija graška odločila je uže, da je sodnijski jezik nemški.
Slovenske uloge rešujejo se pri nas brez
izjeme v švabščini, vsi zapisniki pišejo se v švabščini, čemu torej za Štajersko še Stre-mavrjeve razloge? Nam je pač dobro znano, kaj Waser in Stremaver s tem nameravata.
Ta razsodba vznemirila je vse slovenske kroge na izredni način!
Kaj bode „Tagespost" sedaj o „liberal-nosti", o „ravnopravnosti" rekla? Čudom se čudimo, da se pusti našemu kmetu pri sodniji še slovenski govoriti!
Iz r*ra«lca 6. marca. [Izv. dop.] (Novi slovenski profesorski naraščaj.) Uže v oktobru 1880 napravila sta na tukajšnjem vseučilišči profesorske izpite dva Slovenca, Novomeščan Ferdinand Seidl iz naravoslovja, fizike in matematike, in Središčan Davorin Bedjanič iz klasične filologije. Prvi je sedaj asistent pri tukajšnjem vssučiliščnem profesorji Leitgebu, drugi deluje uže od novembra kot suplent na gimnazijskem zavodu v Mariboru; in to je po redu in po pravici, da se umesti na naših slovenskih zavodih svojega naroda mož vešč jezika in poznajoČ narav in potrebe naše mladine. — In včeraj V.ta zopet dva Slovenca j prestala izpite prav dobrim vspehom, Ilogatčan I Josip Lendovšek in Konjičan Franjo Železinger, j oba iz klasične filologije. Vsi štirje izpitanci so položili izpite s prav dobrim vspehom in posebno je Še poudarjati, da zadnji trije z nemškim in slovenskim učnim jezikom. In vendar se nam vedno gode na vse naše zahteve : „nemate učnih močij, ni učiteljev, ni učnih knjig." — Učiteljev imamo, šole nam dajte, in knjige pridejo v kratkem, kar jih še nij. — Upati je, da bodo omenjeni štirje mladi možje še dali v življenji sč svojim delovanjem v korist narodu in domačej šoli priliko večkrat govoriti in slišati o svojih imenih.
I/ liO^alca konec febr.*)  [jzv. dop.] Velika množica ljudstva iz Dolenjega in Gore njega Logatca, z Vrhnike in Ilotedržice zbralo pe je ono nedeljo v prostorih gostilne g. Arka v Dolenjem Logatci  k veselici, katero je pri- I redilo Logaško bralno društvo s prostovoljno požarno stražo. Ob 8. uri pričela se je vese-j lica z godbo, po katerej je na oder stopilo 12 j domačih pevcev; ti so prav dobro zapeli zbora „Domovina" in „Mladini".   G. Pr. deklamoval je potem v splošno zadovoljnost  svoje pesni. Zbora „Denes tukaj, jutri tam" in „Želje"po! domovini" vzbudila, sta mej poslušalci pohvalo;: kaj lepo slišal se je samospev,  ki ga jo so čutno pel g. S. 5. točka „Nesretno ože-
njeni", provzročila je mnogo smeha mej občinstvom a še več pesen „Ljubična pošta s šaljivo godbo na mrlotinke". Ploskanja, hvaljenja in smijana nij bilo ni konca ni kraja ter so pevci morali ponoviti še jedenkrat to točko. Po petji in deklamacijah prišla je tombola — za to ples. Do ranega jutra vrstile so ee krasne gospice in gospe, in občna želja bila je „da bi se snideli še večkrat, da bi se radovali, veselili, kakor ta večer." Pri četvor-kah, kakor navadno po deželi, nij smo bili tako srečni, kakor prejšnji večer v G. Log. kjer so menda „fehlerfrei, zu Nutz und Frommen der lieben Klein en" plesali, kakor sem čital v „L. Seli. Ztg." Pri veselicah zlasti po deželi, mora biti združenje, vzajemnost, pozabiti se mora mej sobo j ni prepir, ako se hoče kaj doseči, a ne napravljati v naglici na kljubu so-areje (V!) kaj? soarejo — bogme! kdor je prvi veselico imenoval s to besedo, gotovo si nij mislil take veselice — toda vsa čast in slava petju treh gospic — zborov ne ženskih ne moških pa nij bilo slišati.   Veliko bolje bi
M) Po naključbi zakaBneno. Ur.
bilo, ko bi prireditelj one veselice (ne 80-areje) počakal malo časa, mogoče, da bi se mu bila bolje obnesla.
Iz Idrije 5. marca. [Izv. dop.) (Še en precedens za Vesteneckov poboj oken.) V št. 50, 3. marca t. 1. „Slovenskega Naroda" smo čitali, da so v Vipavske j dolini neki sumljivi oknapobijalci bili, — tebi nič, meni nič, v — zapor dejani. Tudi tukaj v znanej nem i kej (?) Idriji se je nekaj enacega 2. septembra 1880 prigodilo. Občno znani g. J. je iti hotel tist dan popoludne v hišo svojega bruta, kjer je imel svoje reči spravljenje, in ker mu njegova mati odpreti nij hotela, trkal je, da je šipo pri vratih v vrednosti 8 kr., po dnevi, brez prič, ubil. Izvedevši to, v št. 238, 16. oktobra 1880 po-| pisani nek uradnik „se silno butaro grehov", poslal je po g. J. ža n d ar m e, in dobil je 48 ui. Pa pravite, da velja: „Gleiches Itecht Ilir Alle V"
Oel Divačo, po pepelnici. [Izv. dop.J — Vem, grešil sem, gospod urednik, da vam užo toliko časa iz naših krajev nič pisal nij-sem; tudi, da je ta moj greh še toliko večji, odkar ste mojemu kolegi s košem zažugali: vendar pa upam, da mi nemarnosti moje ne boste preveč hudo zamerili, še celo pa potem ne, ko vam dokažem, da vsega tega nij sem sam kriv.   Razlogi za to bi bili pa ti-le.
Prvič sem čakal potresov, da bi dopis svoj vendar le s čem pričeti mogel, ko drugih novic uže tako nij, pa potresov nij več, in to mi je žal, ne zavoljo mene, ampak za to, da vam sploh nič novega pisati ne morem,
Drugi, ali prav za prav prvi razlog bil bi pa ta, da smo tuli tukaj pust imeli, in pust je le pust, ki je le enkrat v letu in bi se po vsaj pravici mej premakljive praznike šteti smel. Tu se je plesalo, tam se je pelo, tam zopet pilo, da še noben pust tako — kratko in malo, saj bi vam bil rad pisal, ko bi bil le utegnil.
Pa, gospod urednik, vendar sem grešil; kajti rotil sem se v zadnjem svojem dopisu, da v Divačo nikoli več plesat ne pojdem: ali pust je še bolj trmast ko jaz in kljubu Saturnu in vsem drugim planetom, ki so nam vso pot prav z golido svetih, šel sem vendar le tje, in kakor sem se bil nadejal, imel sem se dobro, res ne v narodnej — kajti o takoš-nih tukaj sedaj še nij misliti — pač pa v izbornej mej narodnej družbi brez krika in vika in vsakih „nepravilnosti1'. Ne pripovedujem pa tega za to, da bi to zabavo po svetu razglašati ali častitega bralca dolgočasiti hotel, ko je zabav pred pustom povsod i dovolj; ampak povedal sem to le za to, da boste razvideli, da sem veliko hudih izkušnjav imel: bolj hude pa ko so izkušnjate, toliko manjši je greh, in za to upam, da mi bost-3 nemarnost mojo odpustili.
Nijsem bil namreč pusta še dobro pokopal, uže dobim 9. številko „Edinosti" v roko, in v njem dopis iz Divače, češ kot odgovor na moj dopis v „Slovenskem Narodu" od 1. februvarija. MpI sem si oči, prebiral dopis; pa ugibal sem, je li odgovor pisan za pust ali za post: kajti za pust je prepust in za post je neslan. Naštevajo se mi grehi, da grajam sosesko, semnje in da hujskam i. t. d. Naočnikov sicer nijsem izgubil v snegu, ker jih ne rabim in brez njih dovolj jasno in bistro vidim; vendar pa vas prosim, gospod urednik, preberite moj dotični dopis in povejte, sem li res kaj pisal zoper sosesko ali zoper semnje, ali ne. Jaz bi menil, da ne, in te misli ste
pač tudi vi; pa brati znati in to, kar se bere tudi ometi, to je dvoje. Opominjal sem pač, naj bodo Divačani zložni; hujskal nijsem nikoli. Da se pa poročila o plesih, ki za narod ali narodnost sploh prav nobenega pomena nemajo, ne pošiljajo v liste, to mi bode vsak količkuj zaveden človek, ki namen čaBnikov pozna, prav dal, ter od svojega dopisa niti najmanjše pičice preklicati ne morem; pač pa bi zopet rekel, da bi bilo v Divači lahko drugače, ko bi bili zložni, ne pa kakor sedaj, ko kakih pet domačinov nekaj bere, drugi pa nič, kar iz dobrega vira vem. Sploh bi dopisniku svetoval, naj bi rajši on naočnike nataknil, in sicer najprej ene, da bi dopis prav prebrr 1, potem pa Še druge, da bi ga tudi prav umel, ter mi je zelč žal, da mu jih jaz ne morem posoditi, ker jih, kakor sem rekel, ne rabim. Sploh naj bode pa gospod dopisnik tudi preverjen, da se svojega dopisa, ki njega tako zelo bode, prav nič ne kesam, in vsaj ta post zanj pokore delal ne bodem. x
Ta Dunaja 7. marca J Izv. dop.] Politična situvacija je bila zadnje dni za desnico državnega zbora nekoliko sitna, a zdaj ^e je sčistila in nevarnost je odstranjena. Kar je namreč skrbi delalo in slogo desnice v nevarnost stavilo, bila je predloga nove postave o hišnem davku. Tirolci in bolnogradčanje namreč dozdaj tega davka nij so plačevali, imeli so nekak privilegij. Isto tako so imeli Dalmatinci izjemno stanje. Čeravno torej poslanci teb dežel priznajo, da nij prav, če imajo oni izjemno stanje v dolžnostih, ki jih drugi deže-lani morajo izpolnjevati, vendar so se branili glasovati za postavo. Ker ustavoverci preže povsod, kje bi neslogo mogli podpirati in na rediti, sklenili so tudi zoper postavo glasovati, čeravno so nekdaj vsi zanjo bili. Zdaj pak so se dali Tirolci in Solnogradci pogovoriti in bodo glasovali zato, da se po generalnej debati preide v specijalno. V specijalnoj debati pa se bodo sklcn la nekova polajsanja za omenjene dežele. Tirolci in Solnogradci so se torej večini, discipbni za ljubo udali in nekoliko žrtve prinesli, da ne bi ustavoverci triumfovali. — Sicer vlada ne bi bila padla, da, ne bi bila nič omajana, tudi ko bi bili Tirolci ostali pri svojem stališči, vendar bi bila desnica dosti veljave izgubila. Ta nevarnost je odstranjena, in druge se menda nij tako brž bati. — To se ve, da se lehko reče: saj Slovenci itak nič ne izgubimo, ker nijsmo nič dobili. Res, žalostno da nijsmo. Ali vendar, zdaj smo na dežji, in potlej bi prišli pod kap, To bi bilo pa še slabše. Upanja ne izgubimo, niti ne poguma in vstrajnoSti. Pravična reč mora nazadnje vendar zmagati. Vsi narodni boji so teški in dolgotrajni.
Domači stvari.
— (Dar cesarje viču Rudolfu.) G. Matija Petrič, urar v Postojini, samouk, je izdelal uro, katera se more z vso pravico imenovati umotvor. To uro, katero bode g. Petrič poslal cesarjeviču Rudolfu v spomin njegove poroke, je delal dolgo, zato je pa tudi dovr-Seno krasen izdelek. Okrov te ure je sestavljen iz samega kamenja postoj inske jame v go-tiškem slogu ter je visok dva metra in 10 cm., Širok pa tri metre. Okrov ure kaže znotraj v treh oddelkih najlepše prostore postoj inske jame. Dno je iz rdečega kamena postoj inske jame, na njo pa je postavljen bakren kotel za vodo, v katerej bodo plavale v postonjskej jami se nahajoče ribice. Nad tem kotlom je majhen most, kakor je v postojinskej jami pre-
prežena podzemeljska Pivka.   Ves ta oddelek je popolnem enako velikej cerkvi postojinske jame prekrit z obokom.  Zadaj je urna ploča. Na ta obok je postavljen drugi  oddelek, kateri predstavlja prostor velike plesne dvorane postojinske jame.   Mej srednjim in zgorenjim oddelkom so v enej vrsti trije prostori prirejeni, v katerih se vidijo dnevi, meseci in letne številke mehaničnega koledara. Zgorenji tretji oddelek krova za uro predstavlja na levej strani hrib Kalvarijo in na desnej strani milansko veliko cerkev. Za izvršitev tega oddelka so se porabljali najlepši z velikim trudom nabrani kameni postojinske jame. V zadnjem kraji tega oddelka pa je prostor za mehanični del te ure. Ura navije se vsako leto samo enkrat in je napeljana v vse tri oddelke krova, razen tega pa žene tudi mehanični  koledar. Ploča ure dolenjega  oddelka krova kaže dunajski, spodnji pa praški čas. Ploča ure srednjega oddelka pa je razdeljen po desetnicah in sicer tako,  da je mesto 24 ur, kakor navadno le 20,  tako da jih spada 10 na dan in isto toliko na noč. Vsaka ura pa je na ploči razdeljena  in  preračunjena  v 100  delov. Konec vsake ure pride z leve strani druzega oddelka majhen voziček, kateri pripelje ob 12. uri so-boj  avstrijsko zastavo in   ko voziček pride v sredo oddelka zaigra z uro zvezana godba avstrijsko cesarsko pesen in ko je ta izigrana, se voziček proti  desnej strani zopet odpelje. Na vozičku pa je ura, katera kaže postojinski Čas.   Vse je jako lično in umetno izdelano. Predno  g. Petrič  odpošlje to uro na Dunaj, namerava jo v Ljubljani nekoliko dnij razstaviti.
— (Semanjski tat.) Neznan tat je v hlevu g. Druškoviča, pri „Figabirtu" v Ljubljani, po noči od ponedeljka na vtorek nekemu konjskemu borantaču iz Koroškega ukradel 2O0 gld. Barantač je bil na živinski semenj prišel. Mej tem ko je spal, prerezal mu je tat suknjo, vzel listnico in z njo in denarjem popihal Itog ve kam.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaj i) ima, v sredo 5). marcija svojo 11. redno sejo sč sledečim sporedom: 1. Prečita se zapisnik. 2. Berilo: „0 analizovanji raznih cen," čita g. Radivoj Poznik. 3. ,.Nekaj narodnih pesnij," čita gosp. Radivoj Poznik. 4. Slučajnosti.
— (Hrvatska „Sloboda"), glasilo stranke prava ali Starčevičevcev, govori v dopisu iz Primorja o »Ljubljanskem Zvonu" in
0 „Krešu" pa končuje svoj dopis tako: „A1 nješto drugoga bilo bi u Celovcu, u Koruškoj, koristni je, bilo bi upravo nuždno. Dopisnik iz Koruške u „Slov. Narodu" izjadao je jade tamošnjega slovenskoga naroda, komu se jedva dppUŠĆa, da još slovenski diše. Gorica, Trst, Istra, Štajerska imadu svoje listove: „Soču", „Edinost", „Našu Slogu", „Slov. Gospodar" za pokrajinske odnošaje, za puk, jeftino. Puk koruški nejma ništa. Zanemaren je, driema, bezsviestan je, i nejma ga, koj bi se zanj pobrinuo, koj bi ga probudio, koj bi ga osvie-šćivao. Rodoljubi celovški! Eto polja, na kojem bi se dalo raditi, uspješnije, koristnije, zahvalnije. Radje biste se znanostju i stvarmi za izobraženije razrede bavili, znam, al kod narodah malenih, zanemarenih, imaju se muževi, iz njega nikli, izobraženi, ne onim toliko baviti, što njim je milije, nego s onim, što je narodu koristnije, šte mu je neobhodno potrebito. Šta će znanost, ako narod, u kojega jeziku pišete, pogiba, izumira? Zanj pišuć stekli bi si zahvalnost njegovu i njegovih potomakah,
1 sve njegove braće."
I inrl i  m<» v Uiil»ljunl:
4. marca: Anton V'indis, užitnin kega uadzor-nika sin, (I tednov, .- ulicah na grad St. 4, za bo-žjastjo. — Matilda Jug, kondukterjeva hči, -*l leta, v Krav j ej dolini St. 2, za jetiko.
5. marca: Josip l'ance, crkostavec, 21 let, na Krakovskem nasipu St. 14, za pljučno vnetico. — Justina Smole, soproga voditelja zeraljiSkih knjig, 75 let, v Gruberjevih nicali St. .'». — Marija Kralj, gostija, 60 let, na I'oljanskej e sti St. 10. za prsno vodenico.
6. marca: Pavel Ilcršič, bivSi davkar, ">6 let, ua Žabjaku St. T. — Frančiška Top, železniškega uradnika hči, 15 mes., na sv. Petra cesti St. 74, /.a jetiko.
7. marca: Marija Valentinčič, 2 leti, na Rebra St. *.», za kožno voden'co.
V deželnej bolnici: 4. marea: Anton Jancžič, krojač, .*K) let, za pljučnico. — Alojzija Felber, pleteničarjeva soproga, N let, za vnetim umžjanske mrene.
Zahvala.
Slavnoj hranilnici kranjskej izreka podpisani odbor najtoplejSo zahvalo za blagoduSno naklonjeno podporo 60 gld.
V Ljubljani, dne 6. marca 1881.
Odbor .(ilaslune Matice'*.
Javna zahvala.
Slavna hranilnica kranjska je v svojom občnem
zboru volila „ Narodnej Soli" za tekoče leto 1."»'1 u Id. podpore. Z:i ta lile sprejeti dar izreka uajiskrene j So zalivalo
odbor „Narodne šole'".
V Ljubljani, (luč *>. mana 1*H1.
Dunajska borza 8 marca
(Izvirno tclegratićno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru
/Jata renta.......
1860 drž. posojilo   .   . . Akcije narodne banke. .
Kreditne akcije.....
Srebro   .   . . Napol. . ('. kr. cekini Državne marke
.  78 gld.		45	kr.
. 75	n	70	n
. 90	n	05	n
. 189	n	75	n
814	n		n
. 288	n	r>o	
	«	60	.»
	„		n
<<	n	88«/i	n
S	n	B.'J	rt
	n	23	n
Za izpeljovanje in izvrševanje roklamaci.j o zemljiškem davku po posostolikih polah priporoča so p. n. posestnikom gospod Ivan Pribil, v
Ljubljani, Gruberjeve ulice St. 4. (Ulj
Zahvala.
Dolžnost   mi je  očitno zahvaliti se. za
areno aofin^le o prosgodnej smni nepotab-
ljivega mi sina
IVANA.
jurista in c. kr. častnika v rezervi,
zlasti za prekrasne vence in mnogobrojno BpremstVO pri sprevodu, kar je dobro delo užalostem mu srcu.
V   Kandiji  poleg Novega mesta marca 1881.
Ana Foršek,
(120) posestnica
Oznanilo.
Kdor ima spomlndimsKi (beli) Ječmen za prodati, ponudi naj ga takoj Antonu 1 'i-nU-ii, mlinarju v St. Vidu pri Vipavi z najnižjo 0000 1» 100 kilogramov. (117 — 2)
(115—2
Vsega zdravilstva
dr. V. Gregorič
ordinira od 1—3, frančiškanske ulite štev. 4.
Le dobra stvar se hitro prikupi.
Komaj je tri leta, kar sem priSel iz Novega Jorka v London, da angleško deželo seznanim z mojim novim izdelkom. Začel sem z malim ter odprl početkom le majhno delavnico in pisarno. Pošiljal som moj izdelek v malih zabojih na ogled in poskuSnjo po Angleškem, Irskem in Škotskem. Moj ekstrakt bil je povaodi z veseljem sprejet in uže v prvem letu se je naročilo pri meni 2O0.000 Hašic. Mnogi so se naročili Se le potem, ko so dobroto mojega izdelka uže sami poskusili. I>rug ga je priporočal drugemu in tako je moja obrtnija dobro napredovala.
Od začetka, prej da sem ljudi se svojim izdelkom seznanil, imel sem več stroškov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem se pa na to, da se mi bo to pozneje ceniti vedelo. V tem se nijsem motil. Dobil sem toliko priznanja in naroČil, da sem svojo delavnico kmalu razširiti moral. V drugem letu se je naročilo pri metu na stotine in tisoče, da jih uže nijsem vedel kam devati. Jednoglasna bil- je hvalu mojega „shiiker-ekstrakta". Tako se namreč imenuje moj izdelek in je izvrstno zdravih* za bolezni na jetrah in v želodcu. Najprej se je razširilo to zdravilo po Angleškem. Po dolgih študijah in preiskavah sem se namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandenašnji iz želodca in iz jeter. Iznašel sem zoper te bolezni zdravilo „shiikei-ekstrakt", in ko sem se v Ameriki prepričal, da je mnogim pomagalo, sklenil sem, prinesti ga tudi v Evropo. Pa nijsem prišel v Evropo kot klat vitez, kajti vodil sem tam veliko kupčijo in imel sem več, ko zadosti za življenje. Moja kupčija seje v tretjem letu še bolj razširila-, samo na Angleškem sem prodal 1)00.000 Haš, v treh letih skupaj tedaj 1,700.000 llaš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar bi se ne bila tako prodajala. Na Angleškem so brž spoznali, kako dobro zdravilo je „shiiker ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni na jetrah, in da je res mnogim pomagal, se vidi uže iz tega, ker se ga je toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale so mi pogum, da sem svojo kupčijo uže razširil na druge dežele.
Želodec se kmalu pokvari, ta bolezen pride kakor tat vv noči, zdravilo za to pa je „sbiiker-ekstrakt".
Ce je želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križi; človek jo zaspan in slabe volje, usta imajo čuden dtdi, na zobeh je polno slin neprijetnega vsduha. Človeku se ne ljubi jesti in na želodci lesi nekaj kakor kamen. Oči so udrte; roki- in noge so mrzle in mokre, kar pride od mrzlega potii. Holnik je vedno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič nij bolje; črez nekaj časa postane siten, razdražljiv in teman, v srcu mu je, kakor bi se nečesa bal. (Havaje omotična, posebno kadar človek vstane; čeva postanejo trda, koža pa suha in gorka. Kri je teška in se nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumena. Uolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladćiknst okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostiktat misli, da je na srcu bolan. Oči slabo vidi jo, kakor skoz meglo, človek postiuie klavern in slab. Kmalu se prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa z zelenkastim i/.nietkom. Te prikazni ne pridejo vse na jedenkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več na enkrat opazovati.
Lastnik A. J. VVHITE v Frankobrodu na M.
Zalog« imajo na IHninji: Stara c. kr. vojna lekarna, L, na Štefanovem trgu, Fr. Plebanja, Iekarja; \ I wcrdy, lekar „pri zlatem jelenu", Kohhnarkt 1.5 C. Oaubner, lekar „pri angelju, I., am llof; A. Lgger, lekar ,,pri rudečem raku'1, L, lloher Mark t; P». Hibus, lekar , pri labudu", L, Sehottenring; Ph. Neustein, lekar ,,pri sv. Leopoldu'1, 1., IMaukengasso G; .1. VVeis, lekar , pri zamorcu", L, Tuchlauheu 27: dr. Khruiann, lekar,.pri sv. Brlffitl", II-, lirigiltaplat/.: M. Sobil, lekar „pri medvedu", I L, Taborstrasse ; dr. Aleks. Kosenberg, lekar ,,pri sv. Trojici", 111 , Kadetzk.vplatzj lekarna am Kemnveg, 111., A nt. Haverja: dr. J.Latnatsoh, lekar, IV., \Yied. Ilauptstras.se 16] M. Zavaros, lekar , pri križu4', VIL, Mariabilerstrasse : .lul. llerbabnv, lekar „pri usmiljenju", Vil., Kaisorstrnsse 90; Ludvik Lip, lekar „pri zlatem slonu", \'ll., Stiftgasse: C Lirbas, lekar „pri s\. Ani", IX.. \Viiliringstrassc: dr. Schlosser, lekar,
IV. , NVieden, llauptsrasse G0; M. Sehneid, V., \Viin-mergaase B8\ rloy, lekar, IX., PoroeUasgaase .r>: t;. a U. Prit/., drogist, L, Braunerstrasse 6: lekarna udove Seevrald, Vil., MariabilterstrasBe 106. - !■© raznih deželah: V Zagreba; M. L. Pinsch, lekar;
v Osterlici: A. Prikril: v Ituih'im: i< hvvarz; v Brnu: 1 . I.der; v Boona: H, Spretter; v Briivu: Perd. Pleck, drogist; v Broda (GaUo(ja): I. Liska; \ l>. Kdhlvaru: Jos. lM. Piip: v Omandenu: A. ttaymnnn; v Iglavi:
V. Inderka: v llioniostIt: Pr. \Yiuklrr; v Kančlij»l (Galicija : R. Beger; v Karlovcu: Z. Flndeia, lekar, J. Blri; v Caloven: P. Blrnbaoher; v k rakovem: Jos.
Tranc/.\uski: v Kreinsii: S. B. Klee\\vin ; v Ktltniltori: Pr. Slavik: v Ljubljani: Jul, pl. Trukoezy; v LvOVUJ Peter Mikolaš, Sigm. Kueker in K. Križanovski; V Linea: A. Hofstfitterja dediči in A. Etapert; v Merami: A. Panj \ Mllovki (Galletia): BI. Quirlnl; v Miskolesu: ili. M. Herz; v Novemtičiiiii: .Jul. Neuser; v Pančuvi: W. II. tirali"; v Plzilll: L. Kalser; v Pragi: .Jos. Piirst na Porišči; v Prorovi: Ig. Psota, lekar „pri zlatem orlu"; v Preslmi-gu i Pr. llenrici, lekar pri sv. Trojici", in Feliks Pistorv, lekar „pri rudečem raku"; V kresnicah: A. (Jriossl: v Beiclienliergu: .los pl. Ehrlieh; v Saazu: V. Kraus, drogist: V Sau^erhergu: J. Zieglcr:
V Sulnogradu: dr. pl. Sedlitzkv, c. kr. dvorni lekar; v Šeiniiiiu: IV. Sztankay; v Sterubergu ^Morava : A. Ferkl; v Opavi: A. Plankv; v Tcmcšvani: 0. M. Joh-ner, lekar, mesto, Hunvadigasse, in Štefan Tarczav, lekar „pri Mariji pomagaj": v Ogerskem llradišu: J. Stanci: v Vinkovrih: 1>- pl. Ah-mami: v Varaždina: (J. lloehsinger. lekar: v \\>lsn: K. h'iehter; v Dunaj-
skem Novem mestu: Pr. Kolčarš, lekar; v Karlsbadn:
G. Findeis, lekar; v Belca (Galicija): J. Gross, lekar; v Zyds>«zowu: M. Kardaaz; v (triinourgu (Zgor. Avstr.): J. Miiller, lekar; v Leitmericu: R. Labler, lekar „pri kroni"; v biesingii: A. Muss: v Scegedinn: A. K(»vacz; v Beljaku : Rumpfovl dediči: v Celji: A. Kupferschmidt; v I>Hits<'hbrodn: W. Kabelač; v Osjeku: J. Gobetzkv; v Oradci: Fr. Ks. Gschihav; v tir. Becskerek: L. Men czer; v (ivongvosn: F. Mersitz; v Hermannstadtu: A. I( utsrli \ II. M. Vaaarlielv : J. Kiss; v Leva Levenz): E, Kolemarm; v M. Biiknitzu: C. Ulodig; v Miilir. Wei8skirchpinu: J. Kriegelstein; v \ussdorfu pri I)u-naji: Kol. Bolfy; v Nviregvliaza: F. Korangi; v St. Piiltnu : O. Massak: v 'NViiidischgarstenu : Em. Keller; v Znaimu: E. Scherko. (109—.'})
Br. 64.
Natječaj.
(118)
Na redovitoj dvorazrednoj mješovitoj učionu u Lovranu je za popuniti mjesto jedne učiteljice III. vrsti.
Sa ovim mjeBtom su skopčani dohodci ustanovljeni zemaljskim zakonom 3. novembra 1874 i 10. decembra 1878.
Natjecateljice za ovo mjesto, za koje se zahtjeva i poznavanje talijanskoga jezika imaju predložiti puteni svojih vlasti odnosno ravno ovamo u 14 dana odkad bude ovaj natječaj uvrščen za prvi put u „Osserva-tore Tricstino" molbenice redovito dokumentirano.
C. kr. kotarsko školsko vjeće,
Voloska, 12. januara 1881.
Zdravljenje po zimi.
%\ 11,11 BI, JBOl"
unliiirlriliški antiivunatiški
kri čistilni čaj
od
Franc Wilhelm-a,
lokav v NeaenkiiMdienii (Dolenje-Avstr.), je najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udih, zastarele hude bolezni, zmirom gnoječe se rane, spol-sko in bolezni na polti, izrastke na životu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, napihnenje jeter in vranice, zlato žilo, zlatčnico, bolečine v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, čo ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, Če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lucijo, moško slabost, ženski tok, bra-morje, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavaluih pisem. Spričevala na zalite vanje zastonj.
Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr.
Popačenih izdelkov naj se nikar no kupuje in gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke.
Zaloge imajo: \ l, joM jooi . Peter i.asMiik.
V Brodu L\ gen Schrepel, lekar. V (jradci J. Purgleitner, bratje Ober-
auzmever, Wend. Tvrnkoczy, lekar ji. V Kranju Karel Savnik, lekar.
V Mariboru Alojzij Q u a n d e s t, lekar.
V Metliki Kr. Wacha, lekar. V Novem mestu Kom IJ izzoli, lekar. V Postajni Anton Leban, lekar. V Zagrebu S i g.
Mitlbach, lekar. (18—7)
•
N
o.
1
cu
<_
cd"
-a o
a* -h c
Glasovir
je za prodati pov jako nizkej ceni. Več se izve v prodajalnici npri Štefetu", glavni trg St 13. (116—2)
M^lin
na %olr:iiijsk<'iii.
na štiri kamene, z žago, stopami, s poslopji za stanovanje in gospodarstvo ter s G oralov zemljišča, proda se.
Natančneje se izve' v Fr. Mullerjevem „Annoncen-Bureau" v Ljubljani. (122)
• Zdravljenje spomladi.
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-slast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo,    napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodca z Jedjo   ali    pijačo, črve, zoper bolezni na vraniol, jetrah in zoper zlato žilo. Gluvnu zaloga: ' Lekar C- lEra«l.>. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Prave ima seliti.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu; lekarna Julij p 1. T m k o c z y, na mestnem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. R izzoli. V Gorici: lekarna A. de Giron-coli. V Ajdovščini: lekarna Mieh. G u-g 1 i e 1 m o.
PT Svaritev! Ker se v zadnjem Času
naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v Bkleiueo vtisnene besede: Echte Maria-zeller Magcntropfen — llrady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno soduijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim \iirs«\ciiiin znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki učmajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (883—32)
o C
a z:
i2
pq
rt tU u S
S 1 j i
— h
đ «
3 c. 4
mm  ~i «
.„ o
'C
o
Sls
s c n
a-h
al > °
Popolna razprodaja
zaloge maiiufattiirneia in lispga blaga
po /U:tiiio znižanih eenali pri
(108—4)
m   ag m«?p
na sv. Tetra predineNtji 61. O v Ljubljani.
S£ Prittikint in učenec, =S
ki imata dobre spričevala in sta zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejmeta pri (111—2)
G. Schmidl in družniku v Celji, j!
trgovina se suknom,   rokolvornim in novošegiiim blagom ter zaloga  pravili amerikanskih  strojev. J j
Izdatelj in uradnik Makso Armić.
Lastnina in tisk „Narodne tiskalne".