ObscK: Perntninstvo. — Naš občni zbor dne 23. t. m. — Za osnšanje ljubljanskega barja. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — lnserati. METOVALEC. Ilustrira gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno ^ glasilo c. kr. kmetijske družbe »8» vojvodine kranjske. „Kmetovalee" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. lnserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni eeni: Inserat načeli strani 16 gld., na '/a strani 8 gld.. na */« strani 5 gld. in na 1/8 strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskegu sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,Wallflsehgasse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. TRIESTE. Št. 9. V Ljubljani, iS. maja 1889. Leto YI Perutninstvo. Spisu je Josip Lenarčič. V. Omeniti mi je še pasme Dorking, katera je prejela ime svoje od mesta Dorking, grofije Surrey na Angleškem. Po zunanji podobi spo-minajo Dorkingi navadnih domačih kokoši, od kojih pa jih lahko ločimo po čokatem, močnem truplu. Dorkingi so drobnih kosti, imajo širok hrbet, široke prsi z dolgo in prav visoko prsno kostjo, okoli katere je mnogo izvrstnega belega mesa, — kratek, debel vrat, srednje veliko glavo, rdečo glavo, rdeča ušesa, dolge in široke podbradke, nizke, gole noge s petimi parkeljci, ločijo se pa najbolj od navadnih po izredno veliki teži; pitani petelini temne barve so težki do 6 kokoši pa do 5 Greben je pri temnih petelinih velik, enoten, kvišku stoječ in lepo zarezan, beli petelini pa imajo rožnat greben. Gosto perje se prav dobro oprijemlje života, torej ne moti gledalca, da bi več kazalo, nego je v resnici trupla pod njim. Po barvi perja ločijo se Dorkingi v temne ali sive, v svetle ali srebrno sive, v jastrebasto pisane in v bele. Podoba 20. Petelini temne barve imajo belo perje po glavi, po vratu in sedlu pa črno z belim obrobkom, po hrbtu in ramenih pikasto mešano. — Splavute (Schwungfedern) so na zunanji strani bele, na notranji črne; krilno perje (Deckfedern) po perutih je črno, tako tudi po prsih, stegnih in spodnjem delu trupla. Kokoši so po glavi in vratu iste barve, kakeršne petelini, perje po prsih pa je rjavo, in na konci vsakega pesesa videti je črn polumesec; po vsem drugem životu je perje sivkasto rjavo s svetlejšimi tuljavami (Schaften-). Noge so svetle, mesnate barve. Svetlo sivi petelini se ločijo od prejšnjih po velikosti, ker so manjši; perje po glavi, vratu in sedlu je belo z malo, sivo črtico po sredi. Skleneni peruti sta videti beli s črnim robom. Prsi in rep so črni. Angleži smatrajo pasmo Dorking za neko angleško posebnost ter so ponosni na težo teh kokoži. Dorkingi so, rekel bi, „namizne kokoši" (Tafel-huhner) prve vrste, ker kaj hitro nastavijo mnogo mehkega, sočnega in okusnega mesa, zrastejo hitro ter se dado prav dobro spitati. Za nesenje jajec pa jih ni posebno priporočati; valijo pač zanesljivo, tudi vodijo dobro. Mladi piščanci se sicer hitro obrasto, vender so mehkužni, zlasti jim zelo škoduje mrzla vlažnost. „ Velikani." Pod tem imenom združujemo velike azijske kokoši: kakor Cochins, Brahma, Langshan in Plymout-Rocks. m, (•, „ Podoba 21. Te kokoši so visoke, velikega života, širokih prsi, širokega hrbta, in prve tri vrste imajo tudi noge obra-ščene. Med seboj se ločijo po naslednjih znakih: 1. Cochini imajo enoten, srednje velik greben, rumeni nogi, ki sta razen notranjega parkeljca popolnoma obraščeni in kratek rep brez pravih srpov. 2. Brahme imajo trojnat greben, obraščeni nogi, kot Cochinrep z malimi srpi. 3. Langshani imajo enoten, velik greben, nogi sivi, ki sta le malo obraščeni, zlasti le zunanji parkeljček, rep kvišku stoječ z dolgimi lepimi srpi. 4. Plvmouth-Rocksi imajo enoten, velik greben, nogi goli, rumeni, rep s srednje dolgimi srpi. Cochins ali CocMn-Chinas. Ta pasma nima po pravici svojega imena, ker je iz Kitaja, a ne iz Cochin-Chine, zato je tudi naše domače ime „kinezarice" bolj opravičeno. Prve kokoši te pasme prišle so leta 1847. iz Sangaja v Evropo, ob istem času so gotovo dospele tudi prve v severno Ameriko. — Ko so leta 1849. angleški časopisi donašali popise teh velikih kokoši, razburili so se kokoše-rejci francoski in nemški ter se jako navduševali za nje. Vsakdo jih je hotel imeti. Naravno torej, da so za nje velikanske vsote plačevali. Akoprav je danes to navdušenje za Cochins jako potihnilo, vender se nahajajo skoro po vseh kokošjih razstavah, tudi danes plačujejo za nje še velike vsote, tako n. pr. je na razstavi v „kristalni palači" v Londonu leta 1886. bil petelin te pasme od mrs. Barton odlikovan s častnim darilom in prodan za 50 lir, t. j. 500 goldinarjev v zlatu. Tej pasmi se moramo zahvaliti za velik napredek v kokošji reji, ker ona je dala neko posebno izpodbujo za rejo boljših pasem. Karakteristična svojstva Cochins so: Veliko, okorno, bolj kratko truplo, ki je obraščeno z obilim, mehkim, rahlo stoječim perjem, kar dela kokoši veče nego pa" so v resnici ; kratki, rumeni, gosto obraščeni nogi; kratek, mehak in top rep; kratek vrat, rdeča glava, rdeča podbradka; dolg, enoten, kvišku stoječ greben in dolga, rdeča ušesa. Rep je skoro popolnoma skrit pod velikim, mehkim sedlom, tudi peruti sta skoro skriti v obilem perji drugega trupla. Spodnji del života je velik in gosto obx-aščen. — Dobro z mehkim perjem obraščena stegna na petah ne smejo kazati dolgih, nazaj molečih peres (jastrebova peta). Po barvi perja delimo Cochins v rumene, rjave ali prepeličarice, v črne, bele in v jastrebaste. Od rumenih se zahteva, da so popolnoma rumene, brez drugobarvnih peres, le petelini morajo po vratu in sedlu biti nekoliko temnejše. Pri rjavih Cochins je petelin po spodnji strani črn, po vrhu pa rumen in rdeč. Ker spada ta pasma tudi med „športne", zahteva se natanko predpisani obris perja, s kojim popisom pa ne bodem mučil čislanih čitateljev. Ko so Cochin vpeljali, mislili so, da bodo te kokoši nesla „zlata jajca" ter združevale vse dobra svojstva, pa kmalu so izprevideli, da ideala treba še vedno iskati. Gospodarska pasma ni, ker glede števila jajec, pa tudi glede mesa zaostaja za drugimi pasmami. Število jajec, koja so proti truplu kokošjemu jako majhna, zlasti je zato pičlo, ker te kokoši le prerade kločejo, kakor sem uže večkrat omenil. Podloži se jim lahko dvakrat, trikrat, celo štirikrat zaporedoma. Le nekoliko preokorne so ter mnogokrati pohodijo kako jajce zarad obile telesne teže. Ker so Cochins zelo utrjene kokoši, prično navadno zgodaj po zimi nesti. — »Namizne kokoši" pa zato niso, ker imajo predebele kosti, rumeno kožo ter nastavijo po prsih le malo mesa. Tudi je meso bolj trdo in ne tako sočno kakor francoskih pasem ali Dorking. Za namizno kuretino so še najsposobnejša mlada piščeta, koja nastavijo po bedrih dokaj sočnega mesa ter jih je lahko rediti, ker niso občutljiva proti vremenskim nezgodam. Cochins imajo dobro lastnost, da tudi po zaprtih prostorih uspevajo. Mestni kokošerejci jih torej lahko rede, kajti mirno čakajo krme, med kojo pa mora biti preme-šanega dokaj zelenja. Za rejo pri kmetijstvu niso sposobne, ker si živeža same skoro nič ne poiščejo ter se vedno le zanašajo na krmljenje. Sorodne s Cochins so Brahma. Po njihovem imenu bi sodili, da je njih domovina porečje indijske reke Brahmapootra, toda to ime se je slučajno prejelo te pasme. Brahma so skoro gotovo nastale s križanjem Cochins in Malajcev, kar se je v severni Ameriki zvršilo. Od tod so Brahma prišle najprej na Angleško in potem po vsej drugi Evropi. Razlika med Cochin in Brahma je bila uže prej o-menjena, drugih malenkostnih razlik pa ne bodem navajal, da ne mučim dalje čislanih čitateljev. Po barvi perja se delijo 1. v svetle Brahma, koje imajo po vsem životu belo perje, le po vratu in sedlu ima vsako pero po sredi močno, črno črto. Rep je črn. 2. v temne Brahma, ki spominajo zgoraj opisanih Dorking. Perje po vratu je tako, kakeršno pri svetlih Brahma. Petelin ima rameni beli, peruti pa črni, le splavute dru-zega člena imajo zunanjo stran belo, tako da je pri skle-nenih perutih tu opaziti na črnem temelji belo liso. Prsi, spodnje truplo, stegna in bedrca, tako tudi zadnji deli z repom so črni. Kokoš ima na svetlem temelji životnega perja černe črte, kakor bi bili zaporedoma trije koti drug v drugem. Brahma so še bolj utrjene nego Cochin, in si nekoliko krme tudi same poiščejo, vender jim to ne neza-dostuje. Zgodnje kokoši po gorskih hlevih tudi po zimi neso. Jajca pa niso velika proti njih životu. Brahma valijo rade, vender niso tolikanj sitne kot Cochin. Le zarad obraščenih nog mnogokrat jajca potarejo. V gnezdu obsedijo prav stalno ter so zarad svoje krotkosti za valjenje dobre. Po svoji'izkušnji jih zato priporočam. Za namizno pečenko so Brahma boljše nego Cochin, ker imajo šibkejše kosti in okusnejše meso. Na Angleškem jih prav pogostoma rabijo za pečenko, zlasti mlade peteline po 6 mesecev stare, katerih ni treba kopuniti, ker se pozno spolski razvijajo, in ker se počasi kretajo, tudi hitro odebelijo. Poznih leg ne bi mogel priporočati, ker ostanejo kokoši le majhne. Po opisu starejših vrst preiti mi je na moderne kokoši, in sicer najprej na Langshan. Druge stroke v človeške življenji nam kažejo vedne premembe. Zakaj naj bi pa kokoši delale izjemo? Ko so bile Cochins vpeljane, vzkipelo je vse za nje, te so prišle iz mode, za njimi druge, in v novejšem času ogreva se vse za Lengshan, Plymonth-Ilocks in Wyandothe. Na vsaki razstavi videti je mnogo zastopnikov teh pasem. Podajam tu nekoliko zgodovinskih posnetkov iz „Dtiringena." Langshan so prvotna pasma severno-kitajske pokrajine Mandžurije. — Prve Langshan pripeljali so v Evropo leta 1879. z Japonskega, kamor so bile prinesene iz svoje domovine. Druge pripeljal je leta 1881. parobrod „Hesperia" po kapitanu Johannsen, ki je imel zveze v severnem Kitaji in vzhodni Sibiriji. Kokoši tretjič pripeljane prejel je leta 1882. Baron Liihdorff. Te kokoši so iz nekega Buddhiskega samostana v bližini Mukdena, glavnega mesta Mandžurije. Menihi se pečajo tam s ko- košjo rejo prav zelo, ter pošiljajo vsako leto po vec tisoč komadov v južne pokrajine Kitajskega cesarstva. Langshan so jako velike, lepe kokoši, truplo spomina Dorking; imajo dolg, poln vrat, majhno glavo, visok, enoten greben, rdeč obraz, srednje velika, rdeča ušesa, dolge, rdeče podbradke, velik, kvišku obrnen, lep rep z dolgimi srpi, gosto perje, katero se pa v razliko s Cochin oprijemlje života, malo obraščeni nogi. Langshan nad-kriljuje celo Dorking s svojo težo. — Odrasli petelini morajo imeti nad 5 ■— Med svojimi Langshan imam petelina, ki tehta 11'/» starih funtov in ki poleg vse svoje teže prav dobro opravlja svojo nalogo. Perje je črno ter se izpreminja v zeleno. V novejšem času nahajajo se pa uže tudi beli in modri Langshan. Mladi piščanci so, kadar se izvalijo, po vrhu glave in po hrbtn črni, po vratu, prsih in trebuhu so pa rumenkasto beli. Nogi sta mesnate barve, ki se pa pozneje izpremeni v sivo. Odlikuje se ta pasma po posebni utrjenosti. Piščanci navadno prav dobro uspevajo, ako se morejo s kokljo prosto gibati. Akopram se počasi obrasto, vender jih le malo pogine. — Trdijo, da kokoši dobro valijo, jaz iz svoje izkušnje ne morem temu pritrditi, ker v dveh letih, kar redim to pasmo, klokala mi ni še nobena kokoš. Za nesenje po zimi je pa to pasmo jako priporočati. Langshan so tudi dobre za „namizno kuretino", ker nimajo predebelih kosti, imajo pa belo kožo, mehko, sočno, belo meso in so zelo težke. Pasejo se te kokoši rade, zato so pa tudi za kmeta prav dobre. Zadnja vrsta med velikani so Plymontli-Rocks. V svojih prejšnjih spisih sem uže omenil, da je ta pasma bila vzgojena v severni Ameriki baje z umnim križanjem Cochinov z ameriškimi jastrebastimiDominikanci. Prvikrat je bilo videti te kokoši razstavljene 1. 1868. v "VVorcester (Massachusetts). Plvmonth so velikega, dolgega in širokega života (glej podobi 20. in 21.), imajo dolgi, rumeni, goli nogi, srednje dolg vrat, rdečo glavo, rdeča ušesa, rdeče podbradke, rumen kljun, enoten, kvišku stoječ greben in majhen rep s srednje dolgimi srpi. Obilno perje se dobro oprijemlje života. — Plymonth so navadno jastrebasto pisani, t. j. po vsem životu je perje enake barve, in sicer ima vsako pero na svetlo sivem temelji 3—5 marog počez, ki pa niso ostro ločene od temeljne barve, temuč polagoma prehajajo iz svetle v temno barvo, tako nekako „valovito." Rado pa se pripeti, da je opaziti petelinu na sedlu malo rumenkasto perje, česar bi ne smelo biti. Petelini so navadno svetlejše barve nego kokoši. Plymonth so „farmarske kokoši" severne Amerike, koder so najbolj razširjena in najbolj priljubljena pasma, ker dajejo izvrstno pečenko, so utrjena, dado se lahko vzgajati in neso pridno zlasti po zimi. Po svojem opazovanji moram pritrditi tem lastnostim, kajti letošnjo zimo pričele so mi uže v adventu nesti ter mi neso neprenehoma. — Od 6 kokoši se je šele ena sama zmislila, da bi klokala. Podložena jajca je prav dobro izvalila, sedaj pa uže zopet nese. Jajca so nekoliko veča nego domačih kokoši. Mladi piščanci se dobro in hitro redijo, toda hočejo biti zunaj na planem in na paši. Te kokoši si iščejo svoje hrane same, ako jim je trata na razpolago. — Uspevajo pa tudi po razprtih prostorih prav dobro, ako jih človek primerno krmi. Iz tega vzroka jih je priporočati tudi mestnim kc-košerejcem. Njih zunanja oblika in barva sta tako mikalni, da jih vsakdo takoj opazi, če tudi ni kokošerejec. Zadnji dve pasmi Langshan in Plvmonth gojijo prav zelo zlasti oni zavodi, kateri vzrejajo namizno kuretino za prodaj, kot n. pr. zavod v St. Ilgen pri Heidelbergu, ki obsega čez 4 hektare zemlje, in kjer izvale na leto čez 40.000 piščet. Naš občni zbor dne 23. t. m. V četrtek 23. t. m. se snidejo zopet udje c. kr. kmetijske družbe kranjske v posvetovanje. V zadnji številki našega lista smo uže objavili vabilo na občni zbor in vzpored zborovanju, današnji številki je pa priloženo glavnega odbora upravno poročilo za leto 1888., kakeršno bode odbor predložil občnemu zboru. Ako pregledujemo to poročilo, razvidi se zopet velik napredek naše družbe, katerega je storila od 1888. I. do 1889. I. Število udov se je pomnožilo za 233, in družbeni denarni promet raste toliko, da je dosegel v 1. 1888. z državnimi podporami vred vsoto 30.000 gold. Družbeno premoženje znaša konec i 1888. 1. 35.465 gold. 25 kr. Ne pristoji nam soditi o delovanji glavnega odbora, to pa smemo trditi, da si je družba vedela priboriti tisto veljavo po deželi, katere je vredno tako važno društvo, ki mu je namen pospeševati razvoj in napredek kmetijstva po vsej deželi. Za najvažnejši napredek pa smemo smatrati veselo in živahno delovanje podružnic, kakeršno se je jelo kazati zlasti letos ob zborovanjih pred družbenim občnim zborom. Veliki uspehi, katere je dosegla družba do sedaj, pa naj ne bodo lavorike, na katerih naj počivajo odbor, podružnice in posamezni udje, temveč naj izpodbujajo do novih, še sijajnejših uspehov. To bode pa le tedaj mogoče doseči, ako bode delovanje vseh, ki so v to poklicani, složno, in ako bode glavni odbor v ta namen dobival potrebnih podatkov od kmetovalcev po deželi, katerim edinim je namenjeno delovanje kmetijske družbe; kajti glavni odbor more uspešno delovati le tedaj, ako so mu družabnikov težnje in želje znane, a ni je boljše prilike, da jih zve, nego družbeni občni zbor. Udeleže naj se zatorej naše družbe udje občnega zbora prav obilo, razodenejo naj na njem svoje želje in pokažejo svetu, da jim je kaj do blagostanja, in da so pripravljeni v dosego svojih namenov po svojih močeh pomagati. Mnogobrojno obiskan občni zbor je ob enem dokaz, da c. kr. kmetijska družba kot edini zastop kmetovalcev v deželi uživa tudi njih zaupanje, in da zato ni le vredna, ampak tudi sme zahtevati najobilnejše podpore na merodajnih mestih. Še enkrat pozivljemo vse naše ude, da se vsak, ki le količkaj utegne in more, udeleži občnega zbora ter na njem neustrašeno razodene želje o družbenem delovanji v blaginjo kmetijstva in sploh dežele naše. Na svidenje torej v obilnem številu v četrtek 23. maja! Za osušanje ljubljanskega barja. Po naročilu c. kr. poljedelskega ministerstva zbrala se je v četrtek dne 25. aprila enketa interesentov in strokovnjakov, ki jej je bila naloga svoje mnenje izreči o najnovejšem, skrčenem načrtu inženerja Podhagskega in pa o prošnji močvirskega odbora, naj bi se kar prej moči pričelo osušalno delo. Pri enketi so bili navzoči: Za c. kr. ministerstvo: melijoracijski inžener Markus * in pa načelnik oddelku za zgradbo gorskih voda v Beljaku: Rieder; za c. kr. deželno vlado: vladni svetovalec Dralka, stavbeni svetovalec Ziegler s še enim stavbarskim uradnikom in pa c. kr. deželni gozdarski nadzornik Goli. Za deželni odbor so se posvetovanja udeležili: deželni glavar dr. Poklukar, odbornik O. Detela in pa inžener Hrasky. Ljubljansko mesto sta zastopala mestna inženerja Dufte in Hanuš, močvirski odbor in posestnike pa: načelnik Trtnik in odbornika Fr. Kotnik in Peruzzi; vrhu tega je bila družba južne železnice zastopana po svojem višem nadzorniku iz Trsta. Navzoči je bil tudi projektant Podhagski. Gg. di\ Kosler in W. Stedry sta naznanila, da sta zadržana priti. Po predlogu načelnika Trtnika se je enketi za predsednika izbral deželni glavar. Glavni predmet posvetovanju je bil nov skrčen načrt in pa njegova podloga : odtok le 400 kub. metrov vode v sekundi namesto v prejšnjem alternativnem načrtu za podlogo vzprejetih 470 kub. metrov vode. Ža-libog je bilo merjenje vode ob velikih povodnjih, to je podloga vsemu delu, zelo zanemarjeno, ker je edini c. kr. stavbeni urad ljubljanski imel nadrobne podatke, pa tudi ta samo za največo povodenj vsakega leta. To merjenje pa je pokazalo, da so povodnji v teku 10 let, celo ne glede na tudi izredno veliko povodenj vlanske jeseni, dvakrat prav izdatno prekoračile ono množino vode, katera je bila v podlogo skrčenemu načrtu. Vrhu tega se po izreku strokovnjakov ni moglo prezirati to, da bode, ne sicer sedaj, brez dvombe pa po dovršenih delih za osušanje planinskih in cerkniških dolin, treba računiti na močvirji še z večo množino vode. Vse to in pa uradne številke o množini v sekundi odtekajoče vode, ki kažejo na 20. dan marcija 1888. leta 460 kub. metrov, za 15. dan novembra 1878. leta pa 479-7 kub. metrov, napotile so enketo do sklepa: 1. Ker se sedaj ne potrjujejo več one podloge, na katere se je opiral vlanski sklep, izreka današnja enketa, da je vsekakor želeti, da se ne sega pod ono množino 470 k. m., katera je podloga alternativnemu načrtu, ter sklepa soglasno, da je za tok Ljubljanice skozi mesto in pa za Gruberjev kanal držati se alternativnega načrta. Vender pa se glede Francovega (frančiškanskega) in pa Zidanega mostu na dolenjski cesti izreka želja, da se, kolikor bode to po zvršeni preiskavi videti mogoče, — ohranita. Ravno tako se priporoča za izdelovanje nabrežnih in opornih zidov skozi mesto navadno kamenje namesto obrezanega. Kar se dostaje stranskih pritokov po močvirski nižini, vzprejema pa enketa predloge in številke stroškov po predloženem skrčenem načrtu. Skupna potrebščina kaže po tem tako: a) Ljubljanica po alternativnem načrtu 973.600 gld. b) Gruberjer kanal po alternativnem načrtu.......... 405.000 „ c) Stranski pritoki po skrčenem načrtu 168.050 „ Skupaj 1,546.650 gld. Torej nasproti alternativnem načrtu, ki stane......... 1,798.730 „ znižanje stroškov za....... 252.080 gld. 2. sklep glede vpliva Planinskih voda na povodnji po močvirji se glasi: Glede na to, da c. kr. poljedelsko ministerstvo ni še rešilo predloženih, po M. Peruzzi-ji izrečenih pomislekov, enketa ni v stanu storiti utemeljenega sklepa, ter to izjavo samo uznava. 3. sklep se glasi: Enketa izreka prepričanje, da kaže glede na obstoječo veliko nevarnost povodnji na močvirji kar prej pričeti s priporočenimi osušalnimi, oziroma zagradnimi deli, da pa ni moči svetovati, da bi se izvrševali posamezni deli načrta brez zveze s celoto. S takim nemudnim pričetkom delovanja bi se tudi dejanski ustreglo prošnji močvirskega odbora zaradi za-četja del. Dalje se je vzprejel predlog načelnika zagradnemu oddelku beljaškemu Rieder j a, ki meri na to, da bi se tudi stroški za potrebno pogozdovanje prišteli k zagradbenim stroškom. 5. Enketa dalje pritrdi predlogu deželnega gozdarskega nadzornika W. Golla, po katerem se močvirskemu odboru nalaga, pospeševati z razpisom c. kr. deželne vlade z dne 8. decembra 1880. 1., štev. 9028. zaukazano varstvo gozdov in pogozdovanje. 6. Glede jezu Češkovega v Vodmotu je izrekla enketa, da sedaj sicer ta jez ne vpliva na močvirske povodnji, da se mora pa odstraniti najkasneje v treh mesecih od dne, ko bode c. kr. poljedelsko ministerstvo odobrilo osušalna dela. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 71. Poročite mi, kaj naj storim, da rešim svoje zelje (presad). Letos se je pokazal v našem kraji mrčes, ki uničuje vse zelje, kakor hitro priraste iz zemlje in dobi tretji list. Nekaj teh mrčesov, katere mi imenujemo bolhe pošiljam vam v zavitku. Poskušal sem uže marsikaj, a ne pomaga nič. (A. R. v Metliki.) Odgovor: Mrčes, ki vam kvari vaše zelje, je hrostek z imenom zelski bolhač. Bolhača z roko loviti bilo bi prav nehvaležno delo. Kdo bi lovil tak skočen drobiž? Človeku ne ostane druzega pomočka, nego odganjati ga z gredic, kolikor se da, in mu sploh braniti, da ne more do zelenjadi. Naj povemo, kaj bi se v tem dalo storiti Kadar se bolhači pokažejo na semenskih gredicah, polivaj jih zjutraj z vodo in potem jim iz desak ali od česarkoli naredi senco in bolhači se bodo umaknili na solnce. Zato bi bilo menda tudi dobro, sajenice vzgajati na vlažnem in osojnem svetu. Kadar začne seme kliti, posiplji gredice s suhim in zmetim kurjakom ali golobjakom, ako tega ni, tudi s konjskim gnojem, ali pa s premogovim pepelom. Tudi potresanje z mezdro, ki jo strojaiji zgulijo s kože, predno jo denejo v stroj, hvalijo nekateri kot dober pomoeek. Strugo-tine (oblance) pomoči v vročem katranu in jih razpoloži po gredicah. Za posip je neki prav dober tudi suh cestni prah, ki se po kacem dežji ali zjutraj ob rosi potrese po sajenicah. Ako ni dežja ali rose, poškropi poprej gredice. Zjutraj ali zvečer polivaj sajenice s pelinovo vodo, ki si jo napraviš, ako pest (prgišče) pelina poliješ z vedrom vrele vode in pustiš, da se dvanajst ur v njej namaka. Prav dobro je tudi, ako sajenice (presad), predno jih presadiš, pomočiš v to vodo in jih pustiš kacih osem ur na hladu v njej; samo korenine se ne smejo v vodi močiti. Pravijo, da na take sajenice bolhači ne gredo. Ako bi jih pa kmalu potem, ko so prišle v zemljo, opral močen dež, treba bi jih bilo še s to vodo škropiti. Vprašanje 72. S čim se odpravijo svinjam uši? (F. P. v C. pri Ljutomeru.) Odgovor: Prašičem, zlasti pujskom, kateri bivajo po nesnažnih svinjakih in prihajajo le malo na zrak, pokažejo se včasih uši v tolikšnem številu, da začno hirati. Prašiče operite z mlačno milnico (žajfnico) in jih skrbno drgnite s ščetjo. Tako oprane prašiče obrišite in jih denite v snažen hlev. Opirajte jih tolikokrat, da uši izginejo. Najbolj pa skrbite za snago, zlasti za dosti suhe nastelje. Petra Majerja (mladega), t. j. na dvorišči hiše, ki je zraven velike cerkve, in kjer stanuje davčni urad. Po sklepu glavnega odbora dobodo sedaj vsi biki uže pri nakupu obročke v nos, kar bode močno olajšalo ravnanje ž njimi. Na Virtenberškem, koder licencujejo bike enako kakor pri nas žrebce, ne dobi nobeden, ki ima bika, licence, ako nima bik obročka v nosu. S tem upa kmetijska družba preprečiti vedno bolj množeče se prošnje za prerano prodajo subvencijskih bikov zaradi njih neukrotnosti. * Enketa za osušanje ljubljanskega barja bila je 25. aprila t. 1. O podrobnostih te enkete poročamo med članki. * V državnem zboru je minuli ponedeljek imel govor gosp. poslanec dr. Ferjančič, ki je poljedelskemu ministru s spretno besedo priporočal pomoč zoper trtno uš, zgradbo hudournikov in osušanje nižin na Notranjskem. * Davkovski odsek državnega zbora rešil je v ponedeljek 6. t. m., kolikor sedaj moči, ugodno svojo nalogo glede znižanja hišnega davka, nekoliko potom zakona, nekoliko, kjer sedaj ni še bila mogoča dokončna pomoč, potom resolucij. Poročilo o tej zadevi ima se še te dni rešiti v državnem zboru. To bodi dodatek k dotični opomnji v upravnem poročilu, ki je priloženo današnji številki. * Kuga na parkljih in gobcu se je pokazala pri goveji Živini in pri prašičih vzlic vsem varnostnim nared-bam tudi na Kranjskem, in sicer v šmarijski občini v ljubljanski okolici in v loškem okraji na Notranjskem. Živo priporočamo vsem gospodarjem, naj natanko izpolnjujejo naredbe oblastev v svojo in občno korist. Kdor se ne boji bolezni, naj se vsaj ustraši visokih glob (denarnih kazni), ki pretijo onemu, ki prestopi te naredbe, kajti po toči zvoniti je prepozno. Najboljše sredstvo proti kugi na parkljih in na gobci je nad vse skrbna snaga po hlevih. Opozarjamo, da je bila kuga zatro-šena iz Galicije po prašičih na Niže Avstrijsko, Stajarsko in sedaj tudi k nam. Dokler kuga ne preneha, prepovedano je prašiče na prodaj goniti od kraja do kraja od hiše do hiše. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora, oziroma subvencijskega komiteja dne 5. maja t. 1. Ker je bil na dnevnem redu obravnav tudi proračun o državnih podporah za kmetijski pouk v 1. 1890., bila sta pri seji nav-zočna kot zastopnik c. kr. vlade gospod e. kr. vladni svetnik Josip Dralka in kot zastopnik deželnega odbora namestnik deželnega glavarja v deželnem odboru gospod cesarski svetnik Ivan Murni k. Seji je predsedoval družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig, navzoči so pa bili odborniki gr. baron Lazarini, Lenarčič, Povše, Robič, Šiška, dr. pl. Wurzbach, Witsehl in tajnik Gustav Pire. Prva točka dnevnega reda je bila posvetovanje, kako po kranjskih vodah zopet zaploditi rake, in sicer po načrtu, ki ga je izdelal gosp. prof. Franke v Kranji, in ki je bil priobčen uže v lanskem letniku „Kmetovalčevem''. Glavni odbor je naprosil g. Franketa, da se je udeležil seje, kar je radovoljno storil. Navzočni g. prof. Franke priporoča pričeti to delo uže letošnjo spomlad, razloži načrt, in razjasni vse, kar je treba, da se zvrši. Glavni odbor vzprejme predloge g. Franketa ter naroči nujno zvršitev tajništvu. G. cesarski svetnik Ivan Murnik izreče gospodu profesorju najlepšo zahvalo kmet. družbe na njegovem trudu in predlaga, da se vzprejme v zapisnik ter v družbenem listu razglasi. Predlog se vzprejme z odobravanjem. Glavni odbor ukrene po daljši razpravi prositi c. kr. kmetijsko ministerstvo naslednjih podpor za kmetijski pouk v 1. 1890.: 1. Za družbeno podkovsko šolo ...... 1200 gld. 2. Za 8 ustanov na tej šoli po 50 gld..... 400 „ 3. Za družbeni list »Kmetovalec"...... 800 „ 4. Za podobe knjigi o živinarstvu, katero misli izdati družba sv. Mohora v Celovci........ 1000 ., Ravno tako ukrene glavni odbor 1000 gld. podpore prositi c. kr. naučnega ministerstva za šolske vrtove na Kranjskem. Ukrene tudi kupiti 4 beljanske bike ter jih postaviti na prodaj v ponedeljek 19. t. m. v Kranji. Ob enem ukrene pri tej priliki, da se bodo odslej dajali vsem bikom uže ob nakupu obročki v nos. Glavni odbor načelno ukrene, da bode pričel drugače porabljati podporo za živinarstvo. da bode več hasnila nego je doslej, in določi razpravo o tej reči za posebno sejo. Odbor stori primerne ukrepe glede občnega zbora in preloži nadaljnje obravnavanje zaradi pozne ure na sejo, ki bode 19 t. nu Za nove ude se vzprejmejo gg: Del Linz Peter, posestnik in trgovec v Hrušuji; Romih Tomaž, učitelj na rnešč. šoli v Krškem; Vidmar Anton, posestnik v Begunjah pri Cerknici;.Knap Jakob, posestnik pri Cerknici; Remšgar Frane, posestnik v Žirovnici; Burnik Valentin, nadučitelj v Kamniku; Kli-nar Blaž, posestnik v Plavškem rovtu; Jelovšek Marija, posestnica na Vrhniki; Mesec Jože, posestnik na Stari Vrhniki; Svigelj Anton, posestnik na Kožljeku; Globotschnigg Anton Leopold, veleposestnik v Tržiču; Lentsche Karol, veleposestnik v Laverci; Janša Jarnej, posestnik na Drenovem griču; Končnik Martin, župnik v Cerkljah pri Krškem; Rahne Alojzij, posestnik na Brezovici; Šusteršič Frane, gostilničar v Zapužah; Kokalj Jakob, posestnik na Sori; Lovro Gantar, župnik v Čermošnjicah; Andrej Mejač, trgovec v Komendi ; Trobec Anton, posestnik v Setniku; Humel Franc, grajšč. oskrbnik na Krumperku; Horak Josip, grajšč "skrbnik v Čemšeniku; Seeman Janez, grajščak v Pogancih; Donner Franc e. kr. gozdni nadzornik v Rudolfovem; Perko Frane, v Rudolfovem. Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na OBČNI ZBOR, ki bode v četrtek dne 23. maja 1889. I. ob '/s9. uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. VZPORED: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora 1. 1888. 3. Predložitev družbenega računa za leto 1888. in proračuna za leto-1890. (Račun in proračun dopošljeta se gg. družabnikom še ob pravem času, razpoložena sta pa v pregled v pisarni kmetijske-družbe). 4. Volitev družbenega predsednika. 5. Imenovanje tajnika na podlogi § 12. novih družbenih pravil. 6. Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gg. odbornikov H. barona Lazarinija, cesarskega svetnika J. Mu mika in vodje Frana Povšeta. 7. Poročila in predlogi odborovi, med njimi tudi predlog, kako ravnati z drevjem, ki je vzgojeno v družbeni drevesnici. 8. Poročila in predlogi podružnic. 9. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 1. maja 1889. Jos. Fr. Seunig, podpredsednik. Gustav Pire, tajnik. OPOMBA: Glavni odbor vabi vse gospode, ki se bodo udeležili občnega zbora, naj si blagovolijo na dan zborovanja popoludnft ob 4. uri skupno ogledati nasade na družbenem poskusnem vrtu. Družbena podružnica v Logatci. Podpisano predstojništvo vabi vse p. n. gg. ude na tretji občni zbor, ki bode v nedeljo dne 19. maja t. I. ob 4. uri populudne v šolskem poslopji dolenje-logaškem. Predstojništvo c. kr. kmetijske družbe v Logatci. M. Petrič s. r., predsednika Vprašanje 73. Kupil sem lepo plemensko svinjo; bila je prav lepa in je prav čvrsto uspevala. Kar začne sline in kri iz gobca tiščati ter naglo pogine. V razparani svinji našel sem čreva preprežena s krvavimi žilami. Kaj je temu krivo? (A. P. v Vitovšeah.) Odgovor: Vaša svinja je poginila za vraničnim prisadom ali za perečim ognjem. To je zelo huda in nalezljiva bolezen. Kadar napade prašiča, je malo ali pa nič pomoči. Bolje še je tako ravnati, da je sploh ne dobi, to pa tako, da je svinjak snažen, po leti hladen, da so prašiči osnaženi in da imajo dosti pitne vode. Po leti naj se prašiči kopljejo ali vsaj z vodo polivajo. Svinjak, v katerem je prašič poginil za to boleznijo, treba osnažiti, najbolje ga je popolnoma prenoviti, ker drugače bodete imeli vsled nalezljive te bolezni vedno nesrečo z prašičjo rejo. Vprašanje 74. Imam kravo lepo rejeno, in mislim tudi, da je zdrava, le včasih začne kar hipoma z glavo stresati, oči obračati, omahovati in slednjič se zgrudi. Tudi jezik vije, kakor da bi hotela kaj iz gobca zagnati. Kaj je temu vzrok? (S. Fr. v Š.) Odgovor: Iz danih podatkov izhaja, da ima vaša krava kako živčno, oziroma možgansko bolezen. Prav zelo vam priporočamo, vprašajto za svet izkušenega živinozdravnika, kateri naj kravo preišče. Vse te bolezni postajejo čedalje hujše, in živina navadno pogine. Bolje jo je ob pravem času zaklati. Vprašanje 75. Imam 7 tednov staro tele, ki mu je uže 5 tednov popek otekel in ognojen. Kako naj zdravim to hibo? Ali bo tele za rejo? (S. Fr. v V.) Odg/vor: Bolezen popkova je vnetica, katero je treba do časa ozdraviti, drugače preide na drob, in žival mora poginiti. Ako ima tele mrzlico, prešla je uže vnetic-a na drob. Najbolje bo zdravil to bolezen živinozdravnik, vender vam povemo, kako treba zdraviti. Vse vnete dele namažite s peklenskim kamenjem (katerega vam da lekarnar le na recept živi-nozdravniški), katerega treba v vodi raztopiti. Popek omijte s svinčeno vodo. Namesto peklenskega kamenja lahko rabite tudi cinkov vitrijol, katerega 8 gramov raztopite v 190 gramih vode. — Bodi vam tu povedano, da je precej po porodu narediti teletu v popek vozel ter vozel potem namazati s kolomazom (šmirom) ali pa s katramom. Tele naj leži na dobrem in suhem nastilu. Ako bodete tako ravnali, nikdar se vam ne bode več kaj takega pripetilo. Vprašanje 76. Moji mladi prašički iz dveh gnezd imajo drisko. Glave povešajo, večkrat škripljejo z zobmi, trebuh jim je napet, jedo malo ter stoje, pod život potegajoč noge. Ščetine so jim vzježene, koža je tudi omitim prašičem videti omazana, kakor da bi bila pegava. Blato gre zelo mehko od njih ter je belo-rumeno in nenavadno smrdljivo. Iz enega gnezda so prašiči uže odstavljeni, iz drugega so pa še pri starki. Slišim, da je ta bolezen po tukajšnji okolici zelo razširjena. Kaj ji je vzrok, in kako se da odpraviti! (A. B. v Brezovici.) Odgovor: Vzroki driski so različni: Prehlajenje, preob-jedenje, krmljenje, s kislimi ali pokvarjenimi jedmi in strupene reči. Sesajoče prašiče pa napade driska, ako ima starka slabo in ostro mleko če se ji nagloma premeni krma, ali pa če ima kugo na parkljib. Včasih uže pomaga, če preložimo prašička v topel in suh hlev in jih krmimo z rženo moko, na vodi kuhano. Ako je vzrok prehlajenje, pomagajo kamilice, če vse to ne hasni, pa jim dajte vode, v kateri se je kuhal vrbov lub, in vsakamu prašiču še pol grama železnega vitrijola. Ce so živali nemirne, obdrgnite jih po trebuhu s kafrastim špiritom. Za krmo pa jim dajajte zdrobljenega zrnja in kuhanega krompirja, nikakor pa ne surovega. Starki dajajte v krmo zdrobljenega želoda, ki se je v peči prav zelo posušil, t. j. skoraj prežgal kakor kava. Ako pa to ne pomaga, pa dajte sesajočim prašičkom večkrat beljaka, če gnoj kislo diši, dajte jim piti ajbiševnega čaja, pa mu primešajte za vsako glavo 6 do 8 kapljic opijeve tinkture in eno žlico dobro zdrobljene krede. Ne bo napačno, ako vprašate za svet živinozdravnika, ki prašiče pregleda, kajti driska je dostikrat nasledek kake druge hujše bolezni. Opijeve tinkture vam v lekarni dado, ako prinesete recept od živinozdravnika. Tem pazneje je ravnati pa sedaj, ko straši po deželi kuga na parkljih (parkeljnica). Vprašanje 77. Kedaj je bolje trositi mavec (gips) po travnikih, spomladi ali jeseni? (B. S. v BI.) Odgovor: Gips sam na sebi ni rastlinam nikakeršno gnojilo, ampak jim le pospešuje rast s tem, da razkraja diuge redilne snovi in dela, da voda počasneje izhlapeva iz rastlin. Kadar vam je samo do tega, da rastline dobo več redilnih snovi, takrat je vse -ov<»ji g-noj (Engrais (le boenf) Ta gnoj je pripoznan od kmetijskih veščakov, ima zajamčeno vsebino od organskega dušika, fosforove kisline in kalija ter ima v sebi preko 60°/o organske snovi. Ta gnoj je iz I. c. kr. izklučno priveligovane in patentovane avstro-ogerske tovarne za zgoščeni goveji gnoj v Temešvaru (Bratje Saxl.) (24-4) GLAVNA PISARNA: Dunaj, III.; Rennweg Nr. 20/qu. ~ Uzorci in poučne knjižice se zastonj pošlejo. =r— ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mlekarska zadruga t Ljubljani H ima na prodaj ^^ popolnoma dobro ohranjenih mlečnih skled, latvic ♦♦ iz tinega kositarja (pocinenega), dalje mlečne ♦♦ vrče, razne posode potrebne pri mlekarstvu in 11 sirastvu, stroj za posnemanje mleka, stroj za ♦♦ ohlajevanje mleka, za napravo surovega masla ♦♦ itd. ter te še tudi popolnoma dobro ohranjene posode in stroje za 25 "/„ znižane cene oddaje. Ponudbe sprejema odbor mlekarske zadruge v Ljubljani. (41—1) 1 ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦12 ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ !!! Zelo ugodna ponudba!!! Na prodaj je pod prav ugodnimi pogoji pol ure od Ljubljane ležečo lepo posestvo s prostornimi gospodarskimi poslopji in s 70 orali posestva. Vsled bližine mesta se vsi pridelki lahko, hitro in dobro prodado. Lega in stanje posestva narede je pripravno za vsako obrt in velike obokane kleti so kaj prikladne za vinskega trgovca. (36—4) Prodado se pa tudi sama poslopja z velikim tik ležečim sadnem vrtom. Kje? pove uredništvo tega lista, „AZIENDA", avstro-francoska družba za zavarovanje avstro-francoska dražba za zavarovanje proti življenja in rent. elementarnim škodam in nezgodam. Ravnateljstvo: na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43. Imovina družbe: 9 milijonov gld. avstr. velj. I človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; Zavarovanje za doživetje preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more 2 milijona gld. avstr. velj zavaruje a) proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne aliplinovo eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraz-nenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah ; b) proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem; Zavarovanje proti telesnim nezgodam se se ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kakor se prične. ugovarjati. Zastopstva družbe. V Budimpešti, Wienergasse 3 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albreehtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Sekiff"; v Lvovu, Marijin trg 9, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I, Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro^ ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Glavni zastop v I^ubljani, šelenburgove ulice štev. 3, pri JOSIPU PBOSENC-u (5-5) gmmmmmmmttmmmm* » Fran Terček 8 » trgovec z železnino XX v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 5 XX priporoča za sedanji letni čas: ♦♦ Najboljši cement, kamniški, romanski in ♦♦ portlandski; štorje za štokadovati; ♦♦ XX mavec (gips) iz Dovjega za gnojitev; XX XX iglasti drat in pocinjeni drat za XX ♦♦ ograje; karbolinej za mažo lesa proti ♦♦ ♦♦ vlagi in gnjilobi; mykothanaton (glivja ♦♦ XX smrt) skušeno sredstvo za pokončevanje XX XX gliv (gob) na lesu; asfalt; katram; XX ^ ^ AA ♦♦ strešno lepnico (papir) ter vse drugo ♦♦ XX železninsko in kovinsko blago, okove, XX štedilna ognjišča in obstojne dele XX •o« 0 0000000000000000000000000000000000 | ,AZIK\I)V O avstrijsko - francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem na Dunaji. Plačani delniški kapital in drugo poroštveno premoženje družbe znaša čez | dva milijon ji avst. velj. S zemljo zabijati K obilnem obisku vabi XX Fran Terček v Ljubljani. XX *XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXm ♦♦ (38-3) Pisarna vodstva nahaja se na Dunaji I., Wipplingerstrasse 43. Zastopništva so na Dunaji, v Budapešti. Pragi, Lvovu, ^ Gradci Insbrucku. ,AZIENDA' zavaruje (40—1) proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se trebalo pozneje doplačevati. Premije se odmer-jujejo kolikor mogoče ceno in plača za premije kreditira se, ako se želi. Škode se kulantno likvidirajo in točno izplačujejo. Zastopniki za one kraje, kjer društvo še ni zastopano, vsprejema in pojasnila v zavarovanji daje glavni zastop v Ljubljani pri g. J, PROSENC-u Selenburgove ulice št, 3. 8 koooooooooooooooooooooooooooooooooo8o g - ^ * f*~Jli§ Založba tovarne pri Franju Detter-ju v Ljubljani na starem trgu št. I. nasproti železnemu mostu (v lastni hiši.) Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n. pr. mlatilni stroji na vlačilo fGopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi smrki za gnojnico; stroji s katerimi se rapa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajnice, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakosch in Bonerjevemu načinu i. t. d. Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, na pr. o Vseh svetih, o Božiči i. t. d. (20—7) Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakupovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovalcev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ue od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen mar-sikater dober in pošten kmetovatee. Moj popotnik Ivan G-ret>eiic ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Dnigači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti. spoštovanjem Franc Detter. Nik. Hoffmann, tovsrn-r kirurgiških inštrumentov, ume-taln . ter orožni kovač in nožar v Ljubi': ni, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v n egovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloca obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz naj1 < ljšega. blaga narejena Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-žarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu preeej m v najboljši kakovosti narede. (14—8) V Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s JPieeoli- jevo „Esenco želo- dec", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na Dunajski eesti) proti poštnemu povzetju. Izdelovatelj pošilja esenco za želodec v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. (11—9) Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PIC-COLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po Varstvena znamka. 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju V Rudolfovem in skoraj po vseh lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Štajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica. ♦ ♦ : ♦ ♦ t t glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani Zavarovanje zoper škodo po toči sprejema ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I omrsMraiicoske zavarovalne Me I (Franko -Hongroise.) po najnižjih cenah in najugodnejih pogojih, namreč, da se pri poglavitnih pridelkih polovico in pri drugih ♦ tretinjo zavarovalnine že naprej odpusti in le pri ♦ sulčajnem odškodovanji uračuni. ♦ Vsakoršne škode preračunijo se jako vestno ter ♦ se takoj izplačujejo. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ Zavarovalnina plačuje se na željo lahko tudi ♦ po žetvi. ^ Marljivi potovalni zastopniki se radovoljno spre- ♦ jemajo. (39-1) $ Najuljudneje se priporoča ♦ Glavni zastopnik ♦ Josip Pavlin, ♦ v Ljubljani, Marijin trg štev. 1. J nasproti frančiškanski cerkvi. t ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦fr* »Ljubljanski zvon". (2-5) Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.15. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦fr ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr«frfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfrfr»*frfrfrfrfrfr£ | Andr. Druškovič j 1 t trgovina z železom, mestni trg št. 10, t ^ ^^ ti priporoča po zelo nizki ceni ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ okove za okna, in vrata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Homan-cement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakcr tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Vodnjake za zabijati v zemljo, s kate rimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in že-lezoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. :*1 1 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I ♦ Za, poljedelstvo: vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna železne in lesene brane in zobove zanje, mo- tike, lopate, rezovnice, krampe itd. UBT" Tudi se dobiva zmerom sveži dov-ski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. (42—1) ♦♦ ♦♦ tt ♦♦ H 0 « S ♦♦ ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦