iänke prodale Raipisiajubilejno steklarno najvoš^nlco Stran4 StranT Št. 95/ Leto 61 / Celje, 5. december 2006 / Cena 150 SIT • 0,63 EUR Nagradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje! 9770353734020 m^t Zaščita je »kul«! Aids v Sloveniji še zdaleč ni tako razširjen kot nekatere ostale spolno prenosljive bolezni, so ob svetovnem dnevu aidsa na strokovnem posvetu ugotavlja-Ü mladi Celjani in Celjan-ke. Hkrati so ponudili nekatere rešitve, kako bi pri najbolj ogroženih skupinah dvignili zavedanje o nevarnosti aidsa. Raziskave med mladimi kažejo, da se bolj kot spolno prenosljivih bolezni bojijo nezaželene nosečnosti. »Veliko sicer vedo o virusu HfV in aidsu, o ostalih spolno prenosljivih boleznih, ki so lahko zelo resne in ogrožajo predvsem rodno zdravje žensk, pa zelo malo," je izpostavila dr. Alenka Skaza iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Veseli me, da so raziskave pokazale tudi, da je glavni motiv, zaradi katerega mladi stopajo v spolne odnose, ljubezen. DaleC za njo je radovednost po principu >poiz-kusimo kar tako<.« Raziskave so pokazale še nekaj: mladi sicer veliko vedo o kondomih in ostali kontracepciji, vendar le-te, ko je priložnost, premalokrat ali sploh ne O aidsu so se pogovarjali tudi v celjskem mladinsitem centru. Z učenci OS Frana Kranjca sta s| mentorici Ivana Ristič in Mateja Krajnc. uporabljajo. »Ta razkorak med vedenjem in dejanskim življenjskim slogom, torej med teorijo in prakso, je zelo velik.« »Problem ni prvi, drugi, tretji, spolni odnos, temveč Od leta 1986, ko smo v Sloveniji zabeležili prva primera, in do zdaj je bilo v Sloveniji 128 odraslih obolelih z adisom in dva otroka, od tega v celjski regiji 12. Okuženih z virusom HIV je bilo 179 oseb, od tega na Celjskem 30. »Vendar moramo biti pri interpretaciji teh števOk previdni, saj gre za osebe, pri katerih se je lahko okužba ugotovila tudi povsem naključno,« opozarja dr. Alenka Skaza iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Strokovnjaki ocenjujemo, da je v Sloveniji nekaj sto oseb, ki so okužene z virusom fflV, a te okužbe ne prepoznajo. Na žalost je pri nas delež prebivalcev, ki se odločajo za testiranje na okužbo HIV, zelo nizek, čeprav je precej anonimnih in brezplačnih testimih mest.« n-ti, ko mladi pozabijo na zaščito,« je ugotovitve skupine mladih povzel televizijski voditelj Boštjan Klun. »Ko bo zaščita pri spolnih odnosih postala >kul<, tega problema ne bo več. Sicer pa smo ugotovili še, da so se mladi pripravljeni več pogovarjati o varni spolnosri, vendar ne s starši, učitelji, temveč s strokovnjaki, ki jih ne poznajo.« Bolj izpostavljene skupine kot mladi za okužbo z virusom HIV so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, migranti, Romi in tako imenovana trgovina z belim blagom. Na teh področjih bi bilo treba še kaj dodelati. Na primer, v Celju nimamo gej organizacije, ki bi izvajala preventivo. »Obveščanja o nevarnosti aidsa bi moralo biti, sploh v ranljivih skupinah, ki so ponavadi bolj skrite ali nedostopne, več,« meni Robert Friš-kovec, duhovnik, ki dela z zaporniki. »V zaporih je te propagande sicer kar nekaj, ni pa je med migranti, saj ti prve dni še ne znajo brati naših obvestil, plakatov. Ne bi bilo slabo, če bi propagando razširili tudi izven naših meja, kjer so ljudje, ki bodo jutri lahko že pri nas.« In končne ugotovitve naših mladih: Varen seks ali noben, treba je znati reči ne ter zaščita je »kul«! ROZMARI PETEK Pravljično drsališče pred Mestnim kinom Metropal bo danes V pravljico ovito Celje Celje je od sobote, ko je zaživelo Pravljično drsališče pred Mestnim kinom Metropol, zares pravljično. In takšno bo še ves december. Pravljično mesto bo v svoje zavetje privabljalo staro in mlado, pri čemer bo na Pravljičnem drsališču še posebej veselo danes, saj ga bo obiskal Miklavž s spremstvom. Ob koncih tedna bo otroke na drsanje vabil in jim delal družbo Škrat Niko. Novost v letošnjem letu je disko na drsal- Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, zadeva St 53/2004 z dne 23.11. 2006 nad stečajnim dolžnikom »A.P. MAROLT«, MAROLT MIHAEL, s.p. v stečaju, Letui 66, 3327 ŠMARTNO OB PAKI OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU ZBIRANJE PONUDB (II. narok) I. PREDMET PRODAJE Nepremičnina - idealni delež, to je 1 /2 starejše stanovanjske hiše površine 100,33 m^ novejše nedokončane stanovanjske hiše (prizidek k stari hiši) površine 165,45 m^, starejši gospodarski objekt površine 121,48 m^ ter pripadajočega stavbnega zemljišča površine 3328 m^ in kmetijskega zemljišča površine 33856 m^ zk. vi. št. 25 in 160 K.o. Letuš, na lokaciji Letuš 85. Premoženje -idealni delež nepremičnine se prodaja v kompletu, izklicna cena je znižana za 30% in znaša 3.226 .300,00 sit. Varščina znaša naimani 20 % izklicne csne Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 14.11. 2004 in bo prodano po načelu "Videno - kupljeno«. Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezernika, univ. dipl. ing., stalnega sodnega cenilca In jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v kompletu kot celota po načelu »videno kupljeno«. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača vdogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstoprti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobriWe in potndila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječe zal^onodajo. 7 Če kupec ne plača v nsku celotne kupnine ali kakorkoli dnjga-če odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu 1., II. in III. odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki mor^o ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4. Pri i^iri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene po- 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun dolžnika, odprt pri b^ki Celje št. 06376-0947720957, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb Je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli dnjgače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 7 Ponudbepošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešer-nova22, 3000 Celje pripisom Stečajni postopek St 53/2004-Ponudba za odkup - ne odpiraj. V. DRUGO Vse informacije vzvea s prodajo m ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Tomažu Kos, tel. 03 427 44 80, GSM 041 652-185 in na spletni strani kah za odrasle, ki bo obratoval ob petkih in sobotah od 20. ure naprej. Drsanje je tudi letos brezplačno, za otroke in odrasle pa bo organizirana tudi brezplačna izposoja drsalk. Dogajanje v Pravljičnem Celju bodo 15. decembra popestrili s Pravljičnim sejmom v Stanetovi ulici, 16. decembra pa bo na Glavnem trgu svoja vrata odprla še Pravljična dežela. BA, foto: AŠ Nov dsl Bežigrajske ceste se začenja pri Mericschi in vodi čez 30 . do nove priključne ceste na avtocesto. Priključek rekordno hitro Več kot pol leta pred pogodbenim rokom so delavci CM Celje tik pred koncem gradnje avtocestnega priključka na Ljubečni Dela pri gradnji tretjega celjskega avtocestnega priključka na Ljubečni so tik pred koncem. Izvajalci del, Dars in Mestna občina Celje, pripravljajo odprtje 8. decembra. Priključek je zgradilo za pogodbeno ceno 1,7 milijarde tolarjev podjetje CM Celje, kjer sicer uradnih izjav zaradi pogodbenih obveznosti do Darsa ne dajejo. Kljub temu je že na prvi pogled ja- sno, da jim je uspel pravi gradbeni podvig saj bodo dela končana dobrih sedem mesecev pred rokom. Povezovalni cesti do Bežigrajske ceste na jugu in do Ljubečne na severu sta že asfaltirani. Manjka le Še nekaj podrobnosti. Sicer pa je prav izjemno ugodno vreme ob dobrih pripravah in delu ob vseh dneh, tudi ob koncih tedna in praznikih, omogočilo tako hiter konec del. Celje je tako ob novem priključku dobilo še malo manj kot dva kilometra dolgo povezovalno cesto od križišča na Ljubečni čez 80 metrov dolg nadvoz nad avtocesto do Bežigrajske ceste. Tretji celjski avtocestni priključek je namenjen predvsem preusmeritv vornega prometa proti ir dustrijski coni. ki raste o Bežigrajski cesti. «A v tej U zi svoje funkcije še ne bo to- celoti izpolnil,« pravi župan Celja Bojan Šrot. Nekaj bo sicer prispeval konec novogradnje Bežigrajske ceste, kjer prav te dni pospešeno delajo, da bi končali do konca leta. Nov most čez Hudinjo je že zgrajen, čaka še del do križanja z železnico. »Cesta je pomembna kot glavna napajalna cesta do Bukovžlaka, kjer raste najsodobnejši center za ravnanje z odpadki, in tudi za oskrbovanje vzhodnega, pretežno industrijskega dela Celja, kar bo vsaj deloma razbremenilo promet po Mariborski cesti,« pravi Šrot. Pri tem izgradnja avtocestnega priključka na Ljubečni in nove Bežigrajske ceste Celja ne bo rešila tranzitnega prometa od severa na jug in obratno. Za to bo rešitve še treba poiskati. »Bosta pa priključek in nova Bežigrajska velika pridobitev za gospo- darske družbe v tem delu mesta,« je prepričan Srot. Ibdi dela na Bežigrajski cesti, ki bo v novem delu dolga sedemsto metrov in vodi od priključka pri Merkschi do Bežigrada pri Plinamiški ulici, dobro napredujejo, Stala bodo približno sedemsto milijonov tolarjev, pri čemer malo manj kot tristo milijonov prispeva državna direkcija za ceste. BRST Foto: GREGOR KATIC V pričakovanju sedmih debeiiii let v četrtek so se pri Mlinarju v Gotovljah na rednem letnem sre^nju zbrali zadružniki celjske regije. Govorili so predvsem o novostih, ki jih za zadruge in kmete prinaša predlagani ja podeželja za obdobje od leta 2007 do leta 2013 in v tem okviru o možnostih pridobivanja finanCnih virov iz evropske in slovenske blagajne. Člani upravnih in nadzornih odborov ter zaposleni v zadrug so se seznanili z dogajanji v živilski predelavi, na srečanju pa sta sodelovala predsednik in direktor Zadružne zveze Slovenije (ZZS), Peter Vrisk in Martin Nose. Vehko govora je bUo o pričakovani reformi neposrednih plačil, povezamh s splošnimi cilji kmetijske politike. V grobem vzeto, pa naj bi slovenske kmete čakalo sedem bogatih let. »Podatki kažejo, da bo kmetijstvu samo v tej finančni perspektivi namenjenega več denarja, EU sicer nekaj ponuja, vendar je treba zadostiti mnogim predpisom, da do denarja pridemo. Ves čas pa opozarjamo kmetijsko ministrstvo, naj bodo pogoji življenjski, saj bodo le tako denar dobile tudi manjše kmetije,« je opozoril Vrisk. V celjski regiji je 11 zadrug, ki so manjše od slovenskega povprečja. Prav tako je nižji tudi promet posameznih zadrug, ki v povprečju ustvarijo 1,3 milijarde tolarjev letno. Tudi drugI kazalci niso najbolj ugodni, čeprav v ZZS v zadnjih letih beležijo pozitivne trende. V zvezi poudarjajo, da so tudi »celjske« zadruge za desetino povečale svoj kapital - to je dokaz, da v zadrugah ne le ohranjajo, temveč plemenidjo svoje premoženje. Vseeno predsednik Vrisk vidi njihovo perspektivo v združevanju in povezovanju, tako da bi tudi v Savinjski regiji nastale zadruge po evropskem vzoru, zadruge kot močna podjetja, ki jim bo novi zakon o zadrugah odprl nove vidike. US, foto: TT ANKETA Od sanj do realnosti Slovenski kmetje naj bi, če bodo seveda uspešni pri prijavah, v letih od 2007 do 2013 dobili kar nekaj denarja iz EÜ. Približno 144 milijonov evrov letno bo na voljo za t. i. novo shemo plačil. še enkrat toliko pa za uresničevanje programa razvoja podeželja. Med kmeü, ki so sodelovaü na srečanju zadružnikov celj- ske regije, smo preverili, kaj pravijo o položaju v kmetijstvu, predvsem pa o, če citiramo Petra Vriska, sedmih bogatih letih, ki se menda obetajo slovenskim kmetom. slušaš, pa lahko rečeš, da jepoložaj v kmetijstvu sanjski, denarja menda toliko, da ga rie bomo znali porabiti. Vendar so razpisi po navadi takšni, da kmetje dobimo samo petino denarja, ostalo pa gre drugim.« kmete skoraj vlečejo za nos. Recimo, da ti država za 10-milijonsko naložbo odobri tri milijone pomoči. Od tega seveda plačaš dohodnino, ampak še preden denar dobiš, moraš v celoü popla-čari naložbo. Šele nato vložiš zahtevek. Tore) moraš imeti denar, če hočeš dobi-Ü pomoč,« Miran Mlinar z Rečice ob Savinji: »Doma imamo 25 krav, letno pa proizvedemo 180 tisoč litrov mleka. Mlekarstvo je trenutno res najbolj na udaru. Dogajajo se stvari, ki niso razumljive, na primer lastniška razmerja v Mlekodelu. Sam se že leto in pol trudim, da bi se tudi v našem koncu odločili za izvoz mleka v Ita-tijo, kjer je odkupna cena za sedem tolarjev pri litru mleka višja, vendar nekateri očitno nimajo poguma. Mene, na primer, razlika velja milijon in pol tolarjev letno. Če napovedi samo po- Franc Gajšek iz Drešinje vasi: »Na približno 30 hektarjih pridelujemo hmeij . V kmetijstvu se vse bolj vidi, da kmetije z majhno proizvodnjo težko preživijo. Drugače je z večjimi, mogoče že evropsko primerljivi kmetijami, ki lahko- pa-rirajo na trgu. Tudi v prihodnje bodo vzponi in padci, žal bo propadlo še več manjših kmetij. Vseeno menim, da se položaj v kmetijstvu premika in da denar bo. Vendar je vprašanje naša birokracija, ki komph-cira, in pogoji, s katerimi Rafael Novak z Vranskega: »Doma imamo veliko in >težko< kmetijo, ukvarjamo se namreč z ovčerejo in gozdarstvom. Rekel bi, da razmere v kmetijstvu niso ravno rožnate. Vendar je treba delati, kar je lažje, če si zaljubljen v to dejavnost. Glede perspektive pa j e tako, da so prehodni časi in ne vemo, kam se bo vse skupaj nagnilo. Še najtežje je za mlade kmete. Sam se udeležujem različnih izobraževanj in pre- davanj, se pa ne bi strinjal, da kmete čakaio bouou leui, Mogoče to VI Vriska, za vse radi različnil ne velja.« Niko Cevzar iz Andraža nad Polzelo: »Na približno 40 hektarjev veliki kmetiji se ukvarjamo z živinorejo in prašičerejo, tudi z gozdarstvom. Za kmetijstvo velja, da je v nekaterih panogah bolje, v drugih, na primer mlekarstvu, pa slabše. Recimo pri pitancih so se razmere, če ne že izboljšale, pa vsaj ustalile, Glede napovedi o denarju upam, da bo se uresničilo, kar govorijo. Veste, sicer pa jamranje ni vse - sami moramo najprej nekaj pokazati, potem pa se lahko kaj naredi.« URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVCAR GOSPODARSTVO ■Ii IPS Mik se je odločil za Vojnik Po štirih letih iskanja do ustreznega zemljišča v obrtni coni Arclin Podjetje Mik je v petek še nihalo med tem, ali bo kupilo dobre tri hektarje površin v obrtni coni Arclin, ali pa bo s svojo dejavnostjo le ostalo v Celju. Včeraj je z Borisom Klančnikom, direktorjem Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje in vojniškim županom Benom Podergajsom podpisalo pismo o nameri. Le s selitvijo vVojnik bo namreč lahko 1. maja novo poslovno halo že otvorilo. Kol je znano, podjetje Mik. ki je v Sloveniji eden največjih proizvajalcev PVC-stavb-nega pohištva, v Celju že nekaj let zaman prosi za novo lokacijo, kjer bi postavili večjo tovarno. Ko je odločitev za selitev v Vojnik že skorajda padla, so v petek še po uradnih urah na celjski občini sestankovali in poizkušali najti primemo lokacijo v Celju, a ni šlo. »V Vojniku lahko takoj začnemo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, če bi vztrajali pri lokaciji v obrtni coni vzhodno Trnovlje dve, bi lahko z gradnjo začeli februarja ali marca prihodnje leto, to pa je za nas že prepozno,« je odločitev pojasnil Franci Pli-beršek, direktor Mika. »Novo proizvodno halo moramo odpreti še pred sezono, saj ci Phberšek, Bons Klančnik iti Beno Podergajs so včeraj podpisali pismo o namen, po katerem Mikova hala stala v Arclinu. . naši dobavni roki dva meseca in pol, znižali pa bi jih radi vsaj na tri do štiri tedne.« Podjetje Mik naredi dnevno 330 oken, z novo linijo strojev, ki jih bo postavilo v Arclinu, jih bo na dan lahko izdelalo 600. V zadnjih štirih letih se jim je promet povečal za osemkrat, njihova okna vgrajujejo na Karibskih otokih, v Švici, Albaniji, na Hrvaškem, zaposlili so 195 novih delavcev, iz leta v leto so prisotni na več tujih trgih. »Sedaj smo okna izdelovali na več lokacijah, nekaj prostorov smo imeli najetih, pri tem pa smo pogostokrat naleteli na kraje. Zato želimo proizvodnjo spraviti pod eno streho. Če nič drugega, je precej neprijetno, če želimo stranki vgraditi okna, pa eno, zaradi kraje, zmanjka.« Mik bo v Arclinu na več kot treh hektarjih postavil dobrih 11 tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo, v kateri bo imel tudi servisne dejavnosti- »V prvi fazi želimo v Arclin preseliti le proizvodnjo, kasneje pa nameravamo celo podjetje združiti pod eno streho,« napoveduje. Kdaj, Pliberšek še ne pove. Prvi maj je sedaj tudi zadnji rok za RRA Celje ler občino Vojnik, ki sta lastnika obrtne cone Arclin, da uredita vso potrebno infrastrukturo. V minulem tednu so ravno začeli z gradnjo kanalizacije in ceste do posameznih parcel. Ni pa Mik prvi kupec v pred mesecem dni potrjeni obrtni coni Arclin. Parcele sta že kupila samostojni podjetnik Milan Le-petič ter podjetje Kai^o trade iz Braslovč, ki bo v Arclinu zgradilo tudi avtopralnico za tovorna vozila. Skupaj naj bi bilo prodanih že okoli 60 odstotkov vseh zemljišč. ROZMARl PETEK Jubilej pri Zagožnoviii Podjetje Zagožen iz Žalca je pred kratkim s posebno prireditvijo v modri dvorani Celjskega sejma obeležilo svojo tridesetletnico, prireditve pa se je udeležilo več kot 250 poslovnih partnerjev iz sedmih držav. Podjetje, specializirano za proizvodnjo in prodajo izdelkov za zunanji vodovod in kanalizacijo, se je v teh letih dobro uveljavilo na slovenskem trgu, prav tako pa tudi izven meja. Zdravko Zagožen, ustanovitelj in lastnik podjetja, je začel z delom leta 1976 v garaži svoje nedograjene hiše v Matkah na 40 kvadratnih metrih površine. Po kar nekaj dozidavah na tej lokaciji so podjetje preselili v Žalec, kjer so kupili objekte in zunanje skladiščne površine. Leta 2002 so kupili tudi proizvodne hale propadlega podjetja Zarja v Petrovčah in ustanovili hčerinsko podjetje Aplast. Na srbskem trgu uspešno posluje hčerinsko podjetje Evol-va. Danes se podjetje Zagožen ponaša s sodobnimi po- slovnimi, proizvodnimi in skladiščnimi površinami, v grobem pa se je podjetje fizično razširilo za skoraj se-demstokrat. Svoje izdelke prodajajo večini komunalnih in mnogim gradbenim podjetjem v Sloveniji, Izdelkom za vodovod so se kaj kmalu pridružili tudi plastični izdelki za zunanjo kanalizacijo, nazadnje pa še Apia proizvodnja polietile izdelkov po sistemu 1-.-.. va. Trenutno izvažajo v 9 dr žav in imajo 11,5 milijona leta. De- nskih toii- evrov letni _ lež lastne proizvodnje znaša kar dobro tretjino, velik delež prodaje pa predstavljajo artikli tujih in slovenskih proizvajalcev, ki jih zastopajo na slovenskem trgu. Sedaj je zaposlenih 38 ljudi. V letu 2001 so med prvimi pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Jubilej praznujejo tudi s širitvijo kapacitet. Zadnje mesece namreč končujejo prenovo Aplasia v Petrovčah. US Banke prodale steklarno Sklad JuHus iz Maribora, ki je v lasti Krekove družbe oziroma njene investicijske družbe Zvon Dva, naj bi včeraj z Novo Ljubljansko banko. Banko Celje in Novo kreditno banko Maribor sklenil dogovor o nakupu delnic in terjatev do Steklarne Rogaška. Cena naj bi znašala 2,5 milijarde tolarjev. Poleg tega naj bi sklad Julius steklar-0 dokapitaliziral z milijardo tolarjem O tem, da naj bi se sklad JuEus zanimal za Steklarno Rogaška, se je govorilo že nekaj časa. Tudi predsednik uprave Robert Ličen je večkrat dejal, da banke niso in tudi ne morejo biti njihov stia-teški lastnik. Zato si želijo novega, ki bi v steklarno vložil milijardo tolarjev. To bi pomenilo, da ima s podjetjem dolgoročen interes. JI Podrobnosti o prodaji steklarne naj bi bile znane danes, ko se izteče tudi rok za plačilo teijatev, ki jih ima steklarna iz prisilne poravnave. Na današnji dan pred enim letom je namreč postal prav-n sklep o prisilni po-. Vodstvo steklarne pravi, da so poplačali vse svoje obveznosti in da trenutno poslujejo brez izgube. Nevarnosti za stečaj torej naj ne bi bilo več. V času poravnave je brez dela ostalo približno 200 delavcev, medtem ko je 50 zaposlenih podjetje zapustilo prostovoljno. www.radiocelje.coin mm Zanimanje za Luko Koper Ljubljanski borzi dokaj miren, Začetek tedna je bii n medtem ko se je v drugi polovici občutno povečalo povpraševanje po nekaterih delnicah. Največ povpraševanja je bilo po delnicah Luke Koper, ki so ob koncu tedna presegle vrednost 11 tisoč tolarjev, Pri tem je zanimivo, da so ponavadi najprometnejše delnice borzne kotacije pri rasti glavnega borznega indeksa imele sti-ansko vlogo, saj je bil prirast indeksa najlikvidnejših družb precej manjši. Na njihovo posredno vlogo kaže tudi obseg sklenjenih poslov, ki je praviloma dosegel le približno milijardo tolarjev. Oznaka ime Enotni tečaj Promet v mSiT %spr. CICG Cinkarna Celje 25.110.00 24.37 ♦ -3.54 CETQ Cetis 21.650,00 1,34 -3.01 CHZG Camet Zreče 2.100,00 0,30 0,00 GRVG Garanje 5.644,68 181.41 ^ 2,27 "PILR Pivovarna Uiko 9.398,87 63,32 2,21 JTKS Juteks 26.476,09 2.22 1.79 ETOG Etol 49.0QO.OO 9.3Q 2,04 Delni ice Luke Koper so se v preti ?k]em tednu podražtie za 'eč kot 17 odstotkov. Rast v zadnjem tednu je mogoče pripisati oceni ene tujih investicijskih bank, ki pričakuje, da bo njihova cena ob koncu naslednjega leta več kot 11.500 tolarjev, kar je dobrih 20 odstotkov več, kot je bilo še ob koncu preteklega tedna. Koprsko pristanišče se sicer po pre-tovoru še ne more kosati z «Velikim bratom« v Tržaškem zalivu, je pa zato uspešnejše od reške luke. Pravi pokazatelj učinkovitosti poslovanja ob omejenih kapacitetah pri tem daje primerjava prihodkov. Ob skoraj enakem pretovoru v letu 2005 je imela Luka Koper kar štirikrat višje prihodke. Družba se je odločila še povečati sodelovanje z delničarji, tako da so bile delnice prejšnji teden premeščene v elitno borzno kotacijo. Ob predstavitvi načrtov je družba napovedala še agresivnejše trženje svojih storitev in tudi najem kapacitet drugih pristanišč. Delnice Droge Kolinske so se v preteklem tednu podražile dobrih 10 odstotkov, njihova rast pa je posledica objave dobrih poslovnih rezultatov v letošnjem letu. Cena delnic se je tako prvič po uvrstitvi v kotacijo znova povzpela na več kot 3 tisoč tolar Veliko zanimanja je še vedno tudi za delnice Aerodroma Ljubljana, ki so se ob več kot 5-odstomi podražitvi močno približale svojim rekordnim vrednostim pred dvema letoma. Do rekorda jih loči le še dobrih 100 tolarjev. Cena delnic se nenehno vzpenja ževsend sredine novembra, kn je lirnžhfl predstavila sodelovanje z mednarodnim poštnim distribu-teriem UPS, v tem Času pa je cena delnic pridobila 14 odstotkov. Najprometnejše delnice Ljubljanske borze, Krke, Petrola in Telekoma, v prejšnjem tednu niso pritegnile zanimanja vlagateljev, takQ4.a se je trgovanje z njimi precej zmanjšalo. Vendar so tečaji ostali na ravni iz tedna prej, kar je bilo dovolj, da se je ^vni borzni indeks, SBi 20, utrdil nad ravnjo 6 tisoč točk. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, llirika, d.d., Trdinova 3, Ljubljana, Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana iEV Jim boste pomagali? v teh predprazničnih dneh nas skorajda na vsakem koraku »žicajo« za kakšno pomoč. Za otroke, družine v stiski, tokrat tudi za živali v stiski. Otroci iz enajstih osnovnih šol in vrtca so jim pripravljeni pomagati. Jim boste tudi vi? »Zelo rad bi imel psa, s katerim bi se lahko igral,« pravi David, »Jaz se rada igram z muco, ki sicer živi pri babid. Tudi zato babico zelo rada obiščem,« je povedala Katja. »Jaz imam svojega Luksa rad zato, ker me vedno spravi v dobro voljo,« je navdušeno dodal Maüc, »za vse na svetu ^ ne bi menjal.« »Otroci imajo do živali zelo pozitiven odnos, vendar se odrasli lega prema-lokrat zavedamo,« ugotavlja Marija Cene, letošnja mentorica celjskih likovnih ped^o-gov, ki je akcijo risanja na temo Pes in muca sta moja prijatelja sprožila po vseh ostalih šolah v regiji. Vse prema-lokrat se zavedamo tudi, kaj čaka živali v zavetiščih, če se zanje ne najde dober lastnik. Takšen, ki se mu izgovor »nimamo prostora in časa« eno-, stavno ne zdi dovolj tehten. Ni treba veliko, da skupaj naredimo majhen čudež. Za začetek bo dovolj, da kupite vstopnico za jutrišnji.koncert Ottoci rešujemo živali, ki bo ob 19. uri v Unionski dvorani v Celju. Z nami bo kar 99 otrok, organizatorji pričakujejo župane vseh občin, za katere skrbi zavetišče Zonzani, na njem bodo tudi predstavniki Gibanja za pravičnost in razvoj ter, upamo, tudi vi. Vstopnice lahko še danes in »Pes in muca sta moja prijatelja,« pravijo otroci. Smo odrasli svoje otroške živalske prijatelje res pozabili? jutri kupite v TIC-u Celje ter trgovinah Zootic. Sicer pa lahko zavetišču, ki se je zato, ker ne želi po 30 dneh evtanazirati živali, znašlo v škripcih, pomagate tudi z donacijo na TRR društva Valentin (ki je »varuh« zavetišča Zonzani in organizator koncerta); 05100-8012277864, namen; Za Zonzani ali kupite kaj drugega, primernega za nego in oskrbo. Vsak po svojih zmožnostih, le to pričakujejo organizatorji. Otroci, na primer, so za živali darovali svoje likovne izdelke, ki jih boste videli tudi na koncertu, kasneje pa kupili v obliki koledarjev in voščilnic. Vsaj nekaj za lepši jutri (in sploh dejanski jutri) kosma- tinčkov, s katerimi živimo v sožitju že več milijonov let, Menda jih na cedilu ne bomo pustili ravno v času največjega izobilja, mar ne? RP Otrokom iz slovenskih osnovnih šol, ki so sprožUi akcijo, se bodo na dobrodelnem koncertu 6. decembra ob 19. uri v Unionski dvorani v Celju pridružiU Tinkara Kovač, Jadranka Juras, Adi Smolar, Tina G, Miha Alujevič, Extra band glasbene šole Celje, Plesni studio Igen in Perkašns. Skupaj s štirimi otroškimi so-voditeljl bo koncert povezovala Tina G. Alojz Pačnik. Martio in Elizabeta Gilčvert, Marija Švab in Miran Gorinšek Praznile Marije Švab, najstarejše Konjičanke v petek, 1. decembra, je svoj 98. rojstni dan praznovala najstarejša Konjičanka Marija Švab. Vsem, ki so ji želeli voščiti še na mnoga leta, sta se pridružila tudi konjiški župan Miran Gorinšek in direktor občinske uprave Alojz Pačnik. Za slavljenko je dolga prehojena pot, ki se je začela v Škalcah. Tam se je rodüa, a je dom morala zapustiti že pri štirih letih in pol. Na kmetiji na Sv Jerneju je preživela dve desetletji, pri 24. letih pa se je vrnila v Slovenske Konjice, kjer se je zaposlila pri Lavriču in po 34 ledh tudi upokojila. Danes živi s svojo edinko Elizabeto in z njenim možem Martinom Gllčvertom, ki sta prav tako že upokojena. Časa, da skrbijo drug za drugega, je dovolj, le zdravje vsi trije želijo. Zaenkrat jim dobro služi, tudi mami Mari-ji- JM Slovakov blues Trnavski Slovak z madžarskim priimkom, Peter Radvänyi - Bonzo, je minulo soboto nastopil na tako rekoč družinskem blues koncertu v kavami Mestnega kina Metropol. Pred zasedenimi omizji poznavalske publike je na kavarniškem odru odigral koncert v dveh etapah, večinoma v spremstvu prijatelja in celjskega kolega Braneta Mi- SPREMEMBA v 12, MESECIH POZOR! 080 22 42 www.infond.si 'Sprememba VEP v 12. mese' stajralei. ki so s tem pot|'-dih. da se Slovenci zaninu^-r JO za svoje zdravje. -- Organ^tör kongresno-se-iemske pnreditve. družba ČeJilki seiem. je očitno za-def y-p0lBO. zato pričakuje, ilak>dö Dnevj zdravia postali trtdjcionaliH. »Glede na to, da'smo-CteVe zdravia orga-iiEzirali prvič m da je to tematika. kije ižredno strokovno zahiewia ui v laviiusli ze- lo odmevna, v zadnjem času tudi malo ekonomsko-poli-tično konfliktna. smo kot or-iizatorji izredno zadovoli- 1 so bile ^ečtnom^ zelo do (Aiskane «|e tndnevno . doga^anJe ocenil direktor , uprave družb^.Geljski sejem mag. Franc Pangerl. »Letos smo pripravili dobro podlago za nadaljnji razvoj. Vsekakor pa bi se v ta sejem moralo bolj vključiti ministrstvo za zdravje, saj menim, da si Dnevi zdravja zaslužijo večji poudarek z njegove strani, četudi smo jih organizirali v Celju,« je še dejal. Čeprav ministra tokrat zaradi zadržanosti ni bilü med gosti, lahko rečemo, da so Dnevi zdravja presenetili tudi zaradi udeležbe številnih znanih m uglednih zdravni--A-W ni bik samo pri-la'nfe'dseböfnö "težavo mnenj o strokov-Et^ vprašanjih, temveč tu--dbio odprtih vprašanjih zdravstvenega sistema v ce-lo?i m še posebej položaja ' bolnikov v njem. Tako so -zdravniki, ki so zaposleni v javnih zavodih, s kolegi zbornice opozorili državo, da je sožitje med obema sferama nujno za napredek slovenskega zdravstvenega sistema, sklepe, ki so jih sprejeli na okro-gh mizi v okviru sejma, pa bodo posredovah tudi ministru Bručanu. Manj zadovol).ni so z zdravniško zbornico predstavniki zobotehnikov in inženirjev zobne protetike, ki so na sejmu prvič javno predstavili svojo željo po ustanovitvi lastne organizacije. ki bi učinkoviteje zastopala njihove interese. Predstavniki invalidskih organizacij so pred svetovnim dnevom invalidov javnost opozorili, da so invalidi v vsakdanjem življenju dostikrat še vedno žrtve diskriminacije. Seveda so bili odmevni tudi vsi dogodki, na katerih so na različne načine osvetlili pravice bolnikov, vsebinsko bogat j e bil dvodnevni seminar, ki so ga o urgentni medicini pripravili ob 20-letnici Službe nujne medicinske pomoči v Celju, in tudi že tradicionalni Dnevi športne medicine so pritegnili številne slušatelje, MILENA B. POKLIC Foto: NATAŠA MÜLLER Za dostojno in polno življenje paraplegikov Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je včeraj po dolgoletnih prizadevanjih dobilo nove delovne bivalne prostore v Ope-karniški ulici 15a v Celju. Odprl jih je celjski župan Bojan Srot. Društvo paraplegikov je z aktivnostmi za iskanje ustrezne lokacije in prostorov začelo že v letu 2003. Lani so se v dogovoru s celjsko občino in pomočjo Zveze paraplegikov Slovenije odločili za odkuplokala v objektu Arena Petrol. »V društvu paraplegikov smo prepričani, da bodo preselitev v nove delovne bivalne prostore ter njihova lokacija in funkcionalnost dale društvu in njenim članom pri izvajanju posebnüi socialnih pomoči paraple^-kov in tetraplegikov novih moči in da bomo v prihodnje še pomembnejši člen pii uresničevanju in dopolnjevanju socialne politike na območju delovanja našega društva. Še posebej smo veseli, da odprtje novih prostorov sovpada z mednarodnim dnevom invalidov, ki smo ga praznovali v nedeljo in ki opozarja, da je naloga vsake družbe in politike, da tudi invalidom zagotovi možnosti za dostojno, prijazno in polno življenje,« je dejal predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Janez Hudej. Novi prostori bodo namenjeni širši dejavnosti društva, na primer dnevnemu bivanju paraplegikov ali kratkoročnemu reševanju stanovanjskih problemov, izvajanju posebnih socialnih programov paraplegikov in tetraplegikov, varstvenim storitvam pomoči družini na domu, izobraževanju, organiziranju kulturnih prireditev in draženju. BOJANA AVGUŠTlNČlC Foto: ALEKS ŠTERN jugozahodne Štajerske 48 ur na odru Nani Poljanec, znan tudi kot boter Don Corleone iz oddaje Hri-har na Ifeleviziji Slovenija, v veliki dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina danes začenja 48-urni performaas. Poljanec je k sodelovanju povabil kar 200 nastopajočih, sam pa bo na odru vseh 48 ur. Kot pravi Poljanec, bo performanš dejansko 7. izpit, tokrat izpit iz igralstva: »To je eden od izpitov za pridobitev mojega >maj-gisterija«. To je moja lastna ljudska fakulteta,« Dogajanje na odru se bo začelo danes ob 13-45. Na odru bodo sodelovali »polovica Rogaške Slatine,« kot pravi Poljanec, pa tudi številni znani pevd, igrairi, glasbeni- ki, pisatelji, novinarji ... Dogajanje se bo nadaljevalo tudi ponoči. Takrat bodo obiskovalci lahko opazovali slikanje akta, si ogledali različne filme, odvijale se bodo debate, poslušali bodo radio s kratkimi valovi ... Ves čas bosta na odru Nani Poljanec in Jure Šuhel, ki bo na odru kot Poljančev sluga Jorge, Šuhel je sicer Poljančev tehnični vodja in je sodeloval pri celotni pripravi in organizaciji performansa. Vstopnina na performanš bodo prostovoljni prispevki, polovica zbranega denarja pa bo porabljena za nakup praktičnega učila za učence 3, Osnovne šole Rogaška Slatina. ŠO Seminar za ljubiteljske gledališčnike v Celju je bü pred kratkim celodnevni seminar - gledališka delavnica za ljubiteljske gledališke ustvarjalce, ki jo je pripravila celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, vodila pa jo je priznana gledališka igralka Mojca Funkl. Gledališka delavnica je bila praktično naravnana in je enaindvajsetim udeležencem predvsem odgovarjala na vprašanja, kako zaživi gledališki lik, kako nastaja vloga, ukvariali so se s koncentracijo, karakterji, odnosi med gledališkimi vlogami, med dvema igralcema, igralskim Udeleženci so z zanimanjem sodelovali v iskanju odgovorov na postavljene teme in se. v njüi tudi praktično preizkusili. Glede na velik odziv (na delavnico se je prijavilo več kot 50 ljubiteljskih gledališ- kih ustvarjalcev) so se organizatorji odločili, da bodo gledališko delavnico za vse tiste, ki v soboto niso prišli na vrsto, ponovili vsaj še v enem terminu, to je 13. januaria prihodnje leto. 2b www.novite(inik.coitt cijai EV NAJ VOŠČILNICA Jubilejni izbor najlepše voščilnice Obiska a IWIakedoniJe in Črne gore Pred desetimi leti smo začeli akcijo izbiranja najiep-šili doma narejenih božično-no voletnili voščilnic. Naša želja je bila, da v prazničnem decembru spodbudimo ljudi, da se sami lotijo izdelovanja voščilnic za sorodnike, znance in prijatelje. Žal je pisanje voščilnic postalo vse preveč rutinsko, brez iskrenih in lepih osebnih misli in želja. Res je, da smo v času, ko vedno manj pišemo, vendar ne bi smeli pozabiti na lep običaj, da se tistih, ki jih ne vidimo pogosto, spomnimo 8 prijetno voščilnico. Lahko reCemo, da se je naša akcija lepo prijela, kar še posebej velja za mnoge osnovne šole in vrtce, ki redno sodelujejo v naši akciji in so za svoje lepe izdelke tudi nagrajeni. Zadnja leta se vse pogosteje vključujejo tudi srednje šole, razni domovi in organizacije, žal pa ni veliko družin. V decembru tako dobimo mnogo resnično lepih voščilnic, izdelanih iz različnih materialov. Žal se ljudje premalo lotevajo tudi bese- dil, zato se kar na hitro po-služijo klasičnih ali enostavno prepisanih lepih misli. Z današnjo ohjavo začenjamo napoved jubilejne, desete akcije Naj vošCilnica 2007. Voščilnice bomo sprejemali do vključno 31. decembra. V prvi polovici januarja bo strokovna komisija vse pregledala in najboljše, najizvirnej-še, morda tudi najduhovitejše nagradila. V drugi polovici januarja bo prireditev s podelitvijo priznanj. Tudi pri jubilejni akciji bomo nasadili najboljše posameznike ter predstavnike vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter raz-hčnihorganizacij. Pripravljena je posebna nagrada za absolutno najboljšo voščilnico. Vsa leta je pokrovitelj akcije Občina Vojnik in na njenem območju je vedno tudi zaključek. Prva zaključna prireditev je bila v nekdanjem gostišču Zottl v Ivenci pri Voj-niku, sledih so Pri Mark v Novi Cerkvi, Kmečki turizem Dobrotin, gostišče Založnik Frankolovo, gostišče Kopriv-nik Socka, gostišče Lovec Vojnik, Špesov dom Vojnik, Po- Občina Vojnik holetova zidanica Edvarda Podgorška Konjsko in letos januarja gostišče Bojana Frankolovo. Kje bo jubilejni zaključek, bo kmalu znano, vemo pa, da bo tokrat izbor najlepših voščilnic prvič na terenu. Komisija je doslej to opravila v prostorih NT&RC, jubilejni izbor pa bo v galeriji Jožeta Žlausa, člana komisije, v Globočah pri Vojniku. Voščilnice lahko do konca leta pošljete ali prineste v uredništvo NT&RC, Prešernova 17, 3000 Celje, s pripisom Naj voščilnica 2007. TONE VRABL Foto; AŠ Celje postaja kot primer hitro razvijajočega se mesta zanimivo tudi za župane občin iz bivše Jugoslavije. Tako sta bila v zadnjih dveh dneh v Celju z delegacijama na obisku župana iz občin Bitola v Makedoniji in Podgorice v Črni gori. Predstavnike obeh mest pa je sprejel tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Delegacija iz Bitole, ki jo je vodü tamkajšnji župan Vladimir Teleski, sestavljali pa so jo še predstavnik občine in direktorja javnih podjetij ter veleposlanik Republike Makedonije v Sloveniji Samoil Josif Filipov-ski, se je za obisk Celja odločila na predlog slovenskih gospodarstvenikov, s katerimi že sodelujejo. V Celju so si ogledali Centralno čistOno napravo. Regionalni center za ravnanje z odpadki in Tehnopolis ter obiskali Regionalno razvojno agencijo. V Bitoli si želijo, da bi lahko takšne primere dobrih praks integrirali tudi v svoj razvoj, zato so odprü za nove partnerje. Zupan Podgorice Miomir Mugoša je obisk vCelju izkoristil za ogled sejma Dnevi zdravja in se sestal z direktorjem celjskega sejma Francem Pangeriom, s katerim sta govorila o možnosti sodelovanja podjetja Celjski sejem z občino Podgorica. Na obisku pri županu Šrotu je predstavil nekatere občinske razvojne načrte, posebej pa ga je zanimala izvedba uspešnih celjskih ekoloških in razvojnih projektov. RR r.novitednik.com Celje se je predstavilo kulturni Evropi Celje je eno izmed slovenskih mest, ki se poteguje za izbor in organizacijo Evropske prestobiice kulture leta 2012. Na podlagi odločitve Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije bosta leta 2012 Slovenija in Portugalska gostiteljici Evropske prestolnice kulture (EPK). V želji, da bi Celje navezalo stike z mesti, ki so že bila ali bodo v prihodnjih letih Evropske prestolnice kulture, sta se vodja projekta EPK na Mestni občini Celje Barbara Bošnjak ter svetovalka za kulturo in prav tako članica pripravljalne skupine Barbara Gorski udeležili mednarodne konference asociacije evropskih mest in regij za kulturo Les Recontres. Generalne skupščine, ki je potekala od 23. do 26. novembra v Belfa-stu, se je udeležilo približno sto predstavnikov iz številnih evropskih mest. Predstavnici MOC sta na konferenci predstavili kandidaturo. Celja za naslov EPK in se v številnih pogovorih s predstavniki mest organizatorjev EPK pogovarjali o njihovih izkušnjah, pristopih ter ključnih vprašanjih in področjih pri pripravi kandidature. Slednji so podprh prizadevanja Celja za pridobitev naslova Evropska prestolnica kulture in ponudili svojo pomoč pri oblikovanju kandidature Celja, so sporočili s celjske občine. BA Novi Hyundai getz in veseli nagradni izlet za naročnike Novega tednika! če do 22. decembra 2006 zamenjate tolarske prihranke v evre in vežete depozit, dvakrat prihranite. Z ugodnejšim menjalnim tečajem boste namreč pridobili, z odlično 3-odstoino letno obrestno mero pa po treh mesecih depozita prihranke še oplemenitili. Bi ju radi na en mah ujeii? Pohitite v najbližjo poslovalnico in preverite ponudbo. BanliVVustria Creditanstalt 8 lili iniB Sočloveku dati košček sebe v šentjurskem kulturnem domu so se v nedeljo zbrali listi, ki veliko svojega časa namenjajo najbolj plemenitemu poslanstvu. Tako ali drugače tudi šentjurski prostovoljci na različne načine lepšajo m lajšajo vsakdan tistim, ki to najbolj pdtebuiejo. Podelili so tudi občmska put^ ' nanja naj prostovoljcem. Letos je bilo nominiramn pet prostovoljcev iz Obane Šentjiu', predlaganih s strani Območnega združenja Rdečega križa Šentjur, Glasbenega društva Melodija, Društva Sožitje Šentjur ter taborniškega Roda divjega petelina. Med njimi so izbrali tri dobitnike priznanj, in sicer v treh kategorijah; do 18. leta, med 18. in 30. letom, v kategoriji nad 30 let pa so izbirali med tistimi, ki delajo z otroki in mladino. »Do zdaj smo vsako leto podeljevali priznanja prostovoljcem in tako obeležili 5. december, mednarodni dan prostovoljstva. Letos pa smo vesÄ. da fe -pEistopila tudi lÄöna Šentjur, ki le ob)avi-la-jävm razpis za nai prosto-volica.« je povedala Lara Žmaher, predsednica IRRF-a, društva za mednarodno po-luuc m prijateljstvo. Nedeljske podelitve se je udeležil tudi šentjurski župan mag. Štefan Tisel, ki se je ob tej priložnosti zalivalil vsem, ki kakorkoli doprinesejo dobrobiti občanov. »Hvala vsem društvom, in tudi krvodajal- www.novitednik.com cem, ki dajejo košček sebe, prostovoljnim gasilcem in vsem ostalim,« je povedal ob podelitvi. Priznanja za naj prostovolj- jeli; v kategoriji d^ 18. let Tja-ša Kolman, ki jo je predlagalo Območno združenje Rdečega križa, v kategoriji med 18. in 30. letom Jernej Brile) iz Glasbenega društva Melodija, za delo z mladimi taborniki in številne druge zasluge pa Janez Kukovič iz Roda divjega petelina. Slednji je na oder povabil pravi pevski zbor mladih tabornikov, zapeli pa so pesem, ki so jo sami napisali. Za dobro glasbo je bilo tudi sicer dobro poskrbljeno. Zapela je Mojca Zupane, ki jo je na klavirju spremljala Mojca Krajnc, predstavila se je Jadranka Juras, s svojo skupino glasbenikov je zapela tudi Neža Drobnič. POLONA MASTNAK 10.30 in 16.30 Muz^ novejše zgodovine Celje Demonstracija oblika -frizer lI.4SKultiinii« Poljanec-BiiUdog 48-unu performance 17.00 MNZC - HermanoTO VODNIK 19,00 Cerkev sv Jožefa Celje ' Miklavževkoncert Otroškega in mladinska pevskega zbora šole Nuestra senoradelasMaravUlas {Madrid, Španija) 19.30 Knjigama Kultuniica __Vdege_ Črnogorski pesniki in pisatelji v Velenju 18.00 Osrednja knjižnica Celje-Levstikova soba Besednice MatejaAjdnikKorošec: Samotno potovanje Alme Karlin z gostjo se bo pogovarjal Marijan Pašavec LGMariboK Rdeča kapica s prihodom Miklavža luikovria predstava spribo-domMiklavža 19.30 Dom kulture Velenje . Vinko Möderadorfer: Vaja zbora predstamamcaerskegagle-.. aalisčaizVelenia Akademski sUkar Jakov Brdar odprtje razstave 17,00 Vila Malina Mlklavževv stavo m z obdarovanjem ^ 17.00 Pred Me trt m Krnom ^ metiopoj di'>atii5če Obisk Miklavža B spremstvom «pred- 10.00 .MN7X-Otioškimu2ej Naše želje pgd! , imzeiskoctiiämskopcpiäil- P.KarlGeržlna: Kako obvarovati pred stranpotmi predavanje 19.00 Dom sv Jožef Celje _ dr.JulkaNežičTBožiepri nas' doma delavnica i'J.nO Celi Snežna vila na obisku in prihod Miklavža s spremstvom 17.00 Krajevnaknjižnica Griže Ta veseU dan kulture zacetfifc računalniške izposoje u dokončno prenovljeni knjižnici Obhod Miklavževe duipi-ne po kraju izobzibika. cerkev sv. Jerneja. Miklavtevanie 18.00 ZadruMdomLiubečna ■ Praznovanje 1. obletnice Hiše generacij Nina Polajžer; Antični dnevi odprtje razstave 17.00 PravljiCnasobaPriMiiku KnjižkB__________^_ Čarovnik iz Oza gledališka predstai/a 17,00 Medobčinska matična _tajižnica 2aiec_ 19.19 Knjižnica Velenje, žtm^jska čitalnica Tovariši, zdaj verjamem, da velenjski rudarji živijo vlq>ih in sodobnih sta- 19.30 Celjski domCelje lelKebataolaMi- 17.00 Ktijiauca Rogaška Slatina Ura pravljic za najmlajše 17,00 Ki^ižmca Rogatec Ustvarjalna delavnica za otroke 19-00 Kulturni dom Sloveaske _ Konjice _ 18.00-Vrbje Miklavzevaoje ,. 18,00 Šmarje pnJell^fi, župmiska cerkev Manjmegagnebov^a ■ Miklavževanje is.OOKnjigamaKulturniGa Velenje _ Iztok Vrhovec: Možicelj AU kaj bi otroci sploh ra- • 17.00 Slovensko-bavarska hiša Ko^anski park Boži0ie sladkosti naših • b^ . .. > odprt)erazstave .. 18;Q0 Nyodni dom Celje ___ IVadidonabu Miklaviev koncert Dekli^k^ pevskega zbora Gimnazije CeljeCenter XecrfüMilenkovit violina in Urška Roškar, klavir koncsrt 20.00 MC Patriot Slovenske . Koi^ice _ Koncert na platau: Bryan www.racliooeljie.coni 18.30 Balemadvorana Glasbene šole Slovenske Itortjice 16.30 Dom upokojencev Celje Božični koncert Mešanega pevskega zbora gostin-cevCelje 1700 Pravljična soba Pri Miiku Knjiztai _ Žogica Nogica lutkovna predstava 18.00 Dvorana Zveze kultm-mii dfužtevLtžje Bralni večer celjskega literarnega društva s pred-stavitviiozadnje številke glasila Vsesledje Razstava del učencei- iko-nopisja mag. Silve Bozi- 18.00 Dvorec Sirniol Rogatec Pogovor s pisateljem Bogdanom Novakom Naročite Novi tednik, preden bo prepoznol Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor Srečko Šrot 1^0(iietjenpiavljaeasopisnn-7^1ožniškn. radijsko in agen-ciisko-tržno dejavnost Naslov: Prežemova 19,300Ü Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvotiajclSO (€0,63), petkovega pa 300 tolaiiev (€1,25). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Ktanšek. Mesečna naixiäiina je 1.700 tolarjev (€7,09). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,2ft). Številka transakcijskega računa: 06000 002Ö781320. Nenaročenih lokopisov ir fotngrahj ne vivi-čamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. lE-maii uredništva: tediiik^m-itsi; RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja tntihar Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mall: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelie.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik. Branko Stamejčič. Simona Šolinič, Dean Šuster Opravlja trženje oglasnega prostora v Movem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungcrčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Boblnac, Viktor KlenovSek, Alenka Zapušek. Marjan Brečko Tblefim: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po el^L pošti: agencij a@nt-rc. si v Andražu maša za rudarje Društvo upokojencev v Andražu nad Polzelo je ob godu zavetnice rudarjev, sv. Barbare, ki je praznovala svoj god 4. decembra, v soboto popoldne pripravilo praznovanje s sveto mašo. Zbrali so se pred cerkvijo in nato po blagoslovu kipa sv. Barbare, rudarjev in praporov odšli v procesiji z godbo Premogovnika Veleijje v andraš-ko cerkev, kjer je sveto mašo daroval domači župnik Janez Furman. Po maši so se zbrali na družabnem srečanju ob knapovskimalid v dvorani Za-diužnej; t doma Andraž. Tam je zbranii- dobrodošEco izrekel predsednikDU Andraž Anton Mešič, nato je govoril pol-zelski žiipan Ljubo Žnidar in poslanec v državnem zboru Ivan Jelen, ki je tudi sam upokojeni rudar. Srečanja se je udeležilo približno sto aktivnih in upo- Nagradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje! Blagoslov sv. Baitare, zavetnice rudarjev kojenih rudarjev iz občine prej v okviru krajevne skup- lijo, da bi se tradicija nada- Polzela. Ta srečanja v Andra- nostiinzdaj občine. Tako or- Ijevala, žu pripravljajo že več let, naj- ganizatorji kot rudarji si že- TT BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE NLB € Kažipot Ker vam želimo olajšati prehod na evro, smo zbrali nekaj pomembnejših informacij in datumov, ki bodo v naslednjih tednih krojili naše in vaše denarne zadeve. Ob uvedbi evra velja načelo kontinuitete obstoječih pogodb, zato že sklenjenih bančnih pogodb, ne glede na vrsto posla, ne bo treba spreminjati - obisk banke ni potreben, V 22 poslovalnicah bank NLB Skupine po vsej Sloveniji lahko večje količine kovancev hitro in enostavno preštejete na samopostrežnih števnih strojih. 1. 12. 2006 - Za fizične osebe smo v NLB izenačili prodajni menjalniški tečaj (evro ; tolar) s tečajem zamenjave; 239,640 tolarjev za 1 evro. S tem želimo zagotoviti pravočasno in ustrezno oskrbo z evrsko gotovino in sicer pod enakimi pogoji, kot bo potekala zamenjava s 1. januarjem 2007. 15. 12. 2006 - V poslovalnicah NLB boste občani (fizične osebe) lahko kupili začetne pakete evrokovancev s slovenskimi motivi.V paketu bo 44 kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra (3.000,00 tolarjev). Uporabljali pa jih boste lahko šele od 1. januarja 2007 dalje. 22. 12. 2006 - Izplačilo pokojnin v tolarjih 29. 12. 2006 - Poslovalnice NLB bodo delale po ustaljenem poslovnem času, sodobne tržne poti (NLB Klik, Teledom in NLB Mobo ...) pa bo mogoče uporabljati do 18.30 31. 12. 2006 - Do 21. ure še mogoč dvig tolarjev na bankomatih; do 23, ure možno kartično poslovanje. Zagotovite si ustrezno količino gotovine za svoje potrebe. 1. 1. 2007 - Postopno vključevanje bankomatov; od predvidoma 1. ure dalje ponovno možno plačevanje s karticami. Seznam delujočih bankomatov bo dostopen na spletnem naslovu www,bankomati,net in na telefonski številki 01 477 20 00 ali 01 583 41 84. 1. 1. 2007 - Začetek dvojnega obtoka - gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih (vračila le evrih) 3. 1. 2007 - Vse poslovalnice NLB bodo za stranke delale po običajnem poslovnem času; sodobne tržne poti bodo ponovno delovale od predvidoma 6, ure 14. 1. 2007 - Zadnji dan dvojnega obtoka - gotovinskega plačevanja v tolarjih in evrih 1. 3. 2007 - Zadnji dan brezplačne zamenjave tolarjev v evre v bankah Podrobnejše Informacije o uvedbi evra so vam na voljo: - v vseh poslovalnicah NLB po Sloveniji - v rubriki Evro prihaja v mesečnih izpiskih prometa na osebnem in kartičnem računu - v posebnih sporočilih uporabnikom NLB Klika - na spletnih straneh w/ww,nlb.si/evro - v € informativnem centru; tel. štev, 01 477 20 00 - vprašanja pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov evrovprasanje@nlb.st Teofil Milenkovič bo razveselil Konjičane Priznani violinist Teofil Milenkovič, ki so ga zaradi rosne mladosti, v kateri je zableste! z igranjem na zahteven inštrument, poimenovali kar čudežni deček, se bo v četrtek, 7. decembra, ob 19. uri s pianistko Urško Roškar predstavil v Ki^lfoeoi domu v Slovensl^ Konjicah. Umetiuk, ki bo januarja dopolnil sedem let, ^ se bo predstavil z zahtevnim programom klasične glč^Je, ki sega vse od Schuberta, Cho-puia, Vivaldija, Krei^erja in Fibichfl do Hubaya, Dunaev-skega, Brahmsa, Suka in Mii-lanlja. Sodelovali bodo Teo-filov oče, eden najboljših pedagogov za violino na svetu, prof. Zoran Milenkovič, Maria Carla Mihelčič, s^ strica Timosena in bratec Atanasie. MBP Kivi iz Jagoč Da bralci pozorno prebirate Novi tednik, nam je dokazal Franc Zdouc iz Jagoč pri Laškem, ki je v rubriki Rožice in čajčki prebral zapis o kiviju. V njem je avtorica zapisala, da v naših krajih nimamo sreče z vzgojo tega sadeža, kar je bralec takoj demantiral s priloženo fotografijo vred. Na njej je namreč del letošnjega pridelka, ki je zrasel na štirih ženskih sadikah in ga je bilo skupno kar za štirinajst gaj bi c. Franc pravi, da ni nič slabši od kupljenega, le še bolj naraven je. Advent v Novem Celju Zavod za kulturo, špori in turizem Žalec je tudi za leto^jl adventni čas priliravil v dvorcu Novo Celje adventne sejme. Prvi je bil minulo nedd^ ko je zbrane sejmaije, vseh jeMo 22, pozdravila direktorica zavoda .fenja Reter Rak)oršek. Ta se je za okrasitev prizorišča zahvalila vrtnarsM Soli v Medlogu. za veliko jelko žalski enoti zavoda.za goZdore in za izjemno lepe jaslice v kapeli Jožetu Stepišniku, članu l\irislične sekdje PGD Drešinja vas. Zares lep in pisan kulturni program so za uvod v adventne sejme pripravili učerid OŠ Petrovče. Popoldne je bil adventni koncert Vokalne skupine Candela KD Petrovče, Tako kot na prvem nedeljskem sejmu bo tudi na naslednjih treh mogoče kupiti advenmo dekoradjo, izdelke domače in umetne obrti, domač kruh, pedvo, med, suho sadje rn podobno. TT nlbO Promocijsko bi T 2006 - Sv. Stefan spet Teharjah Medtem ko Celjani še vedno »mečkajo« z dokončno ureditvijo fontane sredi krožišča pri mostu v Laško, so na Teliarjah svoje krožlšče že dokončno uredili. Na obelisk so postavili sv. Štefana, krožišče pa ozelenili, obdali s kamenjem in granitnimi stebrički, iz katerih brizga voda. Predsednik krajevne skupnosti Franci Kač je povedal, da je krožlšče v laaju nastalo na mestu, kjer je nekoč stala cerkev sv. Štefana. Ta je bila porušena, nazadnje v 70-ih letih, ob gradnji nove Kidričeve ceste, še njen zvonik. Sv. Štefan, zavetnik konj in farni patron v porušeni cerkvi, se zdaj vrača v kraj. Postavili so ga na obelisk, nanj pa pripeli tudi z zgodovino povezane krajevne simbole. Urejeno krožišče pravzaprav ■•■www.™ pripoveduje več zgodb. Najprej o do smrti kamenjanem svetniku, zato je tako obloženo s kamenjem. Zgodbe na stranicah obeliska pa so krajevne. Teharski grb z dvema rumenima zvezdama v modrem polju je kraju že za časa Celjskih dal trške pravice. Posnetek teharske zastave, uporabljene tudi v Beogradu v času, ko je Himjadi umoril zadnjega grofa Ulri-ha, pripoveduje drugo zgodbo. Figura sv. Štefana pa ima v rokah sodniško žezlo, kar je tudi povezano z zgodovino kraja. Ta je imel namreč že v času Celjskih svojega sodnika, imenovanega sodin, ki je razsojal v sosedskih in drugih krajevnih sporih. »Če bi ga imeli še danes, gotovo ne bi bilo toliko socinih zaostankov,« je prepričan Franci Kač. Na obelisku so seveda replike, posnete po izvirnikih, ki jih hranijo v celjskem muzeju. Opremo krožišča je financirala krajevna skupnost sama, a vsega potrebnega denarja še niso zbrali, zato še iščejo donatorje in sponzorje. BRST, foto: ALEKS ŠTERN Sv. Štefan na vrhu obeliska, ki krasi teharska krožišče. VVojniku neuradno uradna opozicija Imenovanje predsednikov in članov odborov in komisij občine Vojnik v preteklem tednu ni šlo najbolj gladko. Prvič so namreč odbore oblikovali tako, da je jasno razvidno, kdo je na minulih volitvah podpiral sedanjega in bivšega župana in kdo ostale kandidate. Več kot očitno sta bila nad oblikovanjem komisij in odborov razočarana vsaj dva svetnika, saj se med več kot 60 člani različnih komisij njuni stranki pojavljata zelo poredko. »Mi smo druga najmočnejša stranka v občinskem svetu, pa imamo v odborih le štiri svoje predstavnike, štiri stranke, ki imajo v občinskem svetu zgolj enega predstavnika, pa sedemnajst,« je opozoril Vili Hribernik iz stranke SDS, ki na minulih volitvah ni podprla sedanjega župana. »Močno sem razočaran, da je prišlo do jasno vidne opozicije in pozicije. Temu primerno so nastavljeni tudi odbori. Najmočnejše stranke niso prisotne v najpomembnejših odborih,« pravi Dušan Horvat iz »opozicijske« LDS. »Mi smo dali možnost vsem članov sveta, res pa je, da vodenje odborov nismo prepustili ti- stim, ki so že pred šestimi meseci jasno pokazali, da nasprotujejo delu občine in občinske uprave,« je mirno pojasnil Marjan Kovač, vodja SLS-a, najmočnejše stranke v občinskem svetu. »Demokracija je pač čudna reč.« Po tej »čudni« demokraciji so svetniki kljub opazkam gladko podprli vse imenovane komisije In odbore. »Zagotovo se je danes pokazalo, da bomo Imeli opozicijo in pozicijo, vsaj tako je pokazalo glasovanje za odbore in komisije, a še ostaja upanje. Tüdi v preteklo-SÜ se je v začetku delovanja novega sestava občinskega sveta nekako pokazala volilna zmaga, potem pa so stvari dokaj normalno tekle in ni bilo več delitev na polirične stranke,« je glasovanje komentiral župan Be-no Podergajs. »To dokazuje dejstvo, da smo več kot 90 odstotkov sklepov sprejeli z večino glasov« Spet drugi pa opozarjajo, da sestava odborov In komisij niti pred štirimi leri, ko so celo županski protikandidati sedeli v občinskem svetu, ni bila tako »antiopozicijsko« sestavljena. ROZMARl PETEK Več manjših podjetij v občini Prebold so tri večje lokacije, kjer se odvija industrijska dejavnost in kjer je še prostora za izgradnjo novih obratov in razvoj različnih dejavnosti. Dve sta v Latkovi vasi, največji kompleks pa je območje nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, ki je po stečaju ponovno oživelo. Poleg podjetja za proizvodnjo avtomobilskih luči Schefe-nacker, ki sedaj zaposluje že preko 240 ljudi, z dokončanjem nove proizvodne hale za uhvanje plastičnih ohišij za luči pa jih bo še več, so tu še razna druga podjetja, ki so v stečajnem postopku kupila posamezne prostore nekdanje tovarne. Svoj novi prostor je dobil tudi Savinjski kruhek, ki je ena od enot Pekarne Postojna. Podjetje letos praznuje 50-letnico delovanja. Ob jubileju so bogatejši za novo sodobno pekarsko enoto v Preboldu, ki jo bodo slovesno predali namenu najverjetneje vzačetku prihodnjega leta, ko bo v sklopu proizvodnega objekta začela delovati tudi trgovina z njihovimi izdelki. DN Sopotnik vabi nove sodelavce Telefon za pomoč v stiski Sopotnik vabi v svoje vrste nove sodelavce. Za vse, ki želijo pomagati ljudem v stiski s svojim znanjem, časom in življenjskimi izkušnjami, so pripravili seminar, ki se bo začel II. decembra ob 16. uri v kletni predavalnici celjskega zdravstvenega doma. Za dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 03/ 752-31-03. AB RAZLOeOV ZAKAJ NAT, ajjarthotef Zaradi vsaj sedmih razlogov je obisk Aparihotela Natura naravnost obvezen. V naslednjih številkali Novega tednika predstavimo še ostale, 1. NEUKROČENA NARAVA Aparthotel Natura se nahaja v neokrnjeni Zadrečki dolini, le streljaj od pomirjujočega žuborenja Savinje in Drete. Je kraj, kjer se prepustite naročju prvinske in neukročene narave, pomirite oči na sproščajoči zeleni barvi gozdov mjas ter umirite svojega duha s poslušanjem ubranega pticiega petja. Svež zraic in nedolžna narava vam bosta povrnila življenjsko energijo ter vas pripravila na nove izzive. akcija v Preboldu Še zadnja iovodajalslca aiccija Na področju Območnega združenja RK Žalec je letos kri darovalo že 1.310 krvodajalcev. Upajo na vsaj tako dobre rezultate, kot so bili lanski, ko je na enajstih akcijah v Savinjski dolini skupno darovalo kri 1.587 krvodajalcev, kar je bil skoraj 5-odstomi dvig na leto poprej. Tudi letos so bile akcije po enakem razporedu. Predzadnja je bila v Preboldu, kjer je kri darovalo 69 krvodajalcev. Zadnja letošnja akcija bo v Žalcu 12. decembra od 7. do 13. ure. Območna organizacija RK Žalec upa in želi, da se zadnje krvodajalske akcije udeleži res veliko krvodajalcev in s tem zagotovi čimveč krvi za življenje tistih, ki jo potrebujejo. DN ——- Št. 95-5. d 2. POPOLNA SPROSTITEV DUHA Izkoristite dan s sprehajanjem po skrbno arejenih pešpoteh in premagovanju okoliških vzpetin. Uživajte v kolesarskih izletih, brezskrbnem smučanju po zasneženih strminah smučišča Golte ali v ogledovanju številnih kulturnih znamenitosti, kot je Daknatinova Biblija, kije na ogled v knjižnici frzmčiškanskega samostana. Doživite še nedoživeto Aparthotel Natura, Lačja vas 31,3331 Nazarje Tel.: 03/837 04 00. Več info; info@hotel-natura.si VASE SKRITE ZEUE * URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE Tokrat smo sUa 2tl{a izpolnili iior 47 otrokom vo{niiko lole. A pozor - žoiji na pooovljamo.. Gremo v tovarno igrač? Kje je nastal Švigazajček, kje učbeniki - Ali je to Božiček? - Najbolj nenavadna želja doslej že če ste s pogledom zgolj na hitro ošvrknili slike, ste ugotovili, da toliko želja naenkrat še nismo izpolnili. Presenetili smo 47 otrok, tri učiteljice, za povrh pa še mamico, ki je to pravzaprav »zakrivila«. Kako? Kot še mnogo drugih staršev jepri-sluhnila želji svojega otroka. ki je mamici povedal, da bi rad spoznal, kako se izdelujejo igrače. Ker je predvsem azijski trg »povozil« vse domače proizvajalce igrač, smo v našenv uredništvu našli najboljši približek letiliv (po malem še sami sebe). Kam bi otroke peljali, smo kar nekaj dni tuhtali, ko nam je željo vojniških tretješol-cev opisala Darinka Dobo-vičnik. Pa smo šli po sledeh dobre igrače in prišli do Švi-gazajčka. »Ja, to bo to,<< smo dejali in hitro poklicali v Mengeš založbo Izolit. Preveriti smo morali le še, če bo ravnateljica kaj tako nenavadnega sploh dopustila ... in avantura se je lahko začela. Pri ravnateljici Majdi Roje je šlo kot po maslu (trikrat hura za takšne ravnateljice!), Izletnik Celje je poleg brezplačne vožnje dodal še na moč prijaznega šoferja Mi- rana Marinška, da imajo vojniški tretješolci najboljše učiteljice, pa je tako že znano. Anka Krajnc, Danica Videnšek in Nataša Go-renak so se skorajda tako polne pričakovanj kot otroci med zadnjimi vkrcale na avtobus. »Tudi same ne vemo natančno, kaj vse nas danes čaka,« so dejale, otroci pa: »V tovarno igrač gremo! Bomo videh, kako izdelujejo medvedke, tiste jelene s čokoladicami...« »Ne,« se je oglasil drugi nadebudnež, »videli bomo, kako izdelujejo Švigazajčka, ko je narejen iz take čudne elastike, da se lahko p repo giba, pa iz volne ...«»Jaz mislim, da bomo videli takšne bolj trde igrače, barbike, pa revije, knjige ... » No, kot je že iz uvoda razvidno, je le del odgovorov pravilnih. Pa da ne boste mislili, da so bili otroci zaradi tega razočarani. Še zdaleč ne, saj jih je čakalo še ... Ah, pojdimo po vrsti, saj je bilo presenečenj kar nekaj. Presenečenje za presenečenjem Po slabi uri vožnje smo prispeli v Mengeš, takoj za veliko rumeno hiši zavili le- Zdravko Grginič in Švigazajčki vo in pred sabo zagledali Rav-barjev grad, pred njim pa nasmejane obraze. Da ne bi šolskemu ministru prišlo na ušesa, da šoloobvezni otroci v času pouka vandrajo naokrog, je direktor založbe Izolit Zdravko Grginič poskrbel, da smo se vsi skupaj najprej nekaj naučih o gradu. Nato je nahranil naše sicer še ne ravno lačne želodčke, potem pa predstavil ABC-igralnico, novo, za-bavno-poučno didaktično igračo. Njegova založba namreč izdeluje razne pripomočke in učbenike za otroke in jim na ta način obvezno šolo bolj prikupi. Zadetek v polno, če govorim o tem, kako najmlajšim približati šolo, je bila materia-lizacija Švigazajčka. Gre za simpatičnega zajčka, ki otroke v učbeniku za slovenski jezik spremlja skozi vse naloge, pred šestimi leti pa so ga otroci prvič na prvi šolski dan dobili v obliki prave majhne, kosmate igračke. »Ideja o njem je najprej nastala v našem ob-Ukovalskem studiu, za nas pa jih izdelujejo v Južni Koreji in na Kitajskem,« je pojasnil direktor. »Pri nas nimamo tako tankih prstov, da bi skupaj zložih 35 drobnih delcev, ki sestavljajo Švigazajčka. Pokažem pa vam, kako nastajajo učbeniki. Velja?" Znašli smo se v prostorni pisarni, kjer sta, vsak za svojo mizo, pred vehkima ekranoma sedela tehnična obh-kovalca. »Sem Matej in predstavil vam bom, kako delamo učbenike,« je začel razlagati prijazen fant. »Za učbenik najprej avtorji napišejo tekst, iJustratorji narišejo slike, mi pa nato vse skupaj sestavimo v takšno obliko, da vam je všeč.« »Zakaj pa imate tako veliko brado?« je vprašal eden izmed učencev. »Ker mi je preprosto všeč,« se je zasmejal Matej. Iz množice pa se je zashšal droben glas: »A je to Božiček?« Novembrski dobri mož To sicer ni bil Božiček, se je pa izkazalo, da je njegov šef pravi dobri mož, Potem ko je vsem razdelil darilne vrečke in Švigazajčke, nas je odpeljal v prijetno restavracijo z ogro-ooomno igrali, celo trampo-linom, ki so ga so nekateri imeli priložnost prvič preizkusiti. »Kot da bi vedel, da naši otroci pogrešajo ravno to,« so dejale učiteljice. Nato pa nas je vse čakalo še večje presenečenje. »Piiiceeee,« so v en gl^ vzkliknih otroci. Pa pijače po izbiri, pa sladoled, pa kinder jajčke... vse to so njihovi majh- jeli ali ne, na poti domov ni bilo prav nikomur slabo. Kako le, saj je za nami bil dan, poln novih doživljajev, ki ga bomo z^otovo še dolgo pomnili. Tudi n^ega novembrskega Božička, kot smo poimenovali Zdravka Grginiča. Ali kot je lepše povedala mamica Darinka: »Počutila sem se kot majhna punčka. Niti v sanjah si nisem predstavljala, kaj vse je naredil en sam klic v uredništvo Novega tednika in Radia Celje.« ROZMARl PETEK Foto: NATAŠA MÜLLER Da so lažje pn seje bilo traba pred vrnitvi- Bradati Matej, ki v prostem času nI Božiček je otrokom razložil kahn m rač jo še mata sprostiti na trampollnu, neja učbeniki. n poiirne igračo ABC lyralnica si kuslll. Združili vso pozitivno e stari stranki največja porcija doslej - Kokšarov kot duša moštva - Stoodstotni Kozlina, navdihnje Celjsko rokometno moštvo je eksplodiralo v pravem trenutku in si na prvi tekmi osmine finala lige prvakov priigralo kar deset golov naskoka pred povramo tekmo (v petek), takoj po obračunu pa v en glas ponavljalo, da je to le prvi polčas dvoboja in da previdnost v gosteh ne bo odveč, kajti Flensburg je bil celo pred večjim podvigom kot »Požunovi diver-zanti« (Ademar). Lani 13. marca je že ulovil 14 golov zaostanka proti Montpellierju, Gregory An-quetil pa je z neponovljivim metom z levega roba igrišča preprečil čudež in Nemci so v svoji »luzerski« Campushalle zmagali le z 32:19, potem ko so na prvi tekmi bili slabši kar s 36:22, Vse je letelo v cilj Celj e Pivovarna Laško j e dokazalo, da je odlično sestavljeno glede na finančne zmožnosti, in tokrat ga je dobro vodil Kasim Kamenica, obenem pa demokratično. Ob minutah odmora je prepuščal besedo tudi Ediju Kokšarovu [na treningu dan prej tudi Har-boku in Suliču). Jekleni celjski Rus je navkljub poškodbi zadnjega dela leve stegenske mišice (odrivna noga) zaigral kot prerojen, šestkrat je zadel v prvem polčasu, nato je Ledena skuiptura zlatoroga v peklensko vročem Zlatorogu. dodal še tri gole, le en poskus je ostal neizkoriščen. Spet je vložil vso svojo ener^jo, na svoje zdravje ne pomišlja, ko zagrmi rumeni sever Zlatoroga. Izjemno je začel tudi David Špiler, v čigar kvalitete nikoli nismo dvomili. Samozavestno je sprožil tudi z razdalje. Prvi gol je v 21, minuti do- segel Sergej Harbok, na katerega jebila usmerjena nemška obramba, kar je s svojo življenjsko tekmo izkoristil Mi-ladin Kozlina. Z metom 8-8 je navdušil, fant ima resnično dinamit v desnici. Dragan Gajič je dodal pet golov (5-6). malce manj razpoložen je bü Jure Natek, ki je izgubil kar sedem žog, a ostal pri so- lidnem metu 6-4, Zelo dobro se je na črti boril Renato Sulic, a so bili njegovi zaključki akcij s črte (1-5) globoko pod pričakovanji. Nihče od ostalih torej ni zgrešil več kot dva meta iz igre, izkoristek je bil fantastičen, 76-odstoten. Dobra taktika Celjani so vodih že za 12 golov in imeli napad še za višje vodstvo, pri 39:27 je sledil nesporazum celjskih kril. Šest tisoč gledalcev je bilo navdušenih, ruska sodnika Poladen-koin Černegasta kratnim vzdu ' je gibanje Špilerja včasih čudežno, met močnejši, pri podajah na črto pa je zaenkrat slabši. Največja težava je desna stran, pa ne zaradi Gaji-ča, ki igra izvrstno, ko je poškodovan Brumen. Zdravstvene težave ima Natek. tudi za-; prebudi Stojal turbo po-n vgradil Go-obrambami. e zrasla ve-L, ki je nih- Gorazdu Škofu je iskreno čestital Dušan Podpečan. Rokoborfaa Joachima Boldsna in Renata Sulica. Prva tekma osmine finala lige prvakov Celje Pivovarna Laško - Flensburg 41:31 (21:14) CEUE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 6.000, sodnika Viktor Poladenko in Igor Cemega (Rusija), delegat Vladimir Rancik (Slovaška). CELIE: Podpečan 1 obramba. Škof 21, Rezar; Sulič 1, Gajič 5. Špoijarič I, ŠpUer 6 (1), Harbok 7, Ošlak, Koziina 8, Gorenšek, Stojanovič, Natek 4, Kokšarov 9. Ttener Kasim Kamenica. FLENSBURG; Beutler 1 obramba, Holpen 7; Paulsen, Uckovič 8, Nielsen, Eggert, Jensen 3, Christiansen 11 (6), Johannsen 6, lijewski 1, Boldsen. Lauritzen, Knudsen 2. Trener Viggo Sigurdsson. Sedemmetrovke: Celje 2 (1), Flensburg 7 (6). Izključitve: Celje 14, Flensburg 6 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 3:1, 5:4, 8:6. 12:6, 14:7, 17:11, 19:12, 20:13, 22:14, 24:15, 26:16, 28:17, 30:19, 31:22, 33:24, 37:25, 38:26, 39:27. 39:29, 40:31, 41:31. razd Škof z 21 Na njenih krilih ličastna predstav če ni pričakoval. V sobote se mnogi spomnili na sezono 2003/2004. Tedaj so Celjani izgubili v Leonu s 13 goli raz-ike prvo tekmo osmine finala lige prvakov, tokrat so doživeli poraz doma z Gorenjem. Ni bilo veliko obetavnih dejstev. srce celjskega moštva pa je spet prišlo do polnega izraza. Petkov trening je obetal več od splošnih pričakovanj, Kamenica je preskušal veliko inačic, bolje obveščeni so dodali, da so taktični treningi potekali že dober leden dni. Pozabljene so težave s Trimom, Gorenjem, Ormožem, rodilo se je novo šampionsko moštvo. Prevečkrat smo trdili, da je zmožno veliko več od tistega. kar je doslej prikazovalo. Izkoristilo je fanatično podporo s tribun, V Flensburgu si ne sme privoščiti »francoske« končnice, drugačna strategija Kamenice napoveduje boljše Čase. Moštvo za marsikaj In če primerjamo. Kokšarov je še vedno tukaj, Harbok se glede meta z razdalje lahko meri z Rutenko. glede asistenc in prodorov še zaostaja, a mu pomoč pri metih nudi Kozh-na. Na sredini se je zdel Uroš Zorman neprekosljiv, vendar :. Proti Gorenju je )žn dva lepa projektila to si je poškodoval gleženj. ostaja anemičen, ni se vživel v okolje. Suličev doniet je zelo visok. Škofova primerjava s Peričem, ki je že zdaj legenda Zlatoroga, pa je nehvaležna. Klop ponuja še nekaj rešitev, Špoijarič poleg odlične obrambne igre zna biti nevaren tako na levem kot desnem zunanjem mestu, Gorenšek, Podpečan. Rezar. tudi Lesjak zaključujejo celjsko podobo. Potenciali so bili očitni Zaradi nekaj incidentnih situacij je bil Kamenica v nevarnem položaju pred Flensbur-gom, prebrodil je krizo in potem, ko je letos raztrgal Gold club, mu je to nepričakovano uspelo še z vodilnim moštvom Bundeslige. V njej je, ko je gostoval v Celju, vodil tudi Gummersbach, zato ima Kamenica dva pomembna skalpa (zmaga je le ostala doma, čeprav je bila prenizka za prvo mesto v skupini), zdržati mora še do pet^ zvečer. Zdaj je trdno v sedlu, vodilni možje kluba mu bodo zelo hvaležni; prezimiti v Evropi ima v športu poseben pomen, po drugi strani pa naj bi se finančni načrti bogatih mecenov pred začetkom novega leta uskladili tudi z darovanjem klubu, kar bi še utrdilo položaje. Mno^ ste mi bili v podporo ob kritikah, zdaj je lažje: dobili smo tisto, kar smo zahtevali. Zanimivo je, da so nekateri že prenehali verjeti v celjsko moštvo ... Spet drugi pa so razmišljali prav. Celjsko vodstvo je doseglo zmago, ki je ostala v ozadju. Ni se vdalo ocenam o slabi kvaliteti moštva. In sledilo je aktiviranje pra- vih vrednosti. Takšnega izhodišča ni pričakoval nihče, je posledica dejstva, da so se vovarji približali optimalnei učinku. Nisem pozabil besed Edija Kokšarova. ko mi je pred tedni odgovoril na logičm vprašanje, zakaj so kljub kaotičnim razmeram vendarle imeli Gummersbach na kolenih: »Vzdušje v ekipi ni bilo še nikoli boljše!« Če že niso obesili dresov celjskih rokome šev pod strop Golovca in če že niso Peričevega in ostalih v Zlatorogu, potem bi lahko to prvič štorih s številko 23 ... Ko bo za to čas, seveda, dotedaj pa na) se vrstijo nepozabne predstave za staro in mlado. Tudi oni na juris! čeprav se je gostujoča klop jezila na sodnika, pa je "Ibrsten Storm, menedžer Flensburga, iskreno priznal: »Nismo bili presenečeni nad vzdušjem v eni od naibolj vročih dvoran v Evropi- Celje je bilo za razred kakovostnejše od nas. Izid je pravičen. Nismo imeli možnosti za ugodnejši izid, saj smo storili preveč napak. To je bila naša najslabša tekma v tej sezoni na vseh frontah.« L sa Cbristiansena je motila preveč individualna igra njegovega moštva, ne izključuje pa možnosti za veliki zasuk. Ka-meiüca je pohvalil vse svoje varovance, jim čestital in poudaril, da takšnega Kozlino potrebuje v reprezentanci. Flensburg je zaigral pod svoji zmožnostmi, po njegov« mnenju celobojazljivo.Aimel je nekaj umazanih udarcev (Jensen. Lijewski). ki jih bo v petek še več. Načelno pa je bila obramba mlačna, napad pa nergijo Po pričakovanjih ni Špiler, izjemni Škof Edija Kokšarova je takole začelo vrteti, nato seje za Akcija je bila poteza dneva na televizijski postaji CNN. je ob brezidejnem dirigentu Boldsnu zelo pogrešal Vranje-ša ali von Behrena. «Diko ni bil izjemen le v napadu, v obrambi se je odrinil v blok, kot sva se dogovorila in zelo mi je olajšal delo pri mojih obrambah,« je dejal nesebični Škof, ki je pri metu Lackoviča žogo celo ujel... DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Izidi prvih tekem osmine finala LP: Gold Club -Portland San Antonio 23:34, Montpellier - Barcelona 28:25, Gudme -Ciudad Real 28:33, Szeged - Valladolid 25:25, Cehovski medvedi - Gummersbach 31:37, Vesz-prem - Kolding 32:22. Tekma Chambery - Kiel je bila sinoči. Šentjurčani so že med tednom izgubili praktično dobljeno srečanje v Ljubljani. V soboto pa sta preostala predstavnika s Celjskega prišla do pričakovanih in zanesljivih zmag. Rekordno Laščani so po pričakovanju slavili proti Sežancem, a nepričakovano kar s 64 točkami razlike. V igri mačke in miši so igralci Zlatoroga od prve do zadnje minute igrali maksimalno zavzeto in to je tisto, kar si je želel trener Zoran Martič. V skoku (37:19] so povsem prekašali nemočne Sežance, ob razliki, ki se je vseskozi višala, pa je Martič dal priložnost vsem igralcem, pri čemer so se vsi vpisali med strelce. Jack Ingram (21 točk, 9 skokov) in Šalih Nuhanovič (16, S) sta bila sicer prva strelca, a pohvale si predvsem za resen pristop zaslužijo prav vsi. Seveda je bil Martič zadovoljen: »Čeprav oslabljeni gostje niso bili enakovreden tekmec, smo vseh 40 minut igrali zavzeto, kar je seveda pohvalno. Izkazali so se tudi vsi mlajši igralci, ki so bili na nekaterih prejšnjih tekmah deležni kritik.« Laščani tako ostajajo prvi spremljevalci vodilnim Domžalčanom, v soboto pa jih čaka pot v Novo mesto h Krki, s katero so se med tednom pošteno namučili v prvem srečanju osmine finala slovenskega pokala (zmaga z 79:75], povratno srečanje pa bo že jutri prav tako na Dolenjskem. Zmagovalec tega dvoboja si bo že zagotovil igranje na zaključnem turnirju pokala. Odločil odličen začetek Elektra je, čeprav oslabljena, na gostovanju v Postojni vse dvome o zmagovalcu razblinila že na samem začetku. Z zavzeto Igro so namreč imeli Šoštanjčani že po prvi četrtini -t-20, do odmora pa so nato prednost samo povišali na za slabe domacme nedosegljivih +26. V nadaljevanju je bila samo stvar rutme obdržati razliko za tretjo zmago v sezoni, zmago, ki je vrnila nasmeh na lica košarkarskih delavcev mestu elektrike. Pn Šoštanjčanih sta bila najbolj razpoložena Blaž Ruči-gaj (19, 9) in Boris Jeršin (17), tudi ostaÜ so prispevali svoj delež k zmagi. Trener Bojan Lazič je opozoril na težave: »Če upoštevamo, da smo brez Mihe Čmera, Marjana Vidoviča in Jerneja Miheliča v prvem polčasu dobili vsega 13 točk, vodili pa ze skorajda za 30, sem lahko z igro povsem zadovoljen, Več težav imamo z zbranostjo v nadaljevanju. Ko si priigramo prednost, namreč preveč popustimo.« Elektro čaka v soboto domače srečanje proti Loka kavi, kjer bo zmaga nuja za priključek ekipam iz zgornjega dela lestvice, torej tistim, ki se borijo za ligo za prvaka. Zamujena velika priložnost šentjurčani so na Kodeljevem med tednom zamudüi veliko priložnost, da presenetijo domači Slovan. Od vsega začetka je namreč ekipa Alposa narekovala ritem igre in višala razliko, ki je sredi 3. četrtine že bila +20. Po 30 minutah je bilo 56:39 za Alpos, ki je v zadnjem delu povsem popustil. Po peti osebni napaki Mateja Krušiča je obramba Šentjurčanov razpadla, domači pa so s trojkami naredili preobrat. Alpos je še imel priložnost za podaljšek, a je met Elvisa Kadiča (13, 6) za tri Vengust znova na čelo iustavil Miladina Kozline, prvolipšu glede novega trenerja še vedno ni znano nič novega. Po besedah predsednika Marka Zi-danška naj bi poleg Bojana Prašnikarja in Pavla Pinnija bilo v ognju še kar nekaj »želez«, a imena ostajajo skrivnost. »Z Marjanom Vengustom sva se dogovorila, da bo januarja znova prevzel funkcijo predsednika, če pa bo v klubu obstajala želja, da bi sam še naprej sodeloval v upravnem odboru, bom to tudi sprejel. Novi trener bo znan do konca tega oziroma naslednjega tedna. O imenih zaenkrat še ne želimo govoriti,« pravi Marko Zidanšek, ki je ocenil tudi jesenski del sezone; »Dejstvo je, da cilj ni dosežen, čeprav smo S. mesto postavi- Marjan Vengust 11 kot cilj po končani sezoni. Klub je dobro organiziran in izgovarjati se na srečo ni prava stvar. Na trenutke smo dobro igrali, spet drugič bili povsem izgubljeni. Glede na proračun smo tretji v Sloveniji in - ŠC.9S-5. Marico Zidanšek seveda bi si vsi želeli, da bi naši fantje dali več od sebe. Že zelo kmalu bo jasno, kaj bo prinesel prestopni rok, komu se bomo odpovedali in koga pripeljali.« JASMINA ZOHAR šiča je vplivala na preobrat točke ob zvoku sirene pristal na obroču Kodeljevčanov. Tako ni pomagala niti nova odlična predstava Jimmiea Hunta (26, 64-odstotni met, 5 asistenc). Je pa kljub porazu vsaj majhno zadoščenje bilo spoznanje, da je bil poraz minuli teden proti Triglavu le slab dan in ne napoved kakšne krize. Ali to povsem drži, pa bo poležalo že sobotno srečanje proti Postojnski jami, v katerem Šentjurčani morajo zmagati. Razočarani trener Damjan Novakovič je povedal: »Zapravili smo veliko priložnost, da bi v gosteh premagah favorizirano moštvo. Žal smo v zadnji, četrtini popolnoma popustili, izgubiU glavo in tekmecem dopustili, da se razigrajo. Naše napake so izkoristili, nanizalinekaj zaporednih trojk, nazadnjepa nam je zmanjkalo še nekaj sreče.« JANEZ TERBOVC Foto: KZS/DRAGO PERKO 2006 Derbi Down Townu v 3. krogu lige Radia Celje sta se pomerili moštvi Down Ibwn in B&G avtomobili, fantje iz »predmestja« pa so prepričljivo dobiU derbi. Rezultati: MNK Galebi - Simer 7:8, Pošta püb Šentjur -Vransko 6:5, Novem Champion pub - MNK Zeleni Slovenije 7:4, Down Town - B&G avtomobili 8:3, Ste-grad - Coma 1:21, prost NK Tristar-Playcafe. Down Town ima vseh devet točk, sledijo Coma, Vransko, Simer, Tristar-Playcafe in B&G avtomobili s po šestimi, po tri imajo Galebi, Vel Ka-bel-Condor Travel, Pošta pub Šentjur in Novem Champion pub, brez točk pa so še Zeleni Slovenije, Ti02 Cinkarna in Ste-grad. Najboljša strelca sta Antonio Pranjič z 10 (Vransko) in Denis Omanovič (Simer) z 9 goli. Pari 4. kroga (9., 12.): Coma • Pošta pub Šentjur (18.00), B&G avtomobili -Ste-grad (18.50), MNK Zeleni Slovenije • Down Town (19.40), Ti02 Cinkarna - Novem Champion pub (20.30), Simer - Vel Kabel-Condor Travel (21.20), NK Tristar Playcafe - Mnk Galebi (22.10). V veteranski ligi so bili izidi naslednji: Turbo 51 - Črički 3:11, Splošna bolnišnica Celje - Klateži-Taverna 4:15, Keime team - Schiki 13:4. Po 7 točk imajo Klateži-Taverna in Črički, 6 Keltne team, po 3 Schiki m Splošna bolnišnica Celje, Turbo 51 pa 0. Predrag Vasič (Klateži-Taverna) je dosegel 12 golov. V soboto bodo igrali: TXirbo 51 -Splošna bolnišnica Celje (15.30), Keime team - Črički (16.20) in Schiki - Klateži-Taverna (17.10). [^WA KRATKO Piki naš najboljši skakalec Lillehammer: V finalu tretje tekme s tovnega pokala smučarjev skakalcev so : stopili tudi trije Slovenci; Ljubenec Pria Piki je bil 18., v skupnem seštevku je r boljši od naših reprezentantov, na 17. r Javornikovl ukinjen suspenz Zreče: če Heleni Jav pri AZS ne bo ka. Po zasliša nim rezultate sredstvo EPO j deljen s stran (DŠ) članici AtL )rnik koi jvedla discipli iju atletinje v m laboratorij; ž ukinila začas Mednarodne ;kega kluba Zre-:a anüdoping ikega postop- :n)ec Norveškem Sregor Schli magal 6-letni Rečlčani t Le »Beri« do točk Beaver Creek: bved Andre Myhrer je zmagovalec slaloma za svetovni pokalalpskih smu-čarjevvZDA. Odše tence lovencevjedotoöc prišel le Velenjčan Bernard Vajdjč. član celi-skega kluba Umor. ki le osvojil 21: mesto. Štojs dragi, ekipno tretji iribor: Državnega prv Rečica pri Laškem: Stre nela so pnredili Novoletni in revolver velikega kaUbr. so si pnstreljali 2. mesto, ( mezno pa so bili jože Plahui Sek 9. teF Nikolai Zoreč IC Poženell. I 2. in 7. :i Dušana Požf pijani 11., posa-6.,Andrej Brun-(vsi SD Dušan katah do cev Ekipi i let se je udeležilo 79 tekmoval-bil Aljesan Šempeter tretji, je Timi Štojs med dečki do 9 srebn: medalje Drugi Barbarin tek Velenje: Športno društvo poslovnega sistema Piemogoraik Velenje je ob dnevu sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, priredilo tekmovanje v štafetoem teku okoli Škalskega jezera. Med 27 ekipami je zmagala Koroška pred 5kraljev.com in Lovrencem. V konkurenci tekačev v skupni starosti nad 180 let so zmagali člani ekipe 1, 2, 3 iz Velenja v postavi Janko Zupane, Milan Me-ža, Sonja Mlakar in Stane Barber. Tesno, a zasluženo Celje, Dubrovnik; Košarkarice celjskega MerKurja so v 4. Krogu pokala FIBA izgubile doma s Szegedom in skoraj izničile možnosti za napredovanje, v 11. krogu Mednarodne regionalne lige pa so bile boljše od Raguse v Dubrovniku. »Tekma proti Dalma-tinkam je bila zelo napeta, naporen ritem punce že močna utmja. Vseeno smo iztržili zmago. Je zelo pomembna in velik korak proti zaključnemu turnirju. Obramba je bila ključnega pomena, zelo dobro so odigrale Maganjičeva, Erkičeva in Kompletova,« je povedal trener Drago mir Bukvič. Že danes so celjske igralke odpotovale v Rusijo, kjer jih čaka srečanje proti Cevakati (FIBA), v nedeljo pa bodo v dvorani Gimnazije Ce-Ije-Center v derbiju gostile Željezničar. (JŽ) ^MORAMA MALI NOGOMET 1.SL 10. krog: Zivex - Beton 1:2 (M); Vojsk CD: Snofl (2), Korada (34), Gorica - Dobo-vec 6:1 (2:0); Kurtič (13), Radiškovič (18), Mehič (24, 38), Goranovič (30, 31); Struna 137). Vrstni red: Beton 28, Svea 24, Gorica 21, Pumar 18, Ajdovščina 13, Dobovec, Zivex, Kobarid 11, Tomi 7, Maribor 0. KOŠARKA Pokal FIBA -skupina K (i) 5. krog: Merkar Celje -Szeged 54:59 (11:21, 25:28, 33:48); Erkič 28, Jereb 8, Maganjič 7, Komplet 6, Čon-kova, Vulie2,U.Kvasl;Fu-resz 24, Tomova 13. Vrstni red: Čevakata 8, Szeged 7, Merkur 5. Medveščak 4. Mednarodna liga (ž) ;, Zdi Išek 6, . Polajž beršek, Zupan< Vrstni red: Kranjska gora 16, Ilirija, AJM 15, Domžale 13, Ježica 12; Konjice, Kozmetika Afrodita 11, Neso Lhke 9, Odeja 8, Črnomelj 7. 1. ASL 8. krog: Zlalowg - Kraški zidar 119:55 (30:13, 51:29, 84:41); Ingram 21, Nuhanovič 16, Stojakovič 13, Williams 12, Mali, Horvat, Čumič 9, Smajlovič, Maček 8, Globov-nik 6, Vrečko 5, Brčina 3; Kla-rica 15, Mujič 11, Postojnska jama - Elektra 55:68 (6:26, 13:39, 36:54); Pietras 18, Gla-vaš II; Ručigaj 19, Jeršin 17, 2. SL - vzhod 8. krog: Terme Olimia ■ Nazarje 99:82, Prebold ■ Ježica 54:123, Medvode - Rogaška 85:84. Vrstni red: Medvode 15, Rogaška 14, Je- Slovan, Lastovka 1 :arje 1 rebold !ljkovič , Poja 10. krog: Rogu nik - Merkur Celje 51:56 (15:15,25:32.39:42); I. Matic 17, Bejtič 16; Erkič 20, Maganjič 16, Kompleten, Jereb 4, Radulovic 3, Conko-va 2. Vrstni red: Šibenik 18, Gospič 17, CSKA, Merkur, Željezničar 15, Budučnost, Herceg Novi 13, Ragusa, Vojvodina, Jedinstvo 12, Crve-na zvezda 10. 1. SL (ž) krog: Konjice Dobovičnik, Goršek 4. Vrstni red: HeUos 16, Zlatorog 15. Slovan 14, Loka kava, Krka-13, Alpos, Zagorje 12, Elektra, Koper 11, Postojnska jama, Kraški zidar, Triglav 9. 1. BSL 8. krog: Celjski KK - Gradišče 78:80 (27:21, 41:42, 62:70); Ambrož 23, Petrovič 20, Zdovc 15, Sotošek 8, Šar-lali 6, Temnik 4, Senica 2; Mi-šič 20, Strle 19, Jan£e - Hopsi Polzela 55:81 (12:21, 28:38, 40:65); Radojevič 11, Jašič 8; Jovanovič 16, Pungartnik 13, Kobale 11, Godler, Rizman 9, Vujasinovič 7, Pungartnik 6, Štravs 4, Zore, Kobale, Vodov-nikl, Konjice-Hrastnik 104:72 (26:21, 56:39, 82:52); Keblič 29, Ribič 21, Ravnihar 15, Gač- Liga Brglez.coni 3. krog: ŠK Žalec - Br-glez.com 67:54, Restavracija Sajovic - Firax-si 121:56, Pivovarna Laško veterani - Celje Avtokontrol Žalec 57:60, Pizzeria 902 - Kamnoseštvo Vogrinec 76:109, GG Steklarstvo - Odgovor 67:50. 4. krog: Pivovarna Laško - Restavra-ci)'aSa;owc55:101. Vrstni red: Restavracija Sajovic, Celje Avtokontrol Žalec 6, Pivovarna Laško, Kamnoseštvo Vogrinec, ŠK Žalec 5, GG Steklarstvo, Brglez.com, Pizzeria 902 4, Odgovor, Firax.si 3. ROKonncT 1.SL 11. krog: Gorenje - Velika Nedelja 38:27 (21:17); Mika-novič 12, Hanželič 4; Mlakar 8, Vukovič 6, Baškin, Rez-niček 5, Sovič 4, ( 3, Kavaš 2, Tamše, šek 1. Vrstni red: Celj vovarna Laško 20, Kopi Gorenje 17, Gold Club Ič nio 10. Prevent, Grme SVIŠ, Rudar 7, Velika Nedelja lobel- Slo' IM 65:83 ( Klasan V nik 10, I 58:58); Šrot 13, K. Klanč-Lubej 8, Meglič, Ja-ß, I. Klančnik 3; Fur-. Tišler 19, Neso Lhke etika Afrodita 55:75 29:39, 39:59); Mi-Bajec 13; Bukvič 17, i. Knez 12, Bastašič Mendživec 6, Thaler 4, Cvet-kovič 3, Možina, Hojč 2, Žni-darič 1. Vrstni red: Nova Gorica 16, Hopsi 15, Utija 14, Parklji, Ro^, Radenska 13, Konjice, Janče 12. Celjski KK, Cerknica, Hrastnik 11, Grosuplje 10, Rudar 9, Kolpa 8. ČETRTEK, 7.12. ROKOMET 1. SL. 12. krog, Velenje: Gorenje - Trimo (19). KOŠARKA Pokal FIBA, 5. krog, sku pina K: Čevakata - Merkur Ce- ^Of R05KI ČA50PI5^ Praznično branje Kaj berejo učenci Znova vas bost. razveseljevala dečka ■ OŠ Glazija? Mesec je naokoli in zno-va vam bomo predstavili dve knjigi, za kateri vam zagotovo ne bo žal, če ju boste vzeli v roke in seveda prebrali. Še posebej v bližajočih se prazničnih dneh, ko boste imeli več časa za branje. Tokrat boste lahko prebrali tudi, kaj berejo učenci Osnovne šole Glazija iz Celja. Objavljamo tudi nagrajence akcije Moja najljubša knjiga. Kot rečeno, boste imeli v decembni več časa za branje. m 50 krajši in večere si lahko popestrite z dobro knji-Da se boste lažje odloči-aj vzeti v roke, smo Ido Kreča iz Knjižnice pri Miš-u Knjižku vprašali, če ima-) v knjižnici kaj novega. »Kakšen mesec že imamo na knjižni polici spet nove be o Nikcu.« Francoski telj Renö Goscinny je napi-že kar nekaj zgodb o Nik-- Nikec, Nikec in prijatelji ter Nikec na počitnicah. Zdaj pa imajo v knjižnici novo zbirko zgodb z naslovom Nikec gre spet v šolo, v knji-la lahko spremljamo no-Jikčeve dogodivščine, »Pr-':godba govori o tem, kaše je Nikec po počitnicah )ravljal, da gre spet v šo-in najbolj ga je skrbelo, nu bo vsa lepa rjava polt, .0 je pridobe na počitnicah, izginila in se ne bo mo-1 pokazati v tisti najbolj lenitni luči, lepo porjavel, pred svojimi sošolkami in sošolci. Izredno zabavna je tudi zgodbica, ki govori o nežnih spominih, ki jih je obujal njegov oče s svojim prija-■>m. Takrat je Nikec ugotovil, da nidi njegov oče ni bil tako vzoren učenec, kot o rad velikokrat ponavljal, da je tudi on počel mnogo anjših lumparij in Nikec je 1 tega nadvse vesel. Lahko preberemo tudi, kako se Nikec učil matematiko, ka-) je bil ob tem ves nervo- srečei Ida Zgodbice so zelo zabavne,: to še posebej primerne praznične, vesele dni. »Biti otroic je teiico« Kot p reča. ajbolj koraki, kaj ko spremi da bi tudi sam znal čaiat Pričaral bi si si želim, da bi imel nov( bento,« še pravi Urban. Jože in Toni imata rada stripe. Toniju so najbolj všeč zgodbe o Asterixu in Obeli-xu:»Asterixin Obelix se borita proti Cezarju. Sicer pa si tudi sam naredim stripe. V njih nastopam jaz.« Kot vsak mesec smo tudi to-. krat izžrebali pet nagrajencev, ki bodo dobili knjižne nagra- 1 sko( č Miš istem ajig za ■nkrat rašali učence Osnov-Glazija. Sladžanber€ Špelci n Bradač, sicer pa je li knjigo o nogometen so bile fotografi-ih nogometašev. Sina j bolj všeč zgodba nu Krpanu: »Martin e šel nekoč po cesti s na kateri je bila naložena sol. Nasproti mu je prišel cesar in Martin Krpan je prestavil kobilo,« Tudi Filipu je Filip ol igal Br-;rega prisega na Pi-igavičko: «Pika Noga-"la pike, rdeče oMai Krpan kobilo. M, ječ Mai em spomni , Še e nimo, da v žrebanju lahko S( delujete vsi, ki boste poslali glasovnico za vašo najljubšo knjigo na naš naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje ali glasovnico oddali v Knjižnici pri Mišku Knjižku. Vsak teden izžrebamo nekoga, ki dobi skodelico, enkrat na mesec pa dobite lahko tudi knjižne nagrade. Ta mesec bodo knjige in skodelice prejeli: Ana Pucin Tbbias Skok iz Celja, Lucija Podbevšek iz Laškega, Neža Kroflič s Teharij in Ajda Stropnik iz Vojnika. Čestitamo! Nagrade boste dobili v Knjižnici pri Mišku Knjižku, kjer bodo knjižničarke g" šo 5 ijigo. izbra ^si, ki bi prav tako rad ■ali, pa veselo na bra ; im kitke, bila je zelo , edstavljamo knjigo, ki bi jo velialo večkrat vzeri v roke. Ida Kreča je ta mesec ponovno izbrala eno, ki je izšla v zbirki Anderseno-vih nagraiencev: «Knjiga Tor-moda Haugna Nočni ptiči govori o dečku Joachimu. Starša sta do njega sicer zelo ljubeča, vendar imata med sabo oziroma sama s sabo toliko težav, da pozabljata na njega. Joachim hodi v drugi razred osnovne šolo in je boječ deček. Včasih se zdi, da se boji pravzaprav vsega. Tako se na primer boji rjavega madeža na stopnicah. -i>»-BEREM MOJA NAJUUBŠA KNJIGA }e ime in priimek: Najlov: E)«vol|ut»m, da so mafi podoAi \a Repnik v zapor, Dobričeviču izgon Na celjskem okrožnem sodišču se je v petek končalo sojenje Kamničanu Bojanu Repniku in hrvaškemu državljanu Tomislavu Dobričeviču. Obtožena sta bila nedovoljenega prometa z eksplozivi. PrijeUsoju novembra lani v Rogaški Slatini, ko sta v manj kot pol leta čez brvaško-sloven-sko mejo prepeljala in organizirala prodajo skoraj 37 kilogramov razstreliva in 30 električnih detonator-jev. Senat je odločil, da obtoženi Repnik dobi kazen dveh let in 11 mesecev zapora, Dobričevič pa izgon iz Slovenije za dobo treh let in bo najverjetneje iz pripora izpuščen v nedeljo. Na sled so obtoženima prišli z dvema tajnima policijskima delavcema, za katera je Repnik trdil, da sta ga napeljala v posel i plozivom. V več kot ši dolgi obravnavi, ta se je pi dveh mesecih začela znova ebilo ato po. ilišati iks- /seh treh poslih. Prvi je bil v motelu Podlehnik, ko je šlo za predajo gospodarskega razstreliva in detona-torjev, s čimer ni bil zadovoljen tajni poücijski delavec Jon. ki je tja prišel z drugim policijskim delavcem Petrom. Zatem sta sledili še dve predaji. Druga, v Rogaški Slatini, kamor je sedem kilogramov gospodarskega razstreliva pripeljal Tomislav Dobričevič. Jon z razstrelivom spet ni bil zadovoljen in novembra lani so pred trgovskim centrom Keros v Rogaški Slatini organizirali še eno predajo. Zadnjo, saj so tam Repnika in Dobričeviča aretirali. Zaradi Repnikovega zatrjevanja o napeljevanju k poslu je sodišče v petek zaslišalo tajna policijska delavca Petra in Jona. V več kot uro dolgem zaslišanju sta povedala, da je bila njuna naloga le reagirati na Rep- Bojan Repnik nikovo ponudbo, ne pa ga ktemunapeljevati. NaRep-nikovo vprašanje Jonu, ali mu je ta pri enem od njunih srečanj v Kamniku res naročal vrsto eksploziva, ki ga Repnik sploh ni poznal, je Jon dejal, da ne drži, da se Repnik ne bi spoznal na eksploziva. Peter je tudi povedal, da mu je Repnik enkrat celo grozil z besedami, naj se pazita on in njegova družina, kar je Repnik zanikal. Senat je na podlagi zaslišanih tajnih policijskih delavcev tako zavrnil Repniko-vo zatrjevanje. Alenka Peč-nik,Repnikova zagovornica, je po obsodbi dejala, da je bil Repnik zaveden in naiven, da mu je bil v ospredju poslovni interes in ne zavedanje, da gre za kaznivo dej a- Perčič obsojen! Crkoslikarja Ladislava Perčiča je Okrajno sodišče v Celju obsodilo na tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodišče ga je spoznalo za krivega kršitve nedotakljivosti stanovanja in poškodovanja tuje stvari. Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnila sodnica Marjana To-polovec-Dolinšek, Perčič v spornih prostorih v Linhartovi ulici 18 ne bi smel biti, saj ni imel z nikomer sklenjene najemne pogodbe. Poleg tega ne bi smel izrezati stene iz siporek-sa in narediti preboja predelne stene, saj za to ni imel dovoljenja nobenega od lastnikov. Perčič je v svojem zagovoru dejal, da so ga v sporne prostore dejansko preselili delavci Zidarstva Kolenc. Edini od delavcev, ki je pri- tudiPer- nil, da čal tako, kot je trdil t čič, Martin Šplajtje kovi obravnavi priča krat. Tokrat je pojas se ne spominja natančno, kam so Perčiča sehli. S tem Šplajtovim pričanjem je tako Perčič ostal sam pri trditvah, da svojih stvari ni sam prestavil v sporne prostore. Priznal pa je, da je izrezal steno iz siporeksa in naredil preboj predelne stene, vendar da je to storil zato, da je sploh lahko prišel do ku je bilo nemalo težav in nejasnosti. Vendar, kot je po- tavbi :i 18, t postopka v v Linhari e pomeni /ojihs zidali. Ključni sko i, ki so jih dejai a dvema stenan teža' 3ta zgolj dve poš-.steni. Težava je v ilizaciji, po kate-j)rostori pripadajo denacionalizacij skima upravičencema Irmi Svečak in Branku Bezenšku. Pri denacionalizacij skem postop- kodovar denacio 5porr d enači močna. Prav tu pa je Perči-čeva težava. Prav zaradi nasprotovanja denacionalizaciji ni podpisal nobene najemne pogodbe z denacionalizacij skima upravičencema kot tudi ne s Stanislavom Kranjcem, ki je od Sveča-kove kupi! lokal v uličnem delu stavbe. Kot smo že omenili, je Perčič ves čas postopka trdil, da so ga v sporne prostore vselili delavci Zidarstva Kolenc po naročilu podjetja Nepremičnine. Dokaz za to je dopis, ki so ga izdale Nepremičnine, v katerem je zapisano, da se Perčič lahko vseli v Lin- Executive search Naš naročnik je uspešno mednarodno podjetje na področju storitvene dejavnosti. Zaradi hitre rasti in širitve poslovanja vabimo v naš kolektiv novega sodelavca/so-delavko za delovno mesto; VODJA POSLOVHE ENOTE V CELJU (m/S) VODJA POSLOVNE ENOTE v CEUU bo skrbel za iskanje novih poslovnih priložnosti v obstoječi poslovni enoti za območje Celja in Savinjske ter Koroške regije, s ciljem povečevanja tržnega deleža. Glavne naloge osebe na razpisanem delovnem mestu bodo identifikacija novih poslovnih priložnosti. priprava ponudb, pogajanja s kupci, skrb za koordinacijo celotnega poslovanja na področju regije, • ■•■ •• • vitosti poslovanja, opravljanje anali, razmeram na trgu, priprava poročil za v Od kandidatov pričakujemo zaključeno bo ekonomske ali druge sorodne smeri, aktivno znanje angleškega Jezika, do dve leti izkušenj v prodaji (zaželeno v storitveni dejavnosti), odlične komunikacijske in analitične sposobnosti, podjetniško razmišljanje in pogajalske sposobnost ter željo po uspehu in uveljavitvi. Naročnik nudi dinamično in kreativno delo v podjetju z mladim kolektivom, začetno izobraževanje ter možnosti za poklicni in osebni razvoj. Svoje ponudbe z življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku ter dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh od objave na naslov: maja.murko@adecco,si (s pripisom za Vodjo poslovne enote v Celju) ali na naslovu ADECCO H. R., d.o.o., Trdinova 9, 1000 Ljubljana. Tel: 01/ 2349282, Faks: 01/ 2349284, vAvw.adecco.si MEHANSKA OBDELAVA KOVIN OBVESTILO Spoštovane stranke, odjemalce, dobavitelje In poslovne partnerje obveščam, da se bom z 28. 2. 2007 redno upokojil in zato bom svojo dejavnost po preteku treh mesecev od objave tega obvestila prenesei na prevzemno podjetje MEHANSKA OBDELAVA KOVIN, OBLAK JURE, S. P., PERNOVO 47, ŽALEC. S prenosom bo na prevzemno podjetje prešlo moje celotno podjetje tervse moje pravice In obveznosti v zvezi s podjetjem. Prevzemno podjetje bo kot univerzalni pravni naslednik vstopilo v vsa pravna razmena v zvezi z mojim podjetjem. Zato vse poslovne partnerje obveščamo, das 1.3. 2007 naše podjetje preneha kot Vladimir Oblak, s. p. in začne kot Jure Oblak, s. p. in zato vas prosimo, da v vaših evidencah to zabeležite in nam od tega dne dalje vse fakture izstavljale na: MEHANSKA OBDELAVA JURE OBLAK, S. P. PERNOVO 47 3310 ŽALEC DAVČNA ŠTEVILKA; SI23510552 Tomislav Dobričevič (desr nje ter da bi ga policisti lahko ustavili že ob prvem kaznivem dejanju in ne da so se ta nato še dvakrat ponovila. Dobričevičev zagovornik Matjaž Verzegnassi pa, da je ta kaznivo dejanje storil iz naivnosti in brez naklepa, Miran Jazbinšek, predsednik senata, je odločil, da se obema pripor podaljša do pravnomočnosti sodb, povr- niti morata stroške sodnega postopka in vrniti protipravno pridobljeno premoženje - Repnik v višini 500 in Dobričevič v višini 300 evrov. Dobričevič, ki mu je senat določil leto in mesec dni zapora, naj bi bil iz pripora izpuščen že v nedeljo, saj je bil doslej vpriporu 13 mesecev. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA ^23-l^ga zbil vlak hartovo ulico 18, dokler de-nadonalizacijskipostopekne bo končan. Sodnica je dejala, da je to edini dokument, ki ni popolnoma jasen. Dodala je, da ta dopis ne pomeni, da bi se lahko Perčič vselil kamor koli. Lahko bi se vselU le v prostore, ki so bili iz denacionalizacije izvzeti, kar ne zajema uličnega dela. Perčič se bo na sodbo najverjetneje pritožil. Njegov za-govomß^ Andrej Soklič se bo najverjetneje skliceval na to, da sodnica ni upoštevala dokaznega predloga, da bi Perčiča pregledal izvedenec psiholog. Kot je namreč na obravnavi pojasnil Soklič, naj bi Perčič trdno verjel, da ne počenja nič nezakonitega, ampak se le bori za svojo pravico. Tako naj ne bi namenoma kršil zakona. Sodnica temu ni verjela. ŠO V hobiwn, iu;".<.!i pred 10. uro, so iju Lutrje " ' m kriminalisti so ugotovili, da iški progi Policisti M. Š.. >0 i^otovili, da gre': doma s Ponikve pri Sentju^us.'Prve ugotovitve kkžejOi».^ je ponesrečenca na krajii,^ kjer so našli njegovo zbil vlak, poškodbe pa so bile tako hude, da je na kraju takoj podlegel. O tem, zakaj je 23-letnega zbil vlak, kroži kar nekaj neprevesjatih informacij. Od tega, da naj za samomor, da naj "bi ga ali da naj bi za nesr^, ko je z motorjem prečkal železniško progo. ' m 113 Trčil v pešca v petek popoldne sta se v prometni nesreči na avtocesti izven naselja Tepanje poškodovali dve osebi. 72-letna voznica osebnega avtomobila je vozila proti Mariboru in pred cestninsko postajo v Tepanju trčila v zadnji del priklopnika tovornega vozila, ki se je ustavilo v koloni vozil. Avtomobil je odbilo še v odbojno ograjo med pasovoma avtoceste, nato je obstal na vozišču. V celjsko bolnišnico so odpeljali voznico in njeno 75-letno sopotnico, ki se je v nesreči hudo telesno poškodovala. V noči na soboto je do hujše nesreče prišlo tudi na glavni cesti v Vrhovem. 44-letni voznik osebnega avtomobila je na slabo osvetljenem delu vozišča trčil v 37-letnega pešca. Ta je kljub temu, da je ob levi strani urejen pločnik, hodil ob desnem robu vozišča v smeri proti Radečam. V trčenju se je pešec hudo poškodoval. Po alkohol in kabel Minuli konec tedna je bil pester za vlomilce. Na Kidričevi cesti v Velenju je nekdo vlomil v trgovino in odnesel dvajset fotoaparatov, dve kameri, štiri prenosne računalnike, LCD-televizor in dva prenosna DVD-playerja. Škode je za več kot 2,5 milijona. Neznanci so vlomih tudi v gostinski objekt v Levcu, kjer pogrešajo menjalni denar in cigarete, vse skupaj je vredno malo več kot 60 tisočakov. V Ulici mesta Grevenbroich v Celju pa so vlomili v lokal, kjer so se odžejaU z alkoholno pijačo, ob tem pa so se znesli še nad inventarjem. Vlomilci so prišli na obisk še v nedograjen objekt v Drofenikovi ulici v Šentjurju. Lastnik pogreša nekaj orodja in 1000 metrov električnih vodnikov. Škode je za 500 tisočakov. Za pol manj je škode v bencinskem servisu na Liptovski cesti v Slovenskih Konjicah. Od tam so nepridipravi odnesli večjo količino cigaret in kartice za mobilne telefone. Sicer pa policisti iščejo tudi tatove, ki so minuli teden vlomili v transformatorsko postajo v Štorah, a so jo ucvrli, saj so se ustrašili varnostnikov. Da je varovanje zelo učinkovito, se je pokazalo tudi ob vlomu v bencinski servis v Velenju. Tat je stisnil rep med noge, saj se je sproži! alarm. Ali ga bodo prepoznali, bo pokazala podrobnejša analiza posnetkov videonadzor-ne kamere. o, takoj ob avtocesti, nasproti Šmaijete. Od Berksa do Bezenška Berfcsova ulica jevCelj Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Berksova ulica, ki je v Celju vzporedna z Bemekerjevo, nasproti Šmarjete. Poimenovali so jo po politiku Hugu vitezu Berksu. Rojen je bil 21. januarja 1841 v Ogul inu na Hrvaškem. Že kot mladenič se je posvetil vojaštvu, kjer je deloval kot aktivni častnik avstrijske vojske. Leta 1866 se je kot poročnik udeležil znamenite bitke proti Prusom, a je moral že leta 1870 vojaško suknjo zaradi srčne napake odložiti in se upokojiti. Berks je nato večino časa preživel na svojem dvorcu na Blagovni in se začel aktivno ukvarjali z gospodarskimi in kasneje političnimi zadevami. Leta 1876 je Berks postal član okrajnega zastopa celjske okolice. Čeprav ni bil slovenskega rodu, se je hitro prilagodil svojemu novemu (pretežno slovenskemu) okolju in se začel zavzemati za narodne, politične in gospodar-skepotrebe štajersldh Slovencev. Leta 1879 j e Berks na slovenski listi kandidiral za dr-žavnozborskega poslanca, vendar proti nemškemu predstavniku Richard u Foregger-juni uspel Leta 1897 se mu je kot zastopniku kmečkih občin celjskega volilnega okraja uspelo prebiti v dunajski državni zbor. V celjskem kmečkem volilnem okraju je na volitvah več kot uspešno zamenjal dotedanjega državnoz- r-UKons 5€ im€nuj€ borskega poslanca Mihaela Vošnjaka, ki ni želel več kandidirati. Delo v državnem zboru ga je pripeljalo vproliberalni poslanski klub Slovansko zvezo in kot poslanec je vestno in marljivo delal v raznih odsekih za narodno in kmetijsko gospodarstvo. V parlamentarno proceduro je vložil več predlogov in interpelacij za gospodarski napredek wlivcev, ki jih je predstavljal. Še posebno si je-prizadeval za.uspešen gospodarski razvoj vinogradništva in sadjarstva. Zahteval je zaščitne ukrepe za domače kmetijstvo pred poplavo cenenih izdelkov iz tujine, boj proti škodljivcem, ki so prav v tem obdobju naj-hujepustošilipo sadovnjakih in vinogradih in denarne podpore za kmetovalce, ki so izgubljali premoženje ob številnih vremenskih ujmah. Zahteval je tudi gradnjo prepotrebne prometne infra-surukture na Spodnjem Štajerskem, še posebno gradnjo sodobnih cest in železniških povezav. Ob bok maloštevilnim dr-žavnozborskim slovenskim poslancemsŠtajerskegajetu-di Berks poudarjal potrebo po uvedbi slovenskega ura- KUPON itednik DSREDNJA KNJ;2N!Ci Cc-lje w.ce.sik.si/domprojekti.hirr Ime in priimek ...... Naslov......................... Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po ki je bi)......... Moj predlog dovanja v vseh uradih Spodnje Štajerske- Zadnja leta se je aktivno ukvarjal tudi- z ustavnimi vprašanji in vohlno reformo, ki je prav v tem času doživljaja največje razprave. Hugo vitez Berks je umrl za posledicami srčnega mlark-ta 5. aprila 1906 na domači Blagovni. Zapišimo še, da je bil Hugo Berks poročen s pisateli ico iVIa-ro Čop. ki je bik po rodu Hrvatica iz stare karlovške meščanske družine. V svoiem času je veljala za pravo divo, sai je pred poroko s Hugom Berk-som živela nekaj let v Afriki, nato pa v Parizu, kjer )e spoznavala francosko aristokratsko in meščansko življenje. Leta 1888 je izdala v nemškem jeziku pisano knjigo Juznoslo-vanske ženske. Ko sta z možem poslancem Hugom Berk-spm živela na Dunaju, si je ustvarila svoj poHtični salon, kar je bilo v takratni Avstriji izjemna redkost. Živahna in vsestranska umetnica je črpala snov za pisanje dram in komedij, ki so se igrale tudi na dunajskih odrih, pretežno iz zakulisnega političnega življenja. Po smrti moža se je preselila v Gorico, kjer je štiri leta kasneje tudi umrla. Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje Bezenško-va ulica na celjski Hudinji. Vabimo vas, da na vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Na vprašanje o Hugu vitezu Berksu je med drugimi pravilno odgovoril Jože Rajtamajer iz Bernekerjeve ulice v Celju in si s tem prislužil hišno nagrado NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki so jih ponatisni-U v Osrednji knjižnici Celje, Foto: AŠ Odgovore pošljite do ponedeljka, 11. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko življenjsko zgodbo Huga viteza Berksa je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Gumb naš vsakdanji Lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje v znamenju tisočerih gumbov Gumbi. Razstavo s tem enostavnim naslovom odpirajo v četrtek ob 18. uri v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje. »To bo prva razstava o gumbih v Sloveniji in morda tudi širše,« pravi kustos Jože Rataj, ko se razgovori o bližnjem dogodku od ideje do uresniči- «Ideja o postavil n, gumbih, ki bi jih i ogled širši javnosti, je v meni tiho tlela več let. Uresničevati pa sem jo začel kmalu potem, ko sem spoznal zbiralca vseh mogočih predmetov, tudi gumbov, FrancaPajtlerjasPragerske-ga. Tudi on je bil navdušen nad zamislijo, da bi gumbi, zbrani po celotnem predelu Spodnje Štajerske - od Šentilja do Celja, od Šoštanja in Velenja do Pohorja in Ptuja-ugledali luč sveta na razsta- Del gumbov iz njegove bogate zbirke se je tako znašel v vitrinah, ki jih je oblikovalka Ksenija Baraga oble-v modne plašče, obleke, suknjiče z veliki ovratniki, ki uokvirjajo gumbe vseh vrst, iz vseh mogočih materialov, od davnih obdobij do danes. »Razstavljenih je okoli 3200 gumbov, Pajtler-jeva zbirka pa je kar desetkrat večja,« pove Jože Rataj. Zato je bilo še posebej težko in zahtevno narediti izbor za pričujočo razstavo, ki bo prava paša z oči.« Da imajo gumbi zelo zanimivo zgodovino, o kateri bosta pripovedovala razstava in katalog, ki jo pospremil na pot, le redko pomislimo, ko zjutraj hitimo z zapiranjem gumbov, ko katerega izgubimo z obleke in nas to spravi v slabo voljo, ali pa ko se na skrivaj, primemo za pmb, če srečamo dimnikarja. Ta vraža, da se nam bo izpolnila skrita želja, je med ljudstvom še vedno živa. Sprehod med vitrinami na razstavi v lapidariju Pokrajinskega muzeja, kamor se še posebej lepo poda, bo gledalcu razkril, kaJko velik, pisan, raznolik in skrivnosten je svet gumbov. Strokovnjakom menda še danes ni uspelo ugotoviti, kdaj so se pravzaprav gumbi začeli uporabljati. Arheološke najdbe pa vendarle potrjujejo, da sega rojstvo gumba že v prazgodovino. »Na razstavi bo mogoče videü zanimive primerki gumbov z reliefi, gumbe iz biserne matice, zlate in srebrne gumbe, gumbe iz rože-vine, plastike, lesene gumbe;:. Najstarejši gumb v zbirki je iz leta okoli 1540. To je železni giunb.« In vsak od teh gumbov nosi s seboj svojo tehnično in modno zgodovino. In pripoveduje svojo zgodbo. Tudi o tem, da sta uporaba gumbov in njegova proizvodnja vzad-njih desetletjih v opaznem za- »Kriv :)e zadrge v 60. letih prejšnjega stoletja!« A to je že druga zgodba. Po sledeh zgodbe o gumbih vas bomo popeljali v praznični predbožični številki. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIČ Kustosu Jožetu Rataju seje uresničila skrha želja, da je v sodelovanju z zbiralcem Francem Pajtierjem postavil razstavo o gumbih. Podprli sta jo Mestna občina Celje in ministrstvo za kulturo. Miklavžev koncert s Španci December je tudi čas šte-vihiih predbožičnih in pred-novoletnih koncertov, "nra-dicionalni Miklavžev koncert v četrtek ob 18. uri v Narodnem domu pripravlja Dekliški pevski zbor Gimi-nazije Celje-Center pod umetniškim vodstvom Barbare Arlič. Za letošnji koncert so dirigentka in pevke v goste povabile otroški in mladinski zbor šole iz Madrida. Skupaj s španskimi kolegi so pevke Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje-Center pripravile zanimiv program klasičnih, popularnih ad-ventnih ter božičnih nape-vov iz bogate zakladnice španske in slovenske vokal- ne glasbe, ki jih bodo povezali s poezijo in prijaznimi predprazničnimi mislimi, v sklepnih točkah pa se jim bo na odru pridružil tudi orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika. Obe šoli veže sodelovanje že od leta 2004, ko so pevke dekliškega pevskega zbora odpotovale v Madrid na koncertno gostovanje, v okviru katerega so skupaj s španski- mi kolegi oblikovale spominski koncert ob obletnici terorističnih napadov na Madrid leta 2003. Španski pevci in pevke si bodo med bivanjem v Sloveniji ogledali Celje z okolico in Ljubljano, obiskah bodo Gimnazijo Celje-Center, jutri bodo imeli lojni ko. sv. Jožefa v Celju, pa jih bo sprejel ti župan Bojan Šrot, :erkvi :eljski DAJTE SLIKI PROSTOR! LCD Samsung Rome 5 LE-32R32B za 24 obrokov po 8.325 SIT (3^; ali199.800SIT(833,7isu«] Telekom'^5 Prešerno v kulturnih hramih Rojstvu pesnika Franceta Prešerna so se z dnevom odprtih vrat v nedeljo poklonili tudi v celjskih kulturnih ustanovah. Brezplačen ogled predstav in razstav so izkoristili številni kulture željni obiskovalci. V Muzeju novejše zgodovine Celje 50 nudili brezplačen voden ogled po občasni razstavi Podobe družabnosti. Veselo je bilo tudi na ogledu stalne razstave Živeti v Celju, kjer so v tako imenovani Ulici obrtnikov predstavili delo frizerke jn uro kasneje še urarja. Še posebej pestro je bilo v Fotografskem ateljeju Josipa Pelikana, kjer se je gnetlo obiskovalcev. Mno^ so svoj obisk ateljeja izkoristili tudi za portretno fotografiranje. Za otroke so poskrbeli v Hermanovem muzeju, ves dan pa so v muzejski trgovinici nudili tudi 10-odstotni popust na vse izdelke. »Bilo je zelo veselo, pri čemer smo pričakovali veliko zanimanje Celjanov za obisk našega muzeja,« je bila zadovoljna Bronica Go-logranc Zakonjšek iz Muzeja novejše zgodovine Ce- Obiskovalcev se je trlo tudi v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer so na svoi račun prišli zlasti ljubitelji arheologije, etnologije, Schutzo-ve keramike, Alme M, Rar-lin, numizmatike in orozia. V celjskem Zgodovinskem arhivu pa so se veselili vsakega, ki si je prišel ogledat razstavo Biseri kitajskih arhivov. Dan odprtih vrat slovenske kulture, ki na pobudo ministrstva za kulturo poteka od leta 2000, je sicer letos po vsej Sloveniji ponudil približno dvesto brezplačnih prireditev. BA, foto; PM Emanuel preglasil konkurenco Med številnimi odličnimi odraslimi pevskimi zbori, ki so se pred tednom pomerili na 2. regijskem tekmovanju v Mežici, se je najbolje odrezal komorni zbor Emanuel Celje, ki je prejel zlato priznanje z odliko. Emanuel je bil proglašen tudi za najboljši mešani zbor, njihova zborovodkinja Bernarda Kink pa je prejela še posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi (Copijevo Odpiraj dekle kamrico). Izvrstno so se uvrstili tudi drugi zbori s Celjskega. Mešani pevski zbori Svoboda Šoštanj (zborovodkinja Anka Jazbec je prejela tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe), Gorenje in Zarja iz Šentvida pri Planini, vokalna skupina Pegazove muze iz Rogaške Slatine (prejele so tudi posebno priznanje za najboljši ženski zbor), Akademski pevski zbor Celje in MePZ Tabor so prejeli srebrno priznanje. Z bronastim priznanjem so odšli domov mešani pevski zbori Šmartno ob Paki, Dramlje, Cetis Celje in A Cappella iz Petrovč. Priznanje za sodelovanje je strokovna žirija namenila Savinjskemu komornemu zboruŽalec in ŽPZ Slovenske Konjice. Posebne pohvale za perspektivnega mladega zborovodjo se je veselil Matej Romih iz MePZ Zarja Šentvid pri Planini, medtem ko je žirija posebno priznanje za najboljšo izbiro sporeda podelila zborovodkinji MePZ Gorenje iz Velenja Katji Gruber. BOJANA AVGUŠTlNClC SPAR DNEVI iJi< nrm'ini'1'ii Avto ali formula na daljinsko upravljanje velikost: formula 59 cm. avto 56 cm, priložen polnilec in baterije Perutninske hrenovke brez ovoja Wudy, AIA, 500 g €1.25 ( ^ '^IZiEMWACENAj Puraiua bedra vakuumsko pakirano, AIA. 1 kg PKIVI €0,71 I NTERS rar 18 »miims ZDRAVJE-NAŠE BOGASTVO Cepljenje in zapleti Kot vsako leto se je tudi letos že pričelo cepljenje proti gripi. Cepljenje se pogosteje izvaja v razvitih kot pa v nerazvitih deželah in je povezano z uspešno profUakso in zažčlto pred boleznijo. Tako se danes ne cepi samo proti gripi, temveč proti številnim drugim boleznim. Cepljenje je mogoče za nekatere zaradi spremenjenih in izbolj šanih higienskih mer tudi vprašljivo. Vendar zlasti po pojavu novih virusov, ki jih prenašajo ptice, a tudi zaradi migracij in potovanj v eksotiüie kraje, postajajo pomembna druga zaščitna dejanja. Če potujemo, se moramo cepiti preventivno zlasti za potovanja v tropske dežele. Smiselno pa je cepljenje ogroženih in to predvsem otrok in bolnikov. Problemov po cepljenju je malo in komplikacije le redko pridejo do kardiologa. Imajo pa od cepljenja največ koristi srčni bolnild, torej bolniki, ki s tem preprečijo komplikacije, ki nastanejo zaradi oslabljene imunske odpornosti in so za takšne bolnike tudi usodne. Zato svetujemo srčnim bolnikom še pravočasno cepljenje, saj jim takšen majhen strošek bistveno poveča verjetnost, da ne bodo zboleli za gripo. Pregled pri kardiologu je potreben le ob komplikacijah, ki pa so relativno redke. Če pa se pojavijo, zahtevajo specifično diagnostiko in zdravljenje. Takšne stranske učinke cepljenja so opazovali po različnih cepljenjih, redko pri cepljenju proti gri-pi. Ob cepljenju se lahko poslabša tudi kakšna bolezen, za katero bolnik sploh ne ve, da jo ima. Tako se poslabšajo pri cepljenju proti gripi različna vnetja žil, ki jim pravimo s strokovnim terminom Vaskulitis! in se lahko izrazijo tudi kot poslabšanje splošnega stanja ali obolenja na srcu. Takšna vnetja povzročijo splošne znake vnetja, pa tudi nevrološke simptome. Lahko se pojavi tudi vnetje srčnih ovojnic in tudi drugUi delov srca, kar pa je še bolj redko. Lahko se pojavijo tudi motnje ritma, predvsem v obliki nadprekatnih tahikardij, ki pa po počitku ponavadi hitro izzvenijo. Najbolj resna komplikacija pa je vnetje srčne mišice skupaj 2 osrčnikom.Ta komplikacija se nc opaža pri cepljenju proti gripi, temveč najbolj po- Piše; prim. JANEZ TASiC, dr. med., spec, kardiolog gosto po cepljenju proti po-liomielitisu, kozam in davici, pa tudi po cepljenju proti te-tanusu, oslovskemu kašlju, tifusu in koleri. Po pravilu dobijo bolniki visoko vročino preko 38 stopinj Celzija. Pojavi pa se lahko tudi bolečina za prsnico, ki je posledica pe-rikardialnega vnetja in je povezana z bitjem srca. Diagnoza se postavlja na osnovi elek-trokardiografske preiskave srca. Ponavadi se opravi tudi ultrazvok srca in druge serološke preiskave, določa pa se tudi beljakovine, karakteristične za okvaro srčne mišice. Komplikacije na srcu po cepljenju niso prav pogoste. Po cepljenju proti parotitisu, po-liomielitisu, tetanusu in meningitisu jih opisujejo v 3 %. Težave se pojavijo v prvih tednih po cepljenju, a le redko še po enem mesecu. Splošni znaki komplikacij s pojavom povišane temperature so pogostejši pri ženah, vnetje osrčnika in srčne mišice pa je pogostejše pri moških. Ne glede na ugodno pro^ozo teh vnetij in komplikacij po cepljenju je potrebno pri pojavu opisanih težav poiskati pomoč pri zdravniku, ki bo ugotovil resnost problema, saj se opisujejo tudi resnejše komplikacije. Ce imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogas- Zato nasvet srčnim bolnikom: cepite se pravočasno, pred pojavom gripe, saj boste tako povečali svojo imunsko odpornost. Komur pa je cepljenje odsvetovano, priporočam, da uporabi za dvig imunske odfKjmosti bioaktivne snovi in pripravke iz zelišč kot so imunal, C-vitamin ali svetlin, arganovo olje in kombinacijo vitaminov, mineralov in pro-biotikov, ki so na voljo v specializiranih trgovinah in lekarnah. Emm ■i "ti STAJERSKIVAL DRUŽINA IN ODNOSI Otrok kadi travo Vprašanje: Pri hčerki sem našla marihuano. Ne vem, kaj naj naredim. Njej se to ne zdi problem. Sprva mi je obljubila, da ne bo več, potem pa se je spet ponovilo. Ne zaupam ji, ona mi pa sedaj ravno to očita. Nenehno se prepirava. Ne vem več, kaj naj storim. Odgovor: Ko je droga v hiši oz. v družini, pomeni, da bo nekdo v tej hiši doživljal veliko strahu in nemoči. Ta nekdo ste vi, mama, in hvalabogu, da to čutite, čeprav je zelo težko za vas. Je pa to skoraj edini porok, da se bo hčerkina stiska razrešila- Ko mama začuti to stisko, ne more več ostati ravnodušna- Mama bo nekaj naredila! Podobna čutenja so tudi v vaši hčerki, le da se ona tega ne zaveda v taki meri kot vi. Ravno čutenje strahu in nemoči sta jo »potisnili« v odvisnost in v omamo. Vedeti moramo, da so droge vedno klic po čustveni varnosti, po gotovosti in trdnosti, Če smo bolj konkretni, bomo rekli, da je to klic po očetu. Ko otrok začuti, da mu teh stvari družina ne nudi, bo šel iskat nadomestke drugam. Na različne načine bo skušal v starših prebuditi ta čutenja, ki jih sam čuti, pa jih ne more prebaviti, z željo, da bi se starša »prebudila«, predvsem oče, jO začutila in ji nudila, to, kar družina mora dati: občutek sprejetosti, varnosti in ljubezni. In če smo še bolj konkretni: če njene stiske ne bomo slišali sedaj, bo morala prestopiti še eno mejo, recimo: trda droga, kraja denarja, de-likventnost... Vsezželjo: sli- šhe , začul do ukrepi, če se ne bo držala pravil... On bo moral ponovno postaviti strukturo v vaši družini, ki se sedaj boleče ruši. Vse kočljive stvari, zaradi katerih se kregate s hčerko, bo moral prevzeti on. To ni kazen zanj, ampak to je sestavni del očetovstva in moške vloge v družini. Če moški ali oče tega družini ne da, potem se bo v to družino hitro naselil občutek strahu, nemira in negotovosti. Ne obsojajte in ne obto-žujta se, zakaj se je to zgodilo, ampak se predvsem osredotočita, kako bosta stvari uredila- Ne dajajte mu ne vem koliko napotkov, kako biti oče, ampak ga vzpodbujajte in ga povabite, da se bolj angažira v vzgoji vajinih najstnikov S tem se boste vi razbremenili, se umirili, in še lažje približah hčerki. Tu vam bodo najbolj pomagali vaši spomini, ko ste bili stari 16 let - kaj ste si takrat želeli od svoje mame? Ravno to skušajte sedaj dati svoji hčerki. Za vsako mamo je krivica, če mora še »nadomeščati« očeta. V tem ^ BLIŽINA / družinski inštitut www.blizina.si primeru se ne morete spro-SÜÜ kot mama in dati tisto najboljše, kar lahko date svojim otrokom. Le če boste dovolj ?:alitevm do moža, boste lahko dobra mama, umirjeni in bolj sproščeni. Naslednjič o tem, kako naj se s problemom spopade eno-starševska družina. DRAGO JEREBIC 1 po- skrbite zame. Res pa je, da bo zunanja slika dnigačna: igra moči, saj mi nič ne morete, polno ignorance in nesramnosti s strani hčerke, kar vas bo veijetno zelo prizadelo, ker si tega nobena mama ne zasluži od svoje hčerke. Vendar, za to nesramnostjo se skriva prizadetost in bolečina. To je popolnoma enako kot pri zakoncih, ko žena pravi: če ne veš, kako mi je, bom poskrbela (.te bom tako prizadela), da boš potem vedel, kako mi je. Namesto, da bi bolečino ubesedili, jo udejanjimo in upamo, da nas bo drugi sedaj slišal. Kje je tukaj oče? V pismu skoraj nič ne omenjate očeta. Ste sami aÜ pa je on že obupaHn ste v >>i^i« samo še vi? Če ste poročeni in živite skupaj z možem, bi vam svetoval, da vse sile usmerite v to, da se začne oče bori-ri za hčerko, ker jo je tudi on izgubil. Ko jo bo oče spet začutil, bo hčerka v nekaj tednih pustila nadomestek. Zato bo moral vaš mož prevzeti preveijanje, kdaj gre v šolo, kdaj pride v šolo, kdo so njeni prijatelji, ob kateri uri se mora vrniti domov, če gre kam na obisk, kakšni bo- VSE V ENEM! • več valutni osebni račun z BA Maestro kartico - spletna banka Abanet mobilna storitev Abasms ■ kreditna kartica Visa Electron* - prva odobritev izrednega iimita' Prihranite najmanj 4.900 SIT! ABANKA da strariki, ki ne Izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavme izdajo kreditne kartice Visa Electron in izrecnega limita. "Preračun zneskov je informativen. V skladu s pn/im odstavkom 5. člena Zakona o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (Uradni list RS 101/2005) smo za preračun uporabili tečaj zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT). 58, i5i7Liubijana www.abanka.si Slive vas bodo pognale... še bolj izrazite zdravilne učinke kot sveže imajo suhe slive (Prunus domestica). Med drugim so odlično naravno odvajalo. Slive, ki lepo uspevajo pri nas, izhajajo iz divje slive, ki je doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. V Grčijo so jo zanesli vojaki Aleksandra Velikega. Od Grkov so jo prevzeli Rimljani, ki so si z njo uredili lepe iiasade. Sliva je sila zdravilen sadež, a v lekarniških knjigah ji niso posvečali pretirane pozornosti. Vsebuje več antioksidan-tov kot katerokoli drugo sadje. Pri ledvičnih boleznih, protinu, revmatizmu, boleznih jeter in še kje so slive nadvse zaželena dietna jed. Uživajte jih sveže, kuhane ali posušene, dobro vam bodo dele. Slive pospešujejo prebavo, so rahlo odvajalo in pomagajo neješčim otrokom in odraslim, Kuhane slive pomagajo celo tistim, ki imajo hucJ odpor do hrane. Pektin-ske snovi, ki jih slive vsebujejo, mehčajo blato in olajšajo iztrebljanje, To so dobro vedeli že stari Rimljani. Pesnik Marcial je celo zapisal: Slive jemlji v nadležni trhli starosti, ker zmehčajo trdo napeli trebuh. Fitoterapevti svetujejo, da zvečer namočite 5 do 10 suhih sliv v vodi in jih skupaj z vodo zaužijte zjutraj na teš-če. Tako ste na dobri poti, da uredite prebavo. Če spadate med tiste, ki gredo na blato res sila poredko ali pa imate zelo trdo blato, lahko povečate odvajalni učinek sliv, če si pripravite gosto slivovo kašo, id jo vzamete vsako jutro na tešče po 1 do 2 jedilni žlici. Še bolj bo zaleglo, če boste v to kašo vmešali še za noževo konico zmletega krhlikovcga lubja (Rhamnus fransula) ali praška sladke koreninice [Poly-podium Dulgare). Piše: PAVLA KLINER Nekateri pravijo, da surove shve niso zdrave. To drži le v primeru, če se z njimi preobjedamo. Takrat se v črevesju nakopičijo neprebavljene slive, ki pričnejo vreti pod vplivom bakterij, razvijejo se velike količine plinov in nastajajo škodljive maščobne kisline. Vse to povzroča želodčne in črevesne krče ter neprijetno drisko. Torej, s slivami ne gre pretiravati. Bolje bo, da odvečne uporabite za slivovo marmelado, kom-pot ali slivovko, A tudi s slednjo previdno. Uživajte jo v res majhnih količinah. Pogrela vas 1)0 in pospešila prebavo. Včasih so z njo čistili rane. Pa ne samo to. Skodelica vročega zeliščnega čaja, vka-tero so vlili šilce ali dva sli-vovke, je veljala za zelo zdravilno, zlasti v času gripoznih obolenj in kadar je bilo treba kar najhitreje pregnati začetni prehlad, to je simptome, kot so nahod, ralila temperatura, mrazenje, bolečine v grlu, glavobol- Vljudskem zdravilstvu veljajo za zdravilne tudi slivovi listi. Sveže natrgani, zavreti v vinu, naj bi pomagali proti bolečinam v grlu, če z njim izpiramo usta, utrjujemo dlesni. 8 - 12 kg meceSno Dr. PIRNAT 01/51935 ill www.pimat.si NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE TriglavALFA Uspesnost nevtralnih naložbenih strategij je neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov. (((.oaoVsršss) triglav CEMENATRŽiUICIV CELJU VRSTA BLAGA CENA OD DO REPA KiSLA 400 ZELENJAVA ZEUE PIJESNO 100-200 BUČKE 300-700 KISLO ZEUE 400 BUČNO DUE 590-1200 ZELENA 400-600 BLITVA 500-800 SMUE CVETAČA 600 ANAMAS 590 Čebula 2s0<300 BANAPJE 300-350 CESE^ 1000 GROZOJE BELO 45049q FIŽOL v ZRNJU 350-1200 GROZDJE RDEČE 490 HREN 1000-1500 GRENIVKE 400 JAJCEVCI 500 HRUŠKE 390450 KOLERABA 200500 JABOLKA 150-200 KORENJE 250-300 KAKI 550690 KROMPIR 150-200 KM 350490 KUMARE 700 Dll\iJE 850 OHROVT 300-500 LIMONE 350 BRSTICNI OHROVT 800-1000 MARELICE SUHE 1201 PAPRIKA 450550 Mandarine 280-350 PARADIŽNIK 390-500 OREHI CELI 700-1000 PETERŠIU 800-1000 OREHI JEDRCA pesa 250-300 (LETOŠNJI) 1500-2000 POR 50q NAŠI 650 REOKVICA šopek 250 POMARANČE 300-380 REOKEV ČRNA 300400 ROZINE 500 RADiC 400500 SUVE SUHE 1100 MOTOVILEČ 1500-2500 SUHE FIGE 1200 regrat 1000-1500 SOLATA GLAV^ATA 500 GOZDNI SADEŽI ENDIVJA 350400 GOBE SUHE 10 dag 1500-2000 majniska 500 ŠAMPINJONI 600 špinaCa 800-1000 GOBE 4000-7000 Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, v zadevi St 13/2006 z dne 23.11. 2006 nad dolžnikom ENERGETIKA SOLČAVA, ct.0.0. v stečaju, Solčava 16, SOLČAVA, OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU ZBIRANJE PONUDB (111. narok) PREDMET PRODAJE 1. NEPREMIČNINA IN PREMIČNINE 1.1 Nepremičnina - energetska postaja Logarska dolina, kar v naravi predstavlja objekt kotlovnice brez zemljišča. Knepremič-nini pripada tudi v zemljo vgrajen razvodni sistem - cevovod v dolžini 1200 metrov. Likvidacijska vrednost nepremičnine je znižana za 50% In znaša 16.450.000,00 srt. Opomba: Nepremičnina - energetska postaja je zgrajena n; tujem zemljišču, ki je v zasebni lasti. Izbrani ponudnik - kupec prevzame objekt v obstoječem stanju, po načelu »videno-kup-Ijeno" in si sam uredi vsa razmerja z lastnikom zemljišča. 1.2 Premičnine - vgrajen sistem za ogrevanje na lesne sekance, vgrajen sistem za ogrevanje na kurilno olje, toplotne postaje, vse po cenitvenem s( Likvidacijska vrednost premičnin je znižana za 50^o in znaša 32.629.500,00 sit. Premoženje - n^ irodajajo v kon a 50 % in znaša 49.079.500,00 sit. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene, Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z 16.6. 2006. Izklicne cene so vskladu S cenitvenimi poročili, ki jih je izdelal stalni sodni cenilec in izi/edenec Zvonko JEZERNIK, univ. dipl. ing. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu »videno kupijeno" v kompletu kot celota. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senatad 54. čl. ZPPSL). 3. Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v dneh od skleniwe pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS št. 57/99). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 5. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača vdogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. 6. Premoženje preide v lastništvo kupca šele tal«Bt, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdilaza sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se muvme le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. III. POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne Oi be ob pogojih vzajemnosti, ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ni jo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I., odstavka ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o ' žavljanstvu, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. 3 Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZGD, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 4 Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upe ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje, št. 06000-0963715087, s pripi-soiti namena nakazila: «rščinaza zbiranje ponudb. 6. Ponudniku, ki ni izbran zanajugodnejšega ponudnika, a čina brez obresti vme v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika. IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rokzazbiranje ponudb je 15 dni po objavi. 2. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za asiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščer v osmih dneh od izbire. 4. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli dnjgače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe. 5. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se-štejejo kot neveljavne. 7. PonudbepošliitepopoštlnaOkrožnosodiščevCeiju,Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 13/ 2006-Ponudba za odkup-ne odpiraj. V DRUGO Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem uoravitelju g. Tomažu Kosu, tel. 03 427 44 80, GSM 041 652-185 in na spletni strani www.radioceije.com 20 RIMASME .JVIALI OGLASI Ilir IŠČIMO TOPEL DOM Pravilno ravnanje z živalmi Po tednu predaha se zopet lotevamo predpisov, ki bolj ali manj učinkovito urejajo postopke in pravilno ravnanje z živalmi. Za osvežitev spomina naj ponovim zadnji predpis, obravnavan v NT pred 14 dnevi: Če pogrešate svojo žival, morate o tem obvestili pristojno zavetišče, če tega ne storite v 72 urah, se to šteje za zapustitev živali, kar je kaznivo dejanje. Kdor najde zapuščeno žival, mora v roku 24 ur o tem obvestiti lastnika živali, če mu je znan. Če lastnik ni znan ali z njim ni mogoče stopiti v stik, je prav tako v 24 urah o tej živali potreb- no obvestiti pristojno zavetišče. Pri prevozu mora biti žival zavarovana pred izpadom ali pobegom s transportnega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami. Živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno ustrezno zračenje. Ce zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj Celzija, je potrebno poiskati za vozilo primerno senco. Psov in mačk ni dovoljeno pariti več kot enkrat v koledarskem letu. Pogostejše parjenje se smatra za preo- bremenjevanje živali- Izjemoma je možna ponovna paritev v naslednjem pojatve-nem ciklusu, če so imele živali v prejšnjem leglu enega ali dva mladiča. Žival je treba redno negovati in odstranjevati zajedav-ce, kot so bolhe, klopi, gliste in trakuije. Za učinkovito zatiranje je potrebno 3 do 4-krat letno odraslim psom in mačkam dati sredstvo proti notranjim parazitom (tabletko ali pasto), mladičem pa še pogosteje, sredstvo proti zunanjim parazitom (klopom, bolham ...) pa vsem psom in mucam, ki se gibljejo zunaj. Čeprav morda v navodilih piše, da uporablje- no sredstvo deluje dlje, nam prisotnost bolh ali klopov pove, da žal temu ni tako. V povezavi s sredstvi proti parazitom priporočam posvet z veterinarjem. Če je pes privezan, mora imeti za neovirano gibanje, odvisno od velikosti psa, verigo dolgo vsaj 3 m, merjeno pri tleh. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti čim lažja. Tudi tokrat lahko iz spodnjega seznama izberete katerega od kosmatincev brez doma. Obiščite zavetišče Zonzani v Jarmovcu ali prej pokličite na 03/749-06-02. ROK KRAJNIK i , ^ late v njene očke. boste opazili v njih lučke. Morda gorijo ravno za vas in vašo družino? Psička je stara le šest n zelo prijazna ter ubogljiva. Mala 3-mesečna bilo ikor ni hotela požirati na tleh. zato jo je I« pod pazduho. Pri miru je bila le toliko, da si Sem S^esečna zvedava lepotica, ki obožujem otroke. Rada bi imela i, ki bi me razvajal in me spremljal na sprehodih, i<< in še samski pasji moški, iščem da-brosrčno gospo ali gospoda, ki imata močno besedo v družinski skupnosti. ki bi se odločila za moje posvojitev. Geslo »Dobra partija« ........ ,, ^ itomuco,samičko,starookoli4mesece.zzeleno ovratnico proti bolham? Če morda veste, čigava je, vas prosimo, da o tem obvestite lastnika. - ŠL 95 . 5. december 2006 - tednik I oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. KIAspDrtage4'4 2,0 16 v, letnik 1998, prodain,T(!lefon041 588-205,ži426 [^STROJI «AKliOilKOCIasi,!2m',Jobr.ohmiii-no, prodam. Telefon 031 52S-909. 7231 SEKUURzoroireidivineli da4Kw.prodam.Tolefon 04] 78^939. Ž759 GOZDARSKI Vitel Tajfun, 4 Ione, molo rob-lien,odliinoohr.ni.n,,..da.,T.l.fon OSI 204^785. 7242 D)OBttZDIIIpl nitnll,klnikl974,prodom 10 480.000 SIT-Telefon041793^9T. Š1433 CEPILEC drv, nn sveder, bpim. Telefon po 11.un,031 76S342. 707r T0M0Vinkovli,30oli32KS,kupin,.Telefon 041S8B-20S. SH28 PRODAM Ob 60-letnici ustanovitve AMD Šlander Celje SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR, V prostorih AMD Šlander Celje (v učlinici avto šole). Predsednik Jože Zimšek VŠENTJURJU.vbližIni lepllokociji, prodam 4200 m'veliko parcelo, z možnosljo nadomestne grail-iiie.TelefonQ415i846t, p DVE gradbeni parceli, velikost 680 m', v Trnovcu pri Oramiieh, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041B82-910, HIŠO, starejšo, no Zgornjem trgu v Šentjurju, prodam. Telefon (03) 5822-520. Š1431 GRADBENO parcelo, 1000 mUnevseljivo hišo, Mrzlo polje, Planino pri Sevnici, ugodno prodam.Telefon 041 397-797, HJIVE, no lokaciji Vronskolatkovs vas z okolico, vzamemo v nojem. Telefon 040 637-617. 7244 OPREMUENO dvosolina sfonovonje v Žab, cena 17,500,000 SIT, prodom. Telefon 041 715-336,041 421-«88. p KUPIM DVOSOBNO ali trisobno stanovonje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727^30. 6949 GARSONJERO oli enosoiino stanovanje kupim zojjotovino. Telefon 041 352-267, ODDAM V TRNOVUAK oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Telefon 041 976-162. 7262 IIŠO ali gradbeno porcelo, v Celju ali bližnji okolici, kapim.Telefon 041672-374, HJiJiZM PRODAM STARINSKO kuhinjsko pohištvo ugodno pro-dGm,Telefon428-8303. 7222 TOAlflNI sobnistolskolesi prodomzG 25,000 SfT.Tele{on040233-260. 7220 NERABUEHO trojno žareče peč plemen, s pečico, prodam. Telefon 041 991-087, SPAUICO, kotno sedežno gorRituro,zanir-zovDinoomoro, pralni siroj, otroško stajico in garderobno omaro prodam, Tele-fon041415412, p IW1 kuharja w ZADEIOVHOTELUŽAIEC. POGOJI: - V. stopnja - poznavanje HACCAP-a - zaželene delovne izkušnje Prijave na naslov HOTEL ŽALEC, d.0.0.. Mestni trg 3, 3310 Žalec, s pripisom za KADROVSKO SLUŽBO. fonii041 932-160. Male Dole|>ri Vojni- ku. 7246 SUHE hrastove »fosn«« prodam. Telehn 041 578-194. 7286 MEIRSKA drvB, z dostavo, prodam. Telefon 051 803-280. 7278 PRODAM DVApfošitaJeika 150 in 200 kg,prodom. Telefon (03) 5824»mjoh,6,Celie. 7256 RESNI In pošitno Iščem dok ilšteoie,pi> mačstofejšini.Telefon0419Z9-799. 'S! V SPOMIN NAJINEMU SINU ROBERTU PODLESNIKU (1994-2006) Že 12 let naju tolažijo spomini, ki smo jih skupaj preživeli, V najinem spominu in srcu še vedno živiš, Hvala vsem, ki se ga še spomnite in obiščete njegov grob. Mamica in ati ROKU KOVAČECU v SPOMIN Na Miklavžev večer mineva 10 let. kar v grobu spiš, toda v naših srcih živiš. Nihče ne ve. kako srce boli, kar te med nami ni. Tvoji: mami Ljuba, ati Jani, sestra Sara Umrla je naša upokojena sodelavka ALOJZIJA ARNSEK zaposlena na dermatološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje IŠČEMO nolokorlie zo pomoč > slrežli Redoapločllo,dolevnlčosdo22.oro. Telefon 041713-723, popoldon-Kolei Anllaga,s.p.,ležnlcoI5b,lolec. 7275 KAKOVOSTNO lop nobkikuvCelju.Poklirin.ioiaszanlni lolelon 031B49-735. Doni 713 nob Izvojo-o.a.io«oploikorskodolo.«3grad,d. o.a.,Gosposiolsko3,(eljo,tolofon04l 771-104. 727» RAČUNOVODSKE aorive za podjeljomebn-nlke oprovliomo cenovno ogodoo m ožomo. Ookomenloiijo lobko prnvzo-nieraoprlvoslnvnmjovrnentovooi-krojiem čoso. Telefoo 031 2ID40S. Ne«,ip.,Ljobljon4ot20,3000(elje- 990, PRODAM GOLF 2 diesel, letnik 1988 in diatonično harmoniko za zocetnike, prodam, Tele-fon051 324-356. SMI7 Zaradi fifitve pojlo\................. . pssbn delo na različnih podroqih. IzkuS-nji niso pohebne. Vozniški izpit. Začetek takoj. Pon.-pet od 8. do IB. ure. TelelOB 03/42S-61-B0. Jakoma, d.o.o. fb^ariborska c. M, Celje. VINAKRAS VINOTOČ CELJE TRŽNICA # ODLIČNA ODPRTA VINA: TER.4N PTP, CH ARDONNAY. KRAŠKO BELO, PRIMORSKO RDEČE * USODNI NOVOLFTNI POPUSTI * Odprto imamo od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00 ure. GSM 051 826 579 d: PRI;KC1MF,RM() !;Ž!VA.MJB ALKOHOLA ŠKODUIP ZORAV.R; 22 FBÖB^pela iOVÜEDlK Prosta delovna n 0 po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosä objav iz-puščatno pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen, čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manj-kajoä podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.gov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Delavec brez poklica strežba v dnevnem lokalu; do 23. 12. 2006; Kordiš Tomi-siava s.p.. Jata Teharje, Slance 9,3221 Teharje; monter gradbenih elementov; do 15.12.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba strežba pijač; do 8.12.2006; Damako, Marjetka Hrovat s.p., Zadobrova37a,3211 Škofja vas; voznik tovornega - motornega vozila nad 4,5 ton {transport osebnih avtomobilov -nakladanje in razkladanje oseb-1, posebna vestnost i prevze aradi možnih vidnih poškodb); do 8.12.2006; Intereuropa Transport d.o.o., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper - Capodistria; voznik viličarja v skladišču PE Celje; do 12.12,2006; Intereuropa, Globalni logistiCni servis d.d., Intereuropa d.d., Filiala logistične rešitve. Letališka cesta 35,1000 Ljubljana; varnostnik; do 15.12.2006; Sintal Celje d.d., Družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje; voznik lahkega dostavnega vozila za prevoz pic;dol5.12. 2006; T-Antonio, Gostinstvo in posredništvo, d.o.o.. Ulica mesta Grevenbroich 9, 3000 Celje. Pomočnik mesarja pomočnik prod. mesarja - rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin...; do 8.12.2006; Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Tr-novlje 10 a, 3000 Celje (za PE Planet Celje). mizarska dela v delavnici, delno samostojno delo; do 12. 12.2006; Ojsteršek Milan s.p., Milan, Rifengozd 14,3270 Laško. Strugar struženje izdelkov in polizdelkov po načrtih in tehnoloških predpisih; do 5, 12. 2006; Center ISI Invalidsko podjetje d.o.o., Železarska cesta 3,3220 Štoi^; strugar, struženje strojnih delov po načrtih na klasični stružnici; do 9. 12. 2006; Ma-teli d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje. Strojni mehanik vzdrževalec čistilnih strojev in opreme; do 8.12.2006; Her-naus d,o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje. Elektromonter elektromonter; do 8. 12. 2006; Elektrosignal d.o.o. Celje, Lava 6, 3000 Celje Zidar zidarska in tesarska dela; do 12.12. 2006; Gradnje Nikolov d.o.o.,CankarjevaiJica 1,3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije Stro)nikTGM;dol6.12.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Uüca heroja Lacka 8,3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 16. 12. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; Natakarski pomočnik surežba pijač; do 16.12.2006; Zoran Galof s. p., Megi Caffe, Ulica mesta G revenbroich 9, 3000 Celje. Nižja poklii ena Izobrazba (do 2 let) steklar; do 8 . 12. 2006; Ste- klar d.o.o. Celj e, Kosova ulica 6,3000 Celje. Talilec talilec livar. upravljanje ta- lilnih peči za taljenje železa; do 18.12.2006 ; Valji d.o.o. Sto- re. Železarska c esta3,3220Što- Nižja pokli cna izobrazba (do 3 let) blagajnik - • vršitev delnega gotovinskega i nkasa in poslo- imi nlai^ilnimi sredstvi Kadre :i Škof želji strank; prijave: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Nova vas); do 8. 12. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Tuš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11,3000 Celje; prodajalec mesar - strežba mesa in mesnih izdelkov ter rib na klasični način po želji strank; za PE Planet Celje; do 8.12.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje; komercialist - potnik, prodaja na terenu; do 12.12.2006; Inka - Impex d.o.o. Celje, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje; prodajalec suhomontažne- jakaC Eka- služba, Cesta v Trnovljt 3000 Celje (za PE Nova vas); do 8.12.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11, 3000 Celje. Sadjar obrezovanje sadnega drevja; do 8. 12. 2006; Slom d.o.o. Ponikva, Uniše 11,3232 Ponikva. Mizar mizar - delavec v lesarstvu ; do 8.12.2006; Hobyles, Proi- grotu Celje. market Tuš Nova v; Juper- Ovtai voznil tegorije po Sloveniji; do 6.12. 2006; Gratours d.0.0. Škofja vas, Škofja vas 30c, 3211 Škofja vas; voznik kamiona; do 16. 12. 2006; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štore. Voznik voznik tovornega vozila; do 15.12. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik; voznik tovornjaka; do 8.12. 2006; Rogel Aleksander s.p.. Prevoz blaga s kamioni, Gaji 34, 3000 Celje; voznik tovornjaka C kategorije za prevoz blaga; do 5.12.2006; TCCTranscommer-ce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Žerjavar žerjavodja - upravljanje mostnega dvigala; do 18. 12. 2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prodajalec prodaja bonbonov v City Centru Celje; do 12. 12.2006; Drop Shop d.0.0., Mrharjeva ulica 8,1210 Ljubljana-Šentvid; prodajalec blagajnik - skrb za urejenost prodajnih poUc, vršite v delnega gotovinskega inkasa; prijave; Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Nova vas); do 8.12. 2006; En- Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik; prodajalec - steklar; do 12. 12. 2006; Steklar d.o.o. Celje, Kosova ulica 6, 3000 Celje; prodajalec pohištva PC Drolc Celje, svetovanje in prodaja pohištva, računalniški izrisi in iz-mere pri strankah; do 13. 12. 2006; Tripexd.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje; prodaja rezervnih delov, poznavanje rezervnili delov tovornih in osebnih vozil; do 19. 12.2006; CepinFranc s.p.,Posredništvo, Vengustova ulica 10, 3202 Ljubečna. Kahar kuhar - sprejemanje naroČil, priprava in obdelava hitre hrane; do 5.12. 2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; priprava hrane in peka pic; do 16.12.2006; NS Invest d.o.o., Tkalska ulica 3 c, 3000 Celje; kuhanje malic, priprava slaščic, kuhanje po naročilu, priprava, čiščenje in razdeljevanje hrane, delovno mesto je v Celju. Teharska 4; do 8. 12. 2006; Qualita d.o.o. Rogaška Slatina. Slandrova uhca 26, 3250 Rogaška Slatina. Natakar natakar, točenje in strežba pijače ter hrane v gostinskem lokalu; do 5.12.2006; Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova ulica 16. 3000 Celje; strežba jedi in pijač; do 15. 12. 2006; T-Antonio, Gostinstvo in posredništvo d.o.o., Ulica mesta Grevenbroich 9,3000 natakarica, strežba pijač; do 6.12.2006; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7,3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba skladiščnik v skladišču PE Celje; do 12.12.2006; Intereuropa, Globalni logistični servis d.d., Intereuropa d.d., Filiala logistične rešitve, Letališka cesta 35,1000 Ljubljana; skladiščnik v skladišču PE v Celju; do 12.12.2006; Intereuropa, Globalni logistični servis d.d., Intereuropa d.d.. Filiala logistične rešitve. Letališka cesta 35, 1000 Ljubljana: snojnikTGM; do 16.12.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Štore. Metalurški tehnik izmenski delovodja, organi- 1 nadzi izmi ba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po d.o.o. Šentjur. Prijateljeva uhca 12.3230 Šentjur. Trgovinski poslovodja prodajalec v trgovini s športno opremo in konfekcijo, delovno mesto Celje; do 5. 12. 2006; ITU Sports Fashion d.o.o. Ljubljana. Brnčičeva ulica 13. 1231 Ljubljana - Črnuče. Komercialni tehnik prodajalec; prodaja tehničnih izdelkov (oprema za požarno varnost) na terenu, delovno mesto je v Celju; do 8. 12.2006; Gasilska oprema d.o.o. Ljubljana. Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana. Ekonomski tehnik prodaja vozil; dol3.12.2006; RO+SO ll^ovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova ulica 13,3000 'ilvajanjeplačil, spremljanje in evidentiranje finančnih tokov, vodenje in kontrola glav-1 pomožnih knjig, devlz- loposb izdela- ilanc; l06;TCCTrar merce d.o.o., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Upravni tehnik sodni zapisnikar; do 8. 12. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Celje, Prešernova ulica 22.3000 Celje. pomožni zavarovalni zastopnik-iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celje; do 30. 12. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celje; do 23. 12. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja, območje Celje; do 27 12. 2006; Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana; Srednja strokovna ali splošna izobrazba sklepi 3. Preboli rebold 12.2006; f l,Latkova DSIOVOC 3, 225( Inženi vodja p lici po programu ... tehnološkimi navodili; do 14. 12.2006; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Elektrotehnik elektronik tehnik 1TMR, opravlja dela toplotno tehničnih meritev in regulacij, izvaja popravila, montažo in vzdržuje električne prave in opremo;i Valji d.o.o. Štore, Železarska o sta 3, 3220 Štore. Računalniški tehnik prodaja v trgovini Conrad Celju; do 5. 12. 2006; Edicoi :006; komercialist za prodajo bele tehnike; do 27.12.2006; In-pos d.o.o. Celje. Opekamiška cesta 2, 3000 Celje. Kadrovik kadrovik; do 12.12.2006; Ko-vintrade zunanja trgovina d.d. Celje, Mariborska cesta 7,3000 Celje. Univ. dipl. inž. strojništva izdelava tehnoloških predpisov; do 5. 12. 2006; Center ISI Invalidsko podjetje d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Što- Univ. dipl. inž. strojništva za konstmktorstvo konstruktor, konstruiranje 2006; Valji Group d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Što- Dipl. inž. kemijske tehnologije (vs) projektant tehnolog, dela na reševanju idejnih rešitev in dimenzioniranje naprav za transport; do 16.12.2006; Esot d.o.o. Celje, Kersnikova uUca21,3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist za komercialno dejavnost vodja programa v nabavi -pogajanja z dobavitelji in pripravljanje letnih pogodb: do 8. 12. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10. 3000 Celje. Univ. dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 8.12. 2006; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Celje, Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Doktor medicine specialist patologije zdravnik specialist patolog. post, ■z na. o; likro- skopsko in makroskopsko), od-'; materiala za preiska-iza preiskav in določa- is 94, jspešno podjetje nudi prosto delovno mesto poslovodje, zahteva se vsaj V. stopnja izobrazbe trgovske ali elektro smeri, zaželene so izkušnje na primerljivem delovnem mestu; do 5.12.2006; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komercialni zastopnik - trgovski potnik na terenu Celja in okolice. Delovno mesto obsega veleprodajo izdelkov široke potrošnje; do 12.12.2006; vedeniških mnenj, mrliško pregledna služba; do 6.12.2006; UPRAVNA ENOTA lAŠKO Osnovnošolska izobrazba pomožna dela vkovinski Rogozniška ce- ■trojništva 1 prodaja širokega elektrotehnike ojekta;do8.12.2006; va 6, 3000 Celje. Inženir elektronike (vsš) inženir v tematiki, priprava in sestava elektronskih sklopov, meritve in testiranja sklopov, montaža in servis; do 12. 12. 2006; Ema d.o.o. Celje, Mariborska cesta 1,3000 Celje. Inženir računalništva programer in skrbnik računalniških programov; do 8. 12-2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7,3000 Celje. Komercialist (vsš) komercialist za prodajo električnega orodja; do 27.12.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniš-ka cesta 2, 3000 Celje; dusrriji; do 12,12.2006; 1 ting sk d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Živilski delavec v mesarstvu pomočnik prod. mesarja - rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; do 5.12. 2006; prijave: Engrotuš d.o.o., kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Laško).; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) skladiščnik v poslovalnici za PE Laško - dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice: do 5. 12. 2006; prijave: Engrotuš d.o.o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje {zaPE Laško).;Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Cvetličai i izdel Oblikovalec kovin ključavničarska dela; do 12. 12.2006; Montingsk d.0.0. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Strugar strugarska dela; do 12. 12. 2006; Montingsk d.0.0. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Vrtalec rezkalec, posluževanje CNC vrtalno frezalnih strojev; do 12. 12.2006; Montingsk d.0.0. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Variiec varjenje vseh vrst jelek in barvnih kovin, po postopkih del mig/mag, tig, vkv; do 17. 12. 2006; Monting sk d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Strojni mehanik monter strojev in naprav; do 12.12.2006; Montingsk d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80,3270 Uško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; dol2.12. 2006; Sinit d.o.o., Povčeno 1, 3272 Rimske Toplice; voznik težkega tovornjaka in pomoč pri vzdrževanju; do 27 12. 2006; Timbial d.o.o. Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Trubarjevo nabrežje 3,3270 Laško. Prodajalec prodajalec blagajnik za PE Laško - skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; do 5. 12. 2006; prijave; Engrotuš d.o.o., kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Laško).; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; prodajalec za PE Laško - skrb za urejenost in založenost prodajanih polic, svetovanje strankam; do S. 12. 2006; prijave: Engrotuš d.o.o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Laško).; Engrotuš d.o.o. Celje Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; blagajnik 7.a PE Uško-vršitev delnega gotovinskega inkasa in poslovanje z ostalimi plačilnimi sredstvi na blagajni; do 5. 12. 2006; prijave; En-kadrovska služ- ba, ( v Trm , 3000 Celje (za PE Laško).; Engro tuš d.o.o. Celje Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 ba blagovni manipulant za PE Laško - zlaganje izdelkov na prodajne police; do 5.12.2006; prijave; Engrotuš d.o.o., kadrovska služba, Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Laško); Engromš d.o.o. Celje Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Ekonomski tehnik adm v posl. ;tlič- nih aranžmajev delkov; do 8. 12. 2006; Deželak Bojana s.p. -Cvetličarna in darilni butik Protea, Orožnov trg 5.3270 Uško. Mesar mesar za PE Laško - rezanje in pripravljanje mesa ter rib; do 5.12.2006; prijave; Engrotuš d.o.o., kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Laško); Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Ce- PE Laško vnašanje podatkov v računalnik o prodanih količinah, prispelo blago po doku- denco; do 5.12.2006; prijave: Engrotuš d.o.o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Uško).; do 5.12.2006; Engrotuš d.o.o. Celje Hipermarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje. Inženir strojništva tehnolog, programer CNC-strojev: do 5. 12. 2006; Monting sk d.0.0. Uško, Spodnja Rečica 80, 3270 Laško. Diplomirani inženir računalništva (vs) listemski inženir za področje x; dol' rose d.0.0. Laško, .3270 Uško. . 2006; I Diplomirani ekonomist (vs) komercialist za prodajo računalniških programov s poz- 12. 2006; I-rose d.o.o.'Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Diplomiran^izioterapevt (vs) fizioterapevt; do 8.12.20Ü6; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 LaŠko. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Delavec brez poklica voznike, E;do8.12.2006; Plaiiovšek Robert s.p., Smart-no ob Dreti 1, 3341 Šmartno /iljec; do 1. 2006; F 2.2006; Četara d.o.o., Okoni-a 2, 3333 Ljubno ob Savinji; kuhar, čistilec; do 8.12.2006; snovna šola Blaža Aniiča Lu-2; OŠ Blaža Arnica Luče, Sol- UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Onovnošolska izobrazba mednarodnem prometu; do 8. 12.2006; Fijavž Emilijan s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 15, 3206 Brusilec obdelava kovinskih in drugih materialov, najzahtevnejša dela strojne in ročne obdelave podatkov; do 12,12,2006; Comet d.d. Zreče. Tovarniška cesta 5,3214 Zreče. Strojni mehanik vzdrževalec - specialist, opravljanje najzahtevnejših vzdrževalnih del, občasno vodenje skupin; do 12. 12. 2006; Comet d.d. zreče. Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče; . upravljanje zahtevnih strojev za izdek roboti, tomatizirane linije); ■ 2006; Comet d.d. Zreče, Tovarniška cesta 5,3214 Zreče. Kuhar vodja kuhinje - samostojna priprava in kuhanje jedi, sestavljanje jedilnikov, vodenje razporejanje delavcev, urejanje novih jedi; do 5.12. 2006; Hotel pod Roglo d.o.o., Boha-.4 Zrečt tuhar; . 2006; Kr; .. proizvodno, trgo\ Natakar strežba hrane in pijač v restavraciji; do 23. 12. 2006; Jelen gostinsko podjetje, d.d., Mesüii trg 2, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu - Avstrija; do 8.12.2006; Haložan, d.o.o. Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3, 3210 Slovenske Ko- 5 Loče; i Ločah ulica 3,1000 Ljubljana. Diplomirani ekonomist (vs) tehnični komercialist; do 8. 12.2006; Ehnk inženiring d.o.o., Mestni trg 5, 3210 Slovenske UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU Kovinarski delavec monter suhomontažne gradnje; do 7.12.2006; Povalej Drago s.p:, Zlateče pri Šentjurju 18,3230 Šentjur. Gradbeni delavec gradbena defa; do 20, 12, 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur. Osnovnošolska izobrazba voznik tovornjaka - dostava blaga po Sloveniji; do 15. 12, 2006; Stmad Boštjan s.p.. Prevozi Strnad, Boletina 7, 3232 Ponikva; varjenje kovin; do 20. 12. 2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8, 3230 Šentjur; strojniki - upravljanje gradbenih strojev; do 20.12.2006; Vilkograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur; vozniktovomjaka;do20.12. 2006; Vilkograd d.o.o, Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8. 3230 Šentjur. Orodjar dela na cnc obdelovahiem stroju, izvajanje avtokontrole, manipulacija materiala z viličarjem; do 5. 12. 2006; Alpos proizvodnja orodij d.o.o.. Cesta kozjanskega odreda 25,3230 Šentjur; orodjar, samostojno opravljanje del po načrtih, izvajanje kontrole, delo na stroju za termično obdelavo; do 5.12,2006; Alpos proizvodnja orodij d.o.o,. Cesta kozjanskega odreda 25, 3230 Šentjur, Elektromonter monter in serviser varnostnih sistemov; do S, 12. 2006; Edicom d,o,o, Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur, Srednja poklicna izobrazba anje parketa za tekočim trakom, delo za lesnoob-delovalnih strojih do 6, 12, •. Pros 3230 iskanj remoženjska i i okolico; do 31 erali zavarova Ijana, Kržiče\ nje. organiziranje nikacija s stranka-, računovod- ekstnidiranje pvc profilov; do 9,12,2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d,o,o„ Tovarniška cesta 2. 3210 Slovenske Ko- Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastop- skega področja Koželj Klara s.p., davčno svetovanje, Cesta Valentina Orož- Univerzitetni diplomirani ekonomist za komercialiio dejavnost nabavno prodajni referent, priprava dokumentov za od-premo blaga, fakturiranje, pri-prava naročil, komuniciranje s strankami, nabava in prodaja blaga; do 12,12, 2006; Kemo-p!astd,o,o, Šentjur.Drofenikova ulica 7,3230 Šentjur, UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Delavec brez poklica strežba hrane in pijač v motelu Trebče; do 5.12,2006; Bevc Milan s.p.. T.T. Bevc, Krivica 20,3262 Prevoije. Osnovnošolska izobrazba strežba pijač; do 12. 12. 2006; Jazbec Primož, s.p. mčevj pomočnik natakarja, točenje pijač in toplih napitkov; do 5. 12. 2006; Šuštar Peter Tobias s.p., Gic gradnje restavracija Zgornje Negonje 35, 3250 Ro gaška Slatina, Avtoklepar avtokleparska in ličarskadi UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica manj zahtevna samostojna dela; do.5,12,2006; Fori d.o,o„ Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje; kuharski pomočnik/ca na območju Nazarje z okolico; do 8, 12. 2006; ISS Servisystem d.o.o,, Ptujska cesta 95. 2000 Maribor, Mizar tesar; do 23, 12, 2006; I džič Husein s.p,, Jenkova sta 37,3320 Velenje. Strojni mehanik vzdrževalec čistilnih stro. in opreme; do 8,12,2006; ^ 2006; B icDar- /eler sliška o .p., Avtokleparstvo inličars-Predel 6, 3240 Šmarje pri mont d.o.o.. Celjska cesta 3250 Rogaška Slatina, Monter konstrukcij 12,2006; Indugar, d.o,o, dvižna garažna vrata. Spodnje Negonje 23f, 3250 Rogaška Slati- 1006; Nakov .§< Nakov elek-ro storitve, Peter Nakov s,p,. Monter ogrevalnih naprw monter ogrevalnih naprav do 3. 1. 2007; H-mont d,o,o„ nje. Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Usnjarski galanten: Monter klimatizacijskih ska C. aškaS Šent Šem Kozmetični tehnik masaža telesa, pedikura, umetni nohti, nega obraza, refleksna masaža; do 15.12.2006; Lavre Barbara s.p., Kozmetični salon, Drofenikova ulica 16, 3230 Šentjur. Gimnazijski maturant nožni zavarovalni zastop- Konfekcionar tekstilij konfekcionar-šivanje delov hlač na navadnem in specialnem šivalnem stroju; do 5. 12, 2006; Elkroj d,d., Prihova 56, 3331 Nazarje. Voznik avtomehanik ' voznik tovornjaka; do 15.12. 2006; DečmanZdravko s.p., Av-toprevozništvo. Spodnje Selce 9,3231 Grobelno, Voznik voznik tovornega vozila; do 8.12,2006; Mab transpon, prevozne storitve d.o.o., Kidričeva ulica 52,3250 Rogaška Sla- voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu; do 8. 12.2006; Polls d.o.o., Golobinjek ob Sotli 1,3254Pod- Natakar strežba pijač; do 6.12.2006; Terme Spa Rogaška d.d., 2006; S ratjani Caffe in Tatja Skutnik s.p.. Koroška cesta ■ a, 3320 Velenje. Siro/nt tehnik upravljalec CNC stro; upravljanje in programirar na CNC stroju; do 5.12.20C Blues d.o.o., Štrbenkova 1 3320 Velenje. Kozmetični tehnik poinožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in delov do 19. 1; 1. 2006; režba pija s.p. Rogatec - kovinarstvo i kafebar,Trgll.3252Rogate Hirislični tehnik in odja\ .elskih sti receptor ritcv, posredova do 8. 12. 2006; Terme Olimia d.d.. Zdraviliška cesta 24,3254 Podčetrtek. Diplomirani inženir organizacije turizma (vs) vodja recepcije hotela cepciji hotela; do 8. 12. ■ftrmeOliinia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Univerzitetni diplomirani ekonomist produktni vodja prodajnega programa; do 16.12.2006; Aco gradbeni elementi, zastopanje, d.o.o., Obrtniška ulica 9,3240 Šmarje pri Jelšah; izvajanje nabave; do 5. 12. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.0.0., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. ekonomist poslovni sekretar - samostojno organiziranje, načrtovanje in vodenje delovnih procesov v tajništvu, časovno razpore- lavcev, priprava in vodenje administrativnih aktivnosti in osnovnih finančnih kalkulacij na projektih, vodenje baz; do 5. 12. 2006; Kssena Velenje, Koroška cesta 37 a, 3320 Vele- Elektrikar energetik elektrikar, delo v Nemčiji -avtoindustrija (polaganje po- 2006; Lunta inženiring d.o.o., Polana 2,2311 Hoče. Elektroinštalater tovoi rijskih izdelkov, pripravljalna dela, razrez, montaža izdelkov, zaključna in dodatna dela v galanteriji; do 13-12.2006; Erhart marketing d.o.o., Koroška cesta 29, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalec na bencinskem servisu; do 23.12.2006; Posredništvo Romana Ograjšek s.p., BS Velenje Gorenje, Partizanska 15 a, 3320 Velenje. Natakar Natakai naftnih . 2006; Frece-mag d.o.o. Petrovče, Liboje 70.3301 Petrovče. Ključavničar strojni ključavničar, samostojno branje načrtov; do 9.12. 2006; Kočevar & Thermotron d.o.o.. Ločica ob Savinji 65,3313 Polzela;: oblikovalec kovine; do 3.1. 2007; Kovinopasarstvo Rehar d.o.o.. Zaloška gorica 12,3301 Petrovče. Avtomehanik med- vrsteblas prevaža n J [M Ljubljana, Kržičevaulica3.1000 Ljubljana. Inženir strojništva (vsš) organizator upravljanja; do IL12.2006; Likar in sin d.o.o.. Efenkova cesta 61. 3320 Vele- Ekoiwmisi za denarništvo, finance, računovodstvo vodja finančno računovodske službe; do 8.12.2006; VDC Saša, Kidričeva cesta 19, 3320 Velenje. Univ. dipl. inž. elektrotehnike za energetiko energetik - priprava in izvedba lokalnih in regionalnih strategij energetskega razvoja; priprava in izvedba organizacijskih in investicijskih projektov na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije; operativno strokovno delo na terenu; do 5, 12. 2006; Kssena Velenje, Ko- ška, Slovaška, Poljska), Hrvaška, na podlagi naloga, ki mu ga izda delodajalec ali druga pooblaščena oseba, nalaga in razlaga blago po spremljajo; alternativna izobrazba; osnovnošolska izobrazba; do 12,12,2006; vloge na naslov: Ikos Marta Plnler s,p,; Map, družba za logistiko, d,o,o„ Vrečerjeva ulica 14, 3310 Ža- Elektrikar energetik monter, serviser toplotnih črpalk in hladilnih naprav; do 8. 12,2006; Tenno-tehnika d,o.o, Braslovče, Oria vas 27,3314 Bra-slovče, slikar II (ročno slikanje manj zahtevnih dekorjev in lepljenje odlepnlh slik na keramične izdelke);do 8, 12,2006; Kili d,o,o, Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 12.12. 2006; BombekMaksimiljans.p., avtoprevozništvo, Šlandrov Ug 19, 3310 Žalec. Prodajalec odaja delikatesi kov; C 2006; Č 1 Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec; prodajalec prodaja bele tehnike akustike in gospodinjskih aparatov; do 6. 12. 2006; Tri-pex d.o.o., Bežigrajska cesta 7. 3000 Celje. Prodajala: tekstilnih-usnje-nih artiklov prodaja obutve v prod. Leveč; do 8.12.2006; Alpina, d.d, Žiri Prodajalna obutve Leveč, Leveč 71, 3301 Petrovče, Kuhar kuhar; do 8. 12, 2006; Cas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec. ;, 2006; 1 i KZ C UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica strežba pijač v gostinskem lokalu; do 15, 12, 2006; SeniČ Tamara s,p., Šlandrov trg 38, 3310 Žalec, Osnovnošolska izobrazba pletilec: priprava materiala in drugih delovnih sredstev za delo, posluževanje določene skupine strojev opravljanje vseh del na strojih (menjava navit-kov,kontrola kvalitete plelenja, priprava izdelkov za nadaljnjo proizvodnjo) sortiranje nogavic, izločanje; do 7, 12. 2006; Prebold nogavice, proizvodnja in storitve, d,o,o„ Tovarniška cesta 7, 3312 Prebold, Voznik cestnih motornih vo- Žalec; strežba pijač; do 13.12,2006; RR-lined,o,o, Žalec, Ulica Heroja Staneta 4, 3310 Žalec; strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do 15. 12. 2006; Ul^ini Ana s.p.. Bar BMW, Pečnikova ulica 6, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba strežba pijač; do 12.12.2006; Podlinšek Borut s.p. Šifra ka-fee. Hmeljarska cesta 15,3312 Prebold. Srrojni tehnik posluževalec CNC- strojev; do 11. 12. 2006; Basti - reduktor d.o.o.. Polzela, Ločica ob Savinji 36, 3313 Polzela; CNC- operater in programer; do 3.1.2007; Kovinopasarstvo Rehar d.o.o.. Zaloška gorica 12, 3301 Petrovče. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastop- iskanj bitnih revoz rovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca; do 30, 12, 2006; Generali zavarovalnica d,d, Ljubljana, Kržičeva ti lica 3,1000 Ljubljana, Srednja strokovna ali splošna izobrazba zavarovalni svetovalec -agent za sklepanje vseh vrst zavarovanj; do 9,12.2006; Ko-rinita d.o.o. Prebold, Utkova vas 94, 3312 Prebold; komercialni zastopnik - trgovski potnik na terenu Celja in okolice do 12.12.2006; vloge na naslov: Panap d.o.o., Rogozniška cesta 33, 2250 Inženir strojnßtva projektiranje strojnih inštalacij; do 8.12.2006; Sigmano-va d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec. Inženir informatike (vsš) svetovalec I, za zdravstveno informatiko (implementa- jslovni ■v zdr. pomoč in svetovanje strankam), testiranje delov programske opreme, sodelovanjepri načrtovanju in definiciji zahtev; do 19, 12, 2006; Nova vizija d,o,o, Žalec; Vrečerjeva ulica 8,3310 Žalec; programer 111, IS zdravstve- itike p ranje ie programske opre ; izdel upora vmesnika, sodelovanje pri raznih projektih; do 19.12,2006; Nova vizija d.o.o. Žalec, Vrečerjeva ulica 8, 3310 Žalec; programer 11. IS visokošolske informatike programiranje in testiranje programske opreme, sodelovanje pri izdelavi modelov in uporabniškega vmesnika, sodelovanje pri razvojnih projektih; do 19.12.2006; Nova vizija d.o.o. Žalec, Vrečerjeva uhca 8. .3.310 Žalec. Inženir gradbeništva upravnik nepremičnin; do 14.12.2006; Sipro, stanovanjsko podjetje, d.o.o,, Pečnikova ulica 1, 3310 Žalec. Diplomirani organizator -menedžer (vs) vodja storitev - samostojno organizira, vodi in nadzira delovne procese v organizacijski enoti storitve, zagotavlja v skladu s potrebami zadostne in usposobljene delovne vire, načrtuje in zagotavlja kvalitetno in na rok opravljeno storitev; do 7.12.2006; vloge na naslov: Tr-gotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje, posredovanje preko koncesionarja Trgotur, Matjaž d.o.o, Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. še 44 dni do žrebanja avtomobila Getz Hyundai med naročnild Novega tednilca Tale druščina, od najmlajše Mi Tri stoletja stara družinska tradicija Pred kratkim je Gostilna Medved iz Škofje vasi odprla velik prizidek, v katerem je poleg nove kuhinje tudi dvorana z 220 sedeži. Otvoritve so se, poleg družine, razveselili tudi redni obiskovalci gostilne, med njimi znani Vojničani in Celjani. Uradno 216 let stara gostilna, neuradno pa celo več kot 300, ni nikoli v zgodovini prenehala s svojim delovanjem. »Ne med prvo ne med drugo svetovno vojno," pravi Vojko Medved, »res pa je delovala pod različnimi imeni. Sam sem tretja generacija Medvedov, že več kot tristo let pa ostaja v družinskih rokah-« Ravno »tretja« generacija je gostilno najbolj razširila. Okoli 200 sedežem (najbolj uporaben termin v gostinstvu) se je pridružilo novih 220 in to v eni sobi, kar je zelo uporabno za velike zaključene družbe. »Sobota je, hrane več kot preveč, pa župnik Perger je tudi tu, kaj ko bi se kar poročila,« je svoji spremljevalki namignil znani mladenič iz družbe, ki je prišla na javno otvoritev razširjenega gostišča.« Kakšen je bil odgovor, nismo več slišali, ker pa je kmalu za tem nekdo z razbitimi kozarci »poskrbel« za srečo, smo nehote pomi-slih tudi na kakšen krst. RP Foto: GREGOR KATiC Vojko Medved je na otvoritev povabil vse bližnje in daljne sosede. nosi na Triglav Napotnlkova Milica si je več kot četrt stoletja želela narodno nošo. Pred štirimi leti jo je z »žaklom«, v katerem se je med cunjami skrivala noša, presenetil mož Jože, znani mojster platna, ki ga poznamo predvsem po risanj u scen. Jože je Milico presenetil na mar-tinovanju v domačem Šmartnem ob Paki. »Ne veste, kako. sem bila presenečena, ko se je tudi Jože oblekel v nolo, saj sploh nisem vedela, da jo ima,« se je smejala simpatična gospa Milica in izdala še druge načrte; »Sama sem že več kot štiri desetletja planinka in želim si, da bi drugo leto šla na Triglav v tej noši.« In kakor je slišati, naj bi se Napotnikova ob sodelovanju župnika Dorija po dolgih letih skupnega življenja poročila ravno na vrhu slovenskega očaka. US Vsako leto večji Krajani Ostrožnega in obenem tudi farani sv. Duha so letos d^ič postavili ter blagoslovili velik viseči adventni venec. Kolikor jim je uspelo izvedeti, naj bi bil celo največji v Evropi. V roke so za njegovo postavitev krepko pljunili v Kinološkem društvu Celje in lokalnem prostovoljnem gasilskem dmštvu, pridružili so se tudi krajani. V petek so pripravili še slovesni blagoslov, Kot je povedal predsednik KS Ostrožno Mirko Fric Krajnc, so za izdelavo venca porabili kar dve prikolici smrečja. "V premeru ima kar 6,5 metra, kar je nekaj več centimetrov kot lanski, tehta pa okoli 700 kilogramov. Pletli smo ga kar dva dni, en dan pa smo porabili še za okrasitev z električnimi lučmi ia za dvig. Naslednje leto upamo, da bo še večji, potem pa bo treba razmišljati tudi o kakšnem vpisu v knjigo rekordov," je še pojasnil Krajnc, kako se je na Ostrožnem rodila nova tradicija. Venec je v petek blagoslovil tudi priljubljeni župnik cerkve sv. Duha, Srečko Hren, ki je povedal tudi nekaj o simboliki, "Poleg tega, da venec simbolizira skupno delo in povezanost krajanov in da zelenje pomeni večno življenje in trdoživost, je izjemno pomembna tudi prva advenma luč. Ta predstavlja stvarjenje sveta, luč življenja," je povedal Hren, preden je mikrofon prepustil celjskemu županu Bojanu Šrotu, "prvemu med prvimi", kot se je izrazil Krajnc, "Vidiš, pa je le prišel," je dahnila ena od krajank. "Seveda, saj je obljubil," jo je nekoli- ko grobo pod rebra sunila najbližja soseda, Šrot pa si je ob tem še utrdil sloves župana, ki se raje "pokaže" po volitvah kot pred njimi. Je pa imel za Ostrožno pomembno novico. "Pred dvema dnevoma smo podpisali pogodbo za obnovo ceste, ki bo tako varnejša za vse krajane," je povedal zbranim. Roko na srce, ravno v tistem trenutku je odpovedal mikrofon, vendar je župan brž prekinil zlovešči molk, še preden bi najbolj vraževernim na misel prišlo kaj o slabih znamenjih: "No, upajmo, da tehnika ob sami obnovi ne bo odpovedala!" Zbrani gostje in krajani so se nato zadržali še ob pripravljeni pogostitvi in še dolgo v noč snovali načrte za naslednje leto. Za takrat so na lokaciji tik ob tamkajšnji kapelici obljubili še večji venec. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN