Poštnina plačana v gotovini
Leto LXXIM št. 2j6a
LJubljana, četrtek 20. ofctofcra lojt
Cena Din t.—
Iznaša vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uBca L, tslsiba St, 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
živahna diplomatska akcija:
Smernice za razmejitev z Madžarsko določene
Berlin in Rim sta se načelno sporazumela o bodoči meji med ČSR in Madžarsko — Poljsko-madžarske zahteve po razdelitvi Podkarpatske Rusije so bile zavrnjene — Neuspeh Poljske v Bukarešti
Praga, 20. okt br. Glede obnove pogajanj z Madžarsko še vedno ni popolne jasnosti. Zadnje dni se razvija med prestolnicama obeh prizadetih držav in prestolnicami velesil ter drugih zainteresiranih držav živahna diplomatska akcija, ki naj bi pospešila obnovo pogajanj in dovedla da rešitve češkoslo-vaško-madžarskega spora po poti neposrednih pogajanj. Češkoslovaška je ponovno izrazila svojo pripravljenost za nadaljevanje pogajanj, vendar pa pod pogojem, da ostanejo ta pogajanja v okviru načel, določenih z monakov-skim dogovorom. V tem smislu je češkoslovaška vlada izdala nove predloge, o katerih je obvestila vse štiri velesile in tudi druge zainteresirane države. V praških krogih pričakujejo, da bo prišlo do odločitve še ta teden.
V poučenih krogih smatrajo, da je bil zlasti včerajšnji dan odločilne važnosti. Po diplomatskih razgovorih zadnjih dni je prišlo včeraj do številnih intervencij. Češkoslovaška je intervenirala po posebnih odposlancih v Berlinu
in Varšavi, poljska vlada pa v Bukarešti in Budimpešti. Ker bodo na ta način razčiščena stališča vseh zainteresiranih vlad, pričakujejo v praških krogih, da
bo že v prihodnjih dneh prišlo do odločitve glede nadaljevanja pogajanj z Madžarsko, odnosno glede načina rešitve češkoslovaško-madžarskega spora.
Po tukajšnjih informacijah je odločitev glede razmejitve med ČSR in Madžarsko že padla. Kim in Berlin, ki sta zaradi svojih interesnih področij na tem najbolj zainteresirana, sta se sporazumela glede smernic, ki naj se jih pri nadaljevanju pogajanj držita Praga in Budimpešta. O tem so razpravljali včeraj tudi v Berchtesgadenu na sestanku med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in delegati slovaške in podkarpatske vlade. Kolikor se je moglo izvedeti, sta Rim in Berlin odklonila madžarsko-poljsko zahtevo po skupni meji in po razdelitvi Pcdkar-pat~':e Rusije. Dosežene so bile tudi še nekatere druge korekture v korist Češkoslovaške.
V praških političnih krogih pričakujejo, da se bodo sedaj nadaljevala neposredna pogajanja med češkoslovaško
in madžarsko delegacijo ter da bodo potekala gladko, ker bosta obe delegaciji imeli že sporazumno določene smernice.
Bnmnnija je zavrnila Beckove predloge
Tudi vabljive ponudbe Poljske niso omajale romunskega stališča, da mora veljati pravica tudi za ČSR
Bukarešta, 20. okt. br. Poljski zunanji minister polkovnik Beck se je včeraj docela nepričakovano pripeljal v Rumunijo na razgovor z merodajnimi rumunskimi činitelji. Spremljala sta ga rumunski poslanik v Varšavi in poljski poslanik v Bukarešti, na meji pa ga je pričakoval rumunski zunanji minister Petrescu Com-nen. Oba zunanja ministra sta skupno nadaljevala pot v Galac, kjer je bil Beck sprejet pri kralju Karolu. Razgovori z rumunskimi državniki so trajali ves popoldne do pozno v noč, ko se je Beck zopet odpeljal nazaj v Varšavo.
V dobro poučenih rumunskih krogih zatrjujejo, da je bil namen Beckovega potovanja v Bukarešto pridobiti Rumunijo za razdelitev Podkarpatske Rusije. Poljska je predlagala, da Rumunija pristane na njene skupne meje z Madžarsko potom aneksije Podkarpatske Rusije in dela slovaškega ozemlja. Poleg jamstva, da rum unske meje na zapada zaradi tega ne bodo ogrožene, je ponudila Poljska rumunski vladi tudi del Podkarpatske Rusije, po katerem teče železnica, ki veže rumunski mesti Saturnuro in Maramureš. Zunanji minister Beck je v razgovorih v Galacn po-
Polkovnik Beck
i
poljski zunanji rmHll«Alp^ in eden najvnetej-
udarjal, da želi Poljska definitivno normalizirati razmere v Srednji Evropi in da je zato potrebno, da se vsa sporna vprašanja takoj rešijo. Poljska želi tudi v bodoče živeti v najlepši skladnosti z Rumunijo, obenem pa, zvesta svoji tradiciji, tudi v čim tesnejših prijateljskih odnošajih z Madžarsko. Po poljskem mišljenju je rešitev vpra sanja definitivnih meja Češkoslovaške zelo nujna in se mora takoj rešiti. Napetost med Madžari in Slovaki in razpoloženje, ki vlada v Podkarpatski Rusiji, zanima v prvi vrsti Madžarsko, Poljsko in Rumunijo.
Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je odgovor rumunskih odgovornih krogov negativen. Predlog g. Becka Je bil v celoti odklonjen. Službeni rumunski krogi poudarjajo, da Rumunija med sedanjo evropsko krizo ni storila ničesar, kar bi otež-kočilo akcijo za ohranitev miru. Zato Rumunija z začudenjem gleda neke romantične poizkuse in čudne akcije, ki nimajo nič skupnega s pravico. Teh poskusov pa ne more odobravati kljub želji, da se ogne novim komplikacijam. Rumunska vlada je ob priliki sklepanja zadnjih pogodb s sosedi dala dokaz svoje miroljubnosti in pokazala trdno voljo, da želi živeti z vsemi sosedi v dobrih odnošajih. Zato se ne sme dvomiti o dobri volji Romunije, toda Rumunija se zaveda svojih pravic in dolžnosti in če bo potrebno, se bo slišal tudi njen glas. Mirovne pogodbe iz leta 1919 so bile sklenjene na podlagi samoodločbe narodov in to dejstvo mora Rumunija energično poudarjati, tembolj, ker so ta načela potrjena s stališči, ki Jih zavzemata Hitler in Mossolini. Rumunija želi s sosedi najboljše odnosaje pod pogojem, da ne bodo oškodovani njeni življenjski interesi. Prav tako pa žel** da se priznajo tudi življenski interesi Češkoslovaške, ki Je že itak doprinesla sa mir neizmerne žrtve in bi bilo skrajno krivično, če bi se brez potrebe še bolj okrnila in s tem onesposobila za samostojno življenje,
Izjava Recka po razgovorih:
„0d ČSR ne zahtevamo ničesar več!"
Bukarešta, 20. oktobra. Poljski zunanji minister je pred odhodom sprejel novinarje in jim dal krajšo izjavo, v kateri je poudaril med drugim, da Poljska ne zahteva nobenega ozemlja več od Češkoslovaške, da so odnosa ji med Varšavo in Prago sedaj urejeni in da Je odšel na željo poljske vlade v inozemstvo s namenom, da sporna stališče posameznih vlad glede na poslednje dogodke in Je v ta namen naj-
ltnmnntjft.
Komunike
Bukarešta, 20. oktobra. (Rador). Po razgovorih v Galacu je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Ob obisku poljskega zunanjega ministra Becka sta polkovnik Beck in njegov romunski tovariš Comnen v duhu medsebojnega zaupanja in prijateljstva izmenjala svoje poglede o mednarodnih vprašanjih, ki trenutno zanimajo obe državi. Poljskega zunanjega ministra Becka je sprejel v avdijenci tudi kralj Karol II.
Nemško-italijansko posredovanje
Berlin, 20. oktobra. (DNB). O razgovorih slovaških zastopnikov z nemškim zunanjim mnistrom je bilo izdano tole uradno sporočilo:
Zunanji minister Ribbentrop je sprejel včeraj popoldne v Monakovem predsednika slovaške vlade dr. Tisa ter ministra Tur-čanskega in notranjega ministra avtonomne podkarpatske vlade Barčinskega. Ti razgovori, do katerih je prišlo na predlog praške vlade, zbujajo nado, da bo nem- I
sko in Italijansko posrednvanje pripomoglo k rešitvi madžarskega vprašanja v ČSR.
Intervencija Sidorja v Varšavi
Bratislava, 20. okt. br. Včeraj je z letalom odpotoval v Varšavo predsednik slovaškega narodnega sveta narodni poslanec Sidor. Kakor se doznava, je njegova naloga prepričati merodajne kroge v Varšavi o upravičenosti slovaškega stališča v sporu z Madžarsko. Slovaška ljudska stran ka je že dolgo vrsto let v dobrih odnoša-iih s Poljsko, ki je doslej vedno podpirala njena avtonomistična stremljenja. Zato so v slovaških krogih prepričani, da bo tudi tokrat pokazala razumevanje za slovaške interese in da bo uvidela, da so madžarske zahteve pretirane. Sidor je imel včeraj dva dolga razgovora s pomočnikom poljskega zunanjega ministra, danes pa se bo sestal z zunanjim ministrom Bečkom, ki se popoldne vrne iz Rumunije.
Oddaja orožja na Slovaškem
BRATISLAVA, 20. okt. e. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je odredil, da mora vse civilno prebivalstvo v 24 urah izročiti vse orožje policijskim oblastem. V Kožicah morajo poleg civilnega prebivalstva oddati orožje tudi trgovci z orožjem in municijo.
Problem Podkarpatske Rusije
Kako sami gledajo na položaj
Praga, 20. okt. e. Dopisnik beograjskega »Vremena« poroča svojemu listu:
Vprašanje Podkarpatske Rusije je eno najvažnejših vprašanj evropske politike. Ne gre za 700.000 ubogih ljudi v gospodarsko zaostali Podkarpatski Rusiji, marveč za politične dogme in doktrine v odločujočem momentu raznih političnm koncepcij. Gre za prometne vozle največje važnosti, gre za stvari sedanjosti, pa tudi za sliko odločilne bodočnosti. Glasilo Poci-karpatke Rusije * Slobodar v včerajšnjem
članku ne govori več, da gre samo za Pod-karpatsko Rusijo. List, katerega članke piše msgr. Vološin, znani uniatski duhovnik, ki že 20 let deluje na narodni probudi, popolnoma jasno postavlja vprašanje ukrajinskega naroda. Poudarja, da bo oni, ki bo udaril na etnografske meje Podkar- I patske Rusije, zašel v spor z ukrajinskim
narodom, ki ni majhen, z narodom, ki šteje 45 milijonov duš. Kakor znano msgr. Vološin v zadnjih letih s članki in predavanji ter s prosvetnim delom pripravlja ukrajinski narod, ki živi kot velika manjšina na Poljskem in kot pretežna večina v Sovjetski Rusiji, ker je samo od prosvetnega in kulturnega dela odvisno nacionalno delo v duhu Tarasa Sevčeka. Pod-karpatska Rusija s svojimi 500.000 Rusini bi lahko postala Piemont ukrajinskega naroda. Nemci, ki so sedaj arbitri srednje Evrope, sami žele, da ostane Podkar -patska Rusija pod Češkoslovaško, pod državo, ki bo v bližnji bodočnosti zelo naklonjena Nemčiji. Podkarpatska Rusija bi lahko služila kot grožnja in platforma napram politiki Sovjetske Rusije, kakor tudi za izhodišče Nemčije v Besarabijo in za ideološko vojno proti boljševikom.
I    Nj. Vis. knez Arsen |
Pariz, 20. okt. r. Včeraj ob 13.30 je umrl v svojem domu v Parizu armijski general jugoslovenske vojske Nj. Vis. rosti 79 let. Pokojnik je bil oče Nj. Vis. rosti 79. let. Pokojnik je bil oče Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in brat kralja Petra I. Zaradi njegove smrti je proglašeno na jugoslovanskem dvoru 12 tedensko dvorno žalovanje.
Žalostna vest iz Pariza pomeni hud udarec za našo kraljevsko rodbino, v prvi vrsti pa za prvega kraljevega namestnika Nj. Vis. kneza Pavla in njegove svojce. Prebivalstvo Jugoslavije, ki je s kraljevskim domom tako tesno povezano, da čuti ž njim kot svoje vsako srečo in vsako nesrečo, vsako radost in vsako žalost, tudi pri tem udarcu usode toplo sočustvuje s knezom namestnikom in vso kraljevsko rodbino. Knezu Arsenu bo odmerjen časten in trajen nrostor ne le v jugoslovenski zgodovini, temveč tudi v srcu in spominu j ugoslovenskega naroda.
Knez Arsen se je rodil 4. aprila 1859. v Temišvaru. Dovršil je licej Louis de Gran-de v Parizu in Konstantinovsko šolo za častnike v Rusiji. V francosko vojsko je stopil leta 1881. Leta 1887. je bil povišan v ruskega konjeniškega podporočnika, v kapitana leta 1898. a v polkovnika leta 1905. Brigadni general je postal leta 1914. Za generala srbske vojske je bil imenovan leta 1912. Bil je poveljnik konjeniške divizije v letih 1912 in 1913. Udeležil se je francoskega vojnega pohoda v Tonking leta 1883, leta 1889 pa se je udeležil kot častnik tujske legije alžirske vojne. Leta 1904 se je udeležil japonsko-ruske vojne ter se je zlasti odlikoval v bitki pri Mukdenu. Prav tako se je aktivno udeleževal balkanskih osvobodilnih vojn ter se odlikoval v bojih pri Kumanovu, Bitolju in Bregalnici. Leta 1912 je dne 16. okt. s svojimi četami osvobodil Veles, a sedem dni kasneje Prilep. V svetovni vojni se je boril na poljskem bojišču ter se odlikoval v bitki pri Varšavi in RigL Knez Arsen je bil sin vladajočega srbskega kneza Aleksandra. Leta 1892 se je oženil s princeso Avrovo Demidov. Zakon je bil ločen leta 1895.
Volitve prezidenta odgođene
Posvetovanja o kandidaturah pa se ie nadaljujejo — Novi kandidati
Praga, 20. okt. br. Uradno poročajo: Ker pogajanja sa končno določitev novih držanih meja Se niso zaključena in je to vprašanje Se vedno odprto, ni mogoče sklicati narodnega predstavništva v ustavno določenem roku v svrho izvolitve novega prezidenta republike. Vae vesti in kombinacije, po kateri1* naj bi se bile politične stranke že sporazumele glede smernic sa volitev prezidenta republike in da bi bile že dogovorjene kake konkretne kandidature, so zato brez podlage.
Kljub temu pa se nadaljujejo v političnih krogih posvetovanja o tem vprašanju. Dosedanji raj resnejši kandidat za nresidenta pppdBOdBO
dr. Preise se je iz osebnih razlogov odrekel, ravnotako je umaknil svojo kandidaturo tudi veleindustrijalec Bata, a brvsi ministrski predsednik dr. Hodita je odklonil ponuđeno kandidaturo iz zdravstvenih razlogov. Zatrjujejo, da se je na včerajšnji seji predstavnikov . strank govorilo o kandidaturi sedanjega zunanjega, ministra dr. drvalkcvskega. Nadalje se imenujejo kot kandidati Češki knez Schwar-zenberg, predsednik parlamenta in bivši predsednik vlade Malypetr, mdustri jec Nar-ton-Dobenžk m končno tudi oodanJI minister notranjih del Cerny, ki je hA krat predsednik vlade in uživa tat toalna
eden najstarejših srbskih politikov, vodja
bivše radikalne stranke in eden izmed voditeljev beograjske združene opozicije, Id prav tako sodeluje v volilnem bloku opozicijskih skupin
Volilni manevri in
Kako je z Uzunovieevo izjavo
Glasila Kopitarjeve ulice so včeraj in danes servirala svojim čitateljem prvo volilno senzacijo: Nikola Uzunovič, častni predsednik JNS je obsodil sporazum JNS z združeno opozicijo in toliko, da ni svetoval pristašem JNS, naj gredo v tabor Kopitarjeve ulice. Toda ta volilna raca je bila kaj kratkotrajna. Takoj, ko jo »Vreme« prvo objavilo to izmišljotino, je g. Uzunovič sporočil predsedniku JNS, da pri n;em ni bilo vobče nikake konference v smislu omenjenih vesti in da tudi n«;beden izmed udeležencev mišljenega sestanka, ki jih 'isti navajajo, nI dal nobene take ali slične izjave. Eden izmed udeležen-iev tega sestanka, ki bi se bii tudi izrekel
prof. • o'ilnemu sodelovanju JNS z združeno opoz.c.io bivši narodni poslance Vlada Miletič, je danes dopoldne prijavil glavnemu e cM »oru JNS svojo kandidaturo v srezu Soko banja. V ostalom, pravi Nikola Uzunovič v svojem sporočilu, večina udelt-žencev dozdevnega sestanka ki jih listi navajajo, nima z Jugoslovensko nacionalno stranko nikako zveze.
Ne pozabite,
da je samo še par dni časa za
. reklamacije
Zato se nemudoma prepričajte, ali ste vpisani v volilnem imeniku, ker sicer ne boste imeli volilne pravice. Poglejte tudi« če so vpisani vaši znanci, in če niso, jih na to opozorite ! Vse informacije dobite v tajništvu JNS.
Ne odlašajte, storite to takoj!
Kuluk v Nemčiji
Berlin, 19. okt. br. Maršal Goring je kot vodja nemške šti-riletke izdal odlok o uvedbi začasne prisilne službe, nekakega kuluka. Po tem odloku imajo državne oblasti v primerih nujnih državnih potreb aH domen tarnih katastrof, kakor so poplave in slično, pravico vpoklicati k prisilnemu deki vsakega nemškega državljana. V gotovih primerih se lahko pritegnejo tudi inozemci.
Bolezen Ata Turka
ANKARA, 20. okt. e. Snoči ob 20. js bil tadna o zdravstvenem stanju Kemala Ata Turka naslednji baten:
Splošno stanje je boljše, žila 108, dihanje 20, temperatura 36-9-
Postani in ostani član Vodnikove drntbe!
Sorzna poročila.
Ornih, 20. oktobra. Beograd 10, Pariz 11.76, London 21. New York 439.50, Bruselj 74.30, IfUan 23.15, Amsterdam 239.40, Borim 176.25, Praga 15.15, Varšava 82.62,
Stran 2
Kdo vse se veseli,
če trta obrodi...
Pomeniti ob trgatvi na obronku vinorodnih Slovenskih
Gor. Radgona, 20. oktobra Toliko zaželeni in težko pričakovani veseli čas jesenske ietve-trgatve v naših vinorodnih, krajih jo v tednu po Teresijevem v polnem razmahu. S trgatvijo so sedaj pričeli tudi večji vinogradn ki. Poleg domačih obrazov vidiš v teh dneh mnogo tujcev in vsem se nekam prijetno mudi za veselim ciljem; vinogradniki hite, da nadzirajo trgatev, kar jim povzroča sto in sto skrbi, malih in velikih, ki pa so letos vse prijetne, ker je Klosterneuburgovka pokazala, da ima mošt nad 18 stopinj, s čimer je odpadlo vsako umetno sladkan je mošta.
Pred gara jer adgansko carinarnico vlada živahno vrvenje, kakor vse leto ne; avtomobil za avtomobilom privaža tujce, posestnike vinogradov in njih goste. Vidi se pa, da je število gostov letos precej padlo, čemur so vzrok v letošnji spomladi nastale
nove obmejne razmere. Na kmečkih vozovih in tovornih avtomobilih pa čakajo v dolgih vrstah sodi z mostom iz gor c tako zvanih dvolastnikov in drugih nemških posestnikov, da jih carinska in finančna kontrola registrira ter odpravi preko meje. Dolge so kolone teh voznikov, ki se vrste od vseh stran' osrčja Slovenskih goric, zlasti iz obmejnih krajev Crešnjevec, Zbigo-vec, Orehovec. Ptujske ceste. Polic, Ažen-cev, Janševega vrha. Radenskega vrha, Murščaka, Kapele in drugod ter vozijo polne sode sladkega mošta, ki je last posestnikov onstran meje dvolastnikov. Med temi izvozniki sladke vinske kapljice, pridelane na naših tleh, pa je zadnja leta izredno mnogo voznikov s kadmi, kateri odvažajo nabrano grozdje v kadeh preko meje ter ga tam v nemški Radgoni prešajo in spreminjajo v sladek mošt. To je namreč vinogradni pridelek onih posestnikov-inozemcev, ki so kupili številna lepa vino-gradna posestva v naši obmejni coni po letu 1929. Ker pa ti ne uživajo dvolastni-ških pravic, ne morejo uvažati tja preko vinskega pridelka in uvažajo radi tega carine prosto natrgano grozdje.
Ko je leta 1929 naša vlada s finančnim zakonom ukin'la oni člen ter dovolila zopet inozemcem kupovati lepa posestva v naši obmejni coni. se je od leta do leta opažal večji naval tujcev, ki so zlasti v tukajšnjem okolišu kupovali lepa vinogradna
in druga posestva. Ravno ti inosemski kupovale i naših posestev so v znatni meri izkoristili občutno gospodarsko In denarno krizo vsa leta od Ista 1981 naprej, ko naši ljudje niso v stanu kupiti si košček zemlje, odkar leze prihranki naših ljudi kot zamrznjene vloge v denarnih zavodih, kamoli da bi kupovali večja posestva, slasti vinogradna, ki so bila za naše vinogradnike doslej skoraj vsa leta pasivna. Leta 1930 je bilo razmerje med našimi in nem-ško-avstrijskimi dvolastniki sledeče: naši dvolastniki posedujejo onstran meje 222 ha s 3 stavbišči, obratno Nemci na naši strani pa 1.100 ha s 154 stavbišči. Te številke pa so zadnja leta, dokler ni bilo slednjič s finančnim zakonom 1936/37 nadaljnje kupovanje naših posestev po inozemcih ustavljeno, zlasti v letih najhujše denarne krize pri nas t. j. 1932 do 1934 vedno naraščale, dokler to posestno stanji ni naraslo celo na 45% od povojnih 80%.
Po priključitvi Avstrije so se v tukajšnjih obmejnih krajih raznesle vesti o odpravi takozvanih, dvolastnikov. Nekateri Nemci so glede na te vesti takoj ponudili svoja posestva na prodaj, do katerih pa kupčij ni prišlo, ker so dotični nemški posestniki takoj prejeli od svojih organizacij prepoved, obenem pa so dobili zagotovila za razne podpore in brezobrestna posojila za vzdrževanje svojih posestev na naši Strani. Ena vrsta teh podpor je zvišanje vinskih cen. Kakor doznavamo, prodajajo Nemci svoja carine prosto uvožena vina, oziroma vinski mošt od preše po 80 pfe-nigov, za liter, kar znaša v naši valuti okrog 12 din. pričakujejo pa še zvišanje cen. Da pomeni to znatno podporo, leži na dlani, zlasti če primerjamo cene pri nas, ko prodajajo naši vinogradniki svoj vinski pridelek iedva od 2.50 do 3.50 din za liter, med tem po znašajo obdelovalni stroški povprečno itak 2 din od litra. Med tem ko se vinogradniki vesele letošnje trgatve, ne pomeni za ubogega vini carja prav nobenega zboljšanja, nego ravne nasprotno isto bedo. ki jo je preživljal vsa leta. kajti njegov bori zaslužek skozi vse leto je jedva zadostoval za preživljanje številne družine, kamol', da si nabavi vse potrebno za preživljanje skozi dolgo zimo.
Studenci pri Mariboru
ob 20 letnici Jugoslavije
Is siromašne predmestne vasice je nastal lep industrijski in delavski center
Studenci pri Mariboru, 20. oktobra Ob 20 letnici osvobojenja naše meje, kjer so bile v nedavni pretek krsti vroče borbe »a biti in ne biti, izpričuje zlasti bližnja mariborska okolica, ki je posejana z delavskim življem, lep razvoj in razmah, ki sa ga brez novih življenjskih pogojev, nastalih s prelomom le*a 1918. niti misliti ne moremo. Poročali ste o velikem napredku našega Tema in Pobrežja. Pa tudi naši Studenca ne zaostajajo v t e«m razvoju, ki se je v številčnem in organiza-tornem pogledu opažal zlasti ,*b zelo poučnem gradivu, zbranem na jubilejni rsz-stavi ob priMki letošnjega Mariborskega tedna.
Poslušajte srtare studenške korenine, seveda slovenske, kaj vedo o predvojnih razmerah v nekdanjem -Bnmndorfu«, ki smo g-a potem ob nacionalni revoluciji preimenovali v Studence.
Kolo časa pa se čudovito suče po zakonih m pravilih prirode. Nacionalna misel je slavila svoje zmagoslavja. Ustanavljali smo številna nacionalna, kulturna in narodno obrambna druStva z vzorno delujočim Sokolom na čelu. Studenci so se lepo razvili v še pomembnejši industrijski in delavski center. Danes štejejo 6-000 duš, dočim je bil dr. Juritschev »Brunn-dorf« brenpomem hna periferijska vasica s par kočami.
Sedanja  občinska uprava je  tudi zelo
agilna. Opaža se naraščanje zanimanja za komunalne probleme. Stari in preizkušeni župan Alojzij K al oh, diplomat svoje vrste, je vreden zaupanja občanov. Hvaležni smo Studenčani tudi vsem drugim kulturnim delavcem s pokojnim, nepozabnim Antonom Hrenom na čelu. ki so preoblikovali Studence in jim vtisniM povsem drugačen pečat ter ustvarili osnove za sedanjo rast in razmah.
Ti zasdužni kulturni in društveni delavci, C. Hočevar, E. Vrane. J. Lmtner, J. Vokač in drugi, so nas z veliko požrtvovalnostjo privedli v novo stanje ,ki je dalo Studencem in nam vsem posebno veljavo. čJast in priznanje vztrajnemu kulturnemu društvenemu delu.
V kratkem bomo praznovali 20 letnico osvobojenja naše meje. Studenci so bih v temni preteklosti v vic ah borb in preizkušenj. Ta trdnjava se je v 20 letih prelila v novo podobo, ki je vse lepša, vse svetlejša. To ugotoviti in javno pribiti je bila potreba ob bližajoči se 20 letniei zgodovinskega dogodka, ki nas je povedel v lepše, prijetnejše življenje.
Naj se naši delavski in delavni Studenci v bodočih desetletjih v organičnem sožitju z našim krasno se razvijajočim Mariborom razvijejo v čim močnejšo trdnjavo nacionalne in <3Tžavne mfem ,ki naj kljubuje vsem viharjem in vsem nadlogam.   — X.
Mariborske In okoliške novice
— Koliko donasajo vinogradi meščanom. Naša poročila o razmerah pri vinogradnikih okrog Maribora vzbujajo splošno pozornost. Javnost je bila doslej večinoma po polnoma nepoučena o teh razmerah v najbližji okolici mesta. Baš z ozlrom na te vesti se je zglasila pri nas reva, ki je bila zaradi razmer prisiljena prevzeta gostilno nekega takšnega vinogradnika pod njegovim vinogradom ter je smela točiti le njegovo vino. To vino ji je prodajal vinogradnik po 9 in 10 din hter, lasten pridelek iz vinograda v Vinarjih Lahko si predstavljamo, koliko zaslužka je potem mogla imeti reva v takšni gostilni in kak velikanski dohodek iz vinograda bogat meščan, ki ima poleg tovarne še nebroj hiš in posestev v Mariboru in okolici. Kako naj poleg takšnega vinogradnega rentni-ka izhaja naš kmet, ki je prisiljen zaradi pomanjkanja denarja in potrebne posode prodajati vinski mošt že takoj ob trgatvi po 2 in 3 din hter? Zakaj se žo ne poskrbi tudi za našega kmeta potom zadrug ali drugače, da bi imeli skupne prodajalne in potrebne kleti, kjer bi lahko do ugodne prodaje vskladiščili vino in dobili boljše cene za pridelek? Pri taksnih razmerah so ravno slovenski kmetje propadali drug za drugim in najlepši vinogradi so prešli v last tujcev, ki sedaj svobodno eksploatiraj a te vinorodne gorice. — Iz »Del. pol.« št. 106.
r^r Gibanje lesnega delavstva. V Mislili ju, ki je med najvažnejšimi središči lesne industrije ob meji, se opaia živahno gibanje lesnega delavstva, ki zahteva za 50 odstotkov zvišanje mezd. Obenem izraža delavstvo željo, da se popravijo stanovanjske hišice, ki so dokaj sansmarje-ae, V splošnem prevladuje mnenje, da bo doseženo soglasje med gospodarji in delavci.
— Ljudska univerza v Mariboru. V okviru cikla o nastanku naše države in njenem razvoju v zadnjih dvajsetih letih, ki ga priredi Ljudska univerza v Mariboru, bo govoril 6 temi »Jugoslovani v svetovni voj-
ni« Vladimir Belić, div. general v p. iz Beograda in sicer v petek 21. t. m. Predavanje vzbuja že sedaj veliko zanimanje ob-č nstva. Kot dolgoletni upravitelj vojnega arhiva v Beogradu uživa g. general Belič sloves najboljšega poznavalca naše vojne zgodovine in zato pomeni njegovo predavanje v Mariboru važen kulturni in nacionalni dogodek.
— Bo, ne bo? Med mariborskimi športniki se opaža veliko zanimanje za to, aH bo oblast za nedeljo 23. t. m. najavljene nogometne tekme na Rapidovem igrišč« dovolila. V nedeljo bi se namreč morale vršiti pokalne tekme med SK železničarjem in SK Slavijo in med TSSK Mariborom in SK Rapidom.
— Mariborske kulturne novice. V soboto 22. t. m. bo v veliki kazinski dvorani proslava 201etnioe smrti Ivana Cankarja z velikim spominskim koncertom. Na sporedu so številne glasbene točke.
— Splavarjeva nezgoda. Na 401etnega splavarja Josipa Vandererja iz Zgornjega Dupleka je zgrmelo deblo ob nakladanju v Breznem. Obležal je s počeno lobanjo in strto roko. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno.
— Iz mariborskega rti nSninic&a življenja. V nedeljo 29. t. m. sa odpeljejo Mariborčani v Slovenske gorice na trgatev. Organizacijo vodi Putnik.
— Odprta noč in dan so groba vrata. V 64. letu starosti je umrl v židovski ulici 14 trgovec in hišni posestnik Anton Ma-jer, na Aleksandrovi cesti 64 pa 80-letni zasebni uradnik Anion Supanek. žalujočim naše iskreno šolal js!
— »lovenjegoriške novSee. Po naših Slovenskih goricah je letošnja lovska sezona v polnem razmahu- Mariborski in slove-njegoriški zeleni bratovščini želimo čim vseji Petrov blagor!
— četrtem kota šahovskega prvenstva
TJJNžB je Lukeš jun. premagal Škota, Mi-sura VoduSka, Geiger Karla, Skala Ante-ja, Lukeš sen. Peeeja Reinshsrfer Vodu- j ška. dočim se je partija Rsmebergor
_ater .končala remis. partija Marvin Ru-P** Pa se je prekinila. Stanje po četrtem kolu: Kuster S in pol, Peče, Skala S, Mar-vin, Misura, Ante t in pol, Lukeš sen. in Škot 2, Reinsberger, Rupar 1 In pol, Lukeš jun.. Geifsr, Vodušek 1. Karlo brez točke. Peto kolo bo v četrtek.
— Fantovske zadevtttne. Na Tolstem vrhu so fantje navalili na posest 11 i kove ga sina Leopolda G rosa in mu prizadejali težke poškodba, G rosa so prepeljali v bolnico.
— Nov grob. V Magdalenski 73 je preminil v 54. letu starosti krojač Ivan Hoj-nik. V Korošce vi 7 je umrl v 33. Istu zasebnik Alfonz Pelko. žalujočim naše soža-
— Pokvarjena mladina. Orožniki so aretirali 21-letnega delavca Filipa Jurgeca iz Kamnice, ki je osumljen, da je zagrešil več
vlomov intavin v mariborski okolici. Razen tega mu očitajo, da se"^"pregrešil" proti javni morali. Pri zaslišanju je Jur^ec očitane mu grehe deloma priznal in so ga orožniki oddali v zapore tukajšnjega sodišča.
— Avto v kolesarja. Pri Selnici je neki avtomobilist podrl kolesarja Franca Jegliča, ki je zadoVl precejšnje poškodbe po glavi in rokah. Avtomobilist bo imel opravka s sodiščem.
— će se splavi jo konji. . . Pod kolesjem kmečkega voza se je znašel 27-letni hlapec Anton Gumzej iz Orehove vasi pri Slivnici. Ko je vozil ajdo v Hotinjo vas, so se mu splašili konji in je po nesrečnem naključju prišel pod kolesje voza, ki mu je težje poškodovalo levo ramo in lopatico. Prepeljali so ga v bolnico.
— Konj je brcnil posestniškega sina Jakoba Poša iz Sv. Barbare v Slov. goricah v desno nogo in mu jo poškodoval, da so Poša morali prepeljati v bolnico.
— V osebni avto se je zaletel na Grajskem trgu neki voznik, ki je s toliko silo treščil v prednji del voza, da mu je odlomil odbijače. Lastnik vozila, g. Schonlieb iz Lesc pri Bledu trpi 300 din škode.
— Novi upravnik marib. glavne carinarnice je višj: finančni tajnik g. Djordje Vi-čič.
— Zapele bodo lopate. . . Danes ali jutri bodo zapele lopate ob Einspielerjevi ulici, kjer bodo pričeli graditi novo carinarnico.
— Rešen spor. Poročali smo o sporu med ključavničarji in kleparji radi r^sne-gobranov Zbornica za TOI v Ljubljani je odločila sedaj v prid ključavničarjem, saj je že ponovno zavzela stališče, da spada izdelovanje snežnih lovilcev na strehi v stroko stavbnega ključavničarstva.
— ćigava je zlata zapestna ura, čigava ročna torbica? Posestnica Angela Grosek iz Turnerjeve ulice 41 je našla na poti. ki pelje iz Kamnice v Rošpoh, zlato zape-stno uro. Poštni zvaničnik Martin Venko iz Aleksandrove 55 pa je našel ročno torbico z manjšim zneskom denarja. Oba najdena predmeta sta na policiji.
Mariborsko gledališč«*
Četrtek, 20. oktobra, ob 20. uri: »Pokojnik«. Red A
Petek, 21. oktobra: zaprto
Sobota, 22. oktobra, ob 20. uri: sBoccac-ckk. Premiera
★
— Prva operetna premiera v letošnji sezoni z vprizoritvjo Suppejevega »Boc-caccia« bo v režiji VI. Skrbinška in glasbeno pod vodstvom kapelnika Herzoga v soboto. 22. t. m. Po več letih pride topot »Boccaccio« na naš oder vnanje čisto spremenjen, zlasti pa ker v naslovni vlogi — po najnovejši praksi — žensko nadomešča moški (g. Manoševski), katerega prvi nastop vzbuja napeto radovednost našega občinstva. »Boccaccio« je vsebinsko zelo zabavno delo, polno tudi komičnih in zanimivih zapletljajev, glasbeno pa je pravi biser klasične operete.
— Nušičev »Pokojnik« je v obliki komedije tako globoko zagrabil današnjo korupcijo, da pač zasluži, da si ga v Četrtek poleg abonentov reda A ogledajo vsi, ki ga še niso videli.
| torek je padla.. 5q letna, .upokojena. učUe-ljica Terezija Potočnikova iz Laškega tako nesrečno, da si je zle mila levo roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici.
—c Nad 58.000 dinarjev že znaša vrednost doslej ugotovljenega blaga, ki je bilo ukradeno trgovcu Vrečiču iz njegove trgovine v Ulici dr. Gregorja žerjava. Celjska policija bo menda že v najkrajšem času dokončno razčistila vso afero, v katero jo zapletena cela vrsta oseb.
—c Olimp : Celje, v nedeljo 23. t. in. ob 15- se bo pričela na OUmpovem igrišču v Gaberju podsavezna prvenstvena tekma med Ohmpcm ln Celjem. Ker sta obe moštvi sedaj v dobri formi, bo njuno srečanje gotovo zelo živahno in zanimivo ter bo privabilo mnogo gledalcev.
Simon Blatnik
pri Abrahamu
Velenje. 19. oktobra Te dni praznuje 50-letnfco svojega plodnega in javnemu blagru posvečenega življenja g. Simon Blatnik, ugledni in priljubljeni posestnik in trgovec v Stari vasi pri Velenju. Pod njegovo bujno brado se skriva mladen'ški obraz, ki še prav nič ne razodeva 50-letnice. še manj pa g. Blatnik sam, saj ni v njegovem delovanju poti navzdol.
Jubilant je doma iz Slovenske Bistrice.
Vroče narodnostne razmere tedanje Slov. Bistrice so že v zgodnji mladosti odločilno vplivale nanj in izklesale iz njega zavednega In ne'zprosnega narodnlaka ter stilnega javnega delavca. Trgovine se je iz-
Mariborska beležnica
Grajski kino: Serenada Kino Union: Heidj
Dežurni lekarni: Albanežejeva na Fran-kopanovi in Kon^gova na Aleksandrovi cesti.
Pevcu — tovariša Jožetu Vlahu
Maribor, 20. oktobra Odšel si... Utihnilo je tvoje grlo, iz katerega je v vsej polnosti in navdušeni prepriče^amosti donela naša lepa pesem — ponosno izpoved naše narodne zavesti. Pogrešali bomo tvojega >atamanac, ki si ga tako rad pel, manjkalo te bo kot dobrega pevskega tovariša. Pa nam bo vendarle v svetlo tolažbo zavest, da ti je nemirna duša našla pokoj in da živi v veli-oastju večnih harmonij, nam in našim zemeljskim čutom, nedoumljivih.
In zdaj nas bo Še preko praga večnosti vezal s Teboj spomin, ki ga goji in posvečuje pevsko tovarištvo. Ko se bo med otnnejnrrm rojaki, kjer si tako rad prepeval, vzpodbudno glasila naša pesem, bo spomin nate ostal v naših srcih vedno žbv.
V duhu bo Jože še naprej med nami, ko bomo peU narodu ob meji. In ta opomin nam bo zmeraj blag in svetal.
Zdaj poješ tam onstran v večnosti: ^Oče nebsgki, glej... !« Jože, čuj! Mi na tej strani pojemo s teboj - • •
učil .v iv:_ ..\.w< .    .a j.vžiicje tudi
poročil z g i , --.o z oaiodno zavedne De-tičkove rodbine. I eteni se je pa začela njegova plodna .n vselej uspešna pot v narodne, kulturne In gospodari.ke organizacije in društva, s roko obzorje in visoka inteligenca sta ga usposobila za delo med najširšimi plastmi ljudstva. Ko je prišel leta 1919 v velenjsko Staro vas, se je takoj udomačil jn so z vso vnemo lotil nalog, ki so jih Postavljale razmere po rojstvu naše narodne države. Velenje je bolehalo na pomanjkanju gospodarskih in kulturnih organ'zacij. S pomočjo majhnega kroga zavednih kmetovalcev jo ustanovil Kme-t jako podružnico, kateri še danea predseduje. Tudi ob zibelki Rdečega križa je bil in je skoraj vseh 10 let njegovega obstoja njegov predsednik in skrbni vodja Živahno se zlasti udejstvujc v velenjskem Sokolu, ki ga šteje med svoje zaslužne funkcionarje. Pa še v mnogih drugih organizacijah postavlja g. Blatn k vedno tvor nega moža. Kot odlčen poznavalec gospodarskih in vobče narodnih problemov prinaša na seje in konference jasnost in stvarnost. Neiignan v iskanju resn'cc si je naš jubilant pridobil širom naše doline in še daleč izven nje mnogo spoštovanja in ugleda. Zato nj°govo hišo stalno oblegajo ljudje, k' i5čcio pri njem nasvetov. On pa go-vori. piše intervencije, daje pobude za razne akcije v korist kmetu, obrtnikom in drugim.
Ob 50-letniei želimo g. Blatniku vse najboljše. Prepr'dani smo. da ta iubilej ne bo pomenil mejnika v njegovem žvlienju. prepričanj smo, da je v g. Blatniku Se polno neizčrpamh virov. *e mnogo energi. ki h bo tud! v bodoče i ta vi jal v službo svojega naroda. G. Blatnik:  Na mnoga leta!
Očeta štirih $tročičkov
je Zcifcisl
Na svoj štirideseti rojstni dan je moral umreti nasilne
smrti
Bizeljsko, 19. oktobra Po trgatvi se pri nas navadno začenja čas krvavih zločinov, ki jih je treba predvsem pripisovati škodljivemu vplivu alkohola. Do taksnega zločina je prišlo v nedeljo zvečer na cesti v Gornji Sušici na Bizeljskem.
Franc Ujaž, 401etru posestnik iz Gornje Sušice, je šel po cesti mirno domov. Pred hišo Antonije Balonove mu je pripeljal naproti pijan kolesar, ki je zavozil na kup gramoza ter padel. Zaradi tega se 3e začel znašati nad Iljažem, češ da ga je prevrnil s kolesa. Ko je Iljaž začel odgovarjati, ga je neznanec napadel, ga zgrabil za vrat ter mu izpodnesel noge. Ko je napadalec imel IIjaza. pod  seboj,  ga je
zabodel z dolgim bodalom v desno stran prsi tako močno, da je bila rana smrtna.
Kolesarskega tatu so prijeli
Zidani most, 19. oktobra Zagrebške varnostne oblasti so obvestile naše oblasti o številnih tatvinah koles. Zato so naši orožniki natanko preiskali vsakega tujca s kolesom, če ima v redu svojo kolesarsko legitimacijo ter mu pregledali tudi kolo, če odgovarja navedbam v listini. Ko se je včeraj dopoldne mudila orož-niška patrulja v Račici pri Loki blizu Zidanega mosta, sta orožnika postala pozorna na nekega 181etnega mladeniča, ki se je peljal s kolesom. Ustavila sta ga ter ga legitimirala. Navedbe v legitimaciji se niso ujemale s kolesom, zato sta mu napovedala aretacijo. Odpeljala sta ga na orož-nisko postajo, kjer so ugotovili, da se piše Lukač Jožef, star 18 let, po poklicu krojač. Zadnje čase se je pečal s krajo in prodajo koles po Sloveniji in na Hrvatskem, zlasti v Ljubljani in Zagrebu.
Kolo, ki ga je ukradel v Sloveniji, je odpeljal v Zagreb, ga malo popravil, izbrisal sledove pravega lastnika ter ga slednjič prodal, seveda pod ceno. Nasprotno pa je kradel kolesa v Zagrebu ter jih prodajal v Sloveniji. Marsikdo bo morda prišel zdaj do svojega kolesa, ki mu je bilo ukradeno v Ljubljani ali kje drugje.
Po poizvedbah so naše oblasti drznega tatu snoči z večernim vlakom odpeljale v Zagreb, kjer mu bodo temeljito izprašali vest. Verjetno je tudi, da ga bodo potem poslali še ljubljanski policiji, kjer bo povedal, komu je prodal ukradena kolesa v Ljubljani.
Iz Celja
—c O JugoSlovenih v svetovni vojni bo predaval drervi ob osmin v veliki dvorani Narodnega doma divizijski general v p. g. Aleksander BeHč iz Beograda. S tem predavanjem b ootvorilo Ljudsko vseučilišče v Celju svojo novo sezono in bo obe-nam proslavilo 20letnico Jugoslavije. Udeležite ss sanimivega predavanja v čim večjem številu!
—e Lutrov« oder Sokolskega društva Ctelja-Matice bo vprazoril v nedeljo 23. oktobra ▼ Sokolskem domu v Gaberju lutkovno igrico v 4 dejanjih »Gašperdek pni kralju Viharju«. Opozarjamo na predstavo mladino in odrasle.
—c Napad ta nesreča. Te dni se je spri 38 letni posestnik Ludtvik Žepek na Starih Slemenih pri Konjicah s svojim bratom Antonom, Anton je v jasi pograbil neki lasen predmet in udaril z njun Ludvika po glavi ter ga hudo poškodoval. V
Iz Gornje Baif^one
— Oživljenje protituberKul°zne lige. I Predsedstvo tukajšnjega krajevnega odbora PTL je prevzel tuk. agilni zdravnk g. dr. Vinko Cremošnik, na katerega pobudo je bila ter a pred leti ustanovljena za Obmurje. Zaradi nesoglasja v odboru je to velevažno humano delo domala dve leti počivalo ter bik> sedaj na pobudo dr. Cresnosnika zopet oživljeno. Dosedanja zbirka prostovoljnih prispevkov in članarine prejšnjih let je dosegla se lepo vsoto 21.000 din, kateri znesek je plodonosno naložen pri Občinski hranilnici v Gornji Radgoni. Krajevni odbor je podelil že \eč podpor bodisi v denarju ali živilih raznim j etično obolelim, pred vsem siromašnim slojem, bodočo njegovo delo pa bo osredotočeno prod vsem na to, da pe čim prej ustanovi za te kraje prepotreben pro-tituberkulozen dispanzer. Vse prebivalstvo se naproša, da to započeto akcijo po svojih močeh čim najbolj podpre ter stopa v boj proti tej zavra Ud morilki.
_,  Karambol. V torek  proti večeru je
vozil po banovinski cesti iz Gornje Radgone proti Orehovskemu vrhu mestni &v-totakal lrreitag Konrad. Ko je vozil proti ereSnjevcem. je pri posestniku Ivanu Korathu pnvozil izza ograje kolesar J-, ki je fanel na kolesu naloženo tudi evo jo izvoljenko. kar ga je brez dvc*na zmotilo, da ni videl po glavni cesti prihajajočega avtomobila Kolesar je zadel s kolesom v prednji del avtomobila ter je bil sunek tako močan, da je vrglo kolesarja in njegovo tovariši co daleč vstran. Kok> je popolnoma zdrobilo, pokvarjeni pa «© blatniki in svetilke avta, med tem ko sta kolesar in njegova spremljevalka zadobila le neznatne ogretoBne. Tla neoreoa bodi ponovno v coonorilo vsem kolesarjem, da je eno kolo Is samo aa enega, nikakor pa
Kljub temu je Iljaž z naporom zadnjih sil vstal ter se otresel napadalca Podivjanec je pa zopet pograbil smrtno ranjenega. 11-jaža ter ga pahnil v obcestni jarek. Zločinec je pustil svojo žrtev v jarku ter odšel s klici na korajžo, češ ©nega sem že spravil na oni svet in lahko šc koga.
Domačini so na pijančevo kričanje postali pozorni. Kmalu so naSU IIjaza moćno krvavečega ob cesti in ga prenesli v Ba-lonovo hišo. Bil je tako ranjen, da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Že čez četrt ure je. izdihnil. V ponedeljek je bilo truplo sodno obducirano v mrtvašnici na Bizeljskem.
Po izpovedih IIjaza pred smrtjo so orožniki zače'i zasledovati nekega Hrvata, ki je baje že aretiran. Prijeli so ga v Zagrebu.
ne za dva. ker so pri takih vožnjah nesreče zlas.ti na prometnih cestah neizogibne.
— Frosjava 20 le.init© Ju£r°*dav ije na ŽČavnlški šoli. Učiteljstvo ljudske šole ra Ščavnici pri Gornji Radgoni je priredilo v nedeljo popoldne v šolskih prostorih ščavniske Šole lepo proslavo 20 letnice Jugoslavije. Z izbirnim m pes. rim programom, katerega sta naštudirala agilna učitelj in učifeljica Kastelic, je nastopila šolska deca pod njunim vodstvom z laz-nimi deklamaciismi, recitacijo ter trode-janko. Občinstvo obsežne ščavni&ke doline, pa tu.^i od drugod je s svojo številno udelež-bo poudarilo pomembncsi proslave na severni me^i ter s priznanjem nagradilo prireditelja, ki .sta j>nnovno dokazala, da je zlasti moralni u?peh takih prireditev in pomembnih pi~slav mogoč tud! na podeželju. Pripomniti Je treba, sta zakonca Ka-t, :;i s precejšnjimi žrtvami uredila tudi z.n take prtreditv~ primertn podeželfk* glede liški oder. Cisti dobiček te prh c u:\o je namenjaj aa božičnico revne Selske d-ce. Prirediteljema Je posebej česti amo na doseženem j^pehu.
Dva Satitsvska ^tetepa
Brefciee, 10. oktobra
V petek so se na vasi v Sloponskem po kožuhanju stepli fantje. Pri tem boju je zadobil Kovači Andrej na temenu glave dve precej velita zevajoči ran;. prav tako je tudi zadobil rane na glavi fikofea Ivan. Po boju so se fantje med seboj pobotali in tudi poškodovane; niso prestopkov javili oblasti. Kljub temu pa bodo vsi udeleženci pretepa in poškodovanca odgovarjali ao-d'šcu.
V petek ponoči so se sb-ph Bos^na Ferdinand !n Jože. Polovic Anton in Urek Blaž. Na povratku od hrkanja koruze v vae Oaberje so se pričeli prepirati in pretepati. Po stari navadi so govorili tud' noti. Bosina Ferdinand jc zadobil z nožem več ran v hrbet, dočim je bil ranjen Polovic Anton z nožem povratu In hrbtu. Oba sta bila odpeljana v brež ško bolnico. Nadalje je bil zaboden v desno nogo nad kolenom Urek Blaž, ki pa ?e zdrav" doma. Ni znano, kdo je fante oklal.
Z Zltfaftega mosta
— Inspekcija ftole. V torek je ispiciral ljudsko 8olo v Loki pri Zidanem mostu zastopnik banske uprave.
— 8ol*ke vesti. Na ljudski soli na Zidanem mostu sta zboleli dve učiteljski moči, tako da ae vrsi sedaj pouk po skrajšanem postopku. Enako manjkajo trije učitelji v Radečah, od katerih je eden na večmesečnem bolniškem dopustu. Zmiadi tega sta združena 6. in 7. razred ter vzporednici v 4. razredu. Pouk v obeh tretjih razredih pa se vrti po skrajšanem postopku. Naprošamo višjo Šolsko oblast z« namestitev potrebnih učnih moči.
— Odlikovanje. Za vestno službo in za usluge kraljevskemu domu, sta bila odlikovana komandir tuk. orožniško postaje g. Jože PangerMČ ln podnarednik g. Albin Mlcic, Čestitamo! Orožniftki kaplar g. Janko Pečular, ki je služboval nad dve leti na Zidanem mostu, pa je bil premeščen v Breaice. Simpatičnemu in vestnemu orožniku selimo vse najboljše na novem službenem mestu.
— Odpovedani sejem. V ponedeljek bd moral biti v Loki običajni občinski sejem, ki pa je bil odpovedan zaradi parkljevke in slinavke.