St. 156 MUn HilMi f HifW iiitt atrali cti M iiđtf f tortK 3« luilla W». Posamezna številka 20 cent U!n» Javni ---\ a 5 J/ tshsia, tivsemit pondeljek. v«tSfšAaq i^tiar Aslflccg« it 20, L nadstropje. ~ " ptaflM m m sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastnik znala za mete; L 7.—» 9 m t Zrn looramstvo Mesečno 4 Hrc .. J«**1*1' Posamezne Številke v Trstu in ofcolfct po fO cent — Ogtasf se ratanaje 9 llrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev fn obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice tavale, potanko tal rabite po L 1.—, oglasi denarnih zavoda« mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. besed«, nafmanf pa L 2. — Oglaai naročnina in reklamacije se poMfaJo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a* Frančiška A«3kega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniCtva Hi upravo H4& Kako je prftlolo atentata v Sarajevu? Ko so dne 28. junija 1914 padli v Sara- d. sta « H^b^^^oh^nern« CaSOp»«;)U n TrL*frt1<> 1n : SKim iw uiuiiu. mi CCiner d® IjO ^ je vu tistir usodni streli?, je pa vsem nemčkem dogovorila za časopisju Avstrije in Nemčije zabučai pe- Srbijo, pri —- .T",7 -t nreiel fcienski vihar ne le proti Srbom, ampak'hrbet Avstrije! In vesti, lu jih je prejel tudi prote bel grajski vladi, čeprav so se I Dimitrijević od zaupnikov onkraj meje -na Dunaju prav dobro zavedali, da belgra-j-Ida se namreč pripravljajo velike ve^e ski uaa^hii krogi niso bili nikakor udeleženi vaje v Bosni — so ga utrdbe v prepn-iia sarajevskem atentatu. V dokaz za to.čanju, da bodo te va|e predigra za ugotavlja nemški publicist Hermann Wen-iavani napad! Po dtotgm £ dll v daljši razpravi v «Prager Presse* prišel Dimitrijević do vrsto zgodovinskih dejstev. j odstranitev prestofenasle^ka Avstro- Sekcijski svetnik vitez Wiesner, ki so ga! Ogrske, - Id ga je sn^tealza bili poslali v Sarajevo' po atentatu, je spo-; vojnega naganjaca- — oavrmu ua točil dne 13. julija na Dunaj, da preiskava čene in neobc* je bil poslal na Duna, nekega opore, da bi mogli Srbijo smatrati za od- četaša, da bi umorU Franca ^rdmMUk aU govorno. Nato je cesar Franc Jožef sam v'Franca Jožefa. A dogodkD so đonesLi da ___^____'___________\r:u---r^^A tedai otflestla ava mlada isto (■-" ' " ■ , " — ------'ti" "------"T---t —------------. | srbska vlada soudeležena na atentatu. Po- misliter sta zaprosila za tem je klavni zažigalec svetovnega požara; Dimitrijević je z žnaner 5 orof Berchtold sam — kakor priča gr. Dil- vzel stvar v roko. i>ne 15. junija je priob.il fon — izjavil, da je bil atentat belgrajskim organizaciji "Ujedinjenje ili smrt», kaj se oblastnežem, «silno nedobrodošel*; a nje- pripravlja. Kot vzrok je izrecno nanašal tfov kabinetna načelnik grof Hoyos je | potrebo, da se prepreci napad yebfce*a izjavil c da ni nikdar verjel, da bi bili na soseda na domovino. Ce so nemški tHoLogi lastnoročnem, pismu na cesarja Viljema iz- sta se ravno tedaj oglasila javil, da se ne bo moglo dokazati, da je Človeka iz Bosne, ki. sta se bavila z Osebno glasilo Doo Sturza «11 Popodo* na-] Rajićevih izpovedb, sta se vrnila v Bel-gLaša v svoji včerajšnji številki, že prepozno, ali pa se mu atentatorji v Sarajevu niso hoteli vec pokoriti. .... Iz ugotovitve v knjižici Stanotevica je atentat se je porodila iz razpoloženja, ki torej povsem jasno, da belgrajska vlada nt c „kcU: A* rtirfstclnv^nski Kila nikakor udele:žena na umorstvu, ga je izzval srbski, da. jugoslovanski tasvoj poldrugega stoletja: dušenje elementarnega ljudskega gibanja od strani dinastične požrešnosti Habsburgovcev je usodno učinkovalo! Seveda je s prvega vrelo ie v revolucionarni1 mladini v jugo-slovenskih delih Avstro - Ogrske, dočim so po dveh krvavih vojnah vse druge plasti hrepenele po miru. Ta želja je prevladovala tudi v častniških krogih Srbije, dokler ni prišla aneksijska kriza, ki je silno razburila duhove v vsem Srbstvu. Tedaj so se zopet oglasili tudi zarotniki-častniki pr.oti Aleksandru in Dragi iz leta 1903. Ker se jim je zdelo, da je »Narodna Odbnna*, ustanovljena v času aneksijske krize, zasnovana izključno le za kulturno delo, so ustanovili tajno zvezo ^Ujedinjenje ili smrt». To je kmalu zbralo tristo članov po vzoru italijanskih karbonarskih družb, ki so hoteli narodno vprašanje Srbov rešiti z revolucionarnimi sredstvi in terorističnimi čini. Na čelu teh zarotnikov je bil sedemindvajsetletni stotnik Dragutin Dimitrijević, ki je tudi odlično sodeloval pri odpravi zadnjih Obrenovićev. Po sestanku Franca Ferdinanda in Viljema II v Konopištu je dobil Dimitrijević iz ruskega generalnega štaba sporočilo, bila nikakor udeležena čeprav je bil Dimitrijević visok castniik. Stanojević ugotavlja namreč, da je po obeh balkanskih vojnah prihajalo do hudih navzkrižij med civilnimi oblastvi m vojaškimi krogi, ker so si ti poslednja hoteli usvojiti vpKv tudi v političnih stvareh. Posebno pa je treba podčrtati dejstvo da sta si bila Pašić, kot načelnik civilne vlade, in polkovnik Dimitrijević, kot vodo vojaške stranke v letu 1914. neizprosna nasprotnika. To nasprotstvo je prešlo tudi v vojno dobo, a na spomlad leta 1917. fe vojna sodišče obsodilo Dimitrijeviča na smrt — ustrelili so ga v juniju —, ker fe na solunski fronti snoval smrten napad na prestolonaslednika Aleksandra te*' hotel proglasiti vojaško diktaturo! Će je bil torej štiri leta poprej kdo, ki mu Dimitrijević ni razodel svojih načrtov, sta bila to gotova Pašić in njegova vlada. Zato trdi Stanojević z vso pravico, da so! uradno Srbije* po krivem obdolževali soudeležbe na atentatu v Sarajevu. In to so — kakor že uvodoma rečeno — dobro vedeli tudi oblastniki na Dunaju. Plemeniti grof Berchtold pa se ni menil za to, kdo je v resnici zasnoval in izvedeli atentat v Sarajevu. Glavna stvar mu je bila, da je dobil, kar je že doigo iskal: pretvezo za napad na Srbijo! prvem poHedju 1923, 2) pravne veljavnosti de- " .-t.*«-* ----j: korporacij, iz-gle- ^b vrv » i«>■»• " ' —' —- — -----w » — de delavnih pogodb predlog, da se morejo sklepati delavne pogodbe editio s sodelovanjem fantovskih osrednjih sindikalnih organov, na kar se morajo predložiti vladi v uzakonjenje. Plačevanje brzojavnih pristojbin potom znamk ukinjeno. , RIM, 1. Poštno ministrstvo naznanja, da je od današnjega dalje zabranjeno plačevanje brzojavnih pristojbin potom prilepljenra znamk na brzojavke, ker je nezadostno frankranje istih zelo oviralo promet. Izid pokrajinskih volitev v Novari. NOVARA, 1- Danes so še vršile pokrajin, volitve v okrajema Biandrate i»n Borgo Vercelli. Izvoljena sta bila 2 fašislovska kandidata. Pri občinskih ia pokrajinskih volitvah v Zadru —»ajfrl* lista sporazuma. ZADER, 1. Današnje obciruske in pokrajinske volitve so prinesle fašistom novo zmago. Glasovalo "je okoli 60% prisotnih volslcev v Zadru večinoma za listo sporazuma. luaosluvlla Dvanfifstine spi fe je te BELGRAD, 1. Včeraj se je nadaljevala specijalna debata o dvanajstinah. Demokrat dr. Krizman je izjavil, da njegova stranka odklanja davčne dia'klojde. Radikalski poslanec Simonović odobrava nove dokliade, ker je mišljenja, da edino ta vir more dati finančnemu minutni novih dohodkov. Zemljoradnik Moskovljević je navajal da/včni sistem v Srbiji iz leta 1864. ter na njegov« podlagi dokazoval, da so kmetje plačevali največji del (davkov. Glasoval bo proti predloženemu zakonskemu predlogu. Seja je bila nato prekinjena ob 1. pop. Popoldne ob 14'30 se je seja nadaljevala. Po govoru posl. Vesenjaika je izjavil finančni minister dr. Stojadćnovrć da sprejme prediog posl. Simonovića, da je dovo&jeno polovico doilad plačevati z boni na račun — Ker so radikali trumo- ItaSSia | skimi katoličani strankarski duhovi, ovi- J rajoč in onemogoougoč dosego teh svetlih f talijanski katoličani za fasistovsko vlado j€jeajOV( katteriin je najčistejši namen, vzpo- D,__U~ Hnm co nAHRtrillP . ••• T. t*-- i___'_____1_* Borba proti Don SturztS se poostmje RIM, 1. Incidenti, ki s o se pojavili pred staviti v Italiji trajen socijalni krščanski in italijanski red. Katoličani! V tej težki uri, Kratkimi v popolarski stranki, niso ostali polni odgovornosti za posameznike in sku-osamljeni. Članek, ki ga je ob-javil mons.; pine, smo čutili potrebo, da. povdarimo Pucci, naj bo glede vprašanja, ali so ga našo jasno dolžnost se postaviti s potmocjo inspirirali vatikanski krogi ali ne, ž«e ka- krščanskega nauka v bran pnoti zmotam, 'torkoli, je izzval med italijanskimi kato- ki jih vzdržujejo ideologije protinarodnih ličani akcijo, ki j« odločno naperjena strank, hoiteč ponižati in demoralizirati pioti sedanjemu vodstvu popolarske stran- zavest našega ljudstva. Iz ozirov na delo »_ ^ 0j5nrt>v^ev se zanašamo, da se bodo Kristusovi služabniki držali nad. političnimi borbami in da se jih bodo vzdrževali, da porečejo vernikom vzvišeno besedo, ki naj pospeši vzpostavitev vseh verskih m mo- ker in ki bo brez dvoma izzvala nove incidente. Pred včerajšnjim je izdala skupina znanih veljakov v italijanskem katoliškem svetu proglas na italijanski narod, v lcate- pospeši vzpostavitev vsen versKin m morem se pozivajo vsi italijanski katoličani, rabnh našega ljudstva- v največje podpirajo sedanjo vlado v vsakem »dobro ltaliTe. naj *33»ru.* Naša vest italijanskih katoličanov — pravi omenjeni proglas — nam narekuje v tem hipi* političnega dozorevanja in duševne krize, v kateri se nahaja italijanski tiarod, da pojasnimo brez vsake dvoumnosti, da pokažemo jasno in brez pridržka, kakšno je naše zadržanje napram fašistov-ski vladi. Naš pristanek mora biti popoln. Ta naš pristanek je utemeljen v tem, da fašistovska vlada — s pomočjo državne vlade, ki je v sedanjem hipu edini ugledni izraz narodne volje — odkrito priznava in spoštuje ene verske in socijalne vrednote, ki tvorijo podlago vsakega zdravega političnega režima, propovedujoč proti zastarelim demokratskim, in sektarskim ideolo-{?ijam načela discipline in splošnega reda v državi v sc-glasju z verskimi in socialnimi nauki, ki jih je vedno povdarjala cerkev. Politično uveljavljanje italijanskih katoličanov se mora očitovati v novi"orijentaciji -vseh najboljših s:I. ki naj se usmerijo s poletom napram duševni in politični veličini, napram gospodarstveni obnovitvi domovina. Vsi, ki so ohranili živ spomin na naše tradicije in čut vere, se morajo zoperstaviii — z obsežno in globoko idejno propagando — vsakemu zapeljavanju s prave poti, ki bi mogli peskusiti i ?i netiti med italijan- Tako se glasi proglas, ki ga je podpisala ■skupina najvplivnejših v cljakov med italijanskimi katoličani. Med njimi se nahaja tudi nekoliko poslancev popolarske stranke. Vsebina proglasa izdaje tudi njegovo politično tendenco, ki je dokaj očitna. Poziv na katoličane, naj nastopijo proti stran-karjem, ki bi hoteli speljavati italijanske kato!i!Čane*"s pravo poti in jih navajati na odpor proti fašistoveki vladi, je brez-dvomno naperjen proti Don Sturzu in njegovi politiki napram fašizmu. Tudi poziv na naslov duhovščine, naj se vzdržuje političnih borb, je namerjen s svojo ostjo prerti sedanjemu glavnemu tajniku popolarske stranke. S tem, da se duhovščina poziva, naj se ne mešaf v politične borbe, se obenem tudi indirektno poziva, naj se pokori ukazom vodstva popolarske ne stranke, ki je poosebljeno v Don Sturzu. Vse to dokazuje, da ne gre le za proglas kake nepolitične katoliške organizacije, temveč da je to le nov nastop popolarske desnice proti sedanjemu vodstvu stranke in njegovi politiki. Napetost med obema strujama se je na ta način vsekako znatno poostrila. Kakor vse ka<že, pa bodo ostale te demonstracije desnice brez vsakega vpliva na zadržanje popdarske stranke. vojne odškodnine ma odhajalA iz dVorane, je posl. Marković zahteval ugotovitev kvoruma. Predsednik skupščine je izja/vil, da je prisotnih 165 poslancev. Skupščina j« nato prešla na glasovanje ia z večino sprejela II. oddelek zakonskega načrta o prcraoimskrh dvanajstinah. V debati o III. oddelku je posl. Pera Marković (dem.) izijaivil. da se nahajaj v tem oddelku odredbe, ki vanj ne spadajo. Posebno se je protivi! odredbam gleJe idlržavnega računovodstva. Ta zakon je sedanji minister sam izdelat na Krfu kot šef državnega računovodstva, sedaj ga pa kot finančni minister uvaja — z avanaj-stinamd. Ostro je nastopil posl. Marfcović proti kuluku. Pravtako Miiadtinović in musliman Hasan Milković. Po govoru posl. Brodarja je govoril minister gradjevin Uzunović. Nato se fe vršilo končno glasovanje o zakonu v celoti in sicer poimenično. Glasovalo jo 189 poslancev, 11 za, in 78 proti. Zakon o dvanajstinah je s tem sprejet. Ob pol 20. je bila seja zaključena in sledeča odrejena za ponedeljek 9 julija. Na tei seji se bodo izvolaH odbori za zakonske predloge: o ekspropriaciji velikih posestev in o kolonizaciji, o likvidaciji: agrarnih od-nošajev v Dalmaciji, za novelo o državnem savefcu in za zakon o pravu advokature italijanskih državljanov na našem ozemlju. Preiskava proti Kafiću se nad alf a je BELGRAD, 1- Včeraj se je nadaljevalo zaslišanje atentatorja Rajića in so prišle na dan baje zelo važne stvari, ki pa se drže v največji tajnosti. Rajić se neprestano zapleta v protislovja posebno kar se tiče podrobnosti o pripravah atentada. Med drugim je izjavil, da je s svojim- zadnjim <*. nar jem — 900 dinarjev — kupil samokres, ki pa ga je po atentatu izgubil in tako ni mogel izvršiti samomora, kakor je nameraval. Ko pa je sodnik pripomnil, da za samomor ni bilo treba trositi? denarja ker bi se lahko tudi obesil, Rajić m vedel odgovora. Ugotovljena je sedaj tudi, da se ie Rajić nekaj dni pred atentatom vežbal v streljanju v okolici Belgrada, posebno v Topčiderju. Kar s*e tiče raznih anommmh grozilnih pisem, jih preiskuje sedaj sam šef javne varnosti 2&a Lazić. Policijska uradnika Pavičić in Laizarević, ki sta odpotovala v Zagreb, da se prepričata o istinitosti razn:h bel- grajske Ujedinjene banke v Zagrebu. Anonimna pisma, ki so zadnje dni prihajala na razne radikalske prvake, vzbujajo v javnosti mnogo pozornosti. Izročena so bila policiji, ki je kakor se zatrjuje, našla sled. Policija: smatra v ostalem, da ta pisma niso; v zvezi z Rajićevim atentatom. Pašić poipolnoina oztSravel BELGRAD, 1. Jutri prevzame predsednik vlade Pašić zopet svoje posle. Madžarska pripravila bolgarski prevrat? BELGRAD, 1. Iz Bukarešte poročajo, da prinaša rumunski irst ( da ta predpis prisege ni in ne bo dosegel za-željenega pedagogičnega uspeha in tvegajoč, da se naše opazke tolmačijo t trdi napačno, smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo na to pristojna oblastva za ravnanje v bodočnosti. Zanimiva vprašanja. Skoro dan za dnem pn> hajaio poročila, kakie stroge obsodbe izrekajo sodišča radi nasilstva a rrcinovim oljem. Če izrekamo zadoščenje na tem, ni to morda radi Prisega ljndskoscMkih otrok. Poročali smo oset,t ^irema radi stranke, ki ji pripadajo že o romanju šo5ske deoe v Rim na greb nepo- | obsojenci, ampak ker so te obsodbe znak, da znanega vojaka. Ob istem času, ko so otroci;^ fe za^ej uveljavljati — zakoni Tu pa nam Rimu noložili vence na grob nezna-t vorašania- at; rakrm v id _______pomen lega grooa, v u«na«iu. j tam dogajale šivan, ki so se nujse kažnjive lah so nato zapeti pesem o Piavi drugod so'nego nasilje z ricinovim oljem?! Če bi se bila zmolili en očenaS za padle vojake aK pa na1 strina zakona uporabila že pri prvih takib drug način prcslavii spomin padlih. Povsod je (fe^jih, če bi bili krivci že ob prvem začetku nato sledila prisega otrok, katera je bila pred- občutili, da je to, kar počenjajo, kažnjivo po pisana. Učitelj je prečita! besedilo prisege, nato za|tonU( bi danes ne bilo — to je naše trdnd so otroci vzdignili desno roko ter reldi: «Lo • uverjenje — toKko grenkobe v du5ah trstih, ki giuroU (Prisegam). Proslava, ki je v jedru m j so trpeli! misK lepa, je naletela povsod na simpatije, zelo i Naše Šolsko društvo — podružnica pri Sv. različno se pa komentira, in ne samo v sloven- f £vauu — more biti zadovoljno z uspehom ne-skih krogih,' prisega otrok predpisana od vtšph deljske prireditve na prostranem senčnem vrtu oblastevr Smisel prisege, sam na sebi vzvišen, Narodnega doma. Če uvažujemo sedanjo hudo je oblečen v težke, dolge stavke, ki v svoji gospodarsko depresijo, tisoče brezposelnih, po- stilizaciji na vsak način prekašajo to, kar je • - ' - ---*--i------: dostopno ogromni večini ljudakošoljdcih Otrok. Seveda je bil otrokom prej razložen smisel prisege toda za dosego (istega čustva, ki ga imaS pri enostavni, jasni prisegi, da se z n:o obveže s, besediho te prisege ni biio pripravno. Posebno ne pri slorvenskih otrocih, katerim je bdi po predpisu prečitan italijanski tekst prisege in kateri so nato prisegli z besedo «lo giu- ------—-------------------ti ro». Kdor je sestavljal besedilo prisege, bi bil pelo par zborov. Vmes pa ie pridno svirala loj moral perafe^ii, kako jasno in enostavno so njerska godba. Bufet, srečkanje in kolo sreč^ sebno pa tudi politično atmosfero ki nas pritiska na vsem našem snovanju, moramo reči da je bila udeležba Častna ter da je občinstvo — vsak po svoji moči — rado pokladalo svoj dar na oltar našega kulturnega snovanja. Sve* toivanski mešani cerkveni zbor, pomnožen tA to priliko, in pa mešani zbor kmjerske «Za-s>tave» sta najlepše in z vnemo izvajala pevsk« točke. Na svobodni zabavi je tudi «Kolo» za- So mnogo pripomogli do dobrega materijalnoga uspeha. Ker je bilo vreme kaj ugodno in biva-Dfe na vntu prijetno, se je zabava zategnila v temno noč. Res, da oiso vihrajoče zastave oznanjale tega našega dne, res da. niso navdušeni vzkliki izražali čustev v srcih, res, da nam ni mogla živa beseda dajati pobude in tolažbe —r toda združeni smo bili vendar v misli na svofe šolstvo, na svojo mladino, to jamstvo za naš obstanek in napredek. Delavnost sveto-Ivanske podružnice je vredna res vse pohvale. Konzulat Kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev naznanja: Konsulat Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Trstu poziva sve svoje podanike nastanjene u* Julijsko] Veneciji, koji su račjem 1903. godine, kao i one kcji su rodjeni u 1902., 1901. i 1900 a do sada nisu bili regrutovani ili su bili oslo-bodjeni kao privremeno nesposobni, da se prijave Komisiji za regrutovanje koja će raditi od 9. do 16. jula tek. god', u kancelariji Konsulata Piaziza Venezia 1) svakog dana cd 15 do 18 sati. Dodatne pristojbine za telefoniranje. Tukajšnji poštni in brzojavni komisariat javlja: Dodatna pristojbina, ki s« pobira od pristojbin na telefonske pogovore s Švico, Avstrijo in Ce-hoslovaško. je zvišana — pcčenši od 1. julija t. 1. — od 320% na 340%. Šolska razstava slov, ljud, šole v Skednja je dne 4. in 5. julija (v sredo in četrtek) vsakemu brezplačno pristopna. Lani in predlanskim jo {e cfciskala velika množica starišev in Šoti naklonjenih oseb. Upamo, da bo tudi letos taiko. Razstava je odprta od 9ih predpoldine do 1 popoldne. ©r uit vene vesti «Kolo»! Danes zvečer točno ob 8. uri vaja za mešani zbor. Prosim da pridete vsi. — Pevc-vodja, SDA danes 3, julija važna odfoorova seja. ob 7.30 v navadnih prostorih. — Predsednik. Mandelinlstična sk. Viktor Parma vabi one gojence, ki so se vpisali, da pridejo k vajam, ki se pričnejo danes ob 8, zvečer. Sprejema tudi nove člane za kitaro, violin in mandolin. — Predsednik. lica, opazila v neki veži mlado žensko, lcl je ležala na tleh, kakor da bi bila mrtva. Nenavadni prizor je Gergičevo presenetil; sklicala je skupaj ljudi, kateri so uvidleH, da se je neznana ženska najbrž zastrupila, kajti poleg nje je ležala majhna steklenica z ostanki aeke tekočine. Med ljudmi ki so prihiteli na lice mesta, je bil tudi lastnik bližnje avtomobilske lope. Ta je dal nezavestno žensko položiti na avtomobil ter jo z istim prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ženski iapral želodec, toda kljub temu ni zastrupijenka prišla k zavesti in njeno stanje je bilo nevarno. Nekdo izmed navzočih je spoznal zastrup-Ijenko za neko Carroen, stamtjočo v ulici Mo-lino a Vento, Pocferobnosti o njeni osebnosti niso še znane; tudi vzroki, ki so nesrečnico privedli do obupnega koraka, so neznani. Književnost In umetnost «Ženski svet». Izšla je 7. številka glasila naših ženskih društev s sledečo vsebino: Gabri-jan in Sembdhja (Dr. Ivan Lah), — Olesja. A. I. Kuprfn (Iz ruščine prevela P. Hočevarjeva), — Pesem časa (Vera Albrechtova) — Ženski svet (Marija Kmetova) — O internacionalne m kongresu za žensko volilno pravico (Štebi Alojzija) — Slabiten otrok, Materina posebna skrb 1 (Anica Lebarjeva), — Lepi dom — ljubi dom (Davorinka Deželova), — Izvestja. — ženstvu, ki ima res tako malo primernega čti-va na razpolago, bj gotovo tud ta Številka zelo dobrodošla; posebno zanimivo jz poročilo o mednarodnem ženskem kongresu, dekleta bo gotovo zanimala risba za ročna dela. Trgovski kažipot z aL 1923-24. Založnik Emi- j zaupanja, lio De Angel! v Trstu je izdal priročen trgov- i delavnost ski kažipot (Guida - Diario coanmerciale 1923 pa docela razumljivo, kajti, povsod, kjer so se ugnezdUi strahu jejo dotične občine in ob vsaki priliki izzivajo prebivalstvo in ker ae slovenski člani, kolikor je v njih sploh zastopan slovenski živelj, rekrutirajo ne iz najbolj zdravega, kakor zatrjujejo italijanski krogi, temveč h najbolj brez-značajnega dela našega naroda. Že takrat smo rekli g. Pisenti-ju, da bi ti fašji mnogo bolje vršili svojo visoko misijo, če bi jih sploh ne bilo. In ravnotako, kakor smo klicali takrat tedanjemu visokemu poli-o»dv. Pisenti-ju, tako kličemo danes sedanjemu furlanskemu prefektu ocTv. Pisentiju. Če hočete imeti cementirane italijanske vzhodne meje, morate predvsem opustiti misel na asimilacijo in kolonizacijo, dati morate našemu ljudstvu one pravice, ki mu j po božji in človeški postavi pritičejo, po-; magajte mu iz obupnega gospodarskega I Coralfeti položaja do gmotnega in duševnega blago- Palmatlt stanja in italijanske meje bodlo trdne kot skala. Z Vašim dosedanjim nasilnim postopanjem dosegate pa ravno nasporotno. Podružnica «Šolskega društva^ v Gorici prepovedana. G. Josip Puhalj, predsednik podružnice «Šolskega društva* v Gorici je prejel od goriškega viceprefekta g. Pk>-marta sledeče obvestilo z dne 19. junija opr. št. 1937/3 - B: ' Sporočam Vam. da kr. prefektura Furla-nije ni potrdila ustanovitev višje označenega društva, ker njega odbor ne vzbuja -- da bo društvo razvijalo svojo v od zakona dovoljenih mejah. Sattnerjeva kan tata «V pepehučni noči» DAROVI Povodom razstave ročnih del in risb na slov. zasebni šob prt Sv. Jakobu se je nabralo L 562.20 za «Šolsko drušrtvo*. Ker se nista 2 "jkarbonerja> in «petešer» udeležila veselice «SoI. društva« pri Sv. Ivanu je nabral Šarca L 17 za podružnico pri Sv. Ivanu. (Denar hrani ŠoL društvo») Srčna hvala vsem!) NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! k5Pj&rgtr*466 20 kron&ki SREBRO, zlato inbriljante plača v©C kot dr Pertot, tla S. Francesco 15. H. 1 Borzna ooroCila. Tečafr Trst, 2. julija 1923 Gtrollmicb « . Likera Trlertla* . LIoyd • « * • t I ti' sina . . . » ftTardnolidi • . . Oceanb • • • v Prem uda , t , , Tripesvich . . • A m pele« .... Cement Otimati« Cctr«ni Spalato . • • • • • i * « • • • • » « • 3r<» S i. J 2145 415 1405 (160 141 131 279 600 339 224 ifitbc krao«. ■Tstrijske krsns - _________ ^^ čečkoslovaik« kron« in 24). ki vsebuje popis 'trgovcev in obrtnikov j prep^ve«uia7 Kak^ MeS^Tje rolitična* M?*1...... v našem mestu. Ta kažipot se ozira tudi na . *\j Z7. __T^1. £r lcJl • novo tržaško pokrajino in je zbrano v njem f^5* prepovedala rajanje Sattnerjeve mnogo zanimivih in v vsakdanjem življenju po- «Y PfpehSm noci» na koncertu «rev®kega in glasbenega druživa v Gocrici*, Valata aa tržaSb*i» irta Trsi, 2. julija 1923 > . . • 0.20 0.25 PLISSE. Delo hitro in natančno, velike fc* majhne oblike, podviti, na pahliaČo in oti harmoniko. Oliva de Battisti, Via S. Seba* stiano St. 4-III Trst. Vhod pri prodaji HsferrJ 5fi is tržaškega iivHenSa Ponarejen Jenar je razpečeval. Ker je osumljen. da jc razpečaval ponarejen denar, je bil pred včerajšnjim aretiran 33-letni Ivan For-chiasani. rodom iz Pule. Do njegove aretacije je privedlo zaslišanje nekega Frana Kapel, tki je bil pred par dnevi aretiran iz istega vzroka. Zdi se, da sta bila moža v zvezi pri razpeča-vanfu ponarejenih bankovcev. Po kratkem zaslišanju «o Forchiasanija odvedli v zapor v ulici Corcreo, kjer bo delal družbo svojem« tovarišu. Avtomobil ga yst poćrL Pred sinoćnjim je neki avtomobil, ki je vozil po ulici GiuJia, podrl na tla 14-letnega Marijana Bratina, sta- trebnih podatkov iz posameznih okrajev imenovane pokrajine. Knjiga stane — trdovezana — 10 lir m je na prodai po vseh večjih tržaških knjigarnah kakor tudi pri založniku samem (Corso V. E. III. m. 15 m 31). ¥sst! z €oriŠke§a Ceme-ifiianfe vzhodnih meja- Na videm-skem kongresu furlanskega fašizma se je izrazil tedanji visoki politični komisar furian&kega fašizma, sedanji furlanski prefekt V svojem govoru sledeče: *Furlanija s=i šteje v dolžnost korakati proti Trstu, kar pomeni korakati proti vzhodu in asimilirati, kolonizirati ter duševno cementirati meje I+alij-e.« Dejanja sedanjega videmskega pretekla dokazujejo, da niso bile besede tedanjega' visokega političnega komisarja zgoij viso-; kodoneča fraza, ampak docela resne vse-! Iti se je vršil pri Sv. Luciji. Medanski župan odstavljen s kr. dekre- feo. Kakor smo že svoječasno poročali, je bil g. Gradnik, župan v Medan i suspendiran v izvrševanju županskih poslov. Glavna krivda g. Gradnika je bfla, se mnogo bolf možato postavili za samo^ ljive in obenem, žugajoče besede, da je stojnest Gorice kot nedavno temu goriško vlada pripravljena proučavati in doi>row: prebivalstvo in najbrže bodo, vsaj na tem srčno rešiti lokalna vprašanja, toda prene-: pdju, tudi kega. Ponesrečenca so prep^lja=g v nevarnem stanju v bolnišnico, toda vsa prizadevanja zdravnikov, da bi nesrečnemu mladeniču resili življenje, so osiala brezuspešna. Pred včerajšnjim ob 8. uri zjutraj je revež podlegel težkim poškodbam. Težka nesreča v Bcijuncu. Sinoči okoli 19ih so pripeljali z avtomobilom korijere Sv. Ana— Boljunc v tukajšnjo mestno bolnišnico delavca Karia Girnantonio, starega 45 let, slanujočega v ulici Molirvo a vento šf. 26. Mož je imel poleg velike rane na glavi tudi pretresene možgane. Mož je baj« skočil v Bo-liuncu v piianosti z nekega voza tako nerod našega starega Manov^nja; in FuIIian mi je ;>oslai|S tako Iahk-o«nisehiT da bi se hotel meriti s takšnim človekom, kiot je grof Fosco, sem odgovoril, dokler nisem dobro pripravljen za to. Naučil sem ®e po