Marttfonltl.
r«Rn»f« plačana ‘v *«8vTrj
cena . ..vh
Leto II. (IX.), štev. 150
Maribor, četrtek 5. julija 1928
»
JUTRA«
Izhaja r«zun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Komedija — ne kriza
MISTERIJOZNO POSTOPANJE VLADINOVCEV V SFDANJI MANDATAR ACA STANOJEVIČ BREZ MANDATA.
KRIZI.
BEOGRAD, 5. julija. Vse kaže na to, da se bo kriza, ki je bila otvorjena z vče rajšnjo demisijo vlade, zelo zavlekla- Zdi se, da so bili besedilo in sklepi, ki so padli v obeh glavnih vladnih klubih, le dogovorjena igra in da niti radikali niti demokrati ne mislilo resno na sestavo koncentracijske vlade in spremembo režima, sistema in kurza v državni politiki.
Tako vsaj se da tolmačiti misterijo-zno zakulisno reševanje vladne krize, ki niti najmanj ne kaže resne volje, iskati izhoda iz sedanje situacije, marveč gre vladnim krogSin predvsem za to, da bi se z zakulisnimi manevri zopet oživo-tvoril stari režim.
Proti vsemu pričakovanju na dvoru doslej še niso pričele običajne konzultacije. Splošno se je smatralo, da bo najprej pozvan v avdijenco predsednik skup ščine dr. P e r i č, da stavi vladarju svoje predloge. Mesto tega je bil včeraj od 4.—6. pop. na dvoru podpredsednik radikalne stranke, Aca Stanojevič. Do-čim se na eni strani zatrjuje, da je bil pozvan v avdijenco in da mu je bil poverjen mandat za sestavo koncentracijske vlade, je Aca sam napram novinarjem to odločno zanikal ter naglašal, da je bil samo pri dvornem maršalu Jankoviču. Po povratku z dvora je odšel Stanojevič v hotel »Pariš«, kjer se je sestal s svojimi ožjimi prijatelji, nakar je odšel ob 7. zvečer spet na dvor, in ostal tamkaj četrt ure. Tudi nato je novinarjem izjavil, da še nima mandata. Nasprotno temu pa je dr. Lazar Markovič zatrjeval, da je Stanojeviču že poverjen mandat za sestavo nove vlade.
Pozno zvečer so se o skrivnostnih po-setih Ace Stanojeviča na dvoru razširjale najrazličnejše verzije: Najbolj verjetna je verzija, po kateri je vladar ponudil Aci mandat za koncentracijsko vlado, .da pa si je Aca izprosil enodnevni odlog, češ da mora proučiti položaj, ker je zgubil stike s parlamentarnimi krogi.
Drugi zopet so zatrjevali, da je Aca Stanojevič odklonil mandat ter predlagal jbaml, kraliu. naj ga poveri kakemu mlajšemu |
radikalnemu politiku in je v tej zvezi i-menoval Marka Trifkoviča- Pristaši Glavnega odbora radikalne stranke so imeli sinoči dolgo konferenco z Aco ter so mu prigovarjali, naj sprejme mandat, ker obstoja sicer nevarnost, da si prilasti vodstvo zopet Velja Vukičevič.
Tudi današnji dopoldan ni prinesel ni-lcakega razčiščenja. Aca Stanojevič je odšel ob 9. dop. na dvor in je ostal pri kralju dve uri. Novinarjem je po prihodu od kralja na številna vprašanja, ali je dobil mandat, ali ga je morda vrnil ali odklonil, odgovoril samo sledeče: »Saj vam ne morem še ničesar povedati. Videli bomo šele popoldne, kaj bo. Morda vam lahko potem povem kaj več!«
Takoj nato je odšel Aca Stanojevič v svoj sanatorij ter preko poslancev Ktne-čko-demokratske koalicije, ki opravljajo dnevno službo pri bolnem Stjepanu Radiču, prosil za razgovor z Radičem. Toda Stjepan Radič je ta sestanek odklonil ter dal Stanojevič sporočiti, da s predstavniki one skupine, ki ima na vesti u-mor hrvatskih poslancev, noče imeti nobenih opravkov.
Bivši notranji minister Boža Maksimovič, ki se je včeraj in danes udeleževal konferenc z Aco Stanojevičem, je izjavil novinarjem na vprašanje, kakšen je položaj, sledeče: Situacija je sedaj v sanatoriju in v bolnici. Več ne morem povedati.
Opoldne je prišel v predsedništvo vlade dr. Lazar Markovič, ki je imel pred tem sestanek z Aco Stanojevičem. Po sestanku z ministrskim predsednikom Vukičevičem je izjavil novinarjem: »Apa Stanojevič je bil danes dve ure v avdijen-ci pri kralju. Popoldne vam bo dal komunike.«
BEOGRAD, 5. julija. Ni izključeno, da bo že v najkrajšem času obnovljena vlada dosedanje skupščinske večine, iz katere pa bi izpadla ministrski predsednik Vukičevič in notranji minister dr. Korošec, ki bi bila izmenjena z drugimi ose-
Radičev odgovor Aci /fano-
ievlču
STJEPAN RADIČ ODKLANJA SPLOH VSAKE STIKE S ČLANI DOSEDANJE VLADNE VEČINE. — SEN ZACIJONALNA RADIČEVA IZJAVA
ZAGREB, 5. julija. Danes opoldne je izšla posebna izdaja »Narodnega Vala«, glavnega organa Radičeve stranke, ki prinaša pod naslovom »Pr va' odločna odklonitev predsednika KDK« sledeče poročilo iz Beograda: »Včeraj, dne 4. julija, ob 7. zvečer, je dobii prof. dr. Kostič, ki je operiral predsednika Stjepana Radiča, iz dvora nalog, naj sporoči, ali more Stjepan Radič govoriti z Aco Stanojevičem in ali je to mogoče brez škode za Radičevo zdravje. Dr. Kostič je nato odgovoril, da zdravstveno stanje Stjepana Radiča to dopušča, če je Radič sam voljan in razpoložen govoriti z Aco. Ko je prof. Kostič o tem obvestil Radiča, je bil Radič nad predrznostjo enega izmed šefov vlad nih skupin, iz katerih vrst poteka morilec, zelo razburjen in je naročil sledeči odgovor:
»Aca Stanojevič je prvi podpredsednik glavnega odbora radikalne stranke, ki je držala in drži Veljo Vu-kičeviča in ki je glavna zaslomba one večine, iz katere poteka morilec
in vsa njegova organizirana družba. Z Aco Stanojevičem zato ne morem razgovarjati niti sedaj niti pozneje niti ne maram ž njim nobenih stikov. Da pa ne bodo več prihajali s sličnimi ponudbami, jim povejte še to, da ne morem in nočem niti sedaj niti pozneje razgovarjati z nobenim članom dosedanje vladne večine, ki je zakrivila strahoviti zločin v narodni skupščini.«
Ko je prof. dr. Kostič videl, kako se je Radič razburil radi zahteve, da naj se razgovarja z Aco Stanojevičem kar bi seveda značilo, da osta ne sedanja skupščina in ves sedanji politični sistem, kakor da se 20. ju-tfiija ni nič zgodilo — je prosil Stjepana Radiča, naj smatra, da mu ni ničesar sporočil. Prof. Kostič smatra namreč, da je njegova prva dolžnost, da Radiča čimprej zdravega odpusti Jz bolnice. Profesor Kostič je končno še dodal: Sedaj gre samo še za eno ali dve desetini stopinie in Vi boste lahko šli v Zagreb.«
Kongres Saveza meščansko-šolskih učiteljev v Mariboru
rsdlč pozvan v avdijenco
'V' M. KOT SVOJEGA ZASTOPNIKA SVETOZARJA PRIBIČEVIČA. STANOJEVIČ ODKLONIL PONUDENI MANDAT.
BEOGRAD, 5. julija. Danes dopoldne se je vršila pri Stjepanu Radiču konferenca voditeljev KDK, katere se je udeležil tudi poslanec dr. Kramer. Tik pred zaključkom konference ob 13. uri je sprejel Stjepan Radič Ir dvora pismo, kjer se potiva, naj pride ob 5. pop., ako mu to dopušča /dravje, v avdijenco. sicer pa naj pošlje svojega zastopnika. Radič je določil. da ga bo zastopal v avdijenci Evetozar Pribičevič.
Ob 11.40 je bil na dvoru v avdijen-. sedanje krize.
ci zunanji minister dr. Marinkovič.
Ob 13. uri je bil izdan Iz predsed-ništva vlade komunike, ki pravi, da je Aca Stanojevič danes obvestil kralja, da ne more sprejeti ponujenega mandata za sestavo koncentracijske vlade, ker ga je Radič odločno odklonil.
Vodstvo KDK je na današnji konferenci sklenilo, da vztraja pri svojih zahtevah, zlasti pa pri razpisu novih volitev, ker vidi v tem edini izhod iz
Strašen orkan u Nemčiji
BERLIN, 5. julija. V Berlinu in Južni Nemčiji je razsajal včeraj popoldne strašen orkan,, ki je napravil silna opustoše-lia. Vihar je dosegel hitrost 75—80 km na uro. V Berlinu je odnesel številne strehe raz hiše in znameniti berlinski park popolnoma razdejal. Drevje ie iz-
ruvano in razmetano vsevprek, krasni nasadi so na debelo posuti s peskom in kamenjem. Na letališču Tempelhofu je vihar odnesel en hangar ter uničil tri letala- V nekem rudniku v Južni Nemčiji je orkan odnesel 3 velike železne žerjave 500 m daleč, tako, da se je železna konstrukcija pri padu popolnoma zveri-žlia in globoko zarila v zemljo.
V našem mestu so zbrani te dni odlični gosti — meščansko-šolski učitelji iz vseh pokrajin naše države — da razpravljajo o svojih stanovskih zadevah in razvoju teh važnih šol.
Že včeraj je prišlo mnogo delegatov v naše mesto. Glavni odbor se je sestal že ob 9. uri v posvetovalnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, da pripravi vse potrebno za • glavno zborovanje v petek in za zborovanje delegacij, zvečer pa se je vršil prijateljski sestanek na vrtu pivovarne »Union«, kjer se je ob priznani godbi »Drave« razvilo prav živahno razpoloženje med gosti in domačini.
Danes, ob 9. dop. je otvoril predsednik Mita G j o r g j e v i č zborovanje delegacij. Polnoštevilno so bili zbrani delegati iz vseh pokrajin naše širne domovine. Predsednik je po kratkem pozdravu govoril o razvoju meščanske šole pri nas in naglašal, da je led prebit. Pomen meščanske šole priznajo sedaj tudi tam, kjer te vrste šole dosedaj niso znali upoštevati. Ustanavljajo se meščanske šole tudi že v južnih krajih, kjer jih dosedaj še ni bilo. Nato se je spominjal usodepolnega dogodka v nar. skupščini in so zborovalci počastili spomin žrtev s Slava!-klici.
Ob dolgih mizah sede delegatlnje in delegati. Vsak je našel na svojem mestu v pozdrav slovenski nagelj-ček. Za prisrčno pozornost so se gostje gazdarici gospej S t u p i c i iskreno zahvalili.
Glavni tajpik R a d u 1 o v i č je poročal o delu in uspehu organizacije. ki jih je dosegla od zadnjega kongresa. Iz poročila posnamemo, da je danes organiziranih v Savezu osem društev z nad SOO Člani.
O glavnem poročilu, kakor tudi o poročilih odsekov se je razvila živahna ^debata in je bilo sprejetih mnogo važnih predlogov o vprašanjih meščanske šole, nastavljanju, premeščanju in upokojitvah učiteljstva, spremembi pravil (ki je bila odložena do prihodnjega kongresa) in o skupnem glasilu »Gradjanska škola«. Uredni* ku ravnatelju H u m e k u, ki Ifrez-plačno in izvrstno urejuje ta list, je bila izrečena zahvala. Ponovno se je povdarjala nujna potreba, da se sprej me zakon o meščanskih šolah; dokler, pa je to nemogoče, naj ministrstvo prosvete izdaja točne in jasne odredbe, da se ne bo meščanska šola v vsaki pokrajini drugače tolmačila.
Po uspešno dovršenem zborovanju delegatov, so se vsi navzoči udeležili slovesne otvoritve razstave meščanskih šol, o kateri prinesemo jutri podrobnejše poročilo.
Nenauadna smrt bankirja Loeujensteina
LONDON, 5. julija. Znani bankir Loe« wenstein, ki je saniral belgijske finance, je postal včeraj žrtev nenavadne nesreče. Med poletom s potniškim letalom Iz Doora v Bruselj, je hotel na stranišče. Pri tem pa se je zmotil in odprl vrata na prosto- Padel je v morje, ne da bi kdo to opazil in so ga pogrešili mnogo pozneje, tako, da sedaj ne vedo, kje in ke« daj so ga izgubili. Njegovega trupla šef niso našli.
Upravičen vzdih.
Javni obtožitelj ob koncu svojega govora: »Predlagam torej, da se obsodi obtoženca na smrt!«
Obtoženec: »Za božjo voljo, gospod državni pravdnik, vi mi hočete uničitt vso moio kariiem ..J«
Stran 2.
Mariborski V E C E K N I K Jetra
V Mariboru, dne 5 VII 1928.
fffliui&r. trsi n'aaag—M
Amundsen — Nobile
AMUNDSEN KOT ČLOVEK. — ITALIJANSKO TEPTANJE STARE MORNARIŠKE TRADICIJE. — NORVEŠKI PREZIR. — NAPORI RUŠILCA »KRA-
SINA«.
Mariborski	ia
O starem polarskem junaku krožijo zadnje dni različne vesti, kakor jih pač
rodi vznemirjenost, upanje, strah.........
Poročalo se je, da je jahta »Albion«. last velike angleške tovarne mila, naletela na »Latham«. Pozneje se je pa izkazalo, da je jahta samo vjela radio - signale nekega norveškega ribiškega broda, ki govori o Amundsenu, a žal nejasno in negotovo. V torek je pristala v Harstad-tu, na skrajnem severu Norveške ribiška ladja, koje kapitan je izjavil, da je videl 19. junija leteti nad seboj siv dvo-krilnik v smeri proti Spitzbergom. Opis se sicer vjema z »Lathatnom«, a kaj to pomaga, ko je bilo to že ob začetku Amundsenovega leta in ko ribiška ladja tudi ni zasledovala smeri sivega letala. Kakor se optimistične vesti ne potrjujejo, tako je ovrženo tudi poročilo, da so ribiči že videli Amundsenovo truplo na odprtem morju.
Ruski rušilec ledu »Krasin« prodira uspešno proti ledeni plošči, na kateri je Nobile zapustil svojo družbo pod »poveljstvom« mornariškega častnika Vi-glieri-ja-
Iz Alesunda se poroča, da je Nobile prosil poveljnika »Krasina«, naj ga vzame na krov. Ruski poveljnik je prošnjo odbil, češ, da ima Nobile za tako ekspedicijo preslabe živce. Lundberg, ki je rešil Nobila, sam pa ostal na ledu, je poslal svoji ženi v Eskilstuma na Švedsko za rojstni dan potom raznih ladij sledeči radiogram: »Najtoplejše čestitke! Sedim na ledeni plošči, bom pa rešen. Einar.« —
Rušilec »Krasin« je dosegel višino Kap Platena, pot naprej pa nadaljuje s poldrugo miljo na uro, ker ga obdajajo če-sto do 8 metrov visoke ledene stene, katere mora zdrobiti, da si odpre pot. O ruskem pilotu B a b u š k i n u ki je odletel naprej od rušilca »Maligeena«, še ni gotovosti, upanja na njegovo rešitev je pa mnogo.
*
Ob moreči skrbi glede usode velikega Amundsena in drugih junakov so razumljive ostre besede norveških in drugih listov na naslov Nobilove družbe-To ni mržnja, temveč globoko preziranje... Nobile je rešen, od njegovih še pa nobeden, dočim kapitan najzadnje barke po častitljivi tradiciji kot zadnji zapusti svoj ogroženi krov.
Za preziranje bi bilo že dovolj poročilo »Stockholm Tegebleddena« od znanega pisatelja Larsa 11 a n s e n a. Ob vseh startnih poskusih »Italije« so Italijani na veliko pili, se poljubljali in jokali. Nobile je dejal Hansenu: »Vi in vaši tovariši slabo pišete o nas, popijte pa vendar z menoj čašo Šampanjca!« — Ko mu je natočil, je bil neizogibni fotograf že pripravljen. Hansen dvigne čašo, Nobile pa odskoči med gručo svojih oficirjev, ki so bruhnili v krohot. Hansen jim je vrgel čašo pred noge. Navzoči Norvežani so bili najprej osupli, potem so kleli, končno so pa vse ignorirali z največjim prezirom. Samo dva Italijana pilota Mariano in Ceccioni, ki sta gotovo že mrtva, sta obsojala početje svojih tovarišev.
*
Ce radi take družbe veliki Amundsen izgubi življenje, njegovi rojaki ne bodo tarnali, temveč dejali: »Velik mož je bil, hodil je svoja pota, za vse je vedno sam nosil vso odgovornost in nikdar ni tožil radi zaprek in nesreč. Mornar in polarni raziskovalec je bil, vzor človeške veličine in brez vsakega pato-sa. Smrt je bila v skladu z njegovim življenjem. Ne tožimo, pozabili ga pa ne bomo nikdar!«
*	n
'Amundsen je mož robate moči In nezlomljive volje, mož, ki ima mnogo nasprotnikov in še veliko več iskrenih prijateljev in oboževalcev. Za robato skorjo se skriva zlato srce in najv^čja požrtvovalnost. Za ljudi in za visoke cilje človeštva je ta mož neštetokrat tvegal življenje brez pomisleka, ne da bi trenil z očmi. Tudi Nobila je iskal in ni mislil na spore, ki jih je imel z njim leta 1926. V Svartskogu, nekaj milj od mesta Oslo, ima svoj dom. V tem domu je živel in delal kot samotar, samec, kot mož, ki
noče in ne more živeti v čredi. Kdor ga je spoznal, si njegove markantne osebnosti ni mogel predstavljati poleg ženske ali pa v družabnem življenju. Ko se mu je prvi polet na Severni tečaj ponesrečil, so mu tudi domačijo prodali na dražbi. Kupil jo je neki njegov prijatelj in ko se je drugi polet posrečil, so mu domačijo poklonili v dar. V vsako sobo te skromne domačije segajo glasovi morskih valov. Oddaljen od morja Amundsen ne bi mogel živeti. Vse, kar se na dragem morju dogaja, zasleduje z orlovsko pozornostjo. Med vojno je vrnil Nemčiji vsa odlikovanja iz ogorčenja nad uporabo podmornic- To ni bila gesta političnega ali kako drugače pristran skega značaja, temveč prostodušni izraz poštenega starega mornarja. Amundsen je iskren prijatelj vseh narodov, celokupnega človeštva, kar je neštetokrat tudi dokazal.
V rekordih še ni Amundsena na svetu nihče prekosil. Amundsen kot zmagovalec Južnega in Severnega tečaja in kot odkritelj severno-zapadne pasaže je pa nenadkriljiv v svoji skromnosti. Velikih uspehov še gotovo ni nihče tako slabo in malo izrabil kot on.
Kopališče na Felberjeuem otoku
Naprava javnega, modernega ljudskega kopališča na Dravi je nedvomno eden najnujnejših problemov v našem mestu, ki čaka na rešitev. Ponovno je bilo že sproženo to vprašanje in mariborski mestni svet se je celo že enkrat odločil, da zgradi za letos na Felberjevem otoku provizorno kopališče. Vendar pa se je ta namera pozneje opustila, ker bi bili stroški za provizorij preveliki. S tem večjo vnemo pa se je mariborska mestna občina lotila zato sedaj načrta, da zgradi na Felberjevem otoku kopališče, ki bo gotovo že do prihodnjega leta in bo odgovarjalo vsem modernim zahtevam in potrebam-
Načrt sam je velikopotezen in dokazuje, da hoče občina nuditi svojemu pre bivalstvu res nekaj prvovrstnega. Krasna lega, gosto drevje in bogata flora bodo dajali kopališču posebno obeležje. Bo to nekako okrepčevalno in pravcato letoviško kopališče, ki bo v resnici v ponos naše občine.
Zamišljena je izgradnja treh velikih bazenov: glavnega za plavače v velikosti 30X50 m, za neplavače v velikosti 20X30 in za otroke v velikosti 10X20 m. Nevarnosti za poplavo ni nobene in z delom se lahko prične takoj, tako da bo končano do prihodnje kopališke sezone. Dotok vode je jako enostaven in bi se po ceveh dovajala že očiščena voda. Zajela bi se voda na zapadnem koncu otoka v izkopane jame, kamor bi pronicala skozi gramoz- Do bazenov bodo položene betonske cevi in urejen bo dotok, ki ne bo rabil nobenega vzdrževanja. Okrog bazenov bo dovolj prostora za ležišča, za solnčenje in za razne lahkoatletske igre. Tudi peska in mivke je v obilici na razpolago.
Za kopališče samo se bo uporabila približno polovica otoka, ki obsega skupno skoro 10 ha. Druga polovica pa bi se u-porabila poleti za postavitev šotorov kjer bo lahko letovala svežega in čistega zraka potrebna deca z vsemi udobnostmi kakor na morju.
Včeraj popoldne se je vršil na Felberjevem otoku pod vodstvom župana dr. Juvana in podžupana dr. Lipolda prvi komisijonalni ogled, katerega so se u-deležili tudi člani stavbnega in finančnega odseka občinskega sveta in so bili povabljeni tudi novinarji. Navzoča sta bila dalje tudi dva inženjerja graške tvrdke Kiippers & Schellnegger, ki sta podala svoje mnenje.
Nesreča.
Na Grajskem trgu je brcnil konj 68-letnega Antona Kikela ter mu poškodoval desno nogo. — Na lajteršberški cesti pa je padel z motorja 231etnl šofer Emil Černeč ter se ranil na desni nogi-Oba ponesrečenca je odpremila rešilna postaja v bolnico. —»
Našim zunanjim naročnikom.
Včerajšnji številki »Večernika« smo priložili za zunanje naročnike položnice, ter prosimo, da poravnajo naročnino vsaj za četrtletje naprej, ker nam s tem prihranijo mnogo dela. Vse one pa, ki so prejeli izpolnjene položnice, nujno prosimo, da takoj poravnajo svoj dolg na naročnini in opominskih stroških, ki je predpisan na položnicah. Uvideli bodo, da nam vedno opominjanje povzroča mnogo nepotrebnega dela in da nikakor ne moremo kar po pol leta in še dalje čakati na plačilo naročnine, ker nam povzroča list mnogo stroškov, ki jih moramo sproti kriti- Vsem, ki ne bodo poravnali svojega dolga do 15. t. m., bomo pa primorani list ustaviti in dolg drugim potom iztirjati. — Uprava »Večernika«.
Komers na čast tneščanskošolskim učiteljem*
Mestna občina mariborska priredi dnevi ob 9- v Unionu na čast meščansko-šolskim učiteljem, ki zborujejo sedaj v našem mestu, slavnosten komers. Podaljšanje roka za inozemske delavce.
Ministrstvo socialne politike je poslalo vsem oblastnim inšpekcijam dela obvestilo, da so izdana dovoljenja za zaposlitev tujih delavcev s skrajnim rokom do 30. junija, avtomatično podaljšana do 31. julija, ne da bi bilo treba za to interesentom vlagati posebne prošnje. Inšpekcije dela morejo dalje v svojem delokrogu podaljšati izdana dovoljenja za zaposlitev tujih delavcev tudi v onih slučajih, ako se prekorači enoletni rok, do 31. sep tembra.
Radič pojde na Plitvička jezera.
Stjepan Radič namerava po popolnem okrevanju odpotovati na daljši oddih na Plitvička jezera, meseca septembra pa odide v Makarsko v Dalmaciji. —
V Dijaškem domu v Mariboru je bilo koncem šolskega leta 19 gojencev iz realke, 3 iz gimnazije, 8 iz učiteljišča, 4 iz meščanske in 2 iz trgovske šole. Mesečnina je znašala redno 600 Din, 10 gojencem pa je bila nekoliko znižana. Uspeh preteklega leta je zadovoljiv, ker je dobil končno nezadostno letno oceno samo eden izmed gojencev, ki pa je prišel v zavod šele v zadnjem času. Za prihodnje leto je odbor odločil oskrbnino, to je poleg nadzorstva prehrana, stanovanje, razsvetljava, kurjava in pranje perila po 500 Din, za mesece od novembra do marca pa 550 Din, da tako pomore staršem, ki večinoma le s težavo zmagujejo stroške za šolanje svojih otrok... V zavodu se dobivali obede in večerje tudi podpiranci Dijaške kuhinje in sicer pvprečno 60 obedov in 40 večerij na dan. Medtem ko so bili te podpore deležni doslej le dijaki mariborskih srednjih šol, so letos dobivale obede in večerje tudi dijakinje drž. ženskega uči-te1i>‘ Ja. —
Proti tihotapstvu žganja Iz Hrvatske v Slovenijo.
Dne II. t. m. se bo vršila v Zagrebu konferenca oblastnih zastopnikov ljubljanske, mariborske, zagrebške in pri-morsko-krajiške oblasti, na kateri se bo razpravljalo o ukrepih proti tihotapstvu žganja iz Hrvatske v Slovenijo, kar je za naše kraje jako važno. Da je to tihotapstvo zelo dobičkanosno, dokazuje že samo dejstvo, da se na Hrvatskem plača 5 Din za hi žganja, v Sloveniji pa 17 Din. —
Razbremenite Vetrinjsko ulico!
Glede na mnogobrojne pritožbe od strani občinstva radi nevarnega prometa v Vetrinjski ulici ter upoštevajoč že številne, v časopisju objavljene karambole ter pogoste policijske prijave — je pač skrajni čas, da se ozka Vetrinjska ulica razbremeni glede rednega prometa v toliko, da se pritegnejo v omrežje avtobus-prog bodisi Kopališka ali Frančiškanska odnosno Sodna ulica. Projekt ni neizvedljiv ter ni zvezan z nikakšnimi stroški, pač pa bi bilo občinstvu s tako spremembo zelo ustreženo.
Razstava knjlgoveznih, pisarniških in šolskih potrebščin*
Veletrgovina in knjigovezna industrija V. Weixl ima obenem z meščansko šolsko razstavo v Cankarjevi ulici, ki se vrši od 6.—12. tm. razstavljene tudi svoje izdelke v posebni sobi št- 5. Ker je 0-gled brezplačen, se opozarja cenj. občinstvo, da si to zelo okusno in obsežno izložbo v tem času marljivo ogleda.
Izseljevanje iz naše države.
Po statistiki izseljeniškega komisan-jata. v Zagrebu se je v mesecu aprila izselilo iz naše države skupno 2098 oseh t. j. za 395 manj kakor v istem mesecu preteklega leta. Splošno se lahko reče, da je naša emigracija pričela sedaj nekoliko padati. Izselilo se jih je: iz Hrvat« ske in Slavonije 813, Vojvodine 499, Slo« venije 290, Dalmacije 260, Bosne 132, Srbije 92 in iz Črne gore 12. Največ jih je odšlo v Kanado in sicer 945, dalje v Zedinjene države 366, v Uruguay 344, Argentinijo 20l, Avstralijo 97 itd. Vrnilo se je v našo državo meseca aprila 514 oseb, od 1. januarja do konca aprila pa skupno 1352 naših državljanov, dočim se je preteklo leto v tem času vrnilo samo 874 oseb.
Trije tički.
Priložnostni zločinec pride v zločinsko profesijo šele tedaj, ko se zbudi v njem ponos nad drzno izvedenimi zločini. Ko se začne enkrat bahati s svojimi »sunki«, se pa često zameri tovarišem svojih dotedanjih priložnostnih lumparij. To je privedlo tudi do izsleditve tatu, ki je v torek pri stavbenem podjetju ing- Jelenc in ing. Šlajmer ukradel banjo za helio-grafične kopije. Ko so trije tatinski tički sedeli v neki gostilni, se je eden začel bahati,d a si upa kaj zmakniti tudi sredi dneva. V dokaz je pokazal banjo. Druga dva sta ga pa sedaj izdala. —
In vendar se je »podpisal«.
Uzmoviči in vlomilci od »stroke« dobro vedo, kako nevarnega sovražnika imajo v daktiloskopiji. Radi-tega se pri delu skrbno izogibajo svojih »podpisov«, odtisov prstov. Kadar se po vlomih in drugih zločinih opazijo sledovi take pozornosti in skrbi, tedaj je gotovo, da je bil na delu profesijonalni zločinec. Zato se seveda še z večjo skrbjo in vestnostjo iščejo njegovi »podpisi«, računajoč s tem, da se še tako opreznim zločincem v naglici in razburjenosti pripetijo razne napake. Vlomilec, ki je v noči od sobote na nedeljo načel blagajno v klavnici, je tudi radi svojih »podpisov« skrbno pobral in seboj odnesel vse koščke razbite šipe, en sam košček je pa le ostal kot usodna priča. Na podlagi »podpisa« so že izsledili nekega znanega vlomilca, —t
Zadnja tatvina kolesa,
izvršena v torek v neki veži Samostanske ulice, je izkazala svojega mojstra v osebi nekega 171etnega fanta iz Kamnice. Fant pravi, da ga je priložnost zapeljala- Kolo je slučajno videl v veži in vzel. Policija pa ne da dosti na slučaj in skušnjavo, ker je našla pri fantu tudi ko-vinasti nabiralnik »Slovenske Straže« št. 77. Trditev, da ga je dobil od nekega drugega fanta, je malo verjetna. —.
Mariborski Javnosti!
V nedeljo dne 8. tm. otvarja športni klub Železničar pri kadetnici svoj nov! športni prostor, ki ga je zgradilo lastno članstvo. Klub podaja s tem prve račune svojega enoletnega trudapolnega delovanja in apelira pri tej priliki na vso športno javnost zlasti na železničarje, da s številnim nedeljskim obiskom podprejo nadaljnje uspešno delovanje društva. Preskrbljeno je, da pride cenjeno občin-stvo na svoj račun tako v športnem u-žitku kakor tudi v neprisiljeni zabavi. —• Otvoritveno tekmo odigra naše moštvo s prvakom Slovenije ASK Primorjem. Nastopijo tudi težkoatleti (rokoborba in boks), med njimi jugoslovenski prvak g. Arzenšek. — Po športnih prireditvah je preskrbljeno z najrazličnejšimi atrakcijami za čim izdatnejšo zabavo. V šotorih se bodo dobila vsa okrepčila. Svirala bo železničarska godba pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. — Začetek prireditve ob 15. — Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik in v glavni trafiki.
1336
Mariborčani, na Izlet!
Prostovoljno gasilno društvo pri Sv. Martinu pod Vurbergom priredi o priliki blagoslovljenja Gasilnega doma v nedeljo dne 8. L m. veliko veselico s sre-čolovom in z raznimi drugimi zabavami na vrtu trgovca KostajnŠka. — Za izvrstno postrežbo bo skrbelo gasilno društvo. Ker je čisti dobiček v-korist društva, se prosi za obilno udeležbo! — Mestni avtobus bo z glavnega trga k Sv. Martinu vozil ob 1.30. 2.30 in 3.30
133g
1338 pod- — Odbor.
V Mariboru, dne 5. VII. 1928«
fefrao D
■hhhbT
Spotf
H5K Primorje-5K Železničar!
Kakor smo včeraj javili, bi imel priti o priliki slovesne otvoritve športnega prostora SK Železničarja gostovat v naše mesto graški Sturm. Danes pa do-znavamo, da so Gradčani odpovedali u-dcležbo, da pa se odzove vabilu naših Železničarjev prvak Slovenije ASK Primorje iz Ljubljane- Ni dvoma, da bo ta tekma Primorje—Železničar še zanimivejša. Saj je danes ravno osem mesecev, odkar so bili Primorjani poslednjič v Mariboru, ko so dne 5. decembra zgubili tekmo napram ISSK Mariboru 2:3 (0:1), nastopivši z več rezervami. Nedeljski nastop prvaka Slovenije, ki še ni igral z našim Železničarjem, bo tudi prva igra izventnariborskega kluba na novem športnem prostoru pri kadetnici, kjer so se doslej vršile le trening tekme. Igra se prične ob 15.
	
k	rM
m, %	Ui
	
	\ V* J
* A	
Mladini »Maribora« in Svobode
Odigrata v nedeljo ob 9. zjutraj prijateljsko tekmo na igrišču »Maribora«. Mladi Svobodaši so pokazali pri zadnji igri lep napredek, radi česar bo nudila nedeljska *ekma gotovo lep in zanimiv šport.
Upravni odbor ISSK Maribora
(ma drevi ob 20. redno sejo.
SthicM
5 UR DELA MANJ
če se ravnate po novi metodi, katero Vam priporoča Schicht
ŽENSKA HVALA
raztopljena v vodi odpravlja nesnago preko noči, drugo jutro pa se vzame za izkuhavanje perila
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
GLAVNI DEL OLIMPIJADE
Se šele prične koncem tega meseca. Najvažnejša točka na sporedu devetega o-limpijskega sestanka v Amsterdamu je namreč lahka atletika. V tej športni disciplini se bo borilo za prvenstvo sveta največ udeležencev. Že danes je prijavljenih nad 40 držav! Tekmovanja v lahki atletiki, ki je določeno za dneve od 29. trn- do 6. avgusta, se udeleže tudi naši športniki. Prav tako so prijavljeni Jugo-sloveni tudi za sabljanje (29. t. m. do 11. avg-), plavanje in kolesarske dirke. Lep napredek našega športa; samo to je križ, da naši predstavniki še sedaj ne vedo, kje bodo vzeli sredstva za pot v Amster dam. Mi, smo namreč edina država na svetu, ki ne podpre niti s počenim grošem svojih športnikov za IX. olimpijado. Koliko je držav, ki bi rade plačale svoje športnike za Amsterdam, če bi jih imele! Pri nas pa imamo marljive ljudi, a nikakega razumevanja na najvišjem u nravnem mestu države!
Kako sem iskal Nobila v ledini puščavi
NORVEŠKI LOVEC KOT VODJA ŠTIRIH ITALIJANOV.
Poraz dr. Peltzera.
Svetovnoznani tekač Nemec dr. Peltzer le bil v nedeljo nepričakovano poražen po mladem, do sedaj nepoznanem soro-iaku Sawanu, ki je pretekel progo 800 m v času 1:59:1, medtem ko je dr- Peltzer potreboval 1:59:2. Nemci so prepričani, da jih bo Sawan dostojno zastopal na o-limpijadi. Rekord na 800 m ima dosedaj Francoz Martin 1:53:6, sledi mu Lah Taverni 1:55:2 in Francoz Keller 1:55:2
Pisma umeinikou na prodaj
Dokumenti najožjega privatnega življenja literaričnih herojev so visoko v kurzu. Nedavno se je v Berlinu po visoki ceni prodalo celo nekaj pisem še živečega seniorja sodobne nemške literature Gerharta Hauptmanna. To so pisma, katere je pisal veliki pisatelj leta 1892 gledališkemu ravnateljstvu radi svojih od policije zaplenjenih »Tkalcev« in radi komedije »Bobrov kožuh«. V Londonu so pa nedavno prodali 20 pisem pisatelja Jožefa Conrada za 120.000 Din-Vsa ta pisma je pisal pisatelj svojemu založniku. Beethovnovo pismo, odposlano radi »Missa Solemnis« nekemu založniku, se je v Berlinu prodalo za 24.000 Din- Enako ceno je doseglo pismo iz leta 1826, s katerim je Schubert po nujal prav poceni neko svojo kompozi cijo. Visoko v ceni so tudi Heinejeva pisma. Pri pariških razprodajah pisem raznih umetnikov se dobi za vsako pismo povprečno več kot je znašal nekdaj letni zaslužek slavnega mojstra. Te visoke cene bi se dale razložiti na ta način, da dajo kratke vrstice spisane v naglici in brez posebnega premisleka, več vpogleda v pisateljevo bistvo in življenje kot njegova umetniška dela. Zveze herojskega kulta in psihološkega raziskovanja redke in zato tudi tako drago-
Sloviti norveški lovec v polarnih krajih Valdemar Kraemer je dal časopisom na razpolago beležke svojega dnevnika, ki se nanašajo na njegovo sodelovanje v rešilni ekspediciji.
»Oster severni veter je bril 27. maja in medlo je, ko sem pri kuhanju kave začul glasove ladijske sirene. Na fjordu je ležala ladja, koje sirene so neprestano tulile. Ker ni bilo daleč naokrog žive duše, sem vedel, da kliče mene in odveslal sem k ladji. Bila je italijanska »Citta di Milano« z mornariškimi vojaki na krovu. Na prvi pogled sem videl, da taka ladja ni za vožnjo po fjordih- Na krovu je bil tudi moj rojak Svendsen, ki mi je povedal veliko novico, da je iz Kings-bay-ja odletela proti tečaju velika zračna ladja z Nobilom in drugimi Italijani, ki so bili tu že leta 1926. Vodil me je k nekemu oficirju, ki me je vprašal, če bi hotel prevzeti vodstvo 4 alpincev, ki pojdejo proti Nordkapu, da bi našli kako sled zračne ladje, ki se ne javlja več in prve izvidnice treh mož, ki se je tudi izgubila. Uredil sem svoj čoln in odpravili smo se. Do Weelenbergbay-ja je šlo v presledkih še gladko- Tu sem oddelek italijanske rešilne ekspedicije natančno obvestil o težavah poti do Nordkapa. Tuti to sem jim povedal, da so slabi smučarji. Nazadnje sem se pa za 30 kron na dan odločil, da vodim alpinsko četvori-co še dalje. Vzel sem seboj primeren čoln, da sem oskrbljen tudi za slučaj, ko se led topi in poka ter ni mogoče po njem nadaljevati poti. Ko se enkrat led pokrije za 10 palcev z vodo, je hoja po njem smrtno nevarna, ker voda naenkrat zmrzne ter človeka priklene k ledu.«
Do drugega jutra je bilo vse v redu. Prenočili so na veliki ledeni pečini. Zjutraj se je Kraemer podal na najvišjo točko, da se razgleda, prej je pa razložil italijanskim spremljevalcem z znamenjj in nemškimi besedami, kolikor so jih pač razumeli, naj pazijo na čoln, da ne pride med plavajoče ledene plošče-
»Ko se čez četrt ure vrnem, je pa čoln že ves obdan od plavajočega ledu. V največjih skrbeh dajem spremljevalcem znamenje, naj mi pomagajo spraviti čoln na veliko trdno ploščo, na kateri smo prenočili. Z nerodnimi ljudmi se pa ni dalo ničesar opraviti. Sam sem z največjo težavo privlekel čoln na najbližjo močnejšo ploščo, ki se je držala kopnega-Komaj so Italijani opazili zvezo s kopnim, so že začeli pospravljati svoje stvari, da bi enostavno odšli. Dopovedoval in kazal sem jim, da pomeni to gotovo smrt, ker je zveza s kopnim samo od trenutka do trenutka. Oni so me pa nagovarjali, naj pustim neumen čoln, ker ima Italija dovolj denarja, da dobim 100 novih, ko se vrnemo. Skušal sem jim razložiti, da se ne smemo ločiti od čolna, ker jo on naša edina rešitev, a vse to ni zaleglo. Italijani so s svojo prtljago že šetali po ledu. Sedel sem v čoln in čakal kai bo. Ne mine niti ura, ko se led
prekolje, italijanska četvorica pa vpije na plavajoči plošči. Enemu se je posrečilo skočiti k meni v čoln in z vso močjo sva morala veslati, -da sva še pravočasno dosegla in rešila ostale tri- Prestana nevarnost jih je močno ukrotila.«
Človek bi si mislil, da je bilo odslej pogumnemu in prevdarnemu severnjaku lahko z italijansko družbo. Kaj še! Pre-stano nevarnost so Italijani naenkrat pozabili. Če jim je dejal, naj veslajo, so zmerjali, kadili cigarete ter se obnašali cakor na izletu- Eden je prežal samo na morske pse, da jih fotografira. Ko se je vodnik zopet enkrat razgledoval na ne-d veliki, s kopnim zvezani ledeni plošči, je ob vrnitvi zopet našel vso četvo-rico pripravljeno na pot, čoln pa zapuščen med ledom. Sam je moral reševati čoln, enkrat je padel celo v vodo, Italijani so se pa zavili v svoje spalne vreče in spali.
Se precej daleč od Nordkapa so naleteli na lovca Johnsena, ki jih je pogostil z medvedjo pečenko. Pravil je, da se potika v zadnjem času naokrog vse polno medvedov. Sedem belih orjakov je nedavno oblegalo njegovo votlino. Bili so tako drzni, da so razbijali celo vrata. Johnsen je tri ustrelil skozi lino- Ostali si niso mogli razložiti, kje tiči sovražnik, ter so polagoma odšli.
Kramer je s svojim spremstvom srečno dosegel Nordkap, pustil tam v pločevinasti škatlji pod kupom kamenja in ledu svoje poročilo ter se odpravil nazaj. Kmalu so ga Italijani zopet pustili na cedilu. Veslati niso hoteli- Utaborili so se na veliki ledeni plošči. Kraemer je srečno dospel do Johnsena in ko sta skupno nadaljevala pot, sta našla Italijane na ledu lepo zavite v spalne vreče, gosteče se s čajem in konzervami. Na smučarsko palico so si obesili svojo zastavo ter enostavno čakali, da pride kdo po nje. Johnsen se je vrnil, Kraemer s svojo italijansko družbo se je pa še srečal s severnimi medvedi. Italijani so bili še v svojih vrečah, ko sta se nenadoma dva pojavila. Lovec je skočil za najblizji ledeni stolp, Italijane je pa pustil za vabo medvedje radovednosti. Ko sta bila medveda dovolj blizu, je oba ustrelil. Ta strah se je Italijanov tako močno oprijel, da je Kraemer s svojim spremstvom v dveh dneh brez nepotrebnih težav dosegel ekspedicijo »Hobby«- V Kingsbay se je vrnil 19. junija.
Zanimiua gledališka atrakcija
Ker je film močen konkurent gledališča, si ponekod izmišljajo raznovrstne gledališke atrakcije. Tako v Ameriki radi igrajo krvave detektivske drame, pri katerih se že po prvem dejanju pojavi na odru član gledališkega vodstva z razpisom nagrad za pogoditev krivca, odnosno razpleta drame- Po drugod se zopet posamezne scene odigravajo med publiko. V Bologni se je pa ustanovilo
gledališče, ki ima zunaj in znotraj velike napise, da je proti visoki globi prepovedano ne samo žvižganje, temveč tudi ploskanje med predstavo. S tem pa ni rečeno, da je v tem gledališču izražanje kritike prepovedano. To je oskrbljeno na poseben, jako izdaten način. Pri blagajni dobi vsak obiskovalec vprašalno polo, na kateri lahko v največji meri izrazi svoje mnenje o gledališču in predstavi. Na poli so sledeča vprašanja: »Ali vam je ugajalo? — Zakaj? — Zakaj ne? — Kaj pravite o predstavi? — Kako je učinkovala na vas igra tega in onega igralca, te in one uloge? — Ali vas je pretreslo? — Ali vas je prevzelo?
— Ali vas je vsaj interesiralo? — Ali ste ostali hladni? — Ali vas je odbijalo? — (neprimerno naj se črta). Ob kateri priliki ste morali zehati? — Ali se naj režiserju odpove ali pa podaljša njegov kontrakt? — Kaj vas je privabilo v gledališče? — Ali vam je žal, da ste prišli?
— Če vam ni žal, pridite zopet, če vam je pa žal, pa mislite, da škodoželjnost povzroča veselje ter nas priporočite sorodnikom in znancem». — Uspehi te uvedbe še niso znani. So pa gledališča, v katerih bi bilo dobro, pri tragedijah prepovedati smeh, pri komedijah pa jok
Lančru II. in uečežeualka
Vsi listi so polni vesti o strašnem morilcu žen, o drugem Landruju, ki se Je pojavil v Marseillu ter končno le padel v roke pravice- Ves svet ve, da je ta strašni zločinec umoril.najbrž 14 žensk, s katerimi se je seznanil ravno tako kakor njegov grozoviti prednik v Parizu. Tudi to je znano, da Landru. II. ali Jero-me Prat še ne da nobenih priznanj, da pa govorijo o njegovih zločinih kupi kosti, zadavljenih žrtev in mnogoštevilna pisma žensk, ki so se z njim seznanile in potem izginile. Malokaterim je pa znano, da je z zločini Landruja II. v posredni zvezi sijajna karijera neke marseillske vedeževalke. Policiji se je namreč prijavila neka starejša dama, ki se je s Pra-tom že tako daleč seznanila, da je hotela v svrho ženitve prepisati nanj svojo posest. Ženska je pa bila v svojo veliko srečo bolj praznoverna kot lahkoverna in je vprašala prej vedeževalko za svet. Vedeževalka je izjemoma zadela pravo. Prorokovala je nesrečo ter odsvetovala ženitev- Dama je sprejela nasvet in obdržala življenje. V interesu preiskaye policija ne izda javnosti imena te dame, toliko se je pa vendarle zvedelo, da je vedeževalka igrala ulogo rešitelja. Sedaj na policijo kar dežuje vprašanj in prošenj po imenu dobre vedeževalke- Ker 1e policija načelno proti vedeževanju, se tem prošnjam seveda ne ugodi. Ko bo pa preiskava enkrat zaključena, se seveda tudi ime vedeževalke ne bo dalo več prikrivati. Ko bo padla glava Landruja II., bo imela marseillska vedeževalka že najsijajnejšo karijero. ____
Razlaga v šoli.
Učitelj: »Koliko ur ima dan?«
Učenec: »Petindvajset.«
Učitelj: »Kako to?«
Učenec: »Saj ste zadnjič rekli, da je. pbstal dan za eno uro daljši!«
Viktor Mčrlc:
Pomlajeni
TRETJI DEL. Prostor mladim.
Ugolin ve, kako se iz zraka in vode, iz lene materije jemlje moč ter uporablja na lahek način s stroji najgenijalnejše konstrukcije . -. Samolet — tako smo ga krstili — nam je bil podarjen pred kakimi petdesetimi leti od profesorja Steina, najmlajšega starca Velikega kroga. Samolet leti brez polita s popolno sigurnostjo ter kar sproti iz zraka jemlje za pogon potrebno energijo. Iznajdbe se neprestano vrstijo ter omejujejo potrebo uporabe mišic. Narava je že skoraj ukročena. Letni časi nimajo Več vpliva in cvetje dozoreva ter se razvija ob določeni uri. Ugolin dela dež po svoji volji, upbrablja solnčno toploto ter vodi vodni tok. Ostalo je pa dovolj enostavnega in težkega dela za sužnje, ki so bili stalna skrb vladajoče elite kljub mojstrovemu zagotovilu srečne bodočnosti.
Vseeno pa ne smem zatajiti, da je ugolinska družba v primeru z družbo moje prve mladosti kakor 20. stoletje v primeru z dobo prebivalcev votlin. Ljudje so lahko veseli svoje usode- Živi se brez bolečin, brez strahu in brez vzne-mirov natančno urejeno življenje, osvobojeno vseh nekdanjih bremen. Ali je to res prava sreča? Zastonj sem si večkrat stavil to vprašanje. V meni je pač praded, ki me moti ter mi v lepih glasovih opeva svobodo in njen čar- Svobodo? Prazna beseda. Iz kakšnega testa sem zgneten in kakšna pokvarjena kri se pretaka po mojih žilah, da tolikokrat o tem razmišljam? Kakšna spaka bi bil brez Ugolina v vrtincu velikega nič ali v veliki kloaki, o kateri tolikokrat govori Ciron, ta veseli vitez žalostne postave!
Kje so ostala velika mesta do nekdaj s širokimi cestami, obdanimi od trgovin, rdeče razsvetljenih krčem, visokih hiš, ponosnih palač in oholih katedral? Ugolin je vse podrl. Iz umazanega in sijajnega »včeraj« je obdržal le to, kar se mu je zdelo še uporabno pri zgradbi bodočnosti. Cerkve in templji so se spremenili v muzeje, v katerih se kažejo vse nekdanje neumnosti natančno etiketirane in kartotečno urejene. To je ravno tako, kakor je bilo nekdaj, ko sem bil star 30 let, ko se je v dvoranah Cluny-ja razkazovala nekdanja, že pokojna civilizacija. Človeška bivališča niso več stlačena skup v ušivih kopicah, z nosom se ne zadevajo več ob užaljeno nebo. razvrščena in razsajena so po zelenih tratah ob robu cest, širokih kakor reke. Skoraj vsa zemeljska obla se že krasi z ličnimi hišami, obdanimi od bujnega zelenja. Pariz ni več Pariz. Ceste, trgi
in ulice so popolnoma preurejene in brez zastarelih imen- Kar je izginilo, to ljudem še na misel več ne pride. Jetnišnic, vojašnic, trdnjav, tovarn, samostanov, šol, javnih hiš, ograjenih kužnih bolnišnic in vseh drugih nekdanjih mogočnih gob socijalne plesnobe si ljudje niti v oblakih ne predstavljajo več.
Laboratoriji delijo vse:	toploto, luč, j
hrano. Obdelana zemlja daje drugo. In če se še tako trkam na prsa, če rijem v svojo najglobokejšo notranjost in če še tako napenjam svojo zavest in podzavest, ne morem tajiti, da so ljudje mnogih težav rešeni ter da se srečno razvijajo brez skrbi za bodočnost. Srečni so. Srečni! Srečni! Povem vam, da so srečni, da plavajo brezskrbno kakor race po mirni vodi nekega — o, to je beseda, ki mi uhaja iz peresa ... beseda, ki si je skoraj ne upam zapisati, a jo vendar pišem: socijalnega auto-m a t a.
*
Ugolin je žilav. Njegova volja mora biti iz jekla, njegova prevdarnost pa izredna, da lahko izvaja tolike in tako popolne spremembe. Porušiti svet, ki je nosil Atilovo znamenje, ni bilo težko. Težave zgrabiti za vrat, ustaviti stroje, pohoditi mravljišča velikih mest, vse to mu je šlo gladko od rok. Za trajno podlago nove družbe je pa moral preleviti človeško naravo- V ljudeh je že vse izumrlo od same vernosti, praznoverja in nizkega prepričanja. Vzgoja je zahtevala stoletja. Mojster je pa preuredil ljudi s svojim protistrupom in zadušil jim je moč domišljije. Domišljija je velik čini-telj intelektualnega napredka, poleg tega pa tudi hud strup, ki povzroča duševno sofisteriio. Domišljija hodi iz teme k luči, a tudi iz proste narave v gnusne kleti z ostudno golaznijo. Ugolin je domišljijo ubil. Pustil je samo hladno in ostro razumnost. Neutridi in stcrili-ziranci ne ustvarjajo. Oni samo premislijo. Možgani so jim kakor ura, ki se navija in hrani z oljem dejstev. Možganski motor je Ugolin človek.
Če je domišljija uničena, tudi strast ne more živeti. Ljubezen, sovraštvo, pohlep in druge take človeške gonilne sile slabijo vedno bolj do popolnega ugaše-nja. Ljubezen je sicer ostala, a le v radostnem miru kakor dobra jed brez neprijetnih komplikacij ljubosumnosti. Samo mladi starci so se pečali z ljubeznijo in sicer ravno tako kakor so se nekateri tudi radi pečali z znanstveno kuharsko umetnostjo. Bilo je pravo veselje čutov.
Škodljivi alkohol je bil popolnoma odpravljen. Po dolgih debatah je Ugolin dopustil vino, kojega zlorabo je strogo kaznoval. Pesnikovanje je naglo hiralo, ker mu je zmanjkalo hrane. Hiranje se je skušalo zaustaviti, a kaj naj dajo od sebe kovači verzov, če nimajo več koristne primesi:	ljubezen,	bog,	ljubica,
Vse vrste svile
od 28 Din naprei
XII
dobite edino le ori
1 TRPINU
Maribor, Glavni trs 17.
moje srce, moja cvetka, kodrček, srček
itd. Nazadnje je razglasil Ugolin, da so nepotrebni in nezaželjeni oni gospodje, ki ne znajo drugega kakor zlaganje blagoglasnih besed. Tudi drugi umetniki niso irneli obstanka-
Godbenikom je pa Ugolin naklonil vso ; -poro. Godba je bila zanj neke vrste možganskega zastrupljenja skozi uho. Uredil je celo kopališča z godbo. Z godbo je krotil instinkte v množicah neutri-dov.
Kako težko je bilo delo! Med napornimi leti organizacije se je moral Ugolin boriti predvsem proti zahrbtni zlobi smrti, ki je trdovratno iskala svoje žrtve s tisočerimi sredstvi. Mojster si je na vso moč in z r.ajvečjo žijavostjo trudil, da bi pobil nesreče, ki so se v vseh kotih ugnerdi:e- Nesrečo je neumorno preganjal in pcbil. Dal je uničiti vse vrste orožja in vso nevarno orodje: puške, revolverje, sablje, bodala, nože, eksplozivne snovi, topove, strojne puške, arzenale in tovarne, skratka vse, kar je od blizu in daleč spominjalo na umor ir uboj. V tem dvoboju in tekmi s smrtjo ni dobil Ugolin takoj premoči. Nesreča je ostala. Skrila se je v zrak, pod vodo, pod zemljo. Ubogi Ciron je bil eden od prvih, ki so se ponesrečili. Trikrat se je pomladil, ukvarjal se je pa s študijami o spremembi presajenih plemenitih celic. Nekaterim nižjim delom človeškega bitja je znal pridobiti gotovo vrsto duševne aktivnosti in hotel je izpopolniti tudi neutride. Nekega jutra je prišel z obvezano glavo in že v deliriju je na dolgo in široko govoril o nadčloveku, ki se bo razvil iz živalstva. Umrl je z razbito glavo, ko se je s svojim orjaškim telesom dolgo upiral smrti.
Druge nesreče so ugonobile večje število mladih starcev. Ene je ubila raz strehe padajoča opeka, drugi so utonili,
zgoreli, se zadušili ali pa drugače našli konec v kaki katastrofi- Proti nesrečam se je moralo nekaj storiti. Ugolin je pomnoži opreznost. Polagoma je smrti izruval kremplje ter preprečil njena presenečenja. In na zemlji, kjer so se zmešali že letni časi, je pred vrnitvijo strasti in nasilnosti imunizirano človeštvo živelo kakor čreda na prebogatem pašniku. Živelo je varno in mirno. Zlata doba! Samo neznanemu odovgorni vodniki so iskali in premišljali o veliki tajnosti ki je še ostala.
IV.*
Opevam junaka, ki je s sigurno gesto, oborožen samo z razumom malega in slabotnega moža med samimi knjigami in poskusi izvedel najčudovitejše in najstrašnejše spremembe na človeškem svetu.
Opevam junaka, tega čudovitega stat ca, gospodarja življenja. Drugi bodo dejali: »Za vse to ni imel pravice-« — Kaj, pravice? Ali ni to, kar imenujemo življenje, trajno izrabljanje samega sebe? Bitja se obnavljajo s tem, da požirajo druga bitja. Opazujem orjaško jelko, ki se dviga pred menoj s svojimi mogočnimi navskrižnimi vejami. Vedno isti sok se pretaka v njej. Sama si izdela svojo obliko ter črpa zato iz sebe vse potrebne moči.
Junaka opevam ... Šel je preko sv< jih želj in vse človeštvo je v njem. Planet je njegova posest- Mladi starci, ljudje večnosti, zbirajte se okrog njega, kakor okrog božje krone- Lire naj donijo. Nesmrtna Heba naj toči blagodejno pijačo — solnčni sok ali »soleol«, kakor ga je krstil mojster. Ugolin, osvojevalec, pesnik, ljudožerec, vsi ležimo pred tvojimi nogami ...
(Nadaljevanje sledi.)
MaR ostmi, MaMBjovpMr*-dovals« la aacijala* n«nw« oMisatv« -. trnka baaada 30 Mjmanjtt caaaek D ta
§ Mali
Ženitve, dopteaiaaje In Oftla-•i trgavakega att raMaaanoga in ata ja: teaka baaata 50 p, aaaaok O* tO’—
Pohištvo
novo iz črešnjevega lesa, lepo in solidno izdelano se po zelo nizki ceni proda. — Naslov pove uprava »Večernika«.
Hiša v Račjem
s stanovanjem blizu postaje ugodno na prodaj. Vprašati Mlinska ul. 30.	1327
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo št Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor.	KITI
Kupim kopalno banjo.
Cenjene ponudbe z navedbo cene na u-pravo lista pod »kopalnica«.	U
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Dijak na počitnice
gimnazijec od 4. razreda naprej se sprejme kot inštruktor gimnazijca 2. razreda v latinščini v lepem kraju Dravske doline. Naslov v upravi.
Meblirano sobo s souporabo kuhinje iščem za dve osebi-Naslov v upravi »Večernika.	U
Pisalne stroje
Remington — najnovejše modele — prc daja na obroke J. Gustinčič. Maribor, Tat tenbachova 14. Zahtevajte ponudbe. 969
Kratek glasovir
dobro ohranjen se vsled pomanjkanja prostora proda. — Ruška cesta 49.
1318
STEKLARNA
STEKLARNA
Teden prodaje srečk
državne razredne loterije
ebanje prvega razreda se bo vršilo že v pondeljek, dne 9. tm., zato je skraj ni čas, da je vsakdo, ki se hoče potegovati za visoke dobitke, do pondeljka v
posesti srečk
Srečke Zadružne hranilnice r.z.zo.z. v Ljubljani se dobivajo v Mariboru v upravi .Večernika1
Aleksandrova cesta St. 13
Ivan Kovačič. Maribor, Korošica cesta štev. 10
otvori dne 2. julija 1928 podružnico trgovine stekla in porcelana v lastni hiši
lAailoi, H ulica št. 10
ter priporoča svojo veliko zalogo prvovrstnega steklenega in porcelanastega blaga kakor: šipe za okna, posodo, ogledala, svetilke, okvirje za podobe ter različne luksuzne predmete po najnižjih cenata^ Stavbeno in umetno steklarstvo, delavnica za moderne okvirje. Glavna zaloga Rex-aparatov In steklenic priznano najboljše priprave za vkuhavanje sadja in sočivja.	iaia
ES
Cisti komično
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah
najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Oei|»»ik« ulica 33 naslagova ulica 22
NI VSEENO
katero znamko kolesa si kupite. Vedeli morate, da so kolesa po Din 2300 — . 1600 — in 1000-—. Varujte se najcenejSlh koles ker se podražijo vsled popravil.
Kupite samo
STEYR - WAFFENRAD
i dve letnim jamstvom.
310V
Olavno zastopstvo in zalog*
Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 1?
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelia in urednik: Pr a ;	/	'	v	Mariboru,	liska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavni!
Stanko Detela v Mariboru