L JUHLJA K£ 7 T ? r-j - T » » • T T it. 131 List izhaja vsaki dan 3 mMece L 22.—, po' L 6.50 već. — Po*" v Sirokosti 1 kolone ■ice, zahvale, posl (C. C. lika. Naročnina: za 1 mesec L 8.—• to L 75.—, v inozemstvo mesečno >t. — Oglasnčna za 1 mm prostora in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-oglase denarnih zavodov L 2.— strani L 2.— Trat«, t patak, 3. jimlja ItžT.M EDINOST Posamezna SterUka 30 cent. Letnik Lil DradniStvo in upravniitvo: Trst 13), ulica S. Francesco d'Asski 20. Te-iekn 11-57 DopUi naj se poiiljafo izključno uredništvu, oglasi, rekla-m rij i in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost Podnredniitvo vGorici: ulica Giome Carducci 5t. 7, L n. — Telef. it. 327, Glavna in odgovorni urednik: prof. Filip Petič. ARSIIIO V Egiptu Istočasna, ko je londonska vlada prekinila svoje diplomatske odti^šaje z Rusijo, je poslala egiptovski vladi srcer «prijate 1 j sko». kot se poudarja, toda vendar odločno noto. «Prijatelj-sko» razpoloženje dokazujejo najbrže lepi diplomatski izrazi, a kar se tiče odločnosti, bodo prepričale o njej egiptovsko vlado vojne ladje, ki jili je poslala londonska vlada v Aleksandn-io in Port Said, če že niso ministri kralja Fuada, modernega faraon čka, sami dovolj inteligentni ter bi ne znali Citati sami med vrsticami te «ijrijatelj-ski» oriliene note... Dejstvo, da se je pojavila ta an g-1 eško-egi ptovska napetost ravno takoj po prekinitvi diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo, se je stavilo v zvezo s tem dogodkom, češ da gre za novo spletko proti Angliji, s katero da je Moskva odgovorila na angleški korak — proti njej. To tolmačenje, ki se je formuliralo po nekaterih listih, pa je bilo plod gole domišljije. Napetost med Anglijo in Egiptom ni namreč nič novega niti kaj takega, kar bi bilo odvisno od hipnega položaja v odnosa jih med Anglijo in Rusijo. Ta napetost datira marveč v sedanji obliki že iz 1. 1922. Tedaj je Anglija pristala s posebno izjavo na «neodvisnost" Egipta, ki se je nahajal do tedaj poti njenim popolnim protektoratom. Ta «neodvisnost», ki v praksi ni nikaka neodvisnost, seveda ni mogia zadovoljiti egiptovskih nacionalistov, kateri želijo popolno neodvisnost svoje domovine, t. j. popolno izpraznitev d-ciele po Angležih. Istočasno z izjavo o neodvisnosti Egipta je namreč londonska vlada formulirala nekatere pridržke, ki so nezdružljivi s1 pojmom liajelementarne j še suverenosti. Predvsem si je Anglija pridržala pravico obdržati v Egiptu svoje vojaćfce posadke. Dalje bo imel v Epaptu svoj sedež poseben visok komisar angleškega kralja, ki bo tvoril zvezo med Egiptom in Anglijo. Ta komisar je sedaj lord Lloyd. Egipet bo lahko imel svojo posebno armado, toda v vrhovnem poveljništvu Jx>do tudi angleški oficirji, s Čimer bo zajamčeno sodelovanje med egiptovsko domačo armado in angleškimi posadkami. Sudan, t. j. južni del Egipta,, ki je igral tako veliko vlogo že za časa staro-egiptovskih faraonov mnoga stoletja pred Kristusom, pa bo imel le angleške posadke in angleško upravo. Kot se vidi, je torej ta egiptovska neodvisnost precej čudna spaka. Toda Egipčani so imeli le eno izbero: ali tako neodvisnost ali pa nobene in naravno je, da so se odločili Egipčani za manjše zlo. Toda nacionalisti se, kot rečeno, niso nikdar spriiaznili s tem položajem svoje domovine, temveč vztrajajo pod vodstvom Zaglul paša pri svojih zahtevah po popolni neodvisnosti Egipta. Njihov minimalni program bi bil sledeči: angleške posadke naj zapustijo !h>-ipet, poveljniška mesta v do->rž tudi prestoječe poslovno leto. V letu 1629. je stal v vseh državah v ospredju finančni problem. Večina držav se mora baviti v svoji finančni politiki z velikim sovražnikom, ki ga predstavlja ogromna medna^ rodna spekulacija, ki je žalosten pojav povojne dobe. Je to nekaka «črna roka», ki je le malo znana širokemu občinstvu, a zato tem bolj finančnim ministerstvem raznih držav. — Po govoru predsednika vlade v Pesaru je pričela lira neprestano rasti v svoji vrednosti v inozemstvu. Ker je italijanska država navezana na uvoz velikega dela svojih potrebščin, je v našem interesu, da ima naš denar čim večjo kupno vrednost v inozemstvu, pri čemur pa ne sme ogrožati notranjega gospod arskega sistema države. Zato si želimo danes, da ohrani lira napram zlatu svojo današnjo vrednost, dokler se industrija, poljedelstvo in trgovina ne prilagodijo novemu položaju. V jeseni bomo ta položaj pretehtali in določili nove smernice. Zdrava produkcija bo premagala neizbežno krizo prilagoditve s tem, da se zaenkrat zadovolji z manjšimi dohodki. Čim bo ta proces prilagoditve dokončan, bosta znova razcvetela izvoz industrijskih izdelkov In izvoz poljedelskih pridelkov in tedaj bomo videli, če bo mogoče še nadalnje napredovanje lire. Blagodejni vpliv revalutacije lire se opaža predvs. v trgovinski bilanci. Čeprav je naš uvoz v prvih štirih mesecih tekočega leta narasel za 800.000 ton, so se zmanjšali radi večje kupne vrednosti lire uvozni stroški za približno eno milijardo lir. Pasivnost naše trgovinske bilance se je v povojni dobi občutna zmanjšala navzlic večjemu številu prebivalstva. Naša trgovinska mornarica prispeva danes k plačilni bilanci države z eno milijardo lir na leto. Ravno tako povoljne so tudi" pošiljatve prihrankov naših izseljencev in dohodki trgovskega prometa, ki tvorijo glavno podlago naše plašči 1 ne bilance države. Izvozni zavodi vsestransko podpirajo nad izvoz. K našemu ugodnemu fi-nančiftmu položaju so prispevala v znatni meri tudi posojila v inozemstvu. Posojila sploh, in še bolj v inozemstvu najeta posojila niso prav nič prijetna stvar, toda v sedanjem položaju so nam potrebna in tudi koristna ter so bila najeta v izključno produktivne svrhe in, ker služijo v zaščito naše valute. Do sette* so bila dovoljena in najeta pp^o-jita v inozemstvu za približno " 200 milijonov dolarjev, kar vsekakor ni pretirana in za gospodarski razmah vse države nesorasoierna svota. Ko sem prevzel svoj portfelj, sem si postavil za, nalogo osredotočiti derairni obtok v enem samem emisijskem zavodu, v «Banca d'ltalia», kar sc;n tudi izvedel. Tomu zavodu je bilo poverjeno tudi nadzorstvo nad prihranki državljanov. V Italiji ye preveliko število bank. Zato je bila podvraena pravica ustanovitve novih bank posebnemu dovoljenju vlade. V ostalem pa sera mnenja, da je poslovanje italijanskih bank vzorno in da so vredne največjega zaupanja vlagateljev. Denarni obtok je znašal dne 20. maja 1927. 17 milijard 159,500.000 lir, dočim je znašal dne 31. decembra 1920. 21 milijard 990 milijonov lir in dne 31. junija 1926. 20 milijard 442 milijonov lir. Istočasno z znifesijem denam^a obtoka sta državni zaklad in «Banca d'Ita-lia pomnože val a svojo zlato zalogo. Dne 20. maja 1927. je doseglo zlato kritje papirnatega denarja 16.38 od sto. To zlato kritje je še bolj povečano z devizami, s katerimi razpolaga v veliki meri «Banca d'Itaiia». Edini javni dolg, ki ga ima država v inozemstvu, je M organov o posojilo v znesku 100 milijonov lir, kajti vojni dolgovi so kriti z dohodki iz reparacij. — Skupni notranji državni dolg je znašal dne 31. maja 1927. 90 milijard 751 milijonov lir. Končno naj še omenimo vprašanje protekcionizma, s katerimi zapirajo v povojni dobi skoro vse države svoje meje pred tujimi izdelki. Mi uporabljamo ta protoke ion i stična sredstva v oni meri, ki je neobhodno potrebna za zaščito življenjskih potreb države.» Naposled omenja finančni minister še nekatera druga podrejena gospodarska in finančna vprašanja ter zaključuje svoj govor z izjavo, da ga je vodila po vzgledu predsednika vlade pri njegovem delu ena sama misel: prispevati k veličini Italije, ki se je že povzpela na častno mesto v krogu drugih držav. Govoru finančnega ministra sledijo burna odobravanja ter časti tke ministrov in poslancev. Ministrski svet je sklican na dan 14. junija ob 10. zjutraj. Seje se bodo vršile v palači Vi-minale. Istočasno kot seja poslanske zbornice se je vršila tudi seja senata, ki je razpravljal o proračunu finančnega ministrstva za narodno prosveto. V razpravo so posegli senatorji Queiro-le, Maragliano in Reina. lojegaiM komunist obsojan na • let in 7 mesecev ječe. RIM, 2. (Izv.) Proces proti a-tentatorju Ginu Lucetti-u se bo pričel dne 9. junija. Obravnavo bo vodil o3ebno predsednik posebnega tribunala general San-na, ki je okreval od svoje dolge bolezni. Danes zjutraj se je vršila pred posebnim tribunalom za zaščito države kazenska, razprava proti 24-letnemu Ivanu For-nari-u iz Bol ogne. Fornari je bil aretiran, ker je razširjal prevratne manifeste III. internati jonale, pozivajoč k oboroženi vstaji proti državni oblasti in k državljanski vojni. Fornaria je branil uradni zagovornik odv. Fusco. Razpravi je predsedoval general Freri. Po zaslišanju nekaterih prič je bil Fornari obsojen na 8 let in 7 mesecev ječe, na 1500 lir globe, na 3 leta posebnega nadzorstva in na izključitev od javnih služb za vse živi j en j e. _ Italijo i* Turško ANGORA, 2. Zastopniki itar li janske in turške vlade so podpisali včeraj trgovinsko konvencijo, sklenjeno med obema, državama. Konvencija vsebuje določbe za bolj favorizirane države; sklenjena je za nedoločen čas in zapade šest mesecev po odpovedi Albini]! radi aretacije dragomana Dju-ragkovlća 1 BEOGRAD, 2. (Izv.) Kakor smo že javili, so albanske oblasti na zapoved notranjega ministra v sporazumu z albanskim zunanjim ministrom aretirale že v petek, Z\. maja dmgomana jugoplovenskega poslaništva v Tirani, gospoda Djuraskovića. Jugo3lovenska vlada je takoj protestirala proti temu ter v protestni noti zahtevala, naj se gospod Djurasković- takoj izpusti na svobodo, ker je uradnik jugoslovenskega poslaništva in radi tega, ker so se pri njegovi aretaciji zaplenili tudi nekateri dokumenti jugoslovenskega poslaništva v Tirani. Jugoslavenska vlada je ponovila svoj protest tudi ustmeno preko albanskega poslanika v Beogradu Zeno-bega. Dotlej pa gosp. Djurasković kljub vsem intervencijam jugoslovenske vlade ni bil izpuščen na svobodo. Z ozirom na to je jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič sklenil, da se albanski vladi v Tirani »tavi uHimtum, da se, ko bi albanska vlada v 24. urah ne izpustila gospoda Djuraskovića na svobodo tn ne vrnila zaplenjenih dokumentov, prekinejo diplomatični odnošajl z Albanijo in se da joigoslovenskemu odpravniku poslov nalog, da zapusti Tirano. Zunanji minister dr. Marinkovič je nocoj ob 19.30 izjavil novinarjem, da je dal jugo slovenske mu poslaniku v Tirani nalog, naj zahteva, da se gospod DjuraŠkovič izpusti na svobodo in, ako se to ne bi zgodilo, naj poslanik takoj zapusti Tirano. Koncem fedn bo podpisan nkaz o razpustu narodna skupščine? BEOGRAD, 2. (Izv.) V Beogradu samem vlada popolno politično zatišje. Ministrski predsednik, ki se je z nekaterimi drugimi člani vlade udeležil včerajšnjega odkritja spomenika vojvode Sindjevića v Nišu, se še ni vrnil. Kakor poročajo iz Niša, spremlja ministrski predsednik Vukičević kralja na potovanju v Južno Srbijo. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo ob tej priliki definitivno določen dan razpusta narodne skupščine in razpis novih volitev. Tozadevni ukaz bo podpisal kralj po povratku v Beograd, kamor dospe bržkone že koncem tega tedna. _ Likvidiran incident BEOGRAD, 2. (Izv.) Zadnji incident med Jugoslavijo in Italijo, ki je nastal radi zadnjih dogodkov v Dubrovniku, je bil mirnim potom likvidiran. Poljski industrijci t Sarajevu SARAJEVO, 2. (Izv.) Davi ob 10. uri se je vršila na čast poljskim industrijcem svečana seja tukajšnje trgovinske in obrtne zbornice. V govorih so nagla&ali potrebo skupnega delovanja. Govorilo se je tudi o tem, da bi si poljska republika, nabavljala železo iz bosanskega rudnika Ljubi j a. _ BUDIMPEŠTA, 1. Na Madžarskem je pritisnila huda vročina. V Budimpešti je toplomer kazal v senci 30 stopinj, na solne u pa 37 stopinj nad ničfo. Chamberlainove izjave v spodnji zbornici. LONDON, 2. Napetost, ki je grozila izbruhniti med Anglijo in Egiptom, se je v zadnjem času precej ublažila. Tukajšnji kro^i so prepričani, da se bodo sporna vpražanjaj rešila na prijateljski način, kajti angleška nota nima značaja ultimatuma. Chamberlain je danes govoril v spodnji zbornici. Orisal je razvoj zadnjih dogodkov v Egiptu in razpravljal o gibanju egipčanskih nacijonalistov, ki jih vodi Zaglul paša. Zaglulov-ci hočejo, spraviti armado pod svoj vpliv in jo izrabi j ati v proti angleške namene. Ža Anglijo pa je obramba sueškega pekropa življenjskega pomena. Žagi ulove i so hoteli, da bi se odpravilo mesto «sirdarja», ki je v rokah angleškega generala, tako da bi Anglija izgubila vsako kontrolo nad egiptovsko vojsko. Zato je Anglija poslala noto. Vojne ladje so bile odposlane v Aleksandrijo, ker je vlada dognala, da nameravajo egiptovski nacijonalisti uprizoriti pro-tianglesko demonstracijo. leji m Kiiajskfm Hud poraz severnih čet LONDON, 2. Iz Šangaja poročajo, da so se v zadnjih dneh vršili kudi boji med južnimi in severnimi kitajskimi četami. V bojih je padlo na obeh straneh več kot 10 tisoč mož. Severne čete so bile poražene na vsej črti in se sedaj umikajo v velikem neredu. Vojska generala Cang-Kaj-Šeka je zavzela čen-čev to-r zasedla tri važna železniška križišča v Honanu. Krščanski general Feng - Ju-Siang naanamja, da je zajel in razorožil 20 tisoč vojakov severne vojske. Ti uspehi južnih nacionalističnih čet so posledica nepričakovanega preokreta v južnem taboru. Bivši kantonski genera-lissimus Čang-Kaj-Šek, ki se je bil odcepil od Hankova, se je spet pobotal in potolažil tako, da so se sedaj spravile nad pe-kingsko armado kar tri. vojske; ena iz Hankova, druga iz Nan-kinga, tretjo pa vodi krščanski general Feng. 309 hiš porušenih. BERLIN, 2. Včeraj je razsajal pri Neu-Stettinu hud vihar, ki je povzročil znatno škodo. Vse brzojavne zveze so pretrgane. BERLIN, 2. (Izv.) V vzhodni Nemčiji je divjal silen ciklon, ki je povzročil ogromno škodo, zlasti v pokrajini Hannover, kjer je bila vas Lingen popolnoma uničena. Po prvih poročilih, ki so došla semkaj, je ciklon zahteval 3 Človeške žrtve; 25 ljudi je ranjenih in okrog 300 hiš porušenih. Vihar sna mcrjis Trije p a miki potopljeni? MANILLA, 2. (Izv.) Parnik «Negroes», ki je last paroplovne družbe «Interpland», se je potopil vsled silnega tajfuna. Dva) dni se je parnik pogiunno upiral viharju in morski m valovom, tretjega dne pa se je po-greznil radi velikih poškodb, ki so mu jih zadali valovi. Junaškemu kapitanu sc je posrečilo tekom prvega dne spraviti v rešilne čolne 70 potnikov. O 108. ostalih potnikih in posadki par-nika ni nikakih vesti, vsled česar vlada strah, da so se potopili skupno s parnikom. O dveh drugih parnikih, ki sta tudi last omenjene paroplovne družbe, ni od sobote nikakih vesti in domnevajo, da sta postala tudi ta dva parnika žrtvi tajfuna. Silsn ciklon na Hoirm-lskem PARIZ, 2. Iz Haaga poročajo, da je silovit ciklon opustošil pokrajino Gheldria. Škuda jo zelo velika. V Lichteirvvooanlu jo vihar porušil kakih sto hiš in je zahteval tudi nekaj človeških žrtev. Vojno ministrstvo je odposlalo v prizadete kraje vojaštvo. in tehnične čete. Hud požar. — DUNAJ, 2. V vasi Oberhcil na čehoislovaško-avstrijski meji, jo izbruhnil požar, ki je upepelil 13 hiš. En otrok in trije starčki so umrli v plamenih. Osem oseb je bilo ranjenih. 25 družin je brez strehe. VARŠAVA, 2. Sejmski maršal Ratay je sporazumno z ministrskim predsednikom Pilsudskim sklenil sklicati sejm na izredno zasedanje, ki se bo pričelo 20. t. m. DNEVNE VESTI Ojjszulb Mm Ponovno čujemo zadnje dni o pobiranju knjig «Prvih korakov« in «Koladkov» po deželi. Posebno se odlikuje v tem po-čenjanju učiteljica Sittaro v Podbrdu, neka druga učiteljica v Rihemberku ter še neke druge učne moči po deželi. Zato ponovno opozarjamo naše stari še, da me dopuste, da bi otroci nosili to knjige v šolo! V šolo naj otroci teh knjig ne nosijo. Skrbite pa, da jih bodo doma prav pridno prebirali. Doma nam jih ne sme nihče vzeti, ker so vaša last, ker so dovoljena in ker U bila to navadna tatvine oziroma rop. Vse take slučar je nam javite, da jih naznanimo državnemu pravdništvu. Številke izžrebanih beneških obveznic Na razna jx>vpraševanja, kdaj objavimo omenjene številke, odgovarjamo zopet danes, da moramo počakati, dokler ne izide uradni seznam izžrebanih številk v posebni izredni prilogi uradnega lista «Gazzetta Uffi-ciale». Cim izide, je poskrbljeno, Jda se nam takoj pošlje iz Rima, in tedaj bo — kot smo že izjavili na tem mestu — naša prva skrb, da takoj ustrežemo želji naših vojnih oškodovancev z objava celega seznama. Cene življenjskim potrebščinam v Trsta Tržaški občinski komisar Fron-tieri je določil za prodajo na drobno naslednji cenik, ki stopi v veljavo z današnjim dnem: Sladkor v kristalih: po 7 lir kg; sladkor v prahu: 7.20. — Riž boljše vrste: 1.90 do 2; slabše vrste: po 1.80. Testenine navadne: 3.20; ex-tra in neapeljske: 3.80; bolonjske: 4 lire kg. — Kava Rio navadna: 22; Rk> boljše vrste: 23; Santos dobra: Salvador 27 lir za kg. — Mo- ka, enotna: 2.30; turščična: 1.20 za kg. — Fižol, suh galicijski: 2.40; zelen: 1.90 za kg. — Olje, semensko: 5.60; olivno: 9.G0; olivno boljše vrste: 10.60 za liter. — Slanina, domača: 8.40; domača boljše vrste: 9.20; amerikanska: 8 lir za kg. —» Mast, domača in amerikanska: 8.20 za kg. — Maslo, domačo: 20; tridentinsko: 16 lir za kg. — Sir, letošnji: 20; lanski: 28; emmen-thalski: 14 lir za kg. — Paradižnikova konserva: 4.50 za kg. — Mleko: 1.50 za litor. To so najvišje cene za navedene vrste blaga. Vsaka trgovina jestvin bo morala imeti ta cenik razstavljen na vpogled občinstvu. Prodajalci so tudi dolžni navesti cene blaga, ki ga imajo v izložbenih oknih. Papir, v katerega se blago zavija, ne sme tehtati več kot en gran za vsak kvadratni decimeter. Ce bo trgovcu zmanjkala vrsta blaga, navedena v ceniku, ne bo smel prodajati druge dražje vrste istega blaga, ki niso navedene v ceniku, dokler ne bo izpopolnil svojo zalogo. Prestopki se kaznujejo v smislu zakona, ki predvideva tudi v gotovih slučajih zapretje trgovine in odvzetje trgoskega dovoljenja. UMETNIŠKA RAZSTAVA. Nekaj na kar smo dolgo čakali, se uresniči: v nedeljo 5. t. m. se otvori pri Sv. Ivanu v prostorih bivšega otroškega vrtca umetniška razstava naših umetnikov, kjer bodo bogato zastopani Bambič, Gorše, Sešek in Sirk. BambiČ nam dokaže, da ni samo ilustrator, ampak da zna tudi še kaj drugega. Gorše, prvi Slovenec, ki je izšel iz šole mojstra Meštro-vića, se nam predstavi z bogato zbirko risb i«i kipov Meštrovi ZI. cEDINOST* V Trstu, dne 3. juaija 1927. zastopan tudi z velikimi kompozicijami iz življenja kriških ribičev. — Razslava bo za nas res nekaj posebnega in ni čuda tedaj, da vzbuja veliko zanimanja. — Odprta bo od 5—12. t. m., in sicer v&ak dan nepretrgoma od 9.—18. tire. _ POSEBNI VLASI ZA OBISK POSTOJNSKE JAME. Železniška uprava sporoča, da bodo dne 5. junija na razpolago občinstvu sledeči posebni vlaki za potovanje v Postojno povodom prireditve v tamkajšnji jami: Proga Benetke - Postojna Benetke odh. ob 6.55 — Postojna prih. ob 13.20. Postojna odh. ob 19.05 — Benetke prih. ob 0.50. Proga Videm - Postojna Videm odh. ob 6.55 — Postojna prih. ob 11.22. Postojna odh. ob 17.30 — Videm prih. ob 21.46. Proga Trst - Postojna Trst (Q odh. ob 7.55 — Postojna prih. ob 10.56 Trst (C) odh. ob 13.30 — Postojna prih. ob 15.40 Postojna odh. ob 20. — Trst prih. ob 22.15. Proga Pula - Postojna Pula odh. ob 7.05 — Postojna prih. ob 11.49 Postojna odh. ob 17.50 — Pula prih. ob 23.12. Potniki namenjeni v Rovinj bodo nadaljevali z vlakom 4419, ki bo počakal v Kanfanaru prihod posebnega vlaka. Proga Reka - Postojna Peka odh. ob 8.10 — Postojna prih. ob 10.38 Postojna odh. ob 18.50 — Reka prih. ob 20.55. Izdajali se bodo potnikom vozni listki za tja in nazaj s popustom 50% navadne tarife, kateri popust velja tudi za običajne vlake. Vozni listki so na prodaj na postajah in pri potniških agencijah treh Benečij (Agenzie Viaggi Tre Venezie) od l.do 10. junija in so veljavni za dobo petih dni od dneva, ko eo bili izdani izkijuCiv&i dan, na katerega eo bili kupljeni. Za vožnjo nazaj morajo bili listki prepečateni na postaji Postojna - Jama (Poštamia - Grottej. Dovoljeno je potnikom, da se med potjo lahko dvakrat ustavijo na poti tja in nazaj. Vsak presledek lahko traja do polnoči naslednjega dne po prihodu. Toliko ob prihodu kolikor ob odhodu po presledku se morajo vozni listki predložiti na poet a ji v potrditev. TEŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 1. junija 1927. £ele sedaj se lahko mimo reče, da je trg dosegel višino, katero zahteva mesto v polni seziji od njega. Vsak kotiček na velikem, nepravilnem četverokotniku ob korzu Cjavour, je vsako jutro zaseden. V tržnih urah je tudi prostor zelo glasan. Smo sicer že videli boljše dneve na tržaškem blagovnem trgu, dneve ki so se cene obupno borile s pri-voženo količino blaga in popuščale v tem boju do nizko pod nor-malo. Tega te dni še ni, a bo brez-dvomno dogodek najbližjih dni. Danes smo imeli na trgu lepe količine graha, mnogo je bilo krompirja in precej zelenjave. Sadje je najlepše zastopano v češnjah. Teh je bilo na trgu nad tristo centov. Čudno je, da še vzdržujejo razmeroma visoko ceno. V ceni so padle velike jagode, takozvani «fragolcmi», ki so tudi lepo zastopani. Kupčije so bile zelo živahne in količinsko prav dobre. Le malo blaga je ostalo neprodanega. Cene so bile danes sledeče: Zelenjava: RediČ 120—200; spi-nača 110—140; fižol v stročju. zelen. mali 250—300: buče za kuho 520—210; paradižnik 400; grah sveži 70—100: čelen 250—360: šparglji 350—380, artičoke 15—26 za 100 komadov; 7.a kuho 60—70; ze- lje 60—120; kisla repa <*)—TO; krompir 40^60; čebula 90—100; česen po 4.50—5 lir za kito. Sadje: al bi k oke 600; pomaranče po igo—180 lir za k vin t al; pomaranče po 40—100 lir za zaboj; češnje 50—180: češnje za žganje (viš-nie) 160—200; jagode male 500— 7t\); jagode velike 100—250; limone '24—30 lir za zaboj. Cene brutto per netto. Na drobno 20% dražje. — * * • Danes so bile na trgu sledeče cene: .. Zelenjava: Česen po 4.50—5-— Ur za kito; šparglji 250—4G0; pesa za kuho 40—70; pesa 50—80; artičoke 25 za sto komadov; korenje 120; zelje 100—120; cvetno zelje 150— 160; kisla repa 50—70; čebula 70— 100; fižol v stročju 200—450; krompir 50—60; grah 65—100; paradižnik 380—400; šelen 120; špinača 100—140; fižol v stročju mali 240— 400; buče za kuho 100—250. Sadje: albikoke 600; pomaranče po 160—180 lir za stot; pomaranče po 40—100 lir za zaboj; češnje 70— 170; jagode male 500—700; jagode velike 180—240; hruške 260—400; češnje za žganje (višnje) 150—180; ribes 240—260; limone 18—30 lir za zaboj. — Iz tržaškega življenja Hada nezgoda kolesarja. 24-letnl Josip Karis, iz Pobegov pri Istri, se je včeraj zjutraj odpravil s kolesom v Sežano, kjer je imel razne opravke. Medpotoma je srečal svojega prijatelja Karla Benčino, ki je kolesaril po isti poti. Ker je potovanje v družbi prijetnejše, sta ga prijatelja nadaljevala skupaj, vozeč tik eden za drugim. Toda cesta je bila slaba in čez nekaj časa je Karlo zavozil v kotanjo, zgubil ravnotežje in padel. Prijatelj, ki je vozil s precejšnjo naglico tik za njim, ni utegnil tako naglo ustaviti in čeprav je v zadnjem hipu naglo zavil v stran, je vendar zavozil s kolesom čez njega. Karis je pri tem zadobil hu-lo rano na desni roki, ki si jo je tudi zlomil na kompliciran način nad komolcem. Dasi ga je roka hudo bolela, jo nesrečni mladenič vendar imel še toliko moči, da je zopet zasedel svoje kolo ter jo mahnil proti Trstu. Poda: se je v tukajšnjo bolnišnico, kjer ;So ga sprejeli v kirurgični oddelek. Moral se bo zdraviti kakih 5 tednov. Avtomobilska nezgoda. Včeraj popoldne okoli 16. ure se je premikal po ulici Istria proti mestu avtomobil firme Perotti, ki je vlačil za seboj drug, pokvarjen avtomobil, katerega je vodil 27-letni Šofer Romolo Tessarini, stanujoč v ulici S. Nicold št. 28. Ko sta avtomobila privozila v bližino občinskega krematorija za smeti, se je pri prvem nenadoma utrgala zavora, radi česar je avto — ker je cesta na tistem mestu precej strma — zdrčal nazaj ter trčil s takšno silo ob drugi avto, da ga je prevrnil. Tessarini je pri tem padel tako nesrečno, da je obtičal z levo nogo pod lastnim avtomobilom. Navzočni so priskočili na pomoč nesrečnemu Šoferju in ga rešili iz mučnega položaja. Ker je bil mladenič ranjen — zmečkalo mu je dva prsta na nogi — je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je ponesrečenem za silo obvezal ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Ponesrečil pri delu. Pri delu na novi cesti, ki jo grade med Miramarom in Tržičem, se je včeraj popoldne ponesrečil 23-1 etni podajač Marku Vuhic, iz Tribnja v Jugoslaviji, stanujoč v delavskih barakah pri Miramaru. Prišel je med dva vagončka za prevažanje materijaia in zadobil precej hudo poškodbo na prsih. Siromak je dob;l prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ako ni zadobil notranjih poško.ib. dar zdravniki upajo, da bo deklica to pot ušla sorti, s katero se je tako lahkomiseino igrala, do nespametnega koraka, ni znano, ker ona ni hotela dati v tem ozira nikakih pojasnil. Tržaško sodišče PonaretMia osebnih listin in sleparija. V sredo je tržaški kazenski senat v četrti sekciji sodil Ivana Car-pinettija iz Orsere, rojenega 1. 1886, tja pristojnega, trgovca z vinom, z zalogo v Trstu. Ta je obtožen, da je v Trstu, v marcu 1. 1924. izstavil jamstveno listino za znesek 5500.— lir, znesek, ki se je nanašal na prodajo večje količine vina. Listina je nosila podpis Ivana Morgan. Podpis je bil torej, ponarejen. Vrhu tega je Carpinetti skušal pripraviti Ivana Morgana, da sri da izplačati od lastnega brata Nazarija Morgan zgoraj omenjeno svoto, dočim Na-zarij ni dolgoval Ivanu več kot 5100.— lir. Obtoženec priznava dejanja na splošno. Menica, ki jamči za svoto, ki jo omenja garancijska listina, se nahaja med spisi in je pristna. Državni pravdnik: Je li ta obravnava predpriprava za civilno tožbo? Odv. Feretra: Ne vem! Odvetnika civilne stranke ni na obravna- vi. . , Tudi oškodovanca ni na obravnavi. Zato predlaga državni pravdnik da se obravnava prenese. Ker manjka tudi brat oškodovanca, vzame zapisnikar to zadevo na zapisnik. Branitelj odvetnik Feretra se z vso silo upre tej zahtevi in predlaga, da se prečitajo izjave Vesti zjipriškega Goriške mestne vesti Binkoštne cerkvene svečanosti. Na binkoštno nedeljo bo ob 10. uri slovesna sv. maša ter potem podeljevanje sv. birme. Popoldne ob 5. uri bo istotako podeljevanje sv. birme. V pondeljek bo dopoldne ob 10. uri ravnotako zopet sv. maša ter nato podelitev sv. birme. V knezonadškofijski kapeii se bo podeljevala birma v pondeljek ob 5. uri ter nato cel teden do sobote ob 7. uri zjutraj. Gospod Luka. G. dr. Andrej Pavlica je spisal drobno knjižico o delovanju Luke Dugarja, ki je posebno pridno nabiral darove za ustanovitev slov. sirotišča v Gorici ter bil desna roka dr. Josipa in Andreja Pavlice v njunem javnem organizatorskem delu. Ker je dobiček namenjen ci-rotišču, knjižico toplo priporočamo. Trideseti seznam cen glavnim živilom v prodaji na debelo Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici pod predsedstvom komisarja g. Antona Orza-na pri občuje trideseti cenik glavnim živilom v prodaji na debelo, veljaven od 30. maja dalje na goriškem trgu. Cene so te-le: Riž navaden od L IGO do 165; riž boljše vrste od L 163 do 16S; koruzna moka rumena od L 90 do 92; navadne testenine (vštevši zaboj) od L 295 do 300; sladkor v kristalih od L 650 do 653; semensko olje od L 615 do 620; domača slanina od L 730 do 750; amerikanska slanina od L 610 do 620; mast od L 660 do 690; polenovka od L 370 do 380; ŠTEVERJAN. V eni izmed zadnjih številk «Goriške Straže« omenja nekdo, da ne more pri nas prospevati cerkveno petje, ker noče občina organista podpirati. Res bi bilo dobro, da bi občina skrbela za to, posebno ker je naše ljudstvo silno obubožano in ne more vzdrževati z lastnimi močmi organista. Kot vse izgleda nosi naša vas žalost en rekord največje revščine v deželi: Najrevnejša med revnimi. Vse premičnine in nepremičnine so podvržene sodni i sk i m sekvestrom, dolg je zajel vse naše premoženje. Naše sosednje rasi vsaj prejmejo nekoliko izkupička za črešnje, pri nas pa smo še vedno cialeč od predvojnih čreš-njevih nasadov. Polovica ljudstva se duši sedaj v ietni vročini v barakah kot je pozimi prezebala v njih v pi?u vetrov. — Cuini slučaji so nam privedli skupaj kar cflo vi>1o mrtvoudnih napadov in seveda \ zbudili še pri zdravili strah, d u se tudi njih ne polasti slična bolezen. oškodovanih strank pred preisko- ječmen št. 1Q od L 175 do 180; fižol bo okreval v 5—6 dneh. Pc&kušen samomor IS-letae dijakinje. Šele petnajsto pomlad je doživela. pa že se je dijakinja Zaira Fon-zari naveličala življenja. Vsaj tako bi se dalo sklepati po žalostnem koraku, ki ga je izvršila sinoči okoli 19. ure v svojem stanovanju v ulici XX. Settembre št. 57, kjer je iipila s samomorilnim namenom par krepkih požirkov lizol r-ma. Toda umreti ni tako lahko kakor si je domišljala lahkomiselna in Še otročja Zaira. Bolečine in menda tudi stran preti pos'cdira-liu njenega brez dvoma prenag:ie-nega dejanja so jo kmalu pripravile do tega, da je začela vpiti na pomoč. Prihiteli so domači, ki so kmalu uganili, kaj se je zgodilo; vsi prestrašeni so začeli begati o-kcU deklice, prizadevajoč si, da bi ji na kak način pomagah. medtem pa je nekdo pohitel telefonirat rešilni postaji. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je mladi samom orilni kandidati nji izpral želodec ter io s to operacijo rešil iz neposredne smrtne nevarnosti. Nato je bila mladenka prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje je sicer nevarno, a ven- valnim sodnikom. Odvetnik tvrdke Carpinetti, ki je zaslišan, pravi, da je pozval Morgana v svojo pisarno, kjer mu je predložil garancijsko listino. Ta mu je dejal, da za tako svoto ni nikdar podpisal nikake jamstvene izjave. On je podpisal Carpinettija neko jamstveno listino za 500.— lir. ,, Sodišče smatra za neobhodno potrebno zaslišanje oškodovanih strank in prenese obravnavo na 9. junija t. L- Pzisibio bivališče, policijsko opozorile in obtoženec. Leonard Butti, mlad delavec, je bil pred tremi leti obsojen na dve leti prisilnega bivanja v Ustichi blizu Palerma, Celo to dobo bivanja je bilo njegovo obnašanje vzorno Vrnil se je v Trst. Ker pa je prisiljeno bivanje skoro vedno vezano s policijskim opozorilom, je kvestura zelo omejevala njegovo osebno prostot. On je delavec tržaški ladjedelnici in ta ga je poslala na delo v Pulo. Seveda ga potemtakem agenti niso mogli ob določenem času najti doma. BU je aretiran. Ko se je nahajal v zaporu &o ga zopet agenti iskali in ga naznanili. Na mestni preturi je bil Leonard Butti oproščen. Toda tožeči odsek preture je vložil priziv. Na včerajšnji obravnavi je obto-ženčev zastopnik, odvetnik Kezich, razložil sodnemu dvoru vzroke priziva. Obtoženec je mislil, da je s prisilnim bivanjem prestal tudi dobo policijskega opozorila To mnenje je bilo v njem te,u moč-nt 'se, ko je zvedel za podoben slučaj nekega Benulič*, kateremu J po pi estanem prisilnem bivanju kvestura ukinila opozorilo. Branitelj prečita sodnemu dvoru razsodbo imenovanega Benuliča in zahteva enakosti svojega varovanca. __ .... Sodni dvor je oprostil Buttija, ker njegov čin ne tvori zločina. druge vrste od L 150 do 155; fižol prve vrste od L 188 do 190; krompir letošnji od L 90 do 100. V označenih cenah se ni vštela užitnina. Planinsko društvo v Gorici V nedeljo, 12. junija t. 1. se bo vršil izlet na Malo goro nad Sv. Križem na Vipavskem. Odhod zjutraj s korjero ob 6. uri iz Ribijeve garaže. Izstopimo v Sv. Križu in od tu se popnemo na vrti. Povra-tek čez Caven, Se lovec, Krnico, Vitovlje in Kromperk. Oprava tu-ristovska, kosilo iz nahrbtnika. — Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Vodnik tov. Rolich. Sočasno oiY>zarjamo vse člane, da se bo vršil občni zbor P. D. v sredo, 8. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. V opširna hronika o Problemu Jadranske željeznice itd. I ova sveeka kao i ranije donosi nekoliko uspelih crteža i karikatura. — List izlazi mjesečno, a godišnja predplata staje dinara 250. Uprava lista u Zagrebu, Marovska ul. 30. ka, soli, grafita, fosforja, azbesta, barvanega kamenja in drugo. Stroški za zgradbo te železnice znašajo 168 milijcKnov rul> ljev. Dograjena pa bo ptrog^a 1931. leta. ĐAKOVI G. Leopold Reja, ker se ni mogel udeležiti pogreba tovariša Možine, daruje za Solsko dručtvo 10 L. — Darovalcu hvala! MALI OGLASI BERLlTHCfiOGL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzl 23, pouk in prc-729 KAKAO .nosti in De Jong's holandski, zasluži prednost radi njegove prist-i^borne kakovosti. "712 71 FlTflDNH N- Borsatti & Figlio, Trst. iLMiHkilH Corso 47 pekama Rovis) gopra-tlja, prodaja in kupjjje zlato, sre- iro vens ki. o poštenih cennh. Govori se slo-678 MEBLIRANA so^a, s hrano ali brez tc, se odda. Via Istituto 44/1, vrrta 9. 739 V BLIŽINI Trbiža, eprejme nemška družina 2—3 deklice čez počitnice. Glede plačila in nadaljnih pojasnil \prašati pri upravništvu. __"740 PRILIKA! Prodajo se vrata, okna, tra-movje in drug materijal, ki izvira iz demoliranja. Pojasnila daje Croci, Piazza 738 Ponterosso 1. __ GLYKOL je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via de: Giuliani št. 42. RAZNE ZANIMIVOSTI Sibirsko-srednj e-azij ska železnica Pred nekaj meseci jc bil o-tvoa-jen na daljnem vzhodu Rusije del velike železniške proge, ki veže Sibirijo s srednjo Azijo. Dolžina te proge znaša c*krog 1.400 kilometrov in sicer od mesta Frunza do Semipalaitinska. Ta nova proga se imenuje Se-mirečinsk in bo velikega gospodarskega pomena za one kraje. V Sibiriji se nabirajo sedaj velike množine hrane, medtem klopi Marvin Roman, ki se je mo- I je v srednji Aziji od časa do ral zagovarjati radi nenamerava- fiasa zrmmjka. Leta 1925.-26. je nega umora na ŠkD.io Ivana Mat- . d k * pgenice v Si- tiuzzija. Omenjeni je šel dno 7. av- J^rečno 88-5 kopejk, v MODNI SALON Via XXX ottofore 3, I. «- 10% popust navadni klobuki od L 30 nnprel. Izbera svilenih Inslamnatiti klobukov. Originalni parlSki vzorci. (694 VSAKOVRSTNE OBNOVE. OKRASKI BREZPLAČNO. Veliko Izbero deblte v zlatarni POVH ALBERT Via Mazzini 46 — Trst as? TELESNA UZGOJA SPORT — Pređsed- S. Đ. Ađria. l>an&8 tečno ob 8. uri izredno važna cdhorova seja. ni k S. HL Jadran. Katera izmed čet bi bila pripravljena igrati v nedeljo vKJpokine 5, t. m prijateljsko tekmo na nacrti igrišču? Odgovor čimpreje v «Edi-nosti». — S. K. Jadran. I.IPTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku iz Vole: Dopis prejeli, a Vam žal ne moremo ustreči z objavo, ker take vrste prepiri ne spadajo v javnost. Povejte dotični G«ebi svoje želje na kak drug način. gusta za neko hišo da si tam popravi pas, katerega je moral nositi vsled kile. Obtoženec, misleč da hoče Mattiuzzi zadostiti telesni potrebi, ga nahruli, da tam m stranišče. Beseda je dala besedo in že sta si bila v laseh. Med prepirom brcne obtoženec Mattiuzzi-ja v trebuh in posledica tega je bila notranje izkrvavenje, kateremu je Mattiuzzi tudi podlegel. Po prečitanju obtožnice in zagovorom oirtoženca se zaslišajo Številne priče, med temi tudi pokojnikova žena. V četrtek se je razprava nadaljevala na kateri sta govorila zagovornika in državni pravdnik. Razsodba bo izrečena danes. _ CEPOVAN. ~ -Potek misijona. Misijonski dnevi od 8.—15. maja so potekli v najlepšem redu ter z veliko udeležbo prebivalstva. Zaključno procesijo je vodil sam pre-vzvišeni knez ; nadškof Sede j PEVKA Na binkoštni pondeljek, dne 6. junija priredi Bralno in pevsko društvo «Naš prapor« lepo vrtno veselico na dvorišču restavracije barona Teuffenbacha. Na sporedu «Užitkarji»; sodelujejo štirje pevski zbori. biriji povprečno srednji Aziji pa, na, pr. v Ta-škentu, Forganu in. v Kokandi so plačevali za isto količino hra^ ne po 2.45 rubljev. Slična situar-cija je tudi glede lesa. Srednja Azija uvaža vsako leto okrog 22 milijonov pudov hrane in 20 milijonov pudov lesa. Važaa bo pa semirečinska železnica tudi za eksploatacijo zemeljskega bogastva Kaza*kstana, teritorija, ki je sedemkrat večji nego vsa Nemčija. Po dograditvi železnice bo mogoče izvažati iz te dežele velike množine premeg-a, daije zlata, bakra, srebra, cin- Tržaška pessiilnica in Hranilnica registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter Jih obrestuje 4% po večje tn stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpolago varnostne celite (iM Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67. MM slov. denarni zavod 71U Dol, dol s cenami MOŠKE OBLEKE, volnene, s pod- vlako .........L 95. MOŠKE JOPE, volnene, s podvlako . 68.— DELAVSKE OBLEKE, vliž. sive, modre ali rumene...... 23.— JOPE. bele, modre ali sive . . . IZDELA VSKE HLAČE, sive, modre ali rumene........- 14. volnene. moSke L 25.—. Oblečice, modre, harie L 32?-. Površniki L 22— Kape L 8.-. Delavske obleke, tule, jope J drugo za dečke. ALLA C1TTA' Dl TSIESTE VIA CARDUCCI TRST Ulfl CARDUCC! 65.— 49.— OBLEKE, volnene, s podvlavo za dečke ..••»•••* JOPE, .............. TUTE, Tony. Clo\vns, sive, modre ali rumene ..... . . 28. .....22. .....14.— JOPE za urad...... HLAČICE za dečke .... za otroke L 25.—. Jope za ku- in PODLI S T E K (126) & l. KRI2ANOVSKA: N ii M S Z ROMAN t— Evo — je rekla ginjena, — prinesla sem ti