P.b.b
svetovnih in domačih dogodkov
PoSmi urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV. / ŠTEVILKA H	CELOVEC, DNE II. OKTOBRA 19G2	CENA 2.- ŠILINGA
Ob otvoritvi koncila
Danes zjutraj je bil v Rimu slovesno otvorjen II. vatikanski vesoljni cerkveni zbor, ki ga je sedanji papež Janez XXIII. napovedal že 25. januarja 1960. Je to dvajseti koncil v dvatisočletni zgodovini katoliške Cerkve.
Ob slovesni otvoritvi so se na viden, veličasten način pokazala spoznavna znamenja Kristusove Cerkve.
K bistvu Kristusove Cerkve spada edinost, katero je Kristus ves čas javnega delovanja poudarjal in za katero je tik pred smrtjo tako goreče prosil. Glavni namen skoro vseh dosedanjih koncilov je bila tudi edinost. Kadarkoli in kjerkoli se je pokazalo v Cerkvi nesoglasje — predvsem v nauku —, je vrhovni poglavar Cerkve sklical škofe, da je skupno z njimi pod nezmotljivim vodstvom Svetega Duha jasno opredelil in razglasil tiste verske resnice, ki so bile v tistem času najbolj ogrožene. In ob 7'ipežu ali njegovem poslancu zbrani škof-:Z - so tako našli potrjen nauk, ki so ga oni oznanjali in ga je ljudstvo verovalo.
Tudi sedanji koncil bo izpričal edinost. Iti je ne najdemo v nobeni svetni organizaciji. Zbrani škofje so v resnici verski predstavniki združenih narodov. Pri njih posvetovanjih se bo pokazala edinost, ki je bistveno znamenje Kristusove Cerkve. Zakaj vse preveva ista ljubezen, utrjuje isto upanje in druži ista trdna vera. Kljub toliki raznolikosti v narodnosti, jeziku in šegah so vsi enega duha, vsi prežeti z odkritosrčno željo: vse storiti, kar je v njihovi moči v čast božjo in blagor človeštva.
Namen koncilov ni bil nikoli izčrpan le ob verskih resnicah. Bolj kot zmotni nauki so mnogokrat begala ljudi zmotna življenjska načela. In zato se je vsak koncil bavil z vprašanji nravnega življenja. V čim-b°lj popolnem izvrševanju nravnih načel pa je svetost Cerkve. Od Kristusa ustanov-<ovCna Cerkev je sveta po svojem bistvu, namenu in po sredstvih. Niso pa sveti vsi njeni člani in tudi na enak način ne stremijo po svetosti. Zato bo eden velikih namenov.
tega koncila skrb za poživitev krščanskega življenja. Papež s škofi bo ob skrbno pre-delanih predlogih skušal najti tisto pot in tista načela, ki bodo za današnje prilike najbolj učinkovita, da bo Cerkev v svojih udih postala res sveta. In to tako sveta, da bo »zavidanja vredna«. Ta sveta zavist — če smemo tako reči — naj bi privabila še druge v naročje Cerkve, zakaj v vsakem plemenitem srcu je želja po dobrem, po svetem.
Čeprav je vsak koncil bil slika vesoljne Cerkve, pa vendar še noben koncil te ve-soljnosti ni tako prikazal kot ravno sedanji. Saj ga ni kontinenta, ki ne bi poslal večjega ali manjšega števila zastopnikov, ki bodo soodločali pri sklopili koncila. Lahko trdimo, da bo prav vsak narod zastopan na tem koncilu. Daši še zdavnaj ni izpolnjena Kristusova želja, da bi bili vsi ljudje verni, pa vendar se danes bolj kot kdajkoli poprej izpolnjuje njegovo naročilo: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode!«
Ta koncil bo, kot že 1. vatikanski, v baziliki sv. Petra v Rimu, torej ob grobu prvaka apostolov, prvega papeža, sv. Petra. ž*a bo to le vidni izraz, da tu zboruje apostolska Cerkev. Ob sedanjem, 263. nasled-uiku sv. Petra, papežu Janezu XXIII. bodo zbrani škofje z vsega sveta. So to skolje, ki so nasledniki apostolov. Iz vseh delov sveta so prihiteli, nad 2.500 po številu: poleg škofov iz evropskih dežel bodo škof je iz daljnega Vzhoda, škofje iz Afrike in Avstralije, škofje iz Severne in Južne Amerike. Zares čudovita slika vesoljne Kristusove Cerkve, k' ne pozna ločitve ras in narodnosti. Kakor so bili v jeseni leta 49 ali pomla-dt leta 50 po Kristusu v Jeruzalemu zbrani upostoli, da so razpravljali o takrat perečih Vprašanjih, tako so tudi danes po skoro
Kennedvjeva poslanica papežu Janezu XXIII.
Prčdlsodinik Ke,nnedy jie koncem septembra jpcteM papežu ob otvoritvi H. Vatikanf-Jkclga vdsdljnega cerkven ega ;Zbora [podlainico, ki živo 'izpričuje zanimanje, s (katerim so milijoni državljanov Združen ib držav spremljali delo raiznih pripravljalnih komisij v itdku treh let, ki so minula, ko je Janez XXIII. napovedal svetu, da ima namen sklicati II. Vatikainslki vdsoljni cerkveni zbor.
Kennedy zatrjuje v svoji 'podamici, da so v Združenih državah brali iz velikim zanimanjem in s pravim občudovanjem zaskrbljenost, Iki jo kažete ea dobrobit človeštva, ter številne izjave, Iki jih je podala Vaša Svetost glede ciljev tega koncila. Poslanica še 'pravi:
»Spričo velikih vprašanj, ki se s človeškega vidika zdijo nerešljiva.
So inarodi vsega sveta našli povod iponovnaga 'zaupanja in poguma v mislih, da se bodo kom-ciliski očdtje posvetili s posebno pozornostjo tdžlkim gospodarskim in socialnim 'Vprašanjem, ki dnevno mučijo trpeče človeštvo v večjem delu sveta, posdbdj pa se v onih delih sveta, k: so gospodarsko nerazviti.« Kennedyjeva poslanica svetemu očetu se zaključuje s telimi besedami: »Na predvdčer koncila upamo z vsem srcem in prosimo Boga, naj Vas odiranja v popolnem zdravju in naj Vam da veliko vetedlje in 'zadoščenje, da bi videli, da bi koncil uresničil Vaše goreče želje za obnovitev prijateljstva in ljubezni po vsem svetu ter za trajen in pravičen mir.«
Danes se je začel
II. Vatikanski koncil
MEDNARODNE DELEGACIJE IN ZASTOPNIKI VLAD IZ VSEGA SVETA NA OTVORITVI VESOLJNEGA ZBORA
Ko je 25. januarja 1959 napovedal sedanji papež, Janez XXIII., v rimski baziliki Svetega Pavla pred zidovi ekumenski koncil, je temu glasu prisluhnil ves svet. Papežev klic je naletel povsod po svetu in tudi med kristjani drugih veroizpovedi na dobrohotno in navdušeno odobravanje. Deset kongregacij in dva sekretariata z 700 sodelavci je začelo s pripravami za ta zgodovinski dogodek. Vsi škofje sveta so izrekli svoje mnenje, svoje stališče in izrazili želje in predloge, kaj bi naj koncil obravnaval. Celo laiki so stopili v službo koncilskih priprav. Ni še bilo nobenega koncila, ki bi se tako temeljito pripravljali nanj.
Danes so se nad jesenskim Rimom oglasili mogočni zvonovi vseh rimskih cerkva in samostanov in slovesno otvorili 21. ekumenski koncil, ki bo združil Svetega očeta z vsemi cerkvenimi knezi iz vsega sveta. Med petjem zvonov se premika veličastna procesija 2850 koncilskih očetov v največjo cerkev na svetu, v stolnico svetega Petra: kardinali, patriarhi, natlškofje, škofje, primasi, opati in bogoslovci. V srednji, sto metrov dolgi ladji stolnice svetega Petra se bo začelo največje zborovanje 20. stoletja.
V baziliki zborovanja pa bodo ostali nekateri prostori prazni: prostori kardinalov in škofov preganjane ceikve, »Cerkve molka«. Nadškof v Pragi na Češkoslovaškem, Jožef Beran, ne bo navzoč. Nihče ne ve, kje ga imajo zaprtega. Tudi vogrski kardinal Jožef Mindszenty ho manjkal. Pravtako se baltski, bulgarski romunski, češkoslovaški, albanski, vogrski škofje in končno kitajski in severnovietnamski nadpa-stirji in še drugi koncila ne bodo mogli udeležiti.
X V' t*?/
dva tisoč letih zbrani njih nasledniki. Ta vesoljni cerkveni zbor je-le en člen v verigi takih zborovanj. Vedno ista Cerkev, vedno isti način vodstva. Kakor pa je rasla in se širila Cerkev, tako je raslo in se širilo vodstvo Cerkve. Posamezni udje so umirali, na njih mesto so stopili drugi. Umrli so apostoli, a zapustili so naslednike, ki danes po božji ustanovitvi in po božjem pravu vodijo Cerkev. Kakor so bili nekdaj zbrani
okrog Petra apostoli, tako so danes oh papežu zbrani škofje. Nevidno za papežem stoji Peter in vsak apostol ima danes veliko število naslednikov, ki so preko neštetih rodov prevzeli od njega Kristusov nauk, poslanstvo in posvečenje. Nad vsem pa nevidno deluje in vodi Sveti Duh Cerkev, to skrivnostno Telo, ki mu je Kristus glava; vse pa po volji in v čast Očeta, iz katerega vse izhaja in h kateremu se vse vrača.
-KRATKE VESTI -
Do velikih demonstracij je (prišlo pod ure pred začetkom razprave v zakonodajnem svetu o predlogu za združitev Adena s federacijo enajstih držav južne Arabije. Podi-cija je razganjala demonstrante s solzihnim plinom un je tudii streljala. Demonstranti pa so bili oboroženi s palicami in kamenjem. Ves čas demonstracij so 'bili pripravljeni tudi britanski vojaki z brzostrelkami. Demonstracije je organizirala ljudska socialistična stranka, iki nasprotuje združitvi Adena z ostalo federacijo in poudarja, da bi to pomenilo korak nazaj na poti neodvisnosti.
Iranski predsednik Alam je v govoru po radiu izrazil zadovoljstvo zaradi zboljšanja odnosov med Iranom in ZSSR. Dejal je, da bo Iran še naprej vodil politiko v skladu s svojimi obveznostmi in da bo varoval odnose s sosednjimi državami. Poudaril je, da so izginili temni oblaki iz iranskosov-jetskih odinosOv.
Newyorški politični krogi so presenečeni, ker se ameriški zunanji minister Rnslk dm sovjetski zunanji minister Gromiko na njunem prvem sestanku v New Voriui nista
•	GALLUS
Redna pevska vaja kot običajno v soboto, 13. oktobra 1962.	Pridite vsi!
razgovarjala o Kubi in Berlinu, najvažnejših problemih v odnosih med ZDA in ZlSSR. Razgovarjala sta se o izpolnjevanju sporazuma o Laosu in izmenjala gledišča o problemu jedrskih poizkusov.
Dosedanji veleposlanik ZDA v Parizu James Gavin je ob svojem odhodu izjavil, da bo poteklo še mnogo časa, preden bodo odpravljena francoslko-ameriška nesoglasja glede jedrske strategije. ZDA so proti nameri Francije, da bi zgradila lastno atomsko orožje. Calvin je francoske želje podpisal, zato so ga odpoklicali. Nasledil ga bo Charles Boh len.
Indijski predsednik Nehru je odložil o-bisk v Gani na željo ganske vlade. Kakor se je zvedelo, so obisk odložili zaradi sedanjega položaja v Gani. Nehru je v odgovoru vladi izrazil upanje, da mu bo omogočeno pozneje obiskati republiko Gano. Mudil se je na štiridnevnem obisku v Nigeriji. Gano naj bi obiskal konec tega meseca.
Predsednik federalne vlade Nigerije Ba-leva in predsednik Indije Nehru sta objavila skupno pdročilo ob koncu peitdnevne-ga obiska 'indijskega predsednika Nehruja v Lagosu. Oba predsednika Bita razpravljala o mednarodnih vprašanj ih s|ku(pnega interesa in se strinjala, da je razorožitev najvažnejše mednarodno vprašanje. Prav talko sta se razgovarjala o'vprašanjih držav v razvoju, za katere je nujno, da dobijo pomoč.
Argentinski kmetijski minister Cesar Orion je odstopil. Uradno pOnočilo pravi, da je odstopil zato, ker mu gospodarsko nunisbr.vtlvo hi dalo dovolj sredstev za kmetijstvo. Predsednik Gnido je imenoval za novega notranjega ministra Rodolfa Mair-tineza, namesto Adrogue, ki je prejšnji mesec odstopil. Novi minister je bil prej že nekoč na tem paložaljm.
Predsednik republike Cipra naldlšlkod Ma-karios je prispel na uradni obisk v Grčijo, kjer je kot gost kralja Pavla ostal tri dini. Na atenskem letališču so sprejeli Makari-osa kralj Pavel, predsednik Karamanlis s člani vlade in druge Osebnosti. Po uradnem delu obiska je Makarios ostal v Atenah še dva dni ter je v tem času imel razgovore s predsednikom Vlade Karamanli-som o medsebojnem sodelovanju.
Politični teden
Po svetu ...
BREŽNJEV V JUGOSLAVIJI
Predsaclniik (prezMija vrhovnega sovjeta Sovjetske izveze Brežnjev 'je prejšnji teden •zakljudiil svoj' olbislk v Jugoslaivijd in svoje raizgovorc z maršallom Titom. Njegov olbislk je sladil vabilu, kaitero je matšail Tito naslovil pred šestimi leti, in sicer leta 1956, na 'tedanjega sovjetskega poglavarja Voro-šilova. S formalnega stališča je torej Leonid Brežnjev sedaj vrnil obisk predsednika Tita v Sovjetski zvdzi, junija leta 1956. Toda z Ozirom na dejstvo, da je do vrnitve obiska prišlo šele po šestih letih in posebno še 'z ozirom na dogodke, ki so se v tem času (pripetili, predstavlja prihod sovjetskega državnega poglavarja v Jugoslavijo mnOgo več kot navaldno vljudnostno vrnitev obiska. To je posdbno ralzvidno ilz zunanjih Okoliščin, v kalterilh se je obisk razvijal, kakor todi ilz komentarjev talko u-raidnih krogov kot jngOslovanskega tiska.
S tega vidika gledano obisk BrežnjeVa res predstavlja nekako formalno kronanje dolgega in mučnega procesa z.bTižainja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ta proces, ki 'se je pričel z majlslkim obiskom Hirušče-va leta 1955 v Beogradu, je bil vse prej kot lahek. Najbolj kritično je bilo v tem oziru leta 1956, ko je na Madžarskem izbruhnila revolucija, katere odmevi So negativno vplivali dolgo časa na sovj etsko-j ugoslovanske odnose. V komunističnem taboru so Obdolži! i jugoslovanske komuniste, da so njihove ipolitične koncepcije o neodvisnosti in enakopravnosti Vseh socialističnih držav spravili maidlžariske in poljske rodolj uh e do u-ipora proti komunističnemu režimu. Tedanjega madžarskega državnika Imreja Naigy-ja, ki se je zatdkel v jugoslovansko veleposlaništvo v Buidinipešti, so kljub dani besedi SoVjeti ugrabili in ga nato usmrtili.
ASTRONAVT SCHIRRA
V letališkem oporišču Cape Caneverol so začetkom oktobra ilzlstrdlilli nOvo ameriško vdsdljislko ladjo »Sigma 7«, v kateri je leltdl astronavt Wal!ter Schirra. Šestkrat je obkrožil Zemljo. To je bil doslej, najdaljši polet ameriškega kozmonavta. John Glenn in Malcolm Caipenter sta letela okrog Zemlje vsak po trikrat. Vesoljsko ladjo »Sigma 7« z 394etnim kajpetanOm fregate WalCdrjem Schirio, so izstrelili S pomočjo rakete tipa »Atlas«.
Vdsoljsika ladja se jie vzpenjala navpično. V trenutku, ko je razžarjena malsa »Sigme 7« prišla v dotik s hladnim zrakom v zgornjih plaislteh atmdsfere, je pustila za seboj dolgo belo sled. Schirra je preletel Okrog 270.000 kilometrov dolgo pot. Kakor pravijo v oporišču Cape Caneverall, je poglavitna nalloga pri tem 'poletu, podrobno pripraviti ■naslednjo fazo ameriškega programa za raziskovanje vesolja. Po sedanjih načrtih nameravajo ZjDA izstreliti prihodnje leto v vesolje Človeka, ki bi v 24 urah letel osemnajst krat okrog Zemlje.
Waker Schirra je letel s hijtrdsitjo 28.000 'kilometrov n'a uro. Po ipoletu je srečno pri-
stal na Atilahiškem oceanu. To pot ni bilo med pripravami- nobenih tehničnih »incidentov« in Okvar in tudi polet sam je potekel v naj večjem redu. Hruščev je ob tej priliki poslal iKennedyju brzojavko s čestitkami. Medtem je sovjetski znanstvenik napovedal, da je sedaj prvi cilj sovjetskih znanstvenikov izvesti med astronavti »srečanje v vesalljh«.
PAPEŽ V LORETU IN ASISIJU
Od leta 1870, ko je bilo konec cerkvene države, noben papež ni -več zapustil Vatikana. Danes pred tednom pa je papež Janez XXIII. pretrgali to tradicijo in odpotoval iz Vatikana v Loreto in Asisi. Na vsej, poti so ga pozdravljale množice vernikov; svetega očeta je spremljal tudi predsednik vlade Fanifahi, predsednik republike Segni pa ga j,e dočakal v Loiretu.
BEN 'BELLA POTUJE
'Predsednik alžirske vlade Ben Bella je prispel pretdklo nedeljo iz Alžira v Pariz, od koder je kmaliu zatem nadaljeval pot v New Yoik. V Parizu je izrazili, da bo odšel tudi v 'Havano, kjer se bo razgovarjal s Castrom. Ben BellO sprdmlja delegacija petnajst ljudi', med katerimi je zunanji minister Mohamed Hemisti. V zvezi z vstopom Alžira v OZN je Ben Bella izjavil, da spada ta dan skupno s številnimi drugimi v slavno zgodovino alžirske revolucije. Spomnil se je Vseh, ki Iso padli', da je Alžir dobil svoje mesto v mednarodni skupnosti. Ko je prispel v New York, je na letališču izjavil, da bo Alžir olstal zvest načelom 'listine OZN in bo deloval za mir In zbliževanje med narodi v Okviru OIZN.
STAVKE V ITALIJI
Zdi se, da je Italija pOsebno rodovitno polje za stavkanje. Pretekli teden se je še vedno nadaljevala Istavka kovinarjev v olsebnih (podjetjih. Tej stavki se je pridružila še stavka univerzitetnih profesorjev, asistentov im visOkošolcev. Ta vsedržavna stavka bi se morala zaključiti, vendar pa so jo sklenili podaljšati do prihodnje nedelje, 14. oktdbra 1962. PrOsvetmi minister Gui je pozval z brzojavko stanovska združenja profesorjev, asistentov in vilsoko-šolcev, naj stavko prekinejo, in jih poklical na razgovor v torek, 9. Oktdbra 1962, da so razpraVljalli o vprašanjih, zaradi kalterih so proglasili Stavko.
9. in 10. Oktobra so stavkali civilni nameščenci v bolnišnicah, 11., 12. in 13. pa stavkajo nameščenci pokrajinskih kmečkih vzajemnih blagajn. Od 11. do 13. oktobra pa stavkajo tudi telefdnisti državne telefon-s|ke Službe.
KRIZA V FRANCOSKI VLADI
Francoska skupščina je pretekli petek zjutraj po dolgi nočni razpravi izglasovala nezaupnico vladi GeOrgesa PompidOujla. Talko je predsednik de Gaulle razpustil skupščino. Za ndzaupnico je glaSovalo 280 poslancev, to je 39 več kakor znaša potrebna absolutna večina.
.Poimpidou je de Gaullu Sporočil ostavko svOje Vlade pretdklo soboto. Poslanci so v Skupščini glasovali o resoluciji Opozicije, ki nastopa prdti de Gaullovemu načrtu za izvedbo referenduma o spremembi ustave v smislu, da Odslej predsednika republike volijo volivci neposredno. Do sedaj ga je namreč vOlilo 80.000 »velikih volilvtoev«. Vlada je referendum določila 'Za 28. oktobra. Neposredna posledica nezaupnice bo po mnenju političnih opazovalcev razpustitev skupščine in določitev novih volitev. Venldar pa Opalzovalci menijo, da bo de Gaulle kljub temu izvedel referendum.
Nekateri opazovalci menijo, da pomeni padec Pampidouja začetek -konca pete republike in vrnitev k prejšnjemu političnemu življenju Francije, ko je prevladoval parlamentarni sistem.
CdpraV je formalni razlog za krizo fran-cOSke vlade predlog za revizijo ustave, pa v francoskih političnih krogih tudi menijo, da želijo voditelji opozicije preusmeriti francosko politiko zlasti n'a mednarodnem področju. Največji del Strank desnice in sredine že dalj čaSa 'kritizira predsednika de Ganila zaradi njegove politike v Evropi, zatrj ujoč, da v nekaterih ozirih »nasprotuje tradicionalni fralncoSki politiki prijateljstva in sodelovanja z Veliko Britanijo in ZDA«. Iste stranke so proti de Ganllo-vihi načrtom za francoske atomske vojaške enote, ne nalSprotUjiejo vsitOpu Vdlilke Britanije v EGS In se z de GauMom ne strinjajo še glede martsičesa v zvezi s politiko v severnoatlantskem paktu.
... in pri nas v Avstriji
AVSTRIJA PROSI ZA KREDIT
Avstrijska vlada je nedavno zaprosila pri švedski Vladi za kredit 500 milijonov šilingov, ki jih nameravajo porabiti za nakup švedskih Diisenjagerjiev.. Nadalje nameravajo nakujpiti 15 drugih letal, ki razvijajo hitrost do 2400 kilometrov na uro. Švedsko zunanje ministrstvo je že potrdilo pogajanja. Nadalje poročajo, da se je Avstrija pogajala tudi s Švico glede kredita 600 milijonov šilingov za nabavo raznih vojaških potrebščin.
IZID VOLITEV: SPOe ZGUBILA
GLASOVE
Volitve v občinSke odbore, ki so se vršile preteklo nedeljo, kot drugod tudi v Celovcu. niso prinesle posebnih sprememb v av-sttrijlskem političnem življenju. Socialistična stranka je edina, ki je zgubila precej glasov. Sicer se pa število mandatov ni nič spremenilo: SPOe je dobila spet sedemnajst, OeVP trinajst, FPOe pet in KPOe en mandat. Samo šteVilčna razdelitev glasov se je Sprevrgla v škodo socialistov.
Značilno pri teh volitvah je bila nadpovprečno nizka Udeležba. Samo 82,3 odstotkov vsega prebivalstva se je udeležilo volitev. V Celovcu od leta 1945 dalje ni bilo tako nizke udeležbe. Vrhu tega se je število volilnih upravičencev -povečalo za 4143 od zadnjih Občinskih volitev leta 1957; od teh se je volitev 'udeležilo le 895 Oseb več. Od 47.470 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo 39.102, medtem ko so našteli 37.965 veljavnih glasov. Število' nevOlivcev
VESTI O KONCILU
Časnikarska služba na vesoljnem cerkvenem zboru
Časnikarsko službo na H. vatikanskem cerkv. zboru je prevzel msgr. Fausto Val-laino, ki bo vodil kot direktor posiovanje sedmih oddelkov za razne jezike. Angleški oddelek bo Vodil msgr, James Tuček, ki je načeloval rimski agenciji tiskovnega oddelka ameriške organizacije NCWC. Francoskemu Časnikarskemu oddelku bo načeloval pariški pater Frank Bernard, ki sodeluje pri francoskem katoliškem dnevniku »La Croix«. Španskemu oddelku bo načeloval don Cipriano Calderon, portugalskemu p. Bonaventura Kloppenburg iz Brazilije, italijanskemu Oddelku pa p. Fran-ce-sco Ferusi, ki ureja novice za radio Vatikan. Za vodjo nemškega oddelka so izbrali prelata Gerharda Fittkau iz Essena, za vodja poljskega oddelka pa duhovnik Štefan Wesoly.
Oddelki časnikarske službe so začeli .poslovati že 20. septembra. Njihova naloga je oskrbovati številne časnikarje vsega sveta z vsemi potrebnimi informacijami o poteku vesoljnega cerkvenega zbora.
KAKO BO POTEKAL KONCIL
Mesto Rim se pripravlja, da na dostojen
način proslavi pričetek 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Vse glavne ceste in trge so okrasili s cvetlicami in zastavami. Pred pričetkom koncila bosta župan in občinski svet v posebni avdienci izročila papežu simbolični dar — umetniški kelih. Na čast koncilskih očetov bodo priredili na Ka-pitolu svečan sprejem.
Objavili so uredbo o začetku in koncu koncila ter o javnih zasedanjih.
Pred začetkom vesoljnega cerkvenega Zbora se bodo vsi kardinali in škofje zbrali v vatikanskih palačah, od koder pojdejo skupaj s papežem skozi bronasta vrata preko trga sv. Petra (ob 8,30). Na trgu se zbere vsa rimska duhovščina in ljudstvo, da prisostvuje sprevodu. Po prihodu v baziliko bodo zapel i Veni Creator Spiritus, nakar bo sledila sv. maša, ki jo bo daroval kardinal dekan. Po sv. maši 'bo slovesno u-stoličenje sv. Evangelija na tronu ob strani glavnega oltarja, nakar se bodo poklonili sv. očetu navzoči kardinali in po dva izmed nadškofov in škofov v imenu vseh ostalih. Sledila bo javna veroizpoved navzočih koncilskih očetov, zatem razne molitve in petje evangelija v latinskem in grškem jeziku.
To začetno javno zasedanje se bo zaključilo z nagovorom sv. očeta.
Približno enako se -bo vršilo zadnje zasedanje ob zaključku koncila, ki se pa ne ve še, kdaj bo. Šele po zaključnem nagovoru papeža bodo smeli škofje in nadškofje zapustiti Rim in oditi v svojo domovino.
Generalna zasedanja, ki bodo prav tako v baziliki sv. Petra, ne bodo tako slovesna. Udeleženci bodo prišli v baziliko kar naravnost vsak posamezno. Generalna zasedanja bodo v -prvih desetih dneh štiri; kasneje pa vsak dan razen ob četrtkih in nedeljah. Začetek bo vedno ob 9. uri.
IZREDNA ZASTOPSTVA NA OTVORITVI KONCILA
Že 'zadnjič smo poročali, da bodo na slovesen začetek koncila prišla številna poseb-ua 'diploimaltska zastopstva. Seidaj je Osserv. Romano objavil, da se je takih izrednih za-stppstev priglasilo že 75 in da še pričakujejo nekaj nadaljnjih. Med njimi so zastopane države iz vseh delov sveta, številna zastopstva bodo tudi iz novih držav, ki so komaj pred kratkim postale neodvisne.
JUGOSLOVANSKI ŠKOFJE V RIM
Kolikor nam je znano, so jugoslovanske oblasti dale dovoljenje vsem škofom, da smejo potovati na vesoljni cerkveni zbor v Rim. Msgr. dr. Srebernič bo ostal doma, ker zaradi starosti ne more več na tako tlol-
SLOVENCI
doma bi po sovtu
Uspeh slovenskega gledališka
Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah je uprizorilo za začetek nove, po zaporedju osemnajste gledališke sezone Držičevo komedijo „Tripče de Utolče”. Delo, ki so ga v lanski sezoni naštudirali že drugič in z njim dosegli na II. mednarodnem festivalu v Monaku celo velike uspehe, so letos naštudirali z nekaj novimi igralci, ker so nameravali gostovati z njim v Italiji na festivalu. Ker je bil festival odpovedan, so s „Tripče de Utolče” začeli domačo sezono, bodo pa gostovali z njim tudi drugod. Predvideno je tudi gostovanje pri nas v Avstriji.
Slovenski umetnik razstavlja
V	prostorih Delavske univerze so odprli razstavo akvarelov akademskega kiparja in profesorja risanja v Kamniku Aladina Janca. Zbrani so samo akvareli iz zadnjih dveh let, tako da je razstava barvno in oblikovno enotno uglašena, razodeva pa ustvarjalno razpoloženje ob različnih podobah kamniške okolice.
Slovenec razstavlja v Ameriki
V	Californiji je dne 10. septembra odprl svojo prvo umetniško razstavo slikar Frank Grabrijan. Umetnik je po rodu Slovenec iz Bele Krajine. Po drugi svetovni vojni se je izselil v Ameriko.
Anton Ažbe v Narodni galeriji v Ljubljani
V	ljubljanski narodni galeriji so odprli razstavo ,Anton Ažbe in njegova šola”. Priredili so jo v spomin na stoletnico rojstva tega znamenitega slovenskega slikarja, ki sc je rodil 30. maja 1862 v hribovski vasi Dolenčice pri Javorjah nad Poljanami v Sloveniji.
Uspeh slovenskega gledalitta v Nemiiji
Igralska skupina iz Trbovelj v Sloveniji je na p vabilo Kulturne organizacije pokrajine SchlcsWi6 Hollstcin gostovala z Goldonijevo „Krčmarico Mi-randolino” v mestu Scheersberg v okviru tamošnje-ga tedna amaterskih gledaliških prireditev. V družbi domačih skupin ter gostov iz Belgije, Norveške in Avstrije je žela veliko odobravanje publike in kulturne javnosti, kar izpričuje tudi dejstvo, da so edino predstavo amaterske skupine oddajali tudi po televiziji.
Nov slovenski film „Na$ avto"
Režiser František Cap je za producenta „Triglav film” končal snemanje novega slovenskega filma — satirično komedijo. Film so posneli po dveh mesecih dela v Slovenskem Primorju, v Piranu, Kop-ru in okolici. Preostala je le še laboratorijska obdelava filma, tako da bo verjetno prvo predvajanje filma novembra.
znaša 8.378. Tabo da predstavljajo ne.-volivci v Celovcu imaginarno tretjo n:, močnejšo stranico.
PARLAMENTARNE VOLITVE
18. novembra' bodo ipri nas parlamentarne volitve. Volilno pravico ima 4,8 milijona prebivalcev, torej 104.000 več kot leta 1959. 56 odstotkov volilnih upravičencev so ženske. 350.000 Avstrijcev bo letos prvič Volilo.
go pot. Nadškof dr. Vovk je v škofijskem listu objavil, da odide v Rim 5. oktobra. Toda po zadnjih vesteh je mora! potovanje odložiti zaradi zdravja. Ravnati se mora po navodilih zdravnikov.
POLJSKI PRIMAS JE ODPOTOVAL NA KONCIL
Poljski 'primas kardinal Wyszynski je v soboto 30. septembra objavil pastirsko pismo, s katerim obvešča vernike, da bo v kratkem odpotoval v Rim skupno s precejšnjim številom poljskih škofov. To je prvo uradno obvestilo poljskega primasa, potem ko so komunistične oblasti stalno odrekale dovoljenje nekaterim poljskim škofom. Kardinal je tedaj izjavil, da se tudi on ne bo podal v Rim, če ostalih škofov ne bodo pustili, da odpotujejo z njim. Sedaj se je zvedelo, da je veliki večini 35 škofov, ki so vprašali za dovoljenje, bilo odobreno, da lahko potujejo v Rim.
*
Dolgo je ostalo nerešeno vprašanje, ali se bodo poljski škofje mogli udeležiti vesoljnega cerkv. Zbora. Časopisi so pisali to in ono. Kortčno je prišla vest, da so varšavske Oblasti izdale dovoljenje kardinalu Višinskemu in številmim drugim škofom, da smejo na koncil. Ni pa še gotovo, ali so to dovoljenje dobili vsi škofje ali samo večina izmed njih. — V petek, 5. t. m. so skupno odpotovali v Rim.
HcatUi UuttucHi v&sti
•	RIM
Proii koncu septembra je bilo ti Rimu prvo mednarodno zborovanje o analfabetizmu. Organizacija UNESCO je za to prvo zborovanje izbrala italijansko prestolnico z ozirom na dosedanje uspešno delo Italijanske zveze za boj proti nepismenosti. Po najnovejših podatkih znaša število analfabetov na svetu okoli 700 milijonov. Tega ptvega zborovanja v Rimu so se udeležili predstavniki 45 dežel iz vseh petih celin. Dela se je udeležilo nadalje 20 delegatov šolskih in socialnih organizacij, ki se ukvarjajo z bojem proti analfabetizmu.
•	TURIN
Skladatelj Giorgio Ferrari iz Turina je dobil pivo nagrado pri mednarodnem razpisu v Liegeu za nove skladbe za godalne kvartete. Razpisa so se udeležili skladatelji iz 15 držav. Drugo nagrado je dobil Američan VVolfgang Fraenckel, tretjo pa Grk Yorgo Cicillianos.
•	NEMČIJA
Neodvisno razsodišče je spoznalo za tri najboljše nemške filme lanskega leta naslednje tri: »Lažnivci«, »Transport« in »Beg v Berlin«. Vsak teh filmov je dobil nagrado v znesku 250.000 nemških mark.
•	IZRAEL
Na kraju, kjer je nekdaj sttilo mesto Cesa-nea, so odkrili pred kratkim izraelski arheologi pravi zaklad. V neki luknji v zemlji, na kateri je stala nekdaj sinagoga, so našli 4000 bronastih kovancev iz istega časa. To je največja najdba nekdanjih kovancev, kar so jih kdaj odkrili v Izraelu.
O INNSBRUCK
Društvo za gojenje pravljic evropskih V rodov je septembra priredilo svoj kongres v Innsbrucku.
® HAMBURG
V Hamburgu se je proti koncu septembra pričel mednarodni kongres otroške knjige. Dela so se zaključila v soboto s podelitvijo dvoletnih nagrad »Hans Christi-an Andersen«. Razsodišče je sklenilo podeliti častno medaljo Američanu Medne-retu Jongu, ki je avtor vrste knjig. V seznamu drugih odlikovanih avtorjev je tudi benečanska pisateljica Mariangela Cisco, avtorica otroške knjige »Srajca za Jacka«.
•	ZAGREB
Zagrebška Filharmonija pod vodstvom dirigenta Milana Horvata bo sredi oktobra odšla na desetdnevno gostovanje v Švico in Francijo. Zagrebški filharmoniki bodo izvajali dela Čajkovskega, Stravinskega, Prokofjeva, Dvoraka in Brahmsa. Ob povratkov bodo zagrebški umetniki v Parizu po-■nieli nekaj plošč. Zagrebška Filharmonija le Idos gostovala že v Benetkah, Salzburgu in Luganu, za drugo leto pa ima pogodbo z*1 gostovanje v Zahodni Nemčiji.
•	MADŽARSKA
Znani madžarski pisatelj Tibor Dery, ki Je bil leta 1957 obsojen na devet let ječe, ker se je udeležil leta 1956 madžarskega upora, a je bil v marcu izpuščen zaradi amnestije, je objavil zdaj prvo novelo, odkar le prišel iz ječe. V njej pripoveduje o stanem univerzitetnem profesorju, ki sc udeleži upora leta 1956 in se pridruži skupini beguncev, da bi pobegnil v tujino, toda Pred mejo se premisli in se vrne nazaj. Doleti pa ga smrt, a stari profesor umrje z besedami: »Ni dobro, če človek skuša poravnati napake preteklosti«.
•	BERLIN
l' vzhodnem Berlinu je nenadno umrl znani skladatelj Hans Eisler. Star je bil 6‘1 let. Rodil se je na Dunaju. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Berlin, kjer je ostal do prihoda nacistov na oblast. Leta 1933 je zbežal iz Nemčije, bival v raznih Bržavah in se podal v Sovjetsko zvezo in končno v Hollywood, kjer je zložil glasbo za nekaj filmov. Leta 1947 so ga izgnali lz Združenih držav, ker je bil obtožen pro-trameriške dejavnosti. Leta 1949 sc je vrnil v vzhodni Berlin. Naslednje leto je zložil (jržavno himno Vzhodne Nemčije. Imel je katedro za glasbo na vzhodnoberlinski univerzi.
• AVSTRIJA Avstrijsko državno nagrado leta 1962 za Ifteraturo je prosvetni minister podelil Hansu Lcbertu zn roman »Volčja koža« in Doru za roman »Nič kot spomini«. pAo Dor je, kot znano, po poreklu Srb lz Banata in se je po vojni izselil iz domo-
KULTURNI OBZORNIK
smoiic Drago: Za narodov blagor
Te idni bo stopili naš koroški avtor Roro Koisitandk s svtdj iim dlraimislkim 'poizkosotm »Mrtvo oznanilo« prekl slovensko javnost. Dramski ipobikuls. Ni prava igra, arppaik bbl|j, črtica, v kalteri so razdeljene vloge; različni ljudje berejo odstavke iz opisa našega živUjemja iln našega človeka. To pomeni, da ise je pisatelj loj til celote naših koroških problemov; skušal je priti vzrokom do dna, slkušal je 'razumevati in razglabljati o našcim nezalvddlneim Slovencu, o narodnjaku, ki se je naveličali boja za narodne pravice; ocenil, sodil je človeka, ki se vdaja miru in je v tem zadovoljen. Nasproti si postavlja starejšo generacijo in neobteiženo mlajšo, ki se ji še niso izgruidili idealli, ki ima še vero v rešitev naroda in človeka. Kajti če se zruši v človeku prava poldoba člo-veka-bojevnika, pade v njem vise, kat je višjega, duhovnega. In človek 'začne živeti samo od kruha.
Poizkus ne zajema vseh naših težav, tudi jih ne rešuje, nekatere celo izpušča, to in
ono morda le nakaže. Pa isaj avtorju ne gre za celotno sliko, za popolno podobo našega pGitišcmega roldu — on hoče povedati, kje smo ih kam plavamo, če ne bo Vsak med nami na|pefl Zadnjih telesnih in duševnih sil iln tako zaustavil n arodno-človeško propast.
Poklicani ismo vsak na svoje mesto, na svojo pdstajamko im izaito Smo, kot pravi grški mislec in učiteiij, dolžni tam vzdržati, kamor smo postavljeni. Ne smemo biti narodnjaki le iz tradicionalnosti, almpak ker smo dolllžni pred Bogom, človeštvom in samim seboj.	•
iPa tudi to je del človeka, velik del, da spdzna im se zaveda, kako je majhno to, kar si je dali sam, v primeru s item, kar je prejemal od drugod, Od Boga in soljudi.
Doližam jle ohraniti dediščino, pa ne le to, temveč jo dopolnjevati, pridajati svoj del, da bo imel dajati nekaj, svojega 'svojim vnukom.
Za nas pa je to naš 'slovenski jezik.
azKanita"
SMO TO MI?
»Narod, ki hoče kruha in miru!11
Smo mi, ki smo obsojeni na smrt, pa smo že srečni, da imamo v tem svoj mir? Da živimo, kot jih živi na tisoče; da se preživljamo kot živali, brez ljubezni in brez duha?
Kaj smo res že tako otopeli, kaj se je naš narod res tako navadil prenašati vse, kar mu natovorijo?
O, živimo res le ob pričakovanju, da bo konec naše koroške zgodbe? Kakšen bo konec, svetel ali mrk, nas ne briga, saj nas ne bo več. In tako zdaj živimo v tem lagodnem miru. Drug za drugim smo šli v pokoj. Narod pa naj plačuje pokojnino. Lepa ta, prekleto lepa! Narod je v nas naložil svoj denar. Oče in mati sta ga nalagala leto za letom, da bi obrestovali. Mi pa smo se povzpeli po njihovih rokah kvišku in potlej smo se izmuznili.
Vem zate, narod, koliko si kriv ti. Vemo, da so jemali, jemali, a niso vračali. Vemo, da daješ kruha v težki delavski kmečki roki, da si sejal dober svet, dobro misel in da so te komaj plačevali.
A KRIV SI, KER NOČEŠ PRAVICE.
KRIV SI, KER SE UPIRAŠ RESNICI!
In to je greh.
Dovolj ti je življenje, zadovoljen si s kruhom in mirom. O kako si podoben onemu ljudstvu iz davnine, ki je obnorelo kričalo: Panem et circenses — kruha in iger. Glej, ni ga več. Sojeno je.
Tudi na nas bo vrsta, da bomo odgovorili na vprašanje: kje so tvoji bratje. — Tedaj ne bo izgovorov. Ker nisi dal roditi, si ubijal — mi pa bomo molčali bolj kot kdajkoli prej, bolj kot zdaj moremo. Zajokali bomo, solze pa ne bodo sprostile.
Ubijal si, ker si molčal, ker si skrival, ker si počival, ker...
Ne, Bog, ni še tak naš narod; nekoliko truden je, spet bo vstal, nadaljeval po svoji cesti in hodil od ene luči k drugi luči in iskal svojo podobo.
-sk-mm-
Slikar Anton Ažbe in njegova podoba
Danes smo že omenili ime Anton Ažbe, Iko smo poročali o razstavi njegovih del v ljulbljanskli Narodni galeriji. Njegovo delo je tako plodovito in daljnosežno, da se hočemo podrobneje seznaniti z umetnikovo ošabnostjo. Njegova razstava nam pokaže dvoje: vsa mojstrova lastna dela, poleg njih pa še najbolj značilna dela njegovih učencev; Ažbetova šola je slovela po vsej Evropi in Ameriki. Od leta 1891 do učiteljeve smrti v letu 1905 jo je obiskalo najmanj tisoč učencev. Največ je bilo Slovanov: Rusov, Poljakov, Cehov in Srbov, nekaj Skandinavcev lin Nemcev, mnogo Angležev in Američanov. Poleg Vesela so bili vsi slovenski ekspresionisti Ažbetovi učenci.
PraVkar odprta razstava je res nenavadna. Ažbetova življenjska umetniška žetev je namreč kar osupljivo borna. V mlajših letih, ko je nečloveško stradal, je moral delati izključno za krušna naročila, kopiral je stare mojstre, za trgovce slikal slabo plačane portrete in sentimentalne kompozicije. Pozneje ga je ovirala šola, še kasneje sta mu bohemsko življenje in alkohol ohromila ustvarjalni polet.
Za razstavo njegovih del so zbrali vsa v Jugoslaviji Ohranjena izvirna dela umetnika, vsega skupaj 9'oljnatih slik in 4 risbe. Umetnine, med katerimi je le malo popolnoma dovršenih, lahko le medlo predstavljajo mojstra, ki je s svojim slovečim »principom krogle« in naukom o »kristalizaciji barv« pokazal za svoj čas izredno pot novemu slikarstvu od preživelega formalnega akademijskega realizma preko naturalističnega impresionizma do novega, čistega barvnega izraza s poudarkom na trdni strukturi predmetov. Rje so zdaj druge važnejše Ažbetove slike, ki jih poznamo iz pričevanj sodobnikov, še ni bilo mogoče odkriti. Izginile so menda v Berlinu.
Poglavitna Ažbetova pomembnost je nje-
govo štirinajstletno umetniško vzgojno delo. Kako in kaj je poučeval in dosežke njegove šole vidimo iz mnogoštevilnih šolskih del učencev. Izmed teh so pozneje nekateri postali slavni mojstri.
Likovnemu delu razstave je v ponazoritev malo 'znanega Ažbetovega življenja dodano še nekaj pisane in fotografske dokumentacije. Razstavljeni 'originali enako kot fotografije dobro kažejo, kako dosledno je Ažbe izvajal svoje učne načrte. Čeprav sam osebno realist, a naklonjen novim smerem, je puščal učencem popolno idejno svobodo. Niti najmanj ni hotel vplivati na njihov individualni umetniški razvoj. Hotel jih je naučiti le to, kar se sploh da naučiti: pravilno opazovanje, o-snovna oblikovalna načela, tehniške spretnosti. Zmeraj znova je po?iavljal: »Postanite najprej dobri tehniki, nato pa kot umetniki svobodno ustvarjajte!« Prav zato in zaradi učiteljevega globokega znanja je postala šola pravo privlačišče za mlade ljudi. Ažbetova enkratna osebnost, njegova plemenitost, neskončna dobrota so jo delali še privlačnejšo.
Ko je dne 5. avgusta 1905, komaj 43 let star, umrl obče znani in priljubljeni »Profesor Namlioh«, ves izčrpan od hude bolezni — imel je raka v vratu —, so žalovali za njim Vsi umetniško zaintresirani ljudje. Spominjali so se »moža z zlatim srcem, ki je žrtvoval za umetnost vse najboljše, ki je kot učitelj zbudil in razvnel v srcih sto in sto učencev plamen umetniškega navdušenja.
Vse življenje je bil vesel apostol revežev, ki radi dele 'zadnjo skorjico s še ubož-nejšim svojim bližnjikom ...« Ob zaključku mirno lahko rečemo: v zgodovini vse evropske umetniške vzgoje v dobi fin de sieda bo ostalo Ažbetovo ime zapisano z zlatimi črkami.
Oder
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v
PRUNC ERIK:
Oder Mladje
V	Mohorjevem koledarju 1959 leta je napisal dr. Valentin Inzko mod drugim sledeče:
.. Iz tega je razvidna potreba po ustanovitvi
stailnega odra v Celovcu, katerega člani bi nastopali s svojimi prireditvami v okviru gostovanj tudi na podeželskih odrih. Nepoklicni igravci tega Slovenskega odra bi morali biti pretežno slovenski izobraženci, ki bi tudi z lepo govorjeno in pravilno naglašono slovenščino dvigali ugled našega mate-rinega jezika na dvojezičnem ozemlju.
V	okviru narodne vzgoje in kulturnega srečanja z nemškimi sodeželani bi ivršil ravno ta oder veliko kulturno poslanstvo."
To je ibila ena izmed pobud za ustanovitev odra mladje. Zadnji nagib pa je dala ravno v tem času dokončana igra domačega pisatelja Bora Kastam ka. Prva predstava nove skupine naj bi bila obenem krstna predstava igre domačega avtorja.
Oder mladje, ki hoče biti nekaka predstopnja omenjenega Slovenskega odra, je skupina mladih amaterskih igravcev — dijakov, učiteljiščnikov, vi sokošolcov in nastavljen cev —, ki si je stavila nalogo sistematično izšolati svoje mlade člane za nastop na odru, vežbati slovenski zborni govor, besedo in njen zvok, kretnjo in efekt. Postopoma hoče doseči višji umetniški in igrav.sk i nivo.
Statuti odra obvezujejo vse člane, da se redno udeleže tvaj za nastope in vzporedno z njimi tudi tekočih tečajev; čim pogosteje hočejo obiskovati gledališke predstave im dobre umetniške filme.
Prvo leto je posvečeno predvsem negovanju dobre slovenske izgovorjave. Vse preveč smo mi Slovenci zanemarjali govorjeno slovensko Ircsodo. Zato je prvi tečaj, ki ga obiskujejo vsi člani odra poleg rednih vaj, posvečen slovenskemu zbornemu govoru. Tudi letošnji delovni program je osredotočen na bralne predstave, saj je ta moderen način uprizarjanja najlboljša pot do dobre slovenščine. Vse vloge, ki jih dobijo igravci v roke, so iz tega vzroka opremljene z vsemi fonetskimi znaki, predvsem pa z akcenti. Kot bralne predstave bo uprizoril oder letos: Glaudelovo dramo ..Marijino oznanjenje”, sodobno ..Antigono” slovenskega pisatelja Dominika •Smoleta ter dva večera moderne slovenske lirike (I. del: Lirika v matični državi, II. del Lirika v zamejstvu in med izseljenci).
Nastopil pa bo tudi s pravimi predstavami in sicer:	Omenjeno dramo Bora Kostanka:	Mrtvo
oznanilo, ter moderno kmečko dramo: Mati Tereza.
Seveda se ne bo dalo doseči vseh stavljenih ciljev že pri prvi predstavi. Zato so začetne težave le prevelike, saj je 'treba začenjati tam, kjer so začele .šepati naše osnovne šole, ki nam ne nudijo zadostnega znanja slovenskega jezika.
NEKAJ SMERNIC K INSCENACIJI »MRTVEGA OZNANILA”
Mnogo se piše o tem, da živimo v času velikih preobratov in eksperimentov na znanstvenem, pa tudi na kultumoumetniSkem področju.
Kaj čuda, če so se tudi v svetu desk že dalj časa pojavljali več ali manj posrečeni eksperimenti. Modema drama je razbila klasične norme in začela hoditi svoje poti. Zunanjega dejanja skorajda v moderni drami ni več, nadomestila sta ga psihološka meditacija ali pa pesem v dramski obliki, nekaka razširjena deklamacija. Tudi pri nas Slovencih so se v zadnjih časih pojavljali najrazličnejši avtorji.
Vsebina igre ter njena inscenacija pa gresta navadno vzporeden razvoj; saj sta tesno med seboj povezani. Tako se je tudi na področju inscenacije marsikaj spremenilo. »Lepih” barvasto živih prizorov z velikim aparatom kulis in scen moderna drama ne pozna več. Vse se bliža — kakor v likovni umetnosti — neki abstraktni statični obliki.
Cc govorimo o inscenaciji »Mrtvega oznanila” — v kolikor je v danih, omejenih okoliščinah mogoče govoriti o inscenaciji — bi bilo treba poudariti sledečo smernico. Kretnja, beseda, luč in kulisa so omejene le na svojo simbolično funkcijo, odvezane so svoje naravnosti. Tako senca ni več senca, marveč simbol nekega notranjega dogajanja; kretnja ni več kretnja, marveč simbol izgovorjene besede. Nosivci značaja govora pa so vokali. Zato je prav njim posvečena posebna pažnja. Glasba, ki podčrtava dejanje, ponazori na zunaj zgradbo drame na tri dele: Uvod — vzpon glavne osebe do notranjega poraza (simbolno nakazano s smrtjo pod vlakom) — ter duševno in telesno mrtvo životarjenje fanta po porazu. Prvemu in drugemu delu odgovarja do gotove mere klasična glasba, medtem ko' je v tretjem delu — ki se tudi po izrazu in metafori bist. veno loči od prvih dveh — postavljen eksperiment v dvanajsttonsko glasbo.
Jasno, da ne moremo govoriti o popolni inscenaciji, niti o dovršeni drami, saj pravi avtor v podnaslovu, da hoče to biti samo poizkus-eksperiment drame, kar moremo v večji meri trditi o inscenaciji in režiji.
Morda pa je tudi že poizkus za nas napredek...
-pe-
GLOBASNICA
(Pogreb)
Sredi poletja je ugasnilo zemeljsko /iv-Ijene žene, ki je živela po veliki zapovedi božji — ljubezni do bližnjega. Bila je to Kristina Dobnik, nekdanja skrbna gospodinja č. g. župnika Sekola. V starosti 80 let jo je Bog po težkli bolezni odpoklical v večnost. V vsej skromnosti je živela. Njena velika skrb je bila vedno misijonska misel, da bi bilo pomagano človeštvu v telesni bedi in čim več ljudi našlo pravi Kristusov nauk. Na grobu se je od rajne Kristine poslovil pliiberški župnik č. g. Alojzij Kulmež, ki je mesto odsotnega domačega dušnega pastirja ob asistenci številnih duhovnikov opravil pogrebne Obrede.
Smrt ne počiva in tako se je odprl nov grob, v katerega smo 19. septembra položili k zadnjemu počitku Elizabeto Nuk. Rojena je bila 17. novembra 1891 v Dobu pri Pliberku in je že v zgodnijh otroških letih okusila bridkost življenja, ko ji je umrla mati in zapustila pet deklic. Dobra teta sc je usmilila otrok in jih oskrbovala ter vzgojila. Ker je rajna bila zelo rahlega zdravja in imela vsled padca še pohabljeno nogo, jo je skrbna teta dala učiti za šiviljo k Mariji Gradišnik v Pliberku. Ko je Idta 1914 umrla sdstra šivilje, mati Marjeta Svanjak, so v Pliberk k teti Mojci prilbaindrali kar trije mali otroci. To je bilo dela in skrbi za teto in tudi za mlado Lizo (tako so jo vsi imenovali). Vzljubila je otroke in postala njihov družinski član.
Preti kakšnimi 20 leti pa je rajno Lizo začel mučiti sklepni revmatizem, kateremu se je pozneje pridružilo še mnogo drugih obolenj, ki so jo priklenila za skoraj 4 leta na posteljo. V tolažbo in razvedr-ilo ji je bilo branje, dan pred smrtjo je še prebrala »Naš tednik — Kroniko«.
Pogrebni sprevod je vodil domači g. župnik Posoh ob asistenci g. prof. Miheliča, novomašnika g. Nuka, g. Valjavca in g. Kaseljna.
Sedaj počiva rajna ob Marijini cerkvi, saj je še na bolniški postelji rada prepevala njej na čast.
ŠT. JANŽ V ROŽU (Vodovod in še kaj)
Čeprav teče skozi našo vas kar več rov-cev In nam vode še ni primanjkovalo, je vendar naša davna želja, da bi dobili vodovod in bili tako preskrbljeni z dobro pitno vodo. Žal je bilo že več prilik, da bi na lahek način prišli do vodovoda, a ni bilo dovolj pravega razumevanja od strani vaščanov in vodovod je šel »po vodi«.
Pred tremi leti so se odločili v Podsinji vesi in si v najkrajšem času zgradili svoj vodovod. To pa je vzdramilo tudi šem-janške može in resno so se lotili dela. Pod spretnim vodstvom g. učitelja Lauseggerja in odbornikov je zadeva kmalu dobila vidne oblike: zagotovljena je bila pomoč s strani deželne in državne oblasti v obliki podpor in ugodnih posojil, pripravljeni so bili načrti in končno so začeli lansko leto s kopanjem na šentjanških Rutah, kjer se nahajajo izvrstni vrelci. Delo je šlo hitro naprej po odobrenih postopkih in do sedaj je že napeljana voda do velikega rezervoarja tik nad vasjo. Upati je, da bodo še to jesen nadaljevali z napeljavo po vasi in če bi dovoljevali krediti, bi vaščanom ne manjkalo volje še letos dokončati z vsemi deli.
Da vsa dela tako hitro in pod tako ugodnimi pogoji napredujejo, gre največja zasluga neumornemu in poštenemu vodstvu, za kar mu je vsa vas iskreno hvaležna.
Na drugi strani naše fare pa pridno gradijo novi odsek volanske ceste pri Svetni vesli, še le pred par meseci smo poročali, da so z deli začeli, sedaj pa že moremo poročati, da bodo kmalu končana, čeprav so novo cesto izpeljali po deloma zelo močvirnem svetu, je treba priznati gradbenemu podjetju Primig iz Grebinja, da je zelo vestno, pridno in hitro izvršila to veliko delo. Te dni že namreč polagajo na novi, skoraj trikilometrski odsek grobi asfalt.
S to cesto je mnogo pridobila glavna ro-žanska cesta, zlasti pa so z njo zadovoljni ljudje iz Svetne vesi, skozi katero je do sedaj vodila tesna in ozka cesta, ki je močno ogrožala življenje na vasi. Pa tudi avto-mobilisti bodo močno razbremenjeni, ko bodo po krasni cesti vse bolj lagodno vozili mimo Svetne vesi.
Predzadnjo nedeljo pa je bila v tretje oklicana v farni cerkvi Matevščeva Heide-marija iz Podsinje vesi. Za moža si je izbrala Krajevčevega Šiimna iz Resnika pri Borovljah. Pravijo, da mnoge kar zavidajo
n ms mTicmketn
Žabniški gospod župnik so umrli
Iz Žabnic je v potek prišla žalostna vest, da so po kratki in zahrbtni bolezni umrli tamošnji župnik Jožef Simič. Le malo več kot mesec dni so iskali zdravja v vklemski bolnišnici in v četrtek, 4. oktobra jih je Vsemogočni poklical k sebi v večnost. Naslednjega dne so g. župnika prepeljali v Žabnice in jih položili na-mrtvaški oder v farni cerkvi. Nai žalostno zvnjenje žabni-ških zvonov, ki so vsej Kanalski dolini oznanjali žalostno vdst, da je žabniška župnija po 22 letih zopet osirotela in izgubila svojega dušnega pastirja, so prihajali ljudje kropit blagega gospoda iz Žabnic, katerega so tako dobro poznali zlasti iz Marijinega svetišča na Višarjah.
Rajni gospod župnik Jožef Simič je bil doma iz Slovenske Benečije, to je slovenskega ozemlja, ki leži na skrajnem zahodnem robu nizkega pogorja, ki prehaja v furlansko nižino severno nad Vidmom (Udina-mi). Izliaja iz preproste kmečke hiše, ka-koršne so v splošnem v tem revnem ozemlju, kjer je življenje najtesneje povezano z Bogom in Cerkvijo. Iz takega globoko vernega okolja je izhajal pobožni duhovnik Jožef. Rojen je bil 24. 2. 1896 v župniji Prosniki nad Ahtmom. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Vidmu in novo sveto mašo je daroval v domači fari na Veliko noč 1921. Kot študent je moral tudi pod orožje in se je udeležil med prvo svetovno vojno hudih bojev na soški fronti.
Kot duhovnik je gospod služboval na raznih župnijah v Slovenski Benečiji, ki spada pod videmsko nadškofijo (v Lhlinah). Pred 22 leti pa je prišel v Žabnice in je ves čas z veliko ljubeznijo vodil žabniške farane k Bogu. Z veliko vnemo je skrbel za farane v 'tej težavni in jezikovno mešani župniji: saj je bilo večkrat treba službo božjo vršiti kar v treh jezikih (slovensko, nemško in italijansko). Zadnja leta pa je bilo treba oskrbovati še letoviščarje, katerih vedno več prihaja v ta idiličen planinski svet. V tem težavnem dušnopastirskem delu so ga zjvesto podpirale šolske sestre, ki imajo svojo hišo v neposredni bližini farne cerkve.
Največja skrb in ljubezen rajnega gospoda župnika pa je veljala višarski Materi božji. Dolga lota je nedeljo za nedeljo in
še vmes večkrat pohitel na Višarje, da u-streže romarjem in oskrbi potrebno za redno poslovanje romarskih naprav. Z gorečo vnemo je delal za ‘lepoto romarske cerkve, katere Ohranjevanje je zelo težko zaradi vremenskih neugodnosti v skoraj 2000-me-trski višini. Prav zadnja leta se mu je izpolnila želja, da je v glavnem dokončal vzorno prenovitev višarske cerkve, katero je mojstrsko naredil slikar Tone Kralj.
V soboto dopoldne je bil pogreb gospoda župnika. Blizu šestdeset duhovnikov iz Kanalske doline, Benečije, Goriške, Tržaškega in Koroške je prišlo v Žabnice, da spremijo rajnega župnika k večnemu počitku. Starosta kanalskih duhovnikov, gospod župnik iz Ovčje vasi izpod Višarij je opravil sveto mašo zadušnico za pokojnika, v nagovoru sta gospod župnik iz Rajblja v italijanščini ter rrtegr. Močnik iz Gorice opisala življenjsko delo rajnega gospoda župnika. Prečkala sta tudi posebno pismo svetega očeta pokojnemu v bodrilo in blagoslov. Domači pevci so se poslovili od svojega župnika še posebej z žalostinko »Jaz sem vstajenje«.
Nato se je razvil dolgi sprevod po žabnd-
Naše prireditve =
VABILO
Na misijonsko nedeljo, dne 21. oktobra 1962, priredi Slovenski misijonski krožek »Lambert Ehrlichu ob pol treh popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu misijonsko prireditev z igro:
»OB SINJI REKI«.
Vsi prijatelji misijonov prisrčno vabljeni!
Dijaški misijonski krožek.
ški poti na glavno cesto in zopet zavil proti cerkvi, ob kateri leži farno pokopališče. Posebno zgledno je bila lepa molitev pogrebcev v sprevodu in tudi žalostinke, katere poje Vse ljudstvo po končanem pogrebnem obredu v Benečiji. Pokojnega gospoda župnika so položili v grob na žabniškem pokopališču Ob glavnem oltarju cerkve. Sam si je izbral ta prostor, da »bo tako Vi-šarska Marija gledala na njegov grob«.
Žabniška fara žaluje za svojini dobrim pastirjem. Prav dobro se zavedajo, da so / njim izgubili svojega velikega prijatelja in očeta, ki je z njimi preživljal lepe in tudi težke čase, zlasti v času druge svetovne vojne. Saj je pokojni gospod župnik s svojo dobrohotnostjo tako znal blažiti nasprot-stva in svetovati najboljše. Pogrešali pa ga bodo vedno bolj tudi iramarjii na Svetih Višarjah; saj jih je on tako dobro razumel po jeziku in srcu. Pa tudi mii Korošci smo z njim izgubili velikega prijatelja; saj nam je bil pripravljen vedno pomagati in ni zlahka zamudil prilike ob naših praznikih ali proslavah prihiteti na Koroško.
Veliki Duhovnik naj svojemu zvestemu služabniku podeli krono pravičnosti v božjem miru!
na SONCU in on MORJU
(Počitniško pismo bralcem našega lista. Piše Alojzij Vauti, selski župnik)
(Nadalljevainje iz 39. številke)
Vsak dppoldan smo prebili ob obrežju na soncu, vmes pa od časa do časa planili v morje. Gospod Pavle in nekateri mlajši so ostali v vodi dalj časa, jaz pa sem se zadovoljil s krajšimi plavalnimi vajami. Po
STADLER
kopeli se nismo nič brisali, morska voda se je na nas posušila dn koži pustila sol. Tako smo se 'solili. Nasoljeno meso dalj časa ostane sveže. Ali bo tudi naš osoljeni
Matevščevi dečli, da je dobila tako »fejst« ženina, kar prav radi verjamemo, saj prihaja ženin iz ‘znane in ugledne Krajevče-ve družine. Poroka je bila pri Gospe Sveti, na domu ženinove sestre, v gostilni Schiitz v Kožentavri pa je bila vesela gostija. Mladima poročencema želimo obilo blagoslova.
LOČE OB BAŠKEM JEZERU (Smrt Zlanovega očeta)
... ostanite zvesti domu in narodu, kakor je bil vaš oče ...
In zopet so zapeli novi loški zvonovi in tako javili tužno vest, da je odšel zopet eden od faranov od svojih najljubših! Kako je bil pokojni Zlanov oče iz Pogorjan spoštovan in priljubljen, je pokazala udeležba na poti k zadnjemu počitku. V imenu Zveze slovenskih izseljencev se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika njen predsednik v ganljivih besedah in očrtal pokojnika kot moža kremenitega značaja, dobrega in skrbnega moža in očeta. Težko je bilo slovo od domače grude in trnjeva je bila pot pregnanstva med Hitlerjevim despotizmom, a tem slajše je bilo upanje na zmago in vrnitev nazaj v naročje mile in drage domovine ..., kajti tudi Tinja je bil eden tistih, ki so upali in verovali v »vse je vihar razdjal, narod pa zme-ram stal ...« Tinja je ljubil in cenil svoj rod, ostal mu je zvest, ženo in otroke pa je imel nadvse rad! G. župnik je pokazal pokojnikovo udejstvovanje doma in v tujini in ga postavil za zglednega soseda, vernega in zvestega rodu in Bogu in tako smiselno opomnil pričujoče na včasih prav hitro minljivo tostranstvo kot iSz rečenice: sreča in mladost nas kmalu zapustita, kot kapljica na veji; ve'ter pihne, pa ju ni!
Združeni pevci, domače in Ledinške fare, so z lepimi in v srce segajočimi žalostin-kami spremljali žalne svečanosti pri hiši in prav posebno lepo pri daritvi sv. maše za pokojnika. Vsej Zlanovi družini naše iskreno sožalje!
SELE
(Malo pridelali, a veliko gradili)
Letos je bila letina slaba. Vigredno deževje in mraz sta rast zelo zapoanila, potem pa je pobila toča. Nekateri so morali setev podorati. Krompirja je mallo in še ta je bolj droben. Sadja slkoraj nič, še zelja bo za zimo pičlo.
Gradimo pa pridno. Nove hiše nastajajo, stare se prenavljajo. Na Srednjem Kotu: Zgornji Malej je podrl staro im postavil novo enonadstropno hišo. Lesene stene hiš sta nadomestila z zidom in hiše razširila Hribernik in Toman, sosed njegov mladi Adamk pa je sezidali novo enonadstropno stanovanjsko poslopje. Pred selisko vasjo si je zgradil lasten dom orožnik Bergman. Heli ČCrtov s svojo ženo ‘tudi premišljuje, kako bo dovršil svojo hišico. Mezonairjevi so za svoj lasten dom že položili temelje. K Skutovcu radi prihajajo letoviščarji, da so vse sobe oddane. Za!to je pri|pravil zanje še štiri nove sdbe in garažo. Naš pevovodja Francej čertov pa že nekaj časa prebiva v lastnem domu. Na šajdi se bo družina Fridi j a Robleka iz hišice očetove ‘kmalu preselila v bližnjo lalštno hišo. Sredi Sajde tudi raslte nov dom družine Franca Pegrina, Hanizej Otraže, Rožičev, pa bo njegov sosed.
Farni dom in nova cerkev pa se le počasi bližata dovršit vi. Manjka denarja in delovnih moči, ko je vse talko zaposleno. Pa le potrpimo in počasi se tudi daleč pride!
život bolj trpežen? Vsekakor se človek po pametni kopeli čuti osveženega.
Proti ‘boleznim in okvaram v dihalih pa je morski arak zdravilen, ker vsebuje mnogo joda. Ob Obali je morski zrak pomešan s celinskim. Čist morski zrak pa je na širokem morju in najbolj' ga uživaš na vožnji po morju. Tudi talko vožnjo smo si hoteli privoščiti.
Vsako sredo vozi iz Reke preko Opatije, Ike, Lovrana, in Moščeničke Drage izletniška ladja na Rab in nazaj. Že lani sva se s kotmirskim gospodom Francem udeležila takega izleta, letos me je spet mikalo, tembolj, ker so gospodje tovariši isto želeli. Izleteli smo z avtom po Istri, pa izletimo še s parnikom po morju! Pridružil se nam je z enakim navdušenjem Se g. Maksej.
V tujlskoprdmetni pisarni Kvarner šo nam dali informacije. Vožnja se je precej podražila, 2700 din za osebo tja in nazaj. Bali smo se, da bi bila na parniku huda gneča, pa so nam rekli, da je parnik velik
STADLER
in lahko vzame 600 potnikov. Vozne listke da lahko dobimo tudi na ladji. To nam je bilo ugodno, ker človek ne ve, če ne pride vmes nepričakovana zapreka in si vozni listek plačal, a se ne (peljal.
Tako smo torej v sredo, dne 29. avgusta v lovranskem pristanišču pričakali parnik, ki je nosil ime '»Vuk Karadžič«. Bil je poln, a ne prenapolnjen. Krov zgoraj je bil že ves zaseden. Z g. Ivanom sva končno sedla v salon in opalzovala, kako so potniki prihajali k bivffetu krepčat se in st gasit žejo z različnimi pijačami.
Seveda nisva samo gledala in sline požirala, za potrebo sva si grlo zmočila tudi midva.
Troha je bilo pogledati, kje tiče najini tovariši. Ni bilo prav lahko jih poiskati med množico izletnikov in v različnih prostorih. Končno je bila družba skupaj in podali smo se v obednico, da pridemo pri obedu prvi na vrsto. Toda natakarji so nam povedali, da ni obeda na ladji, marveč v hotelih na Rabu, morejo nam pa zdaj postreči s sendviči, kruhi z vloženo šunko. Dobro, naj bo pa izdatna malica namesto kosila! Prav ‘teknila nam je, tembolj, ker smo si privoščili zraven vina »pla/vca«. Že od nekdaj je znano, da se na ladjah toči (Nadaljevanje na 8. strani)
SOCIALNA ŠOLA:
Kaj pa verska svoboda?
Šport ali divjaštvo
šport je gotovo nekaj lepega, zdravega in vzgojnega za mladega človeka. Tudi tekma v športni zmogljivosti more biti nekaj vzpodbudnega ter more nuditi mladini mnogo prilike za pošteno in plemenito izoblikovanje lastne osebnosti. Vendar pa je šport tudi zelo nevarna priložnost za nekulturnost, surovost in brezobzirnost.
Da je temu zares tako, pričajo športni poročevalci. Ne le med športniki začetniki in diletanti, temveč tudi nad prvaki na športni areni morajo sodniki nastopati z najstrožjlimi kaiznimi.
Zanimivo je v tem oziru dejstvo, da so zadnje mesece v Nemčiji vsa ona nogometna društva, ki imajo'možnost, da bi prišla v državno ligo, postala neusmiljeno trda. V tem času je bilo izredno veliko ranjenih in drugače poškodovanih.
Vohče ugotavljajo, da so te nezgode po največ nastale zaradi trdote nogometne igre. Za vsako ceno pač hoče vsaka skupina priti v najvišjo nogometno reprezentanco države.
Katoliška mladina je k temu poslala zahteve:
Končati je treba z brutalnostjo na športnih igriščih.
Sodniki naj nastopajo strogo ob vsaki, tudi najmanjši surovosti.
Športna zveza naj izda stroge določbe za kazen.
Najstrožja kazen za nepoboljšljive in tudi začasna izločil tov kršitelja vsaj za pol leta.
Razočaranje
afriške mladine
Pred meseci se je vršil v Helsinkih osmi svetovni mladinski festival. Posebno veli-* '-’ je bila udeležba iz mladih afriških de-Znano je, da so ti mladinski festivali pokrito sredstvo, s katerim hoče komuni-zem zajeti mladino celega sveta. Tega sicer ne pove in tuldi skrivno čuva, da na festivalu ne nastopajo najvidnejši komunistični voditelji in hoče vsaj na videz ohraniti nevtralen Obraz. Zato ni čuda, da vsako leto nasede mnogo nevednih, ki slepo verjamejo spretni propaigalndi in gredo na festival.
Kot rečeno, je bilo zastopstvo afriške ntladine izredno močno na letošnjem mladinskem festivalu. Pa večji del te mladine je bil razočaran, pričakoval je vse drugo, kakor pa je doživel. Predvsem je pričakoval od Evropejcev, ki toliko govorijo o demokraciji, da bodo to demokracijo tudi doživeli. Pa bilo je prav nasprotno.
Zlasti je presenetilo čudno zadržanje predsedujočega Albanca, ki je vsakemu, ki se je oglasil v debati z vprašanji, ki n/iso tyla na komunistični liniji, kratkomalo tovvzel besedo.
Neki študent iz Senegala, ki ga je tako ponižanje doletelo, ko je postavil vpraša-
van der Meersch:	14
n/Ma sem dobil/
(»Kibiii” — U življenja katoliške delavske mladine)
Moji zaupniki so me debelo pogle-dali in se niso ganili iz klopi. Nikoli se še n|sem čutil tako osamljenega kakor tisti hip.
Pa ml je ta korak le bil zelo v prid. Molil sern, kakor dotlej še nikoli nisem. Morebiti Prav zato, ker se še nikoli nisem čutil tako zapuščenega, tako šibkega in tako onemo-glega. Vsega sem se izročil Bogu in sem tar ko goreče molil ter prosil božjega usmiljenja za ljudstvo, da sem si moral zakriti obličje, da skrijem solze. Ne vem, ali zasuli stiske te ure, žalosti, dvomov in skrbi ~~ vsekakor se mi je ta hip maša razodela v Vsej svoji simboliki. Na oltarju sc je ponavljala Kristusova daritev, kakor je sam hotel, da naj se ponavlja: ločitev njegovega mesa in krvi za odrešenje sveta nam v razumevanje, da mora vse naše življenje biti er,a sama daritev. Vse, kar je doslej le za-megleno nekako dremalo v meni, je ta hip Postalo svetlo ko luč. Prav pobožno in ves zatopljen sem obrede do konca doživljal, z^ares, prvikrat sem se sodelovaje udeleževal maše. In posihmal sem mašo vzljubil. >rav posebno okrepčan sem šel iz cerkve, 'hi čil posežem v boj.
#
Ko se je naša šestorica vrnila v tovarno, nas je pozdravil glasen krohot:
»Vidiš,« so govorili delegati, »vrata smo vam odprli. Pa se je tudi splačalo, ali ne?«
A jaz sem že imel pripravljen odgovor:
»Saj tudi ni čudno. Dedci pač ne vstajajo
Svoboda je beseda, ki zavzema za ljubeznijo prvo mesto. Koliko ljudi je za svobodo žrtvovalo življenje ali je pripravljenih storiti vse, le da bi svobodo dosegli. Pa naj bo to svoboda v življenju naroda, naj bo svoboda verovanja; vsaka ima dolgo ter zelo pisano zgodovino. In obe štejeta mučencev v milijone in milijone!
KAJ POMENI?
Nam se je omejiti na versko svobodo, katero bi naj uživali državljani moderne države. Danes je to skoraj samo po sebi umevno, da uživamo vso versko svobodo. Saj to spada k prvinam človeških pravic. In zares je malo katera sodobnih držav, ki tudi pravno omejuje versko svobodo, čeprav je še mnogo držav, kjer je vera hudo zapostavljena in ji grobo kršijo njene pravice. Pa tudi nekdaj je bila verska svobo-
nje o sovjetskih atomskih poizkusih, je užaljen zapustil dvorano in vsi ostali študentje iz njegove skupine niso šli več na tovrstne »svobodne tribune«.
Isti študent je povedal, da so afriški udeleženci ogorčeno občutili strogo nadzorovanje nad uradnimi stiki med posameznimi delegacijami. Ko je isti študent, vodja senegalske delegacije, zaprosil za uradno srečanje s severno-ameriško ter s kitajsko delegacijo, so mu zabranili, češ da tovrstni stiki niso Mii predvideni.
Predstavnica afriškega ženskega sveta, študentka iz Toga, katero je poslala njena vlada na festival kot opazovalko, je povedala sledeče: »Z velikim zanimanjem in pričakovanjem sem se jaz in mnogo drugih mojih afriških kolegic odpravile na festival v Helsinke. Obljubljali so nam, da bodo obravnavali aktualne probleme ženskega sveta v Afriki. Toda namesto naših ženskih problemov so nam govorili o imperializmu, neokolonializmu itd., kar nas ženske ni prav nlič zanimalo. Edino zadoščenje, ki nam ga je dal festival, je bilo to, da smo lahko nastopile na folklornem večeru, ki je lepo uspel.«
Tako so govorili afriški študentje, ko so se vračali domov in se med potjo ustavili še v evropskih velemestih. In le slučajno se je z neko tako afriško skupino srečal tudi neki tržaški akademik ...
že ob šestih. Pa odprite vrata ob desetihl Boste videli!«
»Prav,« so mi odgovorili, »vas pa ob desetih izpustimo ven.«
#
Poslej je mašni obisk zelo uspeval. Več ko polovica jih je deset minut pred deseto odhajalo in se opoldne vračalo. Seveda nikakor ne bom trdil, da so vsi, ki so šli ven, res bili tudi v cerkvi. Večina jih je pač zavila v bližnjo gostilno. V očeh delegatov pa mi je ta velik izhod koristil in moje stališče okrepil. Vsekakor pa je bilo tristo do štiristo mož, ki so vpričo vseh zaradi maše šli ven. Tega nikdo ni mogel tajiti. Zato so se me tembolj bali in me spoštovali. Delavci pa so mi bili hvaležni, ker sem jim pripon)ogel do dveh prostih ur. Ta zadeva z mašo mi je bila zares v korist.
Prevzel sem odgovornost, da se bodo točno vrnili do opoldne. Delavci so bili zelo spodobni. Niti enega ni manjkalo, ko so jih klicali.
#
Nekaj dni kasneje sem dosegel, da so bile ženske končno odpuščene domov. Doslej so bile proste le od večera do jutra, podnevi pa so morale, kakor mi, ,zasedati’ tovarno.
Na vsakem shodu na dvorišču sem se o-glašal k besedi in izahteval, naj jih odpuste. Vselej zamah. Pred shodom so bili ljudje na moji strani, jaivno pa se me nihče ni upal podpreti. Tukaj sem spet videl, kako strahopetna je masa in kako sem osamel. Nekaj dogodkov v tovarni pa mi je na srečo pomagalo. Večkrat so se moški zaradi žensk kregali. Dva delavca sta se celo stepla zaradi žene enega izmed obeh. Vedno slah-
da mnogokrat kamen spotike in je bilo zaradi nje že mnogo krvi prelite.
Odkar imajo moderne države pisane svoje ustave, vsebujejo njih določbe poleg drugih osnovnih zadev tudi versko svobodo. Prvič se je to zgodilo v Ameriki, v Evropi pa ob času francoske revolucije. Od takrat je misel o verski svobodi naglo prodirala in si utirala pot v pravne določbe o tako imenovanih osebnih svoboščinah.
VERSKE SVOBOŠČINE
Verska svoboda, zajamčena v državnih postavah, obsega dvoje: svobodo vesti in svobodo vere. Nadalje še spada pod juri-dični pojem verske svobode svoboda bogočastja, svoboda javnega izpovedovanja vere in svoboda verskega združevanja.
Načelo o svobodi vesti hoče reči, da je vest svobodna od države. Pravica do svobode vesti je človeku prirojena; zato mu mora biti priznana tudi v državni ureditvi.
Umevno pa je, da država ne more trpeti, da bi se mogel kdo proti državnim zakonom sklicevati na svojo vest. Vendar pa mora biti prav v tem država širokogrudna; nasprotno pa ravno v tej točki največ krati država svojim državljanom verske pravice ali jih more hudo utesnjevati. Kot merilo, kako se naj država v tem zadrži, veljajo besede papeža Leona XIII.; »Če bi pa zakonodavci in vladarji določili ali ukazali kaj, kar nasprotuje božjemu ali naravnemu zakonu, zahteva čast in dolžnost krščanskega imena ter apostolska beseda, da je treba Boga bolj poslušati kot ljudi.«
DRŽAVNA TOLERANCA
Svobodo vere, ki jo jamčijo moderne države, je umeti v smislu državne tolerance. Država nikomur vere ne predpisuje in je tudi od nikogar ne zahteva. Ima pa svoboda vere tudi svoje meje. Nihče se zato ne more oprostiti državljanskih dolžnosti (n. pr. vojaštva) s tem, da bi se skliceval na svojo vero.
Svoboda vere, katero priznavajo države, uživa pravico širjenja vere s sredstvi, ki so pravho neporečina im v splošni rabi. To je predvsem govorjena in pisana beseda.
Le one države se v resnici morejo ponašati z resnično demokracijo, ki izpovedujejo in v omenjenem obsegu pojmujejo versko svobodo.
še je kazalo. Delegati so si na vso moč (prizadevali, da bi te dogodke zabrisali:
•»Saj to so le malenkosti. Dva pijanca sta se stepla ...«
Slab vtis je le ostal. Listi so začeli o tdm pisati. Delegati, ki niso mislili na take težave prvi dan, ko ,so moj predlog zavrgli, so bili zdaj srečni, če so pod to pretvezo ugodili moji zahtevi. Nekega večera je Dulbosc javno in slovesno razglasil:
»Na zahtevo tovariša Mardyoka od Svobodnega sindikata in pa zato, da spoštujemo vse ideje, je v sporazumu s C. G. T. bilo sklenjeno, da se vse ženske odpuste domov. Od jutri lahko ostanejo doma.«
Čast je bila rešena: naši delegati so si nadeli plašč tolerance in spoštovanja do tujega mnenja. Vsekakor je tak izid bil imenitna reklama za Svobodni sindikat, pa tudi moj ugled se je dvignil.
Kuhali so v kuhinjski baraki in v električni delavnici, kamor so postavili pralno peč. Hrano je pripravljalo nekaj žensk, ki so prostovoljno ostale v tovarni pri svojih možeh, in druge, ki so prihajale poizvedovat, kaj je novega. Kuhale so vse vprek, kar so od zunaj prinašali in kar se je pri nabirkah nabralo. V stojnici, kjer so delegati imeli svoje posvete, se je sčasoma nabrala lepa zaloga. Beck je strogo gospodaril. Dal je tudi od mesta do mesta nabirati denar, s katerim je nakupoval živež in stav-karjem ob sobotah izplačeval majhne podpore. Lqp dodatni vir je odprl tudi župan neke sosedne Občine. Ker je dosti delavcev pri Grouan-Vassortu prebivalo v njegovi občini in so bili njegovi volivci, je sam na gasilskem tovornem avtomobilu pripeljal
filmskega Siatta
KONCIL V FILMU
Naj večji dogodek v sodobnem življenju katoliške Cerkve je gotovo vesoljni cerkveni zbor. O njem bodo pripravili dokumentaren film, katerega bodo snemali ob priliki sklicanja in poteka koncila. Film bo v barvah ter bo obsegal vsa glavna zborovanja in slovesnosti ter tudi podroben prikaz ureditve Vatikanske države in njenih institucij. Le-te so večji del filmali. Film bo mogoče dobiti tudi na ozkem traku, da ga bo mogoče predvajati z majhnimi aparati. Zvočni del bo prikrojen v več jezikih.
HITLER - DUCE V FILMU
V Nemčiji so že izdelali celo vrsto filmov, kjer nastopa nekdanji vodja Hitler; to so zlasti dokumentarni filmi o procesih z vojnimi zločinci. — Vse manj pa je podobnih filmov o Duceju Mussoliniju, kajti protifašizem je prav energično pomel z vsem, kar bi spominjalo na Duceja.
Sedaj pa pripravlja največji italijanski režiser Dino de Laurentis poseben film o Mussoliniju. Filmski igralec Paul Newman bo igral vlogo duceja.
GRETA GARBO SE STARA
Nekdanja zvezda na filmskem nebu Greta Garbo se bliža svojemu 60. letu. Rojena je bila v Stockholmu z imenom Greta Gustafsson leta 1905. Slovela je zlasti zaradi izredne lepote in so ji častilci dali priimek »božanska«. Drugi so na njej občudovali velike igralske zmožnosti; prav gotovo pa je, da je le malokatera filmska zvezda tako dolgo ohranjala svoje .prvenstvo kot slavna Greta. Že skoraj 20 let ne nastopa več; sedaj uživa svoje bogastvo; toda leta tudi tem »'božanskim« prav nič ne prizanašajo.
Za do&co t/olfr
KDO JE STATIST?
»Mamica,« zavpije Pavelček, »tukaj piše, da v gledališču iščejo statiste. Kaj pa je to?«
»To so osebe, ki se na odru smejo samo premikati in nič govoriti.«
»Res?« pravi ves zadovoljen sinko, »to bi pa bilo nekaj za našega očeta ...«
DVA BERAČA
Berača se po dolgem času srečata.
»Kako je s teboj? Si nehal kaditi?«
»Sem. Mi ni kazalo drugega, ker so me začele boleti ledvice.«
»Ledvice? Kaj, od kajenja bole ledvice? Slišal sem, da je škodljivo za srce in pljuča, a ledvice ... «
»Poskusi ti pobirati ves dan čike po tleh, pa boš videl... «
sedem ali osem kotlov, ki so jih imeli otroci na počitniških kolonijah. Iz teh velikih kotlov je delil dodatne obroke juhe in guljaža.
Zaradi te kuhinje in nabirk je bilo večno zabavljanje. Delegati, tako so vsaj ljudje govorili, so si izbirali najlepše kose. Kadar je bilo treba krompir lupiti, so vsi utekli. Tisti, ki so spočetka prostovoljno prihajali, so brž videli, da vedno prihajajo eni in isti, ter so začeli godrnjati. Za vsako tlelo je 'bilo treba postaviti svojo skupino: krompir lupiti, pometati, stražiti, po mestu nabirati. Prav zaradi teh nabirk je bilo veliko krega. Eni so denar kar obdržali ali pa so se vračali pijani s praznim žepom. Treba je bilo napraviti zvezke za podpis darovavcev in kontrolne znamke. Drugi so se spet prepirali, kje naj kdo nabira, ter hoteli sodelovati samo po nekaterih cestah. Beck in tovariši so si pridržali prav prijetne poti: Amiens, Boulogne, Calais, obmorska kopališča. Odpeljali so se z vlakom, obiskali sedem ali osem sindikatov, sprejeli nabrani denar in se vrnili. Z eno besedo: lepi izleti. Drugim, bedakom, so prepuščali Obupne rudarske kraje: Henin-Lietard, Carvin, Bruay-les-Mines, Lens, Betihune, Noeux. Tovariš je vzel nabiralce na svoj motor in jih odpeljal. Z zvezkom v roki so morali hoditi od vrat do vrat pri revežih, kateri so sami prav tako malo imeli kakor nabiralci, vsak znesek sproti zapisati in izročiti kontrolne zvezke. Vmes so kje v kaki krčmi naglo kaj zaužili, nazadnje pa so se smeli še šestdeset do osemdeset kilometrov držati na zadnjem sedežu. Odtod toliko pritožb.
(Dalje prihodnjič)
Kadar boste kupili radijski aparat
Morda ste med tistimi, ki se bodo v kratkem odločili za nakup radijskega aparata? Prav tukaj imate nekaj nasvetov, da boste laže izbirali. Povem naj pa tudi, da je prav sedaj, od jeseni do spomladi, radijski sprejem boljši in čistejši kot poleti. To vam bodo potrdili tudi vaši sosedje in znanci, ki imajo radio že nekaj let.
Y% Šoferski kotiček
MAZANJE MOTORJA
Z mazanjem zmanjšujemo trenje in pre-prečujieimfc) drgnjenje kovine ob kovino. Motoma gred se zavinti tuidi 3000 in vcčkralt v minuti. iPri štiritaktnih motorjih gre ]x>-temtalkem bat 1500-kralt navzgor in 1500-krat navzdol v m im uiti. Če bi se pri tej velikanski hitrosti dotikal valj, bat, gred in Vsi ležaj* 1! na suho, bi se silno segreli in se za vlselej pokvarili.
Trenje zmanjšamo in okvare preprečimo, če vse itorne površine mažemo z oljem ali mastjo.
Avtamcibilislki motor ima že kar precej maiznih mclst, ki pa jih deloma maže sam, nekatera pa moramo mazati sami.
Poznamo dva načina mazanja:
MAZANJE DVOTAKTNIH MOTORJEV
Mazainje z mešanico je preprosto in ne zahteva posebne ipoizornošti. Olje pride v valj po najbolj preprosti poti itn najbolj zanelsljivO: z gorivom. Ndkaj ollja ostane na stenah ivalj a, v zadostni1 meri pa pride olje tudi do ostalih mazalnih mest: do 'Majqv, motorne gredi in ojjničnih giaV. Poraba olja je mailo veloja kot pri itlačnem mazanju. Del olj a zgori v Vaflju — od tod modrikasti izpušni plini iz izpušne cevi. Od kvalitete olja, ki ga uporabljamo, je odvisno dobro mazanje. Razmerje med gorivom in oljem predpiše tovarna. Za vlečene motorje je razmerje med bencinom in oljem 1 :25, za nove pa I : 20. Prodno Vlijemo mešanico v rezervoar, jo dobro premešajmo. Nekateri najlntoivejši dvotaktni motoiji prejemajo gorivo in maizivo iz lliočeinih rezervoarjev.
TLAČNO KROŽNO MAZANJE
Pri večini štiritaktnih motorjev imamo tlačno kmdžno mazainje. Mazanje s ploskanjem opuščajo, kor ni zanesljivo, niti ekonomično.
:Pri itlačnem krožnem mazainju poganja olje dlo mazanih mest tlačna črpalka.
Ofljie je v spodnjem delu motorja, v kartanju. Od tod ga zobata črpalka, ki je tudi v karterju, čipa skozi sito in ga še skazi drobnejše sito tlači v tlačni cevovod. Cevovodi vodijo do Vseh mazanih mest. Ležaji na motorni gredi ndkaj olja raeprše }x> stenah valjev po Odmikačih, dročmikih, itd., ostalo olje pa odteka nazaj v karter. K maz-nim mestom prihaja več olja kot je potrebno. Odvečno Olje hladi segrete ležaje, nato pa odteče v karter, ki je pravzaprav zbiralnik olja.
V tlačni cevi je okoli J/2 atmosfere mad-pritiska. Ta pritisk regulira varnostni ventil. Venitiil satoodejno izpusti iz tlačne cevi olje, če se dvigne pritisk nad 2 atmosferi, kar pokaže manometer na armaturni plošči. Če pa pade pritisk 'pod 0,4 atmosfere, je to znalk, da je v mazanju napaka; tudi to pri večini avtomobilov vidimo na armaturni plošči.
Če boste kupili nov radijski aparat — ali pa morda tudi rabljenega — si boste najbrž želeli dd njega, da bi siprejemlal čimveč postaj. 'Pravimo, da je aparat tembolj občutljiv, čimbolj šibke postaje Milko z njim še zadoVdljivo ipdslušamo. To najlaže kontroliramo podnevi, ko so pogoji za sprejem težji, Vsaj na Srednjih valovih. Zvečer je na tem področju množica postaj, ki jih sprejme vsak, ikdličkaj dober aparat. Zato pa lalhko prav zvečer ocenimo drugo lastnost, ki jo mora imeti dober sprejemnik, to je selektivnost ali sposobnost, da loči mod seboj 'sosednje postaje, da se te ne mešajo.
Naštete lastnosti pa za silo ocenimo, tudi če aparata nimamo pred seboj. Prvi podatek, ki ga potrebujemo, je število elektronk (elektronka ali elektronska cev ali cev ali kar »žarnica« nam pomeni isto). Večina elektronik v aparatu ima nalogo, da ojačuje signale oziroma radijske valove, ki jih u-jame naša antena. Zato bo aparat, ki ima več eldktronlk, tudi ibo!!j dbčutJljiiv. Danes ima navaden sprejemnik 4—5 elektronk, občutljivejši in močnejši pa tuidi več. Vendar je mnolgo današnjih elektronk kombiniranih, t. j. v istem steklenem balonu sta tako rekoč združeni dve elektronki. Aparat, ki ima n. pr. štiri take elektronke, ni nič slabši od starejšega aparata, ki je imel šest ali sedem cevi.
Selektivnost lahko presodimo po številu uglašenih nihajnih krogov v aparatu: njih števila nam prospekti navadno ne dajejo, mora jih pa biti vsaj pet. Praktično si zapomnimo, da ima aparat, ki ima več elektronik, navadmo večjo občutljivost in večjo selektivnost.
Na začetku smo omenili sredin j evalovno Območje radijskega sprejemnika. To območje je najštarejše in ga tudi najbolj poslušamo tdr ga ima vsak radijski aparat. Na njem lahko slišimo radijske postaje
Nekaj o čiščenju oken
Redno in temeljito čiščenje v stanovanju je prav tako potrebno kot čiščenje tal. Temeljito čiščenje Oken, ki se ga mnogokrat prav neradi lotimo, lahko za več tednov odložimo, ako enkrat v tednu obrišemo stekla s platneno krpo ali s krpo sešito iz starih unionskih nogavic. Ko je samo suho brisanje oken neuspešno, jih moramo temeljito umiti. To delo opravimo v suhem vremenu in v času, ko sonce ne Obseva stekla, ker bi v tem primeru steklo postalo mavričasto lisasto.
Z oken najprej snamemo zavese, nato jih očistimo z ročnim omelcem in obrišemo s suho krpo. Če imamo sesavnik za prah, očistimo z njim zavese kar na oknu, nato posesamo prah še z oken.
skoraj iiz vse Evrope in sicer 'podnevi le bližnje, močnejše, polnoči pa tudi bolj oddaljene. Se tako dober aparat pa bi na srcdnjcvaloVnam območju zvečer le koga razočaral, saj se ina nekaterih mestih na Skalil slišita dve ali tri postaje hkrati! Tu smo brez moči: po mednarodnem dogovoru je na srednjih valovih v Evropi prostora za 121 radijskih polstaj, deluje jflh pa nad 500. Zato dela na nekaterih valovnih dolžinah po vdč oddajni ikolv: visalk od teh se v svoji okolici sliši dobro, na večji oddaljenosti pa je njegov program pomešan s pro-gramem drugega oddajnika, ki je na isti valovni dolžini.
Iz navedenega sledi, da sprejem na srednjih valovih ni popolnoma čist. če k temu prištejemo še motlnje električnih aparatov im strojev, ali po tudi oddaljene bliske Ob nevihtnih dneh, smo opisali že glavne motnje na srednljevalovnem Območju.
Aparat, ki ima vgrajeno ultrakratkova-lovno Območje (UKV), sprejema praviloma postaje na njem čisto. Običajmih motenj, ki masto|pajo na srddnjih valovih, tu tskoro ni. Poleg tega je zvok čistejši im jalsnejši, skratka, 'bolj »poln«. Aparat, ki ima UKV območje, je sicer nekoliko dražji, a ker je predviden razvoj, programov prav na UKV, je strošek zainj pri nakupu opravičljiv.
Radijski aparati imajo po navadi še kratkovalovno, nekateri še tudi dolgovalovno območjie. iNa kratkih valovih bomo iskali morda (le poročila, stalnega programa za večino poslušalcev tu ni. Zato kratki valovi najbrž ne Ibodo pogoj za nakup aparata. — Kaj pa dolgi valovi? Tu deluje le prav malo tujih postaj, a še teh pri ma's nihče ne posluša. Poleg tega 'so Zlasti atmosferske motnje na j hujše prav na dolgih valovih.
Ko smo talko pregledali posamezna ivalov-na Območja radijskih aparatov,' smo videli, da praktično uporabljamo pri poslušanju le srednjevalovno iln UKV območje, ostali dve pa lahko brez škode pogrešamo.
Lesene lakirane okvire umijemo s plastično gobo, namočeno v mlačni vodi. Nato obrišemo les s suho krpo. Zelo umazane okvire umijemo tudi z milom ali raztopino detergneta. Nikoli pa jih ne čistimo s petrolejem in bencinom, ker razjedata lak.
Okensko steklo umijemo z gobo in s čisto toplo vodo. Vodi lahko dodamo žlico kisa, nekaj kapljic salmijakovca, pozimi pa žlico soli. Zelo umazano steklo umijemo z raztopino detergenta in splaknemo s čisto vodo.
Apnene madeže očistimo najprej s suho krpo, nato jih zmiijemo s kisom. Madeže oljnatih barv odstranimo s špiritom ali terpentinom. Mušje madeže odstranimo z o-ken s kisom, špiritom ali žganjem.
Pri brisanju Oken je najboljša platnena krpa, ker ne pušča vlaken.
Gospodarske vesti
^ Po uradnih podatkih so od začetka letošnjega leta do konca septembra natrpali v Kuvajtu nad 08 milijonov ton nafte, kar je 31 odstotkov naftine proizvodnje na Srednjem vzhodu.
^ Po sporočilu madžarske časopisne agencije je pred dnevi začel obratovati novo zgrajeni zahodni, več tisoč kilometrov dolgi naftovod, ki je speljan od Volge do Vzhodne Nemčije z odcepoma, ki vodita v Čehoslovaško in Madžarsko. Tako je sedaj začela pritekati v Madžarsko prva nafta iz Sovjetske zveze. Po podatkih iz uradnih virov, bo Sovjetska zveza po novo odprtem naftovodu dovajala Madžarski letno okoli 3 milijonov ton surove nafte.
^ Po uradnih statističnih podatkih je zdaj v švedskem kmetijstvu po zaslugi mehanizacije kljub potrebam prilagojeni večji proizvodnji polovico manj delovne sile, kot je je bilo takoj po drugi svetovni vojni. Pri kmetijskih delih uporabljajo okoli KiO.OOO traktorjev.
^ Avstralske, kanadske, angleške in ameriške gospodinje so se v Stroudu, mestu 150 kilometrov severno od Sydneja, jsomeriie v metu kuhinjskega valjarja. Zmagala je 27-letna Gordon Abbot, ki je vrgla kilogram težki valjar 36,5 m daleč.
^ Na teheranskem področju, ki ga je v začetku preteklega meseca prizadejal strahoviti potres, ki je porušil okoli 52 vasi in zahteval nad 10.000 smrtnih žrtev, bodo oh mednarodni pomoči zgradili vzorna podeželska naselja, v katerih bodo tipo-števali vse tehnične in druge dosežke v zvezi s kme. tijskimi področji. Norveška, Švedska in ZDA so obljubile, da bodo zgradile vsaka po eno vas.
^ Tovarna avtomobilov Volksvvagen je v prvem letošnjem polletju proizvedla 50-4,717 vozil, kar predstavlja povečanje 12,5 odstotka v primerjavi s proizvodnjo v prvih šestih mesecih lanskega leta. Na avtomobile Volksvvagen odpade sedaj 51,5 odst. celotne zahodnonemške proizvodnje avtomobilov. Od januarja do junija je tovarna izvozila 2()0.0.,u> vozil v ZDA.
^ V Tokio je šest ur divjal požar, ki je sredi mesta Fukue upepelil 390 poslopij, večinoma iz lahkega materiala grajenih stanovanjskih hiš. Brez strehe je okoli 3500 ljudi, človeških žrtev pa ni bilo.
^ Na švedsko telefonsko omrežje so priključili telefonskega (naročnika z (zaporedno številko 3 milijone. S 398 telefonskimi aparati na tisoč pre-bivavcev je švedska v svetovnem merilu na drugem mestu. Malo pred njo so ZDA s 408 telefoni na 1000 ljudi.
^ Po uradnih podatkih bo znašal italijanski uvoz tujih avtomobilov vkljub močni domači proizvodnji do konca letošnjega leta 80.000 osebnih avtomobilov, med njimi največ novih proizvodov francoske avtomobilske industrije.
^ Ravnatelj illinoiške komisije za javno skrbstvo Maremont je izjavil, da je zdaj v ZDA ],r*' hližno 5 milijonov brezposelnih. Napovedujejo p? da jih bo leta 1970 že kakih 17 milijonov. Izdat, javnega skrbstva sc bodo povečali in država bo morala najti nova sredstva za kritje teh stroškov. Za družine brezposelnih bo morala skrbeti država, kakor skrbi že sedaj.
^ Iranska vlada je sporočila, tla ne bo dala privoljenja, da bi kdorkoli na iranskem ozemlju postavil raketna oporišča, „kcr Iran ne misli p°' stati odskočna deska za kakršenkoli napad”.
Za naše gospodinje
JANEZ JALEN:	2
CVETKOVA (^ilkjCL
ZGODBA
Prav talkini t je db njivi v Luku v zadnjem somcu zablestela! rdeča ruta in Bajmikov Janelz je zaldel motiko na ramo, da spremi Gvatikovo Cilko proti domu. Daljnovidna teta je celo videla, 'kalko sta se Janelz in Cilka drug drugemu smejala. 'Pa tega ni marala povedati Rozalki in 'Minci. Samo le bolj je hitela pleti.
Do noči je bila Cvetkova pšenica opleta. Na srdah, na katerih so začele pleti prve dni v tedlnu, je pa že anova odganjal plevel.
I.	Duhteča detelja
Od Triglava skozi Konjščico in čez Pod-jelje je vlekel prek Koprivnika rahel veter, sušil in zganjal nad temnozeleno Jelovico tenke meglice v podolgovate oblake; za njim se je skrivalo sonce, ki bi sicer že ogrevalo krone -drevesom, zoreča žita in od samih rOž vse pisane sendžeti.
Z babico, privezano ob klepalno kladivo, čez levo in s tenko sklepano koso na desni rami, si je Bajtnikov Janez umerjeno žvižgal skozi mladi les pesem o mrzlih rosah in svetlih kosah. Slišal je pa komaj samega sebe. Jutro je tonilo v glasnem petju ptičev. Vsako drevo in vsak grm, skoraj vsaka
veja je pozibavala svojega pevca. Janez ptičem še malo ni bil kos. Nehal je žvižgati in je rajši zapel:
»Jaz pa še vedno premišljujem, oh, kaj delaš, dekle ti.«
Prišel je do Cvetkove detelje. Temnordeč plaz se je vzpenjal v bregovito njivo, se na sredi prevesil in valovil po drugi strani navzdol. Veter je potegnil proti Janezu in ga vsega ovil v prijeten duh vlažnega cvetja.
'Detelja je bila nagnjena proti Janezu. Če ni hotel, da mu bo padala na koso, je moral na drugi konec in zastaviti tam. Komaj pa je prestopil, se je vzpel za streljaj pred njim zajec kakor pritlikav, debeloglav možiček. Napel -je ušesa, pogledal in zaprhal skozi nos, glasno udaril z zadnjima nogama ob tla in odhitel med grmovje. IPo mahedravosti života je sodil Janez, da je prepodil zajkljo, najbrž bo blizu nekje imela mlade, morebiti prav v detelji.
V ubrano pesem ptičev se je pomešala osla z drsajočim zvenom. Svistnila je kosa. Omahnile so prve glavice rdečih cvetov in niso več vstale. Bajtnikov Janez, ki so ga vsi šteli med najboljše delavce v lesu na Pokljuki, je šekel Cvetkovo deteljo, čeprav je bil naj lepši čas za podiranje lesa.
»Zrnk, zrak, -zrnk,« je »pet brusil koso. »Ko bi le vedel, koliko detelje misli Cve-tdk pustiti za seme in v katerem kraju.
Kako, Ida ga ni, da bi pokazal? Moram sam malo pogledati.«
Prijel je kosišče za ped visoko nad kljuko. (Nabrušena kosa -se je sama od sebe povesila proti zemlji in Janez je stopil na mejo, da obide njivo.
Detelja. Pri Bajtmiku je niso nikoli sejali, je še za repo, krompir, ječmen in rž primanjkovalo orne zemlje. Če bi res kdaj zmogel konja, sani in voz, da bi zaslužil pozimi z vožnjo več kakor poleti z rokami, bi bilo treba sejati vsaj, nekaj ovsa in detelje. Turščico bi pa kupoval kakor vsi drugi. Ne raste več na Koprivniku, je previsoko. Seveda, če bo hodil k Cvetku seč namesto požagovat in prežagovat smreke in jelovce, pač prej posivi, preden poči z bičem. Les vse drugače delo plača kakor dnina. Pa Cilka ga prosi in Cilki kar ne more odreči. Saj, Cilka! Kaj ne bo vsa Cvetkova zemlja njena? Kaže že tako. In če se 'tako obrne, kakor si s Cilko želita, ne bo treba več čakati očeta, da bi povedal, koliko in kje naj pusti deteljo za seme. Pa tudi tole ipredenico, pokazal si jo je s prstom, bi ikoj pomladi izkopal in požgal, da bi pridelala kar se da čisto seme.
Janezu je pribrenčal 'mimo učesa debel čmrlj. Sedel je detelji na rdečo glavico, da se je |pod njegovo telžo zalzilbala in uklonila. Neokretno se je vrtil naokrog in pil s svojim dolgim rilčkom kapljice medu iz dna dolgovraitinili dišečih cvetkov. Oblezei
je salmo štiri glavice in odletel'. Hitro je nabral dovolj.
Janez se je naslonili na koso in opazova cvetoči vail detelje. Kakor daleč je moge* razločiti, je videl vsega skupaj samo trt čebele, ki »o 'hitra preletavale. Kar sinih" le so se mu revice. Vedel je, da s svoji®* kratkimi rillčki zalman poskušajo doseči obilno pašo in da -bodo po 'brezuspešne® prizadevanju prazne odbrenčale.
'»Takole se utegne meni Zgoditi. Oble tujem Cilko 'in Cvetkovo domačijo, naza nje bom pa prelalholk in bom moral odi e 'teti s praznimi rokami in žaloStoim srce®-*
Zaobrnil je koso in jo ves zamišljen čdl znova 'brusili. Zavedel se je Sele, ko se mu je napravila na klepu igla. Nara t ° jo je 'posnel z rabam osle in se z vso <“h zagnal v vrtinec 'predenite; pritiska! je k so tako tesno k itiravi, da mu j'e od Prs 1 počrnela.	7
Nespametno početje je hitro pustil-ropotalo 'je kamenje, kakor bi bil ®a nil z motiko med repo, mu skrhalo koso^h ga opomnilo, da s trmo še nihče ni da' prišel. Spet je moral brusiti.
Sonce je pogledalo izza oblakov, ka bi vzhajalo nad daljnimi sivimi gorami- ^ temnim zastorom 'se je bilo dvignilo tako visoko, da je vzelo Janezu vid, 70 J pogledal vanj. Ni mogel razločiti, alt g1 ipo stezi navzgor res Cvetek ali kdo 1 irU®[ Zamežal je, da se mu 'pogled umiri, in, pr
P*l*S*A*N*0 *	A * N * J * E
Josip Jurčič:
Kako so trije bratje služili hudiču
Nekdaj so bili trije bratje, ki so vsi vkup gospodarili. Oče jim je bil na smrtni postelji zabičal, da ne smejo 'zemlje razdeliti ali vsak zase obdelovati. »Vsi trije delajte za enega in vsak naj dela za vse tri,« je rekel, »dobiček in izgubo, vse morate imeti v isti meri. »Sinovi pa so po očetovi smrti vsi trije slabo gospodarili. Namesto dela so iskali rajši sence, namesto vode so popivali vino. Ni jim pa šlo dolgo tako dobro. Kmalu so vse zapili in ker niso imeli s čim dolgov plačevati, so jim nazadnje celo bišo prodali in jih pognali po svetu.
Tako so bratje po svetu pili in postavah in bili zidane volje. Pa vsaka reč le nekaj časa trpi. Tudi teh treh bratov so se ljudje naveličali in jih niso hoteli več za-kladati s pijačo. »Pojdite slutit, saj ste mladi!« tako jim je velevali vsak. Ni bilo drugače, morali so si iskati službe. Pa pridejo zvečer v gozd. Srečajo zelenega moža z rdečo kapico na glavi. »Kam pa vi greste?« jih nagovori mož in stopi prednje. »Službe- iščemo,« reko bratje. »Ali ne bi hoteli služiti meni?« »Zakaj ne, če plačate kakor drugi ljudje in nam daste življenja, ker se nimamo s čim preživljati,« so dejali bratje. Zeleni molž z rdečo kapico je rekel: *To pa to: Plačam vas dobro, bolje od 'kakšnega drugega. Moja služba bo kratka m lahka.« »I, mi smo že pri volji, le po-Vejte, kaj bi radi,« reko bratje. »Nič dru-g«"a ne boste delali, samo nič ne smete Se torki kakor tele besedice: prvi naj reče, kadar ga kdo nagovori: Mi vsi trije; drugi: 2a denarje; tretji: To je vse prav. Bratje 50 dejali, da bodo že. Zeleni mož, ki je bil sam hudič z mesom in telesom, jim da denarja.
so v prvo krčmo, da bi zopet pili. Krčmar je bil hud mož. »Boste kaj večerjali?« jih vpraša. »Mi vsi trije,« pravi prvi. »No, bom pa rekel za tri napraviti.« »Za emirje,« reče drugi. »I, seveda za denarje. zastonj se pri meni ne dobi nič,« odgovori krčmar. »Xo je vse prav,« pravi tretji. »Jaz tudi vem, da je vse tako prav, saj se rez denarja nikjer nič ne dobi.« Tako so Jratje govorili le-te besede, kakor jim je n zeleni mož ukazal, in nekaj časa so lahko izhajali.
^ tisti krčmi je istočasno prenočeval silne bogat gospod. Ko vsi odidejo spat, vza-nje krčmar, ki je bil gospodovega denarja tovpmen, balto in odseka gospodu glavo.
Zvedelo se je, da je bil gospod v tej krč-nu ubit. Krčmar je dejal: »Jaz ničesar ne yetn; imel sem pa tri grdogiede postopače trz noč pod streho. Morda so ga ti ubili; jn nemara, da so ga! Gosposka pokliče bra-e predse in jih vpraša: »Ali ste vi ubili e8a bogatina? »Mi vsi trije,« je dejal prvi; »za denarje,« drugi; »to je vse prav,« je tkel tretji. »No,« pravijo sodniki, »ker * 01
ste sami povedali, da ste ga vsi trije za denarje ubili, ne more biti drugače in jutri vas obesijo.«
Drugi dan pa jih peljejo iz mesta na kraj, kjer so jih imeli obesiti. Krčmarju so veleli, da mora stati zraven, ko bodo prvega obešali, zato ker je bil ubijalec v njegovi hiši. Krčmarja pa je pekla vest in se je branil stopiti. »Morda si tudi ti kaj kriv, ker se bojiš,« reko sodniki. — »O, jaz pa že ne, sto hudičev naj me vzame, če sehi j'a!z gdslpolda ubili.« »Mi ne pravimo, da si ga ubil, ali zraven si morda bil, ker se bojiš.« »Ne, ne devetindevetdelset hudičev naj me vzame, ako sem bil zraven.« »Eden bo zadosti,« je dejal zeleni mož — hudič
z mesom in telesom —, ki je prijahal na belem konjičku, in vzel krčmarja na konja. »Zvesto ste mi služili in pomagali, da sem tega ubijalca prej v pekel dobil, zdaj le govorite,« je rekel hudič bratom in se pogreznil v zemljo s konjičkom in krčrmar-jem. Bratje so govorili in povedali, da niso gospoda zaklali, ampak da so le govorili, kakor jim je bil naročil gospodar, zeleni mož. Sodniki, ki so videli, da je vzel krčmarja sam hudič, so bratom verjeli in jim dali polovico tistega denarja. Bratje so šli dalje po svetu, pili dn posajali in bili vesele volje.
Meni, ki sem gledal, bi bili morda dali drugo polovico tistih denarjev, ali ustrašil sem se bil zelenega hudiča na belem konjičku tako, da sem odletel noter do semle in se md še zdaj cede sline po tistih denarjih.
KS AVER MEŠKO:
DAROVI
Prišel je pred modrega in mogočnega kalifa ali vladarja vseh vernikov muslimanske ali Mohamedove vere Harun al Rašdda (vladal 786—809) v Bagdadu eden njegovih namestnikov v širnem carstvu. Spoštljivo je prekrižal roke na prsi, položil s tem desnico na srce v znamenje vdanosti in zvestobe, pokleknil ter mu govoril:
»Prišel sem se poklonit tvojemu Veličanstvu, da vidiš, kako sem ti pokoren in vdan. Za dokaz svoje zvestobe in pokorščine sem ti prinesel te bisere. Blagovoli jih sprejeti, o mogočni!«
In je ponudili vladarju v dragoceni posodi bisere, bleščeče in lesketajoče se, da je vid jemalo.
»Zadovoljen sem s teboj, vezir (minister). V milosti sprejemam tvoje darilo. Pojdi v miru, pravično mi še zanaprej gospodari.«
Podkralj je šel, vesel in srečen, da je mogočnega gospodarja s svojim darom zadovoljil.
Pa je prišel pred kalifa trgovec, izmed najbogatejših v državi. Spoštljivo in ponižno je prekrižal roke na prsih, pokleknil, s čelom se dotaknil tali in spregovoril:
»Prišel sem te zahvalit, premogočni. Pod tvojim varstvom potujejo moje karavane mirno lin nemoteno po brezmejnem tvojem carstvu. V zalivalo za tvoje varstvo sem ti prinesel to sabljo. Blagovoli jo milostno sprejeti, o mogočni!«
In je izročil kalifu sabljo damaščanko, lesketajočo se kakor morje, kadar se odbijajo od njega opoldanski sončni žarki.
»Zadovoljen sem s teboj, Ibrahim, in tvoje darilo milostno sprejmem. Pojdi v miru, Alah naj ti pomnoži tvoje bogastvo.« Trgovec je poljubil tla pred prestolom mogočnega. In je odhajal vesel, da mu kalif ni dejal: »Pod mojim varstvom si obogatel, oddaj polovico svojega premoženja v mojo zakladnico.«
Pa je prišel pred Vladarja tretji podlož-
nik, beduin, preprost sin puščave. Položil je roko na srce, nekoliko nerodno se poklonil, pokleknil in dejal:
»Prišel sem od daleč pred tebe, premogočni, da ti vsaj enkrat v življenju vidim prejasni obraz. Siromak sem, kamelar v puščavi; pa sem ti v dar prinesel samo vrečico dateljnov. A najlepši so, kar so jih letos pri nas drevesa rodila. S skrbjo in ljubeznijo sem jih natrgal, v ljubezni ti jih darujem. Z ljubeznijo jih sprejmi, o premogočni.«
Tedaj se je kalifu razjasnil resni obraz.
»Hvala ti, brat. Daroval si mi najdragocenejše:	ljubezen. V ljubezni sprejmem
tvoje darilo.«
In je zapovedal ob prestolu stoječim ministrom, naj moža pogoste, vrečico pa mu napolnijo s suhim zlatom. Tako zelo je cenil skromno darilo, ker je v- svoji modrosti vedel, da vsakemu daru daje pravo vrednost šele — ljubezen.
Narodna: S A Ml
Bila je jesenska noč. V temnem gozdu si je bil mož nalovil polhov. Ker je bil lačen, je zanetil ogenj, da bi si jih spekel. Ko jih je obračal na žerjavici, se mu je približal hudobec, ki je iskal po gozdu krastač.
»Kako ti je ime?« nagovori polharja.
»Sam mli pravijo,« odvrne le-ta.
»Dovoli mi, Sam, da spečem nekoliko krastač pri tvojem ognju. Zelo sem lačen.«
»Tega ti nikakor ne dovolim,« se odreže polhar. »Zakuri si, če hočeš večerjati!«
»Ako mi zlepa ne dovoliš, mi boš dovolil shudega,« 'zarenči hudič.
»Pa se spopnimiva,« odgovori jezno polhar, zgrabi, kot bi pihnil, goreče poleno ter neusmiljeno udriha hudiča po glavi in kosmatem licu. Ves osmojen in opečen se spusti hudobec v temni les ter kliče rjoveč in tuleč tovariše na pomoč.
Kmalu se zbere okoli njega tolpa pe-
JANEZ TRDINA:
Berač in Smrt
Ko je Bog pregnal prve starše iz raja, je ustvaril svojo deklico Smrt. Smrt je prav majhna, manjša od vsakega otroka, pa u-strahuje vsakega junaka. Telo ji je spretno in urno, da prepleza vsak zid, obenem pa voljno in prožno, da prileze skozi vsako ključavnico. Ne potrebuje ne kose ne drugega orožja. Kadaj je človeku namenjeno umreti pride k njemu in mu zavije vrat. Ali črnega petelina in črne mačke se boji in se ogiblje hiše, v kateri sta te dve živali.
Berač je hotel iti k bogatinu dn ga prositi za dar. Smrt ga ustavi in poprosi, naj jo dene v svojo malho in nese v hišo. Berač jo vpraša, kdo je in kaj bi rada. Smrt veli: »Božja deklica sem. Poslana sem semkaj, da zavijem bogatinu vrat. Bogatin pa ima črnega petelina in črno mačko, ki mi hranita prestopiti prag.« Berač dene Smrt v majih o in gre v hišo. Bogatin je bil zdrav in dobre volje. Obiral je ravno kopuna in ga zamakal s sladko starino. Smrt šine naprej za peč, da se ogreje potem pa za mizo k bogatinu in mu zavije vrat. Bogatin zajavka. Smrt mu zavije vrat še v diugo in tretje. Bogatin leže in žene pošlje po gospoda, da ga previdi. Kmalu potem umrje.
Zdaj prosi Smrt 'berača naj jo dene spet v malho in odnese iz hiše. Berač jo vpraša, kaj mu bo dala za plačilo. Smrt veli: »Veliko — to da me boš videl pri vsakem bolniku. Če mu bom stala pri nogah, vedi da še ne umre. Daj mu kako zdravilo in ko ozdravi, bo mislil, da si ga ozdravil bi, in ti bo rad izkazal svojo hvaležnost. Kadar me boš pa videl pri glavi, se ne ponujaj za zdravnika, zakaj takemu bolniku je namenjeno umreti.« Berač se razveseli, dene Smrt spet v malho in jo odnese iz hiše.
Kmalu se razširi po vsem Obližju glas, da ga ni bilo in ne bo boljšega zdravnika od tega berača. Komur koli je dal zdravilo, vsakemu je odleglo in ozdravel je. Denarjev je dobil toliko, da ni vedel, kam bi jih spravil. -
Ali v svojo nesrečo je bil preveč usmiljenega srca. Rad bi pomagal tudi tistim, katerim je bilo namenjeno umreti. Ugledav-ši Smrt pri glavi, je prestavil postelje, da je stala Smrt pri vznožju. Enkrat se mu je posrečilo, da jo je prekanil in bolnika otel. S to prekano pa je berač božjo deklico Smrt tako razžalil, da se mu ni nikoli več prikazala ne pni glavi ne pni nogah. Sam pa je postal spet to, kar je bil prej, največji revež. Biti je moral vesel, da je dobil za svojo lakoto košček kruha.
klenščkov. »Kdo te je pa tako osmodil?« ga vprašajo prijatelji,
»Oj, Sam, Sam,« tuli opečeni zlodej.
»če si se sam, pa sam trpi! čemu tedaj rjoveš in nas kličeš na pomoč?« reko in se razidejo zopdt po temnem lesov ju vsak na svojo stran.
' c‘n je spdt pogledal, si je z dlanjo zasto-
01 dčl; »Je; oče je.«
Blaž ni nesel kose na rami. Priostreni o0nec kosišča je postavljal predse in se prral nanj kakor na visoko gorsko palico. ^ rame mu je pa visela nosilna rjuha., kz domačega platina. Težko okovane , j je so mu noge komaj privzdigovale. e 17aj°če je zalkašljal, kakor bi hotel opo-0'riti, Janeza, da Že gre. Janez mu je v po-Zdrav zamahnil z roko. '
»Kajne, pozen sem,« je nagovoril Cve-ak Janeza 'in globoko zajeli sapo. »Staram e m vsak dan sam bolj ugnatn.«
sSaj ise vam nikamor ne mudi,« se mu je nasmejal Janez.
>>^ev.eda inc’ ko delaš ti za dva!«
sem vas hotel vprašati,« je Janez '1 eistllSal hvalo, i»kolilko detelje mislite pu-^ ea seme?«
A,e 'veliko. Samo za dom, za mernik po-lanja. j0 Lisca prerada je,« je nekako oživel Maž.
1 J^ar pokažite koliko in kje?«
M, saj sam veš,« se je hotel Cvetek ne-ako oddolžiti Janezovi pridnosti. Janeza Je zanimalo, da ibi res sam odločil, pa se je pravem času spomnil, kako bi to ne 11 ° prav nič lepo in ibi utegnilo očeta ža-^i. Pod ozkimi1 brki v ogorelcm obrazu so ,e 'nui v smehu zablesteli beli zobje: »Ka-0ir hočete; (bom kar mahal. Če vso pose-eni> bolm pa vsb.«
»Le, hoš pa pdmladi Seme kupoval,« mu je ponagajali ©laž.
»Kdor Ibo hotel sejati, si bo že morali sam preskrbeti 'seme.« Janez je pobral s koso šop detelje, obrisal koso in spet brusi1].
»Kaj pa, če boš pomladi pri nas prav ti sejal?«
Janez je bil v zadregi. Ni vedel, ali ga Gvetek že za naprej prosi za delo, ali namiguje na Giilko. Malo je pomolčal, hitro preudaril iln se dobro izvil: »Sitij ne veste, če znam.«
»Te bom pa naučil. Pa kaj ibi o tem govorila! Vse kaže, da eden izmed naju bo sejal. Da me 'bo trdba šteti denarja za seme, ga (pustiva dozoreti tam na onem koncu njive.« (Pokazal je z roko; »Je malo bolj redka detelja in ne bo tako brž poldgla.«
»iPTav.«
Tik za Janezom je zavekal zajček. Preden se je utegnil obrniti, se mu je že prikotalil pod noge. 'Primaknil je nogo Ik nogi in ga miarablo stisnil med čevlje. Gvetek je pa še vedno hitel spodbujati: »'Primi ga, ujemi ga, drži ga!« in se je tudi sam pognal za preplašeno živalco. Janez se je sklonil, prijel zajčka za ušesa in si ga dvignil v naročje. Koj 'se mu je pordečila srajca. Iz zadnje nožiče je zajčku tekla kri.
»Revček,« je miloval Janez zajčka.
»Naj bi bil pa prej odskočili Saj je slišal sikati koso. Kako pa 'sem mogel vedeti,
da tiči v detelji? Čudno, da se ne umakne.«
»Takale drobna žival, pa naj bo zajček, jerebička ali piščanček divje kure, se lahko ■samo tako brani, da še prihuli in potuhne. Če bi jim ne bilo to urojeno, bi jih kar nič ne zraslo, toliko 'živaiHi stika za njih mesom. Saj še človek, ki se mu zahoče, da bi bil kdaj kaj v tč kakor samo podnožnik drugim, še najbolj prav naredi, če na skrivnem raiste, drugače ga kaj radi pritisnejo nazaj k tlom, koj ko Opazijo, da se dviga. Kajne,« je pobožal1 zajčka, »ko odrasteš, se boš pa znal' celo malo v bran postaviti, 'lisjakov in psov te bodo pa ume noge reševale. Polno starost težko učakaš, je preveč ulitega svinca na svetu. Revček!«
»Ob kosišče udari z glavico iln stran ga vrzi, da se ne bo po nepotrebnem mučil. Za ponev je tako še prdmajhen in premlečen.«
»Zakaj bi ga ubijal? Res ste ga do kosti' msekli, nožiče pa nima zlomljene. Obvežem ga in s sabo ga ponesem.«
»Ne boš ga zredili«
»Nalašč poskusim z mačko.«
»Z mačko?« se je začudil oče.
'»Slišal sem praviti, da mačka doji vse, kadar ima miaide. Veverice, psičke, celo podgane in aniši. Pa bi zajčka ne! Sem le radoveden, če je res tako zaverovana v materinstvo, kakor ji pojejo slavo.« kor hočete, jaz bom Ikar mahal. Če vso po-sečem, bom pa vso.«
»No, le nesi ga. Boš videl, kako zahrstč koščice v mačjih zobeh. Pa naj, škode ne bo.«
»Če bo, bo; če ne bo, pa ne bo. Primite ga malo.«
Cvetek je rad ustregel. Janez pa je segel v žep in kar z robcem obvdzal Zajčku ranjeno nogo. Da bi mu ne ušel, ga je zavil v nosilno rjuho, veselo zažvižgal in spet prijel za koso.
S Civetikom sta se razšla. Blaž je šel odbijat kraj ček. Za rožni venec dolgo sta šekla dokaj vsaksebi in se nista mogla pogovarjati. Pa je naneslo, da sta še spet uredila drug poleg drugega.
»Tole premišljam,« je ipoVzel besedo Oče, »kako ste mogli takile fantje, kakor si ti in sta bila naša dva, takile, ki se še ničvredno žival branite ubiti, kako ste le mogli prestajati vojsko, ki je (pokončala na milijone ljudi?«
»Jaz nisem nikogar,« je minevala Janeza vesela volja, '»Vsaj vedama ne. In Blaž ih Andrej prav tako ne. Sem Oba predobro poznal.«
»Za naša dva obstanem. Tam sta ostala. Ti si Se pa vrnil. Ne vem, če bi ti verjel«
»Kako da ne?« Janez je Cvetka srepo pogledal.
»So nam pravili, celo S prižnice sem to slišal, so nam dopovedovali, da v vojski, če vse drugo ne drži, velja: Če jaz ne bom tebe, boš pa ti mene.«	(Dalje)
Športni kotiček
NOGOMET:
ANGLIJA - FRANCIJA 1:1 (0:1)
V okviru tekmovanja za pokal narodov sta igrali nogometni reprezentanci Anglije in Francije neodločno 1:1 (0:1). Strelci: Goujan v 9. min. za Francijo in Charley v 56. min. za Anglijo (iz enajstmetrovke). Povratna tekma bo 23. februarja v Parizu. Tekmo je gledalo 25.000 ljudi.
Skoraj ve.s čas igre so bili Francozi v premoči. — Vodilni gol so dosegli gostje po izvrstnem prodoru Kope, ki je podal Gonjami, ki je brez težave poslal Jogo v vrata. Domači so izenačili iz enajstmetrovke, ki je bila prisojena zaradi prekrika nad Charleyem.
DRŽAVNA LIGA
LASK — Avstrija Celovec 1:0 (1:0).
Cclovčani, ki so v nedeljo nastopili proti LASK-u, so v svojih vrstah imeli tri rezerviste. Proti pričakovanju vseh je Avstrija podlegla samo z rezultatom 0:1. Tudi v tej tekmi sreča ni bila na strani Korošcev. Repič se je že v 13. minuti poškodoval in Lorber I je bil v 62. minuti od sodnika Schillerja izključen.
MOTORNE ŽAGE
znamke Stihi, Jonsereds, Pioneer,
Solo in Klinton — krožne žage; kotle za ‘kuhanje svinjske krme.
naročite najugodneje
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
VI. KOLO PRVENSTVA 2. D-RAZREDA Rezultati:
Podkrnos — Motlova 5:3 (2:1)
St. Lenart — Grabštanj 7:1 (5:0)
Ruda — Grebinj 0:2 (0:0)
DSG Borovlje — Svetna ves 0:2 (0:1) Labod — 5t. Pavl 0:2 (0:1).
1.	št. Lenart	6	5	1	0	24: 9	11
2.	DSG Borovlje	6	5	0	1	27:11	10
3.	Podikmos	6	4	2	0	18: 8	10
4.	št. Pavl	6	4	.1	1	18: 6	9
5.	Svetna ves	5	2	0	3	11:10	4
6.	I^tbod	5	1	2	2	15:15	4
7.	MetHova	5	2	0	3	11:14	4
8.	Grebinj	5	1	1	3	7:12	3
9.	Grabštanj	5	1	1	3	9:24	S
10.	Št. Janž	5	1	0	4	7:19	2
n.	Ruda	6	0	0	6	7:26	0
VII. KOLO 2. D-RAZREDA št. Janž — Grabštanj 4:3 (2:2)
Svojo prvo zmago na domačem igrišču je slavilo šentjanško moštvo, ki je nastopilo s petimi rezervnimi igravci proti Grabštanj u.
Na soncu in ob morju
i(:NadaiLjtevatnje ts 4. strani) posebno dobro vino in o tem smo sc prepričali tudi tokrat.
Prej, nego smo se nadejali, smo pristali ■na Rabu in izstopili po treh in pol urah vožnje. Ura je bila enajst, povratek bo db petih, torej Sest ur postanka. Te ure so nam izredno hitro minile.
Ob obali smo krenili proti parku, kjer pod stopniščem prodajajo grozdje, sadje itd. Tovariši so šli kar kupovat. Naročil sem jim, naj pridejo za menoj in sem se po stopnicah povzpel do hiše, v kateri sem že trikrat stanoval kot letoviščar in bil od gospe Pepine dobro oskrbovan. Takoj me je spoznala in me hotela pogostiti, a ker nisem bil lačen, sem se zadovoljil s črno turško kavo. Gospa je vdova po sodniku, pozimi prebiva pri sinu v Zagrebu, poleti pa v svoji hiši tukaj in sprejema letoviščarje na stanovanje. Največ prihajajo vsako leto isti, kar dokazuje, da so vsi zadovoljni, tujci in gospodinja. Ko so prišli za menoj tovariši, je tudi njim gostoljubno postregla s črno .kavo. Odložili so tam vso odvečno prtljago in nakupljeno grozdje ter se skozi park ob lepi obrežni poti podali proti eno uro oddaljenemu samostanu sv. Evfe-mije, da obiščemo starega znanca patra Petra iPeterco.
Bil je vroč dan. Sonce je pripekalo in žgalo in kamnita cesta z obzidjem je 'izžarevala vročino. V' kopališču je mrgolelo kopalcev in tudi db nadaljnem obrežju. Sredi pota smo pa le dobili od morja uglajeno pečevje, da smo se slekli in šli v morje.
(Konec prihodnjič)
Nogometaši domačega moštva so sc v prvem polčasu vztrajno upirali gostom, ki so po petnajstih minutah že vodili z 2:0. Končno se je le najboljšemu igralcu na igrišču, Gabrielu Hanzeju, posrečilo izenačiti rezultat (2:2).
V 2. polčasu jc 5t. Janž zagospodaril na igrišču in si z 2 nadaljnitna goloma zagotovil zmago (u-spešna sta bila Gabriel Hanzi (3) in Popič (l).
Sentjanški mladinci pa so nastopili v Blatogradu (Moosbujg) proti tamkajšnjim mladincem. Srečanje sc je končalo z zmago blatograških mladincev (6:0).
ATLETSKE VESTI
„Pokal Mirka Fileja.”
Tekmovanje jc priredilo goriško društvo 01ym-pija. Športno združenje 01ympija iz halj. Gorice je organiziralo prvo tekmovanje za spominski pokal „Mirko Filej”. Udeležilo se ga je precejšnje število tekmovalcev. Pokal sta si letos delila Jože Prinčič in Dušan Bensa, kd sta oba dosegla enako število točk.
SVETOVNI REKORD VAN DEN DRIESCHA
Belgijski atlet Van den Driesch je dosegel nov svetovni rekord v toku na 30 km s časom 1:34:41,1. — Prejšnji rekord jc imel sovjetski atlet Ivanov s časom 1;35:01,0.
GRČIJA - KANDIDAT EVROPSKEGA PRVENSTVA V LAHKI ATLETIKI ZA LETO 1966
Sekretariat evropskega komiteja mednarodne atletske zveze je sprejel kandidaturo atletske zveze
Bistrica v Rožu. — Sobota, 13. 10.: Die unsicht-baren Krallen des Dr. Mabuse (IVa). — Kriminalni film za odrasle s premislekom! — Nedelja, 14. 10.: Am Sonntag will mein Siisser mit mir segeln gehen (IV). — Muzikalična veseloigra. — Sreda, 17. 10.: Das Signal steht auf Rot (IVa). — Kriminalni film ra odrasle s premislekom.
Borovlje. — Sobota, 13. 10.: Rendezvous in Madrid (IV). -- Komedija o neki tatvini. — Nedelja, 14. 10,: Robert und Bcrtram (Ha). — Vesele pustolovščine dveh moških. — Torek, 16. 10.: Die Utibefriedigte (IV). — Mlada Fracozinja v severni Afriki hoče svojo duševno praznoto premagati s tem, da se potopi v arabsko mistiko. — četrtek, 18. 10.: Unsohukl im Kreuzverhor (IV). — Kriminalni film.
Dobrla ves. — Sobota dm nedelja, 13. in 14. 10.: Der Fischer vom Hciligensee (III). — Domovinski film o ribičevem sinu in baronici. — Sreda, 17. 10.: Die Rache des Wiirgers (IVb). — Grozljiv film. Blazen atomski znanstvenik dela zločinske človeške eksperimente.
Miklavčevo. — Nedelja, 14. 10.: Der letzte Zeuge (IVa). — Dramatičen film. Radi umora nekega o-troka pride do prenagljene obtožbe nezakonske matere. — Četrtek, 18. 10.: Die Radie des \Vurgcrs (IVb). — Glej pod Dobrla ves!
Pliberk. — Sobota in nedelja, 13. in 14. 10.: Der Bucklige (III). — Intrige na dvom v začetku 18. stoletja. — Torek, 16. 10.: Auf der Kugel stand kein Name (IVa). — Kriminalni film za odrasle s premislekom. — Četrtek, 18. 10.: Besuch um Mittcr-nacht (IV). — Kriminalni film. Filmskega producenta sumijo, da je umoril svojo nekdanjo prijateljico.
Sinča ves. — Petek in sobota, 12. in 13. 10.: Madchen aus der Untenvelt (IVb). — Kriminalni film za odrasle s premislekom. — Nedelja, 14. 10,: Die Caine war ihr Schioksal (la**). — Na neki ameriški ladji, ki spravlja mine odstavijo kapitana, ki je duševno bolan. — Ponedeljek in torek, 15. in 16. 10.: Kolne Zeit zu stenben (IV). — Pustolovski
STROKOVNA TRGOVINA ZA
DEŽNA OBLAČILA
Ballon-Popelline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasti plašči. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj.
VAL. TARHANN
KLAGENFURT, Volkermarkter St. 16
Zaradi opusfitve trgovine
razprodaja po zelo ugodnih cenah
WALCHER KLEIDUNG
DClag.enf.uft - (ielouce,
lO.-Okt&befitrafie 2
Grčije za organizacijo VIII. evropskega prvenstva v atletiki leta 1966. Doslej so že kandidirali za organizacijo tega prvenstva Poljska, Finska, Romunija im Madžarska. Atletska zve/a Grčije je obljubila, da bo za prvenstvo zgradila stadion za 90.000 gledalcev in športni park,
BRUSELJ:
Nov svetovni rekord v skoku v daljavo (6,62 m)
Na mednarodnem atletskem tekmovanju je Rusinja Tatjana Čekanova izboljšala svoj lastni svet. rekord v skoku v daljavo od 6,53 na 6,62 m.
MEDNARODNI MITING V MERANU
se je končal z novim avstrijskim rekordom v skoku v višino (2,03 m). Avstrijec Helmut Donner je zmagal v svoji disciplini z višino 2.03 m.
LAHKOATLETSKO PRVENSTVO AVSTRIJSKIH SREDNJIH ŠOL:
Lep uspeh je dosegel osmošolec slovenske gimnazije v Celovcu, Malle Anton, na lahkoatletskem troboju vseh avstrijskih srednjih šol v Kremsu. Kot najboljši koroški mladinec je v svoji skupini (mladina B) zavzel z 127 točkami 12. mesto.
Njegovi rezultati:
Tek na 100 m .... 11,9 sek. met krogle (6 kg) ....	10,76 m
skok v daljino...........5,84 m
RAZNOVRSTNO:
17. oktobra bo Dunaj prizorišče zanimivega boksarskega dvoboja. Sproprijela se bosta namreč svetovni prvak v srednje lahki kategoriji, Emile Grif-fith, in Ted Wright.
lilm iz vojaškega življenja. — Sreda in četrtek, 17. in 18. 10.: Blaue Bohnen — kalter Stahl (IVb). — Gangsterski film za odrasle z resnim premislekom. — Petek in sobota, 19. in 20. 10.: April entdeekt die Manner (IVa). — Doživljaji mlade deklice iz neke ameriške družine, ki doživi prvo ljubezen. S premislekom.
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 13. 10.: Ursus, Ra-cher der Sklaven (IV). — Pustolovščine antičnega vojnega junaka in njegove slepe družice v pustinji in na nekem otoku, kjer žrtvujejo mlada dekleta boginji. — Nedelja, 14. 10.: Freddy und die Melo-die der Naoht (IVa). — Zabavni film za odrasle s premislekom. — Sreda, 17. 10.: In den Klauen der Untenvelt (IVb). — Zgodba nekega gangsterja iz španske četrti New Yoika. Moralni zadržkil
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 15. 10.: 14,15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Matiček se ženi (II.). — 18,00 Za naše malčke. - TOREK, 16. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Matiček se ženi. (H.). — SREDA, 17. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Žena in dom. — ČETR TEK, 18. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Recitacija in deklamacija (2.). - PETEK, 19. 10.: 14,15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih. — O postanku in razvoju naše zemlje. — SOBOTA, 20. 10.: 09,00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. — 18,25 Za našo vas. — NEDELJA, 21. 10.: 07,30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
MALI OGLAS
MOČNA SADNA DREVESCA in ribezelj nudi drevesnica MARKO POLZER, št. Vid v Podjuni, Post St. Veit i. J.
Blago za polefne obleke, posfeijno perilo
Velika izbira --zelo
ugodne cene
L Maurer
Klagonfurt	Alter Platz 35
filmska outia
C/LEDALISČE V CELOVCU
KRSTNA PREDSTAVA V KOMORNEM GLEDALIŠČU
V soboto, dne 13. oktobra, bo uprizorilo Mestno gledališče v Celovcu v Komornem gledališču kot krstno predstavo kriminalno komedijo avtorjev Peters - Arnolds »Ljubljeni lopov«. Glasbo je napisal Ludvig Schmidseder. Peters’ - Arnolds je avtor številnih in uspelih muzikaličnih komedij. Inscenacija te predstave je v rokah avtorja samega.
MESTNO GLEDALIŠČE v veliki dvorani Doma glasbe
Sobota 13. in nedelja 14. (ob 15. uri), sreda 17., četrtek 18., petek 19. oktobra: Die Csardasfiirstin. Za vse predstave prosta predprodaja kart. — Začetek vedno ob 19.30.
KOMORNE IGRE V DOMU GLASBE
Sobota 13., nedelja 14., torek 16., četrtek 18., petek 19., sobota 20. in nedelja 21. oktobra: Geliebter Gangster. — Za vse predstave prosta predprodaja kart. — Začetek vedno ob 19.30 uri.
»TRAKTOR ZA VSE«
Novi Steyer-tirak‘tor, tip 288, katerega so ‘ponovno preizkusili, je končno ‘prišel na tiig-Razkazovali so ga >že na velesejmu v Celovcu, v Weisu in na Dunaju. Je zares nekaj posebnega in ga imenujejo »traktor za vse«. Z njim je namreč mogoče marsikaj z lahkoto opravljati. Temu pripomore zlasti izredna moč, katero proizvaja motor v obsegu 45 konjiških sik
Oder Mladje
Tudi na področju organizacije odrsli 1 življenja bo slkbšal oder mladje utreti nove poti. Tako načeijuje odrski skupini poleg organizacijskega odbora za nastope še umetniški vodja, njemu ob strani pa re-kviziter ter tehnični delavci. Vendar se bo vsak član šolal na tehničnem in igrav-skem področju, da bo morda v nekaj letih vsak izmed članov zmožen voditi režijo.
Upamo pa, da se ‘bo z načrtnim delom v nekaj letih mogoče doseči vsaj del naših ciljev.
NAZNANILO
Naznanjamo, da je začetkom oktobra 1962 v iKatifreitisitraBe 24 v Celovcu (do-ncibnik ADL) odprla gospa Inge Wukovvil5 svoj damški frizerski salon INGE.
Telefon 71 8 72.
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Pauiitsriigasse (Prasenhof)
%
%
X
s
I
o
Dor F. R. C. - Henbstschlager
SCHLAFZIMMER
7leilig — furniert
aus Birke/Macovee, Avodiree/Macotee, NuO „B O Z E N” promipt lieferbar!
4950.-
© Eigene Erzeugung 0 Frole Zustellung ® Kostenlose Aufslellimg ® /in sen lose Ra ten
In allen Kamtner F. R. C. - Mobclhausern erhaltlich!
I
I
i
*
l !
£
2
i
F.R.C.-MOBELFABRIK
VILLACH
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe siv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel štev uredništva in uprave 43 58