Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 20. septembra 1937 Štev. 21 S. leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 •JUTRA Danes se prične eišienie Sredozemskega moria 1‘AHIZ, 20. septembra. Danes se prične v Sredozemskem morju palrolna služba fran-eosko-angleških pomorskih edinic v smislu »jonskih sklepov. Francoska torpedna ladja letal „CommamIant Teste" je zapustila fotonsko pristanišče ler odplula v Oran, kjer se bo pod poveljstvom podadmirala 'jSteva udeležila kontrolne akeije franco-skih hrodovnih enot. Dve križarki in šest rušilcev francoske mornarice je v soboto plulo skozi gibraltarsko ožino v vzhodni smeri. Včeraj je prispelo v Gibraltar 20 angleških vojnih ladij. Pod poveljstvohi podadmirala Esleva. ki ima svoj glavni stan v Oranu, bo 22 francoskih vojnilv ladij, in sicer transportna ladja letal, 8 rušilcev in 13 lorpcdovk. Jadrnem se i 1’EJPING, 20. septembra. Obkoljevalni Poskus j aponske vojske j ugozapadno od Pe j-Pinga se je' po zadnjih poročilih izjalovil. Kitajcem se je posrečilo, da so sc prebili. Nekatere kitajske formacije so vkorakale v smeri proli zapadli, dočim se vali glavni Jel kitajske vojske proti jugu. Neugodne vremenske prilike so, kakor so zdi, onemogočile izvedbo japonskih načrtov. Razen tega ruši kitajska vojska povsod jezove, kar povzroča, da se obsežni teritoriji pretvarjajo v močvirja. NANKING, 20. septembra. Največja dosedanja letalska bitka je bila pri Singki-angn, kjer se je spopadlo 10 japonskih in 17 kitajskih letal. Dve japonski lelali sla morali na tla. Dva pilota sta bila ubita, pet pa ujetih. Od kitajskih letal sta bili dve sestreljeni. Ubila sla bila dva kitajska pilota, ranjenih pa pel. Četudi so bila japonska letala v premoči, so kitajski letalci pokazali izredno junaštvo in dostojanstveni prezir smrti. Trnki shmmdm nedmrnka ISTANBUL, 20. septembra. Havas poroča: Doznava se, da so turške obalna baterije v višini Tenedosa opazile podmornico, katere porekla niso mogli ugotovili. Obalne baterije so na osnovi zadnjih odločb lurške vlade ter najnovejših mednarodnih sporazumov lakoj otvorili ogenj na podmornico. Ker je strel zadel periskop podmornice, je bila podmornica pri- morana, da pride na površino, nakar se je predala neki turški torpedovki. Turške pomorske oblasti so internirale 22 mož posadke. Pravijo, da nočejo turška oblaslva dali nikakega obvestila glede zastave pod* mornice ter da ne pristanejo na lo, niti da to vest potrdijo, niti da*»jo demantirajo. Slovansko srce Maribora lldm se $a ua svoja t&ka fttoii Wwr&iip(OVvVVvfrr PARIZ, 20. septembra. Havas poroča: Dopisnik „Joumala“ poroča svojemu listu sledeče: „Doznava se, da bodo odslej italijanske vojne ladje na svoj račun spremljale italijanske trgovske in nemške ladje in pa da bodo italijanske ladje na svojo roko izvajale borbo proli piratskim podmornicam. S lo odločitvijo želita Italija ler Nemčija s svoje strani odgovoriti na nyonski sporazum." )tsMa odftiiveduje ugodkosti Avsteip in HladZtuski DUNAJ, 20. seplembra. Tukajšnja „Die Roerse“ prinaša zanimive informacije o usodi gospodarskega sistema držav rimskih protokolov ter objavlja važno informacijo, da je Italija s 3. avgustom odpovedala Madžarski preferencijski sporazum in da '>o v sličnem smislu odpovedala koncem •ela kreditne ugodnosti tudi Avstriji, in sicer z namenom, da se zmanjšajo prčfe-rencijske ugodnosti in da sc odredijo novi manjši kontingenti. V principu je Italiji do tega, da bi Avstrija in Madžarska no-sili žrtve spričo izravnanja trgovinsko-po-litičnih interesov med Jugoslavijo in Italijo. Uaik&vsfu tisk Mftada Maasevdta BERLIN, 20. seplembra. Havas poroča: V narodno-socialističnih krogih komentirajo z ogorčenjem govor prezidenta Roosevelta ob priliki 150-lelnice ameriške ustave. Službeni organ narodno-sociali-!'tične stranke gre. celo tako daleč, da obtožuje prezidenta Roosevelta, da mu je bilo pri tem govoru izključno samo do l(;ga, da demagoško formulira in da z iicprijateljskimi izjavami poslabša svetov- na nasprotstva, ki so sama po sebi zelo slaba. Navedeni list pravi: ,,Nemčija že dalj e U s a spremlja z velikim začudenjem Rooseveltove metode in brez ozira na to, da so njegovi številni predhodniki smatrali za najbolje, da delujejo v umerjenem pravcu.“ List odreka Roosevellu pravico, da kritizira diktatorske ukrepe lujili dr- se še aoiofa s fuUafatjm! J.ON DON, 20. septembra. Nedaleč od Ca |ieto\vna se bo na račun južnoafriške vla-110 pričela gradnja ogromnega tovorišča petroleja, kamor bodo lahko spravili 200 lon petroleja. Razen lega bodo gra-_ ' šest ogromnih tankov, kamor je mogoče shranili 90.000 ton sirovega olja za °jne ladje. V dobro poučenih krogih za- trjujejo, da je gradnja takega ogromnega skladišča potrebna za britansko vojno mornarico za slučaj, da se bodo prekinile zveze preko Sredozemskega morja, ker bi v tem slučaju ves trgovski promet med Anglijo in Italijo šel pod Afriko skozi Ca-petovvn. U bolečini in slovaškim Naš obmejni nacionalni Maribor, ki ni zamudil doslej prav nobene prilike, v kateri ne bi dokazal svoje globoke nacionalne in čustvene povezanosti z bratsko čehoslovaško republiko m brati Čehoslo-vaki, je tembolj globoko pretresla vest o smrti največjega sinu bratske republike 'F. G. Masaryka. Globoka žalost js zajela ves nacionalni obmejni živeli. S hiš so zaplapolale črne zastave, oznanjajoč smrt prezidenta Osvoboditelja čehosio-vaške države. Najlepša izmed vseli v okviru raznih klubov prirejenih žalnih manifestacij je bila nedvomno včerajšnja spominska sve čanost, ki so jo za pok'. Masaryko-n priredile v Narodnem domu Jugoslovensko češka liga, sokolstvo in Češki klub. — Velika in prostorna dvorana Narodnega doma je nudila za to žalno svečanost izredno učinkovito sliko. Zastrta okna M v črnino ovite luči, na odru so se ned črnino od stropa do tal vile državne trobojnice obeh držav, pred odrom improviziran katafalk, nad katerim je blestela v 'polju barv čehoslovaške drž. trobojke slika velikega pokojnika, ves oder v zelenju in svežih dehtečih rožah, na v■ šoke tri, istotako v črnino ovitem stebru ;e zažarela električna luč, ki je me tak. svoj sij na pokojnikovo sliko. Pred odroih je stala na levi strani črno pregrajena miza, ob kateri so se zbrali predstavniki Sokola, JČ Lige in Češkega kluba, v sredini je bila razmeščena .godba tuk. domačega pešpolka, na desni pa globoko sklonjeni prapori mariborskih sokolskih društev. Dvorana in galerije s-ta bili do zadnjega kotička zasedem. Nad vsem grobna tišina. Spominske žalne svečanosti so se udeležili poleg polnoštevilno zastopanega Češkega kluba tudi predstavniki ;n člani Juč,w~:cv. češke lige ter predstavi’. :i :n ČL-;, -vo ..iuriborskih sokolskih društev ter ostalih .-.ao' .alnih m kulturnih organizacij. Mestno občino je zastopal mestni načelni'., dr. J u , a n, vojaško oblast podpolkovnik Stojko ' č, drž. tožilstvo višji državni '.rilec dr. Zor jan, n.-.lno policijo dr. Trstenjak. Med številnimi 'odličniki smo opazili nnarod-iv-ga posla::,.. Jr. Jančiča, dr. S e n-j .rja, sta. -katoliškega župnika Šegulo, ravnatelje dr. T o m i n š k a, M. M a-s t n a k a, dr. Herica in g. Modica, dr Dolarja za NO Maistrove borce, zastopstvo dobrovoljcev, železničarske glasL-ne šol. »Drava«, UJNŽB, jugoslovanskih akademikov in druge. Uvodoma je izvajal orkester vojaške godbe 45 pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Ji rane k a turobj?3 Chopinovo F a lov o koračnico, nakar je spregovoril občutne spominske besede predsednik tuk. .1Č lige dr. V. Kukovec, '"egov gevor je bil slavospev r kojn:’~::i rV Ma saryku, čigar lik bodi čehoslovaškemu narodu tudi po njegovi smrti vodnik v srečno bodočnost. V prezidentu Osvoboditelju Masaryku zremo moža, ki je služil vse svo;e življenje delu za svoj narod in ga vodil preko'njegove Kalvarije v svobodo. Ustvaril je svojemu .'l.\ borca za mir in demokracijo se sklanjamo tudi mi, sa nam e baš on ustvaril zvezo treh držav, to je Malo antanto, in Je ideja narodnega prebujenja, ki jo je o:i czna njeval svojemu naroclu, objela tudi nas Jugoslovene. ki se danes pridržujemo veliki žalosti bratskega čehoslovaškega inaroda. Svoj govor je dr. Kukovec zaključil s klicem »Slava«, ki so se mn eno-dušno pridružili vsi navzoči. Zbrana nmo žica je zatem z dveminutnim molkom počastil spomin 1’. M. Masaryka. Po posebnem, žalni svečanosti j-irimernem glasbenem vložku, ki ga je odigral kvartet vojaške godbe s solistično točko g. kapelnika Jiraneka, je učitelj Drly zanosno toplo in občuteno recitiral slavospev »tatičku* čehoslova^ega naroda. V imenu tuk. Češkega kluba :n v imenu vseh v Mariboru bivajočih Čehov nas ie klubov predsednik g. Franjo Bureš s toplimi besedami vodil v mislih v zlato Prago, kjer se zbira čehoslovaški narod v 'najgloblji žalosti ob smrti prezidenta Osvoboditelja in največjega s na čeho-slovaškega naroda, ki je deloval vse svo je življenje za svobodo bratske republike. Vse, kar je ustvaril Masaryk je slonelo na resnici in pravici. Na ta j podlagi je zgrajena tuvi državna . orba današnje Češkoslovaške. Njegova snrt nas opominja k slogi, nj.„jve ideje nam Opičjo novega poguma, da njegovo delo nadaljujemo ter da zremo s pogumom v bodočnost iariborski Cchoslovaki pošiljajo ob žalni sveečanosti poslednji po-zsv.;,..:u prezid.ntu 0«"obod:t^«u. Po pvskem vložku »Umrl je mož.. 'ki je bil vključen v bogat spored včerajšnje žalne manifestacije in ki ga je ubrano odpel pevski zbor »Jadrana« pod vodstvom zborovodje prof. V r ab c a, je v ^zbranih besedah očrtal lik velikega pokojnika starosto matičnega Sokolskega društva br. dr. SI. Fornazarič. Težje 'nego katerokoli drugo organizacijo je zadela smrt prezidenta Masaryka baš sokolstvo. Sokolska družina žaluje oh njegovi smrti, saj je izšel iz sokolskih vrst. Sokolstvo žaluje nad izgubo velikega Sokola, ki je posvetil vse svoje življenje in vse svoje mlade sile za moralno in fizično osvobojenje svojega naroda. Masaryk je bil sam aktiven član Sokola, ki je s svojo veliko vztrajnostjo vzgajal predvsem samega sebe za učitelja svojega naroda. Delal je neumorno za osvobojenje. V ' ’m delu so ga vodile smernice in ideje njegovega prednika dr. Miroslava Iyrša. Poudarjal je lepoto samega sebe ter nravstvenost, ki je glavna podlaga vsakega zdravega razvoja in napredka. Umrl je veliki borec za svo bodo duha, ki se je boril tudi za naše ideale in pravice. Njegovi najožji sodelavci so bili Sokoli. Bil je svojemu narodu prvi vzgojitelj, svetovna vojna pa e dokazala, da je bil na pravi poti. Obmejni Sokoli se klanj > njegovmu spominu in mu kličejo poslednji: Na zdar! — Zdravo! — Veličastni zbor je stoje počastil spomin Sokola Masaryka z gromkim sokolskim vzk;;kom, nakar so ^evci Jadrana odpeli Masarykovo najljubšo pesem slovaško »Teče voda teče ...« Ro zanosni recitaciji naraščajnik«. Jv- PMedci tSES?Z5ESXE9BBn Pivo, umetnost, znanost »Misel in delo« št. 7—8 priobčuje: »Te dni je zaključila pivovarna Carlsberg na Danskem bilanco za preteklo leto in določila po svojih pravilih ves čisti dobiček, 2.3 milijona danskih kron, za znanstvene in literarne nagrade. V zadnjih desetih letih je razdelila tako že okrog 30 milijonov danskih kron, in sicer 17.3 v znanstvene in 9.7 v umetnostne namene. V naši državi 'imamo že nekaj podobnega v Kolarčevi zapuščini v Beogradu. Kako bi cveteli znanost in umetnost šele pri nas Slovencih, ako bi služil -čisti dobiček od prodanih alkoholnih pijač znanosti in umetnosti!« Nova dobrota — za stare sirote Sporazum — pogum »Jutro« ,,iše v uvodniku komentirajoč zagrebški sporazum med drugim sledeče: »Gospodje, ki so sklenili sporazum, morajo imeti sedaj dovolj političnega poguma in občutka odgovornosti, da izvajajo vse praktične posledice. Če so se zedinili, da je treba in kako je treba ustavo revidirati, potem je neobhodno, da združijo svoje moči za izvedbo svojega načrta jr* da solidarno prevzamejo odgovornost. Z drugimi besedami: sporazum med STbijansko opozicijo iti dr. Mačkom mora imeti za posledico tudi zahtevo po vladi pod vodstvom dr. Mačka ali vsaj z njegovim neposrednim in polnim sodelovanjem. Kdor postavlja program in veruje v 'njegovo izvršljivost, ta mora imeti poguma, da da svoje moči na razpolago tam, kjer je edino mogoče izvedbo državno političnih načrtov pripraviti inn izvršiti. Tako ie torej cesta na široko odprta in prepričanni smo, da bodo tisti, ki so . ;šli z napovedjo, da sporazum pripravijo, radi umaknili on;in, ki trdijo, da so ga dosegli. Globoko smo piepričani, da bo v svobodi besede in prepričanja v obnovljeni •demokracij našega javnega življenja jugosiove-.ska mi sel znala reči tehtno besedo in da se bo pokazala znova pravilnost resnice, da je i Hrvatom inn Srbom i Slovencem resnično zadovoljiva in trajna rešitev samo,-v jttgoslovenski misli.« Vse res »Stov. beseda« piše v št. 34: Zadnji’ »Domoljub* se je razpisal pod debelim naslovom SSami smo krivi« o-celi vrsti neodpustljivih in nepopravljivih napar ter grehov, ki iih očita sebi in svojim vernim pristašem. Ko si tako temeljito izprašuje kc^mato vest in ožema svoj umazani politični kožuh, priznava tudi tele grehe in se obupano trka na prsi: »Tu in tam se zaletimo in z odločnimi resolucijami zahtevamo za krščanske otroke krščansko delujoče vzgojittelje. Koliko pa smo storili za dober učiteljski naraščaj? Kako smo skrbeli za učiteljske šole, da bi imele res najboljše profesorje —- učiteljske vzgojitelje itd. Ustava nam sicer jamči brezplačen pouk, venda. razne takse iti šolnine neizprosno praznijo žep slovenskih (pa menda tudi drugih jugoslovanskih, op. ur.) staršev. K temu pridejo še drage knjige, ki se menjajo tako rekoč vsake kvatre, tako da kmet, delavec, sploh srednji človek svojih, tudi nadarjenih sinov in hčera, v splošnem sploh ne more poslati v srednje šole.« — To je ■ vse .resnica.« Kajzerjev vnuk — okraden % Princ Viljem Hohenzolernski, vnuk bivšega nemškega cesarja, se mudi s svojo ženo v nekem kopališču ob Blatnem jezeru. Ko sta se princ in njegova soproga nekega dne kopala v kopališču, se je splazi! neznan vlomilec v njuno stanovanje ter odnesel briljanten prstan v vrednosti 80.000 dinarjev. S tem naslovom je priobčila neka naša revija naslednjo zanimivo, a žalostno resnico: če se ne motim — piše avtor tega prispevka —, stane tovarno 1 škatlja žigic 28 para, mi pa damo zanjo 1 dinar. V tovarniški ceni je že vračunan čisti dobiček podjetnika, ki je najbrže precejšen. Ostale pare pa poberejo veliki trgovci in država (monopol). Svoječasno je dobila naša država večje posojilo od tovarne žigic, ki so med sabo tesno združene v gospodarski zvezi (trustu). Ta (švedski) trust pa si je za garancijo izgo voril del dobička od žigic. Da pa bo ta čim večji, je bilo trba izločiti konkurenta — vžigalnike (fajercajge), ki *so radi pripravnosti in majhne cene izpodrivali žigice. Teh je bilo v rabi vedno več, žigic pa vedno manj. Radi dobljenega posojila, se je država obvezala, da-bo vžigalnike visoko obdavčila, kar se je tudi zgodilo. Letna taksa znaša 100 Din. Če pa ga ne prijaviš, in te iztaknejo, boš plačal. Po večini naših vasi je velika revščina. Prav nazorno se kaže to v tem, da si ljudje niti žigic ne morejo kupiti. Kadilci sti kajo glave in si prižigajo cigarete brez žigic. Vsak dan od 10. do H. ure dopoldne se vleče dim od hiše do hiše — gospodinje prenašajo žerjavico, da lahko pristavijo kosilo. Mene je ta stvar strašno togotila. Vžigalnik sem plačal, sedaj pa še taksa! Ne! sem rekel, če 'razne iznajdbe ne morejo služiti človeku, tudi drugim ^ne bodo! Vzamem sekiro, položim vžigalnik na kamen in — lop po njem! Zdi se mi, da sem pri udarcu slišal škripanje glasu: Ojej, napredek in pravica, kje sta? Kar nato pa poiščem med staro železnino nož z jeklenim narezanim hrbtom. Ta je služil že dedu istočasno kot kresilo s kresilnim kamnom ih gobo. Dobim še bukovo gobo, jo skuham in nato posušim. Dobro posušeno jo natolčeni, da postane mehka kot kruh. Na njivi poiščem kremenjak, ki daje iskre, in priprava za kresanje je bila gotova. S tremi prsti desnice primem pokončni kresilni nož, v levici držim kresilni kamen in gobo tako, da je goba spodaj in odskakujejo vanjo, — ko kre-šem, iskre — in imaš ogenj, ki te ne stane nič. So pa le bili tiči — naši stari očetje in njihove priprave spet pridobivaj^ na veljavi. Staro se povrača, kresilo se je vrnilo po 200 letih. Kdo more reči, da ne napredujemo? Hm, pa še kako! Mene pa naj sedaj vse vžigalice in kosmati dobički tovarnarjev pišejo v kapo! Jurij s puško. Posledice vojn Pripombe in pojasnita k zračnemu napadu v l^arSboru Petkova vaja o zrač. napadu .ie bila zelo poučnega značaja. Občinstvu zato ni bil prepovedan dostop na Glavni trg. Pokazale so se termitne-vžigalne bombe v funkciji in njihovo gašenje, ker predstav-; Ijajo v moderni vojni za zaledje veliko I nevarnost, ki se da odkloniti ali zmanjša ; ti le s skrbno organizacijo. V prvi vrsti I je treba odstraniti s podstrešij vso vnetljivo ropotijo, in izvežbati domače stra-j že v hitrem gašenju s pomočjo peska, | ki naj bo pripravljen na vsakem podstrešju. Termitne-vžigalne bombe so nevarne le radi velikega števila, ki jih zlahka prenašajo posamezna letala., ker so majhne in lahke. — Vaja je pa tudi demonstrirala čiščenje ulice od tekočega iperita, ki povzroča med vsemi sedanjimi bojnimi strupi največ neprijetnosti. Iperit težko izhlapeva in obleži dolgo na okuženem ozemlju. Zato se je v »puščavski« vojni (Abesinija) isključno upo rabljal. Izredna strupenost zahteva skrbno očiščevanje zastrupljenega terena. Tako razstrupljevanje je pokazala včerajšnja vaja na Glavnem trgu. Videli smo to delo pod najugodnejšimi pogoji, ulica tlakovana, malce položna in ravna, vodovod na razpolago, ker ni bil pokvarjen od rušilnih bomb. Ekipa za desintok-sikacijo iz delavnice drž. železnic je nalogo rešila mojstrsko, dasi je delo pod zaščitno obleko zelo naporno. Pri tej priliki naj še ugotovimo dejstvo, ki je kemikom dobro znano, močna svetloba pospešuje uničevanje iperita s klorovim apnom; to je tudi bilo spoznati pri naših vajah z atrapo. Predhodna interna vaja v poznih popoldanskih urah pri nizkem solnču je bila manj uspešna od javne dopoldanske vaje, pri kateri je pripekalo sonce. Da smo delali z resničnim iperitom, bi seveda bili morali dobo učinkovanja klorovega apna na strup podaljšati na trikratno. Po poročilih poročevalcev, je včerajšnja vaja popolnoma uspela. Vaje se letos še nadaljujejo. ——r———*-----------------. .... . . Boljša pot. Žena:, »Ali si povedal sinu, da ga boš razdedinil, če vzame to šiviljo?« Mož: »Ne, rajši sem povedal nji. To bo boli zaleglo.« »Mar se ta tvoj mali pripravlja za popravni izpit iz zemliepisja?« «iPri moji, nima česa, kjer bi se lahko učil. Vsi učbniki so zastareli, 62 pomislimo, kako se vojskujejo na vseh straneh.« (Iz »Ošiš. ježa«.) Bogatin pri zdravniku. Zdravnik: »Vaša hčerka je slabokrvna. Predpisati ji moramo železo.« Bogatin: »Železo? Morda bi jj predpisali kaj boljšega, zlato ali platino, šaj mi si lahko to privoščimo.« četa . .sgrada, v kateri se klanja mladi sokolski svet duhu velikega pokojnika, je in Umirala vojaška godba obe državni himni, čehas-lovaško in jugoslovansko, s čimer ie bila zaključena !apo uspela žalna spominska svečanost nacionalnega Martbosa, ki je tudi topot izpričal svoje slovansko srce, ki deli žalost z brat sk' ' ''oslovaškim narodom oh 1 kvi njegovega prezidenta Osvoboditelja in tvorca čehosl. državne skupnosti. DifdatHOt žena titularnega svetnika, Ana Ku-valdinova, je umrla. »Kaj bo zdaj?« so se začeli posvetovati rojaki in znanci. Treba bi bilo obvestiti moža. čeprav ni živel z njo, jo je imel vendar rad in ni še dolgo tega, kar je prišel k njej, pokleknil in ji govoril: Anjuška! Kdaj mi odpustiš trenotno zablodo? — Veste, on vedno tako govori. Treba ga je obvestiti.« »Aristarh Ivanič!« je poklicala objokana tetka polkovnika Piskareva, ki se je udeležil obiteljskega posvetovanja. »Vi ste prijatelj Mihaela Petroviča. Bodite tako ljubeznivi, pojdite k njemu v urad in povejte mu o nesreči .. . . Toda ne kar iznenada, golobček, ne prestrašite ga, da se mu ne bi kaj pripetilo. Najprej ga pripravite in potem šele . . .« Polkovnik Piskarev najame izvoščka in krene na železniško ravnateljstvo, kjer je služboval najnovejši vdovec. Našel ga je prav pri sklepanju računov. »Mihael Petrovič,« prične, sede za Ku-valdinovo mizo in si briše -^noj s čela. »Zdrav, dragec! Kakšen prah je po ulicah, Bog nas varuj! Piši, kar piši . . . Nočem motiti . . . Malo posedim, pa spet pojdem, šel sem naokrog, vidiš naokrog in pri sebi mislil: Glej, tukaj službuje Miša! Haidi k njemu! Ali, kakor vidim, imaš posfa.« »Posedite samo, Aristarh Ivanič! Malo počakajte! čez četrt ure končani svoj posel, petem se pa pogovoriva.« »Piši, kar piši. šel sem le tako na-spre hod. Rečem ti dve, tri besedice, pa pojdem.« Kuvaldin odloži pero in se prične pri- pravljati, da bi poslušal. Polkovnik nadaljuje: »Kako je tukaj pri vas zadušljivo, a na ulici je pravi raj. Solnce, vetrič, veš, ptičice . . . Pomlad! Kolovratim tako po bulvaru in tako mi je, da veš, prekrasno! . . . Neodvisen človek sem, svoboden. Kamor hočem, tja grem. Če me je volja, krenem v* krčmo; ako mi zaželi srce, da se vozim, pa se vozim s konjičkom sem in tja, a nihče mi ne sme braniti, nihče doma nad mano ne kriči. Ne-bratec, boljšega življenja ni na svetu, kakor biti neoženjen. Po volji! Svobodno! Dihaš in čutiš, da dihaš! Potem pridem do mov in ničesar . . . Nihče me ne sm& vprašati, kod sem hodil. Sam svoj gospodar sem. Mnogi, bratec, hvalijo obi-teljsko življenje, ali zame je slabše kakor življenje kaznjencev. Te mode, klobuki, samo od sebe se vse kaže, gostje . . . otroci, drug za drugim prihajajo na ta božji, svet . . . nezvestoba . . . fuj!« »Takoj,« reče Kuvaldin in prime pero. »Takoj izvršim.« »Piši, piši . . . Dobro je še, če s® najde časti vredna žena. ali če je satan v krilu? Ako je izmed onih, ki ves dan natolcujejo in psujejo? Skočil bi iz kože! Kakor na primer ti . . . Dokler nisi bil oženjen, si bil človeku prijeten, ko si se pa oženil, si se pa zelo izpremenil, postal si melanholičen. Osramotila te je pred vsem svetom . . . zapodila iz hiše. Kakšna dobrota tiči v tem? Ne veš, za--kaj bi želel tako ženo?« »Da sva st ločila, sem jaz kriv, ne ona,« vzdihne Kuvaldin. »Otresi se tega, prosim te! Menda jo dobro poznam! Zvita, lokava, muhasta! Vsaka njena beseda je zastrupljena pu- ščica, vsak njen pogled oster nož. Koliko pa je imela pokojnica v sebi zlobe, tega ni mogoče povedati.« »To se pravi, kako to misliš: pokojnica?« razpre oči Kuvaldin. »Mar sem kaj dejal o pokojnici?« si je klical v spomin Piskarev in zardel. »Nekaj takega sploh nisem rekel. Kaj ti je, Bog' s teboj. Naenkrat poblediš. Poslušaj z uhom, ne s trebuhom!« »Ali si bil danes pri Anjuti?« »Zjutraj sem šel tja. Leži. Priganja družino. Neznosna žena! Ne razumem, zakaj jo imaš rad? Bog z njo. Ko bi Bog dal, da bi te nesrečnika, osvobodila! Živel bi svobodno, poveselil bi se . . . vzel bi drugo. No, no, nočem dalje. Ne jezi se! Veš vendar, da sem tako, na prijateljsko plat. Kar se mene tiče, kakor te je volja, če hočeš, ljubi, če nočeš, ne ljubi, jaz sem tako .... želim ti samo dobro. Ne živi s teboj, noče zate vedeti. Kakšna žena pa je potem to? Zoprna, bolehna, / zlobna. Ničesar ti ni treba obžalovati. Otresi se tega!« »Lahko vam je tako govoriti, Aristarh Ivanič!« vzdihne Kuvaldin. »Ljubezen ni las, ne da se tako lahko izruvati.« »Če bi bilo vsaj kaj, kar bi mogel ljubiti. Toda razen zlobe nisi videl v njej v ničesar. Oprosti meni, starcu, ali jaz je nisem ljubil, še videti je nisem mogel. Kadar grem mimo njene hiše, zaprem oči, da je ne zagledam. Bog z njo! Bog ji daj nebeško kraljestvo in večni mir, toda jaz grešnik, je nisem ljubil.« »Čujte Aristarh Ivanič,« pobledi Kuval-din. »že drugič se vam je zareklo. Pa menda ni umrla?« »To se pravi, kdo je umrl? Nihče ni umrl, toda jaz je samo nisem ljubil, po- i kojnice . . . fuj . . .!« Odmevi učiteljske tragedije v Starem trgu jNaši javnosti je še v živem spominu učiteljska tragedija v Starem trgu, ko je učiteljica Marta Mrakova v obupa radi znnane gležnje segla po samokresu in napravila konec svojemu življenju. Ta dogodek je našo javnost globoko pretresel. V soboto 18. t. m. pa je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem razprava proti soprogu pokojne Mrakove, učitelju Jožetu Mraku, ki ga je državni tožilec obtožil, češ da je zavedel svojo ženo Marto k samomoru in da ji je pri tem pomagat. Razprava je pokazala in osvetlila razmere v Starem trgu, kamor je bil Mrak premeščen z . ao Marto iz Mengša. Pri zasliševanju je Jože " ' ovrgel vse navedbe v obtožnici in dokazal, da sta bila s pokojno ženo, s katero ga je vezalo kristalno čisto razmerje, radi premestitve iz Mengša v Stari trg duševno potrta. ' i f r Ji 'j * i J p U ir M >-■ i. * ; ■; a k i ‘ in ' ,y Sin w i*r,s s $ v ‘i * i ■;); - • > ’ hs * \ .« f »e & i vsttr »;■) * r n ,, U ^ n /1 s S K.Mi MOVUt TtTn i <1 n 11 f[ la, h .a v? ra--* ir , : M' r ( \$ « ' 1 ‘i . t i i M v 1 k. h T ‘ '! V t vT I ;; I » T ' i , hi jJ ' Ih . u ii. * 'i! tl i AS % i' Jr & n \ s i j*;x. j 3 * »c, li j S;.mi .-.5 ^ _ c M * / i : f f '»* 'Sft v * I j »i g ■ fi j r . j < ff I T * S 9 V 7 I j 1 f': • >’*> s 7 " ~H‘ s m; ■:.. i . * m 1936. — Marta.« Ko je to napisala je rekla: »Tukaj ima dr. Koce svojo diplomo!« Marta Mrakova je zatem blirko-vito segla po samokresu in zavpila svojemu možu: »Jože, maščuj mojo kri!« Počil je strel in Marta Mrakova se je mrtva Zgrudila ria tla. Po zaslišanju Jožeta Mraka so bile zaslišane tudi nekatere druge priče, ni pa prišel k razpravi poslanec dr. Koce C. .li je bil osebno Povabljen na sodišče. Priče so izpovedale, da ni izvršila pokojna Mrako-a samomora pod vplivom svojega moža, ampak se je odločila za samomor pod doj-niom grožnje s premestitvijo v Piško-pejo. Sodišče je Jožeta Mraka oprostilo, ker se ni moglo prepričati o resničnosti navedb obtožnice. Prvi spomenik dr. !. Tavčarju Slovesno sc je izvršilo včeraj odkritje prvega spomenika dr. Ivanu Tavčarju pred njegovo rojstno hišo v-'Poljčanah. Govorili so domači župan Ivan Debeljak, predsednik Slovenske matice dr. Lončar, prof. dr. Anton Slodnjak, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, g. Jelačin in univ. prof. dr. Metod Dolenec. * Lep uspeh mariborskih šahistov v Gradcu Včeraj je bila v Gradcu medmestna šahovska tekma Maribor : Gradec, in sicer na 21 deskah. Prireditev se je vršila od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 17. v dvorani hotela »Erzherzog Johann« in se je končala neodločeno 10 in pol : 10 in pol. Maribor in Gradec sta poslala v boj svoje najboljše igralce in je uspeh, ki so ga dosegli mariborski šahisti, tem po-jnembnejši, če upoštevamo, da je graška reprezentanca lani v Mariboru premagala mariborsko reprezentanco v razmerju 16 in pol : 4 in pol. Za nastop naše šahovske reprezentance v Gradcu je bilo živahno zanimanje in je tekmam prisostvoval med drugim tudi naš generalni konzul v Gradcu dr. D j o r d j e v i č. Podrobni rezultati so bili: Pirc : Bergho-fer 1:0, prof. Gabrovšek : Krasnik 1:0, dr. Gabrovšek : Saurer 1:0, prof. Stupan : Schonkirzik 1:0. (Omenjeni graški igralci so zastopali avstrijski barve na letošnji olimpiadi.) Nadalje so od Mariborčanov dobili: Ostanek, Strniša, Ferenčak, Stojnšek in Lukeš. Remizirali so: Šavli, Krajno, Kobljer in ga. Križajeva. Ostali so svoje igre izgubili. Sinoči je priredila štajerska deželna šahovska zveza v čast mariborskim šahistom banket, na katerem so spregovorili v imenu gostitelja predsednik Engelhofer in v imenu graške mestne občine mestni svetnik Harding, v imenu mariborskih šahistov pa tajnik MŠK g. prof. Sila in ravnatelj Loos. S seboj so prinesli Mariborčani umetniško*- izdelano demonstracijsko šahovsko desko s kompletnimi figurami, «darilo Gradčanov za spomin na drugo medmestno tokmo Maribor : Gradec. Ob 70 lefrsac? Pretnarjeve mamke Prisrčno ljubezniva, zgovorna in plemenita žena. Kdo je ne pozna? Svoje dobro srce zakriva v skromnost, preprosto iskrenost. 2ar njenega materinskega srca-in njene zlate duše je vedno plamtel za drage svojce. Vzorno je vzgojila svoje' otroke, od katerih so ostali štirje živi. Minka je bila učiteljica in je soproga uglednega mariborskega veletrgovca in predsednika Združenja trgovcev v Ma riboru g. Miloša Oseta. Vsi trije sinovi zavzemajo v družabnem življenju vidna ter vplivna mesta. Dr. Jože Pretnar je v krogu naših planincev znano ime. Dr. Slavko Pretnar je odvetnik v Metliki, g. Mirko pa zavzema važno mesto pri prometnem ministrstvu v Beogradu. V krogu ljubljenih svojcev obhaja danes Pretnarjeva mamica, gospa Terezija Pretnar, svoj sedmi »križ«. Čvrsto in mladostno sveže sa nosi, tako da bo še lah- 21. sept. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Komemoracija za pokojnim prezidentom ČSR dr. T. G. Ma-sarykom. Himen! Predvčerajšnjim .se je poročil v tukajšnji pravoslavni kapeli orožniški narednik in komandir žandarmerijske po staje v Cmureku g. Djuro Bogdanovič z vrlo načelnico Sokola pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, s. Janjo Horvatovo, zasebno uradnico. Poročne obrede je opravil prota S. Ivoševič. Priči sta bila pri poroki Djuro Karampanmča, komandir žandarmerijske postaje in Savo Novko-vič, komandir orožniške postaje pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ženin deluje v svojem poklicu v Gor. Cmureku uspešno že dve leti in si je stekel med vsem tamoš-njim prebivalstvom obilo priljubljenosti in simpatij, saj ga vse pozna kot korektnega in pravicoljubnega. Te vrline so mu pridobile priljubljenost tudi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in v Selnici ob Dravi, kjer je preje služboval in kjer ga ima vse tamošnje prebivalstvo radi njegovega ljubeznivega obnašanja v najlepšem spominu. Pa tudi pri predpostavljenih je Djuro Bogdanovič zelo cenjen, saj je vzor izpolnjevanja dolžnosti in službene vestnosti in saj je znana prislovica: »Kjer Ličanin, tam domovina mirna«. — Mladoporočencema iskreno čestitamo! Bilo srečno! Mrtvaški zvon. V Novi vasi, Vrtna 8, je preminila v 77. letu starosti posestnica Rubin Josipina. žalujočim naše toplo sočutje! Iz učiteljske službe. Premeščeni so: Ida Petrič iz Dolgi) vasi v Dolnjo Lendavo, Ruža Zavid iz Levča pri Konjicah v Trbovlje Vode, Danilo Pečenko iz Stogov-cev pri Ljutomeru v Planino pri Logatcu, Roza Prah iz Črne na Muto, Henrika Voršič iz Hajdine pri Ptuju v Velenje, Julijana Kralj iz Mute v Liboje pri Celju. Smrtna kosa. V splošni- bolnišnici sta umrla 32 letna šivilja Anica Srnčeva in 42 letni kurjač drž. žel. Jože Vincar. Za-iujočim naše toplo sočutje! Na dnu vodnjaka... Na Zgornji Radvanjski cesti 105 zida hišni lastnik nov vodnjak. Pri tem delu je bil zaposlen danes zjutraj na dnu vodnjaka 391etni stu-denčni mojster Almazij Jakob iz Rankov cev pri Ptuju. Ko je nameraval njegov pomočnik spustiti v vodnjak ravnokar pripravljeno posodo s cementom, se je utrgala vrv in je posoda s truščem zgrmela na glavo mojstra. Ves krvav in nezavesten se je zgrudil mojster na dno vodnjaka. Poklicani reševalci so težko poškodovanega Almazija prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno. Silno naraščanje Drave. V noči na ne- iaduie tetefoMM vesti Tuji poslaniki zapuščajo Nanking Šanghaj, 20. sept. Poveljnik 3. japonske armade v severni Kitajski je naslovil na konzulatne zastopnike v Šanghaju noto s pozivom, da sporočijo svojim poslanikom v Nankingu, da bodo japonska letala dne 21. t. m. opoldne izvršila velik zračni napad na Nanking, da se na ta način izsili kapitulacija Kitajske, Radi tega naj se poslaniki s svojini osebjem *n inozemskimi državljani takoj odstranijo iz Nankinga. Evropejskim in ameriškim vojnim ladjam pred Nankingom so oddelili Japonci varnosti! - cono 16 km odN&n kinga ob Jangceju, da ne bi trpeli škode radi bombardiranja kitajske prestolnice. Nemški poslanik pri kitajski vladi je kot prvi zapustil Nanking s svojimi ljudmi. Ostali poslaniki konierirajo glede nadaljnjih ukrepov. Kitajci izjavljajo, da Je Nankin" priprar !;?n n a bombardeme* in da je odločen na odpor. Japonci hočejo vpostavHI kitajsko cesarstvo Šanghaj, 20. sept. Agencija Stefani poroča: Kakor poroča Central News, se nahaja japonski minister Arita v severni Kitajski, kjer vodi akcijo, da se Mandžurija pretvori v mandžursko cesarstvo, k! bi obsegalo tudi pokrajini Čahar in Ho-pej. Sedanji suveren Mandžurije na] bi zasedel prestol v Pepingu, če bi se načrt uresničil. „ i deljo je Drava silno narasla. Nosila je s se ko z lahkoto zvrnila na svoja ramena se boj debla> vejevje jn gtore Motna in uma_ precej taksnih »križev«. Želimo ji obilo, zana se je valjla skozi Maribor. To daje sklepati, da so bili v zgornjem toku Drave veliki nalivi. zdravja in zadovoljstva v krogu ljubljenih otrok, drage sestre in ostalih svojcev! Zene za pravice Javnih nameščencev Te dni je priredila v Ljubljani Jugo-slovenska ženska zveza lepo uspelo - zborovanje, na katerem so iznesle naše žene Zahtevo po dostojni ureditvi prejemkov javnih nameščencev ter vrnitev draginj-skih doklad vsem nameščencem in tudi poročenim ženam. Zborovanje, ki je bilo Jzredno dobro oljisknno, je bilo prvo zbo-•'ovanje, v katerem so se naše žene, včlanjene v Jugoslovcnski ženski zvezi, zavzele za pravice javnih namešeenocv. Ta Organizacija je bila vedno prva na mestu, kadar javnim nameščencem godi krivica ali kadar jim preti o.krnjcnje njihovih dosedanjih pravic. Naše žene so s tem javno za-Počele borbo proli. draginji in proti oma-}°važevanju delovne družine. Ob koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki Zahteva, da se prejemki javnim nameščen-upokojencem in delavcem zvišajo, jako da bodo primerni dostojnemu živ-jenjskemu minimumu in da sv bodo mladi nameščenci lahko ustvarili družino, da lll';iOrlu« banket. Zvečer je bila na domačem dvorišču v Libanji pri Ivanj--veca-na ve .erja. Minister dr, kovcih. Otrok se je sam igral na dvorišču, pa se je splazil do neograjene mlake, ki je globoka poldrugi meter, kjer je utonil. Ko so jo starši našli, je bila mlada Viktorija že mrtva. miMHiiif a a Mgm———■——— h Uesmke Mm Neprenehni deževni nalivi v prvih dneh septembra so spremenili letos žq peto-krat zgornjo Pesniško dolino v jezero. Pesnica je spet narasla, tako da je na več mestih prestopila svoja obrežja, isto- Rogič je bil z !o zadovoljen z -leten inšega cbme;nega sok-' va, ki -,b n:3ji pomembno nac' .alno nalogo. Tra-tako je bii prijetno presenečen ob krasnih teniških igriščih tuk, ISSK Maribora, o katerem delovanju in tradicijah mu je podal izčrpen -eferat g. ravnatelj Loos s posebnim ozirom na živahno delovanje teniške sekcije. G. minister je našemu prvemu slovenskemu 'športnemu klubu obljubil denarno pomoč v novem bud-žejskem letu in tudi glede novega :Kri-šca. ki ga klub nujno potrebuje. Izredna seja mestnega sveta maribor- tako njeni pritoki. Voda v Pesnici in j ki r „___«•• ■ ske mestne občine bo jutri, v torek, dne , pritokih 'je, kakor navadno ob takih »o-11M G DOZ« Dl n3rOCnin6! plavah, že U. in 12. t. m. zastala in začela namesto naprej teči nazaj. Preko obrežnih jezov se je razlila po širni, nizko ležeči pesniški dolini. Že sam pogled na poplavljeno Pesniško dolino je grozoten. Od hribovskih vznožij ene do druge strani se blešči vodna gladina, iz katere mole kakor v puščavi oaze nekoliko višje ležeča dolinska zemljišča. Na te otoke je težko prizadeto kmetsko ljudstvo iz vode v zadnjem trenutku zavleklo kupe otave, v kolikor je moglo. Uničena pa je tretja košnja — tretjača, uničena po blatu je dalje vsa paša. Naravnost kata-, strofalno so udarjena polja, na katerih je itak radi pogostih letošnjih nalivov že prej zgnilo mnogo krompirja, zdaj s lo poplavo pa je krompir v dolini popolnoma uničen in ljudstvo ob svoj drugi kruh. Gnijejo pa tudi ostaJi nespravljeni poljski pridelki, že prej v vinogradih nastopajoče gnitje grozdja, v sadonosnikih pa pokanje in gnitje sadja rapidno narašča. Hudo, hudo je prizadet dolinski in hribovski kmetovalec. Voda v dolini pa prav počasi zgineva, kajti letos je zemlja radi mnogih nalivov in poplav prenapita vode, odtoka pa radi neregulirane Pesnice in pritokov ni. Močvirni smrad in hlad pa še zdravstveno udarjajo po našem tež ko preizkušenem ljudstvu. Približno že eno stoletje kliče ljudstvo v tej dolini po regulaciji Pesnice, ki jo je mačehovska Avstrija baš narobe pri* čela regulirati, namreč v skrajnem zgornjem toku, da ustreže v prvi vrsti nekaterim tujerodnim kapitalistom. O regulaciji pesniške struge v sedanjih težkih razmprah zaenkrat ne maramo govoriti. Imamo pa drugo prošnjo: Država in banovina naj v celem, neregullranem delu izvršita temeljito izsnaženje, poglobitev in ob ozkih mestih razširitev pesniške struge, enako tudi strug pritokov v približni razdalji 1 km od njihovega izliva v Pesnico! Ne več opagno eksperimentirati z delnimi regulacijami in preseki ovinkov, kakor je bilo to v veliko škodo prizadetih posestnikov lani narejeno blizu Partličeve gostilne! Temeljito izsnaženje, poglobitev in razširitev pesniške struge gmotno ne bo nesprejemljivo, ne bo povzročalo običajnih večletnih meritev, ne zemeljskih pogajanj z lastniki bližnjih zemljišč, ne bo — kakor ob regulacijah — puščalo poleg redne nove, še staro, nezakopano strugo, ki postane počasi močvirna mlakuža, mr-hovišče, smetišče itd. Zemlja, dobljena pri poglobitvenem izkopanju in razširje-vanju struge, bo prišla prav pri napravi dobro utrjenih, pilotiranih jezov za obrež je Pesnice in pritokov. Skužh&ti OrvvirVPVvVlr Presenetljivi rezultati skupineLNP Katastrofalni poraz SK Železničarja v Čakovcu — Rapid z veliko mujo iztrgal SK Muri dve točki — ISSK Maribor pregazil Čakovčane 3 10 2 12:10 2 2 10 1 4:4 2 2 0 0 2 2:11 0 V tretjem kolu tekmovanja za prvenstvo mariborskega okrožja LNP so bili doseženi, skoraj bi rekli, presenetljivi rezultati. SK Rapid je po šibki igri svojega moštva z veliko srečo s tesnim rezultatom premagal enajsterico iz prekmurske metropole, ISSK Maribor se je po dveh zaporednih porazih zopet znašel ter z visokim rezultatom odpravil drugega zastopnika iz Čakovca. Največje presenečenje pa je pripravil SK Železničar, ki je včeraj odigral svojo tekmo proti čakovečkemu S) K v Čakovcu ter se vrnil v Maribor s kopico golov in brez točke. To tekmovanje se, kakor vse kaže, nepričakovano zapleta in utegne tekom nadaljnjih nedelj postati še nadvse zanimivo: Stannje v mariborski skupini LNP je po tretjem kolu naslednje: SK Železničar 3 2 0 1 11:9 4 SK Rapid 3 2 0 1 9:8 4 Čakoveoki SK 1 1 0 0 7:3 2 ISSK Maribor SK Mura Gradjaranski V naslednjem naša poročila: SK RAPID :SK MURA 2:1 (0:0). Ker je bil včeraj na razporedu dvojni program, sta se prizadeta kluba ISSK Maribor in SK Rapid sporazumela, da odigrata vsak svojo tekmo v skupni režiji in na Rapidovem igrišču. Tudi včerajšnji prireditvi vreme ni bilo naklonjeno in se je zbralo nna Rapidovem igrišču le okoli 300 gledalcev. Rezultat sam ne pove pravega razmerja sil med obema nasprotnikoma. — Dejstvo je, da je bil Rapid na polju boljši nasprotnik in to kljub temu, da je zaigral za razred slabše kakor prejšnjo nedeljo proti ISSK Mariboru. Domače moštvo se včeraj taktično ni obneslo. Poedinci menda sploh niso vedeli, kaj nameravajo. Grešili so toliko proti vsem najenostavnejšim pojmom, da lahko govorijo o sreči, če so iz borbe rešili dve točki. — Obramba je bila v splošnnem dobra, gotovo pa najboljši del moštva. Halfi sc treskali v ekstrem. Niti podajali niso dobro, niti koristili obrambi. Sredina je bila vedno prosta in je le nerutiniranosti Murašev pripisovati, da se je zadeva kolikor toliko končala pozitivno. Napad je zopet zaigral raztrgano. Res je sicer, da je izgubil svojega iiajbolšega igralca Hellerja že v začetku prvega polčasa, to da mesto da bi ostali zaigrali s še večjim elanom, so zaigrali tako, kakor bi f šlo za brezpomembno priateJjsko tekmo. Včeraj ni bilo opaziti požrtvovalnosti in borbenosti, ki sta sicer glavni odliki Rapidovega moštva. Vsi, brez izjeme so bili slabi v startu, razen tega pa se igralci nniso znali postirati. Debut SK Mure v Mariboru je bil zadovoljiv. Dala je svežo in požrtvovalno igro ter dokazala, da si je upravičeno utrla pot v prvi razred. Moštvo sicer še ni homogena celota, pač pa razpolaga z nekaterimi prav dobrimi igralci. Sem spadajo v prvi vrsti vratar Jandl, desni branilec Pleš, srednji krilec Kukanja, desna zveza Busina in vodja napada Starc. Navedeni igralci se odlikujejo z dobro tehnično podlago in s koristnim startom. Ostalim manjka .predvsem tekmovalna rutina, ki si jo pa bodo v teku prvenstve nega tekmovanja prav gotovo pridobili. Neuspeh moštva gre izključno na račun slabe igre napadalne vrste, ki se, kakor že rečeno, ni obnesla. Sodil je g. Klanjšček. ISSK MARIBOR-.GRADJANSKl (Čakovec) 7:1 (2:0). Mariborčanni so začeli takoj z vso silo in s srcem. Nič jih ni Oviral slab teren. Takoj so spregledali situacijo in se povsem prilagodili prilikam. Dočiin so gostje šele študirali, kako bi šla žoga po blatu, kako bi bilo najboljše podajati, so Mariborčani že' od vsega začetka povezali svoje vrste, kombinirali, kakor da gre po suhem travniku, pokrivali točno, startali resno in pravilno, skratka zaigrali so in igrali. Tako so novopečene prvorazredne Gradjančane kar nemilo presenetili, tako da sploh ni bilo resne ovire. Napad ISSK Maribora je včeraj predvajal par energičnih potez v pravem ligaškem stilu in. uspeh je bil popoln. Na-vse zadnje pa bi bil rezultat še večji, če bi napadalci znali izkoristiti vse zrele prilike. Gradjanski je včeraj popolnoma odpovedal. Res je da je trčil na nasprotnika, ki je glavna odlika kombinacijske igre, vendar je bilo pričakovati, da bo vsaj ožja obramba na isti višini kakor prejšnjo nedeljo; proti SK Železničarju. V igri gostov ni bilo opaziti prvorazrednega stila in je v moštvu bilo marsikaj narobe. Sodil je g. Nemec. ČAKOVEČKI SK : SK ŽELEZNIČAR 7:3 (5:1). Mariborski Železničar je včeraj v Čakovcu doživel katastrofalen poraz, ki ga pa je zopet zakrivil vratar Švajghofer s svojo nediscipliniranostjo. Včerajšnji slučaj močno spominja na sarajevski poraz in je skrajni čas, da napravi SK Železničar vendar enkrat red v svojih vrstah. Švajghofer je namreč »zamudil« vlak in ga je neki član SK Železničarja peljal z motornim polesom v Čakovec. Med potjo pa je nastal »defekt«, tako da je prišel šele v Čakovec tik pred drugim polčasom. Železničar je bil primoran, da je igral ves prvi polčas z 10 igralci in ie vrata branil Ronjak, ki pa seveda ni mogel nadomestiti pravega vratarja. Kljub temu je SK Železničar v prvem polčasu pr 'rajal še ' bro igro t-. • :'i po Pavlin::;'. d~.;ege! vodstvo. ČSK ;c v 22. min. izenačil po Horvatu, nakar ;e 'v 27. min. sodnik povsem neupravičeno diktiral 11 m proti Žel., ki jo je realviral Breslavcr (11 m bazira po sodnikovi izjavi na roko Antoličiča). Nadaljnji dogodki so se vrstili v 35., 42. in 43. minuti. V 15. minuti drugega polčasa je ČSK zvišal rezultat na 6:1, v 21. minuti pa na 7:1, nakar je v 40. minuti Pavlin nižal rezultat na 7:2 in v 41. minuti postavil Pavlin končni rezultat 7:3. Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane. Po mnenju Mariborčanov ni zadovoljil. SK SLAVIJA:SK DRAVA (Ptuj) 4:2 (4:2). Na stadionu SK Železničarja se“je včeraj dopoldne odigrala drugorazredna prvenstvena tekma med gornjima nasprotnikoma, ki se je pod vodstvom g, Berganta končala z zmago Slavije v razmer-4:2. Na igrišču SK Rapida se je včeraj dopoldne vršila prvenstvena tekma med juuiorji SK Železničarja in SK Rapida, ki se je končala s pičlo zmago SK Železničarja v razmerju 2:1 (2:0). Sodil je gosp. Jančič. OSTALE NOGOMETNE TEKME. Celje: Atletik:Trbovlje 10:1 (1:1). Trbovlje: Amater:01imp 5:2 (3:1). Ljubljanna: SK Ljubljana:SK Bata (Bo rovo) 4:2 (1:1), Svoboda:Mars 5:1. Iler-mes:Reka 4:1. Zagreb: Zagreb:Sofija 4:2 (2:0). Dunaj: Avstrija:Švica 4:3 14:2). Budimpešta; Madžarska: Češkoslovaška 8:3 (2:2)1! Čudno postopanje. V soboto bi se moral vršiti na stadionu SK Železničarja lahkoatletski juniorski tromatch med SK Železničarjem, SK Rapidom in SK Maratonom. Prireditev je bila že fiksno zaključena, pa sta v za tnjem trenutku SK Rapid in SK Maraton odpovedala sodelovanje. Mesto tror. 1 ha je priredil SK Železničar interni juniorski miting na Katerem so zmagali: ITT m: Skok v času 12.4, skok v viš. Erjavec 1.60 m, skok v daljino Skok 5.82, krogla Gregorovic 13 Tč, <"' ’• 'Legjrov'; 32 m, kopje gorovic 46.20 m. M&tlekBesske &OV&0 Hmeljska kupčija se je že pričela. Te dni se je v našem trgu, ki je središče hineljske trgovine v zgornji Dravski dolini, začela prav živahna kupčija. Prvovrsten hmelj plačujejo po 2400 Din za 100 kilogramov, nadaljne kakovosti pa od 2300 Din do 2100 Din. Te cene so sedaj trdne. Poverjeništvo »Vodnikove družbe«. Poverjeništvo »Vodnikove družbe« ima v Marenbergu učitelj Kolar Vilko. Kdor želi za majhn denar krasne knjige, si lahko naroči. Letošnje knjige izidejo novembra. Hoafaške imice Krasen uspeh mariborskih rokoborcev v Celovcu! V soboto se je vršil v Celovcu težkoatletski dvomatch med Pekovskim SK iz Maribora in KACom. Rokoborbe so se končale z zmago Maribor čanov v razmerju 5:3, boksači pa so pod legli z rezultatom 0:6. Letošnja letina je izredno slaba. Najbolj so prizadeti kmetje, delavci in kočarji na pobočju Kozjaka, ki že obupujejo, ker bodo kruh pozimi zelo tanko rezali. Koruza in ajda sta lani bili uničeni in so morali vsi brez izjeme kupovati koruzo, za dom in za seme. Kašče na Kozjaku so že sedaj prazne in bodo morali prebivalci kupovati žito, ki pa je precej drago. Krompir gnije v zemlji, zelje in celo repo so pokončale gosenice kapusovega belina, fižol in koruza radi hladne jeseni ne bosta dozorela. Seno in otava sta radi obilnega dežja kisla, tako da je tudi za živino slabo preskrbljeno. Edino, kar bo imel kmet na Kozjaku je sadje-Tega pa ne more nikamor prodati radi oddaljenosti. Slab svet. Urša: »Storila sem, kakor si mi sveto-' vala. Obleko sem očistila z bencinom, potem sem jo pa obesila na solnce.« Neža: »Ali so madeži Izginili?« Urša: »Seveda so, z obleko vred.« SoomnSte se CMD! Prodam JABOLKA po Din 1.— za kg oddaja Kmetijska družba. Meljska ce sta 12. 5161 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam mali družini. Ipavčeva ulica 1, Pobrežje, Špesovo selo. 5215 Službo dobi IŠČEM NAMEŠČENKO takoj. Naslov v upravi lista-5269 Iščem dobrega PRODAJALCA za špecerijo in delikatese. — Ponudbe na upravo lista pod »Špecerija«. 5270 Oglašujte v „Večerniku“ Skrivnosti 25 »Žalibog sem prišel prepozno.« »Glej, glej!« »In ko sem odgrnil prt, ki Vam je pokrival obraz, sem prestrašen opazil, da leži na vašem mestu nekdo drugi.« »Tristo!... Včasih se zgode prečudne reči, ki si jih tudi največji prebrisanec ne more razložiti.« »Ali pa si jih morda razloži...« »Kaj si mar ti uganil, kako je?« »Popolnoma.« »Zelo sem radoveden, kako se ti je to posrečilo.« »Človek nikoli ne misli na vse, zlasti ne v takem položaju, v kakršnem ste se vi nahajali. Dež je pot zelo razmučil in z malo pažnje sem sledil stopinjam, ki so se za vami poznale v blatu.« »Cujte, čujte!« »Šel sem k zidu ... videl sem prostor, kjer ste ga preskočili in odprtino, skozi katero ste zopet prišli na pokopališče, ter sem po sledi vaših bosih nog prišel do te hiše. Ali sedaj razumete?« »Popolnoma.« »Ali bi še kaj radi zvedeli od mene?« »Ne, nič več.« Everard je umolknil in se pomenljivo spogledal s svojimi tovariši, ki so tiho poslušali njun pogovor. Nato se je zopet obrnil k Leonu, ki se je začudil nepričakovani izpremembi njegovega obraza. Spremembo moramo omeniti, ker pojasnjuje značaj nesrečnega moža, ki igra v tej povesti važno vlo« go. Odkar je bil Everar prost, se je zdelo, da je ves drugačen. Na njegovem obličju ni bilo več tistih divjih, skoro živalskih potez, ki smo jih omenili, ko smo ga prvič videli v strašni celici, katere vrata vodijo na morišče. Njegovo čelo je izgubilo svoj zlobni značaj, njegovo oko je postalo zopet pametno in živo in če se je kdajpakdaj vžgal v njem okruten blisk, se je to zgodilo le pod vplivom kake razburljive misli, ki je hitro minila. Obrnil se je k mladeniču in ga opazoval z veliko pozornostjo. »Zasledovanje je v čast tvoji razsodno sti, mladi mož,« je rekel, »in če si bil sam papolnoma sam, sem te vesel.« »Bil sem sam,« je odgovoril Leon. »Sam,« je nadaljeval Everard tiše, »in nisi imel časa, da bi komu povedal kar si videl.« »Nikomur nisem pripovedoval... Prisegam Vam.« »Dobro, da vem.« »Zakaj?« »človek le nerad vidi, če se take skriv nosti komu zaupajo.« »Vedite, da vas jaz ne bom nikoli iz-daL« »Kdo mi je porok?« »Tako zahteva moja lastna korist.« »Ah!... V takih zadevah korist nekaj časa zahteva to, pozneje pa kaj drugega ...« »Kaj hočete s tem reči?« je vprašal Leon, ki se mu je zdelo, da je postal njun pogovor čuden. Evrerard se je vzravnal. »Tole ti hočem povedati, mladi mož: Jutri bom zopet vstopil v življenje, imel bom v njem odlično mesto in bom znamenit človek. S svojim denarjem si to lahko privoščim. Nočem pa, da bi me ti strašil s svojimi razkritji; nespametno bi torej bilo ako bi ne odstranil edine ovire, ki mi brani do sreče.« »Ne razumem vas,« je zajecljal Leon. ki se ga je nehote polastil nemir. Everard se je nasmehnil in pokazal na svoje tovariše ter jim dal obenem dogovorjeno znamenje. »Jaz se bom umaknil,« je pristavil; »dve osebi me čakata v sosednji sobi. 11 gospodje me bodo tukaj zastopali in bodo opravili prav to, kar bi storil tudi jaz. ko bi lahko ostal.« Po teh besedah se je Everard obrnil proti vratom, toda na pragu je stal Leon, ki mu je zastavil pot. (Dalje-)^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.