m r esra
mi "mJr
LETO iS3t - ŠTEVILKA 17.
Morebiti je že kdo izmed nas kdaj videl sliko Mozesa, ki jo je napravii Mihelangelo.
Štirideset dni in štirideset noči je bil na gori Sinai. Gledal je božje skrivnosti- G eial ve'iko nalogo, za katero je Bog določil njegovo ljudstvo. Da bo to ljudstvo razodetje pravega Boga poneslo dalje in, da bo iz tega ljudstva prišel Odrešenik sveta. Te jkrivnosti večnosti so ga objele z vso močjo na viš ni gore. Prišel je z gore, v rokah table zaveze.
Kakšen prizor se mu je nudil? Spodaj v dolini je stal daleč naokoli se bleščeč zlat kip — teleta. In okoli so plesali in peli in kričali na vso moč njegovi ljudje, njegovo ljudstvo, božje ljudstvo. Možje so vriskali, ž.ene cvilile in božja ljudstvo je kakor nerazsodni otroci plesalo ringaraja oka-li zlatega teleta. Prav tisti ljudje, ki so nedavno jedli čudežno mano in pili vodo iz skale, ki so molili Gospoda na gori, prav ti vidijo-zdaj v zlaterr teletu svojega voditelja.
Tedaj je popadla Mozesa sveta jeza. Kaj je vse ljudstvo znorelo? Ali ni niti enega pametnega človeka več med njimi? Kje je neki brat Aron, ki je z njim stal pred Faraonom in pogumno odgovarjal egiptovskemu tiranu? Kje pa so leviti in možje iz Ju dovega rodu?
O, Aron je med tem časom postal slabič. Z zvijačo je hotel vladati to ljudstvo. On je bil tisti, ki jim je naročil, naj prineso skupaj ves nakit žena, iz katerega jim bo napravil no-
vega boga. Upal je, da se žene ne bo do ločile od svojih dragocenosti, pa se je motil- Te ženske bi bile za ples in veselice morebiti dale še kaj več, kot pa samo svoje dragocenosti. In tako je speljal Aron ljudstvo na opolzko pot. On je bil tisti, ki je postavil zlato tele in zdaj stoji on, veliki duhovnik, sredi vriskajoče in plešoče množice. In drugi pametni možje
—	so se poskrili; sede v svojih šotorih in se boje; pustili pa so svoje sinove in hčere, da plešejo okoli ma-lika, sami pa molče k vsej te norosti
—	iz strahu.
V sveti jezi vrže Mozes kamenite tab'e ob skalo, da se razlete. Potem prima zlato tele, ga požge, stolče v prah, ki ga strese v vodo, ki bi jo moralo ljudstvo z zlatim prahom vred popiti. Potem pošlje Levijeve sinove, da vsakega z mečem prebodejo, ki bi ga dobili pri malikovanju.
Grozovita jeza! Strašno je bilo pogledati velikega vodnika Izraelcev v tej jezi. Tn vendar je bila to sveta jeza, ker je bila pravična. Le pomislimo: ljudstvo, ki ga je Bog izvolil in določil za največje poslanstvo, da bi bilo nositelj božjega razodetja, ki bi nekoč vsemu človeštvu posredovalo esnico in božjo milost in to ljudstvo, vse ljudstvo s svojimi duhovniki in velikimi duhovniki pozabi na to poslanstvo, sledi nekaterim kričačem, si napravi malika in se prepusti brez-miselno trenutnemu veselju in zabavi. Če bi v tem trenutku ne prišlo nekaj čisto izrednega vmes, če bi poslanec božji ne udaril med nje z vso močjo svoje jeze, bi bilo to ljudstvo za določeno nalogo izgublieno.
Ta jeza je bila huda, ker je zdrobila malika v prah, pa ni bil to zadnji smoter, da bi malika zdrobila v prah, ampak, da bi zavrla grdobijo malikovalstva, zbudila ljudstvo k premišljamju.
Podobna jeza je dvignila tudi Gospoda, ko je prišel v Jeruzalem in je videl v templju prodajalce, kupčeval-ce in sejmarje. Tudi njega je zgrabila sveta jeza zaradi zločina nad božjo hišo- Tudi On je videl: tu ne pomaga nobena pridiga več, treba je dejansko pokazati. In si je naredil bič iz vrvi in je s silo izgnal vso družbo skopuhov, trgovcev in sejmarjev iz hiše svojega Očeta.
Ali je torej jeza vselej greh? Ali ni Bog v človeško naravo položil zmožnost, da vzkipi, ako vidi kaj nepoštenega? Ali ni s tem človeške volje sam podžgal k hitremu in strastnemu delovanju? Zlasti tedaj, če je treba veliki krivici napraviti konec?
Toda prav tisti Kristus, ki je prodajalce in kupčevalce izgnal iz templja, ki bi mogel svojega Očeta prositi, da bi mu poslal legijo angelov, prav tisti sedi nekaj dni potem sredi dvorišča na kamenitem prestolu, da ga opljuje rimska solaateska; da mu položi trnjevo krono na glavo, da ga ima za norca vsa druhal, on pa molči in se ne brani. Kje je njegova jeza?
Postavi se ti na njegovo stališče! Ali bi ne bila postala najmanj blazna od same jeze? Ali bi ne bila te hudobije s prekletstvom zdrobila v prah? Kristus pa molči.
Tu se uJirno, kdaj je treba biti jezen kdaj pa krotek in ponižen od srciJ
Cf h "čete imet) le&e rože
Rože! Rdeče, rožnate, bele, nnene in ie v neštetih drugih barvah cvetoče vrtnice! Kdo jih nima rad, kdo si jih ne želi na vrtu čimveč in čim lepših?! Pa kaj, ko so tako drage, pa še gotovo ni da bi se prijele in cvetele. Po 15, 20, 25 Din so. Kdo more utrpeti za rože toliko denarja v teh slabih, hudih čarih?! Bomo pa brez njih...
Ni treba. Ako se hočete sedajle novembra meseca malo pobrigati za ta najlepši okras vrta, pa si lahko in prav poceni pripravite na vrtu lepih vrtnic deset, dvajset ali celo še več, pa takih, ki bodo bolj gotove nego kupljene.
Povsod pri nas raste po grmovju divja roža ali sipek. Iz večjih in manjših bodečih šipkovih grmov so zrastle minulo poletje dolge, trnjeve šibe. Ako take šibe najprej s sekirico ali žagico in škarjami pri tleh otrebimo vseh stranskih, nerabnih in zlasti starejših izrastkov, potem pa previdno izkoplje-mo, dobimo izvrstne podlage za žlahtne vrtnice. Kdor je količkaj spreten in se ne boji hudega trnja, nakoplje v enem dnevu že precej takih debele. Sicer nimajo posebno razvitih korenin, vendar pa so kljub temu taki rožni divjaki prav radi primejo in izvrstno rastejo v dobri, vrtni zemlji, ako le prav ravnamo z njimi. Pri izkopavanju je treba paziti, da obvarujemo vsaj tisto malo koreninic, kolikor jih ima tak divjak, ki je navadno zrastel iz večjega ali manjšega štora. Izkopane divjake polagamo na tla in jim takoj pokrijemo korenine z vlažnim listjem. Če je po debelcu kaj listja, ga je treba takoj osmukati, še preden sipek jzkopljemo.
Izkopanim divjakom doma še enkral pregledamo korenine in gladko obre-žemo na.podzemeljskem štoru vse stranske izrastke in starino, skrbno pa pazimo na drobnejše korenine in koreninice. Nato pomočimo vsak štor, oziroma korenino v gosto mešanico iz kravjeka in ilovice in takoj nato posadimo divjake na tista mesta, kjer hočemo imeti rože. Sadimo precej globoko in zemljo čvrsto pritisnemo h koreninam. Pri sajenju ne potrebujemo nikakoršnega gnoja. Rodovitna, vrtna zemlja zadostuje popolnoma.
Sedaj imamo še važno, pa lahko delo. Vse posajene divjake pripognemc tesno k tlom in jih po vsej njihovi dolžini pokrijemo z zemljo. Ko bi jih namreč pustili pokonci, bi pri količkaj mrzli zimi gotovo zmrznili in ves naš truc bi bil zaman. Šipek je sicer sam na sebi. dokler ostane na mestu v grmovju,
neobčutljiv za zimski mraz. Ko ga pa izkopljemo, zgubi zvezo z zemljo in je zaradi tega tako občutljiv, da pozebe kakor žlahtna roža. Zato pa takoj na ila z njim in zemlje gor! Napačno bi bilo tudi, ko bi divjake posadili na kak prostor na gosto (kakor drevje v drevesnico) z namenom, da bi jih pozneje že pcžiahtnjene presajali na stafna mesta. Take na gozdnih divjakih vzgojene rože izvrstno uspevajo in dočakajo prejšnjo starost, toda le tedaj, ako jih precej prvotno torej še kot divjake — posadimo na stalna mesta. Za presajanje pa ni •>, ker imajo v to svrho premalo korenin. Vrtnarji jih sade v jeseni v lončke, ki jih postavijo v cvetličnjak. Ondi jih Zarana spomladi cepijo s cepiči, potem čez poletje pa presajajo na piano.
Na vrtu posajena in z zemljo pokrita šipkova debelca pustimo pod to odejo do aprila meseca. Šele tedaj, ko opazimo, da začno pod odejo čvrsto odganjati, jih dvignemo in privežemo li kolom. Poleti julija in avgusta meseca jih požlahtnimo na speče oko in naslednje leto imamo že lepo cvetoče žlahtne rože. O požlahtnjevanju rož pa o svojem času.	H.
Za bo>jšo preskrbo
Ljubljane z mlekom
Z czirom na neugodne rezultate, dobljene ob nedavni splošni kontroli mleka, prihajajočega na ljubljanski trg, je mlekarsko društvo za ljubljansko okolico sklicalo širšo odborovo sejo. Seje se je udeležil ravnatelj državnega Higijenskega zavoda dr. Pire, Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani pa je zastopal tajnik Benko.
Najprvo je g. ravnatelj Pire polno-številno zbranim odbornikom natančno razložil izide zadnje kontrole. Kot je iz njegovih izvajanj razvidno, bi bila lahko. Ljubljana pri zadostni pa-žnji in poštenosti vseh dobaviteljev ter ob zadostni kontroli od strani me-redajnih oblasti preskrbljena z res dobrim mlekom, saj se na primer povprečna tolščobnost mleka sedaj giblje
okrog b.Y%J Kar se tiče onesnaženja mleka, sodi, da je tu največ krivde na nepcučenosti proizvajalca, ki se ne zaveda dovolj, kako se mleko lahko onesnaži. Zato pa je naloga mlekarskega društva, da dela z vso vnemo na to, da bodo producenti, ki so člani društva, poučeni o pravilnem ravnanju z mlekom, predvsem o pravilni inolži. Posebej opozarja na nevarnost zauživanja mleka, ki vsebuje gnojne celice od vnetja vimena. Da se prepreči dobava takega mleka, je dolžnost vsakega posameznega gospodarja, da nadzira zdravje svoje živine.
Tajnik Centralnega mlekarskega društva, g. Benko izraža svoje zadovoljstvo, da se je tako važne kontrole lotila zdravstvena oblast, ki je edino meredajna. Toliki množini neprimernega mleka je krivo to, da se je pri nas silno razpaslo prekupčevanje z mlekom. Navaja, koliko je to prekupčevanje škodovalo baš mlekarskim zadrugam, ker so prekupci prigovarjali kmetovalcem, naj raje dajejo mlekox njim, kot pa zadrugam, ki stavijo na mleko tako stroge zahteve. Posledica tega je bila, da je bilo vsako delo za zboljšanje naše mlečne produkcije skoraj onemogočeno. Če bi pregledali rezultate Higijenskega zavoda, bi gotovo našli, da odpade največ neprimernih vzorcev na prekupce, oz. da je njihovo mleko najslabše.
Nato navaja nekatere vzroke gospodarskega značaja, ki so privedli do sedanjega položaja na mlečnem trgu. To je predvsem porast živinoreje in vsled tega povečana mlečna produkcija, kriza ostalih kmetijskih panog, pomankanje inozemskih trgov za mlečne izdelke, itd.
Da se temu edpeniore. smatra za nujno potrebno, da se poraba mleka znatno dvigne, ter da se najdejo; trgi za naše izdelke v južnih krajih naše države. Glede Ljubljane pa je mnenja, da bo treba določiti rajone, iz katerih bo dovoljena dostava le tistim produ-centcm, ki dajejo garancije glede snaž-nosti in pristnosti mleka, to se pravi, da
se podvržejo redni kontroli. Vse ostalo ozemlje naj se zadružno organizira, zadružne obrate istotako podredi strogi kontroli, prekupčevstvo pa čimprej iztrebi.
K izvajanjem obeh g. predavateljev se je razvil živahen razgovor iz katerega se je razvidelo, da je v okoli-čanih-producentih dovolj dobre volje, da se obstoječi nedostatki odpravijo, ter da so kontrole mleka celo veseli, ker se bodo na ta način najlažje izne-bili onih maloštevilnih nepoboljšljiv-cev, katerih nepošteno početje se maščuje nad vsemi. Izvolili so poseben odbor, kateremu je poverjeno, da tekom zime izvede potreben pouk med producenti in stopi v stik z mestnim načelstvom radi kontrole, predvsem pa radi čimprejšnje omejitve prekupčevanja.
Baš med pisanjem tega poročila je pisec dobil v roke poročilo o mlečni kontroli mesta Zuricha, ki poroča, da je bilo v 1. 1930. od 3500 vzorcev pre-skušenega mleka troje vzorcev zalitega, 24 vzorcev deloma posnetega, 32 vzorcev onesnaženega, skupaj 59 ali 1.6% neprimernih vzorcev. To je dokaz, kaj se da doseči z smotrenim delom in kontrolo. Naj bi bile ravno te idealne številke, vsem, ki se jih to tiče, v vzpodbudo, da bi šli na delo, in poleg drugega napredka, ki ga v Ljubljani vidimo, uredili tudi preskrbo z mlekom tako, kot to zahtevajo zdravstveni in narodnogospodarski interesi.
Žzdr. dr. Hugon Turk:
Trihine ali lasnšce
Najnevarnejši zajedavci višje živalske vrste, ki povzroča bolezni in tudi smrtne slučaje med živalimi in ljudmi so trihine ali lasnice. So to čr-vički — oblotočniki, ki imajo svetovno ime trihina, slovenski jo nazivajo po obliki tudi lasnico. Za svoj popoler, razvoj potrebujejo ti zajedavci dveh gostiteljev ali liraniteljev med katerimi posredujejo prenos (okužbo) navadno vodaane in miši, ker visok od-
stotek teh glcdavcev je 'kužen s trihi-nami in tako se nalezejo prašiči navadno, ako požro trihinozne podgane ali miši ali njihovo blato ali svinjino in s svinjskim trihinoznim mesom se okuž potem človek. Zato je surova ali premalo pečena ali skuhana svinjina vedno ne.varna kot hrana človeški. Trihine' se dobe tudi pri divjih svinjah, mačkah, psih, lisicah, dehorjih, medvedih, ježih, kunah i. dr. Tako pri svinjah, kakor pri človeku nazloču-jemo dvojno stanje (stopnje) razvoja trihin. Po povžitju trihinoznega mesa se razvijejo v tankih črevah gori navedenih živali ali človeka črevesne trihine, tu ležejo oplojene samice tekom 5 do 8 tednov 8000 do 10.000 zarodkov, ki so prostemu očesu posamezno nevidni. Ti zarodki se hitro razvijejo, prederejo skozi črevesne žleze in resice v mezgovni in potem krvni obtok in po krvi v najrazličnejše mišice (meso), kjer se naselijo takcrekcč za stilno, vsaj so jih našli pri svinjah čez 11 let, pri človeku celo čez 30 let še živeče (mišične trihine ali lasnice).
Zanimivo je, da se trihine pri ž:-vih prašičih skoraj nikoli ne morejo ugotoviti. Zneki bolezni so čisto neznačilni in se pri drugih boleznih ravnotako pojavljajo, posebno pri rev-matizmu v mišicah s katerim se navadno zamenja. Treba je izrezati meso živim svinjam in ga pod drobnogledom ali trihinoskopom pregledati, pi tudi na ta način ne uspe vedno ugotovitev trihin, pač pa se s temi prioravami )?o zakolu precej lahko najdejo ti zajedavci. S prostim očesom pa se tudi pri zaklanih prašičih ne da z gotovostjo dognati trihin. Le če je meso prav zelo trihinozno in so črvički že stari ali celo že okameneli, je včasih mogoče ope-ziti na tenko rezanih kcščkih svinjine, katero držimo proti luči, silno majhne bele pikice, s katerimi je meso j<o s pepelom potreseno. Kcsci mesa se morajo odrezati iz mišic (mesa) prepone, ".vekalke, jabolka ali med rebri tam, icjer mišice priraščajo ali preidejo v> kite

človek zboli radi trihin samo tedaj, ako je pouiil surovo ali neprepečeno ali neprekuhano svinjsko meso. Bolezen se pojavi bolj lahko ali pa tudi prav silno; to odvsii od števila použitih zajedavcev. Mogoče je tudi, da radi skupno použitega mesa oboli večje število ljudi in lahko umrje do 30% bolnikov. — Bolezen popade človeka v dveh štadjih (oblikah). Že dan po okužbi se pokažejo cjstre bolečine v trebuhu in bolnik je nekam slab. Četrti dan se pojavi driska ali zaprtje, pokaže se morebiti tudi vročina, slast do jedi izgine, v želodcu je slabo, včasih bluje bolnik (prvi ali trebušni sta-dii bolezni). Po preteku 2 tednov se prikaže huda vročica (do 40 in 41° C), očesne veke zatečejo, nastopi velika slabost, neutolažljiva žeja, moreča bojazljivost, spanje zgine, od časa do časa duši človeka in nato sledi sološno hudo ootenje. Nastopijo male pikčaste krvavitve v zunanji koži in sluznicah, nosne krvavitve, lisasti izpuščaji na koži; pridružijo se lahko vnetja ledvic, bronhij, celo pljučnica, vnetje prsne mrene, dilirji (blodnje), vnetje možganske mrene in pozneje silno oslabljenje krvi in oteklina vranice. V tem stadiju nastopi lahko smrt, po-preje pa človek silno shira. Drugače pa nastopi v 3. ali 4. tednu obolenje mišic (drugi stadij ali trihinoza mišičevja). Tedaj se pokaže zopet vročina in hude bolečine v mišicah, splošna oslabelost, težko poziranje, v hudih slučajiw zateče obraz in noge. Ako se naselijo trihine v življensko važnih organih, nastopijo gori navedena težka obolenja; človek lahko tudi oslepi ali nenadoma umrje.
Neznatno število trihin prenese človek navadno brez slabih posledic; če niso prizadeti važni organi, ozdravi tudi pri močnejši okužbi bolnik v šestem tednu bolezni, slabost izigne, polagoma izginejo tudi bolečine in trdost mišic in bolezen se preboli.
Vebče je trihina v naših krajih bolj redka, k temu pripomorejo posebno zboljšani svinjaki, zatiranje podgan
in miši v domovih, klavnicah, konja-čijah, stre jarnah, pouk ljudi in v modernih klavnicah preiskavanje svinjskega mesa z drobnogledi = trihino-skopi. Prav posebno, pa nas varuje tega silno nevarnega zajedavca naša kuhinja in običaj, da ne použivamo surovega ali slabo pripravljenega mesa svinj ali celo psov. Trihinoza mesa pol stgne neškodljiva, če se ga temeljito prekuha ali prepeče ali vsaj zelo in več tednov nasoli ali da v dim izsušiti. Na zraku sušeno meso (»peršut«) postane šele čez tri mesece nesumljivo glede trihin, vendar se ga je bolje ogniti.
Najvažnejše varstvo zoper te skrajno nevarne zajedavce - trihine pa je vsekakor temeljito zboljšanje svinjakov, hlevov, gnojišč, greznic in kanalov, odstranitev vsaktere nesnage iz teh prostorov in dvorišč, potem pa najodločnejši boj v zatiranju podgan in miši.
Kai bi rad povedal mlad ni
Pod tem naslovom je imel pisatelj gospod župnik Finžgar pretekli teden otvoritveno predavanje v šolskem radiu, Njegovo predavanje je bilo nekaj izrednega. Zajel je dušo mladega življenja in porabil za svoja izvajanja obliko, da bodo še dolgo ostala v spominu mladine. Pričel je je s spominom na Levstika, nato pa je sejal zlate nauke v lepih prispodobah in doživljajih v srca mladine. Prvo je govoril o mladosti in možatosti. »Najlepša je mladost, mladost je le ena, ki ne pride več nazai.« »V življenje' greste, skozi življenje, ki bo zahtevalo možato prenašanje bolečin.« »Domovina potrebuje mečnih junakov in ne milih Jer.« Dalje je govoril o autoriteti (veljavi) na podlagi dogod-bice iz lastnega življenja: »Da bodeš vedel, kaj je tvoja dolžnost.« »Tudi ako bi me privezal oče s pajčevino k mizi, ni me držala vrv, ampak očetova auto-riteta me je držala, da se nisem odtrgal in šel k vozu in na voz tlačil seno in potem jahal na konju domov.« »Brez autoritete bi bilo gorje državi, narodu in družbi.« »Države najbolj kulturnih
narodov čuvajo auionteto.« '»sveta -e auroriteta staršev, sveta autoriteta učiteljev itd.« »Mladina, ki tepta autoriteto družbe in človeštva, je grobokop družbe, naroda in države.«. Nadalje je povedal v lepi dogodbici nekaj o ljubezni do bližnjega: >V ljubezni pritrgane kcščkc delijo bednim siromakom po barakah.« — »Delo je naša sveta dolžnost.« Lego je g. pisatelj vpletel v lasten doživljaj dcgodbico o prihodu Čehov v naše kraje in o prebujenju in poglabljanju narodne zavesti za časa pisateljevih mladih dni. »Slovenska vzajemnost je bila tedaj še velik greh,« je opisoval pisatelj mladini težke čase, ki jih je preživljal naš narod in ž njim naša dora-ščajoča mladina. Spodbujal je mladino, naj ne dela zaradi nagrade in priznanja: »Več kot vse to je zavest dolžnosti do dela.« Svaril ie mladino, naj ne bo za-jedavec ne v narodu ne v družbi. Nad vse posrečena je bila pa zadnja slika: »Kdo je gospod?« Mar oni, ki se nosi po modi, ali hedi na promenade; se nič ne uči, pa laže, da vse ve in zna; vse kritizira in pregodcin, sam pa ni še ničesar storil; se smeji v gle: dališču pri žalostnem prizoru in gleda okrog, kdo ga bo posnemal; ga ie sram očeta in matere, ker mu nista' dovolj •>nobel«; ki zapravlja očetovo premoženje; ki odriva staro ženico s pločnika v blato, da gre sam po lepem; ki si pusti od matere čevlje snažiti; ki ga je sram nesti paket na pošto ali knjige v šolo, da raje iztrga liste iz nje in jih zmečkane nosi v šolo v žepu.« Vsi drugi smo pa delavci, delavci s krampom, delavci s črnilom, delavci ob hladu v gozdu ali delavci, ki vcepamo modrosti v glavo, ali sejemo kulturne brazde v ,iarod.« »Bodimo delavci vsi in ne gospodje, bodimo ponosni, da smo delavci.« G. predavatelj je končal zopet z Levstikom in rekel, da je povedal vse »Naj si bo komu ljubo ali gorko!«
Učitelj: »Zakaj imenujemo tiste, ki pridejo na vislice, uboge grešnike.«
Polde: »Zato, ker bogatini ne pri-deio na vislice,«
ga Več kakor 100 vrst gob je užitnih. Na ljubljanski trg pa jih pride komaj par vrst. Koliko več bi ljudje zaslužili in prihranili, ko bi nabirali več vrst gob in pripravljali iz njih začimbo za juhe in omake, ki je boljša kakor magijeve kocke. Premalo po znajo gospodinje knjigo Naše gobe , kjer vidijo naslikane gobe vseh vrst. Dob: se v Jugoslovanski knjigarni in morala bi jo imeti vsaka hiša.
ga Začimba iz gob Dobre gobe nareži, posoli in prevri. Ocllij krop in kuhaj naprej, da nastane bolj gost močnik, Deni v steklenke. zamaši in prevri steklenke. Lahko se doda gobam popra in lavorja.
ga Orehovo jedro ima v sebi 57 % maščobe in 19.8% beljakovine Le-šnikovo jedro ima maščobe 6 %. beljakovine 17.4%.
ga Uživanje orehov pospeši obtok krvi. Kdor uživa orehe redno je krepak in rdečih lic. Ako ne deluje prebava, ako nagajajo živci, uživaj vsak dan par orehov s kruhom. Kdor nima dobrih zob, naj si orehe zmasti.
ga Orehi z maslom, medom in črnim kruhom nasitijo bolj kakor vsaka pečenka.
ga Uživaj samo zdrave orehe in tudi teh ne preveč, ker se nabere preveč maščobe in oteži želodec.
ga Obuvaj vsak dan čiste nogavice in ohranil si boš krepke noge.
ga Pri kupovanju perutnine pazi na prvo pero ob koncu kril. To je pri mladih živalih priostreno. pri starih okroglo. Tudi ima mlada žival mehak prsni koš in bolj mehke kremplje.
Prehrana po novih zdravstvenih načelih. Po spisih dr. med. M. Benner-ja in po zbirki kuharskih zapiskov gospe Berte Brupbacher-Bicher v Zuri-chu priredila Štefanija Humek, učiteljica gospodinjstva. 224 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v' Ljubljani. Cena vezani knjigi je 40 Din, nevezani 30 Din.
Virgilij:
Legenda dietna stega novembra
Položila v kraj je krono knežjo in s skrbjo je težko, vedno težjo pohitela v zadnje nizke kroge, med ubežne kakor med uboge. Prvi boste, ki ste bili zadnji! Kruha deci je prinesla gladni; poljubila rane je trpečim; vtolažila srca je ihtečim; ogrnila nage je z odelom; , luč pred svetim vnela je razpelom in molitev zdihnila je vročo, da je cula v sleherno se kočo: »Križani se Jezus jih usmili! Kaj so danes src na križ pribili!« In odšla je spet v nebesa sveta-Kdaj se vrneš nam. Elizabeta?
PeCka
Nekega večera je postavila mati po jedi krožnik marelic na mizo. Otroci, bili so štirje, so se željno ozrli nanje; očetu in materi pa so se iskreče oči otrok zdele še lepše kot slastni sadeži.
Jurče, najstarejši, je gledal na marelice kot navdušen strokovnjak in zatrjeval, da je v marelicah združen okus po slivah in breskvah.
Leniča, druga, ki se je učila šivati, je hvalila žametno mehko kožo in nežne barve tega sadja.
Rezika, tretja, se je tudi že odločila med tem, ko je z željnimi očmi gledala na marelice. Tisto hoče vzeti, ki ima črne pikice na rumenordečkasti koži. O, samo če bo še na krožniku, ko pride ona na vrsto.
Toda Milan, četrti, zakaj je posta! tako rdeč? Saj ga nihče ni nič kregal. S čudno zadrego gleda na krožnik. Znabiti ga begajo sadeži, ki so prišli danes prvič vpričo njega na mizo.
Medtem, ko oče zamišljen opazuje, vedenje svojega najmlajšega, mati skrivši prešteva marelice: res, ena manjka.
Ali ni kdo izmed vas, pravi, »eno marelico že vzel?«
Po vrsti, kakor jih mati pogleda, zmajejo otroci z glavami. Ne, mamica,« pravijo drug za drugim.
Jurčetov odgovor je resnoben in dostojen, Leničin glas kaže, da ji je zoprna že misel na tatvino, Rezikine besede so pa že tako gola nedolžnost in odkritost, samo Milan bi se rad nekaj opravičeval. Zakaj li?
Zdaj začne izpraševati oče. On misli, da so otroci v Milanovi starosti velikokrat bolj boječi, kot odkritosrčni.
Če je kdo izmed vas ukradel marelico,: pravi, >je to huda reč. Je pa tudi nevarna, celo zelo nevarna, ker imajo marelice pečko. Če pa kdo požre iz nevednosti z marelico vred tudi pečko, sč zna zgoditi, da hudo oboli, umrje in takoj pride v vice, da se pokori za svojo tatvino.«
Mučen molk nastane okrog mize.
Toda takoj izbruhne vznemirjen glas, kakor s težavo: Saj nisem požrl pečke. pri oknu sem jo vrgel ven.
To je bil Milanov glas, ki je bridko zajokal, drugi otroci pa so bušiti v smeh, veseli, ker je mali tatic vseeno priznal.
O miškah v krompir|e»š nPvi
Bila ie nekoč miš, ki je stanovala v krompirjevi njivi. Ko je pa prišla 'c-•sen in je listje padlo z dreves, je rekla miš-mati svojim otrokom: -Otroci,« je rekla, »zdaj je jesen in kmalu bo prišel mož, ki je lastnik krompirjeve njive, pa bo izkopal krompir. Me pa bomo morale proč in si poiskati drugo gnezdo.« Tedaj so miške zajokale in mati-miš je rekla: »Jaz moram zdaj oditi in vam poiskati živeža, ljubi otroci! Le dobro pazite, če pri de tisti mož, da mi boste vse povedale, kaj je rekel.« In miške so obljubile, da bodo povedale. Potem je mati-miš odšla.
Ko je bila že daleč, je pa prišel tisti mož, ki je bil lastnik krompirjeve njive. Rekel je svojemu sinu: »Oj, letos je pa krompir lepo debel in okrogel! Jutri grem sosedove prosit, naj nam pridejo pomagat, da ga izkopljemo.« Potem sta oba odšla, mož in njegov sin. Miške so pa vse slišale, kaj je mož ruekel. In ko je prišla mati-miš domov, so ji vse povedale. Mati-miš se je zasmejala in je rekla: »Ah, otroci, potem lahko še v miru tu ostanemo « In res, mož-lastnik njive, je šel k svojim prijateljem in je rekel: »Pridite nam jutri pomagat krompir izkopat!« Prijatelji so obljubili, da pridejo. Drugo jutro je šel mož s svojim sinom spet na njivo in je tam čakal na svoje prijatelje. Ti pa niso prišli, zato je odšel mož s svojim sinom domov. Ko se je pa zve-čerilo, je spet rekla mati-miš svojim otrokom: »Jaz moram zdaj z doma, ve pa pazljive bodite, dokler se ne vrnem!«
Miške so obljubile, da bodo. Potem je mati-miš odšla. Ko je pa ni bilo več, je spet prišel mož, ki je bil lastnik njive, in je rekel svojemu si-nui^Oj, oj! Krompir ie tako debel in okrogel! Moji prijatelji pa nočejo priti pomagat, da bi ga izkopali, in tudi moji bratje ne! Morava pač jutri sama priti, da ga izkopljeva.« In potem sta spet odšla, mož in njegov sin. Miške so pa vse slišale.
Ko se je mati-miš vrnila, so ji miške vse povedale. Toda mati-miš se to pot ni več zasmejala, ampak je rekla: »Otroci, če bo pa mož sam prišel, potem je že čas, da me odidemo in si poiščemo drugod gnezdo.« In ena dve tri so stekle s krompirjeve njive, mati-miš in njene miške. Ker pa niso vedele, kje bi dobile novo gnezdo, so se zglasile pri palčku, ki je imel svojo hišo konci gozda- Palček je sprejel mater-miš in miške v svojo hišo. Smele so se naseliti v podstrešju. Ko je pa prišel drugo jutro tisti mož na krompirjevo njivo, mišk ni bilo več nazaj in zdaj je tudi te zgodbe kraj.
Virgilij:
Palček in si . ca
Sedel je palček v živi gredi, sinici tožil je sosedi: Kako lahko je v enem letu, dobiti tisoč ptic na svetu! Kako težko je najti ptico, ki pevala bi ti resnico; sladkeje poje, nego čuti.«
Sinica stala na razgledu, tožila palčku je sosedu: : Kako lahko je v enem letu, dobiti tisoč palčkov v svetu! Kako težko je palčka najti, ki bil bi srečen v skromni bajti; močneje vzdiha, nego čuti.«
Kdo e prav ueani ?
Rešitev uganke v naši zadnji prilogi se glasi takole: Kmet je prepeljal najprej Kozo preko reke, zelje je pa pustil pri volku, ker volk ne i re zelje. Potem je šel po zelje in ga prepeljal h kozi. Da bi pa koza zelja ne požrla, je vzel kozo zopet nazaj k volku. Nato je vzel volka in ga prepeljal preko reke k zelju. Četrtič je pa prepeljal zo, et kozo k volku in zelju.
Rešitev smo pa prejeli toliko, da fo se pismonosu jermeni pri torbi potrgali, ko je nosil dopisnice reševalcev s pošte v urid-ništvo. 522 jih je uganko pravilno rešilo. Skoro toliko pa nepravilno. Tolikega števila reševalcev žal ne moremo imenoma navesti, ker bi bila naša priloga poiem samih imen golna. Zato pa Vam sporočimo samo ime onega, kateremu je sreča po irebu naklonila lepo knjigo Koiičkovega st.ička: »Najdenček Jokec«. Prejel jo bo Zvonko Debelak, Otoče 3., pošta Podnart._
Prclesor svojim poslušalcem: »Vidite tukaj, gospoda, tole je posebno lepa lobanja gorile. V naši drž »vi sta sploh samo dve tako lepi lobanji gorile; eno ima naš muzej in drugo imam jaz.«
Učitelj: »Janezek, meni bo prav žal, ako boš priuesel v spričevalu iz računstva enojko domov- Poskusim še enkrat s teboj, da red popraviš. Povej mi, koliko je polovica od pet.«
Janezek premišljuje, prešteva na prstih in končno v zadregi pove: »Gospod učitelj, meni je težko. Ako rečem, da je dve, je premalo; ako rečem, da je tri, ie preveč.«