GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN Ali Trzin potřebuje bvoznico? bljube ne do uredile inalizacije V Interini o užaljeni zin obdan smetišči NUMMO I^KI^j^^CiHIŠav^lRiiSTALni Úi^NI^ÝZDtyšíXV P() NAtótři'' • otro&fclň à^j^-«**» !l •«-«niSfniiV'*" -. . U • pohiolvo'za trgpfine in pûslovjW prostore 1 • lesene polizćlelke , : " • ieseno galanterijo 1/vajaino tudi popravila in obnovo stařena pohišť INFORMAC I.JF: KAM -i.nsa. o'u.. Slamnik'arska I (v prosi ori 11 družhii TOKO LINE d.d:) -'' I 23(1 DOM/.ALL tel. /lax.: 061/715-004 '•; Podjctje ža ;írgo*í»flrTá OT&jf&dfl&fáro.o. 1230 pànwite, ^S^fflH^I'-^Wpk 1/715- SERVIS TRZIN Ljubljanska 24.Trzin tel.: OBI 721 720 prodaja vozil tel.; 061* 712 234 ' faKs: 061, 712 03 SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da poskusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno so na zalogi tudi torte za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi. Odprto imamo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 7.00 do 22.00. NE POZABITE, PRI OGRU BOSTE VEDNO DOBRODOŠLI! Trzin, Mengeška cesta 26, tel.: 715 699. GOSTILNA Trzin, Jemevačeva u 1236 Trzin, tel.: 061/722 960 Odprto: 10.00 - 22.00 ure Petek in sobota: 10.00 - 24.00 ure Četrtek zaprto. Rajko TESTEM s.p. VAS VABI NA TRADICIONALNO PRVOMAJSKO BUDlB CO Z BREZPLAČNIM GOLAŽEM 1. MAJA OB 5. UR« oostv RAZVOJ NAJ BO PREMISLJEN VTarava okrog nas že diha s polními \ jíi' Vse več je svezega zelenja, .„, ' han', sonca in veselja. Z-vljenje Vse bolj se nekaj premika tudi v naši krafcvni ukupnosti. V prejšnji šlevilk, smo n sol- da SO asfaltirali krak Jemčeve ceste J, slan rečni strugi, zdaj pa je že jasno, da [„, ad Mengeške ceste kmalu dobil ! ,K„,k da bodo obnovili tudi druge dele fcmíevě ceste in da borno v nekaj mesecih dobili btncinsko črpalko. Vse kaže, da bo i )K dobila prepotrebni semafor in da se , reniika tudi pri gradnji obvoznice, čeprav ^ krepko pod vprašajem. Tokr.itni Odsev prinaša še druge podatke, ,n.J drugim o problemu kanalizacije v nowm Jelu naselja in o športno rekreaciji v,ini, upozarjamo pa tudi na probleme, ki (ih -.irjenje in razvoj Trzina prinaša s Okrog in okrog, pa tudi v samem naselju. je vse več divjih odlagališč odpad-kov Naravovarsfvena osveščenost neka-lt-rih jc katastrofalna. Pospravijo v svoji liiši in n.i svojem vrtu, vso svinjarijo pa stresejo lako rekoć k sosedu ali pa na obronke n.ivij.i, za katere očitno mislijo, da ne pnpadajo iiikomur Če ne drugemu, pri-pjJ-i|i» vsem nam, tudi packonom! \ pri]šnji šlevilki smo prikazali, kako si projektanti zamišljajo prihodnost našega kraja «OSIA «Uilo KS Třtin Glniu m .Al,;«norni urednik: Mro Subr Ûmi wednriksjgji odbora Slane Mc»ar, Jani Mužić, Jože Štih, I one Ipavec uhjanje: i Runy-ij. L'rša Mandelje ToocOrd UiWujr.H ^Ulun a. Trading J.(1.0.. Ljubljana ' 'OOtatnJoi 25S ^nkral mesećno in ga dobijo i'ispodinjstva in podjel ja v Trzinu. ♦•S^mL^T^' " ku!lui0 Republike Slovenije šl «A MnJ,' 11 "" '-'3i0Pl5 O"5« med proiz-" f"** « 13. lořke larilne Sltvllke 3, • '-v--*- da.ck od prometa proizvodov. Zbrisali bi slare hiše in kmetije in jih nado-meslili s poslovninii objekti. Dolgoročno gledano, se bo tako verjetno res zgodilo. Nove generacije ne bodo več lako čustveno vezane na zemljo, na zgodovino, naravo ... Pravijo, da jih bo bolj zanimal denar, biznis, uspeh. Če jih borno tako naučili, bo to najbrž držalo. Vendar, ali ste se kdaj vozili po razvitih zahodnih državah, na primer Nemčiji, Nizozemski, Danski? Name so tam največji vtis naredile skrbno urejene, čisle in lične kmetije sredi srednjevelikih mest. Dobro ohranjene stare liiše z bujnim cvetjem so name naredili večji vtis ko! poslovne slolpnice, bloki in druge brezosebne stavbě. Stare hiše, kmetije, so dale naseljem dušo. Pri nas pa se sramujemo slarega, kmetij ... Našega porekla! Že naslovnica te številke spominja na nekaj, kar smo zaradi razvoja izgubili. Na trzinske žerjavčke. Le še nekaj jih je. Ko hitimo v razvoj, bi radi z impozantními stavbami pozidali vsako ped našili Iravnikov, polj in gozdov. Načrti za industrijsko cono so bili sprva povsem drugačni. Bo tudi center Trzina po tem, ko bodo načrti potrjeni in potisnjeni v predale, tak? Se bo moralo tudi še tistih nekaj kmetov, lako kot žerjavčki, žrtvovali za boljši in lepši jutri? Pa bo ta jutri res lepši? Ali se ne bo obroč smeti in svinjarije z obronkov naselja začel širiti v samo naselje? Zakaj bi se trudili in odpadke vláčili daleč, do gozda ali potoka? Bo naša mladina res bogatejša, bolj zdrava in srečna? V naselju je vse več narkomanov. Smo mladim tako prikazali prihodnost?! Urednik OBVESTILO OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE JE DAL V ENOME-SEČNO JAVNO RAZPRAVO PREDLOG NACRTA ZA UREDITEV TRZINSKEGA SREDIŠČA - T 3. NACRT JE JAVNO RAZGRNJEN V PROSTOR IH KS TRZIN, KJER SI GA LAHKO OGLEDATE IN NANJ DASTE SVOJE PRIPOMBE IN PREDLOGE. V Trzinu ali bližnji okolici iščemo enosobno stanovanje za par srednjih let, brez otrok. Naslov na sedežu KS (711-060) Knjigo "Mengeš in Trzin skozi čas" avtorja Staneta Stražarja, lahko kupite po ceni 6.200 SIT (tudi na obroke) v trgovini Mercator in na sedežu KS. 12 VSE8INE: ANKETA 0 OBČINI TRZIN 6 BENCI NSKA ČRPALKA ŠE LETOS 9 DROGE V TRZINU 14 KAM SO ŽERJAVČKI SU IS BODO V REKREACIJSKI CONI KONJI? 19 PRIPRAVE NA DEVETLETKO 20 ODS( RAZMIŠLJANJA 2 SLA PO OBLASTI Vne lako davni preteklosti smo se skoraj vsi srečevali z izrazom "samoupravljanje". Bil je to predmet na mnogih šolah in fakultetah, v podjetjih smo imeli samoupravne organe, na občinah samoupravne interesne skupnosti, napisanih je bilo veliko studij in knjig o tej lemi, najvišji takratni državotvorci so o tem globok-oumno razpravljali, pisali knjige, organizirani so bili mnogi simpoziji, predavanja, mnogi so dělali doktorate iz te snovi, lahko bi našteval še pa še, pa kaj bi vas s lem moril. Vse to je bilo za "narod", za delovno ljudstvo, za inteligenco, brez tega skoraj nisi mogel na trg po solato, o tem se je razpravljalo v bifejih ob kozarčku, preneka-leri prepir doma je bil na lo temo, bili smo člani SIS-ov, pa delavskih svetov, pa ... Ves ta trud in silne študije za dobro ljudstva! Kakšen vpliv pa je imel "navaden člověk" v resnici, pa vprašajte starejše, če sami še ne vesle. Z osamosvojilvijo smo mnogi pričakovali, da bo to vse drugače, da bomo o svoji usodi odiočali sami ali pa vsaj pomembno vplivali na dogajanja okoli sebe Jok, bratec, ne bod. Oblast ostane oblasl, odvrže stari plašč, si nađene novega, po navadi boljšega, in "udari po siromaku". Birokracije ni nič rnanj, davki so sorazmerno večji, vse inanj lahko vplivamo na dogajanja okoli sebe, kra-dejo nam zemljo (beri odkupujejo po nizki ceni), da jo lahko z dobičkom prodajo naprej, ženejo podjetja v stečaj ali jih sumljivo lastni-nijo, delavci so na cesli, kmetu grozijo z Evropsko unijo ... in kaj moremo. NIČ! Res nič? Rekel bi, volite prave, ko bo čas za to, pa bi premnogi rekli, da navijam zase ali za svojo stranko. Nihče mi ne bi verjel, da želim le dobro nam vsem skupaj, ne glede na barvo ali strankino pripadnost. Premalo nas je, Slovencev, da bi se še med seboj delili. Svel KS Trzin je sestavljen iz pravih ljudi, ki ne želijo vladati kot odtujeni oblaslniki, vendar je vse njihovo prizadevanje Sizifovo delo. Oblast je oblast! To oblast predstavljajo razni referenti na občinah, ki jim je služba zagotovljena, če ubogajo svoje šefe, pa načel-niki oddelkov in vsa množica ljudi na položa-jih, ki mislijo, da so njihove odločitve na-jboljše in bognedaj, da bi kdo kaj popravil ali še huje - kritiziral. Koliko stika imajo ti zares z Ijudmi, je veliko vprašanje, sestajajo se s sebi enakimi, s strokovnimi službami, iščejo skupaj najboljše rešitve za "navadne" ljudi, o pripombah razpravljajo, spremenijo malo ali nič in karavana gre dalje. Nekoč mi je moder prijatelj, ki je bil na smrt bolan (posledica Gonarsa in Raba) dejal, da je slast oblasti hujša od alkohola in mamil; takrat mu nisem verjel, danes pa bi mu prav ra rekel, kako hudičevo prav je imel. In to krepko občutimo tudi v Trzinu. jemo pripombe, predloge, pa nas oblastn gnavijo toliko časa, da skoraj v celoti velja prvotni koncept. Na Občini Domž so prepričani, da najbolje vedo, kaj je , bro za nas, vprašajo malo ali nič, upoš vajo še manj in mi se lahko ježimo, timo, pa ponovno gre vse po starem, kdaj? Ali smo Trzinci to, po centi slovimo? Ali pa smo že poslali Cankarjevih komedij in dram? Despols obnašanje oblastnikov in hlapčevstvo dr strani me prepričuje, da ne boni veselja resnične svobodě in odločanja samih o svoji usodi. Vedno bo imel nepra v rokali vzvode moči in lastniki fevdov I vedno našli dovolj podložnikov za vlada Će hočemo kaj spremeniti, potem stopili skupaj, na volitvah izbrati pravi ljudi, se upřeli mogotcem, ki nam vsiljujeji razne plinarne, ki nam govorijo, kakš Center je pravi za Trzin, kje in kaj Športno rekreacijski coni ... Op moramo hvalo, kaj smo naredili v prete losti, nehati žigosati napake iz přetekli in se zazreti v příhodnost, ki ni samo na ampak tudi tistili zanamcev, ki bodo biti pravi Trzinci, ponosni na svoj Občina Domžale bi morala temeljito spn měnili svoj se odnos do vseh lokalnih sku nosli. Ker pa ne verjamemo, da bi se lahko zgodilo za daljši čas, je naša rešile samo samostojna občina Trzin. Tone Ipave ZBOR KRAJANOV ALI TRZIN OBVOZNICO SPLOH POTŘEBUJE? Na zboru krajanov Trzina, ki je bil, kol srno napovedali v prejšnji številki Odseva, 10. aprila, se je zbralo le kakih 40 krajanov in še to največ iz starega delà naselja. Ali to ponieiii, da preostalih usoda kraja ne zanima in je žanje Trzin res le spalno naselje? Ni čudno, da se je kmalu po lem, ko je župan Tone Ipavec zgoščeno představil žgoče probleme Trzina in sedanjo dejavnost KS, raz-prava začela sukati okoli vprašanja, ali Trzin štiripasovno obvoznico sploli potřebuje. Na zbor so prišli predvsem prebivalci zgorn- jega delà naselja, kmetje in lisli, ki jim bo obvoznica odvzela del zemljišča ali pa poslabšala živl-jenske pogoje. Dokaj ubrano so zatrjevali, da obvoznice ne potrebujemo, da gre za politično cesto in da bi bilo treba počakati vsaj do izgradnje avtoceste Ljubljana-Maribor, saj se bo šele potem vidělo, ali bo cesta skozi Trzin še tako obremenjena. Kljub vsemu je na koncu le prevladalo mnenje, da obvoznica v ODSÍV Uirniu jťlu Trzina res ne bo resila řtmh zagat. Verjelno bodo razbre-' .,,, s,- rzporedne, obvozne ceste, da udpravila prometno blokado OIC in L«.||n Mlake, hkrati pa bo omogocita Bii razvoj Trzina. Na izgradnjo ob-^ .. vezano reševanje toliko proble-^ I rana. da bi njena neizgradnja krepko ,„-,., r.izvoj kraja. Relativno ozek pas aml|t Kl |t> je treba žrtvovati za obvoznico, ni toliko vreden, da bi lahko zavri razvoj K,,:... i ih tem pa so opozarjali, da mora . pretehtan, usklajen z interesi , ,,;.:.... III ne zgolj načrtovan v pisarnah. , m, u m v. Je zlasti opozarjali na nacrte za •, li.j a-ntra Trzina. Drugi rhunec zborovanja pa je bila razprav.i o osamosvojitvi in lastrii trzinski oivmi /tKirovalci so bili enotni, da Trzin mnrj i h »tati občina. Naštevali so celo vrsto razk^iA za to in probleme v Trzinu, ki jih st i-,1:, nhcina ne rešuje, pa bi jih bila J.. . resiti. Opozarjali so, da je Trzin, ki|uti temu. da iz njega odteka vse preveč drnatjj - od dohodnin, raznih davkov in na rj, mi Sklada stavbnih zemljišč, v občinskih naćrtih ndmnknjen na stran. Si.ijii bilo celo mnenje, da so Domžale ix"-:.... prezahteven porabnik občinskega i- u i : V Domžalah ni več posebno moćnih in ikmosnih podjetij, ta so se preselila i J ohruhje, Domžale, kot center, pa so .«•diici biilj nenasitne. Na račun obnove kultumega doma je šio ogromno sredstev, l>ulturiij društva v drugih krajih - tudi v Irzinu. pa Životarilo. Kulturni dom še alatci ni vse, kar v Domžalah načrtujejo in i" Wrjetno bo kmalu treba še večji kulturni dom, v načrtih že imajo novo središče, za obnovo gasilskega ! ! "i tamkajšnje gasilce so namenili mí finskih sredstev, medtem ko se n rajo druga prostovoljna gasilska društva "Jpri-j vzdrževati po starem - s proslo-votjmm delom, nabiralnirni akcijami in • - ami. Y krátkém bodo zacelí z urejan-l«n centra Domžal, med drugim bodo pod ř,mli" železniško progo, prometne ' • nameravajo speljati drugaČe, v načr-' ' "na-;" * «lo vrsto drugih izboljšav. • ' W bo stalo veliko denarja in za okoliške ^ -c naprej kos pogače iz občinske-k" >■" računa zelo tanek Míro Štebe Več je vredno ^iii en0 solzo kmeta, kakor Cl st" smehljajev ministra. (kitajski pregovor) PREDLOGI IN SKLEPI Z ZBORA KRAJANOV 10. 4. 1997 Krajane je potrebno opozoriti na skrb za čisto okoljc (preprečiti divja odlagališča odpadkov, vzdrževanje zeleníc, otroškili igrišč...), Kidričevo c. od Rašiške do gostilne Trzinka je potrebno asfaltirati, boljše vzdrževanje sprehajalnih poli in okolice, vse posege v prostor je nujno potrebno obravnavati na KS in projekte razgrnili v prostorih KS, da so dostopni na vpogled krajanom, ki lako lahko vplivajo na spremembe, iz ljubljanske smeri je potrebno přestavili oznako Trzin na mejo z Ljubljano in pri Mercatorju razgrniti nacrt Trzina, ker se mnogi mimovozeći ne znajdejo, lavajo po naselju Mlake in sprašujejo za smeri Mengeš, Brník, Kamnik ... pred pošto je nujno potrebno urediti parkirišča, z uvedbo kabelske televizije je potrebno nadaljevati v zacrtani smeri, Trzin potřebuje ambulanto splošne prakse s koncesijo. Za dogovor je potrebno kontaktirati najprej z ZD Domžale, druge možnosti so Črnuče, Mengeš ... v dvorano KUD je potrebno čimpreje kupiti nove stole, kajti sedanji so že prava sramota, z izdajanjem časopisa "Odsev" moramo nadaljevati, saj je to edini informátor v kraju, pa tudi zanimiv je, nadaljevati se mora z aktivnostmi za samostojno obćino Trzin, pomembnejše sestanke naj se skličuje v lednu, ko iziđe "Odsev", dokler nismo samostojna občina, bi bilo smotrno prekiiiiti z dajanjem soglasij za nove investicije, prednost dati investicijam za izboljšanje bivalnih razmer (doslej se je gradilo skoraj izključno komercialne objekte ...). KO GODUJE SVETI FLORJAN Sveti Florjan je zaščitnik gasilcev in zaščit-nik trzinske fare. Pred drugo svetovno vojno so trzinski gasilci praznik svojega patrona vedno proslavili s slovesno gasilsko mašo in povorko po Trzinu, običaj pa so morali kmalu po vojni opustiti. Pred osmirni leti pa so se razmere toliko demokratizirale, da so spet lahko obudili stari običaj. V nedeljo, 4. maja, bo spet Florjanova nedelja in slavnostna maša za gasilce. Kot že vsa leta nazaj, so naši gasilci na prireditev povabili tudi kolege iz sosednjih gasil-skih društev. Lani jih je k maši prišlo kakili 1 50, in kot kaže, letos udeležba ne bo slabša. Cerkev bo spet skoraj premajhna, saj takrat gasilcem, ki so vsi v slaviiostnili uniformah, družbo delajo še narodne noše in godba na pihala iz Mengša. Tudi tokrat se bodo gasilci zbrali pred osnovno šolo Trzin in od tam v slavnostní povorki ob zvokih godbe odkorakali do cerkve. Po obredu se bodo v urejeni vrsti vrnili v šolo, kjer bo priložnostna zakuska z osvežilnimi, tekočimi zadevami. Pri zakuski bodo pomagale predvsem pridne žene gasilcev in druge trzinske gospodinje, ki se vedno izkažejo s pecivom in drugimi dobrotami Vse Trzinke, ki se ne sramujejo svojih kuharskih sposobnosti, gasilci vabijo, naj jim prinesejo specialitete svojih sladkih kuhinj. __ODSt SMO ZA SAMOSTOJNO OBČINO TRZIN Sklep januarske seje sveta KS Trzin, da začne postopek za ustanovitev samostojne občine, je precej razburkal krajan* Glede na reakcije kaže, da je zdaj većina bolj naklonjena osamosvajanju, kot pa pred referendumom. Zdi se, da je mti Trzinci dozorelo spoznanje, da bi z lastnimi močmi lažje reševali nakopičene probleme kot pa v sklopu sedanje občint Nekatere vidnejše Trzince smo povprašali, kaj menijo o načrtih za osamosvojitev. Domžale, nazaj pa ga pride zelo malo. Žal mi je, da nisem takrat, ko je bil referendum, glasoval za občino. Zaradi tega se vsak dan bolj kesam." Jožica Rihter - vodja obeh ek-spozitur LB Banke Domžale v Trzinu: "Ideja o lastni trzinski občini je že nekaj časa prisotna, vendar v času, ko smo o tem imeli referendum, še ni bila tako dodelana in zrela, nismo imeli pravih ar-gumentov. Zdaj pa so stvari že precej bolj jasne. Po mojem mnenju bi takšna osamosvojitev koristila povezavi vseh treh ra-zličnih segmentov Trzina v eeloto. Ločitev od domžalske občine bi združila naš kraj in po mojem bi mu celo koristila. V življenju pogosto prihaja . do razdvajanj. Osamosvajajo se države, odcepljajo republike, Franci Kurent: "Sem zelo navdušen nad tem, da bi imeli svojo občino, da bi naš denar ostal Trzinu. Imamo ogromno obrtnikov in zelo veliko denarja iz Trzina gre v Marjan Tekavec - lastnik podjetja Biring: "Podpiram pobudo za ustanovitev nove občine v Trzinu. Pred tem bi morali urediti vso potrebno dokumentacijo in kra- Nataša Chvatal - lastnica podjetja Ortosana: "Absolutno sem za in to vedno bolj. Predvsem za to, ker je bil Trzin vedno prikrajšan in smo bili tnolzna krava. Denar se je iz Trzina pretakal v Domžale ali še prej v Mengeš, dobili pa nismo nikoli nič. Vse, kar ima Trzin, to je osnovna šola in pa vrtec, je dobil zaradi novega naselja. Predvsem v zadnjem času, ko je v naselju ogromno podjetij, se velike vsote denarja od pobranih davkov stekajo v Domžale, nazaj pa ne dobimo pokrajine, celo Ijudje se loču-jemo. Lahko bi vzela primerjavo z ločenima zakoncema. Včasih je lažje ili na svoje, kot pa nadaljevati po starem. Prepričanja med ljudini, da domžalska občina finančno izko-rišča Trzin, ne morem potrditi, saj imam o vseh teh finančnih tokovih premalo podatkov, zdi pa se mi, da bi ob osamosvojitvi v Trzinu res ostalo več denarja." Silvo Završnik - podjetnik in gostinec: "Če bi imeli svojo občino, bi imeli dosti boljši pregled nad našimi financami. Precej več denarja bi ostalo v Trzinu, kar bi omogočilo boljši razvoj naselja. Lažje bi resili številne probleme, ki jih imamo na področju infrastrukture v kraju. Nenazadnje pa bi imeli Trzinci več denarja tudi za ureditev družabnega življenja v naselju. Vse več je problematične mladine. Morali bi poskrbeti za to, mlade bi morali usmerjati k športu in drugim koristnim de-javnostim." janom predstaviti finančně posledice takšne odločitve. Dobiti bi morali čim bolj točne podatke o prihodkih in stroškil novonastale občine, pa tudi i predvidenih kasnejših stroških Opozoril bi še, da bi bilo treba ob tem rešiti sedanje stanje OIC Trzin - primanjkljaj 3(X milijonov SIT za dokončanje komunalne ureditve in sofinan-ciranje ceste M 10, kar je tudi velik strošek." Ručigaj Ivko: "Nimam kaj govoriti. Že oc vsega začetka sem bil p samostojno trzinsko občino. Že na prejšnjem referendumu sen glasoval za in prepričan sem, čt bi bili takrat tudi drugi za, zdaj ne bi imeli več tistih probleinov, ki jih danes imamo. Verjamem da bi lahko imeli takoj ob osamosvojitvi kakšne težave, ven ničesar. Poglejmo kolesarsko stezo od Irzinskega križišča proti Domžalam! Od Domžal do Depale vasi je asfaltirana, naprej pa ne. To je zgovoma podoba odnosa matične občine do nas. V Trzinu nimamo ničesar. Nimamo središča, nimamo primerne kulturne dvorane in še cele vrste drugih stvari, lahko pa plačujemo davke. Mislim tudi, da bi bili Trzinci v svoji občini spet bolj povezani in da bi skupno lažje izboljšali življenje v naselju." v občinskem proračunu za lánsko leto, izvajalci pa bi morali delà končaii do 30. junija Ore za kar kratek rok, zato bodo morali izvajalci krepko zasukati rokave. Če bo vse po sreči, Trzincem ne bo treba dolgo preklinjali zaradi zastojev in ovir v prometu zaradi del na cesti. Hodnik pa bo nekoliko spreinenil os ceste in jo tudi malo zožil. Skozi Trzin bo Ireba v prihodnje voziti poćasneje. Označili so parkirna mesta pred sedežem KS Očitno so naše kritike in tudi številne opazke nezadovoljnih krajanov le prinesle sadove. Pre-vrnjena zabojnika za steklo in papir pred trgovino Flis v starem delu Trzina so preselili na ploščad za kulturnim domom - kot tisto poslopje nekateri še imenujejo, kjer sta še prav tako lepo dosegljiva, hkrati pa ne kvarita izgleda pročelja stavbě, v kateri je sedež KS. Na asfaltu pred , . „„dim. da se z dobro voljo ' .. mut„m da vse nareda, m ^o tudi takšne težave pre- , kaj bi bilo treba v ^„„,;,,Jr.i občini najprej nare-đ. pa 5c nisem razmišljal." franci Banko: -Mislim, da bi bil že izid pre-referenduma drugačen, • ivinarji povedali, koliko podkov, davkov in sploh Jcluf)J |t- Od Trzina. Verjetno pj ,I1U|0 svoj interes, da nam i, i„ pnvedo. Če nam bodo pnskrivii te podatke, bomo na oj a diljem referendumu ver- NOVICE IZ KS ic(n, uspeli. Menim, da bi obćin.1 v Trzinu pomenila »onu tujmi ndločanje in reše-«nji -ujevnih problemov, ki ■ >e bolj nabirajo." Tekst: Miro Štebe I ••!<>: Mojca in Miro V sredo, 2. aprila, so se na KS zbrali krajani. ki živijo ob kraku Jemčeve ceste, ki je speljan po stari strugi Pšate. Od vabljenili je prišla le dobra polovica, predstavniki KS pa so jim povedali, da bodo morali prispevati del denarja, ki je bil potreben za asfaltiranje tistega cestnega odseka. Udeleženci sestanka so povedali, da so sicer zadovoljni, ker so končno dobili asfalt, niso pa bili najbolj navdušeni, da bodo morali k temu pri-makniti nekaj denarja. Měnili so, da so plačevali vse prejšnje samoprispevke za ceste v Trzinu, med drugim tudi za asfaltiranje Jemčeve ceste, vendar je bilo na koncu jasno, da je plačilo prispevkov edina možnost za rešitev problema. Zdaj že podpisujejo pogodbe in plačujejo prve obroke. Ko bo pobran ves denar, pa bo tišti del Trzina dobil tudi javno razsvetljavo. V kratkem pa naj bi začeli z deli tudi na osrednji Jemčevi cesti. Vsi, ki inejijo na to cesto, so podpisali soglasja, da se strinjajo z rekonstrukcijo cestišča, izgradnjo hodnika ob cesti ter obnovo tamkajšnjega vodovodnega omrežja. Gre za odsek od mosta čez Pšato na Habatovi ulici, pa do Jemčeve I. Hodnika in sanacije naj bi bil deležen tudi povezovalni odsek od Jemčeve ceste Foto: Mojca mimo gostilne Narobe do Mengeške ceste. Sredstva za to naj bi bila rezervirana že iz lanskega proračuna, delà pa naj bi končaii do 30. junija. Črnogledi optimisti napovedujejo, da bo cesta najbolj razkopana ravno v času dopustov in poletnih počitnic. Hodnik ob Mengeški cesti V kratkem naj bi bila Mengeška cesta varnejša za pešce. Pripravili so že vse potrebno za ureditev hodnika - ta zajema pločnik, robnike, bankine in odtoke za vodo, od poslopja stare šole do Jan bara. Ko bo to narejeno, naj bi takoj nadaljevali s hodnikom vse do konca Trzina. Gre pravzaprav za star dolg, sredstva za to so bila namenjena že Dokončna ureditev Jemčeve ceste in delovne zmage. V ranjkem socializmu so mislili drugače. V (eh dneh pa sla na balkonu KS vseeno plapolali kar dve občin-ski zastavi v čast domžalskega praznika. Trzinu to, da so bile Domžale nekoć mestna občina, nič ne pomeni. Tudi Trzin je bil nekoć že občina. Karikatura: Dušan N. Pavlovic Še vedno obljube o ležečih policajih Ze v poskusni, decembrski številki Odseva smo zapisali, da naj bi v Trzinu še pred koncem leta dobili ležeče policaje na cestah, ki jih v času jutranjih kolon množično uporabljajo nestrpneži, ki zamujajo službo. Ležečih policajev še ni, zdaj pa so na KS dobili trdna zagotovila, da bodo t. i. bumperje (lakšen zvok naj bi dal od sebe avto, ki preveč hitro povozi ležečega poticaja) namestili do konca maja na cesti Za hribom ter na Mlakarjevi in Kidričevi ulici. Če se to ne bo zgodilo, bi bilo prav, da v Trzinu zakuhamo revolucijo, saj so v Domžalah z ležečimi policaji že prav pretiravali na neo-bremenjenih ulicah, za Trzin pa ni denarja. Vsaj naštete trzinske ulice, zraven pa sodijo tudi Cesta kamniškega bataljona pa tudi Ha-batova in del Jemčeve so zjutraj že prava dirkališča in ruske rulete obenera. Ker so to tudi ceste, po katerih hodijo otroci v šolo, je akcija nujno potrebna. Semafor pri uvozu v OIC mora biti Po nekaterih napovedih, za zdaj še neurad-nih, so se stvari glede postavitve semaforja. ki bo olajšal dostop v industrijsko con<> Trzin, le premaknile in semafor naj tr postavili. V kolikor pa se cestne razmert med Trzinom in Črnučami ne bodo uredile. ; če ne bodo postavili začasnega semaforja na križišču za obrtno cono in če ne bodo > krátkém začeli graditi trzinske štiri-1 pasovnice, pa se je predsednik sveta KS Trzin z Županjo občine Domžale Cvetu ; Zaloker Oražem dogovoril, da bodo začeli s sistematičnim motenjem prometa. Kakšno naj bi to motenje bilo, se še nisu povsem dogovorili, pogovarjali pa so se, da bi najeli kolono komunalnil vozil, ki bi vozila istočasno v oběh smereh s prvoj prestavo 10 km na uro. Prepričani smo, da bi takšno motenje prometa res pritegnilť , pozornost republiških oblasti in mogoči celo pospešilo začetek urejanja cestne problematike pri nas. Podjetje za izvajanje cestno prometne signalizacije in vzdrževanja PEČRNUČE, Brnčičeva 31 1231 Črnuče tel.: 061/161-14-83, 161-15-83 tel ./fax.: 061/373-202 Vsem krajanom krajevne skupnosti Trzin želimo lepe prvomajske praznike. kulturnim domom pa so s črtami označili parkirna města. Upamo, da bo zdaj tam več reda pri parkiranju, saj so prej nekateri nadvse uspešno ustvarjali zmedo in blokade. Pred sedežem KS so požagali kovinske jamboře za zastave, saj menijo, da so tri držala za zastave na balkonu kul-turnega doma dovolj za vse naše praznike Ml ZDAJ VfRJAMETE, SA JE NA Tfn KMŽiJčy TlEBA NENO«.MAIN0 DOLOO ĆflK-AT I BENCINSKA CRPALKA SE LETOS » i . :,n Tekavec, eden najuspešnejših \1 n-kih podjetnikov in lastnik t. Hiring, nam je povedal, da je že , k-ncinske črpalke na koncu in-cone, ki jo je nameraval graditi : bo. Bencinsko črpalko pa bomo -. v naslednjih nekaj mesecih na l!;1. T 12. med Mlakami in OIC, kar pn- .-tavili v prejšnji številki Odseva. ..: •: Hiring se je o skupni naložbi v tanka bencinsko postajo pogovarjalo s I,;:»! n Mrabenzom in Shellom. Po zad-;l;ih pa so v pogovorih najdlje prtili pr i s Petrolom. Kot kaže, naj bi Hiring postajo zgradilo, Petrol pa ,!:i,;,il v njeno opremljenost. Kakor Nulo pogajanja končala, Petrol ne :. li! -v druge črpalke. nt ■ .u upravljalec nove črpalke bo pod-ti-. 'mg Invest, prodajali pa bodo, kot v. pod blagovno známko Petrol. V .. rpalke bo tudi večja trgovina, ki bo ki Anlovoljevala potrebe potnikov in še kako prav pa bo prišla ludi ' : -.ki coni, saj zdaj tam pravzaprav ni takšne trgovine. Tam bo tudi bife in manjša mehanična delavnica. Priprave tudi na drugo fazo uredit-ve območja T 12 Hkrati z zbiranjem in urejanjem potrebne dokumentacije za črpalko v Biringu zbirajo tudi vse potrebno za začetek gradnje novih objektov vzdolž sedanje meje obrtne cone, v katerih bodo prostor namenili obrtno-poslovnim in trgovinskim dejavnostim. V drugi fazi pa naj bi na vrsto prišla povezo-valna cesta med industrijsko cono in ostalim delom naselja. Pripravljajo pa se že tudi na izdelavo podrob-nejšega projekta za gradnjo doma za starost-nike, ki naj bi stal sredi območja T 12. Načrtujejo, da bi bil to dom upokojencev višjega razreda, z vsem udobjem, ambulanto, fizioterapijo, objekti za sprostitev in druge dejavnosti. Nameravajo si ogledati več podobnih domov v Švici in Avstriji in potem izbrati najustreznejšo možnost. V bližini doma upokojencev bo stal motel, kjer bodo, med drugimi, lahko prenočevali tudi svojci starostnikov, ko jih bodo obiskali. Foto: Miro Koliko časa še ta povezovalna steza, ki razdvaja dva delà Trzina? V KS so pove-zavo uvrstili med prednostne naloge. OBLJUBE NE BODO UREDILE KANALIZACIJE S '••" je v tem, da so sedanje kanalizaci-■•nrežje takrat, ko so začeli graditi • Mlake, načrtovali za približno 150 ■' m pa so nanjo prikJjučevali še vse ""te. saj so naselje neprestano ' Zdaj je v naselju še enkrat več -lalizacijo pa so priključili tudi še hiše na tistem območju, ob ' cesti in na pobočjih Ongra, krona - K bila še priključitev kanalizacije "idustrijske cone. ' • eden od treh občinskih svet- ' , " rzina. nam je povedal, da je bil -■ gradnjo kanalizacije izredno inšpektorji so se hitro men-' "«-'n so bili glede kanalizacije Ve ' -ni m celo nezainteresirani »Minr ' -'1 bi'° nareienih zelo, zelo ,, V Franci-Na Plotno omrežje , nove Pril je takrat vodil inž. Nahtigal in prav on moral speljati tisto povezavo, pa je ni. Tali zdaj nimamo ne povezave ne pešpoti in r kolesarske steže do Črnuč, saj je bi; rečeno, da bo speljana do Dobrave i naprej. Najpomembnejše pa je, da je bi1 vse to plaćano, denarja pa zdaj ni, Zdaj n. to povezovalno cest vsi čakajo, da bi zač, graditi M 10, saj je takšna vzporedm servisna cesta nujna, če ne za drugega p> za kmete. Še bi lahko našteval, kaj bi bili dolžni a pobrani denar narediti v obrtni coni, p niso - od prometne dostopnosti, ustrezn kanalizacije, do močnejšega vodovoda Krajevno skupnost in občino, če se boro osamosvojili, čaka še izredno veliko dek prav pa bi tudi bilo, da pristojni v domzal-ski občini poravnajo svoje dolgove do conv Miro Štebt V INTERINI SO UŽALJENI Z veseljem seru prebiral Odsev, glasilo KS Trzin, saj je iz njega moć razbrati ambicije kraja in hotenja Trzincev. Žal pa sem ugotovil, da članki, ki se nanašajo na problematiko Plinarne Trzin niso v celoti objektivni, saj so obravnavani enostransko. Prepričan sem, da je demokratičnost razmišljanja pozitivna, če koristi kraju. Želim, da bi bilo sodelovanje med vsemi us-tanovami v KS in občini korektno in v splošno korist." Tako nekako nam je izrazil svoje nezadovoljstvo nad našim pisanjem v prejšnjih številkah Odseva vodja Plinarne Trzin Peter Lavrič. Prav zaradi tega, in da ne bi přikazovali le enostranskih stališč, smo predstavnike INTERINE zaprosili za razgovor. Naši želji so prijazno ugodili. Pogov- ora se je udeležil tudi vodja sektorja Plin, INTER1NA d. o. o„ Ljubljana, inž. Andrej Marušič. Prosili so nas, da jim vprašanja posredujemo že vnaprej, kar smo tudi storili. O lastništvu le po pravni poti Na pogovoru, ki smo ga imeli v prostorih trzinske Plinarne, sta nam Andrej Marušič in Peter Lavrič dejala, da na prvih pet vprašanj, ki se nanašajo na lastništvo Plinarne Trzin in deleže, ki so jih morali za zgraditev plinskega omrežja in Plinarne ob nakupih hiš plaćati krajani naselja Mlake, ne bosta odgovorila. Dokumentacija obstaja, vendar bi jo bilo treba po dvajsetih letih ponovno zbrati in v celoti pregledati. V primeru, da bosta KS in občina sprožili spor, bo lastništvo dokazano po črki zakona. Glede plačila zemljišča, na katerem stoji Plinarna, nam je gospod Lavrič zatrdil, da je bilo za zemljišče v celoti izplačano Emoni, kot lastniku, s katero je bil podpisan dogovor ter izveden zemljiškoknjižni prepis. Dosežena je bila tudi spre-memba namembnosti zemljišča. Ta izjava preseneča, saj naj bi bili po naših podatkih, ki jih ima uredništvo glasila, prejšnji last-riiki zemljišča Gradiškovi iz Trzina. Na začetku našega pogovora je gospoi Marušič dejal, da članke o Plinarni Trzin interim pozorno spremljajo in so že prei dogovorjenim razgovorom pripravili dopisi pojasnili. Želeli so, da ga objavimo v našen glasilu. Ker pa smo v pogovoru vsebire dopisa še podrobneje opredelili, dopisa ni objavljamo. Plinarno morajo povećati Interina oz. takrat še INA - Plin Kozini j bila pred 20 leti - leta 1976, povabljena strani upravnih organov domžalske obći« k izdelavi projekta plinifikacije Trzina, ka je tudi uspešno izvedla. Plinarna je vseh 2< let korektno izpolnjevala svojo nalogo ir skrbela za nemoteno oskrbo naselja plinom. S širjenjem naselja je tudi Plinaro." povečevala svoje zmogljivosti. Trenutni zmogljivosti rezervoarskega prostora p dopuščajo skladiščenje največ 29 ton plin-kar ne dosega niti prvotno načrtovani"; zmogljivosti, hkrati pa ob dnevni porabi H ton plina v zimskih dneh pomeni, da zaloc plina v rezervoarjih zadostujejo le povprečen zimski dan. Rezervoarski pro* tor mora biti namreč toliko izpraznjen, »i1 lahko sprejme celotno 20-tonsko avtoci? terno. Vsak nepredviden dogodek, kot sP zastoj zaradi vremenskih neprilik a prometna nesreća, lahko ogrozi dosi^ plina in s tem tudi nemoteno oskrbo oosfV . «{rtawnega širjenja IOC Trzrn, . centra in napovedanega vecjega rri nekaterih odjemalcih, so se ja bo Plinarna rezervoarske .'.:" po«čala do te mere, da bo . .. varno delovanje in nemotena bi morebitno pomanjkanje plina 'ne samo slabo voljo odjemalcev Jinjstvih), ampak tud. vecjo di.nlo (v IOC Trzin). - .;,nje plinarne so se odlocili pred . ., u. «b upoštevanju slovenske za-. , že dobili vsa potrebna soglasja ,,, , in republiških organov, razen od-, - .ravne enote občine Domžale o siroškov za opremljanje stavbnih ;x mljlifc popolne izkoriščenosti rezervoar-ij^;. prostora in zastoja pri pridobivanju . rj, » „ť»a dovoljenja pa Plinarna ne more rifc ..'»vati novih odjemalcev v IOC Trzin : lidju Mlake, čeprav jih občinski viiiik k ti-mu zavezuje. Plinarna brez povećanja t nogljivosti za prihodnjo zimsko se-■ ih more več jamčiti normalne oskrbe , 'rabnikom. V ivja plinska postaja bo varna .«Hi širjenje rezervoarskega pros-f imame v Trzinu ne bo pomenilo dodatne obremenitve za okolje. S postavitvijo novih, večjih in sodobnejših cistern bo njeno delovanje popolnoma varno. V projektu so predvideli vse varnostne ukrepe, predpisane z zakonodajo in predpisi, ki veljajo za projektiranje takšnih objektov. S povećanjem rezervoarskega prostora bodo odstranjeni vsi kon-tejnerji, ki v lem trenutku med Trzinci zbujajo strah in nezaupanje. Nove plinske cisterne - postavili naj bi štiri z zmogljivostjo 110 mJ plina - bodo opremljene tudi z zanesljivo in predpisano protipožar-no zaščito. Pri dnevnem obratovanju Plinarna potřebuje vodo le v sanitarne namene, zato tudi pri povečanem obsegu ne bo potrebe po večjih količinah. HIadilna in hidrantna voda pa bi bili potrebni le v primera nesreće. Zelja po prestavitvi Plinarne v IOC Trzin se zdi predstavnikoma Interine popoln absurd. Pred 20 leti je bil sedanji prostor prav zaradi nezazidljivosti obntočja izbran kot najbolj varno in primerno mesto. Obvoznica ne bo ovira Sogovornika sta zatrdila, da bližina načrto-vane trzinske štiripasovne obvoznice in pre-mika železniške proge bližje Plinarni ne pred-stavljata nobene ovire, saj je varnostno ob-močje okrog rezervoarjev še vedno dovolj široko. Pri pravilnem rokovanju s cisterno ne more priti do eksplozije, niti do požara. Z zgraditvijo semaforiziranega križišča in železniških zapornic pa se bo zmanjšala potencialna nevarnost nesreće. Predstavnika Interine sta tudi poudarila, da so delavci Plinarne Trzin doslej vzorno skrbeli za varnost Plinarne in plinovoda. V vseh letih delovanja (20 let) je prišlo le do petih okvar na plinovodnem omrežju. Povzročitelji so bili krajani z nenadzorovan-iitii posegi v zemljišče. Izkopi so bili opravl-jeni brez predhodnega pogovora s Plinarno in brez ustreznih dovoljenj, ki bi dovoljevala takšna delà. Nenadzorovano uhajanje plina Glede objave o lánském nenadzorovanem uhajanju plina (o čemer smo poroćali v prejšnji številki glasila), sta nam predstavnika Interine zatrdila, da je prišlo le do okvare na starem kontejnerskem sistemu. Okvara je bila takoj odstranjena. Dogodilo pa se je v mesecu aprilu in ne poleti, kot je bilo objavljeno. Na izhajanje plina je opozo-ril sosed Slávko Capuder in ne krajani z vrha hriba. O poteku dogodkov obstaja tudi policijski zapisnik. Izhajajoči plin pa ni ogrožal zdravja ljudi in živali, niti ni mogel povzročiti omotičnosti. KOMU ZVONI? VSEM NAM ZVONI! Mamila, droge, zasvojenost. To so besede, pri katerih se Ijudje največkrat zgrozijo in pomislijo na najhujše. Res gre za nekaj hudega, vendar smo s tem, ko smo se zgrozili, nekaterim mladim, ki poskušajo mamila, pomagali, da so dosegli svoj namen. Mladi, ki odraščajo, dostikrat želijo obrniti pozornost nase. Ljudi hočejo šokirati z drugačnostjo, upornostjo. Zakaj nemogoče pobarvani lasje, šokantne frizure, uhani in obročki v nosovih, na jeziku, popku in drugod? Hočejo biti drugačni, po svoje revolucionarni, izvirni, želijo vzbuditi pozornost, pa čeprav negativno. \/m\C\ iiJ CrSTflZ! Vsaka generacija je doživljala nekaj takega. Saj poznate upornike brez razloga, dolgolase hipije, otroke cvetja in Ijubezni, punkerje itn? Ko mladi do-raščajo, se začno zavedati, da se bodo morali postaviti na svoje noge, pa kaj, ko so vsa najboljša města zasedli pri-padniki generacij pred njimi. Ne zdi se jim pravično, da morajo v boj za preživetje in začeti najnižje. Zdi se jim, da jih nihče ne razume. Zato je potrebna sprememba. Potreben je upor. Želijo opozoriti nase. Z novo modo. glasbo, s svojim početjem. Imajo veliko energije in besa. Znašajo se nad znaki urejenosti družbe, nad iastnino drugih, dostikrat tudi nad sabo. Mladi se še učijo, še vedno spoznavajo svet. Iz radovednosti poskusijo alkohol, tobak, mamila ... Starejše generacije so pogosto nezaupljive do mladih. Bojijo se njihove energije, idej, podzavestno se zavedajo, da je čas vseeno na strani mla- jših. Vedo, kaj pomeni alkohol, mamila. Zgražajo se nad obnašanjem, početjem in modo mladih. Zahtevajo, da so takoj resni in odrasli. Vsa mamila mečejo v en koš, in mladi, ko poskusijo mehke droge, vidijo, da se s tem, če pokadiš en joint, svet še ne podre. Prav tako kot če se enkrat napiješ ali če narediš kako drugo neumnost. S tem, ko okolica sliši, da so poskusili mamilo, pa so naleteli na grozo v očeh starejših in mogoče celo na pohvalo med vrstniki. Tudi to je uspeh in zakaj ga ne bi ponovili? Ali poskusili še kaj hujšega? Mladi, ki so zadosti razumni in trdni, bodo znali ustaviti spiralo in ne bodo šli naprej. Vendar nenevarnega okušanja drog ni! Nekateri pa prave mere ne znajo oceniti. Tako kot pri alkoholikih, gredo nekateri z osebnimi, družinskimi in drugimi težavami ali pa zgolj iz prevelike družabnosti naprej. Nekateri želijo zavestno pobegniti iz resničnosti. Prepričanje češ, meni se to ne more zgoditi, je lažno. Pri drogah, še zlasti močnejših, je prag, ko nastopi zasvojenost, lahko zelo nizek. Treba je nekaj odmerkov, pa je člověk vse bolj odvisen od marnil. Potřebuje več ... Zasvojencu postaja oskrba z drogo glavni cilj. Druge stvari niso več tako pomembne. Vrednote zgubljajo pomen. Treba je priti do denarja za nove pobege, za novo omamo. Mladi, še zlasti listi, ki se predajajo drogam, pa niso vedno tako polni denarja. Kriminal in prostitucija sta najpogostejši poti za služenje denarja mamilarjev. Prebujanje v resničnost je vedno bolj boleče in brezupno. Življenje postaja enako grozljivo takrat, ko imaš drogo, kot takrat, ko je nimaš. Začne se drsenje samo še navzdol. S trdimi drogami in načinom življenja, ki ga vsiljujejo, pa lovijo korak tudi bolezni. Hepatitis, aids, spolne bolezni. Vsem, ki jemljejo drogo, pa grozi tudi nevarnost prevelikega odmerka Nepoznavalec težko oceni kakovost mamila, zasvojencu pa se pogosto preveč mudi da bi preverjal. Tako ali tako je življensfc doba mamilarjev kratka in ne takšna, kot si jo želijo mladi, ko iz radovednosti, junačenja ali obupa poskusijo prvk. Mamila so med nami Skušali smo zbrati podatke o razširjeno marnil v Trzinu, vendar bomo o tem pisali eni od naslednjih številk. Z gotovostjo p. lahko pišemo, da mamila mladim Trzinc že nekaj časa niso več neznanka, sogovorniki so nam našteli več zbiralii mladih, ki jemljejo drogo, zvedeli pa sr tudi za nekaj imen. Zelo pogosto so zbirališča mladih, kjer uživajo dro omenjali bunker na koncu Kidričeve ces nekatere nedodelane hiše po naselju, ra lope in igrišče ob šoli. Po zdaj zbra podatkih je na našem območju dokaj lahk priti do droge. Domžale postajajo eno : jpomembnejših križišč v prepleteni strut. I turi poti, po katerih droga poluje. V prve obdobju so prevladovale tako imenova mehke droge, marihuana in hašiš, zdaj | je v obtoku vse več trdih in tudi pre nevarnejših drog kot sta heroin in mori po priljubljenosti med mladimi pa izstop t. i. disko droge - tablete Ekstasy ter v> ostale oblike sodobnih sintetičnih drog najrazličnejšimi komercialnimi imeni. V Domžale prihajajo narkomani iz Ljub ne in Ciorenjske, predvsem Kranja, saj tam, kot navajajo policijski viri, lažje do drog, in so tudi cenejše in bolj kakovfl lne. Nič nenavadnega ni, da zato tudi tr. ski uživalci mámil z oskrbovanjem ninw težav. Miro Š« Karikaturi smo povzeli iz knjige Pogovor drogah Dušana Nolimala in Vladimire R-(ReprosiudioS d.o.o., 1997) NARKOMAN Stal si tam, v temi sam. Zdaj že vedel si, da si to, kar si. Vedel si, da noč zajela te bo, bo že nocoj. Dal si si zlatega, zdaj sprašujem se le zakaj, zakaj. Danes jočem, neprestano jočem, ker te hočem, hočem. Jutri ti ponesem vrtnico, tisto svežo, lepo belo vrtnico, ponesla jo bom tja, kjer še vedno ... si ... sam ... Majda Cajhen, OŠ Trzin DROGE y V .,Ji droga se pošteno zamislimo, (Ju r, úki «i še, ki zamahnejo z roko, ces , : , pojav ne vznemirja. . - ,.a? Strokovna literatura navaja, , ' sredstvo, ki zaradi svoje kvmične sestave in delovanja na 'í,, , . r-amzem spreminja tako počutje ku! ,n . . ije in vedenje tistega, ki jo uživa. , o - m drog si torej člověk ruši zdrav •/ku telesni kot duševni. .. J.setletjem pri nas nismo občutili , . « ..jcnosti z drogami, v zadnjih letih fm .zimo ob podatkih, koliko ljudi jih -o posebno pa vzbuja skrb misel, da .irugami zasvajajo mladi oziroma ■.,-■• :;':ijši Ijudje. Kjj privije mladostnika na pot uživanja .•„',;,- I''«osto otroška radovednost, želja I» do -u nedoživetega, včasih obup... Ko j p luvck vpet v uživanje, vemo, kako poil|iu -o lahko posledice. ® - -P'-pasti z drogo, člověkovo - » jo seveda tudi premagati? ». da Mezen" ne more doseći naše - ramo hitro zavreči. Kakor hitro '■■•Vi domaći prag, že mu je Jrogo bliže. Prav zato je ' ' matega šolarja osveščati, daje - pojavlja kot tabletka, prah ali , ••"'•>» pa je tudi prikupno obarvan " ' neznanca ali celo znanca. ' isi otroke in mladostnike os->ah? Z roko v roki veliko lahko . . .. -m Sola. Ker pa le-ti pogosto P -Međice uživanja mamil, manj "»dnu pridobivanja, njihovi ses- tavi, škodljivosti in še o čem, je prav, da za pomoć poprosimo ustreznega strokovnjaka. Pogosto o drogah učencem spregovori šolska psihologinja, širše pa nekaterim razredom o tej problematiki spregovori tudi Center za mlade iz Domžal. V tem šolskem letu, in sicer v mesecu jan-uarju, je šolska psihologinja povabila k sode-lovanju sociálno pedagoginjo Lili Jazbec, ki je o omenjeni problematiki spregovorila staršem na delavnici z naslovom Vzajemno reševanje problemov zlorabe drog. O isti temi pa se je pred tem srečanjem že pogovar-jala z njihovimi otroki. Na delavnici sva bila prisotna tudi učitelja razrednika. Preda-vateljica nam je predstavila vrste drog, učinke in posledice uživanja in tudi način zdravljenja. Seznanila pa nas je tudi s podatki, kakšno je stanje glede uživanja drog v domžalski občini. Žal zaskrbljujoče. Zdi se, da se starši zavedajo resnosti problematike, saj so se v velikem številu udeležili tega srečanja. Zanimiv način, kako sovrstnike osveščati, da je droga škodljiva zdravému razvoju vsakega posameznika, so pripravile učenke osmega razreda. V mesečni oddaji šolskega radia so pripravile kviz na temo droge. K sodelovanju so povabile učence sedmih razredov. že nekaj dni pred tekmovanjem so dvema tekmoval-cema razdelile gradivo, iz katerega naj bi za kviz črpala znanje o drogah. Začetnice pravilnih odgovorov so ob koncu tekmovanja sestavile geslo "POSTAJA DATH". Vsi učenci pa so imeli priložnost prisluhniti med oddajo tudi nekaterim izpovedim že ozdravljenih narkomanov, ki so svoje prvo srečanje z drogo, spopadanjem z ujo in zdravljenjem zaupali pisateljici Marinki Fritz-Kunc. Učenke so hrati izdelale tudi plakat o drogah, ki je kar nekaj časa na steni panoja opominjal, kam uživanje drog lahko pripelje. Da je bil plakat vsebinsko in tudi likovno dobro izdelan, je dokaz to, da so z njim dekleta dosegla drugo mesto na natečaju, ki ga je razpisal Center za mlade iz Domžal, in sicer na temo Droge in mladi. Na istem natečaju pa je bila zelo uspešna učenka 8. b razreda Majda Cajhen, ki je za literarni prispevek dobila 1. nagrado. Naj svoje razmišljanje zaključim z mislijo, da skrb odraslih ni le osveščati mlade, o posled-icah uživanja drog, pač pa navajati jih na zdrav način življenja, veselje do življenja in njegov smisel. Marjana Ipavec Navidezno nedolžne sličice skrivajo nevarno past. To so pivniki LSD, ki v objem inamil zvabijo otroke. Z njimi lahko mamilo absorbiramo na dva načina - tudi z vpijanjem skozi kožo. !ili|l!l!|llll|l!iljlll!jllli|!li i 19 20 2Î NARKO-AIDS NAŠ VSAKDANJI O narkomaniji in narkomanih smo v moji mladosti gledali, poslušali in brali samo preko filmov, televizije, časopisov in revij. Za nas je bilo vse tako daleč, neres-nično. Poslušali smo glasbo, ki nam je bila blizu. Toda zgodilo se je! Umrli so Janis Joplin, Hendrix, Morison ... Vsi zaradi prevelike odmere heroina. Jokali smo. Nato pa se je začelo pri nas. Najprej narkomanija na obali, v Ljubljani, Mariboru, po večjih mestih. Prvi mrtvi. Širiti so se začele govorice, da tudi v Trzinu obstaja skupina mladih, ki je zasvojena z mamili. Zasvojencev s trdo drogo naj bi bilo v Trzinu vse več. Krog smrti, ki je bil za nas tako daleč, se je pričel hitro zapirati. Znanih je vse več lokacij, kjer se v Trzinu zbirajo narkomani. Na šolskem igrišču je tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem času ob lepem vremenu pravo mravljišče mladih. Nekateri igrajo košarko, drugi nogomet, tretji rolkajo, pravi živ-žav. Le kako ne bi dovolil sinu, da zahaja tja? Najbrž bi me prav zasovražil. Dovolil sem mu, da je hodil na igrišče ter se igral s svojimi prijatelji. Do tistega trenutka, zaradi katerega pišem ta članek. Pred kratkim mi je povedal, da sta s prijateljem v travi na šolskem igrišču našla iglo z briz-galko. Moje prvo vprašanje je bilo, če se je kdo slučajno zbodel z iglo. Vbodel se, hvala bogu, ni nihče. Tokrat smo imeli srečo. Kaj pa jutri? Vsi vemo, da se prav tako kot narkom širi tudi aids. Kakor narkomanija, ki nam bila včasih tako daleč, zdaj pa jo im-pred vrati, tudi aids ni več nekaj nezn-in nemogočega. Bil sem besen, pa ne narkomane. Oni so ubogi, besen sem zaradi svoje nemoči. Najprej sem svojemu otroku prepoveda- ^ zahajanje na igrišče. Zdaj ga spet puščarr 1 tja. Drugače ni šlo! Otroku sem zadevo, igli in smrtonosni bolezni razložil, pa ven. dar imam še vedno, ko ga puščam ns šolsko igrišče, občutek, kot da sem sin: poslal na minsko polje. Zvedel sem, da virus aidsa ria igli po enen tednu izgubi moč, vendar, kdo mi jamči, i: se ne bo kak otrok zbodel s podobno igfc, predno bo virus na njej izgubil svojo moč? In kaj zdaj? Nekaj ciničnega humorja mi ši ostaja. Na šolsko igrišče bi postava tablo:"Narkomani, pozor! Igle in ves ostali i pribor po uporabi odnesite s seboj!" Malim, da bi narkomani dojeli resnost zadeve. Težje bo to z našimi, po funkciji, odgovom-imi službami. Jože Štib : TRZIN OBDAN S SMETIŠČI V Ce že ne pada aprilski sneg, povsod okrog nas brsti, odganja novo zelenje in cvetje, v Trzinu pa tudi smeti. V domžal-ski občini so se pred časom hvalili, da so ena od slovenskih občin, v kateri je najmanj divjih odlagališč odpadkov. Očitno smo prav v Trzinu kvarili povprečje, saj v našem kraju naletíš na smeti že za vsakim voga-lom. Tudi to govori v prid odcepitvi občine, saj ne borno več mazali svetlega obličja domžalske občine. Ko smo v prejšnjih številkah objavili nekaj fotografij o divjih smetiščih, so na KS telefoni začeli neutrudno zvoniti. Lahko se pohvalimo, da imamo na KS prave vroče telefone, na njih pa je slišati tudi vzdihe in jamranje. Da ne bo pomote, vse zaradi smeti. Ljudje kličejo in kličejo, opozarjajo na smetišča, odpadke in nagnusne krivce, ki svinjajo Trzin. V KS so komunalci organizirali odvoz kosovnega materiala, vendar so nekateri ekološko bolj osveščeni in so se raje zapeljali v naravo in tam stresali svoje smeti. Naši fotografi sploh niso imeli težkega delà z iskanjem odpadkov, težje je bilo spraviti v objektiv ogromne kupe smeti. Včasih je šio že prav na bruhanje in prav gotovo je skrajni čas, da na tem področju kdo kaj naredi. Će se zapeljete mimo gasilnega doma proti travnikom, vas kmalu pozdravijo od cevi, stara odslužena katrca, polomi lesonitke in druga navlaka, ki veselo tablo z opozorilom, da je odlaganje s strogo prepovedano. V nekdanjo Pšate so se včasih izlivale strupene Levi priključek Mlakarjeve, na koncu naselja, so si očitno izvolili vrličkarji in rušilci sten. Obe strani poti sta skrbno zadelani z več deset metrov dolgim nasipom razbitega betona, malte, opeke, grušča in kamenja, na katerem se bohotijo kupi vejevja iz različnih živih mej in nekdanjih na- Konec Mlakarjeve ulice označuje odslužen prometni znak, ki mu delajo družbo zarjavele kante in sodi. Nismo uspeli ugotoviti, kaj je označeval znak, verjetno pa je opozarjal na splošno nevarnost. V kante pa Ijudje lahko bruhajo, če jih preveč gane pogled na neurejeno in z odpadki zasuto okolico. Po drugi razlagi pa znak opo-zarja vse prihajajoče iz gozda v naš kraj, da priha-jajo v divji skercendorf in da naj tam pustijo vse upe. Mogoče pa gre res za turistično vizitko našega kraja. Turizem smo Ijudje! Malo naprej je parkiran precej razmajan in odslužen coin, ki so ga verjetno iz obupa tam pustile Jehove priče, ker ob pojavu Hale -Boppovega kometa ni prišlo do vesoljnega potopa. Imeli so še srečo, saj se na tišti motor res ne bi mogli zanesti. Nekdo je iz sadov okrasnega grmičevja, ki so verjetno še lani krasili trzinske vrtove. Ljudje imajo očitno radi lepo okolico svojih domov, Trzina pa še ne priznavajo za svojega, saj ga drugače ne bi zabarikadirali, kot Bušmani zadelajo v ograde svojo živino. Ker pa nobeno smetišče ni popolno, če na njem ni tudi razbitih kahel, kant in drugih odpad-kov, so ljubitelji lepega (pri sebi doma) poskrbeli tudi za to nesnago. Kdo bi si mislil, da se pri pranju avtomo-bilov nabere toliko nesnage! Živ dokaz za to je smetišče oz. odlagališče odpadkov za edino trzinsko avtopralnico. Tudi tam je pogled tako pester, da se člověku od gan-jenosti zarosi oko. Gre za prvovrstne kosovne odpadke, poznavalci avtomobilov pa bi bili začuđeni, ko bi videli, koliko betona in lesenih delov mora biti v jeklenih konjičkih. Ampak ni kaj, v pralnici so očitno temeljiti pri odstranjevanju nesnage, saj je kup odpadkov tam res tak, da se reče. tu od >scj nariaki, pa so na znaku, ki '. napisane naslednje besede: \NO ODLAGANJE < Vino čisto - Komunalne kosovne odpadke in rijal do 2 m3 lahko brezplačno ilaijališču v Dobu vsak dan .,d 6" do 20" I 443 ! •• lužall wdeželi z naravo Pri cerkvi so poskrbeli, da se Ijudje križajo, še predno pridejo vanjo. Iz kanala, ki ga občasno zalije voda, zaudarja, obnese pa se tudi kot odlično zbirališče odpadkov, ki jih Karitas ne more sprejeti. Zadevo naj bi vzeli v roke na KS, kjer obljubijajo, da Ijudem med potjo v božji hram v prihodnje ne bo treba vihati nosov. njega izmaknil bate. Bog jih pa poleg potopa res ne bi mogel kaznovati še z veslanjem. !.. sçilvanizacije, ki jo je zdaj zamen-luks-'zni salon avtomobilov SEAT, zato tuji .ipadki zdaj bolj luksuzni. Še zlasti _ , ijc poda katra! Med navlako pa so ' :":im je zatrdila soseda, naselile tudi Foto: Mojca «-k'( ii druga golazen. V dokaz so prejšnje • ! :..'jniku KS od tam přinesli celo gada •i'kltnid. P> : nadaljujete čez progo, vas čaka ' ' izkošje odpadkov. Zadnja ponudba, > dopolnili, ko smo že poslikali je še boljša. Na razpolago so izhti i. kvizorji, deli odsluženih računai-* " .'»i bolj rabljeni stoli in drugi kosi ■ skratka vse za opremljanje ' 1 •■> neuporabnega klošarskega sta-P'idvizajte se, predno vas kdo t - Kakšna bo kakovost naslednje po-ni '«-' še nihče. Vsaj upamo! Vse tiste, ki odlagajo smeti in odpadke na koncu Mlakarjeve na robu gozda, ob studencih in drujj mestih, ki niso izrecno določena za odpadke, opozarjamo, da bomo začeli s pooštrenim nadzor in prijavami na pristojne službe. Po odloku so za take prekrške zagrožene visoke denarne Zapisali smo že nekaj reg. številk. stresen večji kup zbite stresne opeke in teklene Komunalce ali bog-sigavedi koga je kup motil, pa so ga nekoliko zravna- li in potisnili v bližnji potok (si. 3). tako delno tiakovana s črepinjami, voda i počasi, dan za dnem, odnaša steklt volno. Potok, v katerem so še pred krati živeli potočni raki - kar je znak čistosti, vse bolj zasvinjan, izolacije s očitno ne rabi, neznanci pa so se prav lopovsko znesli nad naravo. Kako bi prišli do spretnih storilcev? OPOZORILO: slika št. 2 Za konec pa še naloga za trzinske detektive: Na trati ob vrstnih hišah v naselju leži kupček razbite stresne opeke (si. I ), s kakršno so krite oko-liške hiše. Pri eni pa so opeko zamenjali. Malo naprej po poti v gozd leži še en podoben kupček, nato pa še eden in čez čas še eden (si. 2). Kot v tisti pravljici, ko je Janko trosil kamenčke, da bi našel pot iz gozda! Sredi temnega trzinskega gozda pa je bil očitno KAM SO ŽERJAVČKI ŠLI? Ali poznate rožico na tokratni naslovnici? Tisli, ki se zanimate za cvetje, boste rekli, seveda, to je močvirski tulipan! Rečejo mu tudi velika logarnica ali pa ciganček in je v Sloveniji zaščitena, že kar redka rastlina. Stari Trzinci pa se bodo verjetno spomniii: "Ja, to je pa žerjavček! Ko smo bili mladi, jih je bilo na trzinskih travnikih in močvarah na tisoče. Otroci smo domov prinašali cele šope, kar naročja teh cvetk!" Kolikor nam je znano, samo Trzinci pravijo tem rožam žerjavčki, včasih pa so cveteli na poljanah in gmajnah vse od mesta, kjer se zdaj bohoti Ford servis, pa do Dobrave, čez železniško progo, pa vse do Pšate in Dragomlja. Žerjavčki so cveteli prav na mestu, kjer je zraslo naselje Mlake in na travnikih, ki so jih izkrčili in izsušili za žitna polja in pašnike kmetijskega posestva Pšata. Za-cveteli so v aprilu, kmalu po tem, ko so odcvetele kronice, veliki zvončki, ki so dostikrat rasle prav na istih rastiščih kot žerjavčki. Travniki v okolici Trzina, čeprav so bili pogosto manj kakovostni in močvirni, so bili včasih prave preproge cvetja. Pomlad so napovedovale kronice z zvončki, sledili so jim žerjavčki, nato je vse pozlatil regrat, temu pa je sledila ubrana eksplozija barv neštetih travniških in močvirnih rož. Ob potokih so dostikrat rumeno žarele kalužnice, otroci smo radi stikali za rogozovimi baklami, včasih pa se je oko lahko spočilo na rumenih ali vi-jolično modrih perunikah. Trzinski gozdovi in travniki še skrivajo nekaj botaničnih posebnosti, med drugim tudi rastišče redkih in z zakonom zaščitenih lepih čeveljcev, ki jih večina pozna iz gora, rastejo pa tudi pri nas. Veliko zanimivih cvetic, pa tudi živali, se je moralo umakniti razvoju Trzina. Vse bolj redko lahko ob poletnih večerih poslušamo zborovsko regljanje žab, skoraj ni več petja čričkov, pa tudi številne druge ptice so se umaknile razvoju. Nekateri člani planinskega društva Onger Trzin so skušali žerjavčke rešiti pred bul-dožerji. Varovali so njihova rastišča, tik predno se je naselje razširilo, pa so v dogovoru z botaniki iz arboretuma Voleji Potok izkopali čebulice žerjavčkov in jih preset na posebej izbrana močvirna tla v arboft tumu. Žal žerjavčkom tista zemlja ni u* trezala in so odmrli. Pripravljeni so cveteti le v Trzinu. Žerjavčki tako ostajajo simbol nekdanjeU Trzina, naselja, kakršnega ni več. Neki rastišč teh plemenitih rožic je še v okot našega kraja, vendar žanje lahko izvedo j posvećeni. Mnogim je žal za krajem, kakršen je M nekoč, ko smo se še vsi poznali in v "trzinska skerca" še kaj veljala. Vendar novo naselje přineslo tudi marsikaj da brega. Napredek, razvoj, lagodnejše £ ' jenje, višji standard, nove ljudi in m* prijatelje, nove želje, nacrte ... Veàj nostalgija ostaja. Prav je, da zaščitimoti-dobro, kar je še ostalo od nekdanjc Trzina in njegove okolice. Ni treba, da naselje pozidamo in natrpamo s posloï prostori. Naj ostane še kaj zelenja, kakšna rožica ... Miro bodo v rekreacijski coni konji? Vi šport! "i*.*51 bip I <962, %kni(i a»Mr i i krti . ie zadnje čase spet vse vec o načrtih za ureditev športno-, -me. V KS so iz predalov : náčrte, za cono pa so se ai tudi nekateri zasebniki. - --.-arijska cona - nekaksen ki bi bil vključen v trzinsko je h-,b že dolgo ena od pobožnih ú nskih Ijubiteljev športa. Že leta „ . w krajevna skupnost ločila od - • njene dolgoročne razvojne . ,H. da borno nekoč imeli svojo ,K.( cono. V tistih časih pa so !;šni urbanistični normativi, ki so j ' ali ' i je mogoče urediti rekreacijsko - ko je v naselju približno 5.000 InaJi \j i - •<• tega niso ustrašili in ko se je . .. in-lje širiti, so v načrtih vedno ,. j tudi željo po rekreacijski coni. S . ■ tako daleč, da so v gozdu, ki se ruiez, r.t naseljem Mlake, od kmeta Flor-. i ilkupili parcelo in jo namenili pri-ív rlito-rekreacijski coni. Oomisče ob rekreacijski coni 1 :. i imčje je bilo nekako rezervirano za $poin rekreacijo in že prva lastnica obleku - -;a zdaj poznamo kol gostišče Irani i u- v skladu s temi načrti dobila Ijrjdi i-í:.. dovoljenje za gradnjo zdajšnje Trfmke. mul pogojem, da bo tam gostišče. I Jk - . tudi zaznamba v zemljiški knjigi. ■ ' - '»minja Franci Mušič, ki je bil ves •i-timi, ki so dělali náčrte za cono, - ,|lr!'"1 želeli urediti le en del, toliko, kuMoi t» pač imeli denarja. Rekli so si: - "-lišče, zraven pa bo rekreacijska • : ' v homo pripeljali svoje otroke in -v bodo igrali in rekreirali, mi pa « "••■ dopili kakšno kavico ali kaj podob-• >mo načrtovali na dolgi rok in to * •'■ »přeměnilo." ' ■"■< • Um, kako bi uredili rekreacijsko hilu več. Sprva so riameravali tam urediti nogometno igrišče, kasneje so se člani športnega društva zavzemali za ploščad, na kateri bi bilo mogoče igrati košarko in kjer bi bilo rokometno igrišče, primerno tudi za mali nogomet, zraven pa naj bi sodilo še teniško igrišče. Enim je bila všeč zamisel, da bi na jasi pod Gvajškom izrabili tamkajšnje studence in uredili umetno drsališče, precej privžencev pa je imela tudi ideja, da bi okrog celotnega rekreacijskega območja speljali trim stezo. Rodila se je tudi ideja, da bi imel Florjančič, ali pa kdo drug, znotraj tistega območja konjske hleve in da bi obntočje uredili za konjeniški šport. Zamisli je bilo res veliko. RZZ je iskal investitorja Ko pa je del tamkajšnjega zemljišča kupil Razvojni zavod, so bila še posebej v modi teniška igrišča, zalo je RZZ iskal investitorje za teniška igrišča. Izrisali so, kako bi tam postavili celo vrsto teniških igrišč, teren pa si je že ogledoval mojster, da bi videl, kako naj zamisel izpelje. Na KS so pristali na náčrte Razvojnega zavoda, vendar so postavili pogoj, da eno od teniških igrišč namenijo zgolj krajevni skupnosti. Investitor pa se je premislil, tako da so začeli iskali nove zamisli. Projektanti so izrisali nekakšen reprezen-tančen rekreacijsko-poslovni objekt za rekreacijo in sprostitev poslovnih partnerjev posameznih podjetij in sploh za ljudi z več denarja. Krajevni skupnosti náčrt ni bil všeč, saj bi šio za rekreacijski objekt zaprtega tipa in bi bil za večino Trzincev nedostopen. Pojavljale so se še druge zamisli, vendar za KS niso bile sprejemljive. "Še naprej smo se zavzemali za listo, kar smo si zamislili na začetku: športni prostor, atletsko stezo, drsališče, okrog in okrog trim stezo, pohodno pot iz cone mimo Rakovníka proti Rašici ... Tudi za to smo imeli že projekte - kje bi imeli klopce, kako bi izkoristili tamkajšnje izvire vode, da bi tam postavili vodna korita za pitje vode - kot je bilo včasih tam. Prav zaradi tega smo dali trikrat pregledati tište izvire in Rakovník je imel vedno zelo visoke ocene kakovosti vode. Zdaj pravijo, da se ne izplaća, je pa imel Rakovník takrat dotok 3 litre na minuto, kar bi zadostovalo celo za kako manjše naselje. No, lo so potem vse opustili. Ideja in želja po ureditvi rekreacijske cone pa je bila še ves čas prisotna," je povedal Franci Mušič. Izkoristili naj bi tudi bajer Pojavljale pa so se ludi zamisli, da bi za rekreacijo izrabili tamkajšnji bajer. Njegovo okolico bi lahko přepletli s sprehajalnimi stezami, uredili otroška igrišča in steže za joging, pozimi pa za tek na smučeh. V bajerju bi lahko gojili ribe za športni ribolov, nenazadnje pa bi se ga dalo urediti celo za kopanje ali pa vsaj za zimsko dr-sanje. Nekateri so tudi za postavitev gostišča na bregu bajerja, v objektu pa naj bi uredili fitnes center, savno, garderobe in sanitarije za tisle, ki bi tam začenjali vsakodnevni trening in bi se po njem lja vračali na kozarček osvežilne pijace ali sprostitveni klepet. V takem objektu bi svoje prostore lahko dobilo tudi trzinsko športno društvo. Pojavljale pa so se celo ideje o igrišču za golf ali pa vsaj vadiščih za golf - driving golf, kjer bi igralci lahko samo vadili udarce pri golfu. V zadnjem času pa je, kot kaže, vse bolj realna ideja, da bi v tistem predelu uredili center za jahanje. Izvedeli smo, da je za-sebnik od Razvojnega zavoda že odkupil 4.700 kvadratnih metrov zemljišča in da bo tam verjetno uredil dirkalnico, manežo, hleve in druge, za konjeništvo, potrebne objekte. Tam naj bi bila tudi šola jahanja in kol napovedujejo, naj bi tam prirejali tudi konjeniška tekmovanja. V kateri od prihod-njih številk borno o tem lahko zapisali že kaj več. Miro Štebe racunalniški tečaji za odrasle tudi na šoli Na željo nekaterih staršev in krajanov smo na šoli pripravili računalniški tečaj za odrasle iz osnov WINDOWS '95 in osnov urejevalnika teksta WORD FOR WINDOWS. S tečajem, ki bo trajal 20 ur borno pričeli po prvomajskih prazni-kih oz. takoj, ko bomo přejeli zadostno število prijavljenih. Tečaj bo potěkal v popoldanskem času pet zaporednih dni od 16.00 do 19.30. Vsak tečajnik bo délai na svojem računalniku. Prijave sprejema tajništvo šole na telefon 711-846, kjer lahko zainteresirani dobijo dodatne informacije. Sola bo omogočila plačilo prijavnine v več obro-kih, sredstva pridobljena z izvedbo te-čajev pa bodo namenjena predvsem za posodobitev in nadaljni razvoj računalništva na šoli. Vabljeni! devetletka in priprave nanjo Vfazi připrav in sprejemanja Zakona o osnovni šoli in še posebno po nje-govem sprejemu marca 1996, se veliko govori o prenovi osnovne šole, predvsem pa o devetletki, v katero naj bi otroci vstopali z dopolnjenim šestim letom starosti, kar je značilno za skoraj vse evropske države. Ker se je potrebno na ta korak temeljito pripraviti, bodo šole pričele s prvim obveznim vpisom v I. razred de-vetletke šele leta 2002. Da bi bili starši kar najbolje obveščeni o vsem, kar je povezano z bodočo devetletko, je Ministrstvo za šolstvo in šport posebej žanje izdalo informativno brošuro z naslovom "Nova devetletka". Omenjeno brošuro so starši že přejeli in z njeno pomoćjo verjetno dobili odgovor na mar-sikatero vprašanje. Ker pa vemo, da vprašanja, povezano z bodočo devetletko, zanimajo tudi marsikaterega drugega krajana, želim v tem prispevku nanizati nekalere značilnosti prenove osnovne šole, s poudarkom na pripravak trzinske šole na prehod na devetletno šolanje. Zakaj devetletka šele leta 2002? Pod prenovo osnovne šole ni mišljena le organizacijska prenova, ampak tudi vsebin-ska. Tu je mišljena prenova celotnega predmetnika, učnih načrtov, obvezna uvedba opisnega ocenjevanja, izvajanje pouka na več ravneh zahtevnosti /nivojski pouk/. Malokatera šola v Sloveniji ima dovolj prostora za izvajanje prenovljenega programa in prav to bo verjetno glavni razlog, da se bo le malo šol odločilo za preskušanje prenovljenega programa, kar bo mogoče že v šolskem letu 1999/2000, torej tri leta pred obveznim prehodom na prenovljeni program. Seveda bodo morale šole, ki se bodo odločile za ta korak, izpolnjevati poleg pros-torskih še nekatere druge pogoje /soglasje staršev, us-trezno izobražene kadre/ in si pridobiti ustrezno dovoljenje ministra. Ali bodo šestletni otroci zmogli program prvega razreda? Kdo bo za njih skrbel? Seveda bodo zmogli. Vsebine in oblike pouka bodo prilago-jene tej starosti. V prvem razredu jih bosta vodili učiteljica in vzgo-jiteljica ali dve učiteljici, ki bosta poskrbeli, da bodo otroci z lahkoto in zanimanjem prestopili iz sveta igre v svet učenja. Kakšna bo bodoča organizacija devetlet-ke? Devetletno šolanje bo razdeljeno na tri triletja, ki bodo omogočala postopnejše in predvsem lažje prehajanje iz nižjih razredov v višje: 1. Prvo triletje • I . do 3. razred ® učence bo učil isti učitelj tri leta • opisno ocenjevanja znanja • ob koncu triletja bo nacionalni preskus znanja iz slovenskega jezika in iz matematike, ki ne bo vplival na šolski uspeh. Preizkus bo le povratna informacija učencem, učitelju in staršem o doseže-nem znanju. 2. Drugo triletje » 4. do 6. razred • poučevali bodo razredni in predmetni učitelji /postopen prehod na predmetni pouk/ • opisno in številčno ocenjevanje znanja • pouk matematike, slovenskega jezika in tujega jezika bo deloma potěkal na dveh ravneh zahtevnosti /nivojski pouk/ » ob koncu triletja bo nacionalni preskus znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, ki ne bo vplival na šolski uspeh. Preizkus bo le povratna informacija o doseženem znanju. 3. Tretje triletje » 7. do 9. razred • poučevali bodo predmetni učitelji • številčno ocenjevanje • učenci bodo izbirali med dodatnimi izbirnimipredmeti. Šola bo ponudila šest izbirnih predmetov, med katerimi so obvezni: drugi tuj jezik, retorika in pouk o verstvih in etiki. Po priporočilu naj bi šola ponudila še glasbeno in likovno vzgojo. Predvidevam, da bo šola poleg j omenjenih predmetov ponudila tehnologijo, logiko, raćunalništvi gospodinjstvo in dodatno uro športn vzgoje. Učenec pa bo moral izbrati tri predmete. pouk matematike, slovenskega jezika i« tujega jezika bo potěkal za učence 7. in 8. razreda na dveli ravneh zahtevnov. / nivojski pouk/ • ob koncu triletja bo nacionalni preskm znanja iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, ki bo vplival n. šolski uspeli. V celotnem obdobju devetletnega šolanj. bo šola organizirala pouk iz naslednjih ob veznih predmetov. • slovenski jezik • tuj jezik • matematika • fizika • kemija • biologija • zgodovina • zemljepis • etika in družba » gospodinjstvo • športna vzgoja • likovna vzgoja • tehnična vzgoja • glasbena vzgoja Poleg obveznega programa bo šoi ponudila še razširjeniprogram. • podaljšano bivanje • jutranje varstvo • dodatni pouk • dopolnilni pouk • interesne dejavnosti • šola v naravi Ali bodo leta 2002/2003 vsi razredi hkrati pričeli s prenovljenim programer Seveda je odgovor negativen. Prenova bo vršila postopno, tako da bodo omem šolsko leto pričeli s prenovo najprej učeiV 1. in 7. razredov, v naslednjih letih p3 : mm ^ n,im postopoma priključili še ostali i ! no wevetril sedanje preobsežne .; '„.^K.iTluščil iz njih, kar ,e do-,, tf(trine v njih prilagod.l evrop- undardom? v , npzivno delujejo pod maie w ; , , ftmisije, katerih delo usmerja „ stvt za prenovo Aurikuiarn, \ omotnih komisijah poleg vidnih V-l-vnu»* s področja družboslovja in ,.„.., ; sodelujejo tudi praktiki / ^ Ometeno delo morajo komisije ^il, •. Uasneje od pričetka šolskega juo«, !UK9. Cilj omenjenega delà je, . , , Jajala še več znanja in vrlin, ht, : ti.ij bo šola za učence in učitelje mw}n porna, kot je sedaj. Mi mu 'ninska Jola prostorske pogoje ^ prehod na devetletno šolanje? Osnovna šola je bila zgrajena leta 1985 kot šola za 16 oddelkov. V prvem letu njenega delovanja se je pouk odvijal v 23 oddelkih, z leti pa se je število oddelkov manjšalo in v lelošnjem šol. letu pristalo pri 16 oddelkih, v katerih je 333 učcncev. Organizirana sta še dva oddelka podaljšanega bivanja. Trenutno je prostorov ravno dovolj za izva-janje pouka v eni izmeni. S predvidenim povećanjem števila oddelkov ob obveznem prehodu na devetletno šolanje leta 2002, pa bo šola potřebovala dodatne prostore, če bo želela prenovljeni program osnovne šole izvajati v eni izmeni. Tu ne gre le za prostore, potrebne za dodatna oddelka prvega razreda, potrebno bo zagotoviti tudi dodatne prostore za matične učilnice ter kabinete za nivojski pouk in izbirne predmete. V ta namen je bil že opravljen pregled šolskega prostora po domžalskih osnovnih šolah. Omenjen pregled je opravil LIZ ln-geniring p.o. iz Ljubljane, ki je ugotovil, da bo za pouk v novi devetletki v šoli pritnanjko-valo 5 učilnic in 5 kabinetov, ki jih je možno dograditi na vzhodni strani učilniškega trakta. Sredstva, potrebna za omenjeno investicijo, bo morala zagotoviti občina, z možnostjo pridobitve dodatnih sredstev s strani države. Ali je pedagoški kader pripravljen za izva-janje prenovljenega programa? Trenutno je na šoli zaposlenih 39 delavce in sicer: 25 učiteljev, svetovalni delavec, knjižničar, ravnatelj in pomoćnik ravnatelja in 10 tehnično-administrativnih delavcev. Kadrovska struktura je zadovoljiva. Za bodočo devetletko pa se bodo morali vsi učitelji še dopolnilno izobraževati, predvsem tišti, ki bodo poučevali učence v prvi triadi, zaposliti pa bo potrebno še nekaj dodatnih kadrov. Ravnatelj: Franc Brečko Otroku bistre glave naravno učenje pomaga v tujih jezikih doseći veliko več kot samo odlično znanje Naravno učenje ga vzpodbuja Všeč mu postanejo jeziki Všeč mu postane naravno učenje Všeč mu je samo 10 min učenja dnevno V jezikih doseže z malo učenja odlično znanje Odlično znanje ga dvigne iz povprečja visoko nad povprečje Učinkovito izkoristi svoje naravne sposobnosti • / naravnim učenjem izzvan otrok napreduje hitreje I 'i-Mit minut naravnega učenja dnevno ga dvigne visoko iz ' med elito. V tem krátkém času (bister) otrok účinkoví vse svoje od narave dane sposobnosti. ' '-imletko konča z odličnim pasivnim znanjem s približni» 2500 besedami avtentičnega pogovornega je-nta i ingleSčini, nemščini, francoščini ali italijanščini. • Po izzivu pride uspeh, P<» uspehu višji cilji Zd->i V srednji šoli, pri predmetu tuji jeziki, samo še 1 ^ spoznanju: »AHA, TO ŽE VSE ZNAM«. M»«nanje. da je uspešen, da zna, da je lahko K za otroka kompas za zastavljanje in doseganje :"e ohlikn iamstev Poleg naštetih bančnih poslov pa v Ekspozituri stránkám posredujejo in pomagajo pri nakupu. prodaji in hramhi vrednoslnih papirj^v Za stranke so pripravljeni tudi sefi, ki v varovaném in zaščitenem prostoru banke omogočajo uporabniku hranjenje vrednostnih predmetov in dokumentov. V banki skušajo prisluhniti vsem potřebám in zahtevam strank na finančnem področju, Ekspozitura, v kaleri so za zdaj zaposleni le moški -vodja ekspoziture je Stojan Zorzenone, področje depozitov in kreditov pokriva Marko Berger, kontrolor je Gregor Narobe, blagajnik-likvidator pa Tomo Plevnik, pa je ob delavnikih odprta dopoldne od 8.30 do 12.00, popoldne pa od 14.00 do I 7.00. Ob sobotah je FksPo-/i|ura v Tržim, ^prta vestičke izpod žarometov . ,. «s, pa je! Za nami je premiera S -. (cestne) predstave Shakespe-.J, budnimi očmi mentorstva in -ih gostov Ravila in Nataše Sul-. ',, v soboto, 19.4.97, ob 18. uri -, -, iljavi bučne glasbe oživili naše drap) Ji'te ter ga brez usmiljenja takoj i« sjjv :i na cesto. In kdo so še bili sokrivci i'j ki utega dejanja, za katerimi poizve-lo Interpol? lakti .'li ne izdati jih, ki krivdo nosijo >rlik<> i" je zdaj vprašanje? Pa vendar morile mi, zastrupljevalci in na žalost sem ' »ja IjuNmci. Na grmado z njimi! V ognju :U. mačevanja in Ijubezni se bodo pekli: Franci Cotman, Brigita Dane, Jure Lajevic, Andrej Lippai, Robert Moravec, Osmir Ružič, Simona Šaor, Jože Štih, Simona Vrhunec, Andrej Župane ter Saša Župane. Nihče ne bo jokal za njimi. Pa vendar se bo kot ptič feniks na konicah plamenov z velikimi črkami vžgalo ime: TEATER CIZANO. Pa smo zopet tam, kjer smo bili. Kaj za vraga pomeni ta Cizano? Vse vam priznam, vse! Kajti resnica slej ko prej pride na dan. Torej: CI = Cirkus, ZA = za, MO = Močnejše in če to povežemo skupaj dobimo: Cirkus za močnejše. Ha, Ha! In kaj pravzaprav je Shakesperiada? Odgovor bom za vas, ali ste želeli ali ne, ukradel naravnost iz gledališkega lista, ki ga je na-pisal sam Andrej Župane. In on pravi tako: Shakesperiada se rnočno naslanja na izročilo tipičnega elizabetanskega teatra, še celo tako zelo močno, da tudi spremljajoči cirkus izvaja sama oz. je cirkus predstava sama. Vendar za razliko od pravega cirkusa, kjer so klovnov-ske točke samo vložek med posameznimi atrakcijami oz. kulisa, za katero se pripravlja arena za naslednji nastop, tu vlada obratno pravilo: spretnostne točke - atrakcije so le podlaga za klovniado oz. zgodbo samo. Tako Župane. Mi pa kot vedno - gremo naprej. Kdaj, kje in kako bomo zabavali staro in mlado na ulicah naše male države, vas bomo sproti obveščali. Na vas pa je, da obvestila prebirate ali pozorno poslušate. Torej, bodite pozorni! Vse, kar bi hoteli vedeti, lahko přeberete na plakatih, ki jih bomo razobesili, na kulturnih straneh ča-sopisov in seveda v Odsevu pod šifro: Vestičke izpod žarometov. Pa lep gledališki pozdrav! Jože Štih i. tek v spomin petra levca I na novo obujeno Športno društvo L«irzm želi obuditi tudi nekdaj zelo P"1 - ne trzinske spomladanske teke, ki snovali Tek po poteh NOB in - - kros. ; pm večja javna predstavitev ; npajo pa, da bodo z akcijo spet dlil 'rzinske športnike, da se ; ' društvo in da spodbuđijo delo v • - Preimenovali in ga posvetili ' u 1,3 Peobrj reklama je pol uspeha, druga polovica pa je priložnost, da ste z objavo oglasa v časopisu uspešni! < Jglase, reklamne članke in druga obvestila lahko naročite ali sporočite na uradu KS Trzin, Mengeška 9. tel./fax.: 711 060, ali pri poverjenikih in članih uredniškega odbora Odseva.