fttev. 205
IZHAJA VSAKI DAN mmmm
iađl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-PtMmičae štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih Mbakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). oaLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske im obrtne oglase po 8 st. mm, »••nirtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-*»anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JCdmosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
TRST, petek 23. julija !9Q9
Tečaj XXX!V
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč !
«EK» NAROČNINA ZNAŠA
^ /': za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-roČbe brez doposlane naročnine, se uprava re ozira. ■ aroenlna na nedeljsko Izdanje ,,EDINOSTI" »tono : oelo-
■ ■■■ letno K 5-30, pol leta 1 60 ■ — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprav« lista,
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galatti 18 (Narodni dim) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"1. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnlinl račun 5t 841 652. TELEFON St 11-57.
Odbor starliev za slovenske šole
vabi na
javni
shod
ki se bo vršil
v soboto dne 24. julija
ob 8. url zTečer na vrtu „Narodne gostilne", - Campo San Giaeomo 5 ———
Dnevni red :
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo o stanju šolskega vprašanja (poroča deželni in državni poslanec dr. Otokar Ryb£r).
3.	Raznoterosti in spopolnitev odbora.
Na obilo vdeležbo vabi
Odbor.
BRZOJAVNE VESTI.
Nadvojvoda Leopold Salvator ▼
Bo mi.
SARAJEVO 22. GUasom poročil iz Više-gr&da sn Peče je bil nadvojvoda Leopold 8al-\atcr, ki potuje tedaj po Bosni in Hercegovini, predmet živaheib o^acij od strani prebivalca, H Se so bile okrašene. Nadvojvoda je bi* pozdravljen od občinskih za* topov vseh \eroizpovedacj.
Pogreb t Don Karlosa.
VARESE 22. Danes predpoludne so prcnetli truplo pok. vojvode madridskega v ittkev v Casbenu k;er b* ja vršila pogrebna bvečanobt. Navzoči so bi i : voivodinja-vdova, princ Jaime in priocesinja Eivira, nadalje n koiiko fraccosfcih in španskih plemeaitaSer, z.fctopniki lokalnih oblastnij in mnogoštevilno občinstvo. Trupla je kakor zastjpnik milanskega nadškefa, kardinala Ferrari, cb številni usutecct blagoslovil mon?. Na®cn:. Smrtne ca anke vojvode madridskega odpeljejo ob 5. liri popoiudn9 v Trit.
Vojaški upor na Španskem.
BARCELONA 22. (Agencija Fibra.) — iMtvo onepn peš&Skega bataljona, ki bi bil moral iti v Melilo, je grozilo polkovniku in Vf-č častnikom z bajoneti. Slednjič je po-•>ečiio napraviti zopet mir. Vojakom so biii cd vzeti vs: cabo i.
MADRID 22. (Agencija Fabra) Pri odhodu enega vojašk?E» vlaka »o poskusili sorodniki vojakov preprečiti odhcd vl&ka. — V 2mrSniavi ie bilo ranjenih več vojakov. 18 o>et> je bilo aretiranih.
Nesreče na gorah.
LJUBLJANA 22. Na Trgla^u je pone-sr< čil duntj^kt uiiteij Lssa, ker se mu je utrgala vrv. Laas je umrl v nekaj urah.
BOLCAN 22. NadučiMj realnega gimnazija v Kemnica Bu&tav Burtl je padel v Brenti v Dolomitih. Dobil je smrtne rane.
TRIDENT 22. Član avstri skfga turi-s*škega klaba Duoesdcrf iz Kemnica je padel pri plezanju ua Caicpansie Bisso in Oital na me«tu mrtev.
Najstarejši katoliški duhovnik na svetu umrl,
TORUN na Pruskem 22. V Lissovom fkrežje Kulao ie umrl v starosti 102 let dekan Sran^iav Machur^kt, ki je bii najstarejši kbteliski duhovnik na svetu.
Obisk bolgarskih dijakov v Carigra du. Zbliianje med Bolgari in Turki.
CARIGRAD 22. Turško časopisje pozdravlja t vznešanih člankih obisk bolgarskih dijakov in se nadeja, da bo imelo to za posledico zbližanja med Turčijo in Bolgarijo. V pozdravnih govorih so izrazi'i bolgarski in turški dijaki nadr, da se uresniči balkanska zveza.
Kralj Petar.
BEL1GRAD 22. GHaiom privatnih poročil se je kralj Peter na svoji vožnji iz O-ruševca v Ribarsko Banjo dvakrat lahko onesvctJ. Tuli sicer ni zdravstveno stanje kralja povsem zadovoljivo. Na merodajnem mestu izjavljajo, da niso o potovanju kraljevem prispela nikaka vznemirojoča poročila. Ker je pa kralj bolan na živcih, ni omedlevicam pripisovati ni kake posebne važnosti.
Ministarska kriza na F n anooskem.
PARIZ 22. Predsednik Fallieres je sklenil poveriti sestavo ministertva Bonrgeoisu, Bourgeois bo jutri predpoludne pozvan v palačo Ey»ee. Za slnčaj, da Bourgeois odkloni, utegne predsednik poveriti sestavo Briandu.
Novo grško ministarstvo.
ATENE 22. Javno mnenje in novinarstvo je novo ministarstvo vsprejelo zelo u-godeo. Listi izražajo mnenje, da zahtevajo sedanje težavne razmere na znotraj in na zunaj radikalno spremembo v kurzu politike bivše vlade. _•
Aalesund 22. Danes popoludne je prispela semkaj jahta „Hohenzollera" s cesarjem Viljemom.
Otvoritev tržaškega deželn. zbora.
Interpelacija dr- Otokarja Rybara.
Dober začetek! Burna seja! Izbruhi italijanske kulture! Galerija demonstrirala proti slovenskim poslancem.
Sinoči ob 7. uri so se zbrali novoizvo lieni poslanci trž. dež. zbora na prvo sejo Prišli so vai razun dr. CasuHcha in dr. Ruiconi-ja, ki sta se opravičila. Pod vhode m v prenovljeno dvorano je bilo živahno vrvenje. „Novi* „onorevoli", ki s? prišli v salonu so se kretaii pač kakor — „novi", gg. po slanci iz prejsnega drž. zbora so pa stopali se-ve bolj samo — zavestno.
Tečno ob 7. uri so poslanci vstopili na odkazane jim prostora. Nato je stopil gosp-namestnik princ Hohenlohe na pred*; dništvo mesto, pozdravil zbor in prosil najstarejega člena, g. Klodvika vit. Budin eha, da prevzame nredBed«t o, a najmlajše člene g. dr. Josipa Wiiiana in dr. Avg. Arra, da prevzameta me sti zapisnikarjev.
Natlačena galerija — med drugim tu<?'-elegaotoe d.-.me — in celi zbor je napeto poslušal. Nato je starostni
predsednik g. Budinich
izjavil, — da sprejme predsedstvo in proglasil je zaeedanie norega dež. zbora otvorjecim. „Ne morem4 — je nadaljeval — „primerneje" cNoriti tega zborovanja kakor s trikratnim „Živio" na N;. Vel. cesarja. (Ustal je gosp, namestnik, poslanci so molče in sede po slušah).
Nato je pozdraril zbor. Omenil je novo ;efo:mo, se zahvali! v imenu „Trg. in obrtne 2io:mc9u, ki ima pravico voliti 4 poslance, in izrazil željo, da bi ti dve korpo raci. i vzajemno delovali za prospeh Trsta. Nato je prcslavi-al prejšnjega župana g. vit. Sandri-nellija, ki je t liko let posvečeval svoje nnči tej zbornici in mestu. Svoj nagovor je starosni predsednik zaključil z besedami: Peziv-1 .no nove g. kolege, naj jim bodo starejši v vzgled, a oboji naj oe trudi o za bit g jr domo* vne. „Nebo pa naj blage slovlja naše skupno del j za to lepo občino in deželo, za to krasno mesto Ti-st;n za njega nič manj vabljivo in delavno okrlico. Pozivliem Vas k uzajema«. mu delua. (Dobro). Potem so sledile
volitve komisij
za overovljenje mandatov. Za mesto je bilo izveljenih sledečih pet poslancev: Brocchi, Morpurgo, Spazza), Vićacovich. Z no'1*; za okolico pa: Cerniuz, Cosulich, Mrach, Pincherie, S1 a v i k.
POD L ISTE K.
Fran Barbo, vnet pospeševalec bru protestantovske Književnosti.
Spisa! IVAN STEKLASA.
Pa tudi v sami Istri so se shajali nri-vržecci n'j^ *cra p i samtm Barbctu. Juri C^ečić pite Ivunu U- gaadu o svojem poto-van u na Kraoi^ko in v Istro 1. 1563 iz L ubijtna. da je Štefan Komul odšel k Bar-betu na Kožljak, a sam da se ie povrnil v L ubijano (Kostrenčić, »tr. 150) Stsfan Kon-iuI pa poroča jz Brezovice pri JjjU£>ljani 10. .'Duarija 1563 Ivanu Uog;.adu, da je b:l pri Barbotu do 3. lanutria, ttr sta dogotovila delo. Ker so bili ravoo takrat prazaiki, niso mi. gli duhovniki iz ceikve na Kožljak ; zato ko se kasneje sešii v Pazinu ter pregledali in u nio spremenili hr»aški prevod štirih posla-t'c sv. Pavla. Prisoten je bil tudi Fran Barbo in neki drugi hrvaški duhovni, ki niso megli doiti prehvaliti prevoda ter prosili; da se tiika čim prej. Poiilja ob eoem Uognada
Zatem je g. predsednik izjavil, da so poslanci dr. R y b a r in tovariši vložili na Njeg. Jasnost gosp. namestnika Hohenlohe interpelaciio glede zadnje cestne internacionalne dirke Trst-Krmin-Trst. (Interpelacijo prinašamo ca koncu poročila).
Priče nli z mej klici je galerija postajala vedno n^mirneja. Ž'ižgali so in kričali, da je bilo veselje. Vse demonstracije pa se je udeležila le galerija, poslacci so bili mirni. Toda tudi na galeriji so se pričeli socijalisti, ki so hoteli poslušati, pričkati z liberalci, ki so kričali: fora, fora, abbaeso i sciavi. Nafii poslanci so odgovarjali: Che eoltura, che edu-cazione! Nato zopet huronski krik, vskl-ki, ki se obično razlegajo po smrdljivih ulicah našega lepega „starega mesta". „Basta, ba-sta ; Sior preaidente, non ghe par, che|basta?u so kričali a'i g. dr. Wilfan je Čital s svojim sonornim giasom interpelacijo tako močno in s takim krasnim izgovorom, da je galerija za hip utihnila. Nato so je hrup ponovil, a interpelacija je bila že pri kraju.
Ob 7 in tri četrt je predsednik zaključil
sejo.
Italijanska „libera'naM galerija ie žvižgala, vpila „Evvira" in krulila tisti: „Nella patria di Bosseti, no se parla che talian". Odgovarjali so jim socijalist s svojo: „Bandiera rossa la trio&fok". Tega zmešanega petja, ali bolje tuljenja, kričanja in žvižganja ni bilo ne konca ne kraja. Zares: točna slika 2000-letne kulture
Pred magistratom je bilo zbran.h vse polno ljudi, ki so deloma aplavdirali deloma žiižgili cdh j v,oči3i poslat cem.
Lep dogodek: Ko se je na g'avnih vratih magutrstce palače prikazal dr. Sla vik, so ravno vsi vpili „abbasso i sciavi0. Huiomu&ni g. dr. Slank je dvignil palico in klobuk in zakričal (*ete ironično) : „Evviva la eoltura ita liana". „Ermal*, na kar so se mu vai reveži c d: v ali v lepem koru 1!
Nato je prišlo 32 redarjev, da napravifo mir, ki se pa sicer ni kalil. Le kakih 150 socialistov je po „Corsu" prepevalo socijali* stično himno.
No, začetek je lep, interesantan, zares jako zanimiv. Če pojde tako naprej... Pa Se
hočejo iosati Tržačani.., vseučilišče !J
*
. * *
pisma Barbotova io poročilo, kar je sklenil s temi gospodi v Pazinu (Kostrenčić, str. 154 do 155). Tudi Gregor Viabcvić piše 1. 1560 iz Metlike Ivanu Urgn&du kako se kani pri hrvaškem banu zbrati zbor pravodilcev, a vsa stvar bi se tem bolj pospešila, ko bi ss čim prej dobi:o kakšno zagotovilo glede hrvaškega prevoda sv, pisma od Frana Barbeta (Kostrenčić, str. 166). V nekem pismu se je pritožil Klombner Ivanu Ungnadu iz Ljubljane 6. decembra 1. 1563, da Trubar noče podati oropovedtiika za Reko, dasi g% je ttotnik Barbo že večkrat zahteval (Kostrenčić, str, 210). Iz tega se vidi, da je skrbel Barbo tudi za propovednike na Reki, ker je hutel tudi tukaj razširiti novo vera.
Posebno se je trudil Fran Barbo, da raziiri čim bolj Ž9 tiskane protestantovske knjige. Razpečavai pa je knjigđ tiskane z gls-golico, cirilico in latinico. Tako sporoča Ivanu Uognada 21. oktobra 1563, da je »prejel le nekaj katekizmov, katerih je do 2daj razdelil 100 komadov ttr jih ima še nekaj malega. Dal pa je Cvečiću denarja za pot, kar več iznaša nego so vredne knjige. Veudar pm prav rad položi račun Klcmbnerju ali pa kateremu drugemu. Knjige pa naj se tiskajo za Dalmacijo le z latinico, ker tamoioje gospe
znajo le ta pismena (Kostrenč:c, str. 195 do 197). I?an U'gaand je hrepenel, da razširi v hrvaškem jeziku tiakane knjige, ter se je obračal na vse strani, kjer se je nadejal najti prevrž-.nzev in pcmagačev za to delo. Tako se je obrnil tudi na vlastelina Adama Lan-geumactela v Kostelu. Le ta mu je odgovoril, da je trgovina s prote itantovskimi knjigami slaba ; na Turško gre prav malo knjig, ker je ves kraj do Bosne oust, pa tudi sama Bosna opustošena. Le z Reke bi te mog<o kaj več knjig prodati, ker je Reka v trgovski zvezi z Dalmac'o, posebno z Dubrovnikom, Tregirom in Š^enikom. Uognad naj se zato obrne na stotnika Barbota, ki bi v tej stvari gotovo rad pomogel (Ko»trenčić, str. 85). Ungnadovo pismo stotniku Barbotu res ni bilo brez vtpeha, kajti protestantovske knjige so se razpečavale od tega časa tudi po Dalmsciii, kakor smo že zgoraj omenili.
Tudi Štefan Konzul piše Ivanu Ungnadu 3. januarija 1563 ter se toži na knjigovezca, da ne veže hrvaških kniig, a kar jih je vezanih, jih sprejema Fran Barbo na račun; evangeliste prodaja po 20 reparjev, postilo po goldinarju, locos in augsburfiko konfesijo vezano po 10 ali po 12 krcicarjev.
Klombner hoče podali k Barbota na Reko
Nova zbornica je preurejena, ker ima sedaj prostora za 80 posl. Naši poslanci sede na desni (kakor prej) v treh vritah in sicer: v I. gg.: Sancin, dr. Wilfan, iliklavec, v II. gg. dr. Martinis, dr. Pertot, dr. Slavik. Bje-kar, v III. g g. Martelanc, Gtariup, dr. Rybaf, Pertot, Ferluga. Socijaliste so potisnili čisto v zadajo vrsto. Sooijalistični poslanci so prošli včeraj na slavnostno otvoritev z rudečimi nageljni v gumb niči,
* *
Italijan, liberalci so imenitni piskači Včeraj zvečer so vsaj to pokazali. Ali slišalo' se je tudi tiste lepo doneče qSirene", poleg tega tuljenje hijen, kričanje onemoglih — sploh vse nebeške melodije so se razlegale po dvorani. In ko jih je kak stavek interpelacije prav pičil, odprli so vse registre in kakor majestetičee orgle je donelo po sobani, „Fora con Ioriu so kričali. Naj gledajo, da se drugič iz preds. stola ne bo zakričalo: „fora con lori", kajti v tako delo menda ni poklicana galerija! Sicer pa so si mislili slov. poslanci, ko so gledali te suroveže: „las;e pur che i canti i subi, che i fazi pur di-spetti.,." mi pa ostanemo, ker nas je narod poslal sem.
INTERPELACIJA
deželnozborskih poslancev dr. Otok. R v b a f a in tovarišev na Njeg. Jasnost, princa Hohenlohe-SchiHingfursta glede dogodkov povodom kolesarske dirke Trst-Kormin.
Dne 18. t. m. se je po naši okolici in bližn.ih okrajih iršila kolesarska dirka, katero je radi gotovih dejstev, ki so se baje za časa iste pripetita, tukajšnje lokalno italijansko takozvano liberalno časopisje izkori* stilo, da očrni Slovence sploh ter da na naj-nasilneji način naščuva mestno prebivalstvo izlasti proti okoličanom.
Zatrjuje se namreč, da so nekateri kmetje, vračaje se iz Trsta s svojimi vozički na roko, iz zlobnega aamena ziprli pot koledarjem, da so isti vsled tega pcdli, ter da so kmetje lučali kamenje na osebe ki so prihitele kolesarjem na pomoč. Nadalje, da so slovenski kolesarji na več krajih natrosili po cesti žeblje.
Trčen*a in temu sledeči prepiri med kmeti in kolesarji se dogajajo v vseh deželah in tudi v Italiji, izlasti ko dirjajo kolesarji po cestah kakor bi bili obsedeni, stavljajoč v reino nemarnost ne le svoje laitno, ampak tu3i življenje pasantov. Nikomur ne pade na misel, da bi iskal pri tem politične razloge-Le tržaškemu italijanskemu Časopisju je bila pridržana sijajna ideja, da se je poslužilo tudi te prilike, v sviho propovedavanja križarske vojne preti Slovencem, katere je ob tej priliki obsipalo z najinfamnejimi klevetami.
In vendar bi se ne bilo čuditi, ako bi tudi našim kmetem prešia potrpežljivost, ko vidijo na svojih cestah trume nebrzdanih dirkačev, in ko vidijo v nevarnosti s?o;o otebno varnoat in svoje vozičke, ki jih z velikim trudom vlačijo po rebrih naše okolice, da donašajo mleka v Trst. Ne bilo bi se čuditi, kajti ceste so določene za redni in pravilni promet oseb in blaga, ne pa za take bravure.
Švica, ki se jej gotovo ne bo očitalo nazadnjaštva, je kar na kratko zaprla svoje laitce ceste udeležencem avtomobili stičnih dirk.
In s popolno pravico. Ako kak vbogi kcc jaž malo hitreje požene svoje kljuse, takoj so za njim policisti in orožniki, ter ga globijo; ali ne bi se mrgio za kolesarje, ki tvorijo s svojimi nebrzdanimi dirkami resno
iz Kranja knjigovezca, da hi? rs uveže nekoliko knjig. V Gradišču se je našel mož, pripravljen prenašati knjige od duhovnika do duhovnika, vse oa račun Barbota. Štefan Konzul se je de dejal, da stori Barbo tudi na Reki, kar bo mogel, da se razproda čim več knjig (Kostrenčić, str. 154—155). Knjigotr-žec Kircbberger se toži Ivanu Ungnadu iz Ljubljane 8. decembra 1563, da se z Barbc-tem čeito dopisuje, koliko in kakršnih kniig hoče in kako naj se mu vežejo. Toda dozdaj ni dobil od njega še nobenkrat praiega odgovora, razen, kar je zvedel po Cvečiću, ker je gosped pD navadi preobložen z opravki, Prodaja je sploh slaba, knjige se sicer naročajo ali ne plačujejo. Tudi Franc Barbo ni točen plačnik (Kottrenčić, str. 211—214). Bržkone se je zahtevalo v tem pogledu od Barbota preveč gmotnih žrt9v, kajti, kakor je bal zavzet za to novo književco podjetje, se gotovo ni plašil primernih stroškov; to nam dokazujejo prejšnje navedbe. - Zahteve so bile pač prekomerne, da jih Barbo ni mogel izpolnjevati pri vsej dobri volji. Vsekakor pa si je Fran Barbovnaši književni zg odo vini kakor njen vnet pospeševalec obranil časten spomin«	(Zvrfetek.)
Stran II
„EDINOST" St. 203
V Trstu, dne 25. julija 1909
nevarnost, uporabiti §§ 427 in 431 kaz, z&kenika ?
Ako « hočejo gospoda kolesari zlomiti vrat, svobodno jim, ker p d zakonu ni zabranjen samcm^r, ali naj svoje dirke prirejajo v dirkališčih, kakor io delali t) pred nekoliko let?, n nsj puste svobodno in varno pa-■ažo na cestah tudi tistimi, ki morajo hoditi po njih. da si zaslužijo svoj krub.
To smo om-3niii v dokaz, da namišljeni konflikti s kmeti, ludi če bi se bili res pripetili, ne opravičujejo oaega izbruha narodnega sovraštva in onih iofamcih napadov na okoličane. kak^r j;li je bilo ta dni Citati v italijanskih tržaških listib.
Iz informacij, ki so jih podpisanim dale privatne osebe, izhaja pa, da so iisti zvali-ši krivdo omenjenih dogodkov na Slovence, popačili dejstva na vprav neverjeten način.
Kar se tiče predvsem trčenja s kmeti, je vso krivdo zvaliti na kolesarje, ki se niso bodisi radi naglice, s katero so dirjali naprej, bodisi z njih malo umestnimi kretanji, znali ogniti osebam, ki io jih srečavali. Treba je mnogo zlobe, ako se osumniči siromašne kmete, da so navlašč zaprli pot z vozičkom, ki znači za njih mnogokrat kakor malo imetje!
Glede vprašanja potrćšenih Žebijev po cesti, je treba naprej naglasiti, da so se dirke vdeležili tudi členi slovenskega kolesarskega društva „Balkan", in da so žeblji poškodovali tudi njih kolesa. Oni bi se torej udeležili mtčae kolesarske dirke edino, da si pokvarijo lastna kolesa ?
Eako absurdno iu zlobno je pa sumnjičenje italijanskega časopisja napram slovenskim kolesarjem, je razvidno že iz pazljivega čitanja člankov samih.
V	enem teh člankov se zatrjuje n. pr. da je neki člen kolesarskega kluba „Sempre avanti" zvedel od nekega krčmarja na Nabre-žini, da sta žeblje natrosila dva slovenska kolesarja, znana kakor obiskovalca „Narodnega doma*.
Ako se jih je tako poznalo, da je krčmar na Nabrežin*. vedel celo za kavarno, v katero zahajata, zakaj se jih kar naravnost ne imenuje ?
Naj si bilo kakor hoče, je v iatereeu vseh in posebno v interesu Slovencev, da pride resnica na dan ter da se pozove na odgovornost one, ki co res krivi; kakor je tudi žsleti, da se zaustavi ona pač malo plemenita hujskanja mesta proti okolici.
V	tej želji se je prvopodpisani že obrnil na Vašo Jasnost s prošnjo, da se takoj odredijo preiskave.
Sedaj si podpisani dovoljujejo prositi Vašo Jasnost :
1) ali so že pričela tozadevna poizvedovanja; %) ali so oblastnije že ugotovile če in v koliko so utemeljene obdolžitve, naperjene proti Slovencem v obče proti ckoličanom posebej ?	Slede podpisi.
Istrski deželni zbor.
KOPER 22. — Po tihi maši v sostolni cerkvi zbrali so se poslanci — 43 po številu v primerno pripravljeni gledališki redutni dvorani, ki jo je dala na razpolago mestna občina koperska.
Namestnik je govoril najprvo italijanski
in potem ponovil isto hrvatski.
*
* *
G. namestnik princ Hohenlohe je prijavil deželnemu zboru, da je cesar imenoval dra Ludovika R i z z i • j a deželnim glavarjem, dra Matko Laginja pa njegovim namestnikom.
G. namestnik je na to pozdravil deželni zbor, predstavil novoimecovanega deželnega glavarja in njegovega namestnika ter jima čestital. Ob enem je čestital tudi deželi in deželnemu zboru, ker bosta na čelu deželne avtonomne oblasti dva tako zaslužia moža.
Deželni zbor, ki se je danes sestal na prvo zasedanje, je prvi, ki je posledica novega zakona in on (namestnik) je uverjen, da so si vsi svesti važnosti trenutka. Bilo je premagati mnogo težkoč prej nego se je doseglo sporazamljenje. Ali hvala energiji iu previdnosti najboljih mož obeh narodnosti je bil pa slednjič zakon vsprejet enoglasno. Misel, ki je prešinjala zakonodajalca, je bilo razširjenje volilne pravice, želja, da bi se tudi najširšim slojem ljudstva dovolilo sodelovanje na upravi dežele ter misel, da bi došlo do miru med obema narodnostima, ki naj bi se našli na skupnem koristnem delu na gospodarskem polju ter da bi v medsebojnem sporazumljenju rešili velika narodna vprašanja v deželi.
Dalje je namestnik izrazil željo, da dežel i zbor ne pozabi nikdar temeljne misli ki ie ila vodilna na sestavi volilne reforme, ker le tako je upati, da se doseže dobro za potrebe dežele in hvaležnost ljudstva bo poslancem zagotovljena.
Tega ne treba praviti — je nadaljeval namestnik — kako potrebno je skupno delo. Vsaki prebivalec te pokrajine — naj je te ali one narodnosti, tega ali onega stanu — vam poreče, kako hrepeneča pričakuje dežela gospodarske pomoči. Govornik se je spominjal suše v zadnjih letih, vinske krize, ki uničuje najbolji vir dohodkov dežele, vremenskih katastrof, ki so zadnja leta zadele težko izskošeno deželo.
Pa saj sami poznate — je vsklikail namestnik — ta žalostna poglavja in smem se nad sjati, da pritrdi tudi deželni zbor mojemu
mnenju, da se take težke krize moreio od- da prirejamo svoje postopanje tako, da bo! veliko veselost. Branitelj dr. Hinković j* pravljati le složnim skupnim delovaijem. čicn bolje služilo noscdaemu interesu. Vaše (citiral na to članek dra. Friedjunga ir Vlada pa se bo vaikdar v polni meri zave- pričevanje mi pravi, da ž?limo vgi, da osta-; „Neue Freia Prease", v katarem je rečeno, dala svoje dolžnosti, da podpira vaše neme kakor smo bili doslej nasproti domačim
delo.
Meni samemu — je zatrdil namestnik — ne bo le v prijetno dolžnost, da pazno sledim vašim razpravam, marveč bom vsikdar radostno pripravljen, da vse svoje moči stavim v službo dežele.
Ko je n&mestaik predstavil vladiega zastopnika, dvornega svetnika F a b i a n i j a, sta deželni glavar in njegov namestnik položila slovesno obljubo mestnika.
Predsedstvo je prevzel deželni glavar dr. Rizzi ter se zahvalil za naivišie imenovanje. Ob enem se ]e zahvalil namestniku za pohvalo, ki mu jo je izrekel v svojem govoru, ter zagotovil podporo, na katero zamore to
prepirom, nepristranski sodniki in prijatelji !
Miog} se razpravlja o vprašanju: ali je fciia obstrukcija potrebna? Ali je bila koristna? Glede teh vprašanj se msneuja kri-2a<o. Tu moram nekaj omeniti, kar je še posebno dovedlo do navskrižij. Ob glasovanju o proračunu, ie zaprosila četorica dalmatinskih potlancev, da bi ee smela odstraniti, da ne bi jim trebalo glasovati proti. To svojo proš-v reke ceiarskega na- njo so utemeljevali naglašavale, d a j e v le*
tošnjem proračunu določeno toliko za Dalmacijo kakor še nikdar doslej. Odkrito povedano: mene niso prepriča li s tem razlogom! Ča hoče vleda sedaj — potem, ko ni v 100 letih prav nič storila za Dalmacijo — res kaj
liko bolj gotovo računati, ker je g. namestnik	storiti, ne dela druzega, nego svojo pr-kleto
pri posvetovanju in sklepanju o volilni re-	dolžnost. Nobene pokrajine v državi ni državna
formi najbolje pokazal, da mu je na srcu	oprava tako zanemarjala kakor ravno Dalma-
blagor dežele in da si resno prizadeva, po-	cii°« — Francozje so v par letih storili
seči vmes s svojo podporo, kjer ^potreba. —	nego Avstrija v 100 letih. — Jaz vem, Tekom daljnega svojega govora je izrazil dež.
glavar nado, da se bo deželni zbor lotil sedaj složno, in izogibajo se vsem narodnim trvenjem, važnih nalog, ki ga čakajo. To pa tembolj, ker pričakuje od težkih udarcev u?ode zadeto prebivalstvo s polno pravico složno in plodonosno delovanje deželnega zbora. Deželni glavar je zaključil svoj govor z evriva-klicem na cesarja, čemur so se odzvali Italijani v italijanskem z evviva- in Hrvati in Slovenci z živio-klci.
Namestnik deželnega glavarja dr. Laginja so je zahvalil najprvo v hrvatskem in potem v italijanskem jeziku na najvišjem imenovanja ter namestniku na pohvali, katero mu je izrekel. Zagotovljal je, da si bo prizadeval postopati strogo nepristranski, ako bo slučajno moral prevzeti predsedstvo deželnega zbora. Na to so podali poslat ci obljubo in sicer italijanski v italijanskem, slovanski v hrvatskem, jeziku. Potem ko sta bila izvoljena tajnikoma posl. Festi in dr. Pesante in so bili izročeni spisi, zadevajoči ugovore proti veljavnosti devetih mandatov, (in sicer proti volitvam Slovencev v koperskem in onim Italijanov iu Hrvatov v Pazinskem okr.) iz sedmih^članov obstoječemu verifikcijskemu odseku, je bila seja ob 12. uri opoludne zaključena.
Prihodnjo sejo se naznani poslancem pismeno na dom.
*
* *
Lepo je pozdravil namestnik princ Hohenlohe novoizvoljene deželne poslance istrske, ki so se bili sestali danes v Kopru v svojo prvo sejo. Jako lepo iu prisrčno. Sicer smo navajeni, da čujemo o takih prilikah od pred-staviteljev vlad vse polno prazaih fraz o lojalnosti, patrijotizmu in ne vemo kaj še, samo o ljud<tvu in ljudskih potrebah ne čujemo o takih prilikah iz ust vladnih fankcijonarjev nič, ali pa skoro nič.
Namestnik princ Hohenlohe je v tem oziru izjema. Menda edina izjema m3d avstrijskim namestniki. Pri njem ni nič onih nepotrebnih vsakdanjih fraz, ni one šablonske banalnosti, kakoršne smo sicer navajeni pri visokih državnih funkcijonarjih. Na kratko rečeno : Namestnik princ Hohenlohe kaže tudi takrat, ko mora javno nastopati imenom vladarja in država, da mu ljudski bhgjr ni prazna fraza. Želja, da bi se pomagalo ljudstva odseva tudi iz njegovega današnjega govora, kojim je pozdravil deželni zbor. Želimo samo, da bi njegove dobromišljene besede ne ostale glas vpijočega v puščavi I
Tudi dr. Rzzzi je lepo govoril. Da mož zna sladko govoriti je znano. A besede so le besede. Izrekel je pač željo, da bi se zbornica izogibala narodnih trvenj, a ni imel toliko takta, da bi bil spregovoril tudi v jeziku manjšine, ki zastopa večino prebivalstva. A ne s)mo to! Dr. Rizzi je voditelj italijansko-liberalne stranke, ki ima večino v zbornici. Za plodonosno delovanje pa je potrebno ne samo, lojalnost manjšine napram večini, ampak še bolj lojalnost večine napram manjšini. Dolžnost dr. Rizzija bi torej bila, da
v 100 letih. — Jaz da se je ob neki pr liki priznavalo od visoke strani, da je škoda, da nis" Francozje vsaj par let več ostali v Dalmaciji.
Ali. če je vlada stavila v pročun tudi kaj za Dalmacijo, je storila to tudi v lastnem interesu. Dalmacija je sosedinja onima dvema pokrajinama, ki smo j a ravnokar anektirali. Kaj bi rekla Evropa, če bi država Dalmacijo še nadalje tako zanemarjala ? Erropa bi rekla opravičeno: „Niti svojih starih pokrajin ne znaste administrirati, kako hočete še nove ? ! Vlada je morala storiti kaj za Dalmacijo že radi svojega ugleda. Oni 4 dalmatinski posl. so pozabili še na neko drugo važno dejstvo. Na to namreč, da je ta proračun sestavila že Beckova vlada! Ce bi bili terej Dalmatinci komu hvale dolžni, bi jo bili Becku, kajti Bienerth je popolaoma nedolžen na tem. To je moje mnenje. Sicer pa jaz spoštujem vsako prepričanje.
Sedaj pa treba resnici na ljubo priznati, da se je tudi od strani „Slov. kluba"* napravila pogreška z zahtevo, da oni 4 poslanci morajo glasovati proti proračunu in da se ne smejo absentirati. Nikdo ne bi bil tega opazil in ne bi bilo prišlo do konfliktov, ki jim je sledil iz«top onih štirih poslaiicav iz „Zveze". Grešilo se je torej na obeh straneh in je prišlo do nepotrebnega konfiikta.
Ear se tiče ob3trukcije, se gotovo nikdo ne navdušuje zanjo principijelno. Ali je slučajev, ko se jo more in mora uporabiti. Saj] so htis — kakor sem že omenil — celo vladne stranke obstrairale v obrambo krivične stvari. Slovanski obstrukciji pa je bil namen, da odvrne krivico!! Ali tu moram odkrito izjaviti, da tudi oni našince7, ki niso bili prijatelji obsttukcije, ne bi smeli sedaj napadati in tako ojstro obsojati, ker so poprej, ko se je obstrukcija že vršila, vsi m o 1 č ali. N ; drugi strani pa moram zopet priznati, da so ni, ki so vodili obstrukcijo, grešili s tem, da nas d r a z i h niso obvesti li in so brez nas vrgli svoje predloge na mizo zbornice. To ni bilo prav. Jaz bi se sicer — to priznavam odkrito — ne protivil obstrukciji! Saj sem že rekel, da v borbi proti taki vladi, ka-koršnja je Bienerthova, treba uporabljati tudi najostrejša sredstva I
(Zvršetek poročila smo morali odložiti na jutri.)	_
„BeleizdninBki proces"
v Zagrebu.
(100. dan razprave.)
Zagreb 21. VII.
N&stlć pred sodiščem.
Zadnja dva dneva razprave sta bila izpolnjena po poročilih obeh grafologiških strokovnjakov, prof. Reića in prof. Mullerja o obeh eksemplarih „revolucijonarneg i šts-tiita" in nekaterih drugih dokumentov, ki jih : upliva na svojo stranko v smillu da 'mora'j® prinesel Nastić, Glede 1. eksemplara sta spoštovati to najvišje parlamentariško na- S^fologa ugotovila, da je od Milana Pribi-čelo. A italijanska večina je pokazala svoje ^evića, fa je nadporočmk v konjsko kopito že s tem, da je izvolila sbor-jDrog1 dokumenti so bih na ničnima tajnikoma dva Italijana, dasi bi Zft.; pravdmka izročeni strokovnjakom „za nadaijno htevala že najpriminitiTneja uljudnost da se.Pr^.Č9vaD3e y namen ugotavljanja, kdo jih izvoli tudi enega člana manjšine. Že tu so'j0	,	«...	• a
pokazali Italijani, da bi hoteli ostati tudi na-! . Branitelj dr. Hinković jedamsna-- -	dalje val z izpraševanjem Nas ti ca. Mej
drugim ga je vprašal, da-li je on (Na-Rv/har	i*ja*il ▼ Zagrebu uredniku
nyudr Krama, da ga 6 r n o g o r s k a v I a d a še danes plačuj e za različne politične službe? Predsednik pa ni dovolil tega vprašanja, kar je izzvalo veliko j razburjenje v dvorani.
Potem je branitelj dr. Hinković | čital izjavo nekega Protića, v kateri le ta iz-i javlja, da je neki Črnogorec Jovičević, • «tii
srbski vojski, prediog drž.
da je Nastić svoje dokumente prodal hrvatski vladi. In vprašal je, ali baron Rauch plačuie pričo, kakor ie ou (Nastić) pripovedoval nekemu Mandiću ? Nastić: „Naj se dra. Friedjunga pozove kakor pričo, a z Mandi-ćem je bila le šala!" (Veliko gibame). Branitelj dr. H i n k o v i ć je dokazal Na-atiću več protislovij v njegovih izpovedbeh Po nekaterih vprašanjih ni hotel Nast'ć več odgovarjati branitelju. Ko ie predsednik dal priči prav, je vprašal dr. Hinković predsednika : kako to, da o zas'iša vanju Nastić a ni izšel še noben stenogram, da-ai mora biti no zakonu že v 48 urah priložen aktom ? — Prediedaik: „Radi tehničnih težav." Branitelj dr. Hinković: „Ta težave si je lahko preditavljati !" (Velika veselost). Predsednik je posvaril branitelja ia občinstvo.
Pred idnik je odredil malo pavzo, po kateri je državni pravdnik predložrl predsedniku ovadbo- da mu je (drž. pravdniku) branitelj dr. Budisavljević mej kontroverzo z d.rcm Hinkovićem zaklical: „Ako bi mi priobčili vse icf jrmacije o drž. nravdnikn. bi ta ne mogel biti več drž, pravdnik." On, drž. pravdaik, da bo radi tega sodno postopal proti dru. Budisavljeviću, vendar zahtBvi radi tega tudi brambe od btrani senata. V gle d tega je prišlo do ojstrega prerekanja mej drž. pravdnikom in branitelji. Sanat je naložil branitelju dru. Budisavljeviću 200 K globe. Nastić je konstantno odrekal vsaki odgovor na vprašanja dra. H i n k o v i ć a. Ko mu je ta poslednii dokazal, da je — Nastić — v svojih brošurah ia izpovedbeh navajal krive dokumente, je skočil Nast'ć razburjeno po konci; isto-tako drž. pravdnik, kije s pestjo nabijal po mizi. Nastić dru. H nkoviću : „Zmotil sem se bil v koledarju, sicer pa me puščajte na miru se svojimi informaci-jami. Po mojih „informacijah" ste vi Dred svojim krstom storili ritualno umorstvo." — Branitelj dr. Hinković (ki je bil poprej Žid): „pebro, če hočete vedeti, jaz sem krščen Zid. To bodi povedano ob enem tudi drž. pravdniku, ki je tudi že govoril o tem." — Na vprašanji dra. H i n k o v i ć a : kdaj je Nastić dobil 3000 K od črnogorske vlade; kdij je Nast ć pial cesarju Franu Josipu grozilno pismo, v katerem je žugal z bombami in revducijo v Bosni in o katerem pisma je govoril tudi profesor Masaryk v avstrijskem državnem zboru: na ti vprašanji predsednik ni dovolil odgovora! (To je vsa-kako jako značilno).
Opolu ^oe je odredil predsednik pavzo pol ure.
Po p a v z i je stavil branitelj dr. Hinković Nastiću razna vprašanja o „revolucl-jonarnem Statutu". Čudno je, da so glasom napovedeb in izpovedeb Nastfća, kakor tudi po „Štatutu* v tej organizaciji dobili svoje mesto tudi Slovenci!! Ne more torej iti za kako „velikosrbsko akcijo", ker bi Srbi — naj se že račuoa kakor hoče — ostajali vedno v manjšini nasproti Hrvatom in Slovencem. Nastić bi bil mogel svojo trditev o revolucionarnih načrtih „Sloven skega juga" prirediti z veliko večo verojet-nostjo, ako bi vanski", ne pa nam tolmači to? — Nastić govoril o tem!" Predsednik: , poifcšnjeval!" (Veselost). Dr, „Nastić ni še nič rekel o tem. gleda v stenogram!" dovoljujem govoriti."
bil go roril o „velikosrbski"
z veliko večo
kaki „jugoslo-akciji. Kako : „Saj sem že ,Da, to je že Hinković: Naj se le po-Predsednik: ,0 tem n^ (Hrup in veselost). Pn-
dalje izključni gospodarji.
Državni posl. dr. o položaju.
(Govoril na javnem shodu dne 18. julija 1909 v „Narodnem domu" v Trstu.) (Dalje.) Obstrukcija In mi.
Mi torej nismo dobri Avstrijci in Bie-I'„zaupnik in konfident" Nastićev (kakor ga ta nerthova vlada si šteje v posebno zaslugo, da poslednji sam imenuje), hotel njega (Prjtića) je to razkrila. In če bi se bilo tudi posrečilo pregovoriti, naj vstopi v službo č r -rešiti trgovinske pogodbe, vlada bi se bila šenogorske vlade kakor špijon, a posebno hvalila, da je morala to doseči vkljub prvo njegovo delo naj bi bilo, da Slovanom. Ravno to pa smo morali mi pre- spravi bombe iz Srbije na črno-prečiti in pokazati Bienerthu, da bres nas gorsko mejo.
nič ne more. Tako je prišlo [do ob str u k- Ker N a s t i ć na to vprašanje ni hotel Cije. To sem presojal jaz vedno objektivno in dati nikakega odgovora, je prišlo do živahnih hočem tudi v naprej brez ozirov aa desno in kontroverz mej državnim pravdnikom in levo v naših domačih prepirih. Kakor doslej, d.rom Hinkovićem. Ko se je predsednik vme-želim, da bi mi ostajali ob .presojanja šal v ta prepir, mu je državni pravdnik za-. važnih vprašanj iiadi domačimi strankami in klical v razburjenju „Pst", kar je provzročilo je zmožen pač 19 takov pangermanski podu-
in
šlo je do opetovanih kontroverz med drž. pravdnikom, pričo, predsednikom in branit -ljem d.rom Hinkovićem. Na veči del vprašan] Naitić ni hotel odgovar ati. Med občinstvom in obtoženci je prišlo do besedi, radi če»r je predsednik obtoženca Zukanovića in Mi-trića dal odpraviti iz dvorane.
Nadaljevanje razprave jutri.
Dnevne vesti.
Ne puščamo se žaliti! V soboto prišel je neki t<ik. s:ovenski odvetniški uradnik v oddelek XIII, tuk. c. kr, okrajne sodnije za civ. stvari prijavit neko rubež. Ker je bila stvar nujna, zahteval je, da se ista nema doma izvrši. — Seveda je zahteval to v slovenskem jeziku. Uradai sluga gosp. Borri je pa rekel: „Qua La parli italian!" Mi vprašamo tega moža : ali i* on tu z) stranke, ali so stranke zanj ? ! Ia če ne zna jezika, ki bi ga moral poznati v državni službi, naj bo vsaj ponižen, naj molči in naj ne žali! Ćs pa to ni res, kar objav ljamo tu, naj pride v uredništvo, kjfer mu postrežemo z imenom — gospoda, kateremu v obraz je na opisani način žali! naš jezik i našo narodnost.
Zavezniki v podlosti. Italijaai in Nemci so si sicer često v laseh kakor se pač do -gaja med najintimaeiimi — sovražniki. A i nekaj jih vendar zopet in zopet združuje * jedno falango; a to je sovražtvo proti nam Slovencem. Ko g:e proti nam, se kar natecajo, kd) bo nesramneji in bru-talneji.
Ta prizor se ponavlja tuli sedaj. ZoaGP podle duše v graški kloaki „Graztr Tagblatt" porabljajo tudi dogodte minule nedelje na kolesarski dirk;, da z nesramnostjo, kakoršnje
V Trstu, dne 23. julija 1909
»EDINOST« 5t. 205
Stran III
jacec, lažejo in 1 j u d B t t o.
Te moralne propalice še multipiicirajo
obra kuj e j o naše perskeznn proštu, a ni zohteTal ničesar za
odknp.
Promocija na dunajski univerzi. Včeraj laži, ki jih ie^ zagrešil „Piccolo" v svoji je bil na dun^iski univerzi promoviran doktorjem prava g, Maks Obersnel, člen tukaj* šnega akad. far. društva „Balkan". Naše iskrene čestitke !
brezvestuosti. Pripovedujejo, da so kir cele množice slovenskih k m e t o v s t o-pile kolesarjem nasproti, in da so v o-žičke preveznili čez ceste. In
mesto da bi bili — pripoveduje germanski lopov dalje — prmagali čta smrti pobitim in onesvesfcelfm kolesarjem, so jih še z a-j sramovali pljuvali nanje in jih j kam e-n j a 1 i ! !"
Čioveku se vspenja du§a v ogorčenju nad takim lopovstvom teh nemških koraspon* dentc.
Če že italijanski žirnalisti ležejo in kradajo dobro im3 jednemu celemu narodu, pa menijo te nemške barabe, da so dolžne itali-jamako-oemlki — kulturni sorodnosti, da lažejo še haje, da se še brezsrčneje maščujejo nad ljudstvom, ki jim ni storilo nikoli nič druzega, nego da jih mora kakor drža vne ub1 užbence tudiono — pomagati rediti I!
Pfjj taki duševni pokrarjenosti, ki jej ni nobena stvar sveta, da le more ugajati svojim podirjanimni instinktom!! Italija in Nemci se sicer sovražijo med seboj, si razbijajo tudi g ave, utraljajo iz revolverjev eden za d:uz?g«, ali ko g-e proti nam, jih v hipu združuje — kakrr oni pravijo : sorodstro kulture, v resnici pa: zdivjanost brut-t u r e. Podaiajo si roke v bla'u podivianoiti. Za njih veljajo v polni meri besede Hei-neja :
Selten habt ihr nrcb verstanden — Sel-t9n auch varstand ich euch — Nur venn wir im Kot uns fanden, — So verstan-den wir uns gleich!!
Izbruhi bestijalnosti. — Kako se vedejo sinovi 2000 letne kulture, nam pojasnuje sledeči napis v kope ji gosp. Postogna v Miljah. Neki pobaim, podla duša, je na steni izbice (kabine) štev. 2 s svinčnikom napisal; G^u erraali Slavi! uccidere uno Sloveno non e delitto (Boj Slovanom ! Slovenca ubiti ni zločin). Ubogi Dante! Gotovo nisi mislil ko si vel ko kaltarno delo svoje oitavil svojemu naroda, da bo isto rodilo tako gnil sad. da bi izvest ii potomci tvoji tako degenerirali kakor so.
Prispevek k našemu mestnemu gospodarstvu. Pišejo nam iz Barkovelj : Oo obrežju med Čedazom in Barkovljami se hodi kopat ca stotine l udij iz Bjrkoveli, Rojana, s Tr-stenika in Gr^te in celo tudi iz mesta. Za v«e to prebivalit'0 naše občine ni niti jedne javne kopelji. Tako se ljudje kopljejo brez vsacega nadzorstva, kar je spojeno z veliko nevarnostjo celo tudi za življenje, na vsaki način pa na škodo javne morale. Naši mestni mogotci imajo pač na kupe denarja za razne prireditre, regate na morju, avtomobilske dirke in sličao — za nujne)§e potrebe lastnih občanov pa nimajo nikoli denarja.
Leta in leta že prosimo, da bi se nam priredila iedna ja?na kapelj, ki bi v v««m stala — da ali ne — kakih 1009 K na 1 t ia bi bila v veliko koriit v zdravstreutjiii pogledu.
Ravno včeraj popoludne se je dogodil tamkaj valetragičen slučaj: v t o n i 1 je na k o-panju 9-let a i sin spoštovane družine Špangher!! Ali je njim mari j^vno zdravje — telesno in duševno?! Oni uaaji evojo skrb in občinski denar za druge več ali manje — nepotrebne itvari.
Našim okoličan »kim zaitopnik m pMa gamo na *:ce, naj zastavijo vse svoje sile, da se cdpomore gori omenjenemu kričečemu nedostatku.
Razpis novih volitev za goriški deželni zbor. Uradni iist je včeraj objavil razpis no-vin volitev za goriški deželni zbor, ki se bodo vršile, kakor kmo že poroč&li, v dobi cd 26. septembra d) 31. oktobra t. 1.
Društvo poštnih uradnikov. Tržaška podružnica društva poštnih uradnikov priredi v petek, dna 23 t. m. v vrtni reitavraciji ..Berger" pod gradom družbeni večer, na fcatereg* so vabl)eni v ji državni poštni uradniki. Dnevni red se glasi. 1.) Nedeljski pol čitek. 2.) Svobodni predlogi. Začetek ob po-9 uri zvečer.
Dne 6. avgusta t. 1., povodom navzočnosti društvenega predseduika, kontrolorja Fibicha z Dunaja, se namerava prirediti drugi družbeni večer; v nedeljo, dne 8. avgusta t. 1. se bo pa vršil v Ljubljani sestanek poštnih uradnikov iz okrajev tržaškega in graškega ravnateljstva. Vodstvo podružnice vabi svoje člane, da se udeleže tega sestanka I v čim večem Števila.
Kelh ukraden iz stolne cerkve v Kopru najden. Uradoifttro „Piccola" je na tajinstveaj način prišlo v posest dragcc nega keliba, kij ie bil poleg raznih drugih cerkvenih predme-j tov vkraden iz zaklada stolne cerkve v Ko-' Dru v noči od minolega petka na soboto.; Keiib je k sreči še netaknjen in je bil v j sredo popoludne izročen stolnemu proštu ko-j perskemu moni. Franzi. Kakor „Piccolo- na-j dalje poroča, so tatovi ostalo cerkveno po-j vodje ža razkosali, da so je lažje prodali.
Elen tatov je namreč ponudil neki osebi, kelih za 300 K. Ta oseba je sporočila to! uredništvu wP;ccola" in destavila, da ne sme udati tatu, ker ie sicer v nevarnosti za la-j *tno življenje. Uredcišto „Piccola" je na to dalo omenjeni osebi 300 K, ki je kelih od-j kupila. „Piccolo" je pa izročil kelih ko-
Razpis službe. Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje moško učiteljsko mesto na svoji šoli v Št. Rupertupri Velikovcu. Nastopiti jo je treba začetkom letošnjega šolskega leta. Plača po dogovoru. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti na vodstvo družbe najkasneje do 5. avgusta t. 1. Žileti je, da ima prosilec skušnje učiteljske vspo-sobljenosti.
Vodstvo druž. sv. C. in M. v Ljubljani.
Pogreb Don Karlosa. Ako se ničesar ce spremeni na dosedanjih dispozicijah, dospe truplo španjskega pretendenta Dju Karlosa danes zjutraj v Trst. Popoludne poneao truplo
—	v privatni obliki, ne pa slavnostno, kakor so nekateri časopisi govorili • v baziliko sv. Justa. V soboto ob 9. uri se bo vršila svečana maša zadušnica in se položi truplo v rodbinski grob. Iz Varese je testamentarni izvršitelj Cunte Forni telegrafiral na škofijski ordinarijat, da ne bo cficiielnega pogreba.
Tržaška mala kronika.
Nepošteni nočni odjemalci. V sredo ponoči «o se v trgovino jestvin Silvija Beltrame na trgu sv. Frančiška št. 6. utihotapi!i tatovi, ki so odneali za 60 K blaga ia 40 K v gotovini.
Preprečeno podjetje. Ko so se t torek zvečer nekateri stanovalci hiše št. 46 v ulic Boschetto povrnili domu, so prepodili nekega moškega, ki je hišna vrača šiloma odprl in hotel napraviti v hiši nekoliko svojih obiskov.
Uzmoviči na delu. Is dvorišča hiše št. 14 v ulici Boschetto so neznani zlikovci pred-včerajnem ponoči odpeljal: štirikolesen voz z naloženim praznim sodom, ki sta lastnina vinotržca Irana Navam.
Zasačeni tatovi. Pred f Sara j nem popoludne proti 5. uri je zapaz'1 neki redar v bližini Krauseuekovega gozdiči v Kolonji tri može, ki so neke predmete iz grmovja ven vlekli. Ko se jim ie redar približal, so naglih krač pobegnili. V grmovju se ie našlo 3 konjske komite, par vajet in velik kos usnja. Vsi ti predmeti, ki so bili najbrž ukradeni, so na policijskem kjmiiarijatu ? ulici Liigi Ricci lastniku na razpolag
Koledar in vreme. — Danes : Apoli-nar škof. — Jutri: Kristina kr. — Temperatura včeraj cb 2. uri pop. -+- 29.0 Cel«.
—	Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: — Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi, — Temperatura malo spremenjena. — Tendenca za nevihte.	_
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adri a" v Barkovljah
vabi g. pevovodjo in gg. pevce (možici zbor) na pevsko vajo, ki se bo vršila v nedeljo ob 3. uri popoludne.
Pevsko društvo „Velesila" v Škednju bo imelo svojo pevsko zabavo, v nedeljo dne 25. t. m. v gostilni „ Gospodarske ga društva" v Škednju. — Začetek ob 6. uri popoludne, Zaba-a bo trajala do 11. ure z večer.
Prijatelji petja dobro došli!
Pevsko društvo „Kolo" bo imelo v soboto 24. t. m. ob 8. uri zvečer odborovo sejo v navado1 h prostorih. Gg odborniki in njih na* mestnike so nap;o5em, da se gotevo udeleže te seje.
Pevsko društvo „Slovanska straža" v
Gropadi priredi svo?o vrtno veietico dne 5. septembra t. 1. — Toliko na znanje bratskim društvom in slavnemu občinstvu.
Pevsko draštvo „Ilirija" pri sv. Jakobu
naznanja s), občinstvu ter cenjenim bratikim pevskim društvom, da priredi v nedeljo dne 22. avgusta veliko vrtno veselico na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu o priliki obletnice razvitja svoje zastave z bogatim in obširnim prtg*amom. Cenj. bratska društva to naprošena, da svoje, za oni dan eventu-elco nameravane prireditve opuste( Ker je „Ilirija" v minolem in tekočem letu bila na vseh narodnih prireditvah, kamor jo je klicala narodna dolžnost, pa je raditega opustila svoje prireditve, upa sedaj ob svoji obletnici obilne pedpore se strani bratskih pevskih društev, kakor tudi slavnega občinstva.
Odbor pev. dr. „ Ilirija" opozarja svoje
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE
ulica Sanite 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vrši jutro 24. t. m. od 9. do 10. ure.
Krouometrična ura. slike ogledalo, tehtnice, več kg, testenin in paradajz.
tt3CišKKKKKXXS*KX*K
Kontoarista:
ki bi potoval nekaterekrat v letu po Kranjskem in Primorskem išče PRVA KRANJSKA TOVARNA TE-# # # STENJN v Ilirski Bistrici Italijan-f f f Sčine vešči imajo prednost. — i • • Predložiti je tudi prepis spričeval.
XyWKKXKXKXKKXX*tK
POZOR! Vse Maso rešeno iz morja!
Kupil sem veliko partijo
Zefirja, * oxforda, ■ platna
in drugega blaga, katero prodajam
po zmerni ceni
v prodajalnici Barriera vecchia 8
Mnenje gosp. Dr. G. Lolbeissen-a
docenta ranocelniitva na Dunaju. --% + •--
Gosp. J. SERRAVALLO
TrsU
Na Vašo željo Vam naznanjam, da rabim večkrat v kirur-
____y
gićnem oddelku Franc-Jožefove bolnišnice Vaše Zeleznato Kina-Vino Serravalo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) katero bolniki jako radi pijejo.
Isto se je izkazalo vspešno tudi v raznih slučajih malokrvnosti.
DUNAJ, 28. novembra 1907.	Dr. Lotheissen.

4
j pohištvo i
olidno in elegantne
tfar po zmernih cenah ***
Rafaele Itaiia
Trst — via Maloanton
NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnici oblek -^B
Alla citta. di Trieste, Trst ^SE^,0
Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, de§kih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zalog* ta- In Inozemskega blaga za
obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah.--——
„Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Camucci 40 (prej Torrente)
B Zaloga cementa
Tovarne Portland - Cementa ■■■ —_ _	_ J._ J
Tovarne Portland - Cementa drudtvo z om. Jam. v Spljetu
3
in cementnih plošč
SILTIO MALOSSl
Trst ulica dei Geisi št. 3. Telefon 18-89.
a
g
m
Novo pogrebno podjetje (Oiblelindr.)
z bogato oppemo za vsakovrstni ^pogreb
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana.
ZALOGA
VOŠČENIH SVEČ. — Prodaja na debelo in drobno.
Se preseli meseca julija t. I. v Corso štev. 48,
blizu lekarne Rovis (Piazza Goldoni).
jmmu
Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk
Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9.
Dobi se
■ V moji pekarni se vdobi -maki dan 3 friien kruh ln a« doraža vsak čas tudi na dom. tadi nmjfin. moke is najboljših mlino?, biflkote in posebno pa specijaliteto za čaj. Dobi se tudi veliko lrbero buteljk, ruma in vsake vrste daja. Vse po najniijih cenah. — SpoStovanjem V. SKERK.
r
mm Pri
Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati
zalogo pohištva Angelo Palma
TRST, ulica Giosue Curducci 20, kjer najdete solid. blago po najnižjih cenah
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in f|QyoporočenCetTI prejemnih sob, posebno olajšavo .'. _ J--
Stran IV
,,EDINOST-4 št. 205
V Trstu, dne 23. julija 1909
pe> ce in pevke naj te redno vdeležnjejo pevskih vaj, ki so vsaki torek in petek, ker se bliža društveni koncert. Sprejemajo »e novi pevci in pevke v drufitvenih proatorib, ulica Moctecchi 15 I, nad.
Mar. delav. organizacija
Zveza jugoslov. železničarjev. Odborniki
sn vabljeni na sejo, ki te vrši dane« petek 23. t. m. ob 7 in pol uri zvečer v društvenih prostorih. Naj ne manjka nikdo.
Predsednik.
O a r o * i.
Podružnica družbe sv. Cirila Io Metoda v Škednju. Za pcgoatitev otrok ob koncu fii Ukega leta, so darovali škcd. podr. sledeči: Po 4 K: N. N.. in gospica Slava Grd>na — Jok-ij. Gospa Ivanka Sacoin — Rožo 3 K. Po 2 K gg. Marija Sancin — Cackova, obi-t Ji Lorro Fiego — Lazar, Ivan Flego — Lazar, Andrej Ralca, Viktorija Trebižan, Franjo Šuman. Po 1 E gg. Peter Vraojac, Ata Godina — Ban, Marica Pižcn, tč:teljica. Jcsip Sancin — Eotalj, črevljar, Ana Sancin
—	Božek, obiteli Josip Sancin — Kotali, Kazimir Sancin, Fanj Pahcr, Ernestina Sancin — Drejač. Po 50 ste t.: gg. Milka Godina — Skuta, Terezija Šaman, Antonija Šaman, Po 40 stot.: gg. Autcniia Budar, A^touija Merlak, Antonija Flego. ^Marija Ve kjft. Marija Mikia^ec, Terezija Šuman. Ma-r^h Verk. Po 30 stot.: gg. Marija Pižon, 1?». rka Pižon, Terezija Mi klavec, Jožefa Fiegr-. Ivana TaniS, N. N. Po, 20 stot.: gg. Ana Sancin — Jenik, Marija Šaman, Po 1 K sta darovali gg. Dorica in Marija Sancin
—	Drejač, Franc Sutnan pa boteljko mali-novca. Vsem blagim darovateljem prisrčna hvala ! Srčna h»ala tudi gospem Mariji San* cio — Mom. Ani Sancin — Božek in Ivanki &accin — Rošo, ki so požrtvovalno nabirale darove.
Vesti iz Goriške.
Iz Orleka pri Sežani. V nedeljo dne 11. t m. je bila pri nas potrditev občnega zbora društva „Draga", ki ie je vršil že 31, maja. To zavlečevalco zaslugo ima seveda bivši vrli društveni predsednik se ■rojim postopanje m iapr»m vsem društvenikom.
Zaradi tega je hi! tudi uvažen cd strani društva, kaker nepctrebuc peto kolo. Mcž si je nakopal s takim postepanjem v n&ši vasi veliko sovraštva.
Društveno delovanje pod njegovim pred' sedstvom je vsakemu členu znano; naj se (L bfcha kolikor hoče, saj je razvidno dovclj, k&m smo prijadrali z .Drago".
Gospodu bivšemu predtedciku pa hočemo bit: za njegove zaslege vendar hvaležni zato, Ca je izginil s površja. Pozabiti hečemo, kar je bilo — a njega puščati od sedaj naprej prav pozabljenega.
Potrjeni v odber so bili vsi, ki so bili d t: občnem zboru dne 31. maja izvoljeni — bree usiljevanja. Upamo, da t>e društvo zopet dvigne pod novim odborom iz nezdravega po ložu a. Sklenili smo, da 8. avgusta t- t. pri rednao društveni ples, da ce členi zopet oživijo po enoletnem mirovanju.
Umrl je včeraj v starosti 47 let g. Ivan L o k a r, tovarnar, veleposestnik in podžupan v Mirnem pri Gorici.
Iz Šmarij: Dne 8. avgusta priredi „Bralno in pevsko društvo „Skoij* veako »eselico, katera likakor ne bo zaostajala za drugimi običajnimi šmaren »ki m i veselicami, ampak jih bo celo r.adkriljevala. Nastopi nov društven pevski zbor pod vodstvom g, učitelja Arturja Ko-dr:ča.
Diuštva, ki Žele iz prrazco,ti sodelovati, caj blagovcle to naznaniti na;kasn<rjj d3 30. t. m. Apeiinmo na druga društva v bližini, d-4 to vpešte ajo.
Natacčn; vspored ob av mo pozneje.
Vesti iz Istre.
Čudna šoia je ljudska šola v Uniji na kvarnerskih otokih v I Ur;. Š jla je namreč hrvatska za hrvatske otroke, ker drugih otrok v Uniji sploh ni. Ali na tej hrvatski šeh poučuje učiteljica, ki ne umeje hrvatski! Do£lo nam je l a in reč neko spričevalo te šole, kakoršnje ie izdajala ta „hrvatska" učiteljica hrvatske šole učencem koncem leta. To — ponavijemo še enkrat, da s hrvatske šole jt izpolinjeno na talijanski tiskovini!! To je škandal, da si večjega sploh ni misliti. Ali ravno italijanska učiteljica ir talijansko šolsko spričevalo sta najbolji d khz za rerdrave razmere, ki vladajo s* v. doc v naši Istri!
Kotel se razpočil. Dva delavca ubita. V ififcr.jcriji „Ampelea" v Rovinju se je v sredo it osle; še neznanih vzrokov razpočil kotel. D a delavca sta bila takoj mrtva, trije drugi p» ranjeni, eden cd teh težko. Uvedla se je preiskava.
Vesti iz Koroške.
Dijaka Kleinmayr so našli mrtvega. —
C* I vte 22. Gimnazijca Friderika Kieinmay£ra ki so ga pogrešali žs oo 21. m. m., so včeraj predpolndne našli rartuga v gozdu blizu vile Thyer ob Vrbskem jezeru, kakih 100 metrov da:«*! cd ceste. Preiskala je ugotovila, da se je K;eiLm/yer ziutrupil kmalu poteiu, ko je zb-žui cd dema.
Kupujte „Narodni kolek".
t MALI OGLASI
Se računajo po S stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjla pristojbina stane 40 —i — — Plača se takoj.
T®
., -----tno
nkrat več. tO stotink.

Na Rnronicbam blizu kolodvora je hiša na GUlCIlJoROtll * velikimi gostilniškimi |
prostori in velikim vrtom Da prodaj, oddelek Edinosti.
Več pove Ins.
1289
■ i
HOTEL - ABBAZiA
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Pi&zza Caserma) pooolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2*— naprej. Omni bus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani I. Woschitz.
Sprejme se
italijanski._
v kavarno v Rojanu uslužbenec (mladenič), kateri zna tudi
1292
priredijo fantje dne 25. julija d
gostilne ~Zega", katera bo preskrbljena z izvrstnim teranom in Plac
Koprivi \eliki ples na okrašenem dvorišču
~ ;a", katera bo preskrbljena z izvrstnim adkimi Struklji.	1293
ffr -rar
dobrih polagalcev parket dobi delo, akord. Povprašati: Primožič, Reka, Kavarna Fiume
1287
Sprejme se takoj
Ščičarno. — Acguedotto 15, Vincenzo Skerk. (1295
slovenska brivnica ulica Sette Fontane 13 se priporoča slavnemu občinstvu za mno-gobrojen obisk Anton Novak. Svoji k svojim ! 1279
Nova
Gostilna Potočnik na Bledu .*.
lepa stanovanja za letoviščarje, senčnat vrt, okusna jedila, pristna vina. Zmerne cene.__1285
Pošten uradnik
išče posojilo 100— 150 kron, katere bi vrnil z dobrimi obrestmi v mesečnih obrokih. Ponudbe pod „Pošten" na glavno pošto Trst	lj!85
illi
Osnove vodnih napeljav
A Nova prodajalnica ur In dragoeaaostt |
Gr. BUCHER
(ex drug Drag. Vekjeta)
OORSO itev. 36 — TRUT
fuiua irijiut iiiuiil mi nun.
Sejati izbor zlatanln«, srckraln«, 4raf«c*a*ril bi ž*pnlh ar. Kupuj* In zmanjuj* stare zlat* In srebro z novimi predmeti. — Sprejem f, earečbe In popravlja vsakovrstno, srobrnloo la iepn* ure	Ooao lBira«, .
t r • * ■

za vzvišena, m&lovodna mesta, vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na vsako višino iD V, oddaljenost brez stroškov in sa-4 \ modelavne napeljave za hiše, ko-' \ pališča, stranišča, vodnjake, sa-model. napajališča in gasilne
fin\on Kunz
ces. kr. dvorni zalagatelj Največja Slovan, tvrdki monarhije.
Hranice (MoraTSfco
Prospekti brezplačno ic poštnine prosto.
Sfi
Za dopisovanje in italijanskem odnosno
tudi slovenskem jeziku, za uredniška ali komptoarska dela ali za sotrudništvo pri kakem listu, išče name-ščenja Hrvat. Pojasnila daje Inseratni oddelek Edinosti.	1250
NannlicIfO "sicilijanske testenine po 56, 64, ndjjuipne 72 stot Najfinejf'e italijansko olje po K 1-12, 1 20, 1-60, 2-CO liter. Sicilijanski pardajser po 28 st. škttlja. Trst, ulica Farneto 3.	1060
Malo stanovanje
F. G r g i č, 8v. I ao (Breg) Št. 989.	1270
jem.
Točenje vina
seratni oddelek Edinosti.
v kaki zalogi prevzame umirovljen ec. Naslov pove In-1288
llrpnra 8Prejme tak°j trgovina jestvin. - Polj UCIIUd nudbe pošiljati pod „Primorski trgo-vec" Btoječe v poštnem uradu Barriera vecchia. (1290
nriffactO CD dve sobi meblovani ali pa prazni UUUaoid OD za dne 24. avgusta. Ulica Santa Anastasio št. 20 v pritbčju. Oglasiti se pri vratarju v Narodnem domu.	;879
Dobro izurjenega
krojaškega pomoč-_ nika sprejme takoj Maks Kovačič, Krojač v Postojni Žt. 122.	1295
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije Salarim
Ponte della Fabra 2 j ul. Poste Huove
,vrjgaA lorrenie^	Aila cittA di Lundra
\ eui »iuuv Jzgotovijenih oblek za mužJce ta deda* tooiumi za otrofee. l-ovr5mki, močne jope, Eoiatu .ainik paientov. Obleke za dom m delo. JJeiavsk-ubleke. luolsKi loden. JSepremočljivi plašči vpiista »»ugieSEi). Specijaliteta: blago iu- m mozeuM&ia tovarn izgotovijajo se obleJCb po meri po najnjvejA; moui, točno, eondno in elegantno po nizkih oecaa
Odlikou. tržnL Mlmm
„Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21
--Za poletno sezono--
izbera : obuvala
iz Črnega in barvanega usnja za gospode, gosp e dečke kakor tudi platnenih čevljev.
Zada ji uzorci, kroji in barve.
Delo solidno in natančno. — Jako zmerne cene.
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica hm
PAVEL ViSENTINI
Trst, ul. Giosue Carducci 31.
Velika izbera moških in ženskih če vije v. - Poprave se izvršujejo toč-'	no in solidno
i- Siullo Redtieuen »i-
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
n :: TELEFON Ste v. 813 :: ;:
KlrurglČno orodje, ortopedlčnl aparati, Moderci, umetne roke In noje, bergrlje,
klini pasi, elastični pasi in nogrovice, elektroterapevtične priprave, aparati za
sasessEsscassseasssis: inhalacijo.	a/ y s
SKLADIŠČE potrebščin za klrurffldna zdrav-lionja. Fotrebidine lz irnmVa in Be-rodlrner*
jfUlC'
blaga.
I
i na oti c. kr. namestništva avtoriza-vana obrt za pokončavanje podgan, niši lisic, krtov in vseh mrčesov, stenic in vsen drugih živalic
CARLO JENULL
Delavnica In zaloga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje.
I
0000000000300000
o Giuseppe Grisi °
o
p
o
p
p
o
p
Io
o oooooooocoooooo
Uvoz in izvoz jajc in perutnine
— Izključna predaja perutnine —
Trst - ulica Campanile St, 15 via a-vic Alberti
O priliki Binkoštnih praznikov veliki dohodi kokoši. Specijaliteta: letošnji pl-ščanei za pečenje in proženje. Poulards, gosi (stare tri leta), kakor tndi PURANI.
po amermh cenah
tu- 1n Inoseia.	Špiriti.
in razprodaja na dtbelo sn drobno
Jikkob	Trst
Yia delle Acq-JO 5, nasproti Caffe Centrala
Velik izbor francoskega šampanjca^ penečih d» rertnih italijanskih in avatro-ogrskih vin. Bordeatur Bnrgander, renskih vin. Mo^-ella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec alivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetjn — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol liti a naprej,
Umetni zooje
Plombbr&Bja zobov.
izdiranje zobov brm vsake
v zobozdravnikom kabineta
Cšrmak in eusek?
T T
ulic« Cacerma it«v, i 3, iL »aaisi.
Zdravnik in ranocefnik
S Dr Dinko Zeciloi\t
specijalist
Ea otroške bolezni
v ulici Stadion 6, I. n. Telefon 18, IV
(gledal Fenioe). ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne.
Bogomil Fino
mrši urar t Sekm
ima svojo
nošo proda-lainlcoar
v T&BTU ul. Vinc. Beliiri 13
nnproti cerkve sreL Antooa novega
Vsakovrstne verlilce po pravih tov, cenah
Toina Tn"^oUdna poatreždsT"
Prvo priori pfljetje za prevažanje BoMštva in spelicij. 0M\ Rudolf Exner, Trst
===== VIA DELLA STA Z IONE Štev. 17 =
Fiiijalke: v PULI, GORICI, REKI In GRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do B metrov.
Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevaženje blaga na vse svetovne proge.
Sijana se tndi pobilo iu dnge prediets v siraitio t hstna 2a to pripmljeia sqSs silaiiSCa.
EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE H LN SHRANJEVANJE PREPROG V
Esposito & Bassa
-lloa	Antonlo I. Trgovina manifaktu*. blag;
m analih „-edin eto v ter luksa za ženske obl«k«
,VACUM CLEANER". |
la »oIidna poitrrtla.
Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. ::
Postrežba na dom.
lauigi Mušico |
TRST, VIA SAN MAURIZIO 9
Postrežba na dom.
Štajerskih in fur lanskih kokoši in razne divjačine, ::