Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erschernungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XX.
Celovec, petek, 30. april 1965
Štev. 18 (1196)
MISLI k 1. MAJU:
Ponosna
petinsedemdesetletnica
Jutri bodo delovni ljudje v svetu, delavci v industriji in obrti, v trgovini in prometu, delavci na gradbiščih, na polju in v gozdu ter številni obrtniki, kmetje in trgovci obhajali mednarodni praznik dela. Jutri pa se bodo delovni ljudje, vse-eno če opravljajo svoje delo manu-elno ali umsko, spominjali tudi pomembne obletnice, 75-letnice prvega praznovanja 1. maja.
Pred 75. leti, 1. maja 1890, so delavci številnih evropskih držav, med njimi tudi delavci takratne avstro-ogrske monarhije, pustili delo poči-vati. Zapustili so svoja delovišča in odšli na zborovanja, 'kjer so obljubili in zaprisegli, da v svoji borbi za osvoboditev delovnega človeka iz sPon kapitalističnega suženjstva ne bodo popustili. Obljubili so in zaprisegli, da bodo to borbo nadalje-v<tli smelo in odločno.
V tedanji Avstriji je ta dan stopilo na plan združeno socialistično gibanje. Čeprav je oblast proti njemu in zborujočim delavcem navalila s policijo in vojaštvom, je začelo borbo proti družbenemu redu, ki je ljudstvo delil v dva razreda, v številčno mali razred bogatinov in v številčno ogromno množico ljudi v brestu in na deželi. Pred 75 leti so socialisti začeli borbo za mir in so-*ltje, za enakopravnost delovnih hudi, za pravično udeležbo na sado-vih svojega dela v gospodarstvu, na 5?cP*Jbem področju in na kulturnih ,°brinah, za soodločanje v uižavi "L iPravi> za življenjski večer brez sterbi in pomanjkanja. Kakor drugod se je pred 75 leti tudi v naši dr-Zuvi začela borba delovnih ljudi proti absolutizmu in diktatu boga-'tinov za demokracijo in spoštovanje delovnega človeka.
Qd 1. maja 1890 mineva obdobje tričetrt stoletja. Napolnjeno je bilo 2 grozotami m posledicami dveh svetovnih vojn, z nastankom in raz-vojem fašističnega nasilja, ki je bodo širom Evrope in sveta zadušiti !n zatreti idejo in borbo 1. maja kot Praznika dela, idejo in borbo so-Qjalizma. Toda ta ideja in množice, so si jo osvajale in se za njeno Hresničenje borile, so bile močnejše °d vseh netilcev vojn in od vseh Hsur p at or jev, ki so jih hoteli s silo Zatreti. V neverjetnih naporih in he-dzjskem junaštvu so množice z idejo ■ maja in idejo socializma v srcu Premagale širom Evrope fašistične jZpme in njihove strahovlade nad dovnimi ljudmi in zasužnjenimi na-M njihovih vrstah smo v naj-Pzph dneh tega obdobja stali tudi °roški Slovenci. Jeseni leta 1942 smo se z orožjem v roki uprli nasil-,H šn poizkusu našega fizičnega iz-reblienja ter se zavestno postavili stran socialističnih sil in ideje, 1890	man'festirana	1. maja
Sadovi borbe za uresničenje te ueje niso izostali. Svet, v katerem Jttimo in ga sooblikujemo, je lepši ,rt pravičnejši, kot je bil. Združeni z ,ednarodnimi silami napredka ga °Ccmo v bodočnosti še olepšati, po-agati pravici in resnici do polne J1 Jave in dnevno doprinašati svoj t V’ ^a °hranimo in izboljšamo Pjtborjene narodne, gospodarske, so-‘a ne in kulturne dobrine. Zato bo-°. syoj delež doprinesli tudi 23. , a)a, ko bomo v osebi dunajskega upana^ Franza J o n a s a volili no-ega čuvarja ustave in pravice v asi državi, novega zveznega pretenta. Njega bomo volili zavestno, l r vemo, da samo ideja socializma, «ier; se je Jonas kakor njegovi pr.edniki na položaju zveznega pre-rdr. Renner, dr. Komer in dr. lahk^^ ZaP‘sal že v mladih letih, p ■ ohrani priborjene dobrine in ^ pomore pravici in resnici do pol-veljave, ko bomo imeli tudi mi
Ob dvajsetletnici osvoboditve Avstrije:
Tudi koroški Slovenci smo počastili spomin
junaških borcev in žrtev boja proti fašističnemu nasilju
njem zaletu so zagrešile najstrahovitejše zločine proti človečanstvu. Tudi zločin, storjen na tem mestu, priča o zverinski podivjanosti, zločin, katerega nikoli ne bomo in ne moremo pozabiti.'' Poudaril je, da je tudi ta slavnost mobilizacija svobodoljubnih sil, ki jih je treba združiti v skupnem prizadevanju, da si bomo očuvali pridobitve protifašistične borbe. Pomen tega boja je treba tolmačiti zlasti mladini, katera sama še ni doživela strahot vojne, da bo znala pravilno ceniti veličino žrtev in trpljenja, da bo pravočasno spoznala nevarnost, ki jo predstavlja zopetno obujanje nacistične miselnosti. „S spominsko ploščo, ki smo jo vzidali in jo danes odkrivamo na tej hiši, pa hočemo počastiti in se skromno oddolžiti junaški Peršmanovi družini ter preko nje vsem žrtvam borbe za svobodo in demokracijo. V granit smo vklesali besede večne obsodbe fašizma in kakor je trden in stanoviten granit, tako trdna in stanovitna bo tudi naša skupna volja, da storimo vse, kar je v naših močeh, da se nikdar več ne bodo povrnili časi, kot smo jih doživljali v zadnji vojni!"
Slovesnost odkrivanja spominske plošče so obogatili podjunski pevski zbor pod vodstvom Vladimira Prušnika ter z recitacijami Jožica Sadolškova in visokošolec Joško Buch, najbolj v srce pa je segei vsem navzočim trenutek, ko je skupina otrok položila ob ploščo cvetlice: sedem belih nageljnov za sedem umorjenih otrok ter štiri rdeče nageljne za štiri umorjene odrasle člane Peršmanove družine.
V teh dneh smo po vsej Avstriji slavnostno obhajali dvajsetletnico osvoboditve in se ob tej priložnosti zlasti spominjali dragocenih žrtev, doprinešenih v boju proti fašističnemu nasilju za svobodo naše domovine ter za miroljubno in prijateljsko sožitje med narodi.
Koroški Slovenci smo nasilje fašizma posebno kruto občutili, bili pa smo tudi med tistimi, ki so se krivici uprli z vso odločnostjo. Ogromne so bile žrtve, ki jih je doprineslo naše ljudstvo v boju za svobodo in demokracijo.
Junaškega boja in dragocenih žrtev smo se posebno
živo spominjali zadnjo nedeljo, ko smo se zbrali v Podpeci nad Železno Kaplo, kjer je Zveza koroških partizanov odkrila spominsko ploščo na Peršmanovi domačiji. Spomin je veljal Peršmanovi družini, katera je tega dne pred dvajsetimi leti od osem mesecev starega otroka pa do 80-letne stare matere postala žrtev podivjanih nacističnih zločincev; spomin pa je veljal tudi vsem ostalim žrtvam fašizma, ki so padle v boju proti največjemu sovražniku človeštva. Spomin pa je bil hkrati tudi opomin, da moramo zastaviti vse sile, da se časi nasilja in krivic nikdar več ne bodo povrnili.
Na spominski slavnosti v Podpeci se je zbralo več sto naših ljudi iz vseh krajev južne Koroške od Zilje do Labota. Pridružili pa so se jim tudi zastopniki Glavnega ob-bora Zveze združenj borcev NOV Slovenije pod vodstvom inž. Pavleta Žavcerja - Matjaža, veččlanska delegacija prvega avstrijskega partizanskega bataljona, zastopniki Zveze avstrijskih borcev odporniškega gibanja in žrtev fašizma (KZ-Verband) ter predstavniki občine Železna Kapla-Bela. Na kraju gnusnega zločina so se bivši borci proti fašizmu, pripadniki dveh narodov, skupno poklonili spominu žrtev in v govorih v obeh deželnih jezikih izpričali neomaj--- -vestobo visokim 'dealom svobode in demokracije, miru in mednarodnega prijateljstva.
Kot zastopnik prvega avstrijskega partizanskega bataljona je spregovoril Peter T a t s c h I , ki je spomnil na skupno borbo avstrijskih in jugoslovanskih partizanov, medtem ko je predstavnik Zveze avstrijskih borcev odporniškega gibanja in žrtev fašizma Josef N i -schelvvitzer naglasil, da bo spominska plošča spomin in hkrati opomin ter izrazil upanje, da bo-
PLoiča na Pei^anovl domači)! bo spominjala in opominjala pozne rodove
zato pa danes z zadoščenjem ugotavljamo, da te velike žrtve in napori niso bili zaman."
Slavnostni govor je imel Karel P r u š n i k - Gašper, predsednik Zveze koroških partizanov, najstarejše protifašistične organizacije v Avstriji, v kateri so vključeni bivši borci slovenske in avstrijske narodnosti na Koroškem, ki so se z orožjem v roki na domačih tleh
borili proti nacizmu, največjemu sovražniku ne le slovenskega naroda, marveč tudi avstrijske neodvisnosti in vsega svobodoljubnega človeštva. Spomnil se je strašne tragedije, ki se je tik pred koncem vojne dogodila pri Peršmanu. „Ko smo se že vsi veselili konca vojne in dneva svobode, so nacistične edinice še morile in pobijale civilno prebivalstvo; še v svojem zad-
Avstrija je praznovala dvajseto obletnico osvoboditve in proglasitve demokratične republike
V ponedeljek v okviru deželnih slavnosti in v torek z velikimi državnimi slavnostmi se je Avstrija spominjala dvajsete obletnice osvoboditve in zopetne proglasitve svobodne, demokratične in neodvisne republike. Spomnila se je zgodovinskega 27. aprila leta 1945, ko so demokratične avstrijske stranke — Socialistična stranka Avstrije, Avstrijska ljudska stranka in Komunistična stranka Avstrije — v pravkar osvobojenem Dunaju razglasile proglas, s katerim je Avstrija prenehala biti sestavni del nacistične Nemčije ter je zaživela svoje lastno državno življenje. Spomnila pa se je predvsem tudi vseh tistih mnogih tisočev in desettisočev avstrijskih državljanov, ki so trpeli, se borili in darovali svoje življenje, da bi bila domovina spet svobodna.
do tudi krivci zločina nad Peršma-novo družino našli zasluženo kazen. V imenu Zveze združenj borcev NOV Slovenije je govoril Pavle Ž a v c e r - Matjaž, ki je obudil spomin na leta protifašističnega boja, ko se je slovenska beseda in slovenska pesem, po koroških vaseh prepovedana in zatirana, spet svobodno oglasila v gozdovih, kjer so se zbirali partizanski borci. »Danes smo zbrani tu, na kraju najbolj gnusnega zločina, kjer se je pred dvajsetimi leti nacistična zver izdivjala nad Peršmanovo družino. Zbrani smo, da ob odkritju spominske plošče dostojno počastimo spomin tukaj pobitih žrtev in se poklonimo v spomin vseh borcev in žrtev fašističnega nasilja. Borbena sila se je široko razmahnila prav v teh krajih; oživeli so gozdovi, ki so postali domovanje koroških partizanov, gozdarjev in drvarjev, boroveljskih puškarjev In mežiških rudarjev, kmetov in bajtarjev, ki so zamenjali orodje z orožjem ter šli v boj za svobodo. V tej borbi so darovali svoja življenja najboljši sinovi in hčere slovenskega In avstrijskega naroda,
boljši prostor, kot smo ga imeli v preteklosti.
Zato pa bomo tudi jutri praznovali 1. maj! Utrdili in širili bomo njegovo Idejo in seznanjali naš mladi rod z nauki te ideje na prehojeni poti tričetrt stoletja.
Naj živi 1. maj, praznik mednarodne solidarnosti delovnih ljudi!
Osrednje proslave dvajsetletnice osvdbo-ditve Avstrije so bile na Dunaju. Na slavnostni seji ministrskega sveta sta govorila kancler dr. Klaus in vicokancler 'dr. Pittermann. Oba sta poudarila, 'da bo ostal 27. april 1945 vedno mejnik v zgodovini Avstrije, 'kot -dan, ko je bila spet ustanovljena svobodna in neodvisna avstrijska republika. Kancler dr. Klaus je opozoril na velike uspehe prii povojni obnovi naše države ter naglasil važni pomen avstrijske nevtralnosti, ki predstavlja 'temelj avstrijske zunanje politike ter je postala sestavni 'del v političnem mišljenju avstrijskega prebivalstva. Vi-cekancler dr. Pittermann se je najprej spomnil 'zgodovinskega dejanja treh avstrijskih 'demokratičnih strank, ki so leta 1945 proglasile neodvisnost Avstrije. »Pristaši teh strank tudi v času nacističnega nasilja, v času brezusmiljenega zatiranja vsega avstrijskega in vseh človečanskih pravic niso zgubili vere v
zopetno vzpostavitev Avstrije, za katero so se borili v najtežjih časih. Iz borbene skupnosti je postala delovna skupnost za obnovitev demokracije in cibnovo avstrijskega gospodarstva.« Posebej je dr. Pittermann poudaril, da ne smemo zapirati oči pred poskusi, ki 'Stremijo za tem, da bi znova izpodkopali pred 20 leti priborjeno demokracijo. Ob koncu je izrazil željo, naj hi se 'borbeni duh za Avstrijo, ki je dobil zgodovinski spomenik v proglasitvi avstrijske neodvisnosti, vedno spet obnavljal v nas in v bodočih rodovih.
Na Skupnem zasedanju parlamenta in zveznega sveta, katerega so se udeležili tudi deželni glavarji in predsedniki deželnih zborov ter diplomatski predstavniki, je govoril predsednik dr. Maleta. Spomnil se je vodilnih predstavnikov avstrijskih strank, ki so pred dvajsetimi leti proglasili neodvisno Avstrijo. »Ti možje so prišli skoraj brez izjeme iz
koncentracijskih taborišč in zaporov, zagotovili so Avstriji enotnost, priborili so svobodo narodu in domovini ter pritegnili delavstvo k soodločanju in mu s tem dali zavest enakopravnosti.« V svojem govoru je dr. Maleta odločno obsodil poskuse obnavljanja nacistične miselnosti in dejal, da je sicer razumljivo, da ne morejo biti vsi državljani ali krščanski demokrati ali socialisti, povsem jasno pa je, kar ne smejo biti — nosilci bacilov neonacistične miselnosti. Zato se moramo boriti za objektiven odnos do preteklosti, od vseh organizacij moramo zahtevati jasno opredelitev do tradicij, ki niso avstrijske.
V okviru proslav 20-letnice osvoboditve so člani vlade in drugi funkcionarji pred spomeniki žrtvam fašizma položili vence, za zaključek pa je bila na Dunaju velika vojaška parada.
Na Koroškem so proslave obsegale razne prireditve, ki so bile predvsem namenjene mladini, kateri je treiba približati leta nasilja in borbe, da bo znala spoštovati doprinešene žrtve in se bo zavedala dobrin, kot so svoboda, demokracija in mir. Posebno lepa je bila slavnost na celovškem pokopališču, kjer so bili položeni venci na prostoru, na katerem bo postavljen spomenik vsem žrtvam za svobodno Avstrijo. Med drugimi sta vence položili tudi Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev.
Gradbeništvo in njegovi problemi
Gradbeništvo v naši državi ni le ena največjih, marveč lu-di ena najbolj občutljivih gospodarskih dejavnosti. Ker je v veliki meri odvisno od vremena, število v gradbeništvu zaposlenih neprenehno niha. V minuli zimi je bilo 60.000 gradbenih delavcev brezposelnih, sedaj pa, ko se je spet pričela gradbena sezona, jih povsod primanjkuje, čeprav je bil njihov kontingent s pomočjo inozemskih sezonskih delavcev povečan za 12.600.
Toda to ni le edini problem, ki ga ima gradbeništvo in ki z njim vred tare celotno gospodarstvo. Ker gradbena dejavnost iz leta v leto narašča, se ne veča le ta problem, marveč postaja vsako pomlad tudi oskrba z gradbenim materialom od cementa in opeke do strešnikov, oken in vrat ter elektro- in drugega inštalacijskega materiala vedno spet in vedno bolj kritična. Ker celotni naš gospodarski sistem temelji na povpraševanju in ponudbi, sproži vsaka pomlad zaradi prepičle ponudbe gradbenih delavcev in gradbenega materiala zvišanje cen in zaslužkov v gradbeništvu, skratka naraščanje stroškov gradenj. Menda se v zadnjih desetih letih v naši državi ničesar ni tako podražilo kakor pa gradnje. Statističarji ugotavljajo, da od leta 1957 naprej stroški gradenj letno narastejo za 10 odstotkov in da stanovanjske hišice, ki je leta 1957 stala 140.000 šilingov, sedaj ni mogoče več zgraditi za 220.000 šilingov.
Čeprav je tak razvoj vse prej kot koristen, se na pristojnih mestih ne morejo odločiti za ukrepe, ki bi regulativno vplivali na gradbeništvo in na industrijo gradbenega materiala in ki bi vsaj tekom leta koordinirali ponudbo naročil s povpraševanjem za njimi. Narava radbeništva je preveč zamotana, da bi se da-o nakazane probleme rešiti s površnimi deklarativnimi ukrepi, kot je n. pr. povečanje gradbenih del v zimskem času. Potrebna je resna načrtnost predvsem s strani javne roke, hi z gradnjami cest, elektrarn, tovarn, šol, upravnih in stanovanjskih poslopij daje letno skoraj dve tretjini vseh gradenj v državi v naročilo. Prav javna roka bi spričo tega lah-
i
Gradnja stanovanj
V letu 1963 je bilo v naši državi zgotovijenih 42.000 stanovanj, od tega 24.150 v 47 mestih z več kot 10 tisoč prebivalcev. Najmanj stanovanj je bilo zgotovijenih v občinah, ki imajo 5000 do 10.000 prebivalcev. Na te občine je odpadlo le 8,2 odstotka zgotovijenih stanovanj, medtem ko jih je na občine do 5000 prebivalcev odpadlo 34,3 odstotka. Na 1000 prebivalcev je bilo po mestih zgotovijenih 7,6 stanovanja, v srednjih občinah 7,4, v malih občinah pa 4 stanovanja. Skoraj 60 odstotkov stanovanj, ki so bila zgotovljena, je merilo med 45 in 75 m2. 15,5 odstotka stanovanj je merilo manj kot 45 m2, ostala pa so bila večja od 75 m2.
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO V LUČI ST ATISTIKE:
Leto 1964 je bilo uspešno leto
Avstrijsko gospodarstvo je lani na blagu in uslugah pridelalo vrednost 219,8 milijarde šilingov. Po številu prebivalstva odpade s tem povprečno na prebivalca 31.4D0 šilingov. Po odštetju podražitev se je s tem brutonarodni produkt povečal za 8,9 milijarde šilingov, kar odgovarja porastu za 6 odstotkov. Skupni obseg podražitev je lani znašal 10,8 milijarde šilingov ali 3,9 odstotka.
S tako proizvodnjo je gospodarstvo naše države leto 1964 uspešno zaključilo, vsekakor bolje kot zadnja leta. Leta 1961 je brufo-narodni produkt narasel le za 4,7 odstotka, leta 1962 komaj za 2,3 in leta 1963 za 4,4 odstotka. Blagostanje v naši državi se je lani očitno povečalo.
Avstrijski inštitut za raziskovanje gospodarstva in statistični cetralni urad ugotavljata, da je bil lani v naši državi gospodarski razvoj skozi celo leto dokaj enakomeren. Po gospodarskih področjih gledano je vendar prišlo do premikov udeležbe na bruto- narodnem produktu. Udeležba kmetijstva in gozdarstva je znašala le še 9,3 odstotka in je od leta 1961, ko je še znašala 10,7 odstotka, v stalnem nazadovanju. Udeležba ostalih področij gospodarstva iz-vzemši gradbeništva in uslug je v glavnem ostala na povprečju zadnjih štirih let in je znašala pri industriji in obrti 38,9, pri elektro-, plinskem in vodnem gospodarstvu 2,5, pri prometu 6,3 in pri trgovini 12,6 odstotka. Udeležba gradbeništva je v tem času narasla od 8,7 na 9,1 odstotka, udeležba usiug pa od 19,8 na 21,3 odstotka.
Močno se je lani opomogla industrija, katere proizvodnja je vsled odprtja novih vzhodnih tržišč za avstrijsko blago narasla za 8 odstotkov, medtem ko je 1963 narasla le za 4 odstotke. Med industrijo sta najbolj napredovali industrija osnovnega in industrija investicijskega blaga, ki sta v primerjavi z letom 1963 svojo proizvodnjo povečali za 11 in 9 odstotkov. Industrija konzumnega blaga s porastom 6 odstotkov ni dosegla visokega porasta leta 1963. Ta razvoj kaže, da potrošnja konzumnega blaga v naši državi po malem dosega svoj višek, kar potrjuje tudi znatno povečanje hranilnih vlog v minulem letu. Gradbeništvo je svojo proizvodnjo povečalo za 9,7 odstotka, ostala obrtna dejavnost pa samo za 6 odstotkov.
V takem razvoju proizvodnje je lani narodni dohodek narasel za 10 odstotkov na 167,7 milijarde šilingov. Od njega je odpadlo 63,8 odstotka na plače in mezde, ki so se povečale za 9,1 odstotka, 36,2 od-
stotka narodnega dohodka pa je znašal delež dohodkov iz imovine vključno imo-vine kapitalnih družb.
Navzlic naraščajoči domači potrošnji je bil lani avstrijski uvoz za 600 milijonov šilingov višji od izvoza. Vrednostno je uvoz znašal 56,8 milijarde šilingov. Od razpoložljivega blaga, ki je lani ostalo po izvozu domačega in po uvozu tujega na avstrijskem tržišču, je šlo blizu tri petine v privatni konzum, ki je bil lani le za 3,6 odstotka višji od onega leta 1963. Temu nasproti je po letih stagnacije investicijska dejavnost spet narasla. V povprečju je narasla za 9 odstotkov, najbolj pa v gradbeništvu in sicer za 11 odstotkov. Oba zavoda napovedujeta, da bo tudi še letos ostalo pri tem razvoju.
LANSKI TRG Z ZLATOM
Londonska banka »Samuel Montagu« ceni, da je lanska proizvodnja čistega zlata v tako imenovanem »zahodnem svetu« znašala okoli 40,6 milijona unč in da je bila za 1,4 milijona unč višja od proizvodnje leta 1963. Največjo proizvodnjo zlata so 'lani zabeležili v Južni Afriki, ki je pridelala nad 29 milijonov unč zlata.
Zaloge zlata v svetu so lani koncem junija ocenili na 42,9 milijona unč. Menijo, da so v primerjavi z letom 1963 narasle za 6,7 milijona unč. Največje zaloge zlata imata v zahodnem svetu Amerika v vrednosti 15,6 milijarde dolarjev in Zahodna Nemčija za 3,8 milijarde dolarjev. Njima sledijo Francija, Švica, Velika Britanija in Italija, od katerih vsaka poseduje zlata v vrednosti nad 2 milijardi dolarjev. Skupno cenijo, da se zaloge zlata v državah EGS ne razlikujejo od zalog v Ameriki.
AVSTRIJSKA TRGOVINA S ČEŠKOSLOVAŠKO:
Tri leta dolgoročnega trgovinskega sporazuma
ko regulativno in koordinativno vplivala na razvoj v gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala v prid davkoplačevalcev, ki v bistvu plačujejo njene gradnje, kot tudi zasebnikov, ki jih podraževanje gradenj vedno bolj tare.
Toda v ministrstvu za trgovino in obnovo, ki je na tem področju najvišji organ v državi, so za potrebne ukrepe še vedno gluhi. Priporočila, ki jih je izdelal sosvet pri parite-tični komisiji za mezde in cene in ki jih odobravajo tudi predstavniki gradbeništva v obrtnem gospodarstvu, ministrstvo zavrača z izgovorom, da bi bilo njihovo uresničenje »pot v plansko gospodarstvo«. Tako bo tudi letos razvoj v gradbeništvu šel v škodo celokupnega gospodarstva, najbolj pa v škodo javne roke, ki tudi letos oddaja največ naročil.
Z novim letom je dolgoročni trgovinski sporazum med Avstrijo in Češkoslovaško stopil v svoje četrto leto veljavnosti. V prvih itreh letih njegove veljave je blagovna menjava med obema državama stalno naraščala na strani češkoslovaškega izvoza v Avstrijo. Po vrednosti je ta izvoz od 201 milijona češkoslovaških kron leta 1962 narasel na 244 milijonov kron in se s tem že vidno približal vrednosti avstrijskega izvoza v Češkoslovaško, ki se vrti Okoli 253 milijonov kron. Med trgovinskimi partnerji češkoslovaške stoji Avstrija na dvanajstem mestu.
Glavno avstrijsko izvozno blago v Češkoslovaško so stroji in orodje. Po vrednosti predstavljajo Okoli 30 odstotkov vsega str.ijskega izvoza v Češkoslovaško. Na
av-
dru-
gem mestu stojijo rude in kovine ter polizdelki, katerih izvozna vrednost predstavlja četrtino avstrijskega izvoza. Važno izvozno blago Avstrije so v tem primeru izdelki kemične industrije, ki predstavljajo petino avstrijskega izvoza.
Avstrija iz Češkoslovaške v glavnem uvaža premog in tekoča goriva. Vrednost tega uvoza predstavlja skoraj tri petine vrednosti skupnega uvoza. Na drugem mestu avstrijskega uvoza stojijo kmetijski pridelki, ki predstavljajo šestino skupnega uvoza. Pomemben delež na avstrijskem uvozu « Češkoslovaške predstavljajo tudi vozila, stroji m orodje ter les, ki ga Avstrija uvaža več, kot uvaža iz Češkoslovaške rud, kovin in polizdelkov.
Jugoslovanska trgovina s socialističnimi deželami
Članice sveta za vzajemno pomoč (SEV) so v zadnjih letih močno povečale svojo blagovno menjavo z Jugoslavijo. Od 63,4 milijarde deviznih dinarjev (1 dolar — 300 dinarjev) vrednosti jugoslovanskega izvoza v te države leta 1963 se je lani vrednost tega izvoza povečala na 92,5 milijarde dinarjev. Jugoslovanski uvoz iz držav SEV je v istem razdobju narasel od 72,2 na 113,6 milijarde dinarjev.
Največji kupec jugoslovanskega blaga je Sovjetska zveza, sledijo ji pa Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška, Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija in Albanija. Več
Pomladanski zagrebški velesejem zaključen
Konec minulega tedna je 68. mednarodni zagrebški velesejem zaprl svpja vrata. V teku sejma si je eksponate 1200 razstavljavcev iz 24 idržav Evrope, Azije in Severne Amerike ogledalo nad 300.000 obiskovalcev, med ka-termini je bilo veliko število poslovnih ljudi iz 50 držav.
V sporočilu sejemske uprave je rečeno, da je bilo že na sejmu sklenjenih precej kupčij večjega obsega. Med najpomembnejše dogovore, sklenjene na velesejmu, sodi kupčija v vrednosti milijona dolarjev, ki jo je sklenilo podjetje »Mašinopromet« iz Titograda. Veliko kupčijo in sicer v vrednosti 500 milijonov dinarjev je sklenilo podjetje »Prva iskra« iz Bariča. Zagrebška tovarna »Ventilator« je
sklenila kupčijo v rednosti 100 milijonov dinarjev. Lepe kupčije so sklenile tudi tovarne emajlirane posode (760 milijonov dinarjev) in tovarna »Soko« iz Mostarja v vrednosti 100 milijonov dinarjev. Beograjsko podjetje »EletkcrometaJlimpex« pa je sklenilo kupčije v vrednosti 400.000 dolarjev.
Te kupčije so vendar le glavne med trgovskimi posli, ki so bili sklenjeni ob 68. zagrebškem velesejmu. Uprava sejma in podjetja, ki so se ga udeležila, pričakujejo, da bo prišlo po sejmu še do nadaljnjih pomembnih kupčij. To pričakovanje upravičuje tudi obseg sejma, ki je poleg blaga Široke potrošnje vseboval še igradbeništvo, prehrano, lesno industrijo avtomatizacijo in turizem.
kot tretjina vsega jugoslovanskega izvoza v SEV gre v Sovjetsko zvezo. Po vrsti blaga sestavljajo jugoslovanski izvoz prehrambeni artikli, pijače, tobak, razne surovine, kemični proizvodi, industrijski polizdelki in stroji ter deli in oprema za vozila.
Na svoji uvozni strani Jugoslavija uvaža največ blaga iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije. Po vrednosti odpade na te države skoraj tri petine jugoslovanskega uvoza. Po uvoženem blagu je odpadla skoraj ena tretjina na investicijsko blago, druga tretjina pa na polizdelke. Med ostalim blagom uvaža Jugoslavija iz SEV predvsem kemične proizvode, goriva in prehrambene proizvode. Investicijsko blago kupuje Jugoslavija predvsem v Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji.
Razvoj jugoslovanske trgovine s SEV kaže, da Jugoslavija s temi državami vedno bolj prehaja v industrijsko kooperacijo. Pol-
osiROKecDsveru
BEOGRAD. — Ker je bil dosedanji državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič na nedavnih volit* vah izvoljen za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine, je bil razrešen dolžnosti, na njegovo mesto kot novi državni sekretar za zunanje zadeve pa je bil izvoljen Marko Nikezič. Novi jugoslovanski zunanji minister je bil rojen leta 1921 v Beogradu. Po vojni je opravljal razne funkcije, med drugim je bil Sef diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Egiptu, na Češkoslovaškem in v Ameriki.
RIM. — PrejSnji teden so po vsej Italiji proslavili 20. obletnico odporniškega gibanja proli faSizmu. BivSi predsednik vlade in vodilni član italijanskega odporniškega gibanja Feruccio Parri je ob lej priložnosti izjavil, da vstaja z dne 25. aprila 1945 ni bila improvizirana vstaja proti že poraženim Nemcem, marveč rezultat dolgotranjega pripravljalnega dela in akcij, ki so za njihovo uresničevanje žrtvovali življenje najboljši ljudje. Osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov je Parri imenoval zgled ljudske vstaje ter poudaril, da »morata biti istovetnost skupne junaSke in slavne preteklosti, kakor tudi ljudska vstaja baza prijateljstva narodov obeh držav, ki naj bi bilo čedalje plodnejše in ki naj bi nas čedalje bolj zbliževalo”.
LONDON. — Ugledni londonski časopis »Observcr* je ostro kritiziral ameriško politiko in vojaSko vmešavanje v Vietnamu. Bodočnost svetovnega miru, piSe list, stani na sodelovanju zahodnih kapitalističnih dežel ter komunističnih in nevezanih dežel vsega sveta, ameriška politika v Vietnamu pa izpodkopava temelje takega sodelovanja. Omenjeni list v tej zvezi kritizira tudi britansko vlado, ker v celoti podpira ameriSko politiko v Vietnamu.
MOSKVA. — V Sovjetski zvezi in mnogih drugih državah se Siri gibanje za vključevanje prostovoljcev v boj proti ameriškim agresorjem v Vietnamu. Veleposlaništvo Severnega Vietnama v Moskvi prejema Številna pisma sovjetskih državljanov, ki se prijavljajo za prostovoljce; prav tako poSitjajo »udi denarne prispevke za južnovietnamsko osvobodilno fronto. Poseben obseg so prijave prostvoljcev dosegle v Indoneziji, kjer se je prijavilo 200.000 oseb, ki hočejo pomagati vietnamskemu ljudstvu v boju za neodvisnost in svobodo. O Številnih prijavah pa poročajo tudi iz Romunije, Madžarske In drugih držav.
LJUBLJANA. — PrejSnji petek je bila v Ljubljoni II. redna skupSčina Zveze združenj borcev NOV Slovenije, na kateri so poudarili, da je razvijonje tradicij narodnoosvobodilnega boja dolžnost vseh družbenih činiteljev in vse skupnosti. Predvsem je treba te tradicije gojiti med mladino, ker le tako bo znala ceniti pridobitve osvobodilnega boja ter se bo, vzgojena v poStenosti, borbenosti in duhu tovarištva, znala boriti za resnico in za mirno sožitje med narodi. Za novega predsednika je bil izvoljen Franc LeskoSek - Luka.
WASHINGTON. — Sedanja politika Amerike v Jugovzhodni Aziji in predvsem v Vietnamu je deležna čedalje ostrejSe kritike tudi v ameriški javnosti. Pred nedavnim se je nad 15.000 mladincev in Študentov zbralo p/ed Belo hiSo v Washingtonu, kjer so zahtevali mirno reSitev za Vietnam. Pa tudi v vodilnih političnih krogih, predvsem v vrstah vladajoče demokratske stranke, raste odpor proti predsedniku Johnsonu, kateremu očitajo, da je s svojo politiko v Aziji zapravil podporo že skoraj vseh azijskih držav.
TRST. — Kakor v vseh drugih italijanskih mestih, so bile tudi v Trstu proslave 20-letnice vstaje. Osrednja proslava je bila pred poslopjem stare rižarne, kjer so nacisti med vojno v krematoriju sežgali več tisoč pripadnikov odporniškega gibanja. Predsednik republike Saragat je tržaško rižarno s posebnim odlokom proglasil za narodni spomenik, pokrajinski odbor partizanskega združenja pa je v svojem proglasu ugotovil, da je bila rižarna »kraj mučeništva in slave borcev za svobodo, ki so v ognju boja utrdili bratske in prijateljske vezi med italijanskimi, slovenskimi in hrvatskimi pripadniki odporniškega gibanja”. Tržaški občinski svet je na slavnostni seji sklenil, da bo nekatere ulice poimenoval po žrtvah fašizma, vendar pri tem ni upošteval, da je bilo med temi žrtvami tudi mnogo pripadnikov slovenske manjiine.
MOSKVA. — Komite sovjetskih vojnih veteranov Jo objavil posebno sporočita, ki se nanaSa na zahodno-nemSki zakon o omejenem preganjanju nacističnih zločincev. V sporočilu Jo rečeno, da gre za poskus, prikriti sedanjo sploino amnestijo nacističnih zločincev iz druge svetovne vojne. .Ta zakon pomeni odkrito izzivanje svetovne javinosti, povezan Jo z agresivno politiko zahodnonemžkega militarizma 10 dokazuje, da je nacizem v Zahodni Nemčiji živ I* da ponovno ogroža svet.”
KAIRO. — Po svojem uradnem obisku v Alžiriji* kjer je imel razgovore s predsednikom Ben Belo, 1® predsednik SFR Jugoslavije Tito odpotoval na ©bU* v Združeno arabsko ropubliko. Tudi v Kairu je predsednik Tito s predsednikom Naserjem obrovnav©l aktualna vprašanja, ki trenutno zaposlujejo vso mednarodno javnost. Oba predsednika sta znova poudo* rila važno vlogo, ki jo v svetovni politiki igrajo nevezane države.
NEW YORK. — Prvič po letu 1960 se je na zahtevo Sovjetske zveze spet sestala razorožitvena kom*' sija OZN, v koleri so predstavniki vseh včlonjenlh držav. Otvoritveni govor je imel generalni sekreto* OZN U Tant, ki je izrazil mnenje, da je treba nuj* no doseči sporazum, s katerim bi preprečili nadalj' nje širjenje jedrskega orožja. Tekma v oboroževanj11 je prišla v novo fazo, nadaljuje se kopičenje ato«*' skega orožja in države, ki izdelujejo to orožje, uteg* nejo biti postavljene pred težavne odločitve in alternative.
BEOGRAD. — Zvezni zbor zvezne skupščine Jugoslavije je prejšnji teden izglasoval zakon, s ko* terlm je bil 9. maj — dan zmage nad faltzmom ** proglašen za jugoslovonski državni praznik. V ute* meljitvi je bilo poudarjeno, da so Jugoslovanski nn* rodi bistveno prispevali k zmagi nad fašizmom. tem prazniku, ki ga bodo letos prvič obhajali, bod* hkrati proslavili tudi 20-letnico zmagovitega kd»<# druge svetovne vojne.
izdelki so poglavitna izvozna skupina Jug o* slavije v te dežele, polizdelki pa zavzem^ jo tudi v jugoslovanskem uvozu med vsem1
skupinami blaga drugo mesto.
Prosvetno delo sindikatov
Prosvetni referat pri koroškem deželnem vodstvu Zveze avstrijskih sindikatov je objavil obširno poročilo o svoji dejavnosti v letu 1964, iz katerega je razvidno, da je fazne prireditve tekom lanskega leta obiskalo blizu 104.000 ljudi.
Glavni del tovrstne dejavnosti sindikatov opravljajo posebne sindikalne šole, ki na večernih seminarjih posredujejo zanimivo tematiko s področja sindikalne in kulturne problematike. Sindikalnim in obratnim funkcionarjem približujejo razna politična in delovnopravna vprašanja ter jih seznanjajo 2 gospodarstvom, delovno tehniko in zgodovino sindikalnega gibanja. Poleg tega deluje poseben poklicno-pospeševalni institut, v katerem se je okoli 6700 pripadnikov najrazličnejših poklicev pripravljalo na strokovne izpite.
Prosvetna dejavnost sindikatov pa ni usmerjena le na strokovno izpolnjevanje, marveč skrbi tudi za splošno izobrazbo in prosveto svojih članov. Za amaterske umet-nike prireja posebne tečaje in razstave, na katerih se je izoblikoval že marsikateri talent. Zveza sindikatov pa posreduje tudi Pocenjene obiske gledališča in drugih prireditev ter prireja zanimive ekskurzije in izlete, s katerimi širi obzorje delovnemu človeku.
KUKU RDC DROBCIH
© Minister ra pouk dr. Piffl-Percevic je ob povratku * svojega obiska v Sovjetski zvezi napovedal nadaljnjo Poglobitev kulturnega sodelovanja med Avstrijo in Sovjet-*ko zvezo. Konkretno je omenil izmenjavo umetnikov in Ansamblov med dunajsko in moskovsko opero. Sovjetsko kulturno ministrico Furtsevo je povabil na obisk v Avstrijo.
O V Alžiru je zasedala mednarodna konferenca prometnih delavcev, na kateri so sodelovali predstavniki 65 dflav iz petih kontinentov.
% Mednarodni glasbeni festival »Praika pomlad” slavi letos svoj 20-letni jubilej. Spored obsega poleg krstne predstave opere »Prometej" Jana Hanusa tudi gostovanja °fkestrov iz Londona in Moskve.
^ ketoinji mednarodni glasbeni festival v Dubrovniku, ki bo prirejen v času od 16. julija do 24. avgusta, bo po-lekal v znamenju 20-letnice osvoboditve. Poleg domačih °nsamblov bodo kot gostje sodelovali CHy Ballett iz New ^orka ter gledaliike skupine iz Rima in Milana.
€) V Bologni je bila odprta mednarodna razstava •Arte e resistenza in Europa”, na kateri sodelujejo Ife-v'lne države z umetniki, ki so v času od leta 1920 do 1945 z umetniško ustvarjalnostjo doprinesli k aktivni borbi Pr°ti nacističnim in fašističnim tondencom.
f1 Prejšnji teden so študentje dunajskega Mestnega konzervatorija gostovali v Ljubljani, ta teden pa je ljubljanski Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje vrnil Dunajčanom obisk.
% Znani koroški umetnik prof. Egon Wuchercr je pre-*®l Povabilo za sodelovanje na IV. mednarodni razstavi le*orezov „Xyl,on” v 2enevi, na kateri bo sodeloval s lfomi barvnimi lesorezi iz serije »Les in kamen”. Xylon je m®dnarodna potovalna razstava, ki jo najprej priredijo v Ženevi, nato pa še v raznih drugih evropskih deželah, t V ljubljanski Moderni galeriji bo 20. junija ©d* VI. mednarodna grafična razstava, na kateri bodo r<Ustovljena dela 350 umetnikov iz mnogih držav. Da u*iva ljubljanski grafični bienale vedno večji mednarod-ni ugled, priča tudi dejstvo, da je za letošnjo prireditev Poslalo svoja dela okoli sto umetnikov več kot v prejš-letih. Izbrana je bila tudi desetčlanska mednarodna t,rll°r ki bo izbrala nagrajence letošnjega bienala.
v-ex$sJnJjR
Dvajset let svobodne Avstrije
V LUČI RAZSTAVE »NAROD NAJDE SAMEGA SEBE“
Kot nadaljevanje lanskoletne razstave o zgodovini avstrijskih političnih strank in o prvi republiki je mladinski referat pri koroški deželni vladi letos organiziral dokumentarno razstavo, ki pod naslovom ..Narod najde samega sebe" prikazuje nastanek in razvoj druge republike ter njenih političnih strank. Razstavo, ki je prirejena v okviru proslav 20-letnice osvoboditve Avstrije, je zadnji ponedeljek v navzočnosti najvišjih predstavnikov koroškega političnega, kulturnega in javnega življenja odprl deželni glavar Hans Sima.
Krog razstave sega od nacistične zasedbe Avstrije do najnovejših dogodkov v naši državi. Velike kolorirane fotografije nas spominjajo na leta nacističnega nasilja in preganjanja, na leta vojne in uničevanja, na leta povojne zasedbe in obnove, na leta zopetne vzpostavitve demokracije in razvoja v svobodi. Več kot dvajset let je združenih na razmeroma majhnem prostoru, zato je razumljivo, da so prikazani le najvažnejši dogodki, in še ti pogosto simbolizirani le v posameznih osebnostih. In vendar je razstava — kljub raznim pomanjkljivostim in nedoslednostim pri izbiri gradiva in njegovem komentiranju — dragocen prispevek k spoznavanju in razumevanju najnovejšega obdobja v zgodovini Avstrije.
Jugoslovanska ‘mladina se že marljivo pripravlja na svoj letošnji Dan mladosti, 'ki ga vsako leto poveže z rojstnim dnem predsednika Tita 25. maja. Glavna manifestacija v tem okviru je nedvomno vsakoletna štafeta mladosti, katera obhaja letos svoj 20-letni jubilej. Zadnjo nedeljo je iz Titograda ‘krenila na svojo pot, ki jo bo 6800 kilometrov vodila po vsej Jugoslaviji.
Pot letošnje štafete mladosti vodi iz Titograda skozi črnogorsko Primorje na sever skozi Črno goro ter od tam skozi Titovo Užice, Kraljevo in Kragujevac v avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija. V Makedoniji bo šla skozi Ohrid, Bitolj, Gevgalijo, Titov Veles in Skopje, od tam bo nadaljevala pot 'proti Srbiji in preko Donave po Vojvodini, kjer bo šla skozi Zrenjanin, Novi sad in Subotico. Na Hrvatskem se bo ustavila v Osijeku in Varaždinu, 11. maja pa jo bodo v Murskem Središču sprejeli slovenski mladinci.
Po Sloveniji bo štafeta mladosti naredila 587 kilometrov dolgo pot. Iz smeri Lendava, Murska Sobota in Gornja Radgona bo prispela 12. maja v Maribor, kamor bodo pritekle tudi tri lokalne štafete iz občin Mari-bor-Center, Tabor in Tezno. Iz Maribora bo štafeta nadaljevala pot po dolini Drave do Slovenjega Gradca skozi Velenje, Celje, Laško, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Trojane do Ljubljane, kjer bo osrednja republiška slovesnost. Nato bo šla proti Kranju, skozi Žiri, Idrijo, Črni vrh, Ajdovščino, Sežano in Piran do mosta na Dragonji, kjer jo bodo slovenski mladinci predali zastopnikom hrvaške mladine.
Nadaljnja pot štafete bo vodila vzdolž obale, nato bo prešla v Bosno in Hercegovino, kjer bo tekla skozi Mostar, Sarajevo, Travnik in Banja Luko. Nato bo spet prestopila na hrvatsko ozemlje in šla skozi Karlovac, Zagreb, Sisak, Bjelovar, Slavonsko Požego, Dobaj, Tuzlo in preko Drine pri Zvorniku na Valjevo, Sremsko Mitrovico in do Beograda, kjer bo 25. maja osrednja proslava.
Razstava je v prvi vrsti namenjena mladini, kateri naj bi — kakor je v otvoritvenem govoru poudaril deželni glavar Sima — pomagala razvijati svobodno oblikovanje volje in jo utrjevala v čutu državljanske odgovornosti. Letošnja dvajsetletnica osvoboditve Avstrije je posebno primerna, da se spomnimo dogodkov pred dvajsetimi leti in se zavedamo tega, kar smo od takrat dosegli. Ravno v tem smo bili vse preveč skromni, kakor nam dokazujejo nedavni dogodki, ki opozarjajo na nevarnost zopetne poživitve protidemokratične miselnosti. Naša dežela pa po svoji tradiciji svo-bodoljubnosti in strpnosti odklanja politični boj nestrpnosti in sovraštva, zato naj bi bila razstava hkrati tudi državljanska vzgoja.
Svojo 6800 kilometrov dolgo pot bo štafeta opravila v 30 dneh. Štafetno palico bodo nosili mladinci, člani delovnih kolektivov, pripadniki armade in člani množičnih organizacij. V me9tih, skozi katera bo šla štafeta, bodo velike svečanosti, razne prireditve in razstave, med katerimi bo najbolj zanimiva nedvomno razstava, ki jo bodo v beograjskem Domu mladine odprli pod naslovom »20 let štafete mladosti in dneva mladosti«. Na tej razstavi ibodo prikazali vse štafetne palice, ki so bile dosedaj predane predsedniku Titu.
Na dan mladosti — 25. maja — bodo tradicionalne svečanosti na stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu, kjer bo letošnjo štafeto mladosti predal predsedniku Titu svetovno znani slovenski športnik Miro Cerar.
so skupna last vseh ljudi
Na velikem srečanju zastopnikov občin 2elezna Kapla-Bela Iti Kranj, ki sta se odločili za tesno sodelovanje na kulturnem. Športnem, turističnem in komunalnem področju, je govoril tudi predsednik kulturnega odbora občine 2elezna Kapla-Bela Valentin Polaniek. Medtem ko obširno poročilo o tem srečanju objavljamo na četrti strani, prinašamo tukaj glavne misli iz PolanSkovega govora.
Danes je bil narejen prvi korak med sosednima občinama — ta dogodek pomeni v ožjem krajevnem dogajanju nekaj edinstvenega. Meja na Jezerskem bo postala povezovalni člen dveh sosedov, postala bo stična točka med ljudmi tukaj in tam, ki hočejo živeti in delati v miru in prijateljstvu — in to je vendar cilj vsega človeštva. Zato vemo, da z današnjim korakom začenjamo v malem graditi tisti svet, ki bo postal lepši in boljši z razumevanjem in dobrimi sosedskimi odnosi med narodi.
Kulturne dobrine so skupna last vseh kulturnih ljudi na svetu, kajti kultura dviga posameznika nad državno omejenost in narodno ožino v vseobsegajoče občestvo človečanstva. Zato se vsi veselimo ob današnji prvi kulturni izmenjavi; ponosni smo, da doživljamo dan, ko lahko zremo v lepšo bodočnost kot naši očetje v preteklosti.
Današnji dan je preokretnica — zato s tem našim veseljem lahko povezujemo tudi željo, da bi prišlo do nadaljnjih prireditev v okviru kulturne izmenjave tu- in onstran Jezerskega.
Spomenik OZN
Mesto San Francisco, kjer je bila preti dvajsetimi leti sprejeta Ustanovna listina Združenih narodov, se že pripravlja na veliko jubilejno prireditev, ki bo konec junija.
V okviru teh priprav je vsekakor zanimiv predlog, po katerem naj bi otok Alcatraz, na katerem je bila več desetletij jetnišnica za najbolj nevarne kriminalce Amerike, spremenili v spomenik v čaist Združenim narodom, ki obhajajo letos svojo 20-letmco.
Odkar so jetnišnico 'razpustili, niso prav vedeli, kaj bi z otokom in je bilo o tem vprašanju precej razprav v javnosti. O najnovejšem predlogu mora seveda razpravljati še ameriški kongres. Za postavitev spomenika nameravajo razpisati poseben natečaj, otok pa hočejo spremeniti v velik park in 'kraj oddiha.
„Dijaški glas“ že osmič med nami
Spet je izšla nova številka literarnega obzornika dijakov Države gimnazije za Slovence v Celovcu, ki ga izdajajo pod naslovom »Dijaški glas". Osmič že se nam predstavlja najmlajša generacija naših »literarnih” ustvarjalcev; seveda niso vedno isti, mnogi so že zapustili gimnazijo in odšli na višje šole, pri vsaki številki pa je opaziti nova imena, kar pomeni, da je dijaška mladina polna ljubezni do materinega jezika, katerega lepote spoznava v šoli in jih tudi že sama skuša preoblikovati v samostojne spise.
Seveda bi bilo pretirano, če bi pri »Dijaškem glasu” govorili o dozorelem literarnem ustvarjanju. Tega namena tudi list sam nima, niti si kaj takega ne domišljajo njegovi sodelavci; zavedajo se, da so to njihovi prvi poskusi. In vendar je občudovanja vredna njihova zavzetost, s katero se trudijo, da bi bil njihov jezik čim lepši, da bi bila njihova izpoved čim bolj doživeta. Čeprav pripovedujejo le o vsakdanjih stvareh in doživetjih, njihova beseda ni površna, marveč je izraz notranje globine, s katero mlad človek spoznava in dojema življenje okoli sebe.
Zanimiva je tudi ilustrativna plat lista. Že naslovna stran v obliki podpisov posameznih sodelavcev predstavlja posrečeno zamisel, medtem ko številne risbe k posameznim spisom in čedni linorezi kot umetniške priloge izdajajo marsikateri talent.
Vsekakor je »Dijaški glas” tudi s svojo osmo številko lep dokaz, da je med njegovimi oblikovalci zarodek bodočih kulturnih delavcev in da iz njihovega dela »klije dih prebujajoče se naše narodne pomladi”, kakor jim je pisal Janko Ogris iz Bilčovsa.
ŠTAFETA MLADOSTI ŽE DVAJSETIČ
na poti skozi celo Jugoslavijo
Pravilna izbira poklica
je najboljša podlaga za uspeh v življenju
Čez aobra dva meseca se bo končalo šolsko leto in spet se bo nova generacija znašla pred vprašanjem bodočega poklica. Šola je le priprava Za poznejše življenje, nudi nam le splošno izobrazbo in s tem podlago Za nadaljnje izobraževanje, bodisi v kakšni strokovni šoli, ali pa nepo-sredno v poklicu.
Tako v enem kot drugem primeru pa je potrebno, da pravočasno začnejo razmišljati o tem, kakšna naj bo otrokova pot in smer * v poklicno življenje. Prepozno bi bilo, če bi o bodočem poklicu razmišljal šele ob koncu šolske dobe; otrok bi zamudil dragocen čas, poleg tega pa bi bila končna odločitev verjetno prenagljena.
Zato si hočemo že zdaj, dobra dva meseca pred koncem šolskega leta, 'Jokoliko bolj podrobno ogledati, kako velikega pomena je pravdna iz-bira bodočega poklica.
Izbira poklica je za vsakogar važ-n° življenjsko vprašanje. Ko so več st0 ljudem najrazličnejših poklicev
^stavili v '	" ’ • • ' '
Sovorila, da so z izbranim poklicem R°wsem zadovoljni in da bi se tudi v ygo odločili za isti poklic. Druga Jelovica vprašanih pa je izjavila, da
Mni
če hi še enkrat imela priložnost sla povsem drugo poklicno pot.
v .PSb ki s svojo izbiro niso zado-
Pr ot,žaluiei°. da n*so b°'I)e ‘n avočasno pretehtali svoje poklicne
odločitve. Toda kar je zamujeno, se da le težko popravki, v mnogih primerih ipa sploh ne.
Poklic usmerja pot, ki jo hodimo vse življenje. Pri poklicni izbiri lahko v marsičem odločamo sami. Zato smo tudi soodgovorni za bodoči uspeh ali neuspeh. Preudariti o poklicni izbiri pa je treba dovolj zgodaj, o pravem času. Niso redki, ki so pot zgrešili, ipa so potrebovali vse življenje za iskanje druge, boljše.
V življenju, posebno pa pred izbiro poklica, se znajdemo na križišču mnogih poti. Vredno ‘je preuda-
riti, kam bomo krenili. Ne gre le za to, ali bo pot krajša ali daljša, udobna ali naporna; gre za naše življenjsko udejstvovanje. Na takem razpotju se znajde mlad človek, ko zaključi osnovno šolo ali nižjo gimnazijo: treba se je odločiti, ali gre potem na višjo šolo ali pa v učno dobo. Vsaka dejavnost, od kuhanja kosila do vodenja in urejanja družbenih odnosov, terja 'temeljito pripravo, če hočemo, da bo dobro izvedena. Zato je bodočnost vsakega mladega človeka še toliko bolj vredna načrtnosti.
Poklicna izbira terja nekaj spretnosti in znanja. Izbirati pomeni biti svoboden, pomeni s čutom odgovornosti obvladati samega sebe. Poklicna izbira pa ni zgolj stvar posameznika. Tudi družba, katere del je, želi, da vsak posameznik da od sebe kar največ in kar najboljše. Zato pri izbiri poklica mlad človek ni več prepuščen samemu sebi. Tudi družba mu pomaga, čeprav se seveda vsakdo more svobodno odločati. Različni poklici so se razvili iz družbenih potreb, ki s svojimi najrazličnejšimi zahtevami bistveno posegajo v oblikovanje Človekove osebnosti.
V poklicu človek najde samega sebe — če si je namreč pravega izbral. Pravilno Izbran poklic pa pomeni tudi večje delovne uspehe, več kruha in
več sreče za nas vse, na drugi strani pa tudi manj nezgod pri delu in manj notranje strtih, nezadovoljnih ljudi. Poklicno delo, prav posebno pa še učenje poklica, je močan vzgojni črnite!j, ki vključuje posameznika v veliki družbeni kolektiv. Kolikor več ljudi si pravilno izbere poklic, toliko več niti vodi od posameznika k družbi, toliko trdnejša je družba.
Važnosti poklicne izbire so se ljudje zavedali že davno. Toliko bolj je čudno, da se je poklicno svetovanje na znanstveni osnovi v primeri z drugimi vedami razvilo zelo pozno, komaj v zadnjih desetletjih. Telesno delo je do nedavnega veljalo za manjvredno; prepuščali so ga revnejšim ljudem. Izbira poklica je bila odvisna od stanu: sin je podedoval poklic po očetu. Ni bilo prehodov navzgor niti v okviru telesnega dela, kaj šele, da bi se ročni delavec mogel ukvarjati z duševnim delom. Šele francoska revolucija je spremenila mnenje o poklicnem udejstvovanju. Proglasila je, da ima vsakdo pravico izvrševati katerikoli poklic, z edinim pogojem, da je zanj sposoben. Toda poklicno izbiranje je bilo še vedno slučajno, nedognano in površno.
S hitrim razvojem industrije v zadnjih desetletjih minulega stoletja pa
je vprašanje poklicne izbire postajalo čedalje bolj pereče. Poklicna obolenja 'in nesreče so pritegnile pozornost zdravnikov. Hlastanje za večjo produktivnostjo in kakovostjo izdelkov je imelo za posledico pomanjkanje sposobnega obrtniškega naraščaja. Pojavljalo se je prepogosto škodljivo beganje iz poklica v poklic in razdiranje učnih pogodb. Tako je vprašanje poklicne izbire pričelo zanimati tudi gospodarstvenike.
Okoli leta 1900 je dozorela 'potreba po ustanavljanju poklicnih svetovalnic, ki so se nato zelo hitro razširile najprej v Ameriki, potem v Evropi in so v raznih obdobjih dobivale organizacijske oblike, ki so ustrezale kulturni, politični in gospodarski ureditvi posameznih dežel in držav. Obstoj takšnih ustanov opravičujejo uspehi in družbena korist, ki jo poklicne svetovalnice dosegajo po svetu.
Nobenega dvoma ni več, da je nekomu primernejši ta ali^oni poklic. Pri poklicnem delu preživi človek polovico svojega zavestnega življenja. Torej smemo že kar reči, da je izbira poklica izbira življenja, zgrešen poklic pa v večini primerov zgrešeno in zapravljeno življenje.
(Dalje prihodnjič)
Janez Galob
Le malo jih je med nami, o katerih bi smeli s takim prepričanjem ugotoviti, da so v svojem življenju povsod in do zadnjega častno izpolnjevali svoje naloge, kakor to lahko brez vsakega pridržka rečemo za Janeza G a l o b a , pd. Marka na Brnel, ki smo ga zadnji ponedeljek v navzočnosti res izredno velikega števila žalnih gostov spremljali na zadnji poti. To ni bil navaden pogreb, ko se vaščani poslavljajo od svojega soseda; bila je veličastna manifestacija hvaležnosti, ki jo je slovensko ljudstvo na Koroškem po svojih zastopnikih izkazalo možu, kateri je skozi dolga desetletja v zahodnem delu naše zemlje stal kot svetilnik narodne zavesti in zvestobe. Pred odprtim grobom, ob katerega sta med mnogimi drugimi položili vence tudi Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih zadrug, je poslovilne besede v imenu slovenskih organizacij spregovoril dr. Mirt Zaviti er, medtem ko so se od dolgoletnega pevca s pesmijo na domu in ob grobu poslovili člani pevskega zbora »Vrbsko jezero* pod vodstvom Fclti-ja Pavliča.
Janez Galob nas je zapustil v 69. letu starosti. Kaj nam je bil, smo občutili pred leti, ko mu je težka bolezen onemogočila, da bi še naprej aktivno deloval v naših vrstah. Njegovo sodelovanje posebno pogrešajo na Brnel, kjer se je že z mladimi leti vključil v narodno delo: pogreša ga domače Slovensko prosvetno društvo »Dobrač«, kjer je bil skozi desetletja požrtvovalen pevec in igralec ter dolga leta društveni predsednik: pogrešajo ga krajevne zadružne organizacije, v katerih je kot predsednik in podpredsednik odločilno prispeval k uspešnemu razvoju; pogreša ga tudi občina, v katere odboru je dolgo časa preudarno in nesebično zastopal koristi občanov.
Njegova smrt pa pomeni nenadomestljivo izgubo za nas vse, kajti kot vnet narodnjak, požrtvovalen prosvetaš in agilen zadružnik je bil znan in priznan Širom po naši zemlji. Čeprav v svoji skromnosti nikdar ni silil v ospredje m ni stremel za priznanjem, je bila njegova beseda v naših narodnih organizacijah vedno tehtna in zgledna njegova dejavnost. Z. Janezom Galobom smo koroški Slovenci zgubili enega velikih s nov naše narodne skupnosti, globoka hvaležnost, ki mu jo dolgujemo za njegovo predanost in požrtvovalnost, pa nas obvezuje, da bomo nadaljevali njegovo delo.
Žalujoči družini, ki je zgubila vzornega moža in skrbnega očeta, ter vsern svojcem izrekamo naše iskreno sožalje z zagotovilom, da bomo pokojnega Janeza Goloba ohranili v trajnem častnem spominu! S
Proglas ZSO za volitve zveznega prezidenta
Dne 23. maja bomo z vsem avstrijskim ljudstvom tudi koroški Slovenci volili novega zveznega prezidenta. Volitev se ne bomo udeležili samo zato, ker je volilna obveznost, marveč v polni zavesti svoje demokratične pravice in dolžnosti, da učinkovito soodločamo pri volitvi državnega predsednika ter čuvarja in zaščitnika ustave in pravice.
Dosledni svojemu načelu, da je naše mesto vedno na strani avstrijskih delovnih množic, bomo podprli kandidata delovnega ljudstva
dunajskega župana in deželnega glavarja Franza Jonasa
Franz Jonas ni mož mnogih besedi, marveč mož odločnega dejanja, ki je kot naslednik umrlega prezidenta Theodorja Karnerja na položaju župana avstrijske prestolnice s svojim delom v letih svojega županovanja temu mestu vtisnil svoj osebni pečat in mu dal obliko modernega velemesta ter mu spet priboril ugled po vsem svetu. Kot dunajski župan je na svojih obiskih drugih prestolnic in svetovnih velemest hkrati pridobiva! vedno spet nove prijatelje tudi celotni republiki, kakor je v vseh povojnih letih med najvišjimi funkcionarji socialistične stranke sploh odločno sooblikoval tudi državno politiko.
Tako je župan in deželni glavar Franz Jonas naravnost poklican naslednik uglednih državnih predsednikov druge republike dr. Rennerja, dr. Kornerja in dr. Scharfa, katerih sopotnik ni bil le kot pristaš iste stranke, marveč zlasti tudi kot odločni zagovornik preizkušenega sodelovanja demokratičnih sil v vladi.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem zato poziva vse koroške Slovence, da 23. maja
9°s°'° za kandidata Franza Jonasa!
Zgleden primer sodelovanja občin na meji
Minulo soboto st« občini Kranj in Železna Kapla-Bela v zgodovino razvoja maloobmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo in v zgodovino kulturnega in splošnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo priložili nov list. Med njima se je ta dan pričelo eficielno prijateljsko sodelovanje, za katerega sta se v zadnjih mesecih sporazumeli in sestavili konkretni program na kulturnem, športnem, turističnem, alpinističnem in gospodarskem polju. GficieSno prijatelj-
sko sodelovanje se je pričelo z gostovanjem Prosvetnega društva Jezersko v Železni Kapli, ki ga je v Železno Kaplo povabit občinski svet občine Železna Kapia-Beia. Ob tej priložnosti so prišli na obisk v Železno Kaplo tudi podpredsednik Občinske skupščine Kranj Edo Vončina, predsednik Sveta za kulturo občine Kranj Pavle Zupančič in podpredsednik občinskega sveta Kranj Zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Slovenije Silvo O v s e n k.
Ne prezrimo!
V nedeljo, 16. maja dopoldne ob 10. uri ima Slovenska prosvetna zveza v celovškem Domu giasbe
SPOMINSKO PROSLAVO
20. obletnice osvoboditve Avstrije in 10. ofclslnice podpisa državne pogodbe. Pri proslavi bodo med drugim sodelovali moški in mešani pevski zbori Slovenskih prosvetnih društev, ki bodo šli jutri n ca turnejo v Gorico in Trst.
Vstopnice za to proslavo po 10 in 15 šilingov so že v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, dobite pa jih tudi v knjigami ..Naša knjiga" v Celovcu, VVulfengasse 15.
Isto nedeljo popoldne je na celovškem gospodarskem razstavišču velika tombola z zasebnim stanovanjem (Eigentumswohnung) in petimi avtomobili kot glavnimi dobitki.
Ker občina Železna Kapla-Bela še svoje izkušnje in da proučijo nepo-ŽtCezni Kapli zgotovljene sredne možnosti sodelovanja obeh
Novo letalo AUA z imenom ,,Koroška”
Več kot 20.000 ljudi jc v nedeljo popoldne na celovškem letališču prisostvovalo krstu najnovejšega letala Avstrijske letalske družbe AUA tipa Caravellc, ko je dobilo ime ..Koroška". Po svojem krstu je letalo, ki sodi med najmodernejša reaktivna potniška letala in ki je sia-lo 80 milijonov šilingov, vzletelo z letališča proti Dunaju, od koder je naslednji dan poneslo ime naše dežele naravnih lepot proti letališčem evropskega jugovzhoda in Bližnjega vzhoda.
11 ma v
primerne kulturrio-iprosvotnc dvorane, je igral ka skupina prosvetnega društva z Jezerskega z dramo angleškega pesnika in 'dramatika Somer-seta Maughama »Svetli plamen« nastopila pri Rastočniku v Lapeni. K prireditvi je prišlo toliko prebivalstva iz Železne Kaple in njenih grap, da je bila dvorana veliko premajhna, da bi ga megla sprejeti. Ko je župan občine, deželni poslanec Letaš pozdravlja! goste in zbrano prebivalstvo, je med drugim dejal, da je to prvo oficielno srečanje med prebivalstvom obeli občin velik dogodek in da bo šol v zgodovino občine Železna Kapla-Bela. Pred-■tavriki obeh obči i so se odločili, da hočejo na svojem področju goji d liste prijateljsko sodelovanje in izmenjavo, kakor jo gojita Avstrija in Jugoslavija v velikem. Podobno sta govorila 'tudi podpredsednik Vončina in občinski svetnik Valentin P o 1 a n š ek , ki je predsednik odbora za kulturo pri občinskem svetu Železna Kapla-Bela.
Sobotno srečanje v Železni Kapli jc lb:!o začetek obsežnega sodelovanja, ki so ga predstavniki obeh občin skl eri1! i v zadnjih mesecih. V okviru tega sodelovanja je 29. maja v načrtu literarni večer na Jezerskem z 'deli Valentina Polanška, 23. junija bedo kapelški nogometaši igrali v Kranju, 11. julija pa pride godba i/. Kranja v Železno Kaplo, nakar ji bo 12. septembra ikapelška godba vrnila obisk. Za jesen pa je predvidena še vrsta drugih srečanj. Prišle bo do izmenjave gostovanj pevskih zborov, srečal« pa se bodo tudi predstavniki turističnih, alpinističnih in gozdarskih organizacij in ustanov obeh občin, da izmenjajo
občin na teh področjih.
S tem prijateljskim sodelovanjem sledita občini Železna Kapla-Bela in Kranj zgledu, ki ga od leta 1961 naprej že dajeta občini Borovlje in Tržič v prid in dobro prebivalstva to in onstran Karavnak.
VABILO
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu vabi na
materinski dan
v nedeljo 9. maja ob pol tretji uri popoldne v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu.
Na sporedu so deklamacije, petje in igra ..Čudodelna paličica". Celotni spored izvajajo otroci.
Zamenjava na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Celovcu
Vicekonzul jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu Branko Čop se je po večletni vr-šitvi svoje funkcije v sredo zvečer poslovil od predstavnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja na Koroškem, ker je bil odpoklican, da prevzame v Ljubljani nove dolžnosti. Ob tej priložnosti je generalni konzul Franc Pirkovič predstavil novega konzula generalnega konzulata Željka Jegliča.
Št. Jakob pri Velikovcu
Malo pred tem, ko je soproga ing. Tončija Schlapperja, elektro-podjetnika v Št. Jakobu v Rožu, Milena rojena Galob zgubila svojega očeta, on pa svojega dobrega tasta, smo stali na pokopališču v Št. Petru na Vašinjah. Ob odprtem grobu smo se poslavljali in žalovali za AAarijo Schlapper-j e v o , pd. Cekrinjo iz Št. Jakoba pri Velikovcu, zgledno materjo ing. Tončija Schlapperja, ki nas je za vedno zapustila in ki smo jo v petek minulega tedna položili k večneu počitku. Od naše stare, daleč naokoli znane in priljubljene šivilje, ki nas je zapustila, smo se poslovili v velikem številu, kar je najbolj pokazalo, kako priljubljena in spoštovana je bila med nami.
Scniapperjeva družina je tekom nekaj dni utrpela bridko in nenadomestljivo izgubo. V njeni žalosti sočustvujemo z njo vsi, ki jo poznamo, zakoncema pa želimo, da bi v svoji žalosti našla uteho v mladem rodu, ki jima prirašča.
Plemenski sejem
Rejska zveza pincgav&keoa goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v pefek, 7. tr.oja s pričetkom ob 9.30 uri v F e I d -kirchnu plemenski sejem. Ponudba; 130 bikov, 20 krav in 10 telic.
Uradne ure
zavoda za starostno zavarovanje delavcev
V mesecu mc'u ima Zavod za starostno zavarovanje delavcev na Korolkem naslednje uradne ure:
SMOHOn, na bolniški blagajni	5.	maja
ŠT. VID, Friosacher Stratje 1	12.	majo
SPITTAL, Lutherstrafje 4	13.	maja
BELJAK, Kaiser-Josef-Piatz 1	19.	maja
VVOLFSDERG, Weyerplaiz	20.	maja
Uradne ure so povsod od 8. do 12. ure.
V okviru kulturne izmenjave koncert v Hodišah
Komaj se jc zima umaknila pomladi, je oživela kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo, ki se jc lani tako bujno razcvetela. Za obiskom celovškega mestnega gledališča v Ljubljani in za vrnitvijo obiska s strani ljubljanske opere v Celovcu, smo imeli koncem tedna kar dva obiska prosvetašev iz Slovenije na naših tleh. Za sobotnim obiskom igralcev prosvetnega društva z Jezerskega v Železni Kapli je prišel v nedeljo v Hodiše pevski zbor KUD Duplje pri Kranju in s tem vrnil obisk pevskemu zboru SPD ..Zvezda" v Hodišah.
»Zvezde« Janko Sc ho t tl in predsednik zbora iz Dupelj France S n e-
'P.ri dobro obiskanem koncertu, ki ga je zbor i.z Dupelj pod vodstvom Bogomila Klobučarja ob tej priložnosti priredil pri Ravšu db jezeru, sta spregovorila predsednik
S krstom č.trtega letala tipa Čara veli e, ki ga med 11 letali poseduje AUA, na celovškem letališču, pa na Koroškem ni le pristalo prvo reaktivno letalo, .marveč sta Koroška in Celovec proslavila tudi še dva ju-
KOLEDAR
Sobota, 1. moj; Praznik dela Nedelja, 2. maj: Atanazij
Ponedeljek, 3. maj; Najd. križa Torek, 4. maj: Florijan Sreda, 5. maj: Irenij Četrtek, 6. maj Janez
bideja. Pred 55 leti, leta 1910 so se v Celovcu pričeli prvi poizkusi civilnega letalstva, ki je tekem let ustvarilo prve predpogoje za ustanovitev Koroške letalske družbe 21. aprila 1925, ki je še isto loto prevzela prvo letalsko linijo osebnega prometa v Avstriji, linijo Celovec— Dunaj. To linijo je šele leta 1927 irevzela Avstrijska letalska družba ot predhodnica AUA.
Nedeljske slavnosti na celovškem letališču so se udeležili poleg deželnega glavarja S i m e s soprogo in članov deželne vlade, predsednika deželnega zbora T i 1 1 i a n a in Številnih poslancev še finančni minister £ dr. S c h m i t z in minister za pro- <>
•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<XX>O<X>OOOOOOOOOOOO0OOOOOOO<>OO
9
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vabimo vse koroške Slovence na
f
k<
spominsko proslavo
20-letnice osvoboditve Avstrije in 10-letnice podpisa državne pogodbe
ki bo v nedeljo, dne 16. maja ob 10. uri dopoldne v Domu glasbe v Celovcu.
Na sporedu bodo slavnostni govor, recitacije ter nastopi moških in mešanih pevskih zborov včlanjenih Slov. prosvetih društev.
Vstopnice po 10 in 15 šilingov v predprodaji pri krajevnih SPD in v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu.
met Otto P r o b s t.
>00000oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
d I c .ter s tem potrdila prijateljstvo in pobratitev med prebivalstvom Hodiš in Dupelj.
Predsednik »Zvezde« je v svojem govoru opozoril na 20-letnico gnusnega nacističnega zločina nad Perš-imanovo družino, kateri so ravno v času koncerta odkrivali spominsko ploščo na njenem domu, ter naglasil, ida se Imamo njenim žrtvam enako kot vsem žrtvam narodov, ki so se uprli .nacizmu, zahvaliti, da lahko živimo na svoji zemlji, da prihaja v naše kraje .mirno sožitje med obema narodoma in da Slovenci to- in onstran meje gojimo skupno kulturo m da jo posredujemo narodu sosedu 'kot najbolj .irano vez mirnega sožitja in prijateljstva. In kakor odmev so zazvenele ibesede predsednika zbora Iz Dupelj: Nikdar ne pozabimo, da smo vsi sinovi iste matere, spoštujmo prdlepo materino besedo, prelepo slovensko .pesem ln prelepe naše narodne običaje.
Ona in on
pri izbiri in nakupu blaga
Statistične ugotovitve o ravnanju žensk in moških v trgovini
Primerjave med „njo" in „njim" so očitno zelo zanimive, saj jih raziskovalci nenehoma razširjajo na nova področja. Tako so skušali zbrati kar največ podatkov za odgovor na vprašanje, kako se vede „ona" in kako ravna „on" v vlogi kupca. Pred izložbenim oknom: mož se ustavi povprečno za 17,3, ženska za 17,6 sekunde, par se zadržuje 18,7, dve zastopnici nežnega spola pa 30 sekund; ženska si ogleduje najdlje (28,7 sekunde) zlatnino in drug nakit, moški pa razstavljene knjige (29,6) — takšno povprečje jo pokazala štoparica, ki so jo uporabili v več sto primerih.
V atomskem jedru so skrite neznanke materije, iz katere je zgrajen svet. Sile, ki jih vsebuje, so omogočile ustvarjanje zvezd in galaksij, sonc dn planetov. Neznaten delček, teh sil je omogočil življenje na Zemlji in verjetno tudi na drugih območjih vesolja. In čeprav je znanost veliko napredovala v proučevanju teh sil, je njen uspeh v glavnem v odkrivanju čedalje večjih skrivnosti, ki obdajajo aitomsko jedro, to je trdnjavo materialnega sveta.
Znani fizik harsvardske univerze profesor Norman F. Ramsay je predložil zgradnjo velikanskega stroja meslutene energije s katerim naj ibi izvršili »napad« na jedro atoma s ciljem, da nam odkrije kakšno od osnovnih koz-
SKORAJ — NIČ
Ta drobni delček materije ki je enak ničli, je omogočil radio, televizijo, zvočni film, elektronski mikroskop, čudovite stroje za računanje ter tisoč in en izum, ki nas je peljal v vek avtomatizacije.
Elektrika je gibanje elektronov vzdolž ustreznega prevodnika. Elektron je nosilec osnovne enote negativne elektrike. Elektron predstavlja najmanjši električni naboj in zaradi tega je znan kot »električni atom«.
Elektron je omogočil neskončno število kemičnih reakcij v živem in neživem svetu. Življenje samo ije električni pojav, do katerega pridemo s pomočjo neskončnih variacij, ke-
Podatki o nakupu govorijo možu v prid. č dokaj jasno predstavo in namenom stopi v Prodajalno: „Rad bi šal, ki se sklada s si-vo barvo, lahko je vzorčast, vendar ne kri-čeč." Zadošča mu izbira treh ali štirih predloženih kravat, zaupa prodajalkinim izkuš-njam, najkasneje v desetih minutah kupi kravato in šal. V čas je vštet tudi poklon Prodajalki, zadovoljna sta oba. Plača in 9re.
Za žensko je nakup to in ono: radovednost in pričakovanje — „najprej si oglejmo, kai sploh imajo” — primerjava cene s saldom osebnega proračuna, veselje do pomerjanja, skratka užitek, ki ne sme biti pre-Kratek. Kadar ženska kupuje klobuček, se rahlo zmede ob pogledu na spremenjeno ■astno podobo v zrcalu, zato ne ve takoj, *ai se ji res dobro poda. Prodajalki ne zci-UP°, zdi se ji, da je enako blago nekje znatno cenejše, ne zna natančno opisati 'rzorca, ki bi ji bil všeč, kaj pogosto je pro-aajalna miza že prava razstava razgrnje-nega blaga, ko se zamisli in reče, da bo Pogledala še kje drugje.
Kdor kupi, mora tudi plačati. Moški to opravijo z malomarno, velikopotezno kret-ni°i v prodajalni se počutijo kot prijazno Pozdravljeni gostje, ki štejejo vljuden smetita) za prvo dolžnost. Ženske — v tem se uiernajo ugotovitve v več deželah — se s Prsti trdno oklepajo v pest stisnjenega moš-n)'čka, zanje je prodajna miza nevarna ovi-rai čez kaetro morajo vreči svoj denar. Natančno pogledajo blago, da bi ne bile pri-
krajšane ali opeharjene (četudi samo po lastnem mnenju). Še ena razlika: mož zamenja kupljeni predmet le takrat, kadar res ne gre drugače, za žensko pa je zamenjava predvsem nova možnost, da se bo morda le našlo tisto »veliko presenečenje."
Statistike kažejo: med vsemi ženskimi poklici so prodajalke deležne razmeroma največ ponudb za poroko, v več zahodnoevropskih deželah je med sto zaposlenimi nevestami povprečno tridesei prodajalk. Razumljivo: uradnice in ženske iz mnogih drugih poklicev se gibljejo večinoma v ožjem krogu, dekletu v trgovini pa prinaša vsak kupec nov stik z življenjem izven štirih sten. Prodajalka mora biti lepo napravljena in zelo prijazna, predvsem pa — neznansko potrpežljiva.
GLAVNE SKRIVNOSTI VESOLJA SO SKRITE V ATOMSKEM JEDRU
mičnih skrivnosti. Omenjeni iprofesor je dejal, da bi bil stroj, ki bi dal -delcem jedra hitrost do 100.000 elektronskih voltov in ki bi stal blizu sto milijard -dolarjev, nekaj »najvznemirljivejšega,« kar si 'lahko zami-slimo -pri -sedanjih dosežkih .tehndlogije.
Najmočnejši ekcelera-torji, ki jih danes poznamo, dajejo protonom hitrost do 33 milijard elektronskih voltov.
FANTASTIČNI SVET
Svet atomov -je tako fantastičen, da zahteva od nas, da temeljito spremenimo svoje -kon-
0000<xxxxx>0000<x><>00<x><xx>c>0c><xxxx>c>0000‘>c>000c>0000<x><>00000c<x>o<xx> o	o
Kako rastejo banane
V trgovinah ste videli grozde banan. In jedli ste te lepe plodove. Toda ali ste že kdaj vprašali, kakšno je bananino „drevo". No, pa nekoliko besed o bananah.
Največ banan gojijo v Afriki. Banana je tam prav tako običajen sad, kot je pri nas jabolko. Bananinega drevesa ni. Banana je triletna rastlina.
ki spada v rod trav. Ima zelo razvejano deblo, korenine in ogromne široke liste.
Banan je yeč vrst. Največ je rumenih, so pa tudi z rožnato in vijoličasto lupino. En sam grozd banan je lahko dolg do dva metra in ima okoli 300 slastnih plodov, v skupni teži tudi do 50 kilogramov.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooo
mičnih -permutacij -ter kombinacij, a elektron je življenjska siila v ozadju sveta. Brez elektrona bi ne bila možna nobena kemična reakcija in kakršnakoli oblika življenja.
Atomsko jedro sestoji iz -dveh osnovnih elementov, iz katerih je zgrajeno vesolje — iz -protonovih nevtronov — katerih masa je -skoraj dvatisočkrat večja od -mase elektronov. Proton je pozitivno naeldktrizi-ran in je iste moči kot negativno naelektrizirani elektroni. Pod določenimi pogoji postane proton nevtron, prav tako kot se lahko nevtron spremeni v proton.
GOSTOTA -MATERIJE.
Prostornina jedra snaša samo trilijonski del prostornine atoma, vzetega v celoti, a v tem neskončno majhnem prostoru je skoncentriranih 99,98 procentov vse mase in energije materialnega -sveta. To pomeni, da je gostota materije v atomskih jedrih ogromna. Ona znaša 240 trilijonov grama v kubičnem centimetru proti enemu gramu v kubičnem centimetru vode.
Ker so proton-i v jedrih pozitivno naelektreni, bi se medsebojno odbijali z velikansko silo, če bi -te odbojne sile ne obvladala druga večja sila, tako imenovana -nuklearna sila, ki je najmočnejša sila v vesolju, scokira-t večja od elektromagnetnih sil. Toda -ta -nuklearna sila deluje v -omejenem prostoru ki meri eno desetinko trilijonskega dela centimetra.
In ta nuklearna sila predstavlja pravzaprav največjo skrivnost vesolja.
Kažera ptica /e največja?
Ker pri tem vprašanju ne mislimo na razpon kril, bi bila to novozelandska moa, ki so )°> žal, domačini Maori iztrebili v 19. stoletju. Ptič moa je bil do tri metre visok, vendar spričo dejstva, da ni več med živimi, ne moremo upoštevati in pripada ta naslov po teži ‘n velikosti noju. Noj lahko tehta do 140 kilogramov in doseže v višino tudi več kot 2,40 ^ctra na svojih dvoprstnih krempljastih nogah.
. Poleg teh neposrednih odgovorov bodo nedvomno zanimiva še druga »nojevska« vpra-Sanla. Prvo takih je, če noji tiščijo glavo v pesek. Kratek in jedrnat »ne« to neumrljivo Pravljico za vselej razbline. Potem je tu vprašanje, če so noji hitri tekači? Neverjetno, toda resnično je, da noji dosežejo in vzdržijo hitrost 80 kilometrov na uro, tako pa drvi dirkalni konj. Zanima nas tudi, kako veliko je nojevo jajce? Ne bomo pretiravali, če rečemo, <*a tehta 1,3 kg in vsebinsko ustreza ducatu in pol kurjih jajc. Tudi na vprašanje, če so noji dobri bojevniki pa tudi nevarni, bomo odgovorili pritrdilno. Noj v nevarnosti »suva« s sl'ojimi močnimi nogami, na čigar koncu je trd parkelj in v boju lahko tudi večji živali raz-Pura trebuh.
Kako dolgo samica-noj vali svoja velikanska jajca? Ugibanje je pojasnjeno, če povemo, .a lajc ne vali ona, marveč on, kot je to pogosto pri ptičih neletalcih. V večini primerov l<-‘ dolžnost samice končana tedaj, ko jajce izleže, a noju, samcu, ostane neprijetna dolž-n°st, da vali jajca približno 40 do 50 dni.
cepcije o prostoru in času. V -svetu atomskega jedra -pomeni milijardni del 'sekunde zelo veliko ča-sovno razdobje, trilijonski del centimetra veliko dolžino, a kvadriljonski del mase kubičnega centimetra pa veliko težo.
Atom je tako -majhen, da -bi kapljica vode, povečana do velikosti zemeljske 'krogle, vsebovala atome v velikosti pomaranče.
Struktura atoma je podobna sončnemu sistemu. Jedro je »sonce«. Okrog atomskega »sonca« -se -gibljejo drobni »planeti« — elektroni, po naprej odrejenih krožnicah, -z isto pravilnostjo in isto -pokornostjo večnim zakonom narave, kot -se Zemlja in drugi -planeti gibljejo okrog Sonca.
Premer elektrona znaša eno desetinko trilijonskega -dela -centimetra in predstavlja najmanjšo dolžino, ki jo poznamo v prirodi. Njegova masa je manjša od bilijonskega -dela enega grama.
Drobne zanimivosti
| 2E Y DEVETEM STOLETJU pred naSim Štetjem so na Kitajskem uporabljati sončnike in dežnike, a v 17. stoletju je bila njihova uporaba tudi v Evropi že zelo razširjena. To se pravi, domovina dežnikov in sončnikov je danaSnja Kitajska. Na Britanskem otočju so se prvi sončniki pojaviti I. 1760, ko ga je prinesel neki John Hemwey. Sončnik je prinesel z Arabskega polotoka.
• V TIHEM OCEANU v vodah okoli koliforn^jskega polotoka živi neka vrsta rib, ki je veliko bolj nevarna kot morski pes. Na hrbtu ima ostre bodice. Iti izzovejo zelo močne bolečine.
$ ZGODILO se Je v Italiji. V nekem rudniku je neki konj preživel več kot	deset	let, tako	da je vlekel vozove, ne da bi -vsaj	enkrat	zagledal	dnevno	svetlobo.
Ko je postal nesposoben za delo, so ga odvedli ven. Takoj ko je zagledal	sonce,	je veselo	zahrzal	in potem
brez oklevanja krenil	popolnoma sam	v hlev,	iz kate-
rega je odiel pred desetimi leti. Torej nekatere živali imajo lahko prav dober spomin.
,IIImiiiiiii,1111,11,1,1,,,minununninniininniiniinniiiiiniiiiiiiniHinnniHiiuiiiHiiiniiiniinnuHiuimiiiiiiiniHiiiiiHiumiiiiiiiiii, iiiiiiiiim iiiiiiiiimiiimimiinm 1,1111111111,111,1111111,11111,11111111 iiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiumiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiuimmiim
R A Y M O N D CARTIER:
	Padec	
	Berlina
no	skoraj deformiranih felesnih oblik je nedvom-
bo|eden najpomembnejših kolovodij hitlerjevske folpe: naj-; f tateligenten, najbolj zgovoren, najbolj neustrašen. Je n e^9entnejši od Hitlerja, toda do firerja čuti pasjo vda-. 5 ln njegova zvestoba do boga na Olimpu se tudi zad-,^e dni agonije ni spremenila. Gleda daleč v prihodnost Potiska nacizem prav do njegove zadnje logične posle-I „®: ustvarja novo Nemčijo, podobno velikanskemu Vi-Ne 6-mU rec*u' 'zven vseh konceptov realnosti in realizma, )Q|rn^’j°r ki bo služila enemu samemu visokemu in bru-y t\ernu idealu, neizprosno trdo vladati nad čredo »manj-Be i-H1" nar°dov. Minister za propagando in Gauleiter Ve 'na hkrati je temu cilju posvetil vse svoje energije in de/ *a'er|h $e včeraj, 20. aprila, za Hitlerjev 56. rojstni ZQn' Je vrgel v svet visoke besede o bližnji zmagi in z njimi _ "'p elektriziral določeni del nemške javnosti . .. Danes v
in jim
Pride ta človeček in pošast hkrati k svojim sodelavcem Preprosto naznani: »Vse je izgubljeno..."
v «
tJa tega ne pove normalno: zarjuje. Njegove besede 1^1 °draz resigniranosti, marveč še vedno živo besnilo, It j r*a ie navdajalo, od kar je na oblasti. Gromoviti glas, talc lf1ata 'z te krhke postave, odmeva med peščico poslu-Pq| SV' k°f k' govoril pred frenetično množico v Sport-dom p.,^a' kot če bi govoril pred celim nemškim naro-^obbels ga psuje, ta nemški narod. Zanj ima samo
zaničevanje in prezir: narod izdajalcev, narod strahopetcev .. . Svoje žene prepušča tujcu. Na vzhodu beži, na zahodu se predaja. Ceste je zatrpal z begunci, svoje hiše pa pokril z belimi rjuhami, ki visijo kot znamenje vdaje. Ta narod ni vreden visoke ideje nacional-socializma in čudovite prihodnosti, ki mu jo je hotel pokloniti genialni Fuhrer!
Med prisotnimi je bil samo eden, ki se je upal ugovarjati: direktor vsenemškega radia Hans Fritsche. Če je res, da so Nemci pokazali slabost, je pa tudi res, da so se hrabro -bili toliko let in da se še zdaj bojujejo . . . Toda protest iz njegovih ust je še bolj razbesnel Gobbelsa, ki znova rjuje, da Nemci niso vredni usode, ki jim jo je hotel pripraviti Hitler. Psuje Fritscha in druge v konferenčni dvorani: »Nihče vas ne sili, da sodelujete z menoj, moji zvesti ka-meradi . .. Toda zdaj ste v kaši . . . Prišli bodo in vam porezali vratove...!” Potem odfurja iz dvorane in rjuje: »Potapljamo se, toda za seboj bomo potegnili ves svet..."
To je zadnji sen nihilističnega besnila. Gobbels se je odločil, da bo ubil svojo družino in samega sebe. Hitler pa bi rad pobil vso Nemčijo. Ministru za oborožitev Albertu Speeru je že obrazložil fantastični načrt za uničenje, ki naj bi ga Speer izvedel in uresničil. Toda Speer hodi od poveljstva do poveljstva in razlaga, da bodo Nemci preživeli katastrofo nacizma in -da bi bilo več kot zločinsko, uničiti deželo še bolj. Razen tega pa je tudi prepozno, da bi uničili Nemčijo. Hitler lahko besni samo še v Berlinu. Dlje njegova oblast ne sega.
Toda firer še ni izgubil vsega upanja: nenadoma se je na nacističnem nebu povzpelo v višave neko novo ime: Steiner. Mož je general SS, ki severno od Berlina poveljuje rezervnemu korpusu. V tem korpusu je ena povsem paralitična oklopna divizija in dve popolnoma izčrpani in zdesetkani pehotni diviziji. Te razbitine Hitler uradno ime-
nuje za »armadni oddelek" in ukaže, da se mu mora pridružiti prav vsak, ki se lahko premika in ki lahko nosi orožje. Osebno telefonira vsem poveljnikom, da jih bo dal postreliti, če ne bodo poskrbeli, da bo njegov ukaz izpolnjen. Steiner bo napadel na jugu, Busse bo izvedel protinapad na severu. Oba hkrati bosta zaprla vrzel, ki so jo v nemški fronti zasekali Rusi, sovjetske oddelke, ki so prodrli na območje velikega Berlina, pa bodo uničili drugega za drugim . . . Opolnoči pokliče Hitler po telefonu načelnika glavnega štaba Luftvvaffe generala Kollerja in ga vpraša, kaj namerava storiti, da bi podprl Steinerja. »Vidite, dragi Koller, Rusi bodo pred Berlinom doživeli najstrašnejši poraz v svoji zgodovini. . ."
Naslednjega dne ruske granate že orjejo po mestnih četrtih sredi prestolnice. Vrhovno poveljstvo Wehrmachta poroča firerju v majhni sobi, sto dvajset stopnic pod ravnijo ceste, ki je pokrita z ruševinami; zraven sta spalnici Hitlerja in Eve Braun. Jodl, ta avtomat v vrhovnem poveljstvu, začne brati poročila o položaju na vseh frontah. Hitler mu seže v besedo: »Prihranite mi te čenče! Kaj dela Steiner?" Jodl mora priznati, da Obergruppenfuhrer še ni napadel in da vrhovno poveljstvo niti dobro ne ve, kje je njegov armadni oddelek. Tega, da Steinerju razen tistega, kar je imel, ni uspelo zbrati ničesar, razen pet tisoč razcapancev s puškami in ročnimi bombami, Jodl niti ne pove. Zadnja ura se neizprosno približuje. Vsi vedo za to, toda hlapčevski dvor okrog Hitlerja je ostal tak, kot je bil, in prav do zadnjega prevzema nase soodgovornost za svet blaznih in zločinskih utvar, v katerem se že vsa leta giblje Hitler.
Hitler skoči pokonci. Ukaže, naj odidejo vsi, razen Keitla, Jodla, Bormanna, Burgdorfa in generala Krebsa, ki je nasledil Guderiana na položaju načelnika vrhovnega štaba Wehrmacht. V sosednji sobi prisluškujejo adjutanti
Kaj je belo pitanje?
Zadnje čase je v kmetijski strokovni literaturi vedno spet govora o tako imenovanem belem pitanju mladih goved. Ta način pitanja se zelo močno razvija v naprednih kmetijskih deželah in kmetijskih obratih, zadnje čase tudi po kmetijskih obratih Slovenije.
Kaj je pravzaprav belo pitanje in v čem se razlikuje od običajnega pitanja goved in od pitanja mladih goved, ki smo ga v nadaljevanjih tekom letošnjega leta v »Obvestilih«• podrobneje opisali?
Belo pitanje se razlikuje od navadnega pitanja. Pri tem pitanju pitajo teleta že od teže 45 do 50 kilogramov dalje, kar pomeni, da pričnejo s pitanjem že, ko so teleta komaj stara teden dni. Pitajo jih s posebno hrano, ki je izredno bogata na vitaminih in maščobah. Pri tem pitanju prirašča tele dnevno za okoli 1,20 kilograma. V zadnjih dneh pitanja pa teleta priraščajo tudi po dva kilograma in več na dan. Ker traja tako pitanje 90 dni ali okroglo 3 mesece, dosežejo teleta moškega spola ob koncu pitanja težo 180, teleta ženskega spola pa 150 kilogramov.
S tem pitanjem poskušajo premostiti vrzel na trgu s telečjim mesom, ki postaja zadnji dve leti po vsej Evropi vedno večja. Pri takem pitanju namreč ohrani meso belo barvo, ki je značilna za telečje meso, ki ga vedno bolj primanjkuje in katerega ponudba nikakor ne more kriti povpraševanja. Taka teleta plačujejo na trgu s klavno živino po cenah, ki so drugače običajne samo za teleta.
Belo pitanje je torej navmesna stopnja med običajnim krmljenjem telet in pitanjem na >baby beef*. Prednost pred pitanjem na »baby beef * ima to pitanje v tem, da ostane pri njem meso belo, medtem ko pri pitanju na *baby beef* že pordeči.
Celovška zadružna tovarna močnih krmil se uveljavlja
Tovarna močnih krmil, ki jo je Koroška Raiffeisenova zveza pred par leii zgradila nasproti železniške postaje Vetrinj, je deležna vedno večjega zaupanja koroških in gor-nještajerskih kmetov. V primerjavi z letom 1963 je lani svojo proizvodnjo dvignila za 60 odstotkov. Po svojem nastanku je morala že po dveh letih povečati svoje poslopje, vendar sta tudi povečano poslopje in povečana zmogljivost že premajhna, da bi lahko zadostila povpraševanju za mešanicami, ki jih izdeluje oz. jih sestavlja in meša. Lastnik že od lani jeseni stoji pred potrebo, da poveča kapaciteto tovarne in njene prostore.
K temu razvoju koroške zadružne tovarne močnih krmil je v veliki meri pomagalo njeno solidno delo tako v upravi kot v obratu samem. Mešanice 'krmil iz te tovarne niso !e take, kot jih pričakuje, marveč so njihove sestavine tudi laborsko stalno preiskane in zaradi tega nepokvarjene. Po podatkih tovarne je poraba krmnih mešanic na Koroškem za vse vrste domačih živali skokovito narasla. Njene mešanice gredo zelo enakomerno v promet. Medtem ko 'drugod uporabljajo krmne mešanice tovarn močnih krmil v glavnem za perutnino, na Koroškem ni več razlike med uporabo mešanic za perutnino in uporabo za prašiče in za goveda. Tovarna proda za goveda skoraj isto količino krmnih mešanic kot za prašiče in za perutnino.
Močan impulz je koroška zadružna tovarna močnih krmil dobila s tem, da se je povezala s klavnico in predelovalnico mesa Koroške Raiffeisenove zveze in da skupno iščeta kmeta kot svojega poslovnega partnerja. Skupno sklepata s kmeti, ki imajo za to interes, pogodbe, po katerih na eni strani tovarna močnih krmil kmetu zagotavlja brezobrestno 'kreditiranje krmnih mešanic, če na drugi strani sklene z zadružno klavnico in predelovalnico mesa pogodbo, da bo prašiče in mlade bikce, ki jih bo oprtal s temi mešanicami, dobavil zadružni klavnici in predelovalnici mesa po dnevni ceni. Tovarna močnih 'krmil kreditira brezobrestno svoje mešanice tudi v primeru, če prodajo kmetje prašiče in mlade bikce drugim mesarjem ali klavnicam, le obvezati se morajo, da bodo krmila plačali ob koncu pitanja, se pravi, čim bodo oprtane živali prodali. Kmetom, ki sklenejo tako pogodbo, za-
Sedaj tudi škropilo proti plevelu med krompirjem
Za Gesaprimom, ki je z enim mahom napravil proizvodnjo koruze za zrnje spet rentabilno, je kemična industrija razvila tudi škropilo, s katerim lahko uničujemo plevel med krompirjem. To škropilo z imenom GE-SAGARD proizvaja znana tovarna sredstev za uničevanje poljskih škodljivcev in plevela Kwizda na Dunaju.
Z GESAGARDOM uničujemo plevel med krompirjem na ta način, da njivo pred saditvijo krompirja dobro pripravimo in sicer tako, da je zemlja v lepem grudičastem zlogu. Za neposredno zatiranje plevela imamo dve možnosti:
•	prva možnost obstoja v tem, da krompir prej posadimo in pustimo, da vznikne, nakar ga zasujemo tako, da zemlja pokrije vse klice, potem škropimo proti plevelu;
•	druga možnost pa je v tem, da sadimo
družna tovarna močnih krmil poleg tega zagotavlja še brezplačno strokovnjaka, ki jim sestavi krmne obroke pitanja in ki ugotovi potrebo po krmnih mešanicah ob domači krmi.
Uvedba takih pitovnih pogodb nudi že običajnemu kmetu, ki producira meso, velike prednosti. Še večje prednosti pa imajo kmetje.
ki pitajo prašiče, če se združijo — podobno, kot so se združili kmetje olbčine Pliberk — v krožek za zrejo in pitanje prašičev, ki je prevzel nalogo pitanja prašičev z zajamčeno kvaliteto mesa in klavnega izkoristka. V naših •pogojih imajo na trgu posebno veljavo in posebno ceno pitanci, ki na hrbtu nimajo več kot 3Va cm Špeha. To pa je mogoče doseči le z naglim pitanjem, pravilno zrejo pujskov in s plemenskimi svinjami in merjasci, ki so preizkušeni, da imajo prirojeno lastnost tvorbe mesa in naglega priraščanja. Da je za proizvodnjo takih prašičev potrebna kontrola pripustov, starosti pitancev, njihove zreje in pitanja ter vidna označba 'teh pitancev, se razume samo po sebi.
krompir in ga po saditvi takoj obsujemo, škropimo pa, ko je vzniknil plevel, nikakor pa še ne krompir.
V obeh primerih je treba vendar strogo paziti, da škropilo ne pride na vznikel krompir. Razumljivo po škropljenju ne smemo zemlje rahljati, vsled česar sta oba postopka pripravna le na lažji zemlji, ne pa na težki ilovnati zemlji, ki se rada strdi in jo je treba stalno rahljati.
Kar tiče potrebe GESAGARDA, njegov proizvajalec priporoča, da ga vzamemo za zgodnji krompir 2 kilograma, za pozni krompir pa 3 kilograme po hektarju. Cena kilograma se vrti med 265 in 285 šilingov za kilogram. Na prvi pogled je škropilo drago, če pa upoštevamo, da si na izrazitih krompirjevih zemljiščih z njim prihranimo vse nadaljnje oskrbovanje nasada, je pravzaprav zelo poceni.
LUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuimiiiiiiiiiii>miiiimn£ = 2
| Kmetijska poslopja | v luči poenostavitve kmetovanja
Pod tem naslovom priobčujemo glavne misli predavanja inž. Naceta Nachbarja, upravnika	2
posestva kmetijske lole Podravlje, ki ga je imel na zadnjem občnem zboru Slovenske kmečke zve-	g
ze. V svojem predavanju je inž. Nace Nachbar osvetlil vzroke za potrebo po poenostavitvi kmeto-	g
vanja, ob tem pa je posebej nakazal probleme pri gradnji in preureditvi kmetijskih poslopij, ki	g
sta pri poenostavitvi kmetovanja prej ali slej potrebni.
Za kmetijsko proizvodnjo, kakor je pri nas udomačena, je značilno, da obstoja	g
I	iz cele vrste med seboj povezanih procesov. Tehnični in znanstveni napredek zadnjih	g
S	dveh desetletij je sprožil znatno povečanje in izboljšanje kmetijskih pridelkov in nji-	g
1	hove proizvodnje. Pri celi vrsti kmetijskih pridelkov je na domačem trgu proizvod-	g
=	nja večja od potrošnje. Ker se ne posreči vedno, da bi viške prodali na drugih trži-	g
g	ščih, prihaja od časa do časa do zastoja, največkrat pa do znižanja cen kmetijskih	g
I	pridelkov. Ker pa plače v drugih 'poklicih stalno naraščajo in ker postajajo tudi	g
g	splošne gospodarske in življenjske 'potrebščine vedno dražje, imamo neprenehno	g
E	opravka z nezadovoljstvom kmečkega prebivalstva.	:
Gospodarski in agrarni politik ima s tem v zvezi široko polje dejavnosti, če ho-	g,
E	če vsaj usmerjevalno vplivati v prid kmetijstva, kolikor je to mogoče in v celokup-	g
|	nem gospodarstvu pametno in potrebno. Njegov delokrog je pri tem navezan po eni	g
i	strani na kmeta in proizvajalca surovin in pridelkov za prehrano, po drugi pa na de-	g
|	lo kmetijskega strokovnjaka, ki mora to proizvodnjo regulirati in jo tako po kvali-	g
I teti kot po kvantiteti izboljševati.
V prizadevanjih agrarnega politika in agrarnega strokovnjaka kmet nikakor ne	g
=	sme stati brezbrižno ob strani. Popolnoma zgrešeno je, če danes nezadovoljive uspe-	g
=	he kmetijstva in vsakega kmeta posebej zagovarjamo s povprečnimi statističnimi po-	g
=	kazatelji, ki so sredina med najbolj pasivnim proizvajalcem in kmetom z najvišjimi	g
|	donosi tako po površini, kot po delovni sili. Vedno in neprestano moramo poskušati,	g
I	da bomo na svoji kmetiji večali pridelke in izboljševali njihovo kvaliteto. Moramo	g
|	iz dileme našega kmetijstva najti pravi izhod in pravo pot. Ta izhod in ta pot pa	g
E	nikakor ni v insceniranih kmečkih »štrajkih«, marveč v najtesnejšem sodelovanju med	g
|	kmetom kot producentom in kmetijskim strokovnjakom kot pospeševalcem razvoja	S
=	večanja proizvodnje in zboljšanja kvalitete pridelkov ter med agrarnim politikom	g
g	kot koordinatorjem med obema na eni strani in med kmetijstvom in drugimi gospo-	g
E	darskirru skupinami na drugi strani. Organizacija, ki vse te tri skupine kmetijstva, to	g
g	je kmeta-producenta, kmetijskega strokovnjaka-pospeševalca in agrarnega politika-	g
1	koordinatorja združuje, pa mora biti v naših pogojih Slovenska kmečka zveza, ki	g
g ima s tem svoj delokrog že docela začrtan.
Možnosti iskanja izhoda iz dileme kmetijstva in možnosti iskanja prave poti za	g
|	večji gospodarski efekt kmetovanja med nami še zdaleka niso izčrpane. Še vedno sto-	|
E	jimo pred potrebo gospodarskih odločitev, ki nam jih čas in celokupni gospodarski	g
|	razvoj naravnost vsiljujeta. Industrija in turizem še vedno zahtevata od kmetijstva	g
E	ljudi, ki bodo opravljali na njunih področjih proizvodnje potrebno delo. Zato še ni-	§
g	kakor nismo na koncu procesa prehajanja kmečkih ljudi v industrijske poklice in v	g
Š	poklice tako imenovanih sezonskih delavcev. Kmetijstvo bo na ta področja gospodar-	|
g	ske dejavnosti še vedno oddajalo svoje ljudi, tu in tam morebiti še več, kot jih je	g
| oddajalo doslej. -	(Se nadaljuje)
...............uiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif«
.................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiii............
in tajniki njegovemu hlipajočemu glasu. Kot Gobbels tudi Hitler pove, da je vse izgubljeno. Toda tega ne pove kot njegov propagandni minister z glasom vzvišenega cinizma in besne ogorčenosti. Hitler vrže zadnje rokavice usodi in narodu, ki ni vreden njegove veličine. Sesede se na stol, po licu mu tečejo solze, roke prekriža v naročju: vsi so ga izdali, vsi so ga zapustili... Steiner je zanj zadnji udarec. Preostane mu samo še smrt. Rad bi umrl kot borec na barikadah, toda sramotni atentat mu je odvzel fizične moči... Razen tega pa kot firer ne sme tvegati, da bi prišel ranjen v sovražnikove roke. Torej si bo vzel življenje ...
Prisotni najprej brez besed poslušajo, potem pristopijo k svojemu šefu in mu zagotavljajo lojalnost. Hitler vstane, stopi za trenutek iz sobe, se spet vrne in ukaže, naj pride šef tiskovnega urada. Vedeti hoče, če so tiskali njegov proglas, če so ga nalepili po ulicah, če ga je oddajala radijska postaja. Mož iz tiskovnega urada, ki so ga privedli v sobo, pritrdi.
»Kakšen proglas?" vpraša Keitel.
Hitler prekriža roke: »Fuhrer je v Berlinul Fuhrer bo ostal v Berlinu .. . Fuhrer bo branil Berlin do zadnjega .. .I"
Sledi vzklik začudenja. Komaj pred štirimi dnevi je Hitler podpisal ukaz o razdelitvi obrambnega sistema na dve področji: obrambi severnega področja ali cone „A" bo poveljeval admiral Donitz, nad južnim področjem ali cono „B" pa bo prevzel poveljstvo sam Hitler. Trenutek, ko se bodo ameriške in sovjetske armade združile in presekale Nemčijo na dvoje, namreč ni bil več daleč. V južno področje so spadale še nedotaknjena Bavarska, del Avstrije in vsa Češka; Berchtesgaden naj bi postal nova prestolnica. Večina ministrstev se je že preselila tja, prav tako državni maršal Herman Goring. Hitler bi se preselil toliko laže, ker so njegovo prisotnost v Berlinu od januarja naprej skrivali v najsfrožji tajnosti. S tem, da je odkril svojo
prisotnost v Berlinu in da je osebno prevzel vodstvo obrambe v mestu, je Hitler podrl vse dotedanje vojaške načrte, kolikor je v takem položaju sploh še možno karkoli imenovati načrt. Po teh načriih naj bi prestolnico prepustili usodi. Če pa ostane Hitler v Berlinu, bo to bojišče postalo glavno, mesto samo pa tabernakelj, ki ga je treba braniti do zadnje kaplje krvi.
»Jutri boste odpotovali v Berchtesgaden," pravi Hitler Keiilu.
»Prav. Kdaj pa pridete vi?"
»Mar niste slišali: jaz ostanem v Berlinu."
»Torej tudi jaz ne pojdem v Berchtesgaden."
»Pokorili se boste mojemu ukazu, vi Jodl, pa boste spremljali feldmaršala."
»Toda — ugovarja Jodl — saj iz Berlina ne boste mogli voditi obrambe ... Brez vrhovnega štaba .. ."
»Namesto mene bo operacije vodil državni maršal."
»Niti en vojak se ne bo boril za državnega maršala," je pripomnil Keitel.
»Saj se ne bomo več dolgo borili ..." je skoraj vzdihnil Hitler.
»Pozabljate na skupino Schorner in na XII. armadno skupino," je hrabril Jodl.
XII. armadna skupina je Wenckova armada, zadnja Hitlerjeva strateška utvara. Sam je izbiral enote zanjo. Dal ji je najboljše, kar je še ostalo od Wehrmachta. Postavil jo je kot puščico na lok, ki ga opisuje Elba med Dessauom in Magdeburgom. Namerava jo pognati v bok ameriškim kolonam, ki razredčene zaradi hitrega prodiranja hitijo iz Harza proti severu. Potem ko bo Wenck zaustavil ameriške armade, se bo bliskovito obrnil, se pognal na Saksonsko in se od tam skupaj s VII. armadno skupino zagnal proti Konjevu ter pognal Ruse nazaj na Poljsko... Tako kot Napoleon leta 1814 oziroma kot Friderik II. med svojim
nesmrtnim pohodom leta 1757, kajti navsezadnje je bil Napoleon le človeček, ki je bil na koncu premagan . • -Adolf Hitler hoče manevrirati med sovražnimi armadaroh in ker so le-fe številčno močnejše, jih bo porazil posamič najprej eno, potem drugo. Toda en sam pogled na karto zadošča, da je tak načrt v popolnem nasprotju z odi O' čitvijo, da se Berlin brani do konca!
Jodl mu to odkrito pove. Nastavi mu past in opiš® načrt za bleščeče bitke, kakršne so Hitlerja vedno privl®' čevale. Toda tokrat je Hitler strt, ne pritegnejo ga več !e' pe besede in še lepši načrti. »Napravite, kakor veste i® znate," utrujeno in brez volje zamahne z roko.
Krebs, ki se je med tem izmuznil iz sobe, je po telefon® obvestil Himmlerja, Donitza in Ribentroppa o firerjevi n ®' meri. Drug za drugim takoj telefonirajo in mu prigovarjaj®' naj opusti svoj načrt ter odide iz Berlina. Toda Hitler jih nil' ne posluša. Prej odloži slušalko. Keitel je nabolj vztrajen-Drzne se povedati Hitlerju v brk, da nima pravice do takega namena, kot je samomor, potem ko je ostro graj®1 direktorja tovarne v Leuni, ki je pognal v zrak sebe i'1 družino in ko je dal ustreliti toliko vojakov, ker se niso b®' rili do konca. Prvič v svojem življenju je Hitler molče p®' slušal, ko so drugi govorili: tri ure .. . Nič drugega ni spr®' vil iz sebe kot kratek stavek, s katerim je večkrat segel v besedo tistim, ki so govorili: »Dokončno sem se odločil i11 svojega sklepa ne bom spreminjal."
Končno popusti tudi Keitel: »Nastal je popolnoma no^ položaj. Proučila ga bova z Jodlom. Potem bom šel Wencku in mu razložil, kakšna je nova naloga njegove armadne skupine. Edino, kar mora storiti, je to, da pr'^e na pomoč Berlinu."
(Nadaljevanje sledi)

PRED DVAJSETIMI LETI
Sovjetska zastava na vrhu Reichstaga
Konec marca lefa 1945 je ruska armada pričela z zadnjo ofenzivo proti fašistični Nemčiji. Ko je po hudih bojih zasedla Dunaj, se je ob zori dne 16. aP'ila znašla na bregovih reke Odre in s tem pred trdnjavskim pasom sovražnikove obrambe, ki je štela 12 črt. Pregrada, ki je sovjetsko vojsko ločila od njenega končnega cilja — Berlina, je morala pod udarci gigantskega vojnega potenciala kloniti. Dne 16. npriia je prestolnica rajha zadrhtela kot žival, ki zasuti neizogiben pogin. Sovjetski „bog vojne" — artilerija — je tistega dne pričel uničevati prve sovražnikove obrambne črte na Odri. Učinek topniškega °gnja sovjetov je bil strašanski, saj so njihove granate zadevale sleherno ped sovražnikovih položajev. Med rjovenjem katjuš, nepretrganim bobnenjem
topov in bučanjem bombnikov so na nebu zagorele svetlobne rakete ter z več kakor dvesto reflektorji spremenile jutranji polmak v dan. Sovjetske granate so zadevale natančno in trdnjavski pas, onstran katerega je sovjete čakalo 500 tisoč elitnih nemških vojakov, se je pričel krhati. Ni bilo treba dolgo čakati in v sovražnikovi obrambi na Odri, od koder so fašisti pričakovali čudežno rešitev, je zazijala prva razpoka. V nastalo vrzel je z nezadržno silo udarila sovjetska armada. Razpoka je pogoltnila iglo štirih tisočev tankov in samohodnih topov ter neskončno nit pehote. Plaz vojnega stroja se je onstran okopov razlil kot lena reka in obdal nemško prestolnico z neprodušnim obročem.
Zastavonoši Mihajl Jegorov in Meliton Kantarija sta poslušala ukaz, ne da bi trenila z očesom.
»• •. kakor hitro dosežeta Reichs-*a9i bom poskusil znova z nasko-5^om •. .* Seržant lija Sjanov ju je še enkrat pogledal, ko so drug po-le9 drugega ležali v svežem lijaku granate, ter zabrundal v slušalke poljskega telefona:	»Uralec,
bralec, dajte ogenj, dajte ogenj, raztepite topovske posadke pred Reichstagom.”
Zastavonoši sta se previdno splazila iz jarka. Ogenj strojnic z bližnjih streh je vedno bolj bes-nek Trmasto sta se plazila dalje. Imela sta srečo, mine in granate so Pdčele padati na Kraljevski trg vedno bolj poredko.
Skoraj sta že dosegla vhod Reichstaga. Nenadoma ju je pritis-n'l ob tla močan vzbuh. Granate Po naročilu seržanta Sjanova so Prisilile posadko topničarjev pred Ksichstagom, da se je umaknila v vežo.
-legorov in Kantarija sta planila. Pogledala sta svetle marmornate slopnice vhoda, razbite od granatnih drobcev, opraskane ste-7re •.. Nato ju je objela temna ve-Za Reichstaga.
Seržant Sjanov jima je ves čas
sledil z očmi, dokler se nista spustila v temo Reichstaga. Nato je s svojo četo planil in v enem samem zamahu dosegel Reichstag. Takoj za njim je vdrl ves bataljon.
Po hodnikih in sobanah Reichstaga so se oči ruskih borcev težko privadile polmraku. V začetku so streljali kar na slepo, tja, kjer so slutili sovražnika.
Borcem v Reichstagu je prišel na pomoč bataljon Neustrojeva, za njim pa še bataljon kapitana Samsonova z vsemi oddelki. Neustrojev je kmalu upostavil telefonsko zvezo s poveljstvom polka in po žicah je odbrzela vest: »Tovariš podpolkovnik, v Reichstagu sem!”
»Čestitam k uspehu. Kako se obnašajo fašisti?" se je oglasil Fjodor Zičenko z značilnim ukrajinskim naglasom.
»Grizejo, ,faustpatrone' kar dežujejo na nas."
»Pogostite jih s protitankovskimi bombami!" je prešerno odvrnil glas podpolkovnika Zičenka.
Garnizija Reichstaga s poldrugim tisočem hitlerjancev se je odločila braniti »svetišče rajha" do zadnjega diha. Po hodnikih in sobanah parlamenta se je razvila sobna fronta, kjer so se zagrizeni borci borili prša ob prša, z nožem
v roki, ker je bila razdalja med njimi premajhna, da bi se strelno orožje moglo uspešno uveljaviti.
Mihail Jegorov in Meliton Kantarija sta izkoristila spopad v prvem nadstropju in neopazno smuknila na bočno stopnišče, ki je po njunem mnenju vodilo na streho Reichstaga. Na stopnišču proti terasi drugega nadstropja sta se ustavila. Granata je bila odtrgala del stopnišča.
»Tu počakaj. Stekel bom po lestev, videl sem jo pri vhodu v poslopje."
Čez nekaj minut se je Jegorov vrnil. Čez vrzel sta prilezla v drugo nadstropje.
Gromki ruski »ura" se je razlegal preko Kraljevskega trga, ko je na oknu drugega nadstropja zaplapolala ruska zastava. To je vojake bataljona kapitana Dvidova, ki je prodiral proti Reichstagu od Bran-denburških vrat, še bolj spodbudilo in kot plaz so se vsuli proti vhodu Reichstaga.
Naša junaka sta se vzpenjala vedno više. V četrtem nadstropju, ko jima je bilo treba prekoračiti samo še presledek, so fašisti silovito udarili po njima. Tudi tu sta zastavonoša odločila bitko v svoj prid. Pozneje sta pripovedovala,
je pot v Jelenov žleb. V jjfačnem jutru se vlačijo megle po ^ llfl* ^ gozdovih vlada tišina, It'°‘,k. Spanec, .ki nas je moril po-n°^L mineva, jutranji hlad nas je °SVezil. Počasi rinemo v klanec, v Vrstah ki so oživele, se čuje polgla-govor. Prvi, ki so prispeli na vrh, jlte> da čimprej pridejo do vodnjaka, ^rrnonike zavriskajo v oblačno ju-kot bi hotele izzvati sonce, ki je ,'calo skrito v meglah. Zdaj si ob i ogledujem pot, ki sem jo pre-takrat, ko sem šel v brigado.
Ob vodnjaku je vse živo. Mene pa ..anirnajo leseni križi, ki so postav-Jeni na mali jasi. Vprašam tovariša .. Pojasni mi, da tu leže vojaki divi-‘je »Maceratta«, ki so padli lansko J sen v borbi s partizani.
"Jelenov žleb je italijanski grob,« • 1 pravi. Še sedaj, po dolgem času e videti sledove borbe. Prestreljene
stu. Predhodnici se je nekaj pripetilo! In že vidimo. Izza ovinka pripeljejo ranjenega tovariša. Kri mu curlja iz raztrgane hlačnice, njegove blede ustnice šepetajo: »Italijani.«
Že smo v akciji. Komandanti so prvi spredaj. Milovan mimogrede pregleduje zemljevid. Kolona se širi v obroč in z ognjem prodira naprej. Vrhove je treba zasesti. Naši preskakujejo od skale do skale in zavzemajo greben.
V brnenju rafalov se čujejo klici naših jurišačev. Bombe treskajo in kamniti drobci frče vsenaokrog.
Za široko Skalo je skrit Ivo. Njegov nasprotnik ga obstreljuje s težko bredo.
»Moja boš,« si misli Ivo in se zažene naprej. Italijan besno strelja in vroči apnenec škropi Ivu v obraz. Ko je dovolj blizu, pripravi bombo. Z zobmi iztrga jeziček in jo zapodi
on se samo divje nasmeje in strelja naprej.
V najtežjem položaju rešuje ranjenega tovariša partizanka Milka. Njeno telo se kakor kača plazi po tleh, ko vleče z vsem naporom tovariša za seboj. Svinčenke udarjajo levo in desno okoli nje, a ona se za to ne meni. Vsa njena volja in moč sta posvečeni tovarišu.
»Malo potrpi,« ga bodri in njene modre oči so vlažne od bolečine in srda. In ko ji tovariš, ki ga je za ceno svojega življenja rešila, umre v rokah, plane kakor levinja naprej, med borce in goni Italijane, ki brezglavo beže in skačejo v prepad, da maščuje tovariša.
Tri vroče ure smo se borili in zmagali. Zdaj nosijo fantje, pijani veselja in zmage, svoj plen. Ponosno kažejo priborjene brede, lahke mitraljeze in minomete. Drugi se oblačijo v italijanske uniforme in mečejo svoja raz-
V borbi za svobodo
^elade še leže med skalovjem, h smrti veje naokoli.
bJEenemo naPrei skozi hoste kam gremo. Harmonik s®*o koračnico in sonce že 0 Pokuka skozi meglo. Pc j 0 se o borbi, ki je bila Pri Ribnici. Mnogo vedo va 'p' Staf’ borci in čas nagic ko 1 ozakimo na utrujenost i » Sc pred nami oživijo spon P°t ni več tako dolga.
strel aCKkrat Preseka pesem ha Kol ^at0 oddrdra strojnica 0T>a kot pribita obstane i
med skalovje. Ognjeni tresk, in bre-da utihne. Ivo plane k njej in jo objame. Ne meni se za smrt, ki brenči po zraku od vsepovsod, preveč ga je prevzela opojnost zmagoslavja.
Na visokem pairobku stoji kar brez zaklona Primorec Jože. 'Novinec je in brez orožja. Grabi kamenje in ga meče v Italijane. Enega je zadel v glavo. Skoči k njemu in mu iztrga puško. Kakor zaklad stisne orožje k sebi, to z golimi rokami priborjeno puško in iz prs mu uide krik zmagoslavja.
»Skloni se,« mu kličejo tovariši. A
capana oblačila vstran. Doktor teka in obvezuje ranjence. Vrvež je silen, tovariši odnašajo strelivo in orožje po četah. Sedaj so vsi oboroženi. Skoro neverjetno se nam zdi, da smo tako hitro izvojevaLi tako veliko zmago.
Mrak je padel na zemljo, ko smo zapuščali Jelenov žleb. Za nami so ostala trupla fašistov, ki ®o dali življenja v borbi za zločinski fašizem. Mi pa smo čutili, da smo z današnjim dinem postavili neminljiv spomenik borcem za svobodo slovenskega naroda...
da sta streljala na dve »fronti”, eden proti tretjemu nadstropju in drugi na fašiste na terasi četrtega nadstropja. Tudi topot stotin nog oddelkov kapitana Davidova, ki so hrupno vdirali v Reichstag, je zastavonošema nekoliko pomagal. Presenečeni fašisti na terasi so za hip prenehali streljati in to je Je-gorovu in Kantariji zadostovalo, da sta jih z bombami prisilila k predaji.
Pot na streho Reichstaga je bila prosta. Zastavonoša sta se spustila navzdol in oddala ujetnike, snela zastavo z drugega nadstropja, kjer sta jo bila pred kratkim izobesila in se še enkrat podala proti strehi parlamenta.
Prvi mrak se je že spustil, ko sta se Jegorov in Kantarija pritajeno plazila po strehi Reichstaga. Kraljevski trg pod njima so še vedno rušile eksplozije sovjetskih in nemških granat. Tudi na streho je tu pa tam udarila mina ali zacvrčal izstrelek. Pot jima je v curkih lil s čela. Ob vsakem žvižgu mine sta se tesno prižela na pod strehe. Le ped za pedjo sta napredovala proii kupoli Reichstaga, ki se je mrtvaško svetlikala v soju eksplozij granat v globini.
Pred Jegorovom in Kantarijo se je zaporedoma raztreščilo nekaj
granat. Dve sta zadeli Viljemov kip ter odtrgali in s silo treščili po strehi dvignjeno nogo bronastega cesarskega konja.
Ko je zasfovonošema ostalo le še nekaj metrov nevarne poti, je Jegorov bolestno kriknil in se nestrpno potipal po nogi, kamor ga je zadela krogla, ki se je odbila od strehe.
»Ranjen?" je zaskrbljeno vprašal Kantarija.
»Eh, ne, malo mi je preluknjalo hlače. Nič hudega . . ."
Zastavonoša sta dosegla podnožje kupole. Kljub toči svinčenk, ki je pljuskala ob stene kupole, sta pričela spretno lesti po previsni stekleni okroglini, ki je bila na mnogih mestih preluknjana in razbita od svinčenk in granatnih drobcev.
Bila sta na vrhu kupole. Kot zmagovalca zanju največje bitke druge svetovne vojne, sta se za hip razgledala po razrušenem Berlinu. Nato je Jegorov spretno potisnil drog zastave v eno izmed kupoli-nih lukenj, Kantarija pa ga je z jermenom pritrdil k prečnemu tramu.
Velika rdeča zastava s srpom in kladivom je ponosno zaplapolala in naznanila, da je hrbtenica fašistične zveri dokončno zlomljena.
UElBBBiiSkBllBilBIllBBIKIBaBIBIIHUmilHIunNI
H
a a
a
m
■
a
H
a
a
a
a
JE HITLER GOREL DVA DNI?
Sovjetski maršal Čujkov, eden glavnih poveljnikov med drugo svetovno vojno, je objavil svoje spomine, ki so vzbudili po vsem svetu veliko zanimanje. Posebno pozornost pa posveča javnost tistemu delu, ki se nanosa na datum Hitlerjevega samomora. Takole piše sovjetski maršal:
Zdaj sicer ni prič, ki bi nam mogle povedati vso resnico o zadnjih dneh in urah tretjega rajha — nobeden izmed najvišjih nacističnih veljakov ni ostal živ — znano pa je, da sta skušala Goring in Himmler okoli 20. aprila 1945 navezati z Angleži in Američani stike za pogajanja o miru ali vsaj premirju. Ali sta tako ravnala na lastno pest ali ju je poslal Hitler? Na to je težko odgovoriti. Morda bo kdo dejal, da je proces v Niirnbergu nekako pojasnil dogodke v zadnjih dneh tretjega rajha, toda — Himmler je bil že prej mrtev, Goring pa je dajal nejasne izjave in nato napravil samomor.
Spričo tega je mogoče, da so nacistični vrhovi odnesli s seboj v grob dogodke v skrivnost zavitih zadnjih dni tretjega rajha. Morda bo kdo omenil oporoko, v kateri je Hitler izključil Goringa in Himmlerja iz nacistične stranke. To je res. Pisec teh vrstic je dobil takšne podatke iz ust generala Krebsa, načelnika štaba kopenskih sil, v rokah je imel pismo s podpisom Goebbelsa in Bormanna ter s priloženo Hitlerjevo oporoko. Po Krebsovi izjavi, ki se ujema z vsebino Goebbelsovega in Bormannovega pisma, je njihov »fiihrer* napravil samomor 29. aprila, v noči na 30. april pa so njegovo truplo zavili v preprogo, ki so jo polili z bencinom in zažgali. O tem je pisal tudi Hitlerjev šofer in adjutant v prikazu ,Sežgal sem Adolfa Hitlerja‘. Moje vprašanje vsem tistim, ki proučujejo to zadevo: Mar nista predolgo gorela Adolf Hitler in Eva Braun? Kajti — po teh podatkih bi morala goreti nad 48 ur!
Berlin smo zavzeli mi — utemeljuje Čujkov svoje vprašanje — torej smo videli, izvedeli več kot tisti, ki so bili v dneh juriša na Berlin daleč od kraja dogodkov. Naši vojaki so 2. maja 1945 zjutraj prodrli na dvorišče kanclerske palače. Našli so preprogo, iz katere se je še kadilo, v njej pa ožgano Hitlerjevo truplo.
Šofer oziroma adjutant, ki je sežgal Hitlerja, trdi, da je Bor-mann ostal na Alexanderplatzu pod tankom, nadaljuje Čujkov. Ta trditev je sumljiva, kajti po svetu je mnogo ljudi, ki vedo, da je Martin Bormann uspešno prestal več plastičnih operacij in da se nekje skriva pod tujim imenom. Drugega izhoda nima, ker ga je mednarodno vojaško sodišče obsodilo na smrt.
Čeprav je minilo že dvajset let, še vedno ni nihče ugotovil — seveda to ni posebnega pomena — kdaj so fašistične armade ostale brez vodstva, brez Hitlerja: 29. aprila ali 1. maja 1945. Osebno sem prepričan, da sta Goebbels in Bormann (verjetno ob Hitlerjevem pristanku) 29. aprila objavila »fiihrerjevo* smrt — to je bila njuna poslednja karta za sejanje razdora med zavezniki — in svojo objavo podprla s Hitlerjevo »oporoko*. To sta sklenila tisti trenutek, ko so se na Labi srečale sovjetske in ameriške enote in so bili Angleži, ki so spotoma pobirali nemško orožje in tanke, pripravljeni na prodor proti Berlinu.
Načrt je bil sicer preprost, vendar zasnovan v pravem trenutku. Fašističnim veljakom je šlo za to, da bi pridobili čas za pogajanja z Američani in Angleži, za to pa ni zadoščala ura ali dve, marveč je bilo potrebnih vsaj nekaj dni. Prav zaradi tega so sklenili rajhovski voditelji, da se bodo do zadnjega vojaka borili za Berlin. Računali so, da bodo zadržali sovjetske enote s svojo deveto armado jugovzhodno od Berlina. Toda to smo obkolili in nam 29. aprila ni bila nevarna. Na svojo 12. armado se niso mogli zanašati, ker so jo naše enote prestregle zahodno od Berlina in jo razbile. Okoli 20. aprila sta se Goring in Himmler obrnila na zahodne države s svojimi »predlogi*. Čeprav z zamudo, jima je to delno uspelo: dne 7. maja so nemški predstavniki in anglo-ameriško poveljstvo v Reimsu podpisali protokol o kapitulaciji nemških oboroženih sil. Ta dokument pa ni imel pravne veljave, ker so ga podpisali brez sovjetskega uradnega predstavnika.
a
a
BBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBaaBBBai
IBBBBBBBBBBI

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesli — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 1. 5.: 8.05 Vesel pričetek — 11.00 K prvemu maju govori državni sekretar Soronics — '11.45 Veselo majsko petje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Smehljaj iz korenin — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Iskanje miru
—	19.00 športne vesti — 19.30 Prvomajske proslave SPO
—	20.10 Portret pevke Helge Rosvvaenge — 22.10 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 2. 5.: 8.05 Kmečka oddaja — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Koroška lovska ura —
leti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 5. 5.; 8v10 Glasba na tekočem traku — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 16.00 Ameriški pesniki pripovedujejo — 17.15 šeststo let dunajske univerze — 17.40 Domači zdravnik
—	19.30 Halo teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek.
četrtek, 6. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Stili v glasbi — 14.35 Pota literature — 16.00 Nova pota pridobivanja jedrske energije — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Tega ne slišimo vsak dan — 20.00 Vindobona, lepo mesto — 21.00 Voščila k šeststoletnici dunajske univerze — 22.20 Pesem prerije.
Petek, 7. 5.: 8.05 Da, to je moja melodija — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza
—	16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.25 Wallensteinova smrt, tragedija — 21.25 Mi in gore — 21.40 Angleščina čisto hitro.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 1. 5.; 7.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Drugi polčas svetovne razstave v New Yorku
14.30	Pozdrav nate — i16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Smrt ob kaminu, kriminalka — 21.15 Zabavna glasba.
Ponedeljek, 3. 5.; 8.00 Domača književnost — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — >18.35 Mladina in film — 20.15 Proslava petstoletnice dunajske univerze leta 1865	—
20.30	Podobe iz stare Avstrije — 21.15 Za mesto in podeželje.
Torek, 4. 5.: 8.15 Jutranji koncert — 15.30 še vedno te slišim	prihajoti	— 15.45 Dežela in	ljudstvo	— 18.00
Koroška	avto-	in	motorevija — 18.15	Iz prve	roke —
18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Igra ljubezni in slučaja — 21.45 Vedre note.
Sreda, 5. 5.: 8.30 Orkestralni koncert — 15.30 Da, v dolino pesmi — 15.45 Predstavljamo vam Gerharda Kohl-mana —	18.00	Aktualna reportaža —	18.30 Znanstvena
govorilna ura — 20.15 Manon, opera.
Četrtek, 6. 5.: 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Ura pesmi
—	15.45	Doma	v	svoji hišici — 18.00	Koroška	kulturna
poročila — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Alpska lovska ura — 21.00 Radijski poštni nobiralnrk — 21.00 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave.
Petek, 7. 5.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Koroške godbe na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 20-15 Seina—Donava — 20.45 Ever-greens, tokrat na Dunaju — 21.00 Glasbene šarade.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, #0.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih —•	11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) —
13.10	Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 športni komentar.
Sobota, 1. 5.: 8.05 Ljubitelji popevk — 9.00 Operni koncert — 11.00 Pomlad je v deželi — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 1. maj nekoč in danes — 16.00 Otroška ura — 16.30 Človek v obratu — 18.05 Mladinska oddaja — 19.10 Oddaja vicekonclerja — 19.30 Orkester Teddy Staufer — 20.30 Doktorji, gentlemani in magistri
—	21.40 To je Avstrija.
Nedelja, 2. 5.; 8.05 Orkester dunajskih solistov — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 10.15 Otvoritev tedna avstrijskega civilnega letalstva — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Dramatizirana nedeljska pripovedka — 15.00 Ljudstvo in domovina —
18.00	Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer
—	21.15 Avstrijska bilanca.
Ponedeljek, 3. 5.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
13.30	Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Pogled v literarne revije — d7.40 Oddaja za ženo — 19.05 Nižje-avstrijske kolesorske dirke — 19.30 Koncert orkestra deželnega gledališča v Linzu — 21.00 Komorna glasba.
Torek, 4. J.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Po-mebni orkestri — 15.30 Plesna glasba — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Spomini na slikarja Jungnickla — 19.30 Po-
Nedelja, 2. 5.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 3. 5.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — »Hajcanje" v Selah pod Košuto — »Florijana pojejo’ — 10 minut za športnike — 18.00 Za male poslušalce.
Torek, 4. 5.; 14.15 Poročila, objave — Ljudski koledar.
Sreda, 5. 5.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 6. 5.: 14.15 Poročila, objave — Cej so tiste stezice — Odrsko ogledalo.
Petek, 7. 5..* 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Našim mamicam.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz
Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	5.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 1. 5.: 9.05 Praznik radosti — 10.00 Bratje, le k soncu svobodi — 11.00 Literarna oddaja — 12.05 Prvomajski pozdravi — 13.30 Ob prvem maju — 14.00 Po svetu opernih melodij — 15.30 Glasba združuje narode — 17.05 Športno popoldne — 18.30 Iz narodno zabavne zakladnice — 20.00 Ljudje v belih rokavicah — 21.30 Na prvem mestu.
Nedelja, 2. 5.; 8.00 Zadnji bedak iz leta 2000, mladinska igra — 9.05 Prvomajski pozdravi — 10.00 še pomnite, tovariši — 11.00 Prenos proslave 20-letnice ustanovitve prve slovenske vlade — 13.30 Tudi izleti so dopust — 15.05 Za vsakogar nekaj v pomladanskem razpoloženju — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Noš nedeljski sestanek — 21.00 Pomladni preludij.
Ponedeljek, 3. 5.: 8.00 Prva gimnazija na Slovenskem
—	8.40 Z narodnimi pevci in ansambli — 10.40 Naš podlistek — 12.30 Novost v arhivu domače orkestralne glasbe — 14.35 Voščila — 15.30 V narodnem tonu — 17.35 Spomini na kurirske poti — 18.30 V tihem mraku —
20.30	Slavnostni koncert ob 20. obletnici osvoboditve —
22.10	Od popevke do popevke.
Torek, 4. 5.: 8.20 Jutranji zabavni zvoki — 12.15 Pet narodnih — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Radijska igra
—	21.20 Serenadni večer — 22.10 Ljubiteljem popevk.
Sreda, 5. 5.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisani
svet pravljic in pripovedk — 9.25 Domače pesmi in napevi — 10.00 Proslava ob 20. obletnici prve slovenske vlade v Ajdovščini — 12.15 Cez hrib in dol — 12.30 Iz oper ruskih mojstrov — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci — 15.30 Tako pojo naša dežela — 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost v zadnjih 20 letih — 18.45 Noš razgovor — 20.30 Hlapec Jernej, opera — 22.10 Nočni zvočni mozaik.
Četrtek, 6. 5.: 8.05 Jutranja zabavna glasba — 12.15 Pred domačo hišo — 14.05 Odlomki iz francoskih oper
—	14.35 Voščila — 15.30 Pihalna godba — 15.40 Literarni sprehod — il 7.05 Turistična oddaja — 18.45 Jezi-
Ta teden vam priporočamo:
IZ NAŠEGA ANTIKVARIATA
P, Prežihov Voranc: JAMNICA, roman iz podeželjskega življenja,
532 str., ppl. 35 šil.
P B. Traven: OBIRALCI BOMBAŽA, zanimiv roman iz Mehike, 172 str., ppl. 9 šil. ■ Miško Kranjec: POVEST O DOBRIH LJUDEH, roman o krajih in ljudeh,
316 str., pl. 28 šil.
P Ciril Kosmač: IZ MOJE DOLINE, zbirka novel, 264 str., slik. priloge, ppl. 20 šil. P SVET HUMORJA IN SATIRE, zbirka veselih zgodb iz dveh tisočletij,
448 str., ilustr., usnje 42 šil.
P Ignac Koprivec: NEVIDNA STEZA, dve noveli iz partizanskih let,
152 str., br. 5 šil.
P Nikolaj Gogolj: MRTVE DUŠE, roman iz stare Rusije, 328 str., pl.	50 šil.
P Jack London: VRAGI NA FUATINU in druge pustolovske povesti,
176 str., ilustr., ppl. 10 šil.
P Homer: ILIADA, velika pesnitev iz trojanske vojne, 488 str., slik. pril., pl. 34 šil. P Nikolaj Ostrovski: ROJENI V BURJI, roman iz ruske revolucije,
256 str., ilustr., ppl. 18 šil.
P Miroslav Krleža: HRVATSKI BOG MARS, zbirka novel znanega
hrvaškega pisatelja, 276 str., ppl. 25 šil. P Honore de Balzac: ZGUBLJENE ILUZIJE, roman iz stare Francije,
dve knjigi skupaj 664 str., ppl. 39 šil. P Alojzij Remec: VELIKI PUNT, kmečka zgodba iz 18. stoletja
(Slovenske večernice), 160 str., br. 8 šil. P Charles Dickens: POVEST O DVEH MESTIH, roman velikega angleškega
pisatelja, 392 str., pl. 40 šil.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
.Po šestmesečnem premoru so spet odprli vhode na svetovno razstavo v New Yorku. Medtem je nad polovico razstavnih dvoran in paviljonov, ki jih je skupno 119, dobilo novo zunanjost in prenovljeno notranjo opremo. Zboljšali pa so tudi okolico dvoran in paviljonov in ijo opremili predvsem z večjimi zelenicami. Vse ito so napravili predvsem zaradi tega, da bi povečali pritok obiskovalcev
Lani uspešna sozona
na umetnem drsališču v Celovcu
Tudi v minuli zimi je sezona na umetnem drsališču v celovški Mestni hali zabeležila lepe uspehe. Vključno gostovanja dunajske »Revije na ledu" je bilo skupno 156 prireditev (hokej na ledu, drsanje, balinanje na ledu in podobno), pri katerih so našteli 201.497 obiskovalcev. S tem je umetno drsališče znova bistveno doprineslo tudi k poživitvi zimskega turizma v Celovcu ter prispevalo h krepitvi gospodarstva v deželnem glavnem mestu.
Velesejmsko in olepševalno društvo v Celovcu, ki je lastnik Mestne hale, je na zadnji seji sprejelo potrebne ukrepe, s katerimi hoče zagotoviti, da bo umetno drsališče tudi v prihodnji sezoni z uspehom odigralo svojo vlogo.
razstave, o katerem želijo, .da bi bil večji, kot je bil lani v prvem polčasu.
Med novostmi zavzema vidno mesto spo-minsika razstava Winstona Churchilla, letos umrlega velikega britanskega državnika. V dvorani s 600 sedeži kažejo film o njegovem
življenju in delu, v sosednih prostorih pa so razstavljene njegove podobe in slike. Amerika je v svoijem paviljonu pripravila presenečenje z dvorano predsednikov, v kateri je razstavljenih nekaj pomerribnih 'dokumentov iz zgodovine dežele, zraven pa slike in predmeti, ki ponazarjajo življenje in dejavnost 33 predsednikov ZDA.
V	mednarodnem delu razstave so prenovili 37 paviljonov, ki bodo postregli tudi z novimi programi. Afriški in Azijski paviljoni bodo zlasti vsebovali folkloro tamošnjih narodov.
V	lanskem polletju si je razstavo ogledalo nad 26,5 milijona ljudi. Od teh si je razstavo avtomobilske družbe »General Motors« ogledalo 15,5 milijona. Letos obeta družba na svoji razstavi posebno ipresenečenje z razstavo »Vožnja v jutrišnji dan«, ki obsega domišljijsko pot v vesolje in ki je znatno zboljšana od lanske razstave istega imena.
V	drugem polčasu bi si moralo razstavo ogledati približno 70 miljjonov ljudi, torej trikrat več kot liani, da se uresničijo računske napovedi prirediteljev. Predsednik prireditvenega odbora Robert M o s e s pa je že sedaj naglasil, da bodo jeseni, iko bodo razstavo zaprli, veseli, če bodo zaključili brez izgube. To pričakovanje je utemeljeno, ker so pričakovali, da bo že lani razstavo obiskalo vsaj 40 milijonov ljudi. Z namenom, da bi se lanski primanjkljaj ne povečal, so letos podražili vstopnice za 25 odstotkov na 2,5 dolarja.
Prvo polovico prireditve ocenjujejo za »skrajno neugodno«. Že prvi dan so doživeli razočaranje: pričakovali so pol milijona ljudi, prišlo pa jih je le 85.000. Zaradi pomanjkanja zanimanja so morali lani opustiti vrsto prireditev, od katerih so si obetali posebno velik odziv. Da bi bil letos ohisk razstave, ki obsega površino 270 hektarjev, ibolj privlačen, so prireditelji angažirali celo vrsto taksijev, frizerjev in .kozmetikov, bifejev, točajev in natakarjev ter podobnih podjetij za razne druge usluge, ki bodo obiskovalcem na voljo, kadar si jih bodo zaželeli.
kovni pogovori — 20.00 Čelrfkov večer — 21.00 Literarni večer — 22.10 Popevke se vrstijo.
Petek, 7. 5.: 8.05 Njegovo ime je legenda, kantata — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Arije iz Mozartovih oper
—	14.35 Čajanka ob stari glasbi — 15.30 Petje in jodlanje iz Švice — 16.40 Gozdovi pojo, simfonična pesnitev
—	18.15 Simfonična dela slovenskih skladateljev — 20.30
Tedenski zunanjepolitični pregled —	20.40 Svetovne
operne hiše — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih —
22.10	Za ljubitelje jazza.
RADIO TRST
Slovenske oddaje
Sobota, 1. 5.; 9.00 Poklici v slovenski pesmi — 10.30 Od prvih delavskih združenj do svobodnih sindikatov
—	12.15 Kulturni odmevi — 15.00 Volan — 15.30 Voditelji, drama — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.30 Pisani balončki — 19,15 Družinski obzornik
—	20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Nedelja, 2. 5.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.00 Sloven-
ske narodne pesmi — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Črv v ministrstvu, igra — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Vabilo na ples.
Ponedeljek, 3. 5.: 13.30 Melodije iz revij in glasbenih komedij — 17.20 Širimo obzorja — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Koncertisti naše dežele — 21.00 Bitka pri Legnanu, opera.
Torek,	4.	5.;	12.15	Pomenek	s poslušalkami	—	17.20
Italijanščina	po	radiu	— 20.30	Kulturni odmevi	—	22.00
Slovenske novele.
Sreda, 5. 5.: 12.15 V Trstu pred 100 leti — 13.30 Prijetna srečanja — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Higiena in zdravje — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 6. 5.: 12.15 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književ' nosti — 21.00 Voda, veseloigra.
Petek,	7.	5.;	12.15	Pomenek	s poslušalkami	—	18.00
Ne vse,	toda o	vsem	— 18.30	Slovenski solisti	—	19.15
Italija in južni Slovani v letih 1848 in 1918 — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
TreLevizuaL
AVSTRIJA
Sobota, 1. 5.: 17.03 Mladinski film — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sirki — 20.15 Ruleta src, opereta
—	20.40 Punčko Mrs. Wobode, kriminalni film.
Nedelja, 2. 5.: 17.03 Mladinska oddaja — 17.40 Mednarodni filmski magacin — 18.25 Za družino — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Hazy Ostervvald, glasbena oddaja — 21.05 Kaj mislite o tem.
Ponedeljek, 3. 5.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Bila je nedelja, film — 19.30 čas v sliki — 20.15 Drugo pristanišče — 21.00 Švabske dogodivščine — 21.45 Z našimi najboljšimi priporočili.
Torek, 4. 5.: 18.30 Tečaj angleščino — 19.00 Dogodivščine ob Donavi — 19.30 čas v sliki — 20.15 Maigret in hudobni otroci, kriminalka — 21.10 Horiconti.
Sreda, 5. 5.: 11.03 Horiconti — 12J5 Maigret in hudobni otroci — 17.04 Listamo po slikanici — 17.25 Lassie
—	18.00 Mala športna abeceda — 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Možje in s»le: Adolf Hitler.
četrtek, 6. 5.: 11.03 Zaščita spomenikov — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.30 Tečoj angleščine — 19.00 športni kaleidoskap — 19.30 čas v sliki — 20.15 Prt iz Irske, televizijska igra — 22.20 Cilj v oblakih.
Petek, 7. 5.: 11.03 Prt iz Irske — 18.30 Za prijatelja znamk — 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 čas v sliki
—	20.15 Jeklena mreža — 21.10 Inozemski odmev — 22.20 Zlata vrtnica.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 1. 5.; 8.00 Prvomajska parada — 11.00 Narodne pesmi in plesi — 12.00 Film za otroke — 15.00 Nogometni finale za pokal evropskih prvakov — 16.45 Speedway v Crikvenici — 18.25 Obzornik — 16.45 Piknik — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.55 Sprehod skozi čas — 21.25 Družina — 22.10 Prvomajske čestitke — 22.25 Golo mesto — 23.15 Prvomajske parade drugih dežel.
Nedelja, 2. 5.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mendov spored — 11.30 Gozdni čuvaj-i — 16.15 Prenos športnega dogodka — 17.00 Prvomajske čestitke — 18.00 Mladinski klub — 19.00 Film — 20.45 Da ali ne, quiz — 22.00 Lisica zvitorepka.
Ponedeljek, 3. 5.: 10.30 Sonček, sonček zloti — 16.30 Trnjulčica — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Močvirje — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00
Dnevnik — 20.40 Sudanija, igra — 21.40 Naš teleobjektiv-Petek, 30. april; Katarina	ulml1
Sreda, 5. 5.: 14.55 Nogometno srečanje med Anglijo 'n Madžarsko — 16.50 Govorimo rusko — 17.10 Učimo *e angleščine — 17.40 Zgodba o psu in muci, ki sta p°' ribala hišo — 17.55 Pionirski studio — 18.25 Obzornik 19.00 Kalejdoskop — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik 20.30 Lirika Petra Petroviča Njegoša — 20.40 Glasbeno oddaja — 21.40 Kulturna panorama.
Četrtek, 6. 5.: 11.00 Tečaj francoskega jezika — 16-4® Ruščina — 17.10 Govorimo angleško — 17.40 Na Črko« na črko — 18.25 Obzornik — 18.45 Po Jugoslaviji 19.15 Glasbena porota — 20.00 Dnevnik — 20.30 Nfl' rodna glasba — 20.45 Balada o taščici, igra.
Petek, 7. 5.: 16.50 Govorimo rusko — 17.10 Učimo $e angleščine — 18.10 Slikanica — 18.25 Obzornik — 18.^ Rdeči signal — 19.15 Sami smo izbrali — 19.45 Akcij0 — 20.00 Dnevnik — 20.30 Družinski dnevnik — 22.15 Pe* festival Zlate vrtnice.
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organi*0 cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgo*°r urednik Blaž Singer; uredništvo in uprava:	CeloyflC
Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celoy#c ^ Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celoy°c Klagenfurt 2, Postfach 124.