M. V, '1934
rostnlna plačana ▼ gotovtnL
Leto XV., štev. 106
Ljubljana, petek 11. maja 1934
Cena 2.— Din
^pravuiatvo; Ljubljana, fcLoalijeva Ulica & — relefon it 8122, 8121, 8124. 8125, 8126. mseratm oddelea: Ljubljana, Selen« burgova uL 8. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
at. 11. — Telefon It 2405. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt
2. — Telefon St 190. ttačunj pri poŠt <iek ta vodih: Ljub* IJana 6t 11.842, Praga čislo 78-180, WlPr> «t 10J\ 241
Naročnina znate mesečne Din 25.— Za Inozemstvo Din 40__.
Uredništvo: LfuMjaaa, Knafljeva ulica 5. TaMoe 8122, 8128. 8124. 8126, 8126 Maribor Goepoeka ulica 11. Telefon tt 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica *tev. 1. Telefon *t 65.
K!
Rokopisi w ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
POLJSKO-RUMUNSKO ZAVEZNIŠTVO
Poljski zunanji minister Beck in romunski zunanji minister Tita-lescu o pomenu in poslanstvu zavezništva med Poljsko in Rumunijo
Jetiki boj!
Danes se sestane v Ljubljani prvi jugoslovanski protituberkulozni kongres. Organizirana borba proti jetiki, tej najbolj razširjeni, v pravem pomenu besede l judski bolezni se v naši državi nadaljuje s tako vnemo in s tako obsežno udeležbo zdravniških in laiških krogov, da nam prvi skupni kongres vseh proti-tuberkuloznih organizacij in ustanov vzbuja najboljše nade v nove in nove zmage nad zahrbtno sovražnico ljudskega zdravja. Zaradi tega iskreno pozdravljamo v Ljubljani zbrane bojevnike zoper zlo, ki razjeda žal tudi naš narod že pri koreninah.
Odveč bi bilo poudarjati socialni in nacionalni pomen organiziranega boja zoper tuberkulozo, ki je — kakor vsi vemo — izrazito socialna bolezen, daleč presegajoča posameznika in njegovo usodo. Borba zoper tuberkulozo, ki jo vodijo zdravniki s sodelovanjem laiških krogov in s podporo državnih in samoupravnih oblasti, nam najnazorneje kaže pomen socialne medicine. Zdravje posameznika je v tem primeru že zdavnaj prenehalo biti zadeva, ki se tiče samo njega, njegove rodbine in njegovega zdravnika: za tuberkulozo bolni človek je hočeš — nočeš bolnik, ki se tiče vse družbe. Tak bolnik povečuje nevarnost, ki preti zdravim. In zaradi velikega števila enako bolnih ljudi pomeni vsak tuberkulozen človek zmanjšanje narodove delovne kapacitete in — kar je še huje, _— zmanjšanje narodove življenjske sile. Čim bolj narašča število tuberkuloznih, tem bolj se zmanjšujeta telesna odpornost in materialna, s tem pa tudi duhov-no-kulturna zmogljivost naroda. To je dejstvo, ki ga pri takih, v mase sega-jočih boleznih ne moremo uikdar dovolj naglasiti.
Načelno je potemtakem jasno kakor na dlani, da so v borbi zoper tuberkulozo angažirani najbolj življenjski interesi naroda, namreč interesi njegove fizične rasti in odpornosti in celo njegovega obstoja. V sedanjem času, ko so si gesla sodobne evgenike pridobila izredno popularnost, bi se utegnili ponoviti očitki, ki so se oglašali zoper socialno medicino v devetnajstem stoletju, češ, da se z javno borbo zoper bolezni preprečuje prirodni izbor in družba povečuje s poedinci, ki nimajo vseh naravnih pogojev za življenjski boj. Taki ugovori bi utegnili najti pozo. na ušesa zlasti v naših dneh, ko ni več nobena skrivnost strokovnjakov, marveč je že kar noto-rično dejstvo, da je ljudi preveč, osobito glede na to, da v tehničnem delovnem procesu odrivajo stroji vedno več delavskih rok. Zoper tako pojmovanje, ki se res že javno oglaša k besedi, moramo odločno nastopiti baš pri tuberkulozi. Jetika je bolezen, ki se lahko vgnezdi tudi v naravno najbolj zdravih, za življenjski boj popolnoma usposobljenih organizmih; ona slabi ali ugonobi tudi krepke ljudi. Jetika je pokončala izredno število posebno nadarjenih mladeničev. Odprimo samo življenjepise naših pesnikov, slikarjev, glasbenikov, znanstvenikov: koliko jih je v krutem znamenju »tbc« zgodaj zapustilo svet!
Jetika je bolezen vseh slojev, zlasti pa socialno šibkih. Jetika ni samo bolezen delavstva, marveč tudi bolezen intelektualcev in kmetov. Na nedavnem zborovanju zasebnih nameščencev v Beogradu je bilo ugotovljeno, da je več ko polovica organiziranih članov tuberkulozna. Težke so številke, ki jih navajajo poznavalci razmer o razširjenosti tuberkuloze med kmečkim narodom v Bosni in Hercegovini, v Črni gori in v drugih pokrajinah naše domovine. Stalno padanje življenjskega standarda, čedalje slabša prehrana najširših množic, slabe stanovanjske razmere v mestih in na vasi, nazadujoča zaposlitev delavstva, vse to, kar potiska ves naš narod kot gospodarska kriza v vedno večje obuboža-nje — vse to je mogočna usluga tuberkulozi. Zaradi tega je v teh časih pogrebna še večja mobilizacija zoper pro-slulo sovražnico ljudskega zdravja. Ne gre za zaščito šibkih individujev: gre za samoobrambo vsega naroda zoper zlo, ki utegne jutri potrkati tudi na tista vrata, katera so mu danes še zaklenjena s čvrstim zdravjem!
Spričo nad vse očitne, tako rekoč otipljive sovisnosti tuberkuloze kot socialnega pojava s socialnim stanjem množic, s prehranjevalnim in stanovanjskim problemom itd., bo treba tudi pri protituberkulozni akciji posvečati vso pozornost izboljšanju socialnega položaja delavstva, intelektualca in kmetov. Država in družba morata v lastnem interesu kar moči zavirati obubožanje naroda, pospeševati zdravstveno politiko in povzdigo prehranjevalnega in stanovanjskega nivoja. Skratka: ne smemo opuščati zdrave in smotrne, vsaki demagogiji oddaljene, vendar pa aktivne socialne politike, ki je preventivno neizmerno koristna. Brez take v globino in širino ljudskega življenja segajoče splošne javne skrbi bodo vsi napori protituberkuloznih bojevnikov za asanacijo naroda omejeni le na posamezne, k večjemu lokalne uspehe, kakor smo jih doslej zaznamovali baš v slovenskem delu države, uspehe, ki jih večja brezposelnost in druga zla
Bukarešta, 10. maja AA. Na banketu,
ki ga je snoči priredil na čast poljskemu zunanjemu ministru Becku, je zunanji minister T i t u 1 e s c u najprej izrazil zadovoljstvo rumunske vlade in romunskega naroda, da k prispel minister Beck v romunsko prestolnico ravno na romunski državni praznik, nato pa je izvajal:
»Minister Beck je s svojim organizacijskim genijem zadivil svet. Poljska je dokazala, da je vredna svojega velikega mednarodnega poslanstva v Evropi. Pri tem velikem delu sta si Poljska in Rumunija podali roko. Poljsko in Rumunijo je v preteklosti preganjala krivična zgodovina, toda poljski in romunski narod sedaj ne bosta več do-
Cetovec, 1«. maja n. Dogodki na Koroškem dan za dnem jasneje kažejo, da stopa avstrofašlzem po potih svojega lahkega vzornika in da hoče heimvvehrovsiki režim v Celovcu uničiti ie zadnje ostanke kulturnega življenja koroških Slovencev — njih društva in pevske zbore. Že lani Je deželna vlada zabranila nastop slovenskih zborov pri »Mestniku« ob Dravi, kar je Izzvalo tu- in onostran Karavank veliko ogorčenje, vendar je bilo to malenkost v primeri z najnovejšim udar> 'cem nemških šovinistov pri deželni vladi.
Te dm/i so bili napovedani večji pevski tooncerti koroških slovenskih zborov, in sicer za 10. t m. t št. Rupertu in šmihe-Hu, 12. t. m, v St Jakobu in 13. t. m. v •Borovljah, na katerih je imel nastopiti 'kot gost tudi oktet »Ljubljanskega Zvona«, ki je žel lami med koroškimi Slovenci prave triumfe. Vse je bilo že pripravljeno, ljubljanski pevci tik pred odhodom, ko je prispela iz Celovca vest, da so vsi koncerti od deželne vlade in varnostnega komisarja polkovnika Bargerja prepovedani. Kot razlog se navajajo naz-drapane politične razmere na južnem Koroškem.
Ali je to Izpolnitev tistih obljub o čuvanju narodne samobitnosti In kulture narodnih manjšin, ki se avstrijskim mogot* cem kar cede iz ust, kadar snubijo narodne manjšine. Kaj more 8 pevcev ix Jugoslavije, o katerih vseskozi taktnem nastopu so se avstrijske oblasti že lani lahko Prepričale, ogrožati interese Avstrije? P»o-■litiičme razimere v Avstrija res niso idealne, toda kaj se tiče koroških Slovencev, ako se Nemci med seboj koljejo in ustvarjajo >xraz*3iraipane« politične razmere? Slovenska manjšina temu gotovo nI kriva, Saj je dobila za svojo lojalnost in državotvornost še nedavno priznanje na najvišjem mestu. Zato bo treba vzrok te prepovedi, ki predstavlja ne le udarec za naš "živelj v Korotanu, ampak tudi afront pro->ti Jugoslaviji, Iskati drugje. Celovški mogotci! so se pač bali, da se ne bi letos v
utegn jo že v bližnji bodočnosti vreči daleč nazaj. Sicer pa nam že statistično dejstvo, da v Sloveniji umrje za tuberkulozo vsak osmi človek, prepričevalno kaže, da je nevarnost tudi pri nas še vedno zelo velika.
Upamo, da prvi protituberkulozni kongres ne bo sprožil samo vrste konkretnih predlogov, marveč tudi vrsto stvarnih akcij za razširjenje in poostritev plemenite in prekoristne borbe. Nemara bo udaril tudi po zaveznikih zahrbtne jetike, slasti T)o njenem /vestem podočniku alkoholizmu. V vsem tem moramo preiti od besed k dejanjem. V naši banovini se ne moremo pritoževati, da bi se protituberkulozna borba omalovaže-
volila, da bi s« ta temna zgodovina ponovila. Prav tako »e Poljska in Rumunija zaveda-ta, da ie državni teritorij za posamezno državo to, kar je telo
za dušo in življenje: vir življenja in dela. Navzlic temu pa rumunski in poljski narod nikoli ne bosta umaknila roke tam, kjer gre za skupno delo. za mednarodno sodelovanje in za pomirje-nje duhov. Tudi v bodočnosti bosta obe državi ostali v službi mednarodnega miru in ne bosta odbili nikogar, ki bi se jima približal.
Poljsko-rumunska zveza k danes element stabilnosti v mednarodnem življenju, in spada kot taka med temelie močne evropske organizacije. Prepričan sem, da bo naše bodoče sodelova-
«e potencirani meri ponovno Mcofl ved navdiušenja za našo pesem ln nai JesLk, kd je lani prevzel množice koroških Slovencev o priliki turneje »Ljubljanskega 'Zvona«. Zbali w> se, da ne bi nai živelj v Rožu In v Podjunl preglasno zakllcal vsemu svetu, kateremu »kulturnemu kro-■gu prlipada, in da slovenstvo kljub vtrn •ljudskim »štetjem« ie davne nI likvidirano.
Francoska nacionalna frontt
Pariz, 10. maja. g. Pogajanja med u druženjem patriotskih mladinskih zvez in stranko francoske solidarnosti, ki jo je ustanovil industrij ec parfumov Coty, so zaključena Podpisan je bil dogovor o spojitvi obeh organizacij v svrho združitve vseh nacionalnih sil Francije proti rdeči fronti. Organ nove nacionalne fronte bo Cotyjev list »L* Ami de Peuple«.
Rimski gospodarski dogovor
Budimpešta, 10. maja g. Italijansko-av-jtrijsko-madžarska gospodarsko politična pogajanja so zaključena in Je bila pogodba tudi že podpisana v Rimu. Podrobnosti doslej še niso znane. V vladnih krogih zagotavljajo, da določbe pogodbe sicer niso izpolnile pretiranih nad, vendar pa odgovarjajo resnim kalkulacijam. Za Madžarsko je zlasti važno vprašanje prometa z žitom. V tem pogledu je dosežena cena, ki bo odgovarjala zahtevam madžarskih poljedelcev. Obenem poudarjajo, da je bila ta naklonjenost Italije odnosno Avstrije aa. odkup madžarske pSenice dosežena le z gotovimi žrtvami, ki jih bo morala v bodoče prevzeti madžarska industrija.
vala ali zanemarjala. A tudi pri nas bo potrebno poleg splošne akcije še kakšno specialno izboljšanje. Tako bi zlasti potrebovali več ljudskih, cenenih zdravilišč za tuberkulozo v prvem stadiju. 2e sedaj skušajo protituberkulozni dispanzerji, čijih mreža naj bi se razširila, vzgajati na pljučih obolele za pravilni način življenja in zdravljenja, še več bi lahko dosegla ljudska zdravilišča. Načrtov ne bo malo, treba bo tudi najti sredstev!
V tem duhu in s polnim priznanjem vsem, ki so doslej zastavljali svoje najboljše sile za organizirano borbo zoper tuberkulozo, želimo prvemu jugoslovanskemu protituberkuloznemu kongresu kar največ stvarnih uspehov!
nje ie pristaej&e ln koristnejše sa spioi-ae interese ln za mir.«
Poljski zunanji minister Beek je tovor U:
»Srečen sem, da sem prispel v Bukarešto na sam veliki rumunski praznik, ker bom mogel na lastne oči videti, kako silne so rumunske narodne sile ln kako snlošen je vsestranski napredek Rumunije.
Zveza med Poljsko ln Rumunijo yt trdna in trajna. Ona je logična posledica življenjskih interesov obeh narodov. Državnikom obeh narodov gre zahvala, da je preživela vse slabe in dobre čase. Poljsko-rumunska zveza je
Hamburg, 10. maja AA. Včeraj dopoldne so si jugoslovenski novkiarjji ogledali pristanišče v Hamburgu, nato pa so odšK v tropski zavod, kjer jim je upravnik zavoda razkazal notranjo ureditev. Po končanem ogledu je imel upravnik, ki je svoj čas bival tudi v Jugoslaviji in v Skoplju sodeloval pri organizaciji tamošnjega tropskega zavoda, predavanje o malariji. V svojih izvajanjih se je dotaknil tudi tropske malarije, ki se pojavlja tudi v Jugoslaviji. Svoja izvajanja je pojasnil tudi s skioptičnimi slikami.
Ob 13. so v mestni palači priredili goslovenskim novinarjem kos<lo. Gostje so se odpeljali iz Hamburga i »Letečim Ham-buržanom«, ki spada med najhitrejše brze vlake v Evropi, zoret v Berlin
Sprejem v propagandnem ministrstvu
Berlin, 10. maja. AA. Jugoslovenski novinarji so se včeraj popoldne vrnili ▼ Berlin. S postaje so se odpeljali takoj v ministrstvo za narodno propagando, kjer jih je eprej*l minister tega reeora dr. Goebbels, ki jih je prisrčno pozdravil in izrazil svoje zadovoljstvo, ker more stopiti v stik? z 'jglednimi predstavniki jugoslovenske javnosti. V svojem nadaljnjem govoni je izjavil, da pomeni narodni socializem resen poizkus premagati sedanjo krizo. Ce ie doslei ta poizkus naletel v Inozemstvu na nerazumevanje, prihaja to odtod, ker ostrini krize odgovarja podobna ostrina sredstev. Ko Je narodni socializem prevzel oblast. i> bil s svojimi ns-sprotniiki enako močan. Vprašanje je bilo le. kdo bo zmagal, komunizem ali narodni socializem. Nemčija ie bila zadnja obramba proti komunizmu. Če bi bil zmagal v Nemčiji, bi se ne bil več nikjer ustavil. Vsaka revolucija pa ima. ie nadaljeval dr Goebbels, posledice, ki si iih nihče ne želi. Kaj rai odklonimo svetlobo zato, ker meče t.idi senco? Pravi interesent, ki sme oceniti posledice nemške revolucije — nemSki naroi — ie zadovolien. Pri drugih revolucijah so padale glave. Mi smo svoje zaprli v koncentracijska taborila, lrier smo jih vrgajali za koristne člane človešk* družbe, če se pri vseh to n' nosrečilo. hi krivda narodnega socializma. Te asocialne elemente ie n roški narod izločil iz svoje srede. Nihče si ne dela iluzii o kulturnih, gospodarskih, finančnih. notranjepolitičnih in zlacti o zunanjepolitičnih težkočah toda nolni smo dobre volre, da iih bomo obvladali. Pri t;>m nam eredo na roko posebno tri okolnosM:
tako Jasna in preprosta, da h nfcč« un more okrniti
Gospod minister! Ko ste zadnjič obiskali našo prestolnico, ste se lahko sami prepričali, kako globoko in iskreno je prijateljstvo poljskega naroda do ra« nunskega naroda. Hkrati pa smo s. <8-vifc ttkk vaši osebi, ki tako primemo zastopate svojo zemljo, ctčttforaM smo vaše velike izkušnje, dalekoeefaoet n* lih pogledov, kar vam je sodBo toflkS-»o občudovanje in spoštovanje po veed Evropi.
Prepričan sem, da se bodo medsebojni stiki razvijali tudi v bodoče ▼ korist obeh držav, v isti smeri miroljubnega dela, ki nam edino more dati blagostanje in omogočiti splošni napredek. Pri tem pa je treba upoštevati tudi sodelovanje na gospodarskem polju. Vzajemni obiski bodo med drugim ro-dlH tudi to dobro, da se bosta oba naroda čim dalje boij zbliževala in da bosta krepila svojo solidarnost v lastnem hi v mednarodnem interesu.
1. ker lahko delamo neovirano, bre« vee-kega strankarskega vpliva, tako, kakor smatramo za dobro; 2. ker moremo pri jem delu računati na sodelovanj« veega m-roda, ki ne pričakuje prekrižanih rok vsa-ga samo od vlade; 3. ker smo Se prav mladi, tako da hnamo dovolj časa, opraviti svoje naloge.
V	nadaljnjem ne-r«anem raagovora ■ >»-
goe lov enakim i novinarji ee je minister dr. Goebbefe zanimal sa njihovo dosedanjo pot po Nemčiji. Izraizil je upanje, da bo še in»M prilik«, srečati ee s predstavniki jugoslovanskega tiska.
Slovo v Berlina
Berlin, 10. maja AA. Razkošni prostori berlinskega »Union kltrba« so bili snoči prizorišče svečanega poslovilnega banketa v čast jugoslovenskim novinarjem. Večerji i« predsedoval predsednik kluba vojvoda Meklenburški. Udeležili so se je tudi mnogi odličniki, tako jugoslovenski poslanik v Berlinu 2ivojin Balugdžič, prometni minister Elz-Ruebenach. admiral Gladisch, jugoslovenski . generalni konzul v Diisseldor-fu dr. Pantič, svetnik jugoslovenskega poslaništva Rastič in drugi.
Goste je prvi pozdravil predsednik ki«« ba vojvoda Meklenburški, ki je poudarjaj med drugim, da sta se morala nemški 3n jugoslovenski narod v svetovni vojni srečati, da bi se sedaj lahko drug drugega spoštovala in cenila. Na koncu svojega govora je nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru in jugoslovcnskemu narodu. Godba je nato zaigrala jugoslovensko himno.
V	imenu jugoslovenskih novinarjev mu je odgovoril urednik Sima Francen. Zahvalil se je v izbranih besedah za prisrčne sprejeme, ki so jih bili jugoslovenski novinarji deležni po vsej Nemčiji. Medsebojno spoštovanje in sodelovanje bo gotovo rodilo dobre sadove in omogočilo prijateljske stike tudi med Nemčijo in Jugoslavijo. Svoj govor je končal z zdra/ico predsedniku nemške države, državnemu kancelariu in nemškemu narodu.
Povratek v Beograd
Danes so priredili jugoslovenska novinarji v okolici Berlina tovariško kosilo v čast posadke letala »Feidmarscha! von Hin-denburg« in spremljevalcev po Nemčiji
Jutri ob 7. zjutraj zapuste s tem letalom nemško prestolnico in se bodo vrnili v Beograd med 13. in 14. uro.
Bombni atentati v Avstriji
Ponovne eksplozije bomb na Dnnajn — Preprečen atentat na dr. Dollfussa in Starhemberga — Poškodovanje solnograške železniške proge
Dunaj, 10. maja d. Snoči oKoSi 6. je eksplodirala r stranišču poleg Filadelfij-ekega mosta r 12. okraju za nekim reklamnim napisom skrita bomba. Pri tem »ta bili lažje ranjeni dve osebi. Po 8. zvečer je eksplodirala bomba na vrtu nelke gostilne v 19. okraju Pri tej Dri lik i je bil p ranjena neka Ženska. Zaradi teh dveh ekaplio-zaj so aretirali 10 ljudi.
V Solmogradu je bilo danes vetMfao rto-rovanje patriotske fronte, na katerem sta bila kancelar dr. Dollfuss in polkan-celar Starhemlberg glavna govornika. Zborovanja se je udeležiiLo okoli 30.000 kime-s SolnogiraSkega. Kancelar dr. Dottfriss je govoril tudi o narodmosoclalistlčni agitaciji ter je siponočii, da so narodni socialisti Skušali preprečiti zborovanje. Oblasti so včeraj odkrile ln zaplenile velike zaloge ekrazita, ki so Jih pripravili za bombne atentate. PoSkodtovane so bile tudi železniiške proge. Dr. Dollfuss ln Star-hemiberg sta prispela v Solnograd v le-
talu, s katerim sta se tudd vrnila. Na letališču je bdi sbriit peklenski stroj s 55 amonitnimd patrom ami ter uro, vendar pa ao ga še pred prihodom dr. Dollfussa ln Starhemlberg« našli ter ga uničili. Kazor se dozmava, Je solnograSka policija včeraj aretirala večje število narodno-« ool ali stičnih agitatorjev iz Nemčije, ki so brez potnih listov pri Ml v Solmograd, da M motili današnje zborovanje. 2e snočt Je eksplodiralo deset petard. Poizflruieaiih Je bilo tudi več napadov na želeanišlko progo Bischoffihofen-Solnograd, ki Je bdla nekaj časa zaprta. Neznani storilci so prerezali tudd telefonski kabel, ki pa Je bil kanalu zopet popravljen. Aretiranih je bdlo več oseb
Na Dunaju Je Mlo na HeMeuplatoo Zborovanje patriotskih obrtnikov, na katerem Je govoril trgovinski minister dr. Sto*-kinger. Tudd tukaj je eksplodiralo nekaj narodmosociallstičnlh petard, ki pa niso napravile nobene Škode
Dollfussove obljube
v teoriji in praksi
Štiri velike slovenske pevske prireditve na Koroškem prepovedane v zadnjem hipa
Akcija za zbližanje
Francije in Italije
Napoved skorajšnjega pričetka diplomatskih pogajanj med Francijo in Italijo — Francija ne bo nikdar priznala zakonitosti nemškega oboroževanja
Pariš, 10. maja. d. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Henry Berenger je včeraj poročal Barthouju o svojem razgovoru z Mussolinijem, predvsem pa o načrtu, po katerem naj bi se razna franco-sko-italijanska vprašanja uredila v okviru prijateljske pogodbe, kakor tudi o možnosti neposrednega sporazuma med obema državama glede razoroži t venega vprašanja. Kot uspeh Berengerjevega obiska v Rimu napovedujejo skorajšnji pričet ek diplomatskih pogajanj med Francijo in Italijo, v katerih naj bi se ustvarila podlaga za prijateljsko pogodbo, ki je v načelih že jasna. Rok za potovanje Barthouja v Italijo ie ni določen, vendar pa obstoja mnenje, da se bo sestal z Mussolinijem v drugi polovici junija. Poleg Berengerja je Barthou sprejel včeraj tudi italijanskega poslanika.
Po svojem razgovoru z Berenger jem »e zunanji minister Barthou poročal v zuna-nje-političnem odboru poslanske zbornice o svojem potovanju v Varšavo in Prago, o razorožitvenem in poeaarskem vpraša-
nju. Izčrpno je obrazložil odno&aje Francije s Poljsko in Češkoslovaško, kakor tudi razmerje teh dveh držav z Nemčijo m Italijo. Največji del svojega govora je posvetil razorožitvenemu vprašanju. Pri tem poudaril, da vztraja r ranči j a slej ko prej na stališču, ki ga je zavzela v svoji aofei od 17. aprila. Francija v nobenem primeru ne bo priznala zakonitosti nemškega oboroževanja. Za sedaj smatra kot najbolj primerno, da počaka na nadaljnji razvoj dogodkov, predvsem pa hoče priti na Jasno glede bodočega stališča Anglije.
Pismu predsednika posaarske vladne komisije Knoxa tajništvu Društva narodov, v katerem govori o nevarnostih prevrata ▼ Posaarju, Barthou ne pripisuje prevelike važnosti, obenem pa je namignil, da je za preložitev plebiscitnega roka, ker še vedno ni rešeno vprašanje, katera država ali katera mednarodna sila naj bi jamčila za volilno svobodo. Končno je sporočil, da bo v nedeljo odpotoval v Ženevo.
Gobbelsove izjave
našim novinarjem
Po obiska vseh večjih krajev v Nemčiji so se naši novinarji vrnili v Berlin, kjer jih je sprejel minister Gobbels
t
Madžari so hudo
razočarani nad Rimom
gospodarske odrešitve, do« carine za svoj Izvoz
Pričakovali so od Italije živeli pa so zvišane
Bratislava, 9. maja.
Sredi meeeca maja poteče rok, ko bi morali tata po prvotnem načrtu iagotov-ljeni vs-i gospodarski dogovori med Italijo in Madžarsko. Pot, ki sta jo podvzela Gomtbos in Kanya marca meseca v Rim an tamošnja »uspešno« potekajoča pogajanja so budimjpeštanske politike napolnila e optimizmom Ln vesoljno madžanscvo je zmagoslavno proglašalo, da Je Mali an-ftanti a tvor jena v Podunavju gospodarska protiutež, ki bo Madžare osvobodila zemljepisne nujnosti, da je njihov gospodarski interes samo v lepi slogi z drugimi po-ekinavekiimi sosedi. Posebno po povratku tobeh svojih državnikov iz Rima so se iMadižari zibali v rožnatih sanjah brezskrbne bodočnosti. Gomibos in Kanya skoro da nista dala nikakršnega povoda za itako amagoalavne občutke, toda njuno iredlkobeseduost so doma tolmačili kot Idolžmost dobrih državnikov in diplomatov, ki ne sin«Jo na dan z besedo, dokler stvar Be ni gotova do zadnje toč&e. časa za zi-«d*aje zdatih gradov v oblake bi bili Imeli •Madžari prav za prav do 15. mila, toda (medtem so različne vesti iz Rima temeljito ohladile navdušenje nad uspehom rimskega romanja obeh madžarskih veljakov
Gospodarsim krogom se je zdel rok do »rede maja sicer nekoliko dolg, ventdar &o se pridružili splošnemu precenjevanju rimskega sestanka, kajti tudi njim je po-tlitiika prva stvar in gospodarska zveza lltalija-Avstrija-MadBarska Je bila v prvi •vrsti politična poteza proti Mali sntantl Kazalo je, da je rimski sestanek odpravil tvse ovire, ki stoje na potu italijansko-Jmadžarski ekspanziji v Podunavju. Teza, tda je Mala antanta osniovna celica za gospodarsko in politično pomirjenje Po-Idiunavja, teza, ki Jo Madžari ne marajto toriznatd za nobeno ceno, bi bila s tem (o vržena.
Zaradi tega Je bila razumljiva nervoz-toost Madžarov, ko se J« usodni dan vse JbolJ ki bolj približeval, ne da bi ona buspešna« pogajanja rodMa kake vidne feadove. Ravno nasprotno so lz Rima pro-tnicale vesti o nepričakovanih težkočah ln ovirah, na katere so naleteli dogovarjajoči se delegati ln gospodarski strokovnjaki. Avtentičnih poročil pa javnost, ni do-fcrivala in tako je še vedno obstojala nada, •da bo vendarle dosežen vse zadovoljujoč sporazum. To nado ip-a Je v znatni meri •omajala toratlka vest v italijanskih listih, •da se v Rimu ne bo sklenilo nič dokončnega, marveč se bodo pogajanja nadaljevala v Budimpešti ali na Dunaju. Take notice so morale roditi splošno prepričanje, da se rimski dogovori niso ganili s •mesta ln niso dosegli onega stadllja, da *>i bilo mogoče pričakovati za 15. maj popolnega sporazuma, ki bi madžarskemu gospodarstvu odiprl vrata dlo tako zaželje-nega izvoza v Italijo. Bilo je očividno, da so ovire za sporazum tako pomembne, da se ne da-dlo spraviti s pota v kratkem času, dvomiljivcii <pa so začeli govoriti celo o neodistiranljivih težkočah.
Medtem ko so v Rimu tekla pogajanja in so madžarski gospodarski krogi vidiii v duhu, kako se nepregledni vlaki njihovega blaga premikajo proti Italiji, brž ko bi napočil zaželi-eni 15. maj, je rimska vlada izdala odredbo, ki ni prav nič v 6kladu s tekočimi pogajanji. Madžari izvažajo v Italijo kot agrarna zemlja predvsem kmetiiske pridelke, pretežno pa žito vseh vrst, živino in perjtnino. Italija je lani uvozila skoro 14 milijonov metrskih stotov pšenice ln je pri t?j količini upoštevala Madžarsko samo r. 2.4% celokupnega svojega uvoza pšenice, dasi je imela Madžarska celih 7 milijonov metrskih stotov previška na pšenici. Iz teh štev'lk mirne duše lahko zaključuje, vtn v Rimu svojega prijateljstva do Madžarske v gospodarskem pogledu niso bogve kako upoštevali. Madžari so imeli dobiček od Ita lije samo pri izvozu živine, ker j? na italijanskem uvozi tega blasa sodelovala Madžarska v odlični meri. Skoro cela tretjina uvožene količine živine odoada na madžarski izvoz. Razumljivo }?, da so madžarski gospodarji pričakovali, da jim bodo rimska pogajanja prinesla še večje ugodnosti.
Zato pa je nemilo zadela to veselo razpoloženje kratka vest iz Rima, da j« italijanska vlada znatno povišala svoje carine za uvoz živine in da to povišanje pri perutnini znaša kar 35 odst. Vsako posredovanje madžarske vlade je ostalo brez uspeha in s težkim srcem je morala budimpe-štanska vlada naposled le obvestiti javnost o novem ukrepu iz Rima, ker je povišanje stopilo v veljavo že 1. maja. Lahko si i« misliti, kaka strahovita poparjenost je zavladala zlasti v madžarskih kmetijskih krogih. Državna kmetijska zveza je takoj sklicala zborovanje in predsednik zveze, narodni poslanec Mutschenbacher — čistokrven Madžar! — je ostro napadel vlado, ki je zazibala madžarsko gospodarstvo v tako prelestne sanje. Dejal je tudi. da politično prijateljstvo ne more delati čudežev na gospodarskem polju, in s tem dovolj ooenil vrednost politike, ki v daljavi išče tega, kar ima v neposredni soseščini. Zato je govornik zahteval od vlade realne politike, češ da gospodarstvo ne more pričakovati čudežev in da svoje rešitve ne pričakuje niti od rimskih čudežev.
Zvišanje italijanskih carin za živino in perutnino je silno neprijetno seveda tudi vladi, kajti ona ni storila ničesar, da obdrži sijajne nade na rimski sporazum v pravilnih mejah, marveč je posredno celo pospeševala razmah domišljije. Neugoden potek rimskih pogajanj bi znal zelo oslabiti položaj vlade, ker si je prebivalstvo obetalo od nje najučinkovitejše pomoči in je Gombos napovedoval temeljit preobrat v gospodarstvu po 15. maju. Prebivalstvo se je zaneslo na njegovo obetanje in je sedaj kar obupano v svojem razočaranju. Rimski sporazum je bil njegova edina nada in še ta se bo, kakor kažejo razni znaki, najbrž razblinila v nič.
Obrtniški parlament
Na konferenci zastopnikov vseh obrtniških zbornic v Skoplju so bili sprejeti važni sklepi za zaščito obrtništva — Prihodnja konferenca bo v Ljubljani
Beograd, 10. maja p. V Skoplju je bila
v Prosvetnem domu konferenca zastopnikov vseh obrtniških zbornic v naši državi. Na dnevnem redu je cela vrsta vprašanj, ki interesirajo naše obrtnike. Konferenco vodi predsednik skopeljsike zbornice g. Cukič.
Po pozdravnih govorih je tajnik novo-sadske zbornice Stanič poročal o pobijanju šušmarstva, o čemer se je razvila živžhna razprava, v katero je posegei tudi tainik ljubljanske Zbornice za TOI dr. Pretnar. Kakor je pokazala razprava, se je šušmarstvo zaradi težkega gospodarskega položaja razširilo po vseh krajih države, zaradi česar močno ogroža položaj naših obrtnikov.
Tajnik beograjske obrtniške zbornice dr. Mišič je referiral o kartelih, njihovem vplivu na naše gospodarstvo in o potrebi, da se odpravjio. Dr. Pretnar je v razpravi zavzel stališče proti nekaterim Mišičevim naved-oam, v obsežni debati pa so posamezni govorniki zlasti naglašali veliko škodo, ki jo povzročajo karteli obrtnikom in malim trgovcem.
Pred popoldanskim nadaljevanjem konfe-ference so imeli tajniki zbornic kratko sejo, na kateri so revidirali načrt zakona za pobijanje šušmarstva.
Popoldne se je nadaljevala razprava o kartelih in je bila sprejeta tozadevna resolucija.
Poročilo o stanju obrtniških dolgov je podal tajnik splitske zbornice. V razpravi so ugotovili, da je bil obrtniški stan zaradi zakonov o zaščiti kmetov in denarnih zavodov zelo oškodovan. V vsakem primeru bi bilo treba s sličnimi ukrepi podpreti tudi naše obrtnike in jim omogočiti, da se reSIio svojih dolgov. Tainik zagrebške zbornice dr. Butorac in zastopniki ba-njaluSke in sarajevske zbornce so predložili konkreten predlog o zakonski zaščiti obrtnikov. V debati se je oglasil k besedi tudi Ljubljanski delegat g. Ivan Re-bek.
Tajnik beograjske zbornice g. Markovič je poroča! o reviziji delavske zakonodaje. Njegov referat je bil po dolgi debati sprejet. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki poziva vlado, naj zaradi današnjih socialnih razmer in gospodarske krize nemudoma izvede prepotrebne reforme.
Vprašanje novelizacije obrtnega zakona je bilo odgodent do prihodnje konference.
Tajnik zagrebške zbornice dr. Butorac ie poročal o skupnem davku na poslovni promet Resolucija, kj je bila sprejeta po razpravi, zahteva, naj se obrtnikom olajša plačevanje skupnega davka na poslovni
promet Končiio so sklenili, naj bo prihodnja konferenca meseca septembra v Ljubljani.
Zastopniki obrtnikov so dobMi na današnji konferenci vtis, da je obrtniški pokret v naši državi zelo močan in da ga čaka velika bodočnost. Posebno so bili zadovoljni z resnimi debatami in tehtnimi skle pi, sprejetimi na današnji konferenci.
Dve nogometni senzaciji v inozemstvu
Dunaj, 10. maja n. V stadionu se Je da ■nes odigrala v prisotnost« približno 28.000 •gledalcev, med katerim sta bila tudi predsednik republike in vojni minister, pokalna finalna tekma med Adimiro in JRapi-dom, ki je končala s katastrofalnim porazom Rapida.	*
Admira : Raprd 8:0 (5:0)
Admira ie s tem tretjič dobila pokal ter si je letos priborila prvenstvo in pokal. Že po 28. min. prvega polčasa fs bilo stanje 5 : 0 za Admiro, nakar so Rapidovci izgubili glavo. Katastrofo je zakrivila obramba, ki je bila mnogo prepočasna. Sicer je Bičan zelo dobro vodil Rapidov napad, ki je pa po prvih gol'-h docela prišel iz koncepta. Ad-mirov napad je bil izboren, zlasti Schall in Vogl I.
Prvi gol ji dosegel Hannemann v 6. min. V 25. min. ee je pričela katastrofa za Ra-pid, ko je Vogl I. zabil drugi gol. Že eno minuto kasneje je Schall postavil na S : 0, v 27. min. je Vogl I. zabil četrti, eno min. kasnejj pa Schall peti gol. V drugem polčasu je Hannemann dosegel šesti zgoditek, v 40. min. je Vogl I. sedmič potreeel mrežo, končni rezultat 8:0 pa ji postavil njegov brat Vogl II.
Madžarska : Anglija 2:1 (0:0)
Budimpešta, 10. maja. n. Današnja mednarodna tekma med madžarsko in angleško reprezentanco je končala s senzacionalno zmago Madžarske 2:1.
Tekmi so prisostvovali državni upravnik Horthy, člani vlade z ministrskim predsednikom Gombosom na čelu ln diplomatski zbor. Angleži so prvotno igrali proti vetru, vendar pa so bili v premoči. Madžari so bili začetkoma nekoliko nervozni, so se pa kmalu znašli, toda anglefika obramba je onemogočila njihove napade. Kmalu pa se je pokazal uspeh izbornega dela novega igralca Madžarske Vaga v obrambi, ki Je bil najboljši mož na polju. Prva polovica je končala brez gola. Kmalu po pričetku drugega polčasa je Sarosi zabil prvi, v 21. min. pa še drugi gol. Angleži so dosegli svoj častni gol po Tilsonu šele tri minute pred koncem.
Sodil je italijanski sodnik Barlasina.
Naši kraji in ljudje
Protituberkulozna razstava slovesno otvorjena
Dostojen uvod
v jugoslovenski protituberkulozni kongres
Ljubljana, 10. maja
Prva protituberkulozna razstava, ki jo je priredS državni H.gienski zavod o priliki prvega jugoslovenskega protituberkuiozne-ga kongresa in o katere organizaciji smo prinesli že izčrpno poročilo, je bila na današnji praznik dopoldne slovesno otvorjena. V paviljonu K na velesejmskem prostoru, v katerem je nameščena estetsko m psihološko prav dovršeno aranžirana razstava, se je zbralo lepo število najodličnejšega občinstva, med katerim smo opazili zlasti mnogo zdravnikov in uglednih socialnih delavcev. Poleg drugih gostov so se vabilu prirediteljev odzvali tudi načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi dr. Dolšak z inšpektorjem dr. Mayerjem in dr. Karlinom, komandant divizije divizijski generaj Cukavac. finančni direktor Valjavec, monsignor dr. Steska, mestni zdravnik dr. Mis kot zastopnik mestne občine in župana in magistratni direktor Jančigaj, upravnik policije Keršovan, predsednik Zdravniške zbornice univ. prof. dr. Košir in predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Meršol. rektor univeze prof. dr. Slavič. upravnik splošne bolnice dr. Radman, šef Zavoda za zaščito dece in mater dr. Dragaš, podpredsednik OUZD Kra vos in podravnatelj dr. Kuhelj, tajnik Zbornice za TOI dr. Pless in ravnatelj inž Lah za Narodno protituberkulozno ligo, dr Vari za mariborsko ligo in dispanzer in predstavniki raznih stanovskih, nacionalnih in humanitarnih organizacij.
Ob 11. je direktor Higiensfkega zavoda dr. P e t r i č v kratkem nagovoru pozdravi1 zbrane goste in poudari'!, da je razstava, ki je prva te vrste v Ljubljani, namenjena vsemu prebivalstvu, predvsem mladini. Higienski zavod jo je organiziral ob sodelovanju vseh naših specialnih zdravilišč v Topelšici, na Golniku, v Vurberku, na Kleno vniKu, OUZD, SUZORa in mestne občine ijubijanske, ki jim gre vsem najlepša zahval. Posebnega poudarka je vredno dei-stvo. da je vse razstavljeno gradivo delo domačih rok in podaja nazorno sliko domačih zdravstvenih razmer. Dr. Petrič je razstavo otvoril z željo, da bi kakor celotni orotituibericttfozni kongres, tudi ona po svojih močeh in v smislu intencij Nj. Vel. kralja prisoevala k občemu podvigu državne zdravstvene politike. Nato je vso zbrano
družbo povabil na ogled razstavljenega gradiva in je tolmaiiJ oddelek za oddelkom. Na koncu ie načelnik oddelka za narodno zdravje dr. Dolšak izrekel prirediteljem prav tople čestitke in zahvalo za delo, ki so ga opravili z vso ljubeznijo in skrbjo.
Ko opozarjamo na to razstavo, ki v resnici zasluži vso pozornost občinstva, nai našemu včerajšnjemu poročilu dodamo samo še nekaj zanimivih, zgovornih podatkov o splošnem stanju protituberkulozn# borbe pri nas, ki je nazorno prikazano v številnih statistikah in grafikonih. V Jugoslaviji umre 50.000 ljudi za jetiko na leto, to se pravi, vsak 6 državljan. V dravsk.' banovini požanje tuberkuloza vsako leto 2 tisoč žrtev, 10.000 oseb pa boluje za odprto tuberkulozo. Koliko storijo druge države v borbi proti tej morilki človeštva in kakšni uspehi se daio doseči, nam zgovorno pred-oči tabela, ki primerja Ameriko in Jugoslavijo: medtem ko je rred 20 leti umrlo onkraj Oceana še po 20 oseb na 10.000 prebivalstva za jetiko na leto, jih danes po zaslugi dobro organizirane zdravstvene službe umre samo 7 — pri nas pa še zmerom 23. Posebno zanimivo je, da je do 14. leta okuženih z jetiko 90 odstot. otrok. Srednja življenjska doba znaša v naši banovini 40 let. Ce ne bi tu-berkuloza imela pri nas tol kšne žetve, bi srednja življenjska looa znašala 50 let, kar pomeni nacionalno in gospodarsko precejšnje bogastvo. Koliko sokrivde nosi alkohol, nam kaže posebna statistika, ki navaja, kako velika je umrljivost v onih delavskih strokah, ki so službeno v stalnem stiku z njim, kakor so natakarji, pivarji. žganjarji, gostilniški delavci itd. Kako je borba proti jetiki v zadnjih letih uspešno napredovala, posnemamo iz primerjave, da je od leta 1931. do 1933. padla umrljivost za jetiko pri nas od 26 na 17 pri 10.000 prebivalstva. 70 odstotkov vseh bolnikov z enostransko odprto tbc se lahko izleči, samo če se zdravljenje o pravem času prične. Prav zanimiv je tudi diagram, ki kaže umrljivost za ttbe v Ljubljani od leta 1890. do 1933. V teh 43 letih ie umrljivost v celoti padla od 90 na 20, umrljivost med ljubljanskimi občani posebej pa je od leta 1917. do 1933. padla od 30 na 12.
Razstava je prav dostojen uvod v proti-tuberkuozni kongres, ki se jutri prične.
Solidarnost nacionalnih železničar jer
Izredni občni zbor podružnice udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev v Mariboru
Maribor. 10. maja Med nacionalnimi stanovskimi organizacijami na severni meji je brez dvoma najmočnejša podružnica udruženja jugoslovenskih železničarjev v Mariboru, ki šteje okroglo 1600 red članov. Težko si je prva leta po prevratu priborila zaupanje želez ničarjev, ki so bili v pretežni večini v drugih vodah, v zadnjem času pa je že pred stavljala najmočnejši nacionalni tabor in je zato žela priznanje najširše javnosti 2e nekaj let sem pa se je pojavila v organi zaciji atmosfera, ki je do pred kratkim prikipela do vrhunca in je imela za posledico tudi današnji izredni občni zbor. b kateremu se je zbralo nad 1300 članov. Pretežna večina članstva ni bila več zadovoljna z vodstvom organizacije in je zlasti hudo obtoževala predsednika podružnice g. Rudolfa Tumpeja.
Izredni občni zbor je otvoril poslevode-či podpredsednik g. Vokač. ki je pojasnil, da je sklicalo zborovanje članstvo samo. ki želi razčiščenja v organizaciji Nato Je inž. Gruden, podnačelnik delavnice državnih železnic v daljšem in stvarnem izvajanju orisal krizo ki Je nastala v organizaciji in obsojal nameravano izključitev nekaterih članov iz organizacije, kar je v zadnjem času dvignilo toliko prahu.
Zborovalci so njegovim izvajanjem burno pritrjevali. Predsednik delavskega odseka g. Ropret je priznal, da pri volitvah delegatov v podporno društvo ni ravnal pravično ter je izjavil, da je postopal po navodilih vodstva. G. Sojer je zahteval takojšnje -klicanje izrednih občnih zborov
Akademija podmladka Rdečega križa
Ljubljana, 10. maja Na vzpodbudo g. direktorja I. deške meščanske šole g. Hočevarja je ondotn: podmladek Rdečega križa priredil snoči ob 20. v Delavski zbornici zelo lepo uspelo akademijo. Zelo lepo uspelo zaradi tega. ker so se vsi učenci resno potrudili, dali pač vse, kar zmorejo v tem času pred zaključkom šole. Poleg celotnega učiteljskega zbora so bili navzočni prosvetni inšpektor g. Vrhovnik, direktor šole g. Hočevar, direktor akademskega kolegija g. prof. Je-ran, inšpektor g. Gaberšek in drugi. Obisk je bil zadovoljiv Dvorano je pretežno na-
Fiolnila šolska mladina s starši, ki so z ve-iko pozornostjo sledili nastopu mladih izvajalcev.
Večer je otvoril učenec višjega razreda z odlomkom iz Aškerčevega »Zlatoroga« (Slavospev solncu) Za njim je nastopil deški pevski zbor s Pregljevo: »Oj lepo Je res na deželi« in z Mokranjčevim-Preglie-vim: »Šopkom srbskih narodnih pesmi« Tretjo točko je' izpolnil telovadni nastop učencev IV. razreda nato je pa deški zbor zapel spet troje pesmi in sicer: Pregljevo »Ej vigred je to«. Adanrčevo »Tam gori za našo vasjo« in Pregljevo »Gor čez le zero«. — Večer je bil zaključen s prizorom iz drugega dejanja Jurčičevega »De-
železničarske kreditne in nabavijalne zadruge. Med govorom g. Adolfa Ogrizka so padali ves čar ostri medklici na račun bivšega vodstva, zlasti predsednika Tumpeja. Dolfe Volk je naglašal, da se članstvo zaveda svojih pravic in dolžnosti, obsoja pa diktaturo, ki se je vdomačila v organizaciji in nedemokratičen način postopanja vodstva. Prav tako so kritikovali poslovanje bivšega odbora vsi nadaljnji govorniki. Francu Velnerju, ki je skušal zagovarjat« in braniti odborovo delo. je predsednik na zahtevo zborovalcev odvzel besedo. Posle-vodeči podpredsednik g. Vokač je končno predlagal. Daj se glede na nastali položaj izvoli nov odbor, ki bo delal pravično in v intencijah organizacije ter se ne bo klanja! niti na levo, niti na desno
Na želio vseh odsekov je bil z viharnim odobravanjem izvoljen nato za novega predsednika postajenačelnik koroškega kolodvora g. Avgust Lukačič, za I. podpredsednika Srečko Verbič. za II. podpredsednika Vinko Jančič, za odbornike pa: Martin Slabe. Ivan Golčar. Josip Kre-ševič, Adolf Obersnel, Ludvik Povh, Leopold šušteršič, Ignacij Gomolj Anton Bol-tek, Ivan Sluga. Josip Šnurdek, Ivan Sranc, Anton Kristovič, Alojzij Pilaj. Josip Vokač. Fran Zore Muraus, Rudolf Sebe, Zma-goslav Srnek Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen inž Hinterlechner, za člane Kenič, Kitak in Kline.
Novi predsednik g. Lukačič je star borec za železničarske pravice in znait nacionalni delavec, v katerega imajo železničarji popolno zaupanje.
j setega brata« po Govekarjevi dramatizaciji. Igrali so učenci IV. razreda. Ta prizor je vzbudil med mladino prav tako kakor pri odraslih nemalo krohota. Zakaj ves prizor se vrši v krčmi. Pije se na vse pre-tege, da je tega ali onega treba vreči na cesto. Najboljši je bil Krjavelj Le škoda, da v dolenjskem narečju ni mogel biti enoten.
Deklamacijo in prizor iz Desetega brata je naštudiral nastavnik šole g. Fink. Telovadni nastop učitelj Ferjan, pevske točke pa koncertna pevka, učiteljica gdč. Vida Rudolfova. Njej gre za ta večer nedvomno največja hvala, da je uspel vsaj v pevskih točkah mestoma prav odlično. Težke srbske narodne pesmi so učenci proti vsakemu pričakovanju kar dobro zapeli. Zbor je vodila gdč. Rudolfova sama in žela ona kakor dečki iskreno priznanje, ki je doseglo vrhunec v spontanem navdušenju. Prireditev je lepo organiziral g. Fink. /
V stolp na Boču je udarila strela
Poljčane, 10. maja
Pred nekaj dnevi je treščilo v razgledni stolp na Boču. ki bo letos 22. junija obhajal že petletnico. Udarilo ie sicer v strelovod a je strela na nekem slabo izoliranem mestu odskočila in raznesla nekaj desk. Hudomušneži so iz te malenkosti na-
pravili senzacijo in raztroblli ▼ rvet govorico, da se bo stolp podrl in da »e podaja v smrtno nevarnost, kdor se povzpe nanj.
Tako govoričenje je čisto brc* podlage.
Tistih par lukenj, ki jih je napravila strela. so že zamašili in sloviti stolp na Boču
stoji trdno ko Petrova skala in bo stal še najmanj 30 let v veselje vseh, ki radi obiskujejo Boč.
Sestanek akad. starešin v Ljubljani je preložen
Iz Beograda smo prejeto obvestilo, da ]e bila zaradi važnih političnih zadev za petek nenadoma sklicana seja predsedstva Jugoslovenske nacionalne stranke. Zaradi tega mora ostati v Beogradu tudi generalni tajnik stranke g. dr. Kramer, ki M imel poročati na današnjem sestanku akademskih starešin v LJubljani Ker je bilo njegovo poročilo glavna točka dnevnega reda, starešinskega sestanka danes ne bo. Objavili bomo pravočasno, kdaj se bo vršil.
Kapetan bojnega broda Bernard Jeločmk f
Ljubljana, 10. maja Kakor Je »Jutro« že kratko poročalo, je v sredo umrl v Ljubljani po dolgi bolezni kapetan bojnega broda v pokoju in rezervi g. Bernard Jeločnik. Tj njim je odšel * večnost edsn od naših najsposonnejših mornariških častnikov. Rodil se je 15. avgusta 1879 v Ljubljani ter je po srednješolskih študijah stopil v avstroogrsko mornarico. Kot splošno priznan pomorski strokovnjak je bil že kot mlad oficir poklican za učitelja, odnosno profesorja na raznih mornarskih šolah in oficirskih tečajih. Sp»~ sai je tudi več knjig o pomorstvu za uporabo v mornariških šolan. Vkrcan na bojne ladje je preplul domače in tuja morja ter spoznal mnogo tujih dežel. Bil je v najhujših časih zaveden Jugosloven, kar >e vedno in povsod očitno kazal. Zato so gs resnično spoštovali prav vsi častniki in mornarji jugoslovenske narodnosti r bivši avstro-ogrski mornarici.
Ob prevratu je bil takoj sprejet v našo mornarico. Priznan pomorec, dober organizator, vzoren vzgojitelj častniškega naraščaja in moštva, priljubljen in upoštevan poveljnik in navdušen rodoljub je posvetil vse svoje moči in svoje temeljito znanje razvoju mlade jugoslovenske mornarice. Posebno velike zasluge si je pridobil pri njeni organizaciji in prevzemanju avstro-ogrskih brodov. Mornarjem le bil pravi oče in zaradi tega deležen njihove največje ljubezni. Služboval je zlasti v Boki Kotorski kot poveljnik raznih bojnih edinic in pomorskega arzenala. V pokoj je šel 1. 1929. zaradi bolezni. Odlikovan je bil z najvišjimi našimi redovi, pri posetu naše mornarice na Krfu pa Je prejel tudi visoko grško odlikovanje
Vneto se je udejstvoval pri vseh nacionalnih društvih, zlasti pa pri Jadranski straži. Več let je bil odbornik ljubljanskega oblastnega odbora, odlikujoč se z največjo požrtvovalnostjo in iniciativnostjo. Jadranska straža ga bo za vedno ohranila v hvaležnem spominu. Z g. Jeločni-kom je legel v grob eden onih oficirjev ki so vedno sanjali o svobodni Jugoslaviji ter v najtežjih razmerah delali za njo. Vroče želje so se mu sicer uresničile, iz rl> donosnega delovanja pa ga je iztrgala pre-rana smrt. Jutri v petek ob 16.30 ga bodo z Marmontove ceste 23 spremili k večnemu počitku k Sv. Križu. Ohranjen mu bo časten spomin.
Elitni kino Matica! Zaradi koncerta odpadejo danes predstave ob 7.^4 in ob 9.V4 uri. Na programu je prekrasno filmsko veledelo »Sestra Katarina«, katerega dejanje se vrši na italijanski fronti ob Piavi.
Organizacijsko delo JNS
Beograd, 10. maja p. »Glasnik JNS« je objavil v svoji poslednji številki, da je predsedništvo Jugoslovenske nac. stranke ugotovilo z zadovoljstvom, da so se vršili že povsod občni zbori sreskih in občinskih organizacij stranke po razporedu in navodilih strankinega vodstva. Sedaj s« bodo organizirala zborovanja in sjiodi, »a katerih bodo organizirani člani JNS po navodilih generalnega tajništva stranke energično nastopili proti demagoškim akcijam raznih nasprotnikov in neprijateljsk h organizacij. Vsaka sreska organizacija bo poslala generalnemu tajništvu svoj načrt za ta zborovanja in shode. Poleg tega je predsedništvo izdalo navodila za konference sreskih delegatov, ki bodo v mesech jn-niju in juliju.
Delegati iz srezov, ki so med seboj gospodarsko ali zemljepisno v tesni zvezi, bodo razpravljali na posebnih konferencah o politični situaciji in aktualnih vprašanjih, kj se tičejo pred vsem njihovih srezov. NTa teh konferencah bodo poleg krajevnih funkcionarjev stranke sodelovali narodni poslanci, senatorji, banovinski svetniki, člani širSega glavnega odbora iz krajev, za katere se bodo vršile te konference, po možnosti pa tudi člani ožjega glavnega od-•bora in sam generalni tajnik, minister n. r. g. dr. Albert Kramer. Generalno tajništvo pripravlja poseben razjpored za te konference.
Iz sodne službe
Beograd. 10. maja p. Starešina sreske-ga sodišča v Novem mestu Božidar Rom b je imenovan za sodnika tamkajšnjega okrožnega sodišča. Starešina sreskega sodišča v Cerknici Ivan Brolih je premeščen kot sodnik k okrožnemu sodišču v Ljubljam. Prav tako je premeščen v Ljubljano starešina sreskega sodišča v SkofK Loki dr. Jakob Prešeren.
DANES NAJVEČJI VOJNI EN LJUBA VNI FILM
SESTRA KATARINA
Gigantske borbe dveh mladih src. Intrige in klevete med krvavim bojem. Boji na Piavi. Dolžnost in razvratnost. Dejanje se vrši v italijanskem zaledju.
Predstava danes ob 4*
ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24
e— Pevske siavnosti ob 401etnici Celjskega pevskega društva so bile uvedene na praznik ob 17., ko je CPD zapelo na okoliškem pokopališču ter položilo venec v počastitev spomina umrlih članov, dobrotnikov in prijateljev. Presrčni svečanosti je prisostvovala velika množica občinstva. Danes ob 20.30 bo CPD zapelo pred mestnim magistratom podoknico pokroviteljici pevskih siavnosti mestni občini celjski, ob 21. pa bo pred vilo »Livado« na Mariborski cesti v Gaberju podoknica kumici prapora CPD ge. Adeli Dečkovi. Obenem bodo žgali kres na Starem gradu.
e— Celjsko pevsko društvo proslavi 40letnico s slavnostnim koncertom 12. t. m. v Celjskem domu, 13. t. m. ob 16. pa priredi Ipavčeva pevska župa istotam koncert včlanjenih pevskih društev. Dovoljena je polovična vožnja z enakimi pogoji kakor za Ipavčevo slavje pri Sv. Juriju ob južni železnici
e— Dijaška akademija. Napredna dijaška družina SJSU »Sloge« na drž. realni gimnaziji v Celju je priredila ob proslavi 151etnice svojega obstoja v sredo zvečer slavnostno akademijo v veliki dvorani Narodnega doma. Akademijo, ki je bila prav dobro obiskana, je otvoril predsednik »Sloge« Izidor Cergol z zelo lepo zasnovanim govorom o vzgoji in nalogah nacionalnega dijaštva ter o uspešnem delovanju dijaške družine »Sloge«. Sledila je ob sviranju državne himne učinkovita alegorična slika, delo mojstra g. Matije Benčana, predstavljajoče udejstvovanje dijaštva v kulturnih in športnih panogah. Dijak J. Cigoj je dobro recitiral Župančičevo »Pismo«, nato pa je violinist Srečko Zalokar dovršeno zaigral Raffovo »Kavatino«. Člani »Sloge« sd skladno izvajali nekoliko predolgo plesno točko »Za Uralom« v ruskih narodnih nošah. Točko je sestavil in naštudiral g. M. Prelog, kompozicijo in spremljevanie na klavirju pa je oskrbel g. H. Gorinšek, član starešinske organizacije »Sloge«. Sto-jan Cergol je posrečeno deklamiral Gan-glovo pesem »Celje«. Dijaški godalni kvartet Glasbene Matice v Celju je precizno, skladno in s fino dinamiko zaigral Hayd-nov kvartet št. 1, op. 1. Zaključek je tvorila učinkovita uprizoritev prizora »Na Tičnici«, tretje slike iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v skrbni režiji ge. Sadar-jeve. Občinstvo je sprejelo vsako točko s prisrčnim aplavzom. Po akademij: se Je razvila neprisiljena in zelo animirana zabava. Dijaška drtžina »Sloga« je s svojo akademijo pokazala lepe sadove smotre-nega kulturnega dela. — R. P.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Pesem o sreči« in zvočni tednik.
Iz Kranja
r— Binkoštn' dvodnevni avtobusni izlet v Logarsko dolino, toplice Dobrno in Ro-ea?ko Slatino. Prijave pošljite na avto-
podjetje I. Goriean, Tržič.
li Hrastnika
h— Sokolsko društvo je uprizorilo v soboto v Sokolskem domu Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. Obenem pa je proslavilo 601etnico pisateljevo. Pred prestavo je društveni prosvetar obrazložil delovanje in življenje tega popularnega pisatelja. Igra sama je bila vzorno podana.
Iz Laškega
1— Tukajšnje agilno žensko društro »Bla-
zci srce« bo imelo 17. t. m. letni občni zbor, v juliju pa prir?di veliko tombolo, za katero se že ekrbno pripravlja.
Iz življenja na deželi
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Gasilsko okrožje je v nedeljo 6. t. m. obhajalo flo-rijanski praznik, katerega se je udeležilo od 12 gasilskih čet 140 članov. Gasilca so prisostvovali v št Vidu službi božji, katero je opravil dekan g. Zabret. U-arkveni govor o pomenu gasilskega zaščitnika pa je imel g. prefekt Preželj. Po cerkvenem opravilu je bil z godbo na čelu obhod skozi št Vid z defiliranjem pred okrožnimi funkcionarji. Pred gasilskim domom je gasilce poadiravil zastopnik gasilske župe za ljubljansko okolico in predsednik okrožja g. Josip Arhar, tajnik okrožja g. Rupnik pa je gasilcem razložil določila novega zakona o gasilskih organizacijah. Proslava je btila zaključena s prijateljskim sestankom na vrtu Jager-jeve gostilne, med katerim so se gasilen posvetovali o raznih organizacijskih zadevah svojega okrožja.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Repertoar
DRAMA.
Petek, 11.: Kariera kanclieia Vinciga. Izven. Cdne od 5 do 14 Din. Sobota, 12.: Kulturna prireditev v Črni
mlaki. Izv-n. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 13.: Celjski grofje. Izven. Znižane cene od 5 do 14 Din.
OPERA.
Petek, 11.: Libuša. Na čast udeležencev
kongresa Proti tu berkjlozne lige. C. Sobota, 12 ob 15.: Viliem Teli. Izven. Dijaška predstava. Izven. Znatno znižan? cene od 5 do 15 Din. Nedelja, 13.: Havajska roža. Izven. Izredno
znižane cene od 6 do 24 Din. Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek, 15.: Gostovanje Sinje ptic?. Izven.
Ljubljanska drama. >Kariera kancUsta Vincigac je ena najbolj uspelih komedij letošnje sezone. Vse dosedanje uprizoritve tega dela eo imeli velik uspeh. Poslednja letošnja uprizoritev bo drevi po o?nah od 5 do 14 Din. — Dve izvirni slovenski deli skleneta repertoar propagandnega tedna naše drame. V soboto zvečer se uprizori Golieva »Kulturna prireditev v Črni mlaki, v nedeljo pa zgodovinska drama Brat-ka Krefta »Celjski grofje«. Obe deli s« uprizorita poslednji** v sezoni in bodo veljale znižane cene od 5 do 14 Din.
Ljubljanska opera. Drevi se bo pela na čast 'udeležencev kongresa protituberkulo®-ne lige Smetanova »Libuša« pod taktirka dr. Švare. Naslovno ulogo bo pela Kunčeva, Prem vela Primožič. Hrudoša Marjan Rus, Stahlava Marčec, Ljutobora Petrovčič, njegovo hčer Thierryjeva, Radmilo Bernot-Go-lo-bova in Radovana Janko. Rezija je Šp»-stova. To bo poslednja uprizoritev znamenitega češkega dela v letošnji sezoni. — Ponovno opozarjamo na operno dijaško prpdstavo v soboto ob 15. Pela 6e bo Rossi-nijeva opera Viljem Teli. Cene od 5 do 15 Din. — Premiera Janačkove opere »Katja Kabanova« bo v sredo 16. t. m.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU.
Začetek oh 20.15. Sobota, 12.: Vražji Radi. Nedelja. 13.: Vražji Rudi. Zadnjič v sezoni.
V soboto in nedeljo bo igralo Šentjakobsko gledališče predvidoma zadnjič v sezoni izvrstno burko - satiro > Vražji Rudi«, pri kateri so se vsi dosedanji posetniki tako imenitno zabavali. Pridite si ogledat to emehapolno burko. — Vstopnice 6e bodo dobile v soboto in nedelio od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma.
Mariborsko gledališče
Petek, 11.: Zaprto.
Sobota. 12. ob 20.: Stari grehi. Zadnjič. Najnižje cene od 15 do 2 Din. Bloki veljaio.
- v
Wf .«9»*- aif>j.OM« < $«A1P	MCO'$»« v>v.
mmmmm
S.A V.O N.	j
pc^iDfiE
si;-'	'
g T '	p?
pite ■ fe ;<«,':'.: ■
i ■
.v.'®' e-,

mmmm \
HiMm0 m&SLt^
» . - - VV
iSSfeu' mi
Za polepšanje lepote uporabljajte RIVOLI PUDER
tet j« najpotrebnej&e sredstvo, d« obranit« sto mladost in lepoto do po^ne »tarostii. Puder R:vo!ii t»e «a.aw> da b*M fcn4o, on tudi ublažuje in ze-na?.'ije koio obraza In vsebuje najfiue-jSe »tavine k- poe-ebno delujejo v prilog iopotj. Z upp ■-a.t¥) pudra R: voli ki ne vsebuj« antri malo žive ge »rebra, postane lioe n H [)•<>. p!a<iko in ba.ržune sto. Dobiva se v v&eb barvah po 10.—. lo.—. 20.— in 50.— Din; kjer ga nimaj»- v salogi. ga vam pa pošlj<>
PARFUMERIJA IN KOZMETIKA RIVOLI »Francuski magazin«, Osijek
Bre^plaSno poSIjomo naš t>»n,ik in katalog za »olepša vanje
Evropa brez prostora
Konkurenčna borba kontinentov
Evropa ima danes 6ez 500 milijonov prebivalcev, 4 in pol krat večja Azija pa nekaj čez 1120 milijonov. Ze te številke kažejo, da je Evropa celina brez prostora. V zadnjih sto letih se je njeno prebivalstvo več nego podvojilo. Vse drugače je naraščalo n. pr. število prebivalstva v ameriških Zedinjenih državah, a to je bilo za Evropo ugodnejše nego porast njenega prebivalstva samega. L. 1800. so na ozemlju Zedinjenih držav našteli 5 milijonov ljudi, 1. 1900. že 76 milijonov, lansko leto pa okroglo 123 milijonov. S tem naraščanjem je postajala možnost priseljevanja iz Evrope čedalje manjša.
K temu prihaja še čedalje večje pome-ščanjenje Evrope, ki kaže, kako se njeno prebivalstvo naglo odtujuje naravnemu viru moči, ki tiči v zemlji. L. 1910. je bilo v Evropi 164 mest z več nego 100.000 prebivalci, 1. 1930. jih je bilo že 240. Isto sliko dobimo, če primerjamo število ljudi, ki se bavijo s poljedelstvom, in ljudi, ki se bavijo z industrijo in trgovino. V Nemčiji se bavi še kakšna tretjina prebivalstva s poljedelstvom in gospodarstvom, v Angliji komaj četrtina. Francoska je na boljšem, ker se tam 38 odstotkov ljudi bavi z obdelovanjem zemlje, v Italiji 55 odstotkov, v Rusiji celo 85 odstotkov. Toda industrializacija koraka neprestano naprej in ni je več moči. ki bi jo ustavila. Pri tem pa je treba pomisliti, da se Evropi zunanji
Bliža se poletje
ln moda se z vsemi svojimi mikavnostmi pripravlja nanj

Nmi šolski tipi v Avstriji
Dunajsko prosvetno ministrstvo je izdalo odredbo, ki urejuje preosnovo avstrijskega srednjega šolstva. Realna gimnazija bo imela odslej samo eno obliko. Odgovarjala bo tipu klasične gimnazije, z edino izjemo, da se bo od tretje šole dalje name-stu grščine poučeval živ jezik. Opisna geometrija kot obvezni predmet v realni gimnaziji odpade. Realka bo tako urejena, da bo usposabljala absolventa samo za visokošolski študij na tehniki.
Predvidena je tudi posebna oblika šol za dekleta, in sicer višji licej ter višja dekliška šola. Višji licej bo kakor realna gimnazija dajala absolventkam ugodnosti prestopa na univerzo. Višja dekliška šola bo odgovarjala dvema razredoma višjega liceja ter bo imela bolj značaj strokovne Sole.
Nova morska pošast
Letošnje leto je v pravem pomenu besede leto vodnih pošasti. Serijo je otvorila lohneška pošast, ki je postala tako popularna, da so jo angažirali celo ljubljanski Ilirijani za svojo družabno prireditev. Od tedaj kar nočejo utihniti poročila o sličnih pošastih na vseh koncih in krajih. Najnovejša vest te vrste prihaja iz Penanga na Malaki. Neki potapljač se je spustil v morje. Nemudoma ga je popadla pošast, ki se jo je tako ustrašil, da je dal nujno znamenje, naj ga potegnejo kvišku. Ko je bil že nad vodo, je pošast pretrgala cev, ki je potapljaču dovajala zrak. Ista pošast je temu potapljaču že ponovno nagajala pri delu pod vodo ter je premaknila dinamit, ki ga je potreboval za razstreljevanje na morskem dnu.
trg čedalje bolj zapira, 6edalje večja postaja konkurenca izvenevropskih Industrij, ki si osvajajo njena dosedanja triHAča. Danes ne gre niti več samo za Ameriko, ie hujši in nevarnejši konkurent postaja Japonska. Danes smo še navajeni, da se njenemu dumpingu, smešno nizkim cenam njenih industrialnih produktov smejemo, toda dejstva govore, da je Japonska od ta 1913. do danes svojo proizvodnjo siro-vin podesetorila, da je s svojega trga ln daleč okoli sebe že popolnoma izrinila uvoz evropskih tkanin, da )e potrojila fitevilo svojih tkalnih strojev, da izdeluje fine fa-brikate, ki se v vsakem pogledu lahko merijo z evropskimi. Od 1. 1914. do 1932. je tonažo svojega trgovskega brodovja povečala za 150 odstotkov, dočim se tonaža obratujočega evropskega ladjevja stalno niža.
Celo v primeru, da bi sedanja gospodarska kriza popustila, se položaj Evrope ne bo mogel dosti izboljšati. Konkurenca ostalih kontinentov je prevelika in še večje Je vprašanje, da-li jo more naša stara celina izpodbiti. To tem bolj, ker je v svoji notranjosti tako razrvana in razbita v najbolj nesmiselnih medsebojnih nasprotstvih. Edino, če bi se mogla evropska ljudstva medsebojno sporazumeti in pogoditi, bi imeli upanje, da bi utegnili ohraniti vsaj sedanje položaje svoje celine.
Konec 400-letne tradicije
Angleška zdravniška družba v Londonu je te dni sprejela v svoje članstvo prvo žensko. Štiristo let se je otepala zdravnic, zdaj se temu niso več mogli ustavljati, zlasti ne, ko so imeli pred seboj dr. Heleno Macphersonov« Mackayevo iz bolnišnice angleške kraljice Mary. Zdravnica si je pridobila mednarodni sloves kot izvrstna dietetičarka. Odkrila je, da otroci prenehajo biti malokrvni, če se dodaje mlečni hrani železo in citronasti amonij. To stori otroke odporne proti boleznim in dobro pospešuje njihovo rast. Dr. Macphersono-va-Mackaveva je že članica raznih zdravniških strokovnih društev ter velja za avtoriteto pri zdravljenju rahitisa, ki je znan tudi pod imenom »angleška bolezen«.
120 let ob kruhu, siru in mleku
Pri Plevni na Bolgarskem je umrl pastir Pejko Nejčovski v 120. letu svoje dobe. Pokojnik zapušča 40 sinov, vnukov in pra-vnukov. Do zadnjega je bil Nejčovski telesno krepak in čil na duhu. Od svojih otroških let je čuval črede na paši in je živel samo ob kruhu, siru in mleku. Alkohola ni pokusil. prav tako ni jedel nikoli mesa.
Likvidacija „čeljuskinove" katastrofe
Kakor poročajo iz Moskve, se bliža likvidacija »Čeljuskmove« nesreče svojemu koncu. Te dni so prepeljali z rta NVellena še 15 članov bivše »Celjuskinove« posadke. Letalo je prišlo štirikrat ponje. Zdaj je na rtu NVellenu še en mož, ki ga bo letalo odpeljalo med ljudi v najbližnjih dneh.
Nov višinski rekord ženske
Iz Genove poročajo, da je dosegla markiza Karina Negroni di Calbiase s hidro-planom tipa »Breda« nov višinski rekord za ženske. Povzpela se je do višine 5400 m. Dosedanji višinski rekord za ženske je imela Američanka Marion Eddy Conrado-va, ki je dosegla 4013 m.
K smrti belgiiskega kralja
Angleški polkovnik Hutchiusou, ki je objavil senzacionalno vest, da belgijski kralj Albert nI umrl naravne smrti. O tem piše celo knjigo
En dan na Sušaku
Sušak, 8. maja.
Ne, aeroplan pa tudii ni vse. če hočeš lepo prebdeti noč, da sd potem lahko ogle-<iaš naše zeleno gozdino kraljestvo v Gorskem Kotaru bolj od blizu, potem se le potegni z večernim braovlakom iz Zagreba, od ta.m z osebnim do Sušaka. Ko se komaj še mota dan iz plenic, se po gJobeli trgajo megle, ka^or veliki kosmi bembaža, vlak pa drvi — da, tudi osebni vlak lahko dirvi — po visokih nasipih skozi gozdne zaseke iz zelenih gozdov v oce primorske kiraje, ki jim je narava da.la zares lep razgled na morje, a jih je zato oropala mniogih dirugih čarov in pro-fitov.
Plase. Crikveniea! Razveseljiv jutranjfi pozdrav, prelep pogled na široko morje in na. fjorde, zarezane pohlevno v trdi kraški svet. In potem vožnja kar hitro mine in te objame Sušak v svoj prikupni hrup in trušč Nu, pa saj ni prehudo. Enolično teče življenje okrog hotela in kavarne Continental Po svojih dnevnih potrebah gredo ljudje čez mejni most ln obratno Delavnik je Sušaški delavnik. Za znatno spoznanje prikupnejši kakor kje drugje Pa vendar ne tak, da bi zadovoljil vsakogar.
Jutro je solnftno. soparno. Veter se igira 2 oblaki ln morjem Grem s kolodvora proti pristanišču. Težki pari konjev vle-<*e|o z lesom natovorjene vozove, kil cvi-Hjo pod težo in dvigajo prah. In polno je "»netoipačev. ptolno brezposelnih. Prežijo
na dinar zaslužka. Nu, na en sam dinar tudi ne. Slaboten pobič ml po vsej sili nese kovčeg. Nese in molednije, naj mu za milost božjo in majko trsatsko plačam kovača. Mater ima botao in očeta brez zaslužka. Sam je bil bos vso zlimo. zima je bila blaga, ali vendarle — bos! Noge so mu črne kakor nabiksane, obraz pa bled in ozek. Plačam kovača in ne izvršim s tem niikakega dela usmiilje-nja. Zakaj moja barka je zasidrana čisto zunaj, čisto na kraju našega pristanišča, na zadnjem robu našega pomola, ki se je svoj čas pisal čudmo in prečudno: Luka Baroš.
Moja barka je »Prestolonaslednik Peter«. Okrog 1700 ton. Orjaški bel labod. Največji, kar jih za lepa popotovanja premoire Jadiranska pLovidlba. Oprali so ga. Prečistili in prebelili tudi zunaj, zakaj »Prestolonaslednik Peter« popelje vzdolž vsega Jadrana veMkansko deputa-cijo Narodnega predstavništva, ki se bo na Krfu poklonila tistim, ki so zavoljo nas iztrohneli in legli v grobove. -In to je tisti svečani pečat na popotnem pismu veHike deputacije Narodnega predstavništva, ki si sicer prav gotovo ne bo dala kvariti zadovoljstva ob užitkrih. kakor jih pač more imet* vsakdo, ki mu je dano, da potuje vzdolž Jadrana s »Prestolonaslednikom Petrom«.
Zbiramo se. Od vseh strani kapljajo poslanci in senatorji In to je preimenitno na Sušaku: zaifci ne moreš, ker vsa pota vodijo h Continentalu Tu Je na triogel-nem vrtu prijetna senca, že davno odeve-
telih kostanjev. Mnogo meščanov ln tujcev poseda tod — in premnogo jih hiti mimo na delo, po optravkiih, čez mejo, čez most v pristanišče. Avtobusi trobijo svoj hupa — tef in vabijo s seboj na Trsat, v Bakar, v Martinščico. Za njimi je dlol-ga vrsta avtotaksijev — te dni imajo nekaj več zaslužika, kakor drugače. Ali oni in vsi dirugi si mmjogo obetajo od letošnje sezone. Pravijo: Nemei bodo prišli in miorje je že zdaj zelo toplo. Zaradi Nemcev bomo šele videli, morje sem pa takoj v zgodinjem dopoldnevu poizkusil. Slano je, Bože moj, od vekomaj na vekomaj, toplo ali znosno prav zares, samo nesnago moraš tod odbijati pri plavanju in pa — po morski kopeli bi se še kje okopal!
V	trafiki dobim vse, kar potrebujem — mislim namreč novine. Ampak vse to je kakor preprosta tržna roba, dočim se oa šipah prešerno bohotijo same italijanske revije.
— I miserabrtli! — Romanzo tratto dal omonimo film Pathe-Nathan.
—	Divorzlata! — D re del fiam<mr:feri.
Poeti jugoslavi dal rinascimento.
Prevedel jih je Kuščar. Kido pa so?
Prešeren, Gregorčič, Kette. — ln tik ob nj»ih je na naslovna 3trani šaljivega ma gazi na zelo prikupen slon, ki ima nad se boj naslov:
—	Ah. che risate! — Oh, kako se boste smejali! Kajti za 2 liri ni v tistem magazinu prav nobenega humorja.
V	ostalem si človek ni na jasnem, ali
je na Sušaku sploh kaj za smeh in dobro voljo. Ko Je pa vee tako žurno in tako imenitno! Krojaška delavnica se imenuje »lorojačka dvorana« Ln ig&njarna je »tprodavdona žestokih piča«. V kinu dajejo povsem neskromno »Susretljivo dje-vojče« In »Od ljubavl nema Ijeka« — a na tirgu so jajca 27 komadov za bovača in češnje po 12 Din kg.
In rib je mnogo, miTKx»o as trru. Bar-dele po 4 Din za kg. Ln t&ko po vrstM. Jegulje po 20 Din.
— A Po čem su velji Skombri? — vpraša poleg mene mlada, lepa gospa.
— Po šesmaest. Sve u šesnaest!
—E, e! dobro, e!
E, zares, dobro Je. S trsatakih bregov in klopi se razgledujem po Sušaku, po mrtvi Reki ln po morju in sem od srca vesel, da pojdem da'je. A vi za menoj! Morje vabi vse po vrsti, ker Je naše Ln ker hoče, da čimibolj zaorjemo po njem tVste lepe globoke brazde. — R.
Pogrešana ekspedicija
Iz Rejkjavika na Islandu poročajo, da so tamkaj v velikih skrbeh ze usodo danskega raziskovalca Nielsena in več Islandcev, ki so odrinili z učenjakom v vulkansko ozemlje ledniškega ognjenika Vatnajo-kulla. Ekspedicija je odšla na pot že pred precejšnjim časom, a ni dala doslej od sebe še nobenega življenjskega znaka. V ozemlju Vatnajdkulla so bile nedavno velike vulkanske erupcije.
Modni klobuk
iz črne slame z istobarvnim trakom
(Model Helene Corbett)
Zdravi jok
Na prvi pogled bi joku, ki je običajno vendar zvezan s telesnimi in duševnimi bolečinami, ne prisodil nihče kakšnega dobrega vpliva. Toda znanost se ne zadovolji s prvimi pogledi in gre stvarem do dna.
Tako je zdravnik dr. Emanuel Velokow-sky v neki strokovni reviji postavil naslednjo zanimivo teorijo: Kadar je duh obtežen z žalostjo in potlačenostjo, se stvori v telesu hormon, ki mu škoduje. Če se pa človek zjoče. nastane drug hormon, ki pre>-žene s solzami škodljive snovi iz telesa. To bi vsi mzumeli, kajti vsi smo že občutili veliko olajšanje, kadar nam je jok odplavil tegobo z duše. To bi pa z drugimi besedami pomenilo, da je v joku zares nekaj zdravilnega. Dr. Velokowsky podpira svojo tezo tudi s trditvijo, da so pesimisti zato v svojem neveselem stanju, ker se ne morejo nikoli zjokati. Strupene snovi jim ostanejo v telesu in njih počutje postaja zaradi te kronične samozastrupitve čedalie slabše.
Vse to se »liši dokaj čudno, toda o hormonih smo zvedeli v zadnjih letih že toliko presenetl jivega, da nas tudi v te i zvezi ne presenečajo.
Pariška svetovna razstava 1. 1937
Med francosko vlado in pariško občino so se vršila v zadnjem času pogajanja zaradi prireditve velike svetovne razstave l. 1937. Kakor znano, je bila ta razstava ogrožena zaradi sedanjih gospodarskih razmer in pisali so že, da bo odpovedana. Zdaj pa so se zastopniki vlade in mestne občine v Parizu le zedinili. Mestna občina bo dala za razstavo na razpolago večje zemljišče in potrebno podporo, vlada pa bo k temu prispevala 15 milijonov frankov. Loterija, ki je projektirana v zvezi s prireditvijo, bo vrgla, kakor računajo prireditelji, okroglo 700 milijonov frankov. S tem denarjem je razstava zasigurana
Zaslužek od piva
Strokovne statistike o pivovarski industriji na češkoslovaškem ugotavljajo, da živi od piva v <5SR 80.000 oseb. Ce prištejemo k temu številu še svojce, ki žive z njimi v skupnem gospodinjstvu, vidimo, da preživlja pivovarska industrija na češkem 3 odstotke celokupnega prebivalstva ČSR. Ta industrija prispeva k državnim financam 5 odstotkov državnega proračuna
Bafa leti v Afriko
1. maja se je v Zlinu dvignilo v zralt Bat'ovo letalo »Spartan« s tremi motorji. Cilj poleta je Capetown v južni Afriki. Letalo, ki se imenuje >Mys Dobra NadSje«, vodi pilot Forejtnik. Doslej je aeroplan vrečno prispel v Kairo. Nadaljeval bo polet v Sudan, potem pojde čez Chartum k jezeru kraljice Viktorije,
ANEKDOTA
Bogat mož je filozofu Leibnitzu razkazoval zbirko dragih kamnov
»Hvala vam, da hočete svoje dragulje deliti z menoj,« je dejal Leibnitz.
»Kako deliti?« se je začudil bogataš.
»Nu, saj mi dovoljujete, da jih gledam. Ali morete še kaj drugega napraviti z nji"" mi?« j« vprašal filozof.
VSAK DAN ENA
Lovska sreča »Koliko zajcev si ustrelil na svojem zadnjem lovu?< »Samo tri.c
»Dobro. Prejela sem namreč račun od trgovca, ki nam Jih hoče obesiti pet.«
Domače vesti
♦	Prvi Jugoslovanski protituberkuloznl kongres bo v nedeljo v državnem zdravilišču v TopolSdoi. Poeetnikom kongresa se nudi ugodma prilika, da Izkoristijo bivanje v Topolšioi za izlete v bližnjo in daljno okolico, kakor tudi za daljše in krajše gorske ture. Vsi vrhovi, ki obdajajo na severnem koncu lepe šaleške doline ležeče zdravilišče Topolšico, nudijo prekrasen razgled na veličastne Savinjske Alpe in Karavanke. Priporočajo se izleti na Lom (840 m; 1 in pol ure), k Sv. Križu (1044 m; 3 uire), v Zavodmje (645 m. 1 uro), na Goro Oljko (734 m, 3 ure), na Sinrekovec (1475 m. 5 ur), na Urško goro (1700 m, 5 ln pol ure), na Medvedjak-Mozirske planine (1590 m, 6 ur). Vsa pota so markirana, Koče oskrbovane. Na željo so tudii vodniki na razpolago. Informacije se dobijo pri Šolskem upravitelju v Topolšioi.
♦	Odbor za proslavo BOletnice profesorja Antona Beceenška v Ljubljani sporoča, da Izide spominska knjiga' v tem mesecu. Obsegala bo nad 240 strani to ne kakor prvotno javljeno 100 strani Cena knjiži bo dokler zaloga traja 30 Din franko kot tiskovina po peški na naslov dostavljena. Naročila ln denar »prejema odbor v Ljubljani, Zeljarska uMca 6.
/failcUh vMtt ilami) et tmafo ^hijMja"
Dvanajst številk revije »Prijatelj« in enajst knjig dobite za 12 dinarjev na mesec. Sporočite svoj naslov upravi, Dalmatinova uL 10, pa dobite eno številko brezplačno na ogled.
♦ Iptavčevo slavje pri Sv. Juriju ob južni železniol. V nedeljo 13. t. m. dopoldne bo slavnostno odkritje spominske plošče našim skladateljem bratom Lpavcem na nji hovi rojstni Mšfi pri Sv. Juriju. Sodelovali blodo v »IipavCevi župd včlanjena pevski zibori. Za udeležence je dovoljen polovičn« popust na železnicah. Legitimacije se dobe pri »Pu trnku« v Maniboru, Aleksandrova cesta 35, in v Celju (nasproti po staje, to pri Celjskem pevskem društvu ln tpavčevi župi v Mariboru. Legitimacije je treba dati žigosati tudii že pri nastopu vožnje, sicer kupljena cela karta ne bo veljala za brezplačni povratek. Pri »Put-niku« dobite tudi vozne karte. To slavje priredi Ipavčeva pevska župa v okviru proslave 40 letnice Celjskega pevskega društva, ki je najstarejiše narodno pevsko društvo na bivšem Spodnjem štajerskem
ZA BLUZE NAJNOVEJŠA
Boiscle volna
TONI JAGER, LJUBLJANA
Dvorni trg 1	125
♦	Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri sekciji JUU v Ljubljani vljudno vabi tovarišice in tovariše v nedeljo na izlet. Izlet bo v dveh skupinah na Turjak. Prva skupina, ki pojde z vlakom, se zber* ob 7. na kolod-soru. Druga skupina, to je oni, ki imajo kolesa, pa ee snidejo ob 8. na Marijinem trgu.
♦	Potovanje Jadransike straže v Grčijo In Turčijo. Slično lanskoletnemu potovanju v Francijo, Španijo, Aflriko in Malto Priredi tudi letos Jadranska straža potovanje v Grčijo to Turčijo. Po došlih poročilih se pripravljajo v Atenah, Solunu to Carigradu svečami sprejemi. Povsod se bodo vršile manifestacije prijateljstva balkanskih narodov, a na grobovih naših padlih junakov bodo žatoe svečanosti. Tudi pri letošnjem potovanju bo sodeloval znani jugoslovenski pevski zltor »Mladost-Balkan« z d i regentom g. Gotovcem, ki bo nastopal pri vseh svečanostih. Izleta se udeleži tudi naša vritucmka na violini ga Marija Mihajlovičeva. Na ladji nas bo raiz-veseljeval odlični ladijski orkester, ki nam bo v času potovanja priredil več umetniških večerov. Potniki bodo uživali ca ladji vse udobnosti, kak/or prijetno morsko kopel, palube za solnčenje, izvrstno hrano ln drugo. Vožnja po morju bo trajala 15 in pol dneva to bo nudila poleg ogleda dtimih mest to čudovitih obmorskih pokrajin tudi dovolj prilike za odpo-čitek.
♦	Letošnje potovanje Jadranske straže v Orient. Za proipagancMstično to manlfe-stacijsko potovanje JS, ki bo v času 0d 8. do 24. junija se je prijavilo doslej lepo število potnikov obeh spolov iz vse
Kakor v pravljici
m preobrazi vsaka pastorka lepot« v lepotico, a vsaka leipa dama postane ie k>pša z uporabo na jbolj d'0vri»e-oega izdelka zceoetveme kozmetike pudra »Liana Pa-raoel®««. Ta poider ima 'zaradi »voje Eimo&e ta ee-»tavin-e odWžno uiittkoniitiost na obnai im mg daje kredoo gladk-oet in nežnost. Zahtevajte izrecno pn-deir »Liane«, ki &e dobiTa v vs-eh lekaraah, drog^rijah in parfumerijah.	$1
Jugoslavije (Is Beograda 33 potnikov, li Zagreba 31, ia Ljubljane 28, las Celja 8. iz Mani bora 4. iz Ptuja 2 Itd.). Iz češkoslovaške je doslej prijavljenih 83 potnikov. Nadaljnje prijave še sprejemajo vsi odb«. ri Jadranske straže. Ministrstvo za promet je odobrilo polovično vožnjo, ki bo valjala za odhod od 1. do 8. junija, a za povratek od 24. do 30. jundja. Poleg vozne cele kante je treba pri odhodu kupiti poseben fcnmular, kn se iapotai. Na tem formul ar ju bo Jadranska straža potrdila udeležbo na tem potovanju zaradli brezplačnega ptovratka.
* Sarajevsko židovsko pevsko društvo »Lira« na Palestinski turneji. V Sarajevo so se vrnili člani židovskega pevskega društva »Lire«, kX so napravili turnejo po Palestini. Vod(ja turneje je izjavil, da ima društvo velike zasluge, ker je afirmiralo v Palestini našo narodno pesem. Moralni in artistični uspehi so bili nenavadtno veliki, v gmotnem pogledu pa ima društvo celo škodo. Prej nekdaj so židje iz naših krajev potovali v Palestino le kot romarji ali pa, da bi tam našli vsaj večn* počitek, in je tako članstvo »Lire« prvo, kii se je podalo s pesmijo na pot. V Jeruzalemu so bili sarajevski pevci sprejeti od glavnega rabina Hahama Rebl Mejdre, kd jih je sprejel v polmem ornatu z lento reda sv. Save I. stopnje. V razgovoru je visoki dostojanstvenik vzbujal spomine na bdagopokojnega kralja Petra in na Ni-kolo Pašdča is dobe svetovne vojne v Solunu. člani turneje so polni hvale o veliki delavnosti v Palestini, Palestina je, kakor pravijo, ne samo dežela dela, marveč tudii dobrega zasluižKa. Spoznali so nekega beograjskega rojaka, absolventa trgovske akademije, fci dela kot zidar in zasluži po 80 pijastriov na dan. To je okrog 200 Din. Neki bolgarski diplomirani pravnik pa zasluži kot mizar dnevno po 70 pijastrov. Pevcd pripovedujejo tudd o ve-lesejmu v Tel-Avivu, kjer je bila prijavljena tud jugoslovenska razstava. Razstavni predmeti pa niso bili pravočasno odiposlani to je bil tabo zamujen dober uspeh.
♦	Zanimiva stava. Nevestojsko sodišče se bo v kratkem bavilo z zanimivo tožbo, ki izvdra iz pravilno sklenjene in dobljene nenavadne stave. Mlinar Mešan Dže-mič lz Bijenja se je razgovarjal z mladim šahimagičem, ki je iz svoje, dobrih 5 km oddaljene domačije prinesel žito v mlin. Med razgovorom je šahimagič dejal, da bi brez tuje pomoči to brez počitka prinesel domov tudi 100 kg žita. Mlinarju se je zdela to prazna baharija to je dejaJ, da miu da 100 kg to še 200 kg povrh, če to stori. V pogovor sta se vmešala še dva sioseda in mlad« milinarjeva sestra Hata. K svoji ponudbi je mlinar še pristavil, da da mladeniču še svojo sestro za ženo. šahimagič je vzel stvar za resno, stava je bila pravilno sklenjena pred pričamč in mladeniču so naložili na vsako ramo vrečo s 50 kg ječmena, da je krenil proti domu Priči sta ga spremljali na potu, mlinar pa ga je zasledoval s strehe svojega mlina. Mladi korenjan je dobil stavo, ker miu ni nihče pomagal na poti od 5 lam to ker se je ustavil šele pred svojim hišnim pragom. Dobiti bi moral še 200 kig ždta ln mllnarjevo sestro Hato. Mlinar pa se je stave skesal ter mladeniča ovadil, češ, da mu je z mlina odnesel 100 feg tujega žita. Stvar se je hitro Izvedela po vsem okolišu, sedaj pa bo prišla celo pred sodišče. Pravijo, da je med najnestnipnejšl-ma milinarjeva Hata, ki bi menda na vsak način hotela, da sodišče obsodd njenega brata, da bi v polnem obsegu izvršil obvezo stave.
*	Letno izdamo 200 milijonov za zdravila. Po podatkih beograjskega statističnega urada Izdamo na leto 200 milijonov dinarjev za zdravila. Od tega gre okrog 55 milijonov v inozemstvo. Statistika se havi tudi z raznimi vrstami zdravil ter navaja, da stanejo zdravila proti prehladu 10 odstotkov od vseh Izdatkov. Preko 10 mfilijonov pa Izdamo za zdravila proti revmatizmiu ln veneričnlm boleznim. 'Izdatki za zdravila iz inozemstva so znatno padli, ker Je že pTecej domačih tova-ren za izidelavo raznih zdravil. Pred dvema letoma je šilo za zdravila v inozemstvo preko 100 milijonov. Zanimivo je tudi, da je v naši državi precej lekaren, ki imajo večji promet s kozmetičnimi sredstvi kakor pa z zdravfiH. Izdatki za kozmetična sredstva pa so pri nas večji kakor za zdravila
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica 3e dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-ceriiskih trgovinah.
♦	Kriza avtobusnih podjetij v Bosanski Kraj kil. Avtobusni promet v Bosni Je zadel v hude zadrege, ker mora zaradi raznih taks določati vozmdne, kd jih revno ljudstvo ne zmtore. O tem, da Je potnifilka frekvenca vodno manjša, so predstavniki organizacije avtobusnih podjetnikov 4e nekajkrat poročali na merodajnih mestih v Banja Luka in Beogradu, mnogi podjetniku pa so prišli v tolike težave, da b'o morali ustaviti promet. VeLike ovire so nastale tudti zaradi poškodb na cestah. Id so jSh povzročili pozimi silni snežni za-meiS, v zgodnji pomladi pa hudourniki. Baš zaradi teh ovir pričakujejo avtobusni (podjetniki, da jim bodo oblastva znižala dajatve.
♦	Orožnlške postaje v Halozah ostanejo.
Kakor doznavamo, se bodo izvršile pri orožaniških posdajah v Halozah le malenkostne izprememtbe to se bodo postaje le bolj centralizirale in prilagodile p »osame s-nim Tejonom. Predvsem ostianeta še nadalje orožnišiki postaji v Leskovou to Pod-leh-niku. Premestijo pa se postaja v Za-vrču k Sv. Barbari v Halozah, postaja Velika Nedelja k Sv. Marjeti niže Ptuja in postaja Sv. Janž na Breg pri Ptuju.
♦	O veliki nevarnosti golubaške mušU ce poročajo iz vseh krajev moravske banovine. Koliko živine je že podleglo pikom strupenega mrčesa, še ni ugotovljeno, beležijo pa tudd že človeške žrtve. V vasi šiloipanj blizu Gornjega Milanovca Je umrla neka kmetica, v Brnjici pa dete, kd gA je mirčes optoal, ko je ležalo na domačem ■dvorišču, škode to žrtve strupenega mrčesa bi najbolj preprečilo hladnejše vreme z dežjem.
♦	Rop v Parizu pred travniškim sodil-iščem. Pred okrožnim sodiščem v Travniku se je prfčela razprava proti Antonu Kostanjšiitu, vodji vlomilske tolpe, ki je (pred dvema letoma izvršila predrzen vlom v ban/ko Baruoh v Parizu. Kostanjšk'ova /tovariša, Kneževič iz Prijedora in Glavaš dz Osijeka sta bila že pred pariško poroto obsojena na 10 let težfke ječe. Enega vlomilca so zajeli še na francosiklih tleh, drugega na Dunaju, Kostanjška pa šele v njegovem rojstnem kraju v Zavidovlču. Vlom v francosko banko v najprometnej-šem delu Pariza je bil izvršen sredi dneva ter je bil velika senzacija v zelo pestri pariški kriminalne kroniki. Razbojniki so maskirani in oboroženi presenetili bančne uradndKe to enega od njih tudi težlko ranili. K"ostanjšek, M sta ga tovariša označila za organizatorja predrznega vloma, še vedno zatrjuje, da pri vlomu sploh ni bil udeležen, ker Je tedaj potoval ipo Nemčiji to da mu zasačena vlomilca zločin samo podtikata iz osebnega maščevanja.
♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Za todtec iu olcoka it zdcava UavaUap i
On« js oproščena od mnogokratno škodljivega kofeina. Tudi otrokom in bolnikom dovoljuje zdravnik kavo Hag.
Iz Ljistolfane
u— Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljano sklicuje za soboto 12. t. m. ob pol 19. sestanek vseh odbornikov ljubljanskih okrajnih organizacij JNS v veliki dvorani Kazine. Ptoročal bo ljubljanski poslanec minister g. dr. Albert Kramer o aktualnih političnih viprašanjih. Udeležba za vse odbornike obvezna. Sreski odbor JNS.
u— 601etnieo slavi g. Anton Varik, obra-tovodja pri tvrdki Dukič in drug. Po icdu jis g. Vacik Čeh, biva pa že od 1. 1910. v Ljubljani. Pri tvrdki Dukič in drug je uslužben od ustanovitve tvrdke in znan kot vesten uslužbenec. Zvestemu naročniku »Jutra« še mnogo let!
u— Vsi b'vši mornarji se pozivajo, da se zanesljivo udeleže pogreba pok. tov. kape-tana bojnega broda g. Jeločnika Bernarda. Zbirališče danes ob pol 16. pri »Sestici«, Tyrševa cesta. Udeležba obvezna. — Mornarska sekcija J. S.
u— četnisko jurjevanje se bo vršilo v nedeljo 13. t. m. za Rožnikom na prav prisrčen način. Odhod s Kongresnega trga o<b 5 zjutraj z godlbo. Za člane obvezna udeležba, prijatelji pokreta dobrodošli gostje. Pododbor Uč Ljubljana.
u— Ženski pokret poziva članice, da pridejo k predavanju, ki bo pod okriljem Zveze delavskih žen in deklet danes ob 20. v Delavski zbornici in bo obravnavalo spolne bolezni pri ženi. Govorila bo zdravnica dr. Tominškova.
u— ZKD film. Danes predvaja ZKD Cilm kfi je bil do sedaj na programu Elitnega klina Matice, ljubko opereto »Dvorec na 'jugu«, ki nas vodi po naši Dalmaciji. Liane Haid, Viktor de Kowa in neumorni ko-
KULTURNI PREGLED
Prijateljem Maribora
Maribor 8. maja.
Leta 1847 je izšla prva mariborska monografija; ostala je edini opis Maribora do 1926, ko je izda' Gabriel Majcen Kratko zgodovino Maribora. Ta je v kratkem času pošla, kar priča kako nujno smo jo rabili in kako potrebno nam ie danes novo zgodovinsko delo o Mariboru.
Dejstvo, da nimamo danes nobene zgodovine Maribora, ni v skladu s kulturnimi in gospodarskimi prilikami našega prebivalstva, prav tako pa tudi ne s položajem mesta, ki šteje z neposredno okolico do 50.000 prebivalcev.
Zato si je Zgodovinsko društvo v Mariboru (ZDM) nadelo nalogo, da izda na 15—20 tiskovnih polah (okoli 250 strani velike osmerke) s slikami in prilogami (predvideno okoli 100) bogato opremljeno delo. ki bo vsakomur najboljši kažipot pi mariborski preteklosti od prazgodovine preko rimskega, srednjega in novega do najnovejšega časa in to v kuljurni, • tkli-tični. cerkveni, gospodarski, umetnostni ir. literarni zgodovini. Pri dei.i bodo sodelovali poleg vseh imriborak^ zeodcv.nar-jev in drugih činiteljcv tudi g'i/r.i pTe'-stavitelji slovenske to jugoslovanske zna nosti. univerzitetni profesorji: dr Ljudmil Hauptmann, dr. Milko Kos, dr Raiduto Saria ter spomeniški konservator dr. France Štele Tako vsebira dela ki bo izšlo
pod naslovom »Mariborski zbornik« v drugi polovici leta 1935., strokovno zasl-gurana.
Ni pa osigurana gmotna stran dela. ZDM ne more radi omejenih gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga, izdati zbornika o Mariboru samo. Zato se obrača do vsega prebivalstva, ki se zanima in *ut» z Mariborom, z vabilom, da se aa de'o naroči. Subskripcijska cena Mariborskega zbornika znaša Din 60, cena zbornika po izidu pa bo znašala Din 100 Poštnočekov-no položnico bo ZDM poslalo subskri-bentu, čim prejme naročilo.
Mariborske sosede Ptuj in Celje ter 5e manjši kraji kakor Ljutomer, Središče ali Šoštanj se ponašajo z lepimi zgodovinskimi monografijami. Naš čut za Podravje in Maribor veleva, da omogočimo Mariboru, da stopi v vrsto svojih sosedov ter da pomagamo ustvariti delo, ki bo naši znanosti v izpopolnitev, za Maribor in okolico zrcalo preteklosti, za lastnika Mariborskega zbornika pa izvor spoznavanja nekdanjih kulturnih vrednot na zemlji, ki je naša ožja domovina Pot h kulturi in k narodu vodi samo iz spoznanja samega sebe, iz spoznanja domačega krajal
Dr. Franjo Lipold m. p., mestni načelnik v Mariboru.
Dr. Fran Kovačič m. p., predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru.
Iz slovaškega kulturnega življenja
V Bratislavi je pričel lani izhajati novi mesečnik »Slovenske «merj"<, ki ga urjata pesnika Janko Jesensky in Boleslav E. Lu-k&č. 2e prve številke so pokazale, da nastaja med tem časom in >Slovenskymi Po-hladmi« (ki so lani slavili 501etnico izhajanja) boj za prvntvo. »Slovenske smery« prinašajo tudi prevode iz' tujih literatur in pričajo o živahnem zanimanju za evropsko umetnost, kar uteene samo koristiti še premalo evropeizirani Slovaški.
Drug novi časopis je »Postupc, ki ji pričel izhajati leios januarja v Trnavi. Okoli njega 60 se združili mladi katoliški pesniki in pisatelji. Prve številke niso priobčile nič novega: ne kažejo nikake prebojnosti. Omeniti je treba samo njih idejnega voditelja, ki se v zadnjem času spušča tudi v kritiko, pesnika Hlbino. čigar zbirka »Cesta do raja« je izšla lani to pomeni donesek k poeziji mlade Slovaške.
Slovaki imajo potemtakem pet literarnih časopisov. Razen že omenjenih izhajata še katoliška »Kultura« v Trnavi, ki jo ureja orofesor bogoslovja dr. Zlatoš, in »Elan« v Pragi pri MaraČJ v redakciji pesnika Smreka.
»Poezia povojnčlio Slovenska« ee imenn-ji? prva knjiga, ki je izključno posvečena razvoju in življenju mlade Slovaške. Njen avtor Jan E. Bor pogumno uvaja z njo nekako revizijo, ki so jo zahtevale že same razmere in čije potrebo je večkrat naglašal
Zivljenski načini današnje dobe zahtevajo posebno racionelno nego zob.
zaustavlja razpadanje zobovja. Negujte zobe vedno z
ODOLOM, kajti to je najboljša nega ust in zobovja, ki si jo je sploh mogoče misliti.
•mdk Paul Kemp skrbijo za naJboljSo zabavo. Predstava danes ob pol 15. Cene 2.50. 4.50 to 6.50. — Jutni bo ZKD predvajala ljubko opereto »Carjev valček« v kateri nastopata Marta Eggerth in Paul Horbi-ger. Za smeh to zabavo pa start)! »striček« Szoke Szakall.
u— »Sestra Katarina«. Vsi, ki so včeraj videli pri premieri to flilmsko velede-lo, morajo priznati, da takega vojnega filma še nd bilo. Kdor je bil na fronti ter Je kot ranjenec potoval iz bolnišnice v bolnišnico, je sam opazil, kar nam ta film nazorno pokaže. V tem filmu se borite dve mentaliteti. Na eni strani dolžnost in ljubezen, na drugi pa razvratno uživanje in sebičnost Prihodnji prodam filmsko veledelo »Jenny Gerhard«. •z ljubko Svinjo Siduey v glavni vlogi
n— Kopalna sezona v polnem razmaha.
Včerajšnji praznik je bil ves v solncu že v zgodnjem jutru. Meščani so pohiteli zatorej ven v pomladansko prirodo, ki je tako vabljiva v svoji razkošnosti. Jutro je bilo še razmeroma hladno, vendar so odhajali številni že dopoldne k bregovom voda. Na Ljubljanici se je kopalo, včeraj nekaj 6totin Ljubljančanov, prav tako pa so oživeli pozneje tudi bregovi Save od Tomačevega do Ježice in celo v Mednem ie bilo lepo število kopalcev. Tudi v kopališču Ilirije je zavladal na praznik že dopoldne velik živžav ter 60 kopalci vztrajali tam do poznega po-ooldneva.
n— Dežniki, čepice po dinarju. Nekaj prav posebnega ao dražbe, ki jih od časa do časa prireja železniški urad za izgubljene in najdene reči. Ko potniki v naglici izstopajo iz vlaka, pogostokrat pozabljajo na policah vagona in pod klopmi vse mogoče reči: palice, dežnike, galoše, rokavice, kov-čege, plašče, čepice, copate, pa tudi tako redke dragocenosti, kakor je violina ali ze-
nka tropinovca. V sredo se je vršila javna dražba predmetov, ki so se v zadnjem času nabrali v skladišču. Dražit je prišlo precej ljudi, med njimi tudi nekaj deželanov in je bila vsa kupčija precej živahna. Posam..-zne reči so prihajale na dražbo po pravljično nizkih cenah. Tako so se nudile športne čepice in dežniki po 1 Din. Med bolj dragocenimi predmeti je bila na prodaj tudi štiri-litrska steklenica tropinovca, ki je našla svojega kupca za 72 Din.
u— Nengnana sleparka. O 251efni »Slavi M., ki ee pa rada naziva tudi Desanka. smo imeli že večkrat priliko pisati. Je to nevarna sleparka, ki se navadno izdaja za soprogo raznih trgovcev ter na ta način, izgovarjajoč se « trenutno zadrego, goljufa
SAMO SE DANES
Slavni komik Stanley Lupino r veseli opereti
Vesele noči brez spanja
Smeh, zabava, petje, balet in godba ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 7. io 9. Cen« 4.50 ta 6.50.
ljudi. V poslednjem času j^ poiskala sope* več žrtev v ljubljanski okolici, vmes »e ja pa mudila tudi v Celju, odkoder prihajajo ovadbe na ljubliansko policijo. Slava, ki bi morala nastopiti daljšo kazen zaradi starejših grehov, je zdaj znova izginila.
u— Nevarna pohajkovalca. Po Ljubljani ln okoliOi sta se nekaj dni klatila brata, 34 letni Jovo ter 46 letni Stane Vaaič. doma Iz Bele Reke v drinski banovini. •Imenovana brata posedujeta oblastno dovoljenje za prodajo slik, s čimer pa se nista pečala. Pač pa sta pripovedovala ljudem, da pobirata mrilodare za pogorele« v domači vasi. Kot berača sta nastopala Vasiča napram ljudem skrajno drzno v če-stlh primerih naravnost nasilno. Ko Ju Je jela policija zasledovati, sta se umaknila na deželo, kjer prav gotovo nastopata še predrzneje. Predrzna potepina zasledujejo tudi orožnfiki.
Iz Maribora
a— Dečji teden. Pod okriljem Jugos!o-venske unije za zaščito dece prirede Podmladek Rdečega križa, Podporno društvo za revne učence in Društvo za zdravstveno zaščito otrok zbirko po mestu s pomočjo skavtov in šolske mladine. Izkupiček zbirke je namenjen mariborski siromasni de-ci. Slabotni otroci bodo poslani v počitniške kolonije na Pohorje ali na morje, ob božičnici pa bodo revni otroci obdarovani z obutvijo, obleko in perilom. Občinstvo naj bo mladim nabirateljem naklonjeno in naj po svojih močeh žrtvuje za plemenite namene dečjega tedna.
a— Mornarska sekcija Jadranske straie v Mariboru vabi svoje člane, člane Jadranske straže to njih svojce, kakor vse ljubitelje našega morja na družabni večer, ki bo IZ t. m. ob 20. na vrtu Gambrinove restavracije. Vstop prost.
h Celja
e— Včerajšnji shod bojevnikov, za katerega so z velikim tamtamom agitirali po vsem celjskem in še sosednem laškem okraju, je bil za prireditelje in komandante hudo razočaranje. Napovedovali so 4 do 5 tisoč udeležencev, zbralo pa se jih ni niti 1500; med njimi je bil dobršen del radovednežev, ostali zborovalci pa, kakor skoro po vseh bojevniških shodih, taki bivši klerikalci, ki še vedno zakrknjeno čakajo na povratek svoje strahovlade. Celje samo je bojevnike odklonilo, kar se je videlo zlasti po tem, da kljub hudi agitaciji ni bilo nikjer zastav z edino izjemo onih gostilen, ki so računale na obisk zboroval-cev. Ko je prišel posebni vlak iz Ljubljane, ki je sprejemal potnike tudi na vmesnih postajah, je šlo s kolodvora na shod točno 324 ljudi, z vsemi ostalimi vlaki pa ni prišlo niti sto zborovalcev. Nastopili so glavni gromovniki, znani z dosedanjih bojevniških shodov, za celjske bojevnike pa sta govorila bivšd avstrijski major Orel in celjski lekarnar Gradišnik. Povedali niso ničesar novega. Značilno za sestavo zborovalcev je bilo, da so se ponovno slišali vzkliki »Proč s Kramerjem!« in »Živijo Korošec!«. Incidenta ni bilo nobenega.
bratislavski vseučiliščni profesor dr. Albert Praždk. Prinaša evropska merila, sistematično vrednotenie in razvrščevanje. Spis je pomemben tudi zaradi tega, ker obogaSuje slovaško kritiško terminologijo z novimi besedami. Pred vsemi se odlikuje stadija »Protinožci« (t. j. pesniki, ki so si po svo-w»m značaju antipodi). Z nio je Boru usoc-lo, da je zgoščeno in z razumevanjem orisal profile dveh vodilnih slovaških pesnikov E. B. Lukača in J. Smreka. V študiji »Nastop generacije« podaja Bor z njemu lastno jedrnatostjo in očitno tipizacijo pul-^iranje povojne Slovaške.
Slovaško narodno gledališče v Bratislavi je minuli mesec uprizorilo novo slovaško igro »3000 ljudi« s socialno tematiko. (3000 Slovakov izgubi z ustavitvijo dela v tovarni vsakdanji kruh.) Pisec, evangel. bogoslovec Ivan Barč, preseneča s svojim obvladanjem gledališke tehnike, in slovaška javnost lahko po tem debutu še marsikaj pričakuje od tega avtorja. Ne smemo pač pozabiti, da Slovaki pred vojno niso imeli niti ustaljenega književnega jezika in torej v dramatiki šele začenjajo, zato je treba tem bolj o ozdravil i vsak nov talent.	J. I.
Dr. Rudolf Sajovic, »Rassegna dl Le-gislazione Jugoslava«. V založbi rimskega »Istituto di studi legislativi« in kot ponatis iz zbornika »Annuario di Diritto Camparato e di Studi Legislativi« je izšel spis apelacijskega svetnika in priv. docenta ljubljanske univerze dr. Rudolfa Sajtavica »Rassegna di Leglslazione jugo-
slava«. Avtor podaja na 85 straneh velike 8° pregled vseh zakonodajnih aktov L 1929. v Jugoslaviji. To leto je bilo za našo državo v zakonodajnem pogledu posebno plodovitno, saj se je novi avtoritarni režim z novim vzgonom oprijel dela in uzakonil celo vrsto zagonskih osnutkov. ki so čakali, delno celo več let, par-lamentarno-zakonodajne rešitve. Juridič-ni rezultat L 1929. je našel v dr. R. Sa-jovicu vestnega znanstvenika, ki je vse pomemibnejše zakone vešče razložil tujemu znanstvenemu svetu in tako ustvaril pregled, kakor ga še sami nimamo. Gradivo je razvrščeno po abecedni vroti, tako da je spis majhen slovar naše zakonodaje v letu 1929. Po uvodu, ki v njem pisec ugotavlja in vrednoti živahno zakonodajno delo v navedenem letu, so posebno obširno obdelani zakoni o Privilegirani agrarni banki, o finančni upravi, o advokatih, o poravnavah izven konkur-za, o srbski pravoslavni cerkvi, o zaščiti avtorskih pravic, o vojski, o konkurzu, o gozdovih, o invalidih, o šolah, o ureditvi vrhovne državne uprave, o ureditvi sodišč, o civilni proceduri, o državnih cestah, o upravnih sodišč Sliko te zakonodajne aktivnosti jugoslovanske vlade izpopolnjuje presled mednarodnih pogodlb in konvencij. Dr. R. Sajovic objavlja že v prej omenjenem Letopisu (Annuario) jugoslovansko pravno bibliografijo; s se danjim pregledom zakonodajnih aktov pa ni koristil samo ugledu naše znan-osti, marveč tudS ugledu naše države 7i?ist? v italijanskih pravniŠBih krogih.
»jutro« st. ioe
5
Petek, 11. V. 1934
Cloipodarstro
Uvedba banovin, trošarine na vino in žganje
Trošarinska taksa se ukine
Banovinski svet dravske banovin? je na avojem zasedanju v letošnjem februarju sklenil, da se na podlagi uredbe o izvajanju javnih del od 22. novembra preteklega leta nanovo uvede banovinska trošarina na vino in žganje, in sicer v višini 1 Din od litra vina in mošta ter 5 Din od hektolitrske stopinje žganja. Te trošarine pa doslej ni bilo mogoče uveljaviti, ker še ni bila izdana tozadevna uredba. Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, je finančni minister dr. Djordjevič sedaj po odobritvi ministrskega sveta predpisal uredbo o višini in načinu pobiranja ter kontroli plačevanja banovinske trošarine na vino in žsranje. ki bo stopila 20. t. m. v veljavo, s čimer bo omogočena uvedba banovinske trošarine v vs-?h banovinah, ki so to sklenile.
Uredba o izvajanju javnih del določa, da smejo banovine s sklepom banovinskesa sveta po odobritvi ministrskega sveta uvesti banovinsko trošarino na vino in žganje, ki se pobira v trenutku, ko pride vmo ali žganje v promet in potrošek. Točilci pijac» na drobno plačajo to trošarino, če nabavno vino in žganje neposredno od producenta, šele takrat, ko nastavijo dotični sod. točilci pijače na debelo t>a ob prodaji. Od pobranih zneskov morajo banovine uporabiti za redni proračunske izdatke oni znesek ki so ga doslej dobivale od trošarineke ta^ee; iz ostanka pa se ustanovi banovinski sklad za javna dela. ki ga upravlja ban. Z uvedbo banovinske trošarine na vino 'n žganje se namreč ukine na ozemlju dotične banovine pobiranje državne in banovinske trosa-rinske takse po točki 4. člena 42. zakona o državni trošarini (od pobrane državne m banovini trošarineke takse je doslej dobivala banovina 50°/e, ostanek pa je pripadel državi). Čeprav pomeni uvedba banovinske trošarine na vino in žganje povečani splošne obremenitve vina in zganja, vendar bodo gostilničarji to reformo pozdravili, sai ee je dosedanja trošarinska taksa, ki se odmerja po višini točilne takse in se stopnjuie tjdi po število prebivalstva, kjer ima točilec svoj obrat, izkazala kot krivična in je gostilni čaretvo samo zahtevalo, da se znova uvede pobiranje trošarine po iz-točenih količinah. Trošarinska taksa je doslej donašala v dravski banovini okrog 11 milijonov Din. od tega pa je le polovico prejela banovina, dočim je druga polovica šla v korist države. Nova trošarina, ki bo sedaj uvedena, pa bo donašala kakih 20 milijonov Din in bo v celoti pripadala banovini, deloma za splošne potrebe (v višini d-oeedanjih dohodkov od tTošarinske takse), deloma pa za fond za javna dela.
Po uredbi o višini, načinu pobiranji in o kontroli pobiranja banovinske trošarine na vino in žganje, ki je bila pravkar izdana, ee trošarina na vino in žganj« maksimira v višini, kakor je to sklenil banovinski svet. Trošarino bodo pobirali banovinski organi v krajih, kjer so taki organi, v ostalih krajih pa občinski organi, ki pobirajo tudi občinsko trošarino.
Točilei na drobno bodo plačali^ trošarino na vino ia £wmje. kadar vino in žganje kupijo neposredno od produoentov, šele tedaj, ko bodo sod vina ali žganja stavili v promet. Točilci na debelo pa bodo plačali banovinsko trošarino, kadar bodo vino in žganje prodali. Na vino in žganje, ki ee prodaja v originalno zaprtih steklenicah, plača trošarino točilec na debelo, ki polni te steklenice. kadar jih proda. Prodajalnice vinogradniških zadrjg ali produoentov se imajo smatrati kakor točilci na veliko ali na de-
belo, po tem, kakšno pravico točenja imajo.
Pri točilcih na drobno bodo pristojni kontrolni organi vodili beležke o stanju vina in žganja v kleti. Točilci na drobno morajo prijaviti kontrolnemu organu prejem vina ali žganja, bodisi, da je nabavljeno od pro-ducenta ali veletočilca. Neotvorjeni sodi vina ali žganja morajo ostati zapečateni v kleti. Kadar hoče točilec na drobno zapečaten sod staviti v promet, je dolžan napraviti prijavo pristojni kontrolni oblasti in takoj položiti ustrezajoči znesek trošarine za to vino, odnosno žganje. Točilci na debelo morajo voditi knjigo po čl. 14. tro-šarinskega pravilnika, ki bo služila tudi za kontrolo banovinske trošarine. Pri točilcih na drobno bodo kontrolna oblastva vsako tromesečje zaključevala beležke o stanju vina in žganja v kleti toČilca. Pri točilcih na debelo pa se mora vsako leto do konca avgusta napraviti letni obračun, pri čemer ee dovoljuje brez kakršnihkoli poeledv izguba pri vinu v višini 5 % letne količine in pri žganju 3 °/o. Pri izgubah, ki presegajo ta dovoljeni primanjkljaj do 10 %> pri vinu in do 5 °/o pri žganju, mora točilec na debelo plačati trošarino; če pa 60 razlike večje. ee mora uvesti kazensko postopanje. Pri točilcih na drobno ee priznava letna izguba pri vinu 5%, pri moštu 10 %> in pri žganja 3%.
Ako točilec na drobno ali na debelo pošlje vino ali žganje iz enega kraja točilcu v drug kraj, mora biti pošiljka opremljena e epremnieo, ki jo izda pristojni organ občinskega oblaetva v kraju, odkoder se pošlje vino. Kadar hoče kdo vino izvoziti v inozemstvo, pa ni producent, temveč točilec, mora predložiti kontrolnemu oblastvu
žitvi obrtnikov, o reviziji delavske zakonodaje, o novelizaciji obrtnega zakona ln o skupnem davku na poslovni promet Glede šušmarstva je bilo na konferenci poudarjeno, da je to veliko zlo tako za legalne obrtnike, kakor tudi za državo ln konsumente. Čeprav je v obrtnem zakonu krošnjarstvo prepovedano, je vendar neobhodno potreben poseben zakon, ki bi olajšal pobijanje šušmarstva in omogočil zaščito pravih obrtnikov, ki nosijo vsa javna bremena. Drugo zlo v našem gospodarstvu so karteli, ki ne poznajo mej pri odrejanju cen svojim proizvodom in ne vodijo nikakega računa o splošnih in narodnih interesih. Zato je treba karteie onemogočiti. Enako nujna je potreba ureditve dolgov obrtnikov, ki so zaradi zaščite kmetov prišli v zelo težaven položaj. Takim obrtnikom se mora omogočiti in olajšati prehod iz sedanjega stanja.
—	Kritje nemške marke je ponovno nazadovalo. V prvi četrtini maja se je zlati zaklad nem«ke Reichsbanke ponovno zmanjšal za 21.4 na 183.6 milijona mark. devizne rezerve pa so nazadovale za 0.6 na 7.4 milijona mark. Pri skupni vsoti zlatih in deviznih rezerv v višini 191 milijonov mark znaša sedaj kritje obtoka bankovcev le še 5.4 odst. (prejšnji teden 5.8). Če pa se računa kritje, kakor običajno, tedaj vidimo, da je kritje padlo že pod 5 odst
—	Glavna skrb vsakega podjetnika je, da obdrži svoje podjetje na doseženi višini; v sedanjem času boljšanja pa že mora gledati, da ga dvigne. K temu vodi mnogo poti. Predvsem mora sedaj vsak skrbeti, da bodo njegovi proizvodi poceni in kakovostni, da lahko konkurirajo inozemskim proizvodom. Kdor zalaga domači trg e takimi proizvodi, rešnije brezposelnost Da pa pridobi večji krog konsumentov, Vnosno odjemalcev, jih mora tjdi seznaniti s svojimi proizvodi. To priliko mu nudi najceneje in najbolie ljubljanski velesejem z letošnjo pomladansko razstavo od 30. maja do 10. junija. Izkoristite priliko, prijavite se kot razstavljale! in gotovo boste zadovoljni z doseženim uspehom.
NEVEA
na zrak in sonce
Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane prirodno rjava.
prijavo. Taka prijava ni potrebna, če izvozi vino producent sam. Povračilo trošarine za izvoženo vino ali žganje (če je že obremenjeno e trošarino), se lahko zahteva v rokj 18o dni od dneva, ko je bilo vino eli žganje izvoženo.
Onega dne, ko ee v kaki banovini uvede trošarina na vino in žganje po tej uredbi, se morajo popisati vse zaloge vina in žganja pri točilcih na drobno in debelo. Pri' točilcih na drobno se morajo sodi vina in žganja staviti pod pečat, v kol'kor se takoj ne položi ustrezajoča trošarina. V špecerijskih in drugih trgovinah, kjer se prodaia vino in žganje v originalnih steklenicah, se mora prav tako popisati zaloga in ee mora trošarina takoj plačati, pri čemer pa ee prizna 50°/o že vplačane pavšalne trošarinske takse na tekoče dvomesečje, odnosno tromesečje. Na teritorij banovin, ki uvedejo banovinsko trošarino po tej uredbi, se po-čenši od naslednjega dvomesečia. odnosno tromesečja ne pobira ve? dosedanja državna, banovinska in trošarinska taksa. Uredba dobi obvezno moč 20. t. m. v vseh onih banovinah, kjer ie bila uvedba banovinske trošarine že sklenjena.
=. Kreditno društvo Mestne hranilnice
ljubljanske sklicuje za 15. maj ob 15. v hra-nilnični posvetovalnici 26. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Pred otvoritvijo svobodnih
carinskih skladišč na Snšakti
V naši zunanji trgovini opažamo zadnja leta razveseljivo preorientacijo v tem pogledu, da se pri izvozu in uvozu vedno bolj poslužujemo morske poti. S tem je postalo vprašanje izgraditev naših pomorskih luk še nujnejše. V tem pogledu beleži Sušak sedaj velik napredek. Še v teku maja bodo namreč tam otvorili obširne objekte javnih in svobodnih carinskih skladišč.
2e kmalu po prevratu si ie Sušak prizadeval, da bi za pritegnitev tranzitnega ter uvoznega in izvoznega premeta dobil poleg modernih skladišč in priprav za tehnično manipuliranje blaga tudi svobodno carinsko cono (»punto franco« odnosno »porto franco«). Temu stremljenju pa so stale nasproti najrazličnejše ovire in tudi danes to vprašanje še ni toliko razčiščeno, da bi bilo mogoče v bližnji bodočnosti računati z realizacijo. Na odločilnih mestih vlada v tem pogledu precejšnje nerazumevanje.
Leta 1929. je bil izdan pravilnik o svobodnih carinskih skladiščih v pomorskih lukah, nakar se je mestna uprava na Suša-ku pričela znova intenzivneje baviti z gornjim vprašanjem. Sušaški mesto občini ie uspelo zasigurati v ta namen potrebna finančna sredstva iz kaldrminskega fonda in je 1. 1930. pričela z gradnjo obsežnih skladiščnih objektov na Karadjordjevem pristanišču, kjer lahko pristanejo ladje z večjo tonažo. Ta javna in svobodna carinska skladišča bodo v znatni meri lahko nadomestila režim svobodne carinske cone, tako da bo s tem precej zadoščeno prometno tranzitnim potrebam našega gospodarstva, ki je navezano na morsko pot. Skladiščna zgradba je dolga 145 m in so v njej nameščeni tudi vsi uradi, ki *o potrebni za nemoteno odvijanje prometa. V zgradbi je nameščena carinarnica, finančna kontrola in luška kapetanija. Sam skladiščni prostor je dolg 113 m in širok 33 m, in sicer v kleti, v pritličju in I. nadstropju. Na obeh straneh skladišča so po trije železniški tiri in na vsaki strani po eno električno dvigalo.
Letos je bila zgradba dovršena ln le mestno načelstvo od pristojnih oblastev že dobilo dovoljenje za vodenje »Javnih in svobodnih carinskih skladišč«, kakor se bodo uradno imenovala ta skladišča. Pri teh skladiščih gre za kombiniran režim. Pod isto streho so javna skladišča in svobodna carinska skladišča. Seveda so svobodna carinska skladišča prostorno docela ločena od javnih skladišč, tako da je mogoče točno carinsko nadzorstvo nad vskladiščenim blagom v smislu pravilnika
o carinskih skladiščih v pomorskih lukah, ki priznava takim skladiščem razne ugodnosti, ki v znatni meri nadomeščajo institucijo svobodnih carinskih con (»punto franco«) v morskih lukah. Pravilnika dovoljuje n. pr. v svobodnih, carinskih skladiščih denaturiranje, alkoholiziranje, prepa-kovanje, pretakanje, mešanje, sortiranje in čiščenje ter vse ostale posle, ki so potrebni za vzdrževanje blaga. Dovoljene so tudi nekatere manipulacije pri katerih lahko blago menja svojo tarifno kakovost in izgubi na teži. Za časa trajanja vskladišče-nja v svobodnem carinskem skladišču je blago oproščeno plačevanja carine in se s carino obremenjuje šele tedaj, ko pride iz skladišča v promet. Na drugi strani bo uprava skladišča na podiagi zakona o javnih skladiščih lahko izdajala skladiščnice (warrante) in bo tudi izdajala posojila na vskladiščeno blago, kar bo zelo olajšalo kreditno poslovanje na sušaškem trgu.
Prihodnji teden bo sušaška mestna uprava že izvolila svoje zastopstvo v upravo teh javnih svobodnih carinskih skladišč. Otvoritev teh skladišč pomeni vsekakor veliko ugodnost za našo izvozno in uvozno trgovino in je pričakovati, da se bo promet sušaške luke precej dvignil. Skladišča se bodo vzdrževala od dohodkov pristojbin za vskladiščenje. Tarifa za te pristojbine je že določena. Za tranzitno blago je predvideno v tarifi brezplačno ležanje za dobo 3 tednov, predvidene pa so tudi razne olajšave za drugo blago. Financiranje obratovanja v tem skladišču je prevzela Grad-ska štedionica na Sušaku.
Po najnovejši statistiki se je luški promet na Sušaku lani zopet dvignil, in sicer na 502.000 ton blaga nasproti" 403.000 tonam v 1. 1932., 560.000 tonam v 1. 1931. in rekordnemu prometu 728.600 tonam v i. 1930.
Gospodarske vesti
— Rumunija je zaradi suše prepovedala izvoz žita in fižola. Ker so zaradi trajne suše izgledi za letošnjo letino vedno slabši, je rumunski ministrski svet izdal na-redbo, po kateri se do nadaljnjega prepove vsak izvoz žita in fižola. Namen tega ukrepa je, da se zasigura žito za domačo potrošnjo, če bi bila letina tako slaba, da ne bi zadostovala za prehrano prebivalstva.
= Konference predstavnikov obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. V torek in sredo se je vršila v Skoplju konferenca predstavnikov obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic iz vse države. Na tej konferenci se je razpravljalo o šušmarstvu, o kartelih, o razdol-
florze
Devize.
Beograd. Amsterdam 2316.79 — 2328.15, Berlin 1344.03 _ 1354.83, Bruselj 798.57 do 802.51, Curih 1108.35 — 1113.85, London 174.08 - 175.68, Milan 290.35 — 292.75, Newvork 33.7911 _ 34.9737, Pariz 225.68 do 226.80, Praga 142.34 — 143.20 (premija 28.5%). Privatni kliring: Avstrijski šilingi 9.39 — 9.49, španske pezete 6.60 — 6.70.
Efekti.
Beograd. Vojna škoda 310, 308.75 zaklj., za september 310 zaklj., 7% investicijsko 71 zaklj., 4°/o agrarne 36.50 — 37.50, 7°/o Blair 21.25 zaklj., 8% Blair 54 zaklj., Drž. hip. banka 65 d., 6*Vo begluške 54.05 z., Dar. bani® 4095 zaklj., Priv. agrarna banka 216, 214 zaklj._____
Tri leta za dolge prste
Ljubljana, 9. maja
Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal 321etni samski delavec Mihael Jev šak z Orlega pri Ljubljani zaradi številnih vlomov. Miha Jevšak je poseben kriminalen tip. Pred ljubljansko poroto je bil avgusta 1. 1925. obsojen na 10 let robije zaradi ropa. V mariborski kaznilnici, kamor so ga potem zaprli, je bil marljiv in delaven. Doletela ga je amnestija in so ga leta 1932. odpustili pogojno na svobodo.
Nesrečni Jevšak je bil, kakor ga rudniška občina opisuje, dobro leto izredno marljiv in vse je kazalo, da postane spet pošten član človeške družbe. Naenkrat pa je zašel spet na kriva pota. Od oktobra lani pa do marca letos je izvršil šest večjih vlomov, a pri treh nočnih pohodih je bil pravočasno prepoden. Vlamljal je navadno v trgovine, in sicer tako. da ie navrtal vrata in si napravil luknjo, skozi katero je zlezel noter. Dvakrat je vlomil v trgovino Konzumnega društva na Rudniku, odkoder je odnesel razno blago. Podkopal je celo zid, da je mogel v notranjost Spravil pa se je tudi na čebelne panje. Na Rakovniku je dr. Milanu Podgorniku in Jakobu Božiču ukradel pet panjev čebel. Zanimal se ie zlasti za Znidaršičeve panie. iz katerih je satovje s čebelami kar ven potegnil in potem med prodal ali pa sam sne-del.
Letos 16. marca je vlomil Jevšak tudi v trgovino g. Antona Novaka v Bizoviku, odkoder je odnesel raznega blaga za 2274 Din. Miha Jevšak je dobil tri leta robije in je s kaznijo zadovoljen.
SOKOL
Sokol v Rajhenburgu je imel v preteklem mesecu dve prireditvi: dne 2. aprila je uprizoril dve enodejanki s pevskimi in glasbenimi točkami, in 29. aprila burko »Nedolžni lahkoživec«. Vsi igralci so svoje vloge prav dobro podali. Žal le, da domačini še vedno ne znajo ceniti prosvetnega dela našega društva. Za velik trud, ki ga imajo igralci z uprizarjanjem iger, bi bilo pričakovati, da tržani v večiem številu oosečajo naš dom.
Zbor društvenih načelnikov in načelnic celjske sokolske iupe je bil v nedeljo 6. t. m. v Celju. Dopoldno so bile pod vodstvom župnega načelnika br. Poljšaka in župne načelnice s. Grudnove predelane vaje, ki so pokazale vso tehnično izvežbanost sokolskih tehničnih vodij. Ob 13.30 se Je pričelo zborovanje v Sokolskem domu v Gaberju. Obravnavana so bila vsa aktualna vprašanja, zlasti zadeve tehničnega značaja. Ob tej priliki je imel župni prosve-tar br. Verstovšek kratek nagovor o so-kolski vzgoji 'n o prosvetnem delu v družinah s posebnim ozirom na današnje prilike. Zborovanje je pokazalo, da se društva intenzivno pripravljajo za župni zlet v Celju in da bo udeležba telovadečega članstva zelo velika.
ŠPORT
Primorje: Sparta (Zagreb) 2:1 (2:0)
Po daljšem odmora je včeraj moštvo ligaša nastopilo proti zagrebški Sparti in
beležilo pičlo, toda zasluženo zmago
LJubljana, 10. maja
Po dolgem presledku vendar tekma, kd Je Sla vsak nekaj preko okvira našega podsaveznega prvenstva. Sparta, sicer ni klub zvenečega imena, toda ljudje so hoteli videti domačega ligaša po tolikem času, pa Jih Je prišlo okoli 600 na prireditev.
Za uvod dve predtokml
V prvi Je črno-beli naraščaj l»ral s Slova no no rezervo In jo v lepi Igri odpravili s 3:0 (1:0). Sodil Je g. Martelamc.
Drugo pTedtekmo Je absolvlrala prlmor-janska rezerva z višino Svobodo. Rezultat je bil 3:1 (1:1) za primorjansko rezervo, ki je svojega nasprotnika Po obojestran-sko enakovredni in lepi igri prvega polčasa šele v drugem polčasu potisnila v defemzfvo.
Nato sta nostopiM precej po napovedanem času h glavni tekmi enajstorld:
Primorje: Logar — Hasl, BertoncelJ I — ZemJjak, Boncelj, Prevotaik — šlamfcer-ger, Pupo, Jež, Pepček, Zemtfič.
Sparta: Mihelči« — Plgaj, Smrki« — Mužajr, Berger, Kralj I — Toml«č, Palfjr. Kralj H, Begov! 6, Hus.
Crno-beld so
zmagali v prvem polfiasu. Tedaj so predvedM še dovolj zanimivo Igro, dasi Je tudd v tem delu Igre zapustilo moštvo tudd precej negatttven vtis. Najboljši del moštva Je bil brez dvoma napad, in sicer od srede na levo. Tukaj »o se proizvajale prvorazredne kombina-tonne poteze, zlasti Je bdla lepa ln za nasprotni gjol nevarna Igra med Ježem in Bertoncljem. Jež je pametno delil žoge, Pepček pa Je držal dobro zvezo z Zemlji-čem. Prav dober tebnlčar Je bdi v napadu Pupo, kd Je bil r sodelovanju v triu sicer mak) počasen, pa precej koristen, vendar je desna stran napada v celoti bdla lažja od leve. Pri krilcih ie prvi polčas napad nd našel prave opore, ln ko Je v drugem polčasu dal iz sobe, kar Je imel, se Je igra pretvorila v prilično enostransko borbo: gostje so bdld tedaj mnogo v napadu! V tej liniji Je Ml izrazito šibek Prevolnlk, ZemJjak komoden, BoncelJ pa premajhen za ogromno delo ob tako neta-temzivml podpori stranskih krilcev. Obramba je razen Logarja, kd je napravil vtis •zelo sdgurinega vratarja »plavala«. Ce je bil Stanlko dokaj slabši kot običajno, Je bil Hasl Se za dobro nianso Šibkejši in nezanesljivejši. Treba bo — posebno slednjemu — krepko zasukati rokave ln se pobrigati 1 za fiormo 1 za kondldjo.
Spartanol so sicer v drugem polčasu prevladovali in s tem dokazali ■vojo bolj-
Stafetni tek Atene
Domača prireditev brez konkurence.
V nizu več uspelih pnlreddtev Je TKD A tema pnirediila včeraj zanimiv stafetni tek za prehodni pokal ge. Agmole. Start in cdlj s>ta bala poleg njenih teniških prostorov v Tivoliju, pnoga pa je odtod vodiila po tivolskem goadu do čada in spet nazaj do cilja, ter merila okrog 3000 m. Razdeljena je bila v 5 odsekov, in Bicer z delnimi progami po 1000, 800, 600, 400 ln 200 metnov. Organizacija je bila diobra, če se vzame v poštev, da so morala prireditelji v zadnjem hipu poskrbeti za konkurenco iz svojih vrst, ker se atletinje lokalnega nasprotnika, na katerih start se Je računalo do zadnjega, niso udeležile tekmovanja.
Start ali sta — ■ polurno zamudo — dve štafeti Aten, Izmed katerih je zmagala štafeta I. v postavi: Ulaga Ema, Dolenc iMary, Simončič Gusti, šmuc Spela ftn •Bizjak Pina 8 časom 10.50. Druga štafeta je dosegla čas 11.23.4. Tekačice boljše staiete so vodile od starta do cilja ln so druga za drugo povečevale razdaljo pred drugo, tako da je imela Pina na cilju sko-Taj vso zadnjo progo naskoka. Dosežem! čas je za damo konkurenco prav dober. Prehodno tarilo, lep pokal 11 stekla, bo torej do prihodnjega leta hranila Atema.
H kraju moramo obsoddti neumljivo abstinenco ilirijanskih atletinj. Komaj je ženska lahkoatletika spet dobila nekaj aktivnih delavcev — to kakor smo uvideli baš na včerajšnji prireditvi — tndl le prve podpornike, pa se že sipet nekaterim ne zdt, da bi složno to skupno hodili enako pot — za čim lepši razvoj naše ženske Iahike atletike. Ko nekateri gradijo, pa drugi podirajo, tako da res nd Gudtao, če po vseh lepih besedah ne moremo pokazati na propagandnem stafetnem teku več kot 10 tekmujočih.
Mednarodni lahkoatletski miting Primorja
Jutri in v nedeljo na Igrišču PrlmorJ^a.
Za zadmjo preekušnjo pred lahkoatlet-skim državnim prvenstvom za moštva (26. iai 27. t m.) priredi ASK Primorje mednarodni miting, za katerega so razen domačih atletov prijavljeni tudli nekateri odlični inozemski atleti, dlani KAC lz Celovca.
V Kumitechittzu, večkratnem avstrijskem državnem raprezemtantu v tekih na 800 in 1500, bodo imeli odlični sredmieproga-ši državni prvak 2orga, Sraka r, Krevs, Csunda in drugi močno konkurenco to bodo morali dokazati velik napredek, če se 'bodo Hoteli odrezati častno.
Odlični skakalec Eg^er bo nudil enakovredno konkurenco našim skakačem 2gur-Ju, Slanini, Mareku, Medici. Korčetu, Pu-ttoji, Perparju Itd.
Prireditelj prtčatouje t»di avstrijskega reprezentamta v tekih na 1500 ln 5000 m, fkd Je bil zadmje čase zaradi padca s konja ■blesiran, pa je v zadnjem času toliko okre val, da bo morda le lahiko nastopil. V vseh ostalih disciplinah nastopijo mnogi odKčni atleti državnega prvaka 8 sprtoterjem Kovačlčem ter metalcema Seršenom to Svigljom na čelu.
Pričakujemo, da bo Primorje na tej pri-Teditvi dokazale s kvantitativnim to kvali tativnim nastopom, da se je temeljito pri-
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
So tfondicijo — saj so »redi hude prvenstvene kampanje — toda
premočnega partnerja nl*o pokaaall Razred zase je še vedtao stari »Kramjac«,
maš Siškar Mihelčič, ki se je znal izborno okoristiti b svojo dolgoletno rutino. Imel je precej posla in ga je opravil v lepem stilu. Po prvem golu je rezerva zamenjala Pigaja, ki je gol zakrivil to prav v tem rezervnem igralcu se je odikrll najboljši branilec na terenu. Imel je iaboren start in precej raztrgal kombinacljsk« pentlje na levem prirmorjanskem krilu. So-edmja vire ta gostov je kot celota močno nadkriljevala domačo, predvsem v konstruktivnem delu. Dobro je držala zvezo med posameznimi deli moštva. Delo napadalne vrste, kjer se Je v kombinacijah dobno razumel notranji trlo, je < ga jato do kazenske črte. Strelcev v napadu ni, »pričo slabe igre primoTjanske obrambe bi bil moral napad izbiti nekaj več tooristi. Zagrebčani sto v splošnem startali bolje od domačih, toda če bi bili razvili v startu še nekaj več enengije, bi bili lahko zelo nevaren nasprotnik.
Kratek potok
Igra J« bdla zlasti v prvem polčasu precej zanimiva. Napad P. Je delal lepo to energično, pa tudi streljalo se Je mnogo. V 7. min. Je izkoristil Zemlji« Pigajev »klikaer«, mu pobegnil ln od blizu ukani! celo Mihelčiča. Po presledku zelo živahne igre je v 18. min. Pepček lepo prodrl in zaključil svojo Individualno akcijo s silovito, plasirano bombo, ki Jo Je Mihelčič v lepem padu odbil; ž vga je prišla Ježu na nogo, ki Jo je iz bližine sunil preko ležečega Mihelčiča, 2:0 za P. P. sd Je Izdelalo še nekaj Sarns, kd pa »o oetale neizkoriščene.
Začetek drugega pol Caia Je Ml ves v znamenju pritiska Zagrebčanov. Vendar »o si prve šanse Izdelali črno-beli ta Mihelčič Je moral pritegniti na pomoč vse svoje znanje. Potem v 23. min. borfoa med ■Haslorn to Husom, v kateri tik pred g|o-lom amaga Hus ta neubranljivo zmanjša na 2:1 za P. Gostje so zmerom bolj povečani, njihova skupna Igra pride vse bolj "do Izraza, vendar pred golom so šibki, šele po celih 30 minutah se povzpne pri-taorjanski napad do nevarnejših podvigov fiima tudii lepe šanse. V 36 min. se Je zopet Izkazal Pepček, njegova bomba gre Pod prečko ta za Mihelčlčem na tla (gol, ali ne — kdo bo odločil?), vendar do •kraja oetane samo 2:1.
Sodil Je g. Jordan v splošnem zelo ao-'bro, samo mak) preležerno.
pravilo sa prvenstvo. Prireditev bo jutri • pričetkom ob 15.30 ta v nedeljo ob 15. Ce M se v nedeljo popoldne vršila nogometna tekma, bo drugi del sporeda že v nedeljo dopoldne ob 9.30, v pavzi nogometne tekme .popoldne pa tek 1500 m
V nekaj vrstah. Včerajšnja pokalna tekma med Baskom in Haškom v Zagrebu je bila po "brzojavni odpovedi Baska odgode-na. V Beogradu je bil včeraj delavnik, pa moStvo ni moglo na pot — JNS je začel znova pretresati vprašanje tkzv. »egipt-ske afere«, ki je dvignila toliko prahu io je zdaj poseglo v njo tudi ministrstvo za fizično vzgojo. Na zadnji seji je bil izbran poseben odbor, ki bo s predstavniki ministrstva 5e enkrat proučil vse gradivo. — Preteklo nedeljo je priredilo kolesarsko društvo »Drava« v Ormožu dobro uspelo dirko na 23 km dolgi progi Ormož—Središče—Ormož. Zanimanje za to dirko j« bilo tem večje, ker je na njej starta! izven konkurence znani mariborski vozač Rozman. Se bolj presenetljiv je bil končni rezultat, kajti odlični vozai domačega koI. društva Matija Pavličič je za 17 sekund prehitel Rozmana- Tudi ostali vozači so dosegli prav do*bre čase.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Jutri ob 15.30 in v nedeljo ob 15. (v primeru popoldanske nogometne tekme bo nedeljski spored že dopoldne s pričetkom ob 9.30 z izjemo teka 1500 m, ki bo v tem primeru popoldne v pavzi nogometne tekme) bo r.a našem igrišču mednarodni miting z odličnimi atleti iz Celovca. Ker je ta prireditev zadnja preskušnja pred državnim prvenstvom za moštva (26. in 27. t m.), je dolžnost vsakega klubovega lahko-atleta, da nastopi na tej prireditvi. Discipline, v katerih nameravajo nastopiti, naj prijavijo najkasneje pol ure pred pričet-kom tekmovanja tajniku sekcije Savu San-cinu v garderobi.
SK Reka Vabim članstvo, da se polno-število udeleži pogreba očeta našega člana Ladiča, k: bo popoldne z Gline, Tržaška cesta 11. Predsednik.
Letno zborovanje zimskih športnikov. V nedeljo 13. t m. ob pol 9. dopoldne bodo zborovali zimslki športniki v beli dvorani hotela Uniona. Zborovanje bo nudilo zanimiv pregled dela v pretekli sezoni, pa tudi razgovori o bodoči sezoni bodo poučni in pokazali, v katero smer se bo razvila bodoča sezona. Zborovanju lahko prisostvujejo zimski športniki, pravico do razpravljanja in glasovanja imajo samo delegati s pooblastilom.
Atena vabi na tenis! Tenigki odsek TKD Atene opozarja ljubitelje belega športa, naj se kmalu javijo k vpisovanju, ker je letos izredno živahno zanimanje za tenis. Letošnja zgodnja pomlad in ugodno vreme nudita mnogo prilike za okrepitev na naših lepih in vzorno negovanih Igriščih v tivolskem parku. Tehniško vodstvo pripravlja za to sezono več družabnih tekem. Na željo igralcev je uveden odprt sistem igranja, tako da vsak član, kakor tudi dijak, lahko igra vsak dsn in ob vsaki nrL Jamčimo, da bo prišel letos vsak član sigurno na svoj račun. Kvalificirani kakor tudi brezplačni trenerji so vedno na razpolago. Ugodnost nudi tudi garderoba z omaricami za obleke in športne rekvizite proti minimalni pristojbini. Vpisovanje vsak dan pri oskrbniku na igrišču.
a.a.1
49
Krinka proti krinki
Roman
«
Trenu-tek dejanja je bil prišel!
Poskočil je, a tudi cev mojega samokresa je poskočila kvišku.
»Konzul Traer, z drugim imenom g. James Godefroy, vaša igra je doigrana... za zmerom... Lepa igra je bila, in le malokdaj sem imel zoper vas kak adut v roki... a to pot bijem z asom vse vaše karte... Sami veste, da vem, česa ste zmožni, zato tudi veste, da vas brez usmiljenja ustrelim, če mi ne daste •rok, da vas vklenem...«
Nikoli me še ni zadel .pogled toli divjega sovraštva, in nikoli še nisem videl obraza, spačenega od huj&e besnosti, kakor je bil njegov; a prepričan sem tudi, da ni bila na mojem obrazu še nikoli tako nedvomno zapisana pripravljenost, ubiti nasprotnika, kakor tisti mah.
Ne da bi trenil z očmi, bi ga bil ustrelil, če bi se mi bil postavil .po robu.
To je razločno bral v mojih očeh.
Dal se je ukleniti, ne da bi črhnil besedico.
Kapitan, nem od prepadenosti, je strmel zdaj vame, zdaj vanj.
»■Kapitan, ta človek je tisti, ki vam je napravil zadnje dni toliko skrbi...« Tako govoreč sem potegnil vklenjenemu plavo lasuljo z glave in mu strgal muho izpod nosu. »Kapitan, če bi mu zdaj še oblekli dolgo suknjo, bi imeli o. Jamesa Qodefroya... Podoben mu je, pravite, in vendar mu ni podoben?... Poznam
ta odgovor. Izpremembe tega Slo veka slonijo na izpremenliivosti njegovega obraza, in v tem trenutku si bo premislil pokazati patrov obraz...«
»Strahopetec nisem...« je ta mah rekel vklenjeni, m mož, ki
nama je zdaj gledal v oči, je bil resnično pater.
»Pater...!« je zastokal kapitan, z nezatajeno grozo strmeč v zločinca, ki se je bil toli nenadoma izpremenil.
»Še dvajset drugih krink si je zmožen nadeti... in vse so enako popolne... Veleum je... na žalost, veleum brez srca, zakaj njegov g'avni cilj je bil vse te tedne umor svoje rejenke...«
»Rejenke?«
»Da, kapitan, ta bolnica je gospodična Andersooova, imenovana Traerjeva, njegova rejenka. Ukana z zastrupljenjem je moj domi-slek... ne bojte se, čez uto ali kaj bo spet zdrava kakor riba v vodi; moj namen je dosežen, morilec je šel v past..!«
»V past?«
»Da, v past, ki sem mu jo nalašč nastavil!«
»In ona ... torej ni zastrupljena?«
»(Bog ne daj, nikoli ni pila strupa. To, kar vidite v kozarcu, je takisto le bljuva^o sredstvo, enako tistemu, ki sem ga dal v kavo. Poskrbel sem tudi za dva enaka kozarca... da bi mu olajšal za-strupijenje...«
»Komu...?«
»Konzulu, oziroma zdravniku dr. Rifkampu... Premetenec ji namreč ni dal bljuvalnega sredstva, ampak prvi kozarec, o katerem je mislil, da je v njem strup... Ce opazimo zameno, si je mislil, nu, potem je to nesrečna, a vendarle mogoča pomota; in razen tega bi bil gotovo spet jadrno izginil, in mi bi se bili lahko obrisali, kakor doslej še vsakikrat...«
»A čemu vse to? Se vedno vas ne razumem...«
»Kakor sem vam že rekel, je imel konzul Traer že nekaj tednov edini namen, da bi umoril svojo rejenko. 2e dvakrat ali trikrat je poizkusil, a vselej mu je izpodletelo. Prvi poskus je bil v njegovi vili... o tem vam povem kasneje; drugega poizkusa se je lotil tu na ladji. Kakor veste, je bila gospodična Traerjeva v svoji kabini ob-streljena. Svinčenka, ki jo je ranila, ni priletela iz nobenega drugega orožja, kakor iz konzulovega. Toda on, ki je drugače najboljši strelec, kar jih poznam, je zgrešil svoj cilj... Morda se mu je tresla roka, zakaj ustreliti brezzavetno dekle ki mimo tega še svojo lastno hčer, je vendarle nekaj nenavadnega... Za tem drugim poizkusom bi bil seveda prišel tretji in četrti, dokler ne bi bil dosegel namena. A v tem me je obšla dobra misel. Niti malo nisem v dvomih, da je imel konzul med ladijsko posadko ljudi, ki so mu pomagali. Pred vsem je bilo verjetno, da mu je eden izmed stewardov redno poročal o gospodični Traerjevi. Kakor vidite, me ta domneva ni prevalila. Komaj sem dal razglasiti, da je gospodična Traerjeva zastrupljena, je on po svojih zaupnikih o tem že vedel. In baš to sem hotel. Vse drugo so bili moji psihološki presodku Kaj bo konzul storil, spričo take novice?
Nič mu ni moglo biti bolj dobrodošlega od tega zastrupljenja. Prihranilo bi mu ves nadaljnji trud, in njegov cilj bi bil dožen. A kaj tedaj, če zastrupljenie ne bi doseglo svojega namena? Če bi žrtev rešili? To je bilo treba za vsako ceno preprečiti. Dr. Jeffers je bil bolan, iskali so drugega zdravnika. Tako je držal zastrupljenkino življenje v roki. Seveda mi je pomagalo mnogo srečnih okolnosti. Učinek pasti, ki sem jo bil nastavil, je bil odvisen od mnogih pogojev, a nazadnje je vendar dosegla svoj namen.«
»Samo ... čemu vse to?...«
Sterilizacija manjvrednih V
Ljubljana, 10. maja.
Društvo za pravno filozofijo in sociologijo je priredilo v torek na univerzi za svoje člane interesantno predavanje o vprašanju sterilizacije, točneje: o sredstvih negativne evgenike. O sterilizaciji manjvrednih se tadi pri nas razpravlja čedalje pogo6tej?: delno pod vplivom tjjih ukrepov v tem pravcu, delno pa zaradi tega, ker ima ev-genika tudi med nami vedno več pristašev. Omenjeni sestanek Društva za pravno filozofijo in sociologijo je bil tem pomembnejši, ker eta predavala dva strokovnjaka: docent dr. Božo Škerlj z biološkega stališča in v. drž. pravnik dr. Avg. Munda s pravnega vidika.
Dr. Božo Škerlj je uvodoma orisal razve] evgetnike, čiji utemeljitelj je bratranec slavnega Charlesa Danvina in ki se je prod Bi. leti prvič pojavila pod tem imenom. Pravi objekt evgenika je dedna snov, t. j. snov, ki jo dvoje individujiev različnega spola z oploditvijo prenaša na potomstvo. Omenjajoč na kratko biološko - dedne in perista-tične vplive (t. j. vplive okolja), je predavatelj dokazoval, da slaba dedna snov čedalje boli ograža dobro. V Jugoslaviji je okrog 100.000 (t. j. 0.75% vsega prebivalstva) šoloobveznih otrok, ki so spoznani za manjvredne. V celem imamo v naši državi 3—4% dedno obremenjenih ljudi. V Zedi-njenih državah ameriških je 15 fl/o ali 18 jnilijonov ljudi manjvrednih, t. j. takih, da bi jih bilo treba izločiti iz generativnega procesa. Vzdrževanj? zavodov za manjvredne stane Zedinjene države 5 milijonov dolarjev ali 550 milijonov Din, kar pomeni 22 letnih budžetov Jugoslavije. Manjvredni pa niso za družbo samo breme, marveč tudi nevarnost. Človekoljubni oziri do njih so po predavaiteljevem mnenju škodljivi, ker ogražajo interese dedno zdravih in škodujejo višjim interesom naroda in človeštva.
Dr. Škerlj je na osnovi domačega gradiva dokazoval, da se manjvredni bolj plode. Če jih imamo danes 4%. jih bomo imeli čez 270 let po matematičnem zakonu krivulje 60% in čez 600 let 98%, iz cesar nujno sledi odgovornost sedanjega rodu nasoroli potomcem. Zatem je predavatelj pretresel sredstva zoper naraščanje manjvrednih. Ob-stojita dve poti: pozitivna in negativna. Pozitivna je v favoriziranjhi večvrednih, negativna pa v raznih ukrepih zoper manjvredne. Če se ne bo družba oprijela boja proti obremenjencem, bodo le-ti dobili nekoč večino, in človeštvo bo izbiralo za duševnimi boleznimi, ki vedno bolj naraščajo. Izmed sredstev negativne evgenike je predavatelj omenil azilacijo (izoliranje manjvrednih v zavodih), ki pa je nehumano in sila drago eredstvo. Dalje preprečitev oplojevanja pri manjvrednih z rabo profilatktičnih pripomočkov, ki pa so nezanesljivi in ne prihajajo v poštev. Potem kastracijo, ki je priporočljiva zgolj pri seksualnih zločincih, ne gre pa, da bi z njo pretvarjali dedno obremenjene v evnuhoidne ljudi. Slednjič prihaja v poštev sterilizacija, in to smatra predavatelj za najprimernejše sredstvo evge-nične politike. Najlažja je sterilizacija pri moških, a tudi pri ženskah ni težja od normalne operacije slepiča. Število ljudi, ki bi jih bilo treba sterilizirati, je za sedaj ogromno, pozneje pa bi postajalo čedalje manjše. Predavatelj je odločno odklonil splav (abortus), ki se ga večidel poslužui-jejo dedno zdrave ženske. Po njegovih ra-čjnih znaša število splavov v naši banovini 30.000 na leto. Ob koncu se je predavatelj zaustavil tudi pri etični plati problema, poudarjajoč, da je zahteva po sterilizaciji manjvrednih etično zdrava, ker rešuje kvaliteto človeštva pred kvantiteto in pred iz-rodom. Evgenika pa zahteva preobrazbo sv3tovnega nazoTa. •
Višji drž. pravnik dr. Avg. Munda je spregovoril o problemu sterilizacije s pravne strani. Pravna o6nova sterilizacije je nedvomno bistveno drugačna od pravne osnove za odpravo plodu.. Medicinsko indicira-na sterilizacija je po njegovi sodbi pravno dopustna in je ni smatrati za telesno poškodbo. kakor kazenski zakon kvalificira sterilizacijo, izvršeno zaradi nezdravstvenih namenov. Občestvo ima interes na tem, da se ljude plode, nima pa interesa, da bi se plodili manjvredni. Za evgenično steriliza-zacijo pa je potrebna privolitev prizadetega. Predavatelj je s pravnega vidika odklonil socialno indicirano sterilizacijo, takisto je kazensko-oravno nedopustna rasna indikacija, medtem ko je kastracija pravno dopustna v primerih kriminalne spolne abnormalnosti.
Tako 6ta obe predavanji izzveneli v zagovor sterilizacije. V diskusiji je profesor pravne fakultete Maklecov svaril pred prenagljenjem in pred pretiravanji nafeura-listov, opozarjajoč zlasti na možnost zlorabe iz rasnih, razrednih ali drugih ozirov, kar ni izključeno v dobi težkih socialnih premikanj. Dr. Božo Škerlj je v svojem odgovoru pojasnil, zakaj število manjvrednih stalno narašča: namesto nekdanjega prirodnega izbora je stopila današnja umetna zaščita z
zdravstvom in higieno. Posledica je — po njegovi sodbi, — da začenjajo biološko manjvredni ogražati narode.
Nerazčiščeno pa je ostalo vprašanje, ali more dati današnja medicina popolno gotovost glede določitve slabe »dedne snovi« v
vsakem individualnem in gotovo tudi indi-vidualiziranem primerj, zlasti, ker so meje med normalnim in nenormalnim težko določljive in bi po sodbi nekaterih psihiatrov največji kulturni blagovestniki človeštva sc-dili v pisano množico »manjvrednih«. — Vsekakor pa je bil sestanek s sterilizacijskim problemom prav zanimiv in v nekem smislu značilen.	—o
Ali naj pošljemo bolne otroke na morje ali
v gozdno hribovje?
BiLi so časi, ko s'o zdravnika pošiljali m a loto vrne, jetičme in bolnike s slabim, tekom na morje, češ, da jih bosta tam miiLo potimebje in suhi zrak, ki veje ob obali, zanesljiv© iztočila. Pošiljali so jih tja ne glede na letni čas in posamezne l>olean!i.
šele pred kaki&iidmii 20 leti se je mnenje zdravnikov v tem oziiru začelo izpremii-mjati, ker so po dolgih izkušnjah vendar spoznali, da je treba v tem oJiru večje pozornosti ln da ni vseeno kam pošiljam« "bolnike, aJi na morje ali v gorske, gozidne poikira.lne. Da prav tako ni vseeno, kdaj jih pošiljamo sem, kdaj tja.
V poljudnem zdravstvenem listu »Zdravju« v številka — 3. iz leta 1933. 6itamo članek, ki se glasi: »Ali naj gredo crt.no-ci k morju ali na gore«. Avtor tega član-
R a (1 i o
Petek 11. maja,
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Proslava materinskega dne. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Radio orkester. — 18.30: Izleti za nedeljo (Vladimir Petrič). — 19: Francoščina. — 19.30: MUčinski, prijatelj velikih in malih otrok (Ciril Kočevar). — 20: Pre-nc« iz Zagreba. — 22: čas, poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 16: Pesmi: — 19: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Lahka glasba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert ruskega zbora lz Orkestra balalajk. — 20: Klavirski koncert. — 21: Pesmi. — 21.30: :čelo solo. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Mešan programi — 20.30: Mozartova opera »Figarova svatba«. — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Godba za ples. — DUNAJ 12: Plošče. — 15.45: Klavirski koncert. — 16.40: Koncertna ura. — 20: Smetana-Dvofak. — 22.20: Koncert orkestra. — BERLIN 19.15: Komorna glasba. — 2115: Lahka glasba. — 23.30: Literaren program. — KOE-NIGSBERG 19: Godba na pihala. — 21.25: Operni orkester. — 23.30: Plošče. — MUEHLACKER 21.25: Mladinske pesmi. — 22.40: Plošče. — 23: Slušna Igra. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Klavirski koncert. — 19.30: Verdijeva opera »Don Carlos«. — 23.30: Ciganska kapela. — RIM 17: Vokalen ln Instrumentalen koncert. — 20.45: Koncert orkestra. — Veseloigra,.
Dosti denarja ima
-njen puder pa stane samo
NEKAJ
DINARJEV
ka navaja mnenje dunajskega profesorja Mlodla, ki pravi, da ni vseeno, kam otroka pošiljamo, če mu hočemo res koristita, kajti podnebno draženje je v gorovju drugačno kakor ob morju. Ugotovili so, da se je nekaterim otrokk>m, ki so imeli ušesno bolezen im ki jim je še tekdo iz ušes, ko so od&ld, ob morju bolezen ponovila. Dalje ne smejo k morju otatoci z odprto pljučno ali goltnišiko (jabolčno) tu-'berOouloao; prav tako ne otroci s presta-nim vnetjem rebrne mrene, 8 tubertoulo-zio trebušne mrene in » še neoa&ravljeno pljučno tuberkulozo. Občinstvo tega ne ve, temveč obratno misli, da se bodo otroci s pljučno tuberkulozo ob morju popravili. Takšni otroci spadajo po zdravndSkih izlkiustvih v goadmo sredogorje ali pa v gorovje obče. K m»orj<u ne smejo tudi vsi oni otroci, ki imajo srčno napako, motenje notranjega izločevanja, ki so bledimi ali imajo nastavke masti, ki se radi utrudijo in so oveli. Vsi ti otnocd se v gozdnih pokrajinah ali v gorovju bolje popravijo.
Pač pa je morje dobro za. otroke z močno rabitido in a kronično sklepno tuberkulozo. Sploh morje na zdravljenje kostne tuberkuloze zelo ugodno vpliva. Dalje je morje ugodno v vseh primerih brezteč-nosti, za kar je seveda tudi gorovje dobro. V mnogih primerih je učinek približno isti in odločajo tudi zunanje okoliščine, možnost nastanitve itd. Zdravnik, ki odloči, kam maj otroka- damo, mora dobro premisliti, preden kaj reče. Usipeh se mora javitli v tem, da so postali obrodi na kraju zdravljenja ali odipočibka odpornejši proti raznim infektom, zlasti proti katar al i-čnim.
Tako piše »Zdravje«; talko namreč trdi profesor g. Moli. Pridjati pa bi morali 6e to dejstvo, da je nočni počitek v prijetno hladnih nočeh gozdnega sredogorja mnogo boljši Kakor pa ob morju, kjer niso samo dnevi, temveč tudi noči v poletnem času često skozi dolgo dtobo neznosno vroče. Otinoci kakor tudi odrasli se pote, spanje je površno ln često prekinjeno. Da Ima tako spanje za živce in sploh za organizem slabe posledice, je jasno. Kako drugače se odpočijeta telo Ln duh v prijetno hladnih nočeh na gozdnih hribovskih gričih! Tudfi zrak Je tam vedno čist, pa naj veje severni ali južnfi veter, medtem ko je tako zvano širokalno vreme ob morju skrajno neprijetno in nezdravo. Za ma-lokrvmo deco s slabim tektom so poletni domovi v gozdnem gorovju najbolj pri poroči jv I. še bolj pa v bližini zdravilišča z zdravilno vodo, kakor je na primer Rogaška Slatina, Ki ima poleg svojih zdravilnih vrelcev, ki vsebujejo razen zdravilnih plinov tuidfi mnogo železa. Vse to je v prid bledični deci s slabo prebavo ln slabim
tekom. Solnca p« Je tudi tu več ko dfovodj in prav tako viode, da se mladina oteopa. In koža tu prav tako počrni kdor to želi, čeprav za zdravje rjava koža ni fcočmio merilo.
Pred odhodom na počitnice Je treba torej diobro premisliti, kje Je za telo ln živce v posameznih primerih bolje in koristneje. Ni vse za vsaklogar! Dr. F. K.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 8 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, droge najnižjo temperaturo. 9. maja
Da/Mjama 7, 7S9.3, 12.8, 91, mirno, 0, —, —; Ljubljana 13, 768.2, 21.8, 47, NE3, 1, —, — Maribor 7, 769.8, 12.0, 80, NW2, 1, 11.0 dež Zagreb 7, 769.7, 14.0, 80, SB1, 3, 5.0, dež; Beograd 7, 767.8, 19.6, 50, ESE2, 5, —, —; Sarajevo 7, 768.4, 11.0, 90, mirno, 0, —, —, Skoplje 7, 767.6, 14.0, 90, mirno, 3, 2.0, dež. Iz Splita, Kumbora, Raba in Visa ni depeš.
Temperatura: Ljubljana 23.6, 11.8; Maribor 19.0, 11.0, Zagreb 24.0, 13.0; Beograd 26.0, 16.0; Sarajevo 22.0, 7.0; Skoplje 21.0 9.0; Split 26.0. —.
10 maja
Ljubljana 7, 770.3, 12.8, 87, mimo, 0, —, — Maribor 7, 769.5, 14.0, 80, NW2, 3, —, —; Zagreb 7, 769.2, 16.0, 80, SSEl, 0, —, —; Beograd 7, 768.0, 17.0, 50, mirno, 2, —, —; Skoplje 7, 767 3, 15.0, 70, mirno, 3, —, —; ■Split 7, 765.3, 19.0, 50 NE1, 0, —, —; Kumbor 7, 764.7, 22.0, 50, E Vihar, 4, —, — Rab 7, 767.1, 21.0, 40, NE3, 2, —, —.
Temperatura: LJubljana —, 11.4; Marl-•bor 23.3, 12.0; Zagreb 25.0, 14.0; Beograd 27.0, 7.0; SaraJevio 24.0, —; Skoplje 24.0, 9.0; Split 27.0, 15.0; Kumlbor —, 17.0; Rab —, 16.0.
Naročite — či tajte „LJUBLJANSKI ZVON"
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je nad nepozabni očka, gospod
Jožef Noč
po dolgem mučnem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb predragega pokojnika bo v petek 11. t m. ob pol 5. na Jeseniško pokopališče.
Hrušica-Ljubljana, 10. V. 1934.
Žalujoči rodbini NOČ — inž. KOBAL.
Ona si lahko dovoli vsako drago razkošje. Svoje najdražje — svojo polt, pa vendarle zaupa samo pudru s smetanovo kremo. Ona dobro ve, da zožuje ta puder razširjene znojnice in odstranjuje blesk na licu, njeno kožo pa napravi lepo, nežno in baržunasto ter ji da na ta način divno prirodno polt. Puder Tokalon je edini puder, ki vsebuje peno smetane, ki je zmešana s pudrom na tajen način in ki omogoča trenutne učinke. Puder Tokalon se drži na licu štirikrat dalje od navadnega pudra i to pri vsakem vremenu, po dnevi ali zvečer in ob vseh prilikah. Znojenje ne slabi njegovega delovanja in učinka. Tako lahko s pomočjo čistega pudra Tokalon do-sežete lepo polt za nekaj dinarjev z jam stvom, aH pa se Vam denar vrne. .
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Alojz Slaipah
BIVŠI VELEPOSESTNIK, GOSTILNIČAR IN NAC. GASILNEGA DRUŠTVA V VELIKI LOKI NA DOLENJSKEM
po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal dne 10. maja 1934.
Pogreb blagega pokojnika bo 12. t m. ob y23. uri popoldne iz ^e žalosti Dalmatinova ulica St 5 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. maja 1934.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila
Mali oglasi
Zaslužek
Beseda lDln. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova o Din. Najmanjši znesek 11 Din.
Natakarica
pridna ki poiteoa, vajena šivanj* ter trafik«, iMe
emžibi> t TMMtočn «i!4 trafiki v Ljubljani ali na Gorenj-»k-^m. Nae!ov pove og-ias. oddelek »JtMire.«. 13386-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trg. učenca
« pnmorao fcoJebo roobrao-
bo, poštenih *Uw4erv, n« pod 15 let
gi. in zrfiTUTegM. sprejme takoj iyi»c andražih t K nanju.	1338S-44
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
KlJučavničare
M r«ri i Sr»raoe eohloMier), koji eu ujedn« j k<yvTOOfr>kari, traii tvornica liroeoiih proizvod a.. Ponud« pod »Bramr ve. orodje< na oglaemi oddelek »Jutra«.
13284-1
snesek IT Din. Odo poceni m obtefeta
pri Preskerfa
* Ljablja.au St. Petfra *e-
«• fc. u-	ur«
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek .'i Din.
Restavracijo
Tpeljeno, i lepimi tok«K, da prometni! t*>5ki t oeramru Ljubljene rzame takoj ▼ najem premožen gfoetiUnifiar Ponudbe na naslov: Bende R.. Marmor, Glavne trg 10 13370-17
Sobe išče
Beseda lDln. davek 2Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno sobo
arent. t tgo oskrbo s6e • U junijem uradnik HL skupim«, ne daleč od oeatra. Ponudbe e kvadraturo sobe, opisom ki ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod fcfro »Ilir 329».	1333-23M
1/1*.
wLk
Služkinjo
srednjih let, vajeno kube
im pospravljanja, i£6e pe.t-Sianska dmiina. Naslov v oglasnem oddeJkm »Jutra« 13135-1
Prodam
Beseda 1 Dm. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši
Košarska industrija
EUdortjiei (graMirna) W lojena ki vsled tega od-
igo po telo trni-— V ia.;ogi so
v
akte jena da vse blago tenl ceni.
udobno, mo&no in Veio Is ielao« vrtne gairntonre, ta verando Ml. Kofare: potne, ta penlo, trine, pekovske to vsp drage rrste 13057-6
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
e pritiklinami oddam takoj aH poo-neje. Pok ve se v trgovini K. Sose, Mestni trg 16.	1SŽ47-21
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din.
Večji kapital
Ljubi janske kreditne banke, iščem radi kompenzacij« proti imtabulaciiji d* prvem mestu, popolno jamstvo m kapital io obresti. V poiterv pridejo branilce vtog-e, fc 4 » radi taktnega zakona nedrigljive. — Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Večji kapital 81«.
13381-M
Komfortno
stanovanje
na Mlklofiičevl cesti, komplet« no, L nadstropje, sestoječe iz 5 velikih sob ln 2 kabinetov, kopalnice ln vseb pritiklin, se odda 1. avgusta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4442
Ljuba Jurkovid:
MALA* * yf ■ * KftAlJICA * * * NOČI
80
V zrakoplovu so se vsi začudili nepričakovanima gostoma. Lili je pripovedovala giospem, šarik pa gospodom, kako je bilo. Vsi so strme poslušali pripovest; še pilot je pozabil sv<oje krmilo, oblake in grozečo nevihto, ki jim je grozila.
rt* ;u i* l>avonr Kavi len
>y-da.)a za konzorcij »Jutra« Adoli ftibnikai ' * rodne tiskarne d d Kot uskarnarja Franc Jezerae*. £a inserauu del je odgovoren Aiojs Novak. Val v Ljubljani