Leto LXm., št. 294
V LJubljani, torek 30. decembra lojo
Cena Din
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje in praznike. — fn sera ti do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrsi a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — ^Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO tS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. & Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3123 in 8126«
PODEU2NIOE:
MARIBOR, Grajski trg št- 8. — — •—i CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, ljubljanska c teL št. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101. — mm
Račun pri post. ček, zavodu v Ljubljani št. 10.351. j
Plenarna seja Zbornice za TOI
Zbornični proračun za 1.1931. sprejet — Poročila o aktualnih gospo
darskih problemih
LJubljana, 30. decembra.
Davf ob 9 se ie pričela plenarna seia Zbornice za trgovino, <sbrt in industrijo, ki so se je do malega udeležili vsi člani.
Predsednilk g. Ivan J e 1 a č i n mV. ie ntooril sejo s pozdravom članov m zastopnika banske uprave g. dr. Frana Kateja ter imenoval za overovatelia zap'sn:ka g. Frana Kavčiča, za obrtu* in g. V7 r š i č a za trgovski odsek, nato je na prečttal interpelacijo podpredsednika Ogrina in tovarišev o govoricah in očitkih, ki se razna-šajo na raznih obrtniških zborovanjih, češ. da je bil obrtna odsek nepravilno izvoljen, čeprav so bile volitve pocrjene od ministra trgovine kot nadzorne oblasti. Inter-pelant vprašuje, kaj misli predsednik ukreniti proti temu, ker se oč"Cki tičejo tudi nekaterih članov obrtnega odseka. Predsednik odgovarja* da je tudi slišal o govoricah, a jih je smatral le za nadaljevanje polemike iz minulih časov. Ce bi bilo mogoče kje zagTabrti, bi b3 satov o že zagrabi, sicer bo pa odgovoril na interpelacijo na prihodnji seji. Po odgovoru je p recital predsednik svoje poročfio, ki ga priobčuje-fflo na 2. strani. Po poročilu je predsednik predlagaj, nag se pošljejo Scratja, predsed-nsku vlade generalu Zivkovieu in ministru trgovine in industrije Jurju Demetnoviću ndanostne brzoj.arvke, ki so jih zborovale! poslušaii stoje. Po ud a nos triih brzojavkah je predsednilk javi imenovanje dr. Maruši ća za bana, ki se mu je pokloniila posebna deputicfja Zbornice in je pri tej priliki novi ban Zbornici obljubil svod o naklonjenost. Predsednik naprosi Zbornico za dovoljenje, da novemu banu odpošlje s plenarne seje pKMzdrav In prošnjo za naklonjenost in sodelovanje tudi v bodoče.
Po poslovnem poročilu je poročal zbornični predsednik
o zborničnem proračunu za L 1931
držeč se prd tem soglasnega sklepa seje najančnesa odbora z dne 15. decembra 1930. Pri vseh razpravah je Wo dosledno zastopano stališče, da je izvesti načelo varčnosti po najboljši možnosti ter omejiti izdatke na najpotrebnejšo mero. Meroda-jen je neugoden gospodarski položaj. Oslabelo gospodarstvo težko prenaša javna bremena, ki so trajno velika. Zbornica mora drugim nap/a vam z dobrim vzgledom pokazati potrebo štedenja z javnim denarjem. Skupna potrebščina za leto 1931 znaša 3, 930.000 proti skupni potrebščini leta 1930 v znesku 4,951.000 Din. Znižba znaša dobro petino preko 1 milijona dinarjev. Za leuo 1930 je bilo poskrbeti za pokritje Diai 5385.000, za leto 1931 pa 4^99.000. Pri lastnem pokritju brez zbornične d okla de v znesku 1»072.000 je pokriti primanjkljaj v znesku 2,858.000. V pokritje se predlaga pobiranje samo 10% dok.ade, ki se je tako ponovno znižala od lanskoletnih 13%. Ob 10% dtikladi je pričakovala dohodkov Din 3,236.000 tako, da ostane blagajniška rezerva v zneska 386.000. Doki ado je enakomerno pobirata od osnovne podobnkie in družbenega davCca ter znaša ta davčna podlaga okroglo 32,000.000 Dm. Za trgovske in obrtno nadaljevalne šole je predviden znesek 200.000 Din, za trgovske namene 100.000, za tujski promet 10.000 Din, za pospeševanje obrta 250.000, za industrijo in njene namene 100.000, za tehniško srednjo šofio 11.000 Din, za trgovska učiii-šca 20.000 Din, za ustanove onemoglim obrtnikom 10.000 Dm.
Kritika proračuna
K predsednikovemu poročilu se je ogla» sil zastopnik obrtnikov g. R e b e k, ki je uvodoma povdarjal,  da so v drugih kra* jih države zahtevali obrtniki ločitev zbor« nic    v posamezne  odseke.    Pri pregledu proračuna je ugotovil, da so za obrtniške iole, gospodarske naprave, obrtniške orga* nizacije itd. določene   postavke v skupni višini 500.000 Din. To je jasen dokaz, da se naša trgovina in industrija zaveda te* ženj obrtnikov in trgovcev in da stremita za tem,   da pospešita   obrtno delovanje. Obrtnikov je okoli 30 do 34.000 v dravski banovini,    od teh plačuje vsak približno 1500 Din davka na leto. Na vsakega obrt* nika pride  približno    15 Din komornega davka, kar znese 300.000 Din. Iz tega je razvidno, da so obrtniki v postavki pro* računa TOI visoko dotirani. Zato je proti temu, da se Zbornice ločijo in razdele v posamezne odseke. Le enotno gospodarsko predstavništvo nas bo najbolje zastopalo.
V nadaljnjem govoru se je g. Rebek v kritiki proračuna dotaknil tudi posebne postavke za glasilo »Jugoslovenski obrt* nik«, povdarjajoČ, da je to glasilo pač ne* potrebno, ker imajo obrtniki itak dve stro» kovni glasili, »Obrtni Vestnik« in »Gostil' |
ničarja«. Predlagal je, da se postavka črta, oziroma razdeli določena vsota za obe ostali glasUL
Končno je g. Rebek reagiral tudi na in* terpelacijo g. Ogrina in povdarjal: Ugo» tevljam samo, da smo vedno in bomo še trdili, da ima ta zbornica večino v zastop* stvu, ki je bilo izvoljeno na najhujši po* litični podlagi fi so opetovano izjavljali, da ie zastopajo organiziranega obrtništva, pač pa obrtnike*volilce SLS. Da je to res* niča, dokazuje postopanje teh ljudi, ko išče njih predstavnik g. Ogrin zaupnike preko legalnih obrtniških organizacij, briskira po» stavno določene obrtne organizacije ter nastopa v splošnem v duhu principov, ki vsekakor še danes niso v skladu z mani* festom t dne 6. januarja.
Predsednik g. Jelačin jc na Rebekova izvajanja glede postavke za strokovno gla* silo »Jugoslovanski obrtnik« odgovoril, da Je Zbornica izvolila eksekutivo, ki ima pravico razpolagati z denarjem. Samo ta eksekutiva lahko ovrže ali spremeni skle* pe. Predlagal je, da Zbornica en blok sprejme predlog o proračunu.
Proračun sprejet
Proračun Zbornice TOI, ki je letos znatno reduciran in v znamenju splošne štednje, je bil nato soglasno sprejet Gla* sovalo se je en blok.
Nato je referiral zbornični konzulent g. Žagar
o aktualnih davčnih vprašanjih
Uvodoma je omenjal težave, ki so na« stale pri odplačevanju letošnjih davkov, ker so se samoupravne doklade letos prvič pobirale po novem davčnem zakonu. V nas daljnjem poročilu je navajal zbornične ak* cije glede pridobnine, glede družbenega davka, *Iede sestave reklamacijskih odbo* rov, o zbiranju podatkov za skupni davek na poslovni promet in o drugih davčnih akcijah. Obširnejše je razpravljal o porabi ljudskega dela za gradnjo novih in vzdrže* vanje že obstoječih samoupravnih cest, po* jasnil, da se je zbornica izrekla za fakul* t?*:"-n kuluk, to je, da se prepusti pro* s termi prevdarku samouprav, da pokrivajo c^rne "troske bodisi z rednimi sredstvi, bodisi z uporabo ljudskega dv.a. U goto* vil je, da je uradna anketa pri oblastni sa* moupravi v Ljubljani v decembru 1. 1929 ob navzočnosti zastopnika velikega župana ljubi' :ske oblasti, dalje zastopnika ob* lastne tehnične uprave v Ljubljani in za* stopnika mariborske oblasti soglasno za* ključila, da za področje bivše ljubljanske m mariborske oblasti ni pogojev za Lzved* bo ljudskega dela in sicer iz narodno=go* spodarskih, cestro upravnih in dr?avnih in* teresov. V svojem nadaljnem poročilu se je pečal z vprašanjem samoupravnih financ m obremenitvami, katere povzročajo go* spodarstvu. Država bo morala samoupravne finance postaviti na drugo podstavo in jih urediti po vzgledu drugih držav tako, da bo gotove državne donose po gotovem kiju* Ču delila med prizadete samouprave, da te za pokritje svojih vedno naraščajočih po* treb ne bodo navezane izključno na dokla* de, samostojne davščine in trošarine. Zelje gospodarskih krogov gredo za tem, da se poenostavijo samoupravne dajatve, da se jim postavi meja navzgor in tako prepreči prekomerna obremenitev enega in istega do* nosa z visokimi dajatvami v prid raznim samoupravam.
K izvajanjem g. Žagarja se je oglasil g. Vrečar iz Domžal, ki je predlagal, da se Zbornica obrne na bansko upravo, ki naj izposiuje, da se namesto obveznega kuluka uvede fakultativnu Njegov predlog je bil soglasno sprejet
O načrtu zakona o socijalnem zavarovanju
je podal obširno poročilo tajnik dr. Ivan Pless. Poročal je predvsem o tem, kako je prišlo do revizije zakona o zavarovanju delavcev iz L 1922, o komisiji, ki je izvršila revizijo in izdelala projekt za nov zakon o socialnem zavarovanju, v kateri ni bilo nor benega zastopnika delodajalcev.'Nato je po* dal poročevalec izčrpno poročilo o načrtu, primerjajoč posamezna izpremenjena dolo* čila načrta z določili sedanjega zakona. Po* drobneje je poročal zlasti o uvedbi starost* nega zavarovanja ter navajal s številkami, koliko bo znašala obremenitev produkcije z uvedbo te nove panoge zavarovanja. Po« vcterjal je pri tem, da komisija žal ni srn*, trala za potrebno, da bi načrtu dodala tudi motivno poročilo ali vsaj statistične podat* ke, ki so 6lužili za bazo pri določitvi pri* spevnega odstotka pri bolniškem, odnosno starostnem zavarovanju. Po poročilu |e iz* brala zbornica poseben odbor z aalggu, da [
detajlno razpravlja in definitivno sklepa o
podrobnostih načrta. K sodelo%-anju se pri* tegnejo tudi zastopniki Zveze industrijcev, trgovskih gremijev za Slovenijo in obeh Zvez obrtniških zadrug.
Ker Zbornica zaradi preobširno«ti pred* logov ne more sklepati o njih, je predsed* nik predlagal, naj Zbornica izvoli poseben odbor, ki bo podrobno pregledal in sprejel predloge. V odbor naj se izvoli 6 članov Zbornice, od vsakega odseka po 2, priteg* nejo naj se pa tudi zastopniki za industri* jo, trgovskih gremijev za Slovenijo in obeh zvez obrtnih zadrug. Predsednikov predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je poročal podpredsednik g. Ogrin o delovanju Zavoda za pospeševanje obrti TOI za leto 1930. Po prečitanju obračuna je predlagal naj zavod sezida svoj paviljon na velesejmu, zato pa naj Zbornica TOI vo* tira potrebni znesek. Ugotavlja, da so do« sedanji prostori pretesni in da zavod potrebuje nove prostore. Predlagal je, naj se izvolita še dva člana v nadzorstvo in sicer Kavčič in Ložar.
Na njegova izvajanja je reagiral g. Rebek, ki je uvodoma ugotavlja, da želi ▼ bodoče obširnejše poročilo o poslovanju zavoda, da bodo imeli vsi člani Zbornice zadosten pregled o delovanju. Glede novih prostorov je pa mnenja, da niso potrebni in da je to samo afront proti sami Zvezi obrt* nih zadrug, ki se nahaja v istih prostorih.
K izvajanjem obeh referentov se je ogla« sil predsednik g. Jelačin. Ker predsedstvo poslovnika še ni pregledalo, še ni aktualno vprašanje o dveh članih nadzorstva in se zato odloži. Poslovnik bo predsedstvo pre* gledalo, glede novih prostorov pa bo ko* misija Zbornice pregledala lokale in ugoto* vila, če so res pretesni, tako da se ne bo ni« komur godila krivica.
Kot naslednji je referiraj tajnik dr. Pret* nar. Ker je bilo poročilo o delovanju Zavo* da za pospeševanje obrti predolgo, je od* padjo, ker ga bo itak Zbornica v svojem poročilu o današnji seji objavila v posebni prilogi. Dr. Pretnar je poročal o pripravah za novi obrtni zakon.
Za njegova obširna izvajanja se mu je predsednik dr. Jelačin zahvalil, poudarjajoč da je dr. Pretnar na konferenci v Beogra* du o obrtnih zadevah tako temeljito obrav« naval vsa ta vprašanja, da je v polni meci uspeL Zato mu gre posebna zahvala.
Po izvajanjih dr. Pretnarja oziroma pred« sednika Jelačina je poročal g. Koce o in« formativni službi.
Za g. Kocetom je govoril inž. Viktor Tumšek, ki je stavil več samostojnih pred« logov, na kar je bila seja ob 12o0 zaklju* cena.
Borba za neodvisnost Indije
Povečana agitacija za nepokorščino proti angleškim oblastvoin - Delo londonske konference za novo indijsko ustavo
Združitev Bivših oblastnih denarnih zavodov
Ljubljana. 30. dec AA. Kr. banska
uprava dravske banovine razglaša:
Bivša oblastna denarna zavoda, imenovana 2>Kranjska hranilnica< v Ljubljani in >Oblastna hrani'*nica mariborske oblasti« v Mariboru, slednja s podružnico v Celju, za katera zavoda jamči dravska banovina z vso svojo imovino in davčno močjo, se imenuje odslej: »Hranilnica dravske banovine, Ljubljana« in »Hranilnica dravske banovine, Maribor«, odnosno »Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje ■
Kje ? Kje ?
Denar na cesti
Kje
KOLEDAR . Danes: Torek 30. decembra' 1900, katoličani: David, pravoslavni 17. decembra, Danilo.
DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Zaprto. Opera: Hasanaginiea C. Kino Matica: Zemlja somca. Kino Ideal: D sms v črnem.
DE2US{\E LCKMtVB THnosr- ta^iinec, Rimska n?sla; Leust-k, Kesljnua ce*ia^ de Kmet* l>unaj&ka
London, 29. decembra. AA. Tedensko poročilo indijske vlade pravi, da je agitacija sa državljansko neposlušnost oživela v raznih pokrajinah, tako na primer v Kalkutl ter v drugih okrajih. Indijski kongres izrablja veliko gospodarsko krizo v poljedelstvu ter hujska prebivalstvo, naj ne plača davkov. V raznih krajih je prišlo do izgredov. V Punjabu ni bilo posebnih dogodkov. Agitacija kongresa je oživela v Biharju in Orissi, kjer se je pokret za državljansko neposlušnost precej razširil. V več primerih so množice napadle policijo. Položaj v Madra-su je še vedno zadovoljiv. V Asamu so se poizkusi za oživljen je protiangleške propagande ponesrečili. Dne 23. decembra je generalni guverner izdal dve odredbi za izboljšanje nadzorstva nad časopisi in omejitev agitacije za neplačevanje davkov. Generalni guverner utemeljuje svoje odredbe z dejstvom, da je časopisje podpiralo pokret za neplačevanje davkov. V Bombavu je bilo pretekli teden razmeroma mirno. Is Tara-
vadi ja poročajo o večjih nemirih. Vlada jm bila prisiljena poklicati na pomoč četa. Nemiri trajajo dalje. Vzroki teh nemirov niso znani. Dne 23. decembra so skušali ubiti v Lahori punjabskega guvernerja. Prebivalstva je protestiralo na več mestih proti tema terorističnemu činu.
London, 30. dec AA Indijska konferenca nadaljuje „svoje delo. Odbor za severna pokrajine je razpravljal o raznih upravnih izpremembah, ki so postale potrebne v teh krajih. V splošni debati je bilo priznano načelo, da se posameznim pokrajinam ne mere odrekati sodelovanje v bodoči indijski ustavi in da se Jim mora priznati ravnopravnost ter odvzeti vsaka inferijornost.
Glede na volilno pravico se poj a vi a* vprašanje, ah naj bo direktna ali pa indirektna. Pri tem igra važno vlogo manjšin j-ska zaščita. Pododbor je dolgo razpravljal o vprašanjih narodne obrambe in o odredbah za ohranitev reda ter miru. Debata m teh vprašanjih se nadaljnja.
Zadnji trenutki maršala Joffra
Farne, 30. decembra. Stanje težko bolnega in umirajočega maršala Joffrea se je snoči nepričakovano izpremenilc. Ob 17.30 so zdravniki izdali poročilo, da je nastopila smrtna borba. V splošno presenečenje pa se je maršal po peturni agoniji zopet zavedel, izpregovoril je nekaj besed in tudi zavžil nekaj hrane. Njegovo dihanje je postalo nekoliko lažje. Kljub temu so zdravniki še vedno pesimistični in prepričani, da je njegovo stanje brezupno in da mu bi jejo zadnje ure.
Pariz, 30. decembra. Maršal Joffre leži v zadnjih zdihljajih. Zadnji, ki je govoril z umirajočim, je bil njegov dolgoletni prijatelj ter sotrudnik polkovnik Fabry. Gospa Joffre ter hčerka sta neprenehoma, ob strani umirajočega.
Pariz, 30. decembra. A A. Proti vsemu pričakovanju je maršal Joffre doživel današnje jutro. Ponoči je bil nekaj časa pri zavesti in so mu mogli dati nekaj hrane. Zdravniki izjavljajo, da je Joffrovo stanje nenavadno odporno in da lahko ostane bolnik pri življenju še vse dopoldne. Zdravniški bulletin, ki je bil izdan ob 8. zjutraj, pravi, da je bolnik prebil mirno noč, da ni padel v agonijo in da je mogel izpregovo-riti nekaj besedi. Navzlic temu je bilo dihanje neredno in je prognoza še vedno slaba.
Kje?
Kje?
Denar na cesti
Kje?_Kje?
Katastrofalen požar v hotelu
mmm Ottawm, 30. decembra. V Kobrami, država Ontario v Kanadi, je včeraj v nekem hotelu izbruhnil katastrofalen požar, ki je zavzel ogromen obseg. Ogenj se je širil s taksno naglico, da se hotelski uslužbenci, pa tudi mnogo gostov ni moglo rešiti. Po več urnem napornem gašenju so gasilci ogenj omejili. Iz razvalin pogorelega hotela so doslej izkopali 20 človeških trupel, med njuni štiri otroke. V splošnem domnevajo, da je pod razvalinami še mnogo žrtev. Ogenj je nastal v pritličju, kjer je lastnik prenočeval brezposelne ljudi, škoda je zelo velika.
Drzna roparska napada sredi New Yorka
New York. 30. decembra. Sooči sta bila sredi New Yorka izvršena dva izredno drzna roparska napada, ki sta se oba posrečila. Pred blagajnikom gledališča >Paramo-imtc, ki je eno največjih v New Yorku, se je ob zaključku blagajne pojavil neki približno 30 letni mladenič baš v trenutku, ko je blagajnik prešteval denar. Mladenič ga je prisilil, da mu je izročil ves denar 11.000 dolarjev. Z bogatim plenom se je posrečilo drznemu zločincu pobegniti, čeprav je takoj obveščena policija hipoma eernirala celo ki-negledališce in preiskala vsako osebo.
Drugi roparski napad je bil izvršen v gledališču na V. aveniji, kjer sta se. pred blagajnikom pojavila dva moža s strojnimi puškami. Blagajnika sta ga ustrahovala, mu vzela 2^.0iK> dolariev in pobegnila. Vse po-irt-kovanje policije je ostalo rinil pg
Katastrofalen plaz
Pariš, 30. dec O katastrofi ▼ Alžira poročajo zanimive podrobnosti. Plaz, ki se j* utrgal zaradi neprestanega deževja zadnjih dni, je popolnoma zasul dve hiši domačinov. V bližini nemškega generalnega konzulata se je odtrgala velikanska skala. V neki hiat je bila svatbena pojedina, ko je prihruroei plaz ter hišo popolnoma zasuL
Od gostov je bilo 50 ubitih, med njuni t»-di nevesta.
Vrt vile nemškega konzulata je »gimil v velikem prepadu.
Cecil o razorožitvi
London, 30. dec Snoči je govoril lord Cecil o razorožitvenem vprašanju. V svojem govoru je naglasU, da je bodočnost civilizacije odvisna od uspeha ali neuspeha razoroži t vene konference. Konferenca ee mora končati s splošnim razorožitvenim dogovorom, ker je v interesu držav zmagovalk, da omeje svoja oboroževanja in jih izenačijo z oboroževanji premaganih, držav, ki vzdržujejo le majhno oboroženo silo, Ce se to ne bo zgodilo, bo propadla vsa vera v mednarodne dogovore in ne bo mogel nikdo zahtevati od bivših sovražnikov, da pristanejo na razo~ožitveno konvencijo. Končno je dejal, da bodo zahtevale nekatere države jamstvo za varnost, če se bodo razorožile V tem primeru ae ne bo mogla odreči pomoč ter bomo morali storiti vse, da se zagotovi svetovni mir, ki je v najvišjem interesa vseh.
Major Franco ne pride v Fried-richshafea
rMedrtchshafea, 30. dec AA.    LM m
priobčili vest, da namerava španski lefcas-ski komandant m revolucionar maaor Franco prispeli v rVfedricbshafen « da bo te zaposlen v Domiorov* t\ o-micah. K tei vesti izjavlja podjetje Dorater, da ie ta vest neresnična in da se Franco ni pogajaj z Do rnierov«mi tvorcneana, še mosn na te tvornice s Francem.
Madrid, 30. dec. AA Listi poročajo, da je sklenila španska vi ada nafHOsžti vtado v Lrzboni, naj vrne letala, ki so jih portagal-s£fie oblasti zaplenriie pobegžrm spanskiai revo! uci jonarjem.
Stroški bolniškega zavarovanja ▼ Nemčiji
Berlin, 30. decembra. AA. Na glavni
skupščini bolniških blagajn je izjavil zastopnik državne vlade Sauerborn, da so narasli izdatki bolniškega zavarovanja izza L 1924. od 1 milijarde na preko dve milijardi na leto. Letos pomladi je znašala obremenitev delavstva s socialnimi dajatvami 16 % njihovih mezd. Zato je izključen nadaljnji porast teh bremen. Vlada bo skušala najti primerno razbremenitev bolniških blagajn po drugi poti.
Sorzna poročila«
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 22.75, Berta 13.445 — 13.475 (ia46), Bruselj 7*937, Budimpešta 9-8822, Curm 1094.4 — 1097.4 (1096.9), Dunaj 793.03 — 796.03 (794^3)w London 274.52, Newyork 56.40, Pariz 221.08 — 223.06 (322.08), Praga 167.06 — 167.86 (167.46), Trst 294.8972 — 296.8972 (395.8972).
INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.125, Paro 20.265, London 25.06, Newyork 515, Breseti 72X& Milani 27, Madrid S4JS, Amsterdam 207 60, Bcrtm 122.75, Dunaj 72L50, Sofija 3L73, PVa-ga 15-38, Varšava 57.75, Đndifnnežta. 90J75,
Stran >
SLOVENSKI KAKO De, dne 30. decembra 1930
Stev. >94
Dekonjunktura v našem gospodarstvu
Poročilo zborničnega predsednika gosp. Jelačina na plenarni seji
Zbornice za TOI
Gospodarski položaj zborničnega pod« ročja se v toku zadnjih treh mesecev, ki so potekli :zza jesensKe plenarne seje, ni bistveno izpremenil Proces padanja cen m popuščanja konj ji kfure se n kraljuje v tr* govini, obrti in in in* tri ji in celo naše j>o* spodarstvo stoji pod pritiskom te pojave. Vsi krogi uvidevajo,
da je nas interes in najboljši izhod iz tega položaja, da se skušajo čimpreje prilagoditi izpremenjenim prilikam.
Padcu cen poljskih pridelkov je sledil padec cen industri iskih sirovin in izde'kov, kateremu se mora tudi naša industrijska produkcija prilagoditi. Naše področje v največji meri zadeva nazadovanje pri iz* vozu lesa, ki je pričelo že spomladi in se tudi v jesenskih mesecih ni nič izbolišalo. Znatno število žag je moralo popolnoma ustaviti obrate. Cene so nazadovale do 25 odstotkov napram lanskemu letu Le posa* mezni specijalni predmeti so zadržali prejš* nje cene. Kriza, ki je izbruhnila z vso akut* nost jo v industrijskih državah srednje *n zapadne Evrope, ni ostala brez vpliva na naše kraje ra naše gospodarske prilike. Po» sebno jo občutimo v izvozu, kier se kljub znižanim cenam le s težavo dobijo večji in solidna naročila. Stojimo pred neizogibno nujnostjo, da se bo morala naša lesna pro* dukcija. k* je bila v letih povoljne konjun* kture 1927 do 1929 močno narasla, skrčiti na nivo normalne potrošnje, se špecijali* zirati, a predelava lesa kreniti na nova pota.
Zbornica se v polni men zaveda težav* nega položaja in neprilik, ki nastajajo v gospodarstvu v taki prehodni fazi in že na zadnji plenarni seji ste čuli o prizadeva* njih Zbornice, da bi se javna uprava in državne gospodarske ustanove ozirale na \z* premenjen položaj v gospodarstvu in prila* godile razne dajatve, predvsem takse in to= vornine, dekonjunkturalni situaciji. Zborni* ca je v tej smeri že spomladi z uspehom zas htevala znižanje cenovnika za zavarovanje valute za one šumske proizvode, kjer so cene občutno nazadovale. Urgirala je uve* ljavljenje direktne tarife z Grčijo, ki ie sto* pila končno 15. maja v veljavo. Predlagala in dosegla je nato razširjenje najvažnejših izjemnih tarif v tem zveznem prometu, po* sebno uvrstitev večjega števila važnih na* kladalnih postaj za stavbni les na zbornic; nem področju v to tarifo.
Zbornica je nato v prvi seji posvetoval* nega odbora pri direkciji državnih želez* nic v Ljubljani opozorila na položaj lesne industrije in trgovine ter predlagala raz* širjenje izjemne tarife za žage na one indu* stri je, ki predelujejo okrogel les v finalne produkte. Zahtevala je znižanje vozarin za les in drva v izvoznem in v lokalnem pro* metu na nivo, ki je veljal pred lanskolet* nim pomladanskim povišanjem tarif. Da se omeji inozemski uvoz drv iz Rumunije v Vojvodino, je zbornica že spomladi meseca marca predlagala povišanje uvozne carine na les in drva, ki je bila končno 6. novem* bra uveljavljena.
Pri razpravah tarifnega odbora meseca avgusta v Beogradu smo z največjim po* udarkom zahtevali, da se nujno prično po* gajanja z upTavo italijanskih državnih že* leznic radi pocenitve prevoza lesnih poši* ljatev iz Jugoslavije na italjianskih progah v okviru jugoslovansko*italijanske zvezne ta* rife. Predočili smo zastopnikom prometnega ministrstva z živimi besedami važnost tega vprašanja za splošne gospodarske proble* me za nase kraje. Železniška uprava je, ka* kor smo obveščeni že stopila v stik z itali* janskimi delegati in na ponovnih konferen* cah, posebno na zadnji v Budimpešti dne 18. decembra pokrenila to zahtevo. Rezul* tat dosedanjih razgovorov nam še ni znan.
Na septemberskih sejah tarifnega odbo* ra smo ponovno predlagali v svrho omilje* uja položaja uveljavljen je tarifnih popu* stov za najvažnejše predmete našega iz* voza lesa, kar bi po izvršenih cenitvah zna* šalo za vso državo okrog 20 milijonov di* narjev. V avgustu smo na prometnih kon* ferencah v Beogradu predlagali, da se za> sigura v jesenski sezoni lesni trgovini ne* skrajšan nakladalni in razkladalni rok, da se znižajo pristojbine za industrijske tire in za ležarinske prostore na železnicah. Žal so bili naši predlogi dosedaj le delom i uva* ževani. Zahtevo po znižanju pristojbin od* klanja železniška uprava, češ da tega fiskal* ni razlogi ne dovoljujejo in se da le z naj* večjo težavo prepričati o resnosti položaja lesne trgovine in industrije. Naravno je, da smo v danih prilikah zavzeli stališče proti obremenitvi sečnje gozdov z novo takso, ki jo predlaga banovina, ker smatramo, da v dobi, ko je treba /nižati povsod produkcij* ske stroške na minimum, ni mesta uvaja* nju novih taks. Naše stališče je banovina vsaj v toliko upoštevala, da je oprostila takse industrijalce za les, posekan v last* nem gozdu.
Izjavili smo se proti temu, da se ponekod obdavčuje s pridobnin > tudi vrednost lesa, ki se obdela na žagi in sc »••. up rtev*, da je po zakonu obdavčljiv Lc' tni i bi
dek, ki se doseže z industrijsko pr. }.'-^ > lesa. Tudi je Zbornica opozorila financuo upravo na posledice, katere ima za nekate* re kraje padec cen in zastoj v lesni stroki in jo naprosila, da se na te težave ozira pri izterjavanju davkov.
Ob priliki revizije socijalno*političnih zakonov in določitvi novih tablic opasnosti, jc stremela zbornica za tem, da čimbolje zaščiti interese podjetnikov in omili obre* menitev lesnih strok, ki so bile svoječasno uvrščene v razmeroma visoke nevarnostne razrede nezgodnega zavarovanja. Žal. da je statistika nesrečnih slučajev pokazala, da je odpadlo od skupnih 30.107 nesrečnih slučajev v zadnjem desetletju 10.788 sluča* jev na lesno stroko, torej nad eno tretjino
in se zato zahtevi lesnih strok ni moglo ustreči.
Zbornica bo nadaljevala svoja prizade* vanja v naznačenih smereh tudi v bodočem letu, da se omili prehod v najvažnejši pa« nogi našega gospodarstva in je zadržala vse dosedaj neusvojene predloge v evidenci.
Posledica nizkih cen poljedelskih pro* duktov 6e je pokazala najmočneje v indu* striji umetnih gnojil. Naročila in interes do* mačega trga je padel na minimum. Izvoz pa je tudi pri znižanih cenah zelo otežan, ntročMa minimalna, deloma, ker so možem* ske države zgradile same nove velike to* vame za proizvodnjo gnojil, deloma pa radi tega, ker se je moral omejiti v uporabi umetnih gnojil tudi inozemski poliedelec.
Ostala kemična in metalurgična industri* ja ste prisilieni racionalizirati svojo pro* izvod njo z obnovo m modernizacijo raznih
naprav, da vzdržita pojačano inozemsko konkurenco, ki se poslužuje v mnogih pri* m eri h dumping cen za plasiranje svojih pro* izvodov na naših tržiščih. Naša vlada se doslej še v nobenem primeru ni odločila, da bi nastopila proti takim pojavom in uporabila proti dumpingu one zaščitne ukre* pe, ki jih vsebuje zakon o carinski tarifi.
V celoti je večina panog industrije mo* rala prehodno, nekatere celo na daljšo do* bo omejiti produkcijo, ker so zaloge ne* prodanega blaga prekomerno narastle. To velja tudi za tekstilno industrijo, ki je do nedavna obratovala še pod razmeroma ugodnejšimi pogoji. Nekoliko upogleda v zaposlitev industrije nam nudi primerjava uporabe domačega premoga v industrijskih obratih v posameznih mesecih letošnjega leta napram lanskemu letu, ki je znašala v dravsk i banovin i:
Mesec	Leta 1929		Leta	1930	—	Razlika
januar	29.406.8	ton	27.174.8	ton	—	2.232 ton
februar	31.037.9		22.441.9	»	—	8.596 »
marec	30.399.6		23.375.2		—	7.024.4 »
april	27.722.7	»	22.791.9	»	—	4.930.8 »
maj	27.576.6	»	23.932.5		—	3.644.1 »
junij	25.884.5	»	23.953..		—	1.931.5 »
julij	25.073.7		24.223.7	»	—	850.* a
avgust	30.740.7	m	23.0823	»	—	7.658.4 »
september	30012.1		26.835.8		—	3.176.3 »
oktober	31 493.«	»	26.994.9	»	—	4.498.1 »
november	2o 701.2		26.703.4	»	—	1.997.8 »
skupaj 318.048.8 ton			271 "09.4	ton	—	46.539.4 ton
V celoti je torej v letošnjem letu naza* dovaia uporaba premoga iz domačih rud* niikov pri naši industriji za 46.539.4 ton, ali preko 16 odstotkov. Skupno z ostalimi ba* novinama, v katere dobavljajo naši premo* govniki premog, je konzum premoga iz slo* venskih revirjev v industriji padel vil me* secih letošnjega leta od 604.000 ton na 489 tisoč ton, torej za 111.000 ton in ima še vedno padajočo tendenco
Že na zadnji seji ste culi, da so zmanj* šana naroČila in poraba premogi pri želez* nicah in v industriji imela za posledico re* dukcijo nad 2.100 delavcev v premogovnih revirjih. K tem redukcijam so se pridni* žile v drugi polovici leta tudi redukcije v drugih industrijskih in obrtniških panogah, ki ne spadajo pod bratovske skladnice. Po izkazih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, se je v primeru z lanskoletnim stanjem stanje zavarovanega delavstva v dVavski banovini kretalo tako*le:
Stanje Stanje
Meseca        L 1929     L 1930 H--Razlika
julija 101.534    102.275    + 741
avgusta septembra oktobra novembra
102.599 102.000 101.120 98.773
102.269 101.663 99.516 97.991
— 330
— 337
— 1.604
— 782
Skupno manj 2.312
in to kljub razmeroma žtvahni gradbeni se* zoni, ki je pri blagi jeseni trajala skoro do konca leta.
Pritisk inozemskega blaga na naša trži* šča postaja vedno jačji. Izkorišča cenejšo vodno pot, nadmoč inozemske produkcijske tehnike in pri vsej uvozni carini pri večini industrijskih produktov stalno zmanjšuje možnost čistega zas-užka domačega pod* jetnika. Statistika dohodkov carinarnic v drrvski banovini za dobo od leta 1926 do 1929, ko es je uvozna carina vsled tarifnih pogodb z inozemstvom vedno le zniževala in bi logično morali tudi dohodki carinarnic padati, nam kaže baš nasproten pojav ** po* rast dohodkov, kar da sklepati med drugi* mi tudi na povečan uvoz finalnih prod u k* tov. Tako izkazujejo na skupnih dohodkih v letih:
Carinarnica
Ljubljana Maribor Jesenice Dravograd Rakek Kot oriba Gor. Radgona
1926 Din 138,190.840.44 117,182.351.58 18,944.102.06 3,642.725.55 5,603.604.76
1,775.276.90 285,338.901.29
1927 Din 139,935.279.62 121,129.028.54 16,072.362.32 3,876.239.49 4,162.842.32 613.33973 885.439.71 287,274.53173
1928 Din 154,200.300.20 140,365.435.55 14,817.839.52 4,443.304.27 3,844.864.31 5,099.841.06 662.29118 323,433.876.09
1929 Din 153,219.464.76 138,208.017.39 25,984.341.39 4,280.538.51 3,616.401.35 2,804.842.12 992.025.59 329,115.631.11
Celokupno so v tej dobi torej por astri dohodki za 44 milijonov dinarjev, od česar odpade skoro polovica (21 miljonov) na ca* rmarnico v Mariboru.
Čuti se. da prihaja čas, ko bo treba v na* šem gospodarstvu izvesti racionalizacijo v širšem obsegu, pojačati zaščito domačega dela in prede'.ave domačih sfrovin za po*' trebe domačega tržišča. Zakon o izpremem* bah in dopolnitvah v carinski tarifi, ki je 6topil dne 6. novembra v veljavo, je prvi korak v tej smeri. Po tem zakonu so se uveljavile zopet polne carine na naše polj* ske pridelke, na žitarice, povrtnino, čebulo, krompir, fižol, slanino, mast in drva za kur* javo, ki so bile svoiečasno na podlagi skle* pa ministrskega sveta leta i925 ob za* časnem uveljavi jen ju tarife, zmamjšane na polovico iznosa. S tem ;e vsaj v toliko, v kolikor niso vezani po mednarodnih trgov* skih pogodbah, obremenjen s primerno uvozno cirno, uvoz predmetov ki iih sploh ne bi bilo treba uvažati iz inozemstva, ki pa je baš zadnja leta rapid-m 'laraščal * ve* like vsote Navesti hočem samo dva pri* mera, ki nam dajeta iasno iiiko Pn dose* danju znižam carin- 2 zlatih dinarjev se je uvozilo krompirja v našo državo:
Leta Količina kg        Vrednost Din
1926 4,584.021 4,199.540
1927 14,130.899 15,311.168
1928 17,751.874 19,410.002
1929 25,529.928 35.606 419 torej v štrih letih skupno 61.996 ton v vred* nost 74.5 miljona dinarjev. Pri novi uvozni carini 6 Din v zlatu za 100 kg, smatramo, da bo uvoz ostal omejen na potrebne ko* ličine zgodnjega krompirja, d oči m bode potrebo glavnih konzumnih središč krila v bodoče tuzemska produkcija in bo naš kmet prodal svoje pridelke lahko po boljših ce* nah. Tudi čebula, česen, fižol, grah. leča in ostale vrste povrtnine, so se pri nizkih cari* n-i\ sicer ne v tolikih množinah kot krom* ]• r ven-i-.- :c*tv irvazVć -a veoniiftjoflake vsote. Uil jc oe skrajni d i se tudi ta uvoz nekoliko omeji. Povišana jc obenem carina na mast, katere uvoz je tudi v zad* njih letih stalno ki naglo naraščal. Tekom štirih let se je vrednost uvoza povečala za 5.400 odstotkov, in sicer:
Leta 1926 1927 1928 1929
Količina kg
51.110 64.534 306.897 1,487.783
Vrednost Din
432.938 797.061 4,230.644 23,541.930
torej v štirih letib skupno 1910 ton, v vrednosti 29 mHJonov dinarjev. Končno je povišana carina na drva za kurjavo, katerih uvoz je bil leta 1926 že dosegel nad 2.000
vagonov v vrednosti 4 in pol miljona dinar* jev in ker se je vzdrževala naša konkuren* ca v Vojvodini le s pomočjo posebnih že* lezrriško*tarifnih ugodnosti, ki so uae pod režijskim stavkom železnice. Omenjam še uvedbo carine na b en col in znižanje carine na parafin, ki je stopila dne 30. oktobra v veljavo in katera zadnja je zelo težko za* dela in v neprilični dobi drobno kemično industrijo, ker je imela v tem času znatnej* še zaloge blaga na skladiščih.
Pričakujemo, da bodo po brezuspešnem poteku jesenske ženevske ekonomske kom* ference glede preferenci ialnih carin za uvoz žita in držav vzhodne Evrope v industrij* ske države srednje in zapadne Evrope, prvi carinski noveli kmalu sledile nadaljnje, da se popravijo nedostatki naše tarife in da našemu gospodarstvu one zaslombe, ki jo spričo znatno i zprem en i en i h carinsko*poli* ričnih odnosiiev v Evropi nuino potrebuje.
V trgovsko « političnem oziru sta b*ia v zadnjem času uzakonjena dva važna zako* na, in sicer dne 30 oktobra t 1. zakon o naknadnem sporazumu k trgovinski po* godbi med Jugoslavijo in Poljsko ter za* čism trgovinski sporazum med Jugoslavi* jo in Egiptom. V prvem smo dob:li iz* jemne kontingente za uvoz nekaterih vrst poljedelskih proizvodov in živil, katerih uvoz je sicer v Poljsko republiko prepo* ve dan, z začasnim sporazumom z Egiptom po je bil vzpostavljen modus vivendi, ki nam jamči, da se bo postopalo z robo iz obeh pogodbenih držav po načelu največ* jih ugodnostih, ker je bilo spričo odpovedi stare pogodbe z Jugoslavijo in uvedbe no* ve povečane egipčanske carinske tarife nujno potrebno.
V prihodnjem letu pričakujemo pričetek cariinsko*tarifnih pogajanj s Ceh oslova* ško republiko, ki bodo za industrijo v Dravski banovini zelo važnega pomena. Ka* kor znano, so bila ta pogajanja pričeta že leta 1928, a so bila vsled nastalih težkoč prekinjena in se bodo šele sedaj ob no* vila.
Med najvažnejše dogodke po zadnji ^ Ie* nami seji je zabeležiti obisk predsednika ministrskega sveta ter gospodov ministrov financ, pravosodja, šum m rud ter ministra brez portfelja dr. Svegla v dravski banovi« ni. Namen teh posetov članov kraljevske vlade med narodom je, da omogočijo ne* posreden stik, da se z osebnim kontaktom uverijo o potrebah raznih krajev, da jih morejo v zakonodajnih in upravnih ukre* pih čim bolje upoštevati.
Naša zbornica je ob priliki tega poseta v Ljubljani izročala ministrskemu predsed* nik u in ostalim  članom kraljevske vlade
spomenico, v kateri je na kratko očrtah najvažnejše gospodarske potrebe trgovini in industrije v dravski banovini. Prepis tt spomenice je zbornica dostavila vsem zain teresrranim resornim ministrom s prošnjo, da vsak v svojem delokrogu upošteva iz* nesene predloge.
V smislu obljube, ki sem jo dal na zad nji plenarni seji, si je zbornica prizadeva^ la, da vprašanje zgradbe železniške zveze med Kočevjem in su šaško progo po uspeli manifestaciji na Sušaku ne ostane na mrt* vi točki. Zdi se mi, da nam zadnja seja akcijskega odbora daje mnogo povoda, da gojimo nado, da je to vprašanja krenilo na pravo pot, ker tudi vprašanje financiranja dobiva vedno bolj konkretne oblike. Po za-. gotoviUh, ki smo jih prejeli od - članov kraljevske vlade v Beogradu, lahko priča* kujemo, da nam bo uspelo v prihodjnjem letu, da se znatno približimo uresničitvi te zahteve, za katero se borimo že <*d pre* vrata. (Konec prih.)
Nova zeljarska vojna
Kakšna grozanska nesreča je pretila Ljubljani, ko so jo hoteb" napasti razjarjeni trnovski in krakovski zeljarji, smo poročali po resnici in pravici, kakor o vsaki važni nevarnosti, šiba lakote in vojne je pretila našemu mirnemu mestu, kajti kruti zeljarji nam niso hoteli prodajati kislega zelja. Za dobrega ljubljanskega purgarja pa ni hujše smrti od lakote, zlasti če pri tolstih preka-jenih rebercih ali pa pri klobasah ni kislega zelja. Pomislite, tako neznanska smrt v sezoni kolin? Grozovitejša bi bila edino še smrt od žeje. Kako sploh more pošteno ljubljansko srajco veseliti življenje brez pristnega trnovskega in krakovskega zelja!
Vestno smo tudi poročali, kako sta mestni tržni odsek in mestno tržno nadzorstvo spodila trnovske in krakovske zeljarice z Vodnikovega trga. češ, da prodajajo svojo kislo slaščico po prisiljeno visokih cenah. Toda trdovratna zeljarska mogočnost se je skisala, ko so gospodje z magistrata navili tisto viži o navijanju cen in o državnem to-žiteljstvu. Pridušali so se okrog polnih kadi po Trnovem in Krakovem, da so se kresale iskre, pa so v globoke žepe stisnili fige in podpisan" z magistratom premirje. Najfinejše zelje, tisto, ki je samo za dom, in pa tisto, ki je za v Zagreb in za druge daljne kraje, sploh samo na jprvo vrstne jšo robo so na videz skesani ua milo škripajočih cizab pripeljali na trg, češ, naj se le okusijo z dobrim zeljem Ljubljančani, potem jim bomo pa zopet lahko po najvišjih cenah prodajali blago, kakršnega drugje še marajo ne.
Trnovska ponižnost iu krakovska dobroia Fta bili pa le kratkega veka. V praznikih so se premaganci krepčali in okrepili ter zbrali toliko moči, da so napravili načrt za nov naskok na občino in trg. Preveč zaupljivi Ljubljančani so jim namreč šli na Hm in včeraj so zeljarice pretrgale slavnostno premirje in z zgodovinsko listino obrisale svoje škafe, čebre in kadi. Kislo zelje so so namreč kljub svojemu zagotovilu in prepovedi tržne oblasti včeraj zopet pričele prodajati po 3 do 4 Din.
Proti verolomnemu sovražniku je občinski generalni štab poslal v prvo bitko samo še svojo hrabro in v najljutejših bojj.h s predpasniki, jerbasi in cajnami preizkušeno zeleno gardo. Na njenih vihrajočih zastavan žare napisi: Imamo prvovrstnega zelja po 2.50 Din kolikor hočete! In za tem geslom bo neustrašena garda korakala tudi v smrt
Krvav boj se nam obeta. Durchhaiteu! Gospodinje in kuharice naj upoštevajo vojne naredbe tržnega odseka in nadzorstva ter kupujejo blago samo tam, kjer je ceneje, ne pa da bi ga same dražile, kakor se večkrat dogaja To pa ne velja samo za kislo zelje in repo. temveč za vse blago. Tržno nadzorstvo in tržni odsek se namreč trudila na vse načine doseči nižje cene živil in je s posrečeno organizacijo tudi uspelo v kratkem času cene nekaterih živil znižati na polovico. Nizke cene se bodo pa obdržale le tedaj, ce bodo gospodinje plačevale za živila le od mestnih tržnih oblasti predpisane cena. Po teh cenah je namreč na trgu dosti prvovrstnega blaga, samo gospodinje in zlasti kuharice naj ne bodo tako komodne, da kupujejo živila od prve prodajalke. Dumpiug.
Balzacov „Mercadet"
(Režiser dr. Branko Gavella). Zelo zanimiva, do skrajnosti napeta, duhovito zabavna in čisto sodobna komedija. Človeku je skoraj žal, da je ne igrajo v modernih oblekah in med modernim okoliem. Talko resnična in aktuvalna je, kakor bi se godila v seda-idosti in kakor da jo giedamo, ko io doživljajo naši znanci.
Morda ie bil idealist Minard — le uradnik more biti tak — v Balzacovi dobi prav tako lepa izjema, a vendarle resnično živeča izjema, kakor so Minardi izjemni dandanes in pač le med uradniki. Neugnani spekulanti, pustolovski] dolžniki bankroter-ji, ki žive v razkošju na tuje stroške, u-po-rarbliaio svoje žene za reklamen plakat po plesiščih, gledališčih in zabaviščih, baran-tajo z lepemi hčerkami, se utapljajo v poplavi ničvrednih delnno neplačanih menic in računov, so z eno nogo že v ječi, a plavajo zmerom iznova na površino, takih tipov je bilo zmerom in jih je še zmerom neštevilo.
Balzac zaključuje Mercadetovo dolgo borbo z upniki, s katerimi se igra kaikor mačka z mišmi, ki pa ga kenčno le docela upehajo in rzčrpajo, z romantičnim presenečenjem, ki nastopi kakor pristni deus ex machina baš v najbolj kritičnem trenotku: iz Indije mu primeša prijatelj ogromno vsoto, s katero bo lahko zadovoljil vse upnike in štel še lep prebitek. Ker ta konec preseneti celo Mercadeta, ie posebno močan.
Balzac je pač to kornedtfo, polno duhovitih, sarkastičnih in strupeno ironičnih aforizmov, na katere je publika s polnim razumevanjem reagirala, napisati iz lastnih občutkov in doživljajev pa tudi iz lastnega hrepenenja. Neštetokrat si ie želel, da
ga rešil takle prijatelj ali stric iz Indije,
tmeriflce ali od kixlerKota doigovi s Katerimi »e je boril vse življenje. In prav zato je lapisai tako izvrstno komedijo.
Komedija »Mercadet«    je pravzaprav
^na sama velika uloga, kajti skoraj vse iruge osebe v komedij*   so le epizodne;
izen idealista Mmarda m pustolovca Brina >o vse ostale uloge skoraj le pike, vejice n podpičja v stavkih, ki jih skoraj brez ddiha govori Mercadet
Gosp. L e v a r je absolviral to svojo nenda največjo ulogo uprav sHJaino. Tudi izično je dognal silno teško nalogo res >dhčno. Mecadeta je doživljal tako resnič-ao, ga podajai z vso umetnostjo svoje močne dialektike tako živo m vseskoz temperamentno v igri in mimiki tako izpestreno ter niti za- trenotek ne omahujoč, da mu gre naše največje priznanje. Na vrhuncu je bil v vsem prvem in ob zaključku tretjega dejanja. Zc\ je po vseh dejanjih uprav viharno pohvalo.
Izmed ostalih je omeaiti še sunpatično gospo Mercadetovo, go. Medvedovo, prijetno toplo Julijo, go. Vido J u v a n o v o, praiv zadovoljivega uradnika ljubimca Mmarda, g. Jana in elegantnega sleparja Dandyja Briva, g. Žeieznika; med upniki so Wfi hvalevredni tipi gg. Kralja, Skrbniška in Lipaha. g. Sancin kot sluga, gdč Slavčeva kot sobarica in gdč, Rakarjeva kot kuharica so bili povsem ustrezni. Šibkejši je g. Plut kot VederHn, slab pa Bratinov Mericourt Temu igralcu pač, leliki eiegacčici absolutno ne pristojalo. Tudi upniki v 3. dej. so bili večinoma po maskah in kretnjah preveč maskaradiiu
G. dr. Gavella jc komedijo po svoje odlično priredil v teh dejanjih in prizore z upniki v poslednjem dejanju pripisal sam treh dejanjih. V Pragi jo igrajo baje celo le v dveh. Uporabljal je v več prostorov razdeljen oder, ker jih zahteva notranja struktura dela samega, kiaikor pravi Gledališki list. ReaJasrJčiiri igr.i pa bi zadoŠčaJa pač tudi le dve sobi realističnih sten z naznačeno predsobo. No, komur je všeč drugače, habeat srbi! Meni na...
Priznvati treba, da jc dr. Gavekla postavil vzorno pripravljeno, močno razgibano, v dejanjih izravnano in temeljito proučeno predstavo. Njegova zasluga je, da učinkuje igra stare tehnike tako moderno. Občinstvo mu je živahno izražalo svoje priznanje in ga po prvem dejanju pozvalo opetovano na rampo. Iskreno ga pozdravljamo kot edidčnega strokovnjaka in smo uverjeni, da nam ustvari še več takih pr-vovrstniii prevodov.
Gledatišče je bilo razprodano, m se publika razhajala jako zadovjodfna z inočno komedijo in teatrsko izredno zanimivo predstavo. Nadejamo se, da pritegne ta komedija v gledališče tudi one kroge, ki ga doslej niso posečald. Tu se jim ponuja resničen užitek.
Fr. G.
v vojašnici 40. pešpolka
Mnogo je pri nas ljudi, ki mislijo, da se po vojašnicah nikdo ne zmeni za katoliške praznike, kakor pravoslavne aH muslimanske aH tudi židovske, sploh pripadniki vseh v državi priznanih verstev vživajo pri vojakih popolnoma enake pravice.
Res je, da pravoslavni vojaki gredo pred svojim svetim večerom slavnostno na konjih in z vozovi skozi mesto v gozd po >badnjak<. Verjemite, da bi bil tudi katoliškim vojakom dovoljen tak sprevod, če bi ta običa] imeli. Ker je pa naš božič tih praznik in miren, da na sveti dan človek uiti k sosedu ne sme, zato tudi praznovanje božičnih dni tudi po kasarnah ni bučno. Tako je tudi letos, kakor druga leta, naš triglavski polk praznoval katoliški božič z vso častjo.
Že pred prazniki so dobili vsi dijaki 40. p . p. polka dopust, da so ŠU domu, čeprav dijaki o božiču za reden dopust še nimajo pravice. To izjemo je naklonilo poveljstvo našega polka svojim dijakom in tudi pretežnemu številu drugih katolikov le zaradi praznikov.
Kar je pa moralo ostati vojakov, ki praznujejo katoliški božič, jim je pa polk priredil prav lepo božićnico. V bogato z zelenjem in trobojkami okrašeni dvorani mitraljeske čete 40. p. p. v kasarni kralja Petra so se na sveti večer zbrali vsi oficirji polka s komandantom g. Cvejičem na čelu. Ob ogromnem, vsem s svečkami osvetljenem in bogato okrašenem božičnem drevescu je vojakom, ki ne morejo božiča praznovati doma med svojimi, razložil z globoko v srce segajoč im i besedami pomen svetega večera sam poveljnik polka g. polkovnik Cvejič in jim voščil srečno in vesele praznike. Brez razlike vsem vojakom, rekrutoin in onim, ki gredo kmalu domu, so voščili praznike vsi ostali oficirju Vsak vojak je dobil seveda tudi jabolk, orehov, suhih češpelj, bonbonov, slaščic in drugih podobnih od doma vajenih dobrot, no, in čeprav so vojaki, jim je bilo mehko pri srcu. Saj je bil sveti večer in naša vojska je samo velika družina.
Po božUčnici je bila pa slavnostna večerja z vsemi priboljški, ki jih vojašnica more nuditi. Seveda je bilo tudi vino, da so trčili, kakor doma. Trkali so pa katoliški vojaki, doma iz naše banovine, od sinje Adrije, z rodnih slavonskih ravnin, s Hrvatske, tz Bačke in plodnega Banata, iz Bosne in celo doli od meje albanske tudi s svojimi tovariši pravoslavne in drugih ver, ki so jim prišli čestitat božič, saj so vendar bratje. In kakor bratje so se veselili — samo na preziranje aH celo sovraštvo zaradi vere ni nikdo niti pomislil. Kako daljna in tuja je ta misel naši vojski*
Tudi sveti dan so praznovali, šli, kakor vsak praznik, pod vodstvom oficerjev k službi božji, imeli praznično kosilo z vsemi priboljški, popoldne pa šli na izprehod, sploh, praznovali so tako domače in lepo, kakor nikdar naši stari Janezi.
Spominjajte se slepih!
Štev. 294
SLOVENSKI NARODc, dne 30. decembra 1930
Stran 3
Dnevne vesti
— Cenjene naročnike prosimo, naj
nam oproste današnjo zamudo v dostavi lista, ki jo je zakrivila višja sila. Sredi dela je namreč odpovedal električni tok m Visi stroji so stali nad 1 uro. Mestno elektrarno pa ponižno prosimo, naj nam v bodoče s takimi novoletnimi voščili in darili prizanaša.
— Opozorilo davkoplačevalcem. Dravska finančna direkcija objavlja uradno: Z razpisom z dne 20. decembra 1930, št. 73.986 je finančno ministrstvo, oddelek za davke, odredilo rok za predlaganj e davčnih prijav za pridobnino in pavšalni davek na poslovni promet za leto 1931 v času od 5. januarja do 5. februarja 1931. Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, so dolžni skupno prijavo o izvršenem poslovnem prometu v letu 1930 predložiti do 31. januarja 1931. Z ozirom na novi zakon o davku na neoženjene moške morajo davčni obvezanci v svojih prijavah za pridobnino navesti tudi, ali so samci, vdovci brez otrok ali ločenci in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij morajo, če so samci, vdovci ali ločenci, navesti tudi, v kakšnem razmerju so udeleženi na podjetju.
— Razid društva. LovskD društvo v Že-rovnicj je na občnem zboru sklenilo razfd.
— Ujedinjenje agronomov. V glavni zvezi srbskih poljedelskih zadrug se je vršila v sOboto zvečer širša konferenca predstavnikov udruženj agronomov, ki imata sedež v Beogradu in Zagrebu. Šlo ie za združitev obeh udruženj v jugoslavensko udruženje agranomov. Sklenjeno je bilo, da se skliče čimprej skupni občni zbor obeh udruženj, na katerem ;bodo sprejeta pravila o enotnem udruženju jugosloven-skih agronomov.
— Pravilnik o pospeševanju živinoreje. V poljedelskem rrunistrstvu jc izdelan prvi del praviTnika »o izvrševanju zakona o pospeševanju živinoreje. Pravilnik ie bid po-sfa-n vsem banskim upravam na vpogded. Pravilnik bo v cefloti izdelan čez dva meseca.
— Enotna organizacija bančnih uradnikov. V nedeljo se je vršilo v Beogradu zborovanje udruženja bančnih uradnikov, na katerem je bil prečrtan zapisnik sporazuma, da se udruženje bančnih urad-iiikjov v Beogradu pridruži Zvezi bančnih uradnikov v Zagrebu. Beograjsko udruženje bančnih uradnikov se je takoj spremenilo v podružnico zveze bančnih uradnikov Ju-goslavii e.
— Nov sneg. Dva dna siro imeli pusto, megleno vreme, snoči je pa temperatura padla in čez noč smo dobila precej novega snejra. Davi ob 7. so znašale padavine v U ubijani 11.1 mm. NfoJv sneg ie zapadel tudi po drugih kraoiji dravske banovine. V Zagrebu iai Beogradu je pa. davi deževalo.
— Slovenska Šolska Matica podaljšuje subskripcijo na dr. Gogalovo knjigo »Pedagoške vrednote mladinskega gibanja C do 1. februarja 1931. Ker se je priglasilo doslej samo 540 subskribentov, a jih je za izdajo knjige potrebnih najmanj tisoč, je šolska Matica primorana, da še enkrat apelira na našo inteligenco, ki naj ji omogoči, da delo čimpreje izide. Prijave je poslati na dosedanji naslov: Slov. šolska Matica v Ljubljani, Komenskega ul. 19.
—Novo postajališče. S 1. januarjem 1931 bo izročeno prometu novo postajališče Do-magovič na progi Zagreb—Sušak med postajo Jastrebarsko in postajališčem Laziue. Na novem postajališču se bodo ustavljali potniški vlak št. 101 ter mešani vlaki št. 344, 347, 341, 348 in 343 in sicer samo toliko, da bodo mogli potniki vstopiti in izsto-piti.
— žene in gospodinje. Velike so vaše vsakodnevne skrbi in brige. Neprestano morate razmišljati in ugibati kako bi svoj dom čim udobneje uredile, da bi bila družina nanj še bolj navezana ter kako bi zboljšale gospodinjstvo v splošno zadovoljstvo vseh domačih. V raznih listih in revijah se objavljajo različni nasveti in navodila, toda žena, ki se ukvarja z gospodinjstvom in z družino, jih ne more, jih ne utegne zasledovati. In vendar so ji taki nasveti in razna praktična navodila v današnji dobi prepotrebni. Zato ji svetujemo, da si nabavi »Gospodinjski koledar« za 1. 1931., kjer najde zbrano in lepo urejeno vse, kar jo mora zanimati in koristiti. Poleg raznih razprav in člankov o ženi in splošnem gospodinjstvu ,o domu in vrtu vsebuje ta koledar tudi obilno novih kuhinjskih receptov za razne juhe, prikuhe, mesne in zeljnate jedi, solate in slaščice. Posebno zanimivi pa so recepti za srbsko sladko. Važen del koledarja je tudi troškovnik, kamor zapisuje skrbna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. — Koledar je naprodaj po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po vseh knjigarnah in v upravi ^Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, šelenburgova ul. 7/U, kjer se ga naroča tudi pismeno. — Cena je Din 20.—, za člane Din 16.—, s poštnino Din 1.75 več. Koledar je trdno vezan in primerno novoletno darilo našim ženam in gospodinjam.
— Sv. Krištof pri Laškem. Vsem posot-nikom iz občine Sv. Krištof se naznanja, da znaša članarina za Kmetijsko podružnico občine Sv. Krištof za leto 1931 še vedno Din 20.— kot dosedaj, ker plača razliko za vsakega člana podružnica iz lastnih sredstev. Člani bodo imeli bledeče ugodnosti; 1 Vsak član dobi brezplačno 1 jablano prve vrste, vrednost 15.— Din. -J. Dobival bo vsak povečanega Kmetovalca. 3. Dobi vsak član podporo za slučaj poginule živiue ali svinje, gl. pravilnika. 4. Dobavljal se bo umetni gnoj po znižani ceni. 5. Svinje se bodo cepile dvakrat letno po polovični ceni itd. Podružnica poziva vse posestnike iz občine Sv. Krištof, da pristopijo kot člani k podružnici že iz lastnih interesov, ker ugodnosti, ki se sedaj nudijo, člani do sedaj še niso bili deležni. Kdor hoče biti član podružnice,
tiri priliv? i ti rdnčn članarino po Din 20 vsaj do io. januarja lifcil pri enemu izmed
sledečih zaupnikov: Goter Franc, Tremerje, Zupan Jože, Debro, Senica Franc, Malic, Kajtna Jože, Slivno, Jutersek Matevž in Jan-
čič Ludvik, Sp. Beči ca, šergan Nikolaj in Lah Franc, Zg. Rečica, Kurnik Blaž, Govce, Koblič Alojz, K ur etno, Trnove Jože, Sv. Krištof, Kačič Luka, Strmca, Kapla Jože, Trnovo, Knez Janez, Sevce, Dermovšek Franc, Sv. Marjeta, Senica Ivan, Sv. Marjeta, Privšek Ivan, Ogece, Se lic Anton, Jesenoravno, Grešak Rudolf, Brezno, Povše Martin, Belo-vo, Knez Martin, Sv. Jedert in Sunter Franc, Trnovhrib. Odbor  Kmet.  podr. Sv. Krištof.
— Registriranje vozil. Po čl. 16. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929 Ur. list 273-64 mora imeti vsako vozilo, kolikor ga ni reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančen naslov. Velikost in obliko tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah, ne smejo rabiti. Policijska uprava v Ljubljani opozarja torej vse lastnike vozil v policijskem okolišu, da opremijo do 15. jan. 1931 svoja vozila s predpisanimi tablicami in se v to svrho zglase pri županstvih svoje občine, kjer se jim bodo vozila registrirala. Lastniki vozil, ki se zalotijo po 15. jan. 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic bodo kaznovani po čl. 36 cit. uredbe z globo od 50 do 1500 Din oziroma zaporom od 1 do 30 dni.
— Smuški tečaj na Blokah v Novi vasi, ki ga vodi g. R. Badjura, se nadaljuje od 31. t. m. naprej. Snežne razmere so zopet prav ugodne; na trdi stari podlagi je 10 cm pršića in še sneži. Kurljivih sob za goste dovolj na razpolago. Najugodnejši dohod v Novo vas je z direktnim Pečni-karjevim avtobusom od češnovarja pri Dolenjskem mostu ob delavnikih ob 12.15, ob praznikih in nedeljah ob 8. zjutraj, ali pa preko Rakeka in z avtobusom na Bloško polico, odtod 4 km peš (na smučkah) v Novo vas.
— Vreme. Vremenska napoved pravi da bo oblačno vreme s padavinaani. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Mariboru 3.2, v Beogradu 3, v Zagrebu 2, v Ljubljani 1.4, v Sarajevu 1, v Skoplju 0.5. Davi jc kazal barometer v Li ubijani 756..3, temperatura je znašala 0.6.
— Sokolsko društvo Kočevje vabi na glavno skupščino, ki bo dne 6. januarja 1951 ob 14. uri (2. uri popoldne) v dvorani gostilne Beljan. Polnaštevilna točna udeležba obvezna. Ako ni navzoča tretjina članov, je pol ure pozneje skupščina sklepčna z istim dnevnim redom brez ozira na navzoče število.
— Sv. Jedert nad Laškem. V nedeljo, dne 4. januarja 1931 se vrši ustanovna skupščina Sokola, Sv. Jedert s pričetkom ob 15. uri (3. uri pop.) v šoli pri Sv. Jederti nad Laškem. Po skupščini bo zapel pevski odsek Sokola Sv. Jedert, narodne pesmi. Vabljeni so vsi člani in prijatelji Sokolstva, da se skupščine polnoštevilno udeležijo. Pripravljalni odbor.
Najprijetnejši
Silvestrov večer
vam bo nudila restavracija in kavarna ..EMONA"
Ples v restavracijskih in gornjih lokalih od 8. ure naprej. Normalne cene, nikake vstopnine.
— Avto podrl dva kantona. S Škofljice nam poročajo: V nedeljo zvečer okoli 20. je vozil v smeri proti Ljubljani neki ljubljanski avtotaksi. Hotel se je ustaviti pred znano gostilno E. Robežnika na Škofljici, je pa radi megle in pa ker je zavozil malo predaleč, podrl na bližnjem mostu oba cestna kamna. Avto je obtičal v jarku, dočim je šofer k sreči odnesel zdravo kožo. Kmalu so prihiteli na kraj nesreče bližnji vaščani, ki so z velikim naporom spravili avto nazaj na cesto. Na omenjenem mostu se cesta znatno zoži in je zato ponoči zlasti ob meglenem vremenu zelo opasna. Radi podaljšanja tega mostu se je vršil že ogled, ki je ugotovil, da je most treba znatno razširiti, ostalo pa je pri starem in za most se ne zmeni živa duša. Apeliramo na merodajni cestni odbor, da se ta most Čimpreje podaljša vsaj za dva metra, kar je že dolgo in nujno potrebno v izogib nadaljnib nesreč.
— Sokolsko društvo Radovljica ima svojo glavno skupščino dne 8. januarja 1931 ob 20. v Sokolskem domu. Dnevni red v smislu pravilnika je razviden na društvenih oglasnih deskah. Posebnih vabil ne bomo pošiljali članstvu. Udeležba je dolžnost! Uprava. 694/n
— Tatinska guvernanta. Trgovec Marko Geiger v Novem Sadu jc bil v za crnjem času veđkrat zaporedoma Ok rad en. Na Štefanovo se je v njegovo stanovanje splazila bivša guvernanta, !k.i je (poznala razmere v hiši, vzela je kl>uč od blagajne, jo odprla rin pobrala iz mje 50.000 Din. Hotela se je neopaženo izmuzniti iz sobe. v tem hipu cje ipa prišla trgovčeva mati. Guvernanta jo je vzadnjem hipu opazila in se skrila ipod (posteljo. Geigerjova mati je hotela vl blagajne vzeti 10.000 Din, presenečena oe pa opazila, da je skoraj ves denar izginil. To se ji je Bdelo cnudmo, pregledala (je stanovanje in našla tatico pod posteljo. Vodeč, da je zasačena, je planila Plam/Skova diapod postelje in začela Goi-genjevo darviti. Ta je začela klicati na pomoč, njene klice je čul trgovec, ki jje pri-hitel v stanovanje dn tatico pnijel.
— Nesreče in nezgode. Na Kovcah nad Tržičem se je včeraj popoldne smučal Rado Tavčar, sin zobozdravnika iz Ljubljane. Med smučanjem je tako nerodno padel, da si je zlomil levo roko. Moral je v bolnico. — Včeraj popoldne je mehanik Edvard štepič, zaposlen pri O. žužku v Kolodvorski ulici, pognal motor avtomobila, plini so ga pa tako omamili, da se je onesvestil. Fanta so morali prepeljati v bolnico, je pa že izven nevarnosti. — Težja nesreča se je pripetila včeraj popoldne v St. Rupertu pri Krškem. Posestnik Sever je podiral drevesa in veja je tako močno oplazila njegovo 71etno hčerko Pepco, da ji je zlomila levo nogo. — V bolnico so morali prepeljati tudi 631 et-nega Petra Novaka iz Cerkelj nad Kranjem, ki ga je France žnidar tako močno vrgel ob tla, da si je zlomil levo roko. Na tleh ležečega je Hdar še močno obr-cal.
Silvestrova noč ljubljanskega Zvona4
v vseh prostorih hotela
„Bellevue" Zelo bogat spored — Ples
— Epilog krvavega zločina v Kosovski Mitrovici, »Pred meseci se je v Kosovski Mitrovici odigrala grozna rodbinska tragedija. Zora Vukičevieeva je iz ljubosumnosti ustrelila svojega moža, administrativnega kapetana Jovana Vukičeviča. Nedavno se je obtoženJka zagovarjala pred tamošnjim sodiščem, k-i pa je na podlagi (mnenja psihiatrov umobolnice odstopilo od obtožbe. Kasaciisko sodišče v Beogradu je pa te dni razve-I javilo sklep sodišča v Kosovski Mitro vici, ker je mnenja, da bi se proti obtoženiki vseeno morala vršiti ra^praiva dn <da bi sodišče moralo ugotoviti, če res nd odgovorna za svoje deia^-mje. V tem primeru bi moralo sodišče odrediti, da Vukičevičevo prepeljejo v blaz-nico. Na podlagi sklepa kasaeijskega so-diisča se bo morala Vukičerviče.va »vseeno zagovarjati  zaradi umora.
— Težka avtobusna nesreča. Na cesti Velika Grdjevica—Bjelovar se je te dni pripetila precej težka avtobusna nesreča, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijahna škoda precejšnja. Na gladki m spolzki cesti je avtobus zdrknil v narok, se provnuLl in vnel. V avtobusu sta fbila samo lastnik Mrle Ratsičevc m neki potnik, ki sta se rgšila, avtobus je pa zgorel. Sikoda iznaša okrog 130.000 Di«n.
— Strašna nesreča v mlinu. V Pletera ici blizu Brezovice se je te dni pripetila težka nesreča, katere žrterv je postal 131etni imlinanski ivajenec Mate Krapanski. V soboto popoldne je prinesla neka ženska mernik pšenice v mlin, da (jo zmelje. ^Cer mlinarja ni bilo doma, je dek> prevzel Mate. Odšel je iz milina an (dvignil zattvornice, da požene mlinska kolesa. Nesreča rje hotela, da moi je i-zp-adrsoiilo iai padel je v potok, ki ga je potegnil naravnost pod mlinsko kolo. Kolo je nesrečnega fanta popolnoma zmečkalo. Komisija rje ugotoivila, da ga (je od strahu zadela srčna (kap in da je bil (mrtev, se predno rje prišel pod mlinsko kolo.
Iz Ljubljane
—lj V četrtek po Treh kraljih t. j. S. januarja v novem letu doživi Ljubljana senzacijo, ki jo ni mogla nikdar pričakovati. Veselic, balov in koncertov imamo sicer polno, da nam gredo žepi iz šiva, na tak monstre-koncert, kakor ga ta večer prirede z materijelno pomočjo svojega pravljično dobrosrčnega šefa g". F. Krape-ša uslužbenci naše velemestne x Zvezde« v prid revnim šolarjem, na tako dobrodelno prireditev pa Ljubljančani niso mogli nikoli misliti. S čistim dobičkom bodo namreč prireditelji, ki so sami kaj pičlo obdarovani s posvetnim blagom, nakupili oblek in obuval, ki jih ob sodelovanju šolskih oblasti javno razdele revnim šolarjem. Da se obdaritve lahko udeleži vsak prijatelj otrok, bo občinstvo o njej obveščeno ob pravem času. Koncert prirede vse tri godbe :>Zvezde« združene in še *.ja-čene z godbeniki muzike dravske divizije. Zasedba bo popolnoma francoska z dvema klavirjema, kar je za Ljubljano posebnost svoje vrste. Pravo umetniško atrakcijo pa pomeni najpestrejši program koncerta, ki ga bodo dirigirali vsi trije kapelnik! »Zvezde« izmenoma. ProgTam objavijo prireditelji v kratkem z lepaki. Frava velemestna novost za Ljubljano bo pa po koncertu ples, kjer bosta igrali dve godbi menjaje se tako, da bo godba igrala neprestano in brez pavz. Ga ni Ljubljančana, ki bi ne dal nekaj na stran, da bo lahko poslušal ta originalni koncert in se vrtel na takem plesu neprenehoma — v tako plemeniti namen. Iznajdljivim uslužbencem »Zvezde« že danes lahko čestitamo k uspehu.
—lj Koncert češkoslovaške in jugoslovenske nacionalne glasbe. V nedeljo, dne 4. t. m. bo koncertiral v veliki dvorani ljubljanske Kazine takozvani Maudrov dudaški trio, katerega tvorijo trije češkoslovaški učitelji in sicer virtuoz na dude Jenda Maudr. sopranistinja gdč. Slava Režnikova in violinist France Ruda. Imenovani trije umetniki potujejo kot koncertna enota že par let po celi Evropi ter prirejajo koncerte v vseh kulturnih središčih. Bili so že na skrajnem severu v Norveški in Skandinavski, poznajo Rusijo, ravno tako dobro pa tudi zapadno Španijo. V nedeljo zvečer nastopijo prvič javno v Ljubljani, lansko leto so enkrat igrali v češkoslovaški Obci. Ker je to svojevrsten umetniški večer opozarjamo na njega prav posebno našo koncertno publiko. Vstopnice v Matični knjigarni.
—lj Sokol na Viču ima svoj Silvestri večer v sredo 31. decembra v dvorani So-kolskega doma z zelo zabavnim programom. Začetek ob pol 21. Vstopnina 7 Din.
đlestaptacija f9Sionš
£}uU}ana
bo  na   novega leta dan odprta že na vse zgodaj. Najfinejši in na jok usne jši zajtrk.
Priporočata se
OUth & aTCfoMJE,
restavraterja.
—lj  Silvestrovanje    na Taboru privabi vsled  svojega pestrega   sporeda  vsako leto občinstvo, ki  si želi prisrčne zabave. Tudi letos je preskrbljeno za to, da bo vsakdo imel od sporeda umetniški in zabavni užitek ter v ta namen sodelujejo polet: domačega članstva    priznani    slovenski    umetniki In umetnice, celokupni baletni zbor kr. opere in drugi. V zabavnih točkah nastopajo do mači in inozemski strokovnjaki, za ples pa bo obilo skrbel priznani orkester Sokola I Uprava ni štedila ne truda ne stroškov t^r bodo po vseh prostorih nameščeni ojačeval ci    svetovnoznane    tvrdke    /VVestern Electric Co.c   (montira >Radio  Ljubljana), ki bodo cel spored jasno prenašali do zadnjega kotička. Odmore bo izpolnjevala repro ducirana   glasba    na     Homocord; ploščah. Spored odaja  >Radio  Ljubljana .
—lj Premiera burke »Prostozidarji« na Šentjakobskem odru. V četrtek, dne 1. jan. vprizori Šentjakobski oder smehapolno burko v treh dejanjih »Prostozidarji«, ki se bo vsled svoje izredno zabavne vsebine gotovo zelo priljubila posetnikom. Burka je popolnoma nova, ter se bo sploh prvič igrala v naši državi. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. V soboto, 3. in v nedeljo, 4. jan. se ista burka ponovi.
—lj Zborovski koncert Slovenskega učiteljskega pevskega zbora bo kakor že javljeno v ponedeljek, dne 5. januarja v veliki TJnionski dvorani. Učiteljski pevski zbor nastopi v impozantnem številu SO pevk in pevcev ter izvaja pod vodstvom svojega zborovodje g\ Srečka Kumarja bogat vokalni program jugoslovenskih skladb. Zbor, ki je lansko leto z največjim uspehom absolviral serijo koncertov po Češkoslovaškem in ki prireja z veliko ambicijo koncerte po raznih važnejših krajih naše kraljevine uživa velik umetniški sloves. Zato priporočamo obisk njegovega koncerta. Podrobneje o skladbah prihodnjič. Vstopnice se že dobe v Matični knjigarni.
Silvestrovo
SOKOLA I. NA TABORU
Zelo bogat spored, v vseh dvoranah godba, po polnoči PLES. — Vstopnina 10 Din.
—lj JNAĐ »Jadran« sporoča, da odpade drevi plesna vaja, na kar opozarjamo cenjene plesalke in plesalce!
—lj Občni zbor železniških vpokojen-cev preložen. Dne 6. januarja 1913 1. napovedani redni občni zbor društva železniških vpokojencev se radi nastalih ovir, še ne urejenih železniških legitimacij preloži na nedoločen čas. — Predsedstvo.
—lj Pat in Patachon — matineja za mladino. Jutri ob pol treh popoldne in na novega leta dan ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v kinu »Ljubljanski dvor« kot mladinsko predstavo izvrstni film »Pat m Patachon kot detektiva«. Kdor se želi od srca nasmejati izvrstnim do v ti po m popularnih humoristov, naj si ogleda ta film!
—lj Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala radi letnega zaključka jutri za stranke le do 12.
—lj Počastitev spomina vseuč. prof. Majdla. Profesorski zbor tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. je poklonil ruskim beguncem ob priliki smrti prof. ing. Ignacij Majdela Din 1000 mesto venca na krsto umrlega kolege.
—lj Posetnike Silvestrove noči Ljubljanskega Zvona na Bellevue opozarjamo, da bo od sedme ure zvečer izpred Figovca vozil čarmanov avto do šišenske cerkve. Prireditve se korporativno udeleži strelski klub Pif, paf, puf.
—lj Ceskosloven9kš, obec v Ljubljani pofadii silvestrovskv večer v NArodnim dome v mistnosti loutkoveho divadla. Ku bojne" učasti zve odbor.
—lj Silvestrov večer Sokola Šiška v Reininghausu. Začetek ob 20. Vstopnina Din 5.—. Po polnoči ples. 693/n
—lj Pevski zbor Glasbene Matice. Skupna vaja mešanega zbora v petek 2. januarja 1931. Četrt ure pred to vajo se sprejemajo novi dobri pevci in pevke, ki se obvežejo za sodelovanje najmanj dve leti v zboru. Odbor.
—lj Poskusen vlom. V ponedeljek zjutraj so tatovi poskušali svojo srečo tudi pri trafiki Cirila Krajnca pri prulskem mostu. Vlomilec se je lotil težke ključavnice pri zunanjih vratih trafike in se mu je tudi posrečilo, da je vrata odprl. Oči-vidno pa ni mislil, da je trafika zaprta z dvojnimi vrati; notranjih vrat se ni lotil ter je odšel brez plena. — Baje se je mudil vlomilec pri poslu med 5. in 6. uro.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjali, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni jo pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Fran z Josef« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josef« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. Franz Josef grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz (Celja
—c Sokolsko društvo v Celju priredi Silvestrov večer v .Celjskem domu.. Na sporedu so razne komične telovadne točke., kupleti in ples.
—cObrni ib«»r Sokolskega društva se vr si dne S. januarja ob 20. uri v ^Celjskem domu ~.
—c Podružnica sadj. in vrtnarskega društva v Celju je due 28. decembra 1930
na svojem rednem letnem občnem zboru soglasno sklenila, da se glasilo .-Sadjar in vrtnar t še uadalje izdaja kot samostojno glasilo, ker je list tako za prospeh sadjarstva in vrtnarstva kakor tudi za obstoj sadjarskih društev neobhodno potreben.
_c Sil .estrov večer >Svobode< bo v Narodnem domu z bogatim in pestrim spoie-doni. Začetek ob 20. uri.
—c Triglavanski ples, ki *e bo vr£il ▼ soboto 10. januarja 1931. v vseh prostorih Celjskega doma. obeta biti najbolj uspela prireditev tekoče sozone. Ze dosedaj je priglašenih okrog 200 akademikov iz naših vseuciliških mest. Svirala bo priznano najboljša plesna godba Jonnv-jazz^ iz Ljubljane-. Istega dne popoldne se bo vršilo ob 17. uri v sejni dvorani coljske A^estne hranilnice slavnostno zborovanje starešin in aktivnih članov • Triglava< ter delegatov bratskih akademskih društev. Proslava o5-letnice obstoja najstarejšega jugoslovanskega akademskega društva :Triglava< bo za Celje nedvomno ena od najveličastnejših javnih prireditev v zadnjih letih.
—c Le še jutri in pojutrišnjem lahko kopate srečke državne razredne loterije za igranje v I. razredu 21. kola. Srečke dobite v celjski podružnici ^Jutra , Koeenova ulica 12. Nabavite si jih nemudoma!
—c Izstop u našeea državljanstra. Pri oljskem sreskem načelstvu je zaprosil 7a izbris iz našega državljanstva 62 l^tni posestnik Josip Spes, rojen v šmiklavžu. pristojen pa v škofje vas pri Celju, ker želi sprejeti avstrijsko državljanstvo.
Kje ? Kje ?
Denar na cesti
Kje ? Kje ?
Uspehi Kolašic v Mostah
Xa sv. Štefana popoldne je podružrrfcjt Kola jugosl. sester Moste-Sv. Peter priredila revni deci in bednim družinam prav lepo božićnico. Da je bilo veselje šc večje, sta bile pa na programu tudi dve ljubki igrici, namreč ^Božična pravljica« in rPovodnjl mož<, ki so jih šolski otroci in odrasli v režiji akademika Borisa Komana prav srčkano igrali, prav posebno sta pa ugajala Miklavž in povodnji mož, ki ju je igral Boris Roman, odlikovali so se pa tudi Ivan Keber» kot božični mož, gdč. Han i \Viederwohlovai kot božični angel, gdč. Anica Tavčarjeva kot bogata žena in gdč. Ivanka Svetličičeva kol revna vdova*
Sokolska telovadnica je bila Se pred napovedano uro polna. Razen da mači nov jm obiskalo božićnico zlasti mnogo ljubljanskih Kolašic s predsednico gospo dvorno damo Franjo Tavčarjevo, ki so jo spremljale tajnica centrale s. Erna Sohottova, s. Minka Jasperlinova, s. Jakobiua Žitkova, s. Bahov-čeva i. dr., navzoča sta bila pa tudi zastopnika Sokola starosta br. Pavštč in odbornik br. Gostič ter zastopniki raznih drugih društev. »
Božićnico je otvorila vzorna predsednica ga. Marica Kruharjeva, ki podružnici predseduje z največjim uspehom vsa leta od njene ustanovitve, s pozdravom vseh navzočih, zlasti pa imenovanih, ter z zahvalo šolskem« upravniku g. Gradu, ki je s svojim šolskim dekliškim zborom tako povzdignil šlavnost, nadalje pa tudi vsem odbornicam, zlasti pa pridnim nabiralkam in igralkam, sestram Mlakarjevi, Fabjanovi, Tavčarjevi, Ravniharjevi, Rahnetovi, Staretovi, SušterSi-čevi in \Viederwohlovi. Sestri Mlakarjeva i a Fabjanova sta nabrali res znatne vsote in le z njuno pomočjo je bila omogočena tako bogata obdaritev.
Obdarovnnih je bilo 52 šolskih otrok 1<X revnih družin. Peca je dobila lopo volnen* blago za toplo obleko, perilo, pecivo in jabolka, družine so bile pa obdarovane s po 6 kg. težkimi zavoji živil.
Za darove so največ prispevali: firma Duki5 in drug. ki je stalen dobrotnik podružnice, tovarna Pollak, tvrdke Sarabon, Vovk. Dragotin Hribar, dalje Leopold Zupančič, ga. dr. Zalokarjeva, dr. Perko, ravnateljstva vseh tovarn v Mostah, uprava splošne bolnice, Nabavi jalna zadruga drž. železnice i. dr., zahvalo pa zasluži tudi S»-kol v Mostah, ki je odstopil dvorano brezplačno.
Res čudeže delajo moščanake Koiašice^ čeprav od občine ne sprejemajo stalnih podpor, kakor druge humanitarne organizacije. Tudi ljubljanska občina jim še nikdar nI (iala podpore, čeprav je ves Vodmat do cerkve sv. Petra poti okriljem te delavne podružnice. Z velikim trudom so lani podružnici naklonjeni možje dosegli, da je občinski odbor dovolil ]M>lporo fondu za zgradbo iruštvenega doma Kolašic v Mostah, letos za božič je pa v prepotrebni fond prispevata! tudi naša uvidevna banska uprava Din 5000, za kar ji je podružnica kar najbolj hvaležna. Tudi od direkcije drž. železnic v Beogradu je podružnica z največjim veseljem prejela odlok, da je stavbišče za dom Kolašic v Mostah dovoljeno in bo tudi v kratkem odmerjeno. Tako so bile tudi mošeanske Ko-lašice obdarovane za božič od dveh močnih faktorjev, ki sta pač samo po zaslugi ocenila požrtvovalno in uspešno človekoljubu« delo agilnoga Kola v Mostah.
Ali si že član Vodnikove dražbe?
Stran 4
J6LOTEN8I! H ARO Dc dM «X Mm 1990
Ster. 204
C. O. H
17
Razmišljali so, kaj nag počae Boyl-ston in kam naj se napota, ko zapusti bolnico. Zeldo je hotel imeti na vsak način pri sebi. Kolega, ki je bil o vsem informiran, je jima ponudil svojo ^.e-kend hišico za pribežališče. To je bila prvotno konjska staja, prezidana pozneje v kočico. Toda Zelda je bila takoj na prvi pogled vsa navdušena za njo. H kočici ni bila speljana ne cesta, ne pot. Treba je bilo hoditi no debeli plasti belega peska, če s4 hotel priti do nje. Hoja je bila najporna. toda Zelde to ni motilo.
_ Ah, pusti me, dovoli mi ostati
tu, doktore, — ga je prosila. — Stregla ti bom vzorno. To je nebeški kotiček in prepričana sem, da si boš tu kmalu temeljito opomogel.
— Aid ti ne bo dolgčas, dušica? In če se kaj pripeti?
— Nič se ne bo pripetilo.
_ Kako bova pa dobivala hrano?
_ Prepusti to meni. Ce bo treba,
se bom peljala vsak dan v mesto, toda moji dobavitelji ms bodo radd pošiljali sem vse, kar bova potrebovala.
Obveljala je njena. Tri tedne miru bi zadostovalo, da bi docela okreval, je pomislil. In tako je bila pustolovščina sklenjena in nekega krasnega solnč-nega jutra sta se preselila.
V začetku se je narava pridazno smejala njunemu eksperimentu. Prišel je februar in z njim ena onih čudovitih kalifornijskih pomladi, ko je nebo čez dan temno sinje, ponoči pa posejano z zvezdami, ko lije blagodejno soln-ce toploto na zemljo in ko se popki hvaležno odpirajo.
Vsako jutro je stopila Zelda v lahni nočni obleki skozi ozka vrata male hišice, razprostrla je roke, pila v globokih poždrkih čudovito lepoto okrog sebe m srkala sladki vonj, ki je polnil toplo ozračje. Ptice so frfotale in prepevale, škrjančkn so radostno žvrgo-leli v rrdado jutro. Galebi so se neslišno dvigali in spuščali. Proti poldnevu j« postalo še topleje m šumenae morja se je mešalo z brenčanjem muh tam doli nad močvirjem. Mir — lepota — mir.
Zelda je zelo rada plezala po skalah na obali. Njena obala. Ljubila je vsako poedino zrnce drobnega peska. Nobeno radovedno ali poželjivo oko ni doseglo te samote. Tu je bdlo njeno kraljestvo, vse to je bilo izključno njeno. Nekoč se je slekla in se vrgla v vadove, toda voda je bila strupeno mrzla, in doktor Boy*ston, ki jo je opazoval od zgorag, se je zelo bal, da bi ce utonila, ker ni znala plavati.
Na obeh koncih plaže so štrlele kvišku črne vulkanične čeri. Tu so se razbijali valovi z besmo silo ob skalovje, toda Zelda se je lahko iziprehajala tod, ne da bi se zmočila, razen če je bila pliima na višku. Tu se je rada stisnila med skale in zrla po cele ure sa-njavo na čarobno sliko valovečega morja.
Vstala je vsako jutro s isolndnim
vzhodom. Takoj je skirfnria zajotrek, s*
prinesla doktorju in sedla na stol pri njegovi postelji. Ali je pa sedla na prekrižane noge k vznožju njegove ozke postelje ter delila z njim kavo in mehko kuhana jajca. V takih primerih sta kramljala, se smejala in uganjala celo uro ali še delj razne burke. Cesto je morala proti svoji volji capljati na kolodvor ali pa peljati se v mesto naktipova t. Domov se je vračala težko obložena. Zdravnik je naglo okreval. Dopoldne se je rad oblekel, lege* blizu čeri na staro gugalnico in gledal, kaj počenja Zelda.
Proti poldnevu je zlezla navadno vsa zasopla in hrepeneča k njemu in nikoh" ni bila brez kakšnega novega zaklada ah" kakršnekoli prelesti. Potem je prišla na vrsto zakuska, večinoma čisto preprosta jedila, končno pa kratek skupni izprehod po obali. To je bila za zdravnika najsrečnedša in najpri-jetnejša ura vsega dneva. Bilo je toplo ta okrepčujoč« vonj soli se je mešal z vonjem divjih rož, ocean se je dvigal in padal in lahno šumenje se je razlegalo v pravilnem ritmu liki zamolklo grmenje v dalji.
•
V  teh  dneh  srečne  skupnosti je
Bovlston pregovoril Zeldo, da je bila pripravljena poročiti se z njim. O tem je govoril zeko prepričevalno. Kaj bi se zgodilo z njo, če bi nenadoma umrl? Vendar bi pa bilo dobro o poroki zaenkrat še molčati. Njegova praksa bi utegnila trpeti, če bi ljudje izvedeM, da je oženjen. Zelda ni dobro razumela zakaj, toda zdek) se ji je, da so na svetu pač tudi take ženske, ki hodijo samo k neoženjenim zdravnikom. Doktor Boylston se je že moral zdeti takim ženskam mikaven hi lep.
Lep aH ne, ZeJde nd prav nič mikalo omožiti se z njim. Bil je prestar za njo. Telesno ji je bil skrajno zopera. Edini razlog, iz katerega bi privolila, bi izgiibil vso veljavo s tem, da bd morala ostati njuna poroka tajna. »Gospa doktor Boylstonova« bi se glasilo zelo lepo in misel, da bi stopila pred dame v CaMfonnia-Hotelu kot zdravnikova soproga, jI je bila prijetna.
Tako je pa zavihala nosek žn skomignila z rameni, 6e je govoril o tem, odgovarjala je izmikamo Id čim je le mogla, je stekla k svojim fcubBeuim skalam.
Zadnje dni je prebila med strastnim
plezanjem. Nič več se nd bala razburkanih valov, ki so ji obhvaK noge in ji brizgali drobne kapljice po mečih tja do kolen, ntič več se ni bala skočiti z mokre, spolzke skale aii splezati po navpični strmini. Mikalo jo je gledati nevarnosti iz oči v oči. Prepevala je in kričala z viharjem za stavo, dokler se njen glas ni izgubil v bučantfu valov.
Nekega dne je sklenila prepričati se, ka4 je za skalami na obeh koncih plaže. Prekrasna pustolovščina, kajti na vsakem koraku je pretila Zeidi nevarnost.
Druga plaža se je razprostirala v
veliki peščeni krivulji, bila je razo rana in še daleč ne tako lepa, intimna in zavarovana, kakor ona, ki jo je smatrala
za svojo.
AUg. št 47182/ref. I.
Razglas*
Radi sestave seznama obvezancev za uporabo ljudskega dela v smislu §§ 37-47 zakona o samoupravnih cestah, Uradni list z dne 10. junija 1929, št. 347/60, oziroma v smislu §§ 2-5 zakona o Izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah, Službeni list z dne 23. avgusta 1930, št. 114/20. se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase v dneh od 29. do 31. decembra 1930, ali pa 2. ali 3. januarja 1931 med 8. in 14. uro pri mestnem načel-stvu v posvetovalnici magistratnega poslopda. In sicer:
a) vsi v ljubljanski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenga 18. do izpolnjenega 55. leta, Id plačujejo na leto do 100 dinarjev uslužbeniškega davka; obenem morajo povedati, če plačujejo v Ljubljani še kak drug neposredni davek in v kateri letni višini;
b) vse v ljubljanski občini stanujoče osebe neglede na spol, starost ta delovno sposobnost, ki plačujejo na leto 100 Dm usmzbenrškega davka. Tudi te osebe morajo obenem povedati, ali plačujejo v Ljubljani še kak drug neposredni davek in v kateri letni višini.
Pod a) in b) navedeni naj v dokaz prineso seboj knjižico s koleki, s pomočjo katere uslužbeniški davek plačujejo.
Podderja in uradi, ki za svode uslužbence plačujejo uslužbeniSki davek sku-mo, naj predlože, mesto da bi se njih uslužbenci osebno oglasili, mestnemu načelstvu (mag. posvetovalnica) v naznačenem času točne imenske izkaze uslužbencev z dostavljenim mdividuahiim letnim zneskom uslužbeniškega davka.
Mestno načelstvo v L.jnblfani
dne 23. decembra 1930.
St ad 47182/30/ref. 1
Dodatno opozorilo!
Odpade:
Zglasitev dijakov od 24. leta, če ne plačuoejo v LJubljani več nego 100 Din
nslužbeniškega davka; in
zglasitev državnih, banovinskih, občinskih uradnikov ter civilnih in vojaških uslužbencev (vštevši častnike), kakor tudi vseh duhovniških oseb vseh veroizpovedovanj in javnih upokojencev, katerim se plačilo za javno delo odteguje že pri izplačevanju službenih prejemkov m pokojnin. (Podatke o drugih neposrednih davkih nego o uslužbeniškem si mestno načelstvo preskrbi na drug način.)
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 27. decembra 1930.
Za enakopravnost
nezakonskih
ater
Danska pisateljica Karta Mlchaefisava se energično zavzema za nezakonske matere
Družbena morsUta Je videla v nezakonski materi vedno nekaj manj vrednega in ljudje so bili mnenja, da mora stati nezakonska mati vedno in v vsakem pogledu na primerni razdalji za poročeno ženo in tako zvano zakonsko materjo. Zato tudi ni čuda, da je nezakonski materi vedno zelo težko priti v boljše kroge in uživati v njih enake pravice, kakor zakonska žena in mati zakonskih otrok. V družbi sploh niso vedeli, kako naj s tako žensko občujejo. Njen položaj se je zdel ljudem, živečim v zakonskem življenju, docela nepojasnjen. Njim taka mati ni bila niti gospa, niti gospodična. Radikalno iz-premembo v položaju nezakonske matere je prinesel čas sam. V večini kulturnih držav se je postavi', zakon na stran njenega nezakonskega otroka in najbrž je vprašanje najbližje dobe, ko bodo deležni nezakonski otroci enakih pravic, kakor zakonski. Sporedno s tem se razvija tudi naziranje glede nezakonske matere.
Hrepenenje postati mati je položila narava v srca vseh žensk več ali mani enako. Biti mati smatrajo še zdaj mnoge ženske za višek sreče in dosego življenjskega cilja Ne morejo se pa vse ženske omožiti, da bi spravljale na svet zakonske otroke. Toda naravno hrepenenje po potomstvu se nič ne zmanjša, če razmere ne dopuščajo zakonske zveze. Zato imajo mnoge ženske otroke izven zakona. Postanejo matere ne glede na predsodke, šikane, preziranje in zaničevanje, ki jih čaka skoraj vedno. Sele po vojni, ko so začele ženske zahtevati popolno enakopravnost z moškimi, se je deloma izpreme-nilo tudi naziranje o nezakonskih materah. V tem pogledu so največ pripomogle o&ične feministke in napredne pisateljice.
V reviji >Die Wahrheit< je bila razpisana anketa o nezakonskih materah. Znana danska pisateljica Karin Michaelisova je napisala zanimiv odgovor, v katerem pravi, da priznava vsak posten človek nezakonski materi iste pravice, kakor zakonski. Kdaj bomo končno tako daleč, da bomo nehali razlikovati poročeno od neporočene žene, se vprašuje Michaelisova. Govorimo o kulturi, usmiljenju in plemenitosti, toda poglejmo, kako more malo, nedolžno in nezaščiteno dete v svet 8 sramotnim žigom na čelu samo zato, ker jo omejena in trdosrčna družba uve&a abs»ardno razliko med zakonsko in nezakonsko deco. Dokler ne bomo odrekali pravic tudi očetu nezakonskega otroka, ne smemo prezirati in zasramovati nezakonske matere. Ali, ali. Dvojna morala mora tu čim prej izginiti.
Da, še večja krivica se godi nezakonskim materam. Moški, ki ima nezakonske otroke, lahko gre kamor hoče in nihče ga no bo gledal po strani, ker nima na nosu napisano, da je skakal
čez zakonski plot ali da ni mogel počakati, da bi se oženil, d o čim mora mati vedno ostati pri otroku. Sem odločno za to, pravi danska pisateljica, da vstanejo vse žene v vseh parlamentih in izjavijo: >Zahtevamo pred vsemi drugimi še tako nujnimi zadevami popolno enakopravnost zakonskih in nezakonskih otrok, poročenih in neporočenih mater^< In Še mnogo lepih mis^i je izrekla o vprašanju nezakonskih mater Karin Michaelisova.
Prvi korak k odpravi te kričeče krivice je torej storjen. Ce so postale ženske v demokratičnih državah politično enakopravne, ni mogoče, da bi se ne izpremenilo naziranje o ženah tudi v zasebnem življenju. O popolni svobodi žen bo mogoče govoriti šele, ko ne bo več nobene razlike med zakonskimi in nezakonskimi materami.
Novine osma velesila
Ni brez podlage trditev, da je tisk velesila. Ce prištevamo med velesile poleg Anglije, Francije, Italije, Japonske, Nemčije in Amerike še sovjetsko Rusijo, je trsk osma velesila. Na vsem svetu izhaja nad 60.000 časnikov. Nekateri rnnajo sicer skromno naklado, drugi pa izhajajo v milijonih izvodov. Na Evropo odpade 34.000 časnikov.
Razvoj časnikarstva je združen s splošnim kulturnim razvojem tako, da lahko rečemo, da je narod tembolj izobražen, čim več novin ima. Pa tudi časnikarska velesila ima svoje senčne strani, ker izhaja na svetu mnogo novin, ki so naravnost preračunane na najnižue človeške nagone in strasti. Toda to slabo stran zakrije dober tisk, ki je seveda v veliki premoči. Za milijone ljudi so novine nadaljevanje šole za vse življenje.
Hiša groze sredi Pariza
Francoski listi poročajo, da se gode v neki hiši sredi Pariza čudne rečL Stanovalci so slišali v stanovanju, kjer je nedavno stanovala neka gospodična, zamolkel padec. Ker gospodične dolgo ni bilo iz stanovanja, so obvestili stanovalci oblasti. Prišla je policida m našla gospodično mrtvo. Ležala je oblečena na tleh. Zdravnik (jo je pregledal in ugotovil naravno smrt.
V izpraznjeno stanovanje se je kmalu vselil mlad gospod s svojo gospodinjo. Toda tudi on ni dolgo stanoval v dotični hiši, kajti ponovil se je primer nenadoma umrle gospodične, tudi. mladega gospoda so našli mrtvega na tleh. In tudi v tem primeru je ugotovil zdravnik naravno smrt. V stanovanju je ostala gospodinja sama. Pa tudi njej ni bilo sojeno dolgo živeti.
Nekega   dne ji je prinesl pismonoša
priporočeno pismo in dolgo je zaman zvonil. Misleč, da gOi»pe ni doma, je odšel. Ker se pa tudi drugi dan ni oglasila, je poklical hišnika in odprla sta vrata. Gospodinjo sta našla mrtvo na tleh. In zdravnik je zopet lugcrtoviL, da umrla naravne smrti. Navzlic temu so pa njeno truplo prepeljali v pro-sekturo, da ga obducirajo. Stanovalci bližnjih hiš so zelo razburjeni, ker je pač čudno, da so umrli v enem stanovanju zapored trije zdravi ljudje.
52 „odrezanih" uhljev
Nedavno se je zgrozila vsa poljska javnost, ko je nekega dne čitala v no-vinah poročilo, da strahuje prebivalstvo Poljske eden najkrvoločnejših zločincev. V kupeju vlaka med Varšavo in Lodzom so našli pozabljen zavoj, v katerm je bilo 52 človeških uhljev, skrbno zavrtih v vato. Uhlji so bili tako sveži, da je policija izuavila, da so hUi odrezani nedavno.
Ljudi se je polastila seveda groza, kar ni čuda, kajti nikomur ne more biti shrroartična misel, da bi mu kar na lepem nekdo odrezal ušesa. Čudno je bilo samo, da se ni nihče oglasil in povedal, da mu manjka uho, čeprav je policija razglasila po vsej deželi, da zasleduje zločinca, ki reže ljudem ušesa. Zagonetka je postajala vedno bolj zamotana. Oglašali so se strokovnjaki s svojimi teorijami, toda z nobeno ljudem ni bilo ustreženo. Kar je prihitel na policijsko ravnateljstvo ves zasopel možakar in zaklical: »Vrnite mi moje uhlje!« Mož je izjavil, da je usodni zavoj njegov. Izkazalo se je, da so ubl£ gumijasti. Izdelani so bili tako precizno, da jih na prvi pogled res ni bako mogoče ločiti od pristnih.
NOG AVICE z ŽIGOM
Nekaj drugega,
— Cuj, mož, tu stoji črno na belem, da Arabec rad zamenja ženo za konja. Pazi, da mi ti ne storiš kaj takega*
— Nič se ne boj, stara. Ce bi šlo za avtomobil, bi te morda še zamenjal* za konja te pa že ne dam.
Rekonvalescent
— Prijatelj, podoben si bolniku. Blag
se ti je pa pripetilo?
— Hm, po treh mesecih sem danes prvič zopet zunaj.
— Beži no! Kaj ti je pa manjkalo?
— 20.000 Din v blagajni.
Vsaka beseda M p**« Plača me lahko tadi w znamkah* ta odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke me i i nd&tmnriame.       Najmanja o&az IH»
OGROMEN ZASLUŽEK za vsakega v vsakem mestu kraljevine. Zahtevajte pogoje, priloživši Din 5.— v znamkah za vzorce. — Mordvinov, Beograd, Njeguseva 48. 3203	Pletilni stroj osemključni, po zelo nizki ceni —    tudi na obroke — proda Ivana Rakove, Kranj 90. 3183
	Krajevne zastopnike za  propagiranje  prodaje drž. obveznic na odplačilo na obroke IŠČEMO po vseh večg i h krajih vse države.   Ponudbe   na Publicitas, Zagreb, Ilica 9. pod št. 25166.
FRANCIJA Hvala za čestitko. Nemudoma pošlji naslov. Pozdrav M. mm	
NATAKARICO ki m prevzela v letoviškem kraju manjšo restavracijo na račun, sprejmem takoj. Reflektira se samo na skrajno skromno in solidno osebo. — Dopise na: VRalkan^ K"r»nj«k». gora.	HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v oopravilo vse glasbene instrumente. _ JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9.
S202	Vsa pleskarska in «oboslikarska dela izvršuje  točno,  soUdno  tn po n kur en č nib cenah pod garancijo «L HLEB$ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarat\ o
Krasno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A* & M* ZORMAN	
Stari trg 32  Ljubljana   ■ Ljubljana, Sv. Petra e. 33.
Morske
Danes v veliki izbiri vino posebne specialne pošiljke. Cene znižane. Posebno pa vabimo cenjene goste na novega leta dan dopoldne na čašico maraskina, konjaka medicinal, domače krofe po starem zlatem običaju brezplačno.
OPERNA KLET Ljubljana, Gledališka ulica it* z
Za praznike vam postreže z dobro kapljico gostilna
„Pri Fajmostra"
Ljubljana, Sv. Petra nasip 5.
Močno belo vino
močno črno vino
bizeljčan
rizling
cviček
burgundec
Din 12.—
> 12.—
> 14.—
> 16.—
> 16.—
> 20.—
AKO ŽELITE KUPITI
NA OBROKE
obrnite se na
Kreditno ^idraeo detailnih treovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani
POZOR!
POZORi
Sir in med
vseh vrst kupite po najnižjih cenah pri
Tulij ZUPAN, Ljubljana, Sv. Petra c. 35
DOBRO BLAGO! SOLIDNE CENE!
POZOR! Cene vina se nižajo!
V restavraciji hotela Miklič se ti»či prav dobro boran} sko vino belo in crno
po Din 10.— liter
Bolezni želodce,
slabo prebavo
nepravilno vrenje v želodcu urejuje FIGOL. FIGOL odpira slast, čisti in osvežuje Uri, Ur epi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMELIĆ, DUBROVNIK Z6O. — 3 steklenice s poštnino I05, 8 steklenic 245, £ steklenica 40 Din.
Drame Joatt> I—Hi — Za »Narodne Mrtaraoc Tras J
— Zs opravo
ii (Sel Usta: Oton CartstoL - Vsi ? i^h!>%