Uredništvo v uc Radgoni, Spod. Odi štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
zhaja vsak četrtek jutra.j in stane s poštnino \red celoleto24Din, za p :eta 12 Din, za če. leta 6 Din.
PasatnEzna šftviUu 75 p
Poštnina plaČF
rotovini.
»
nSRfl mm
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
yrl *
»•Jf
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati: Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 75p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna šlenilita 75 p
10. štev.
Gornja Radgona, dne 8. marca 1923.
II. leto.
šMpinjica z belo-modro-pdBčim križem ie
naša !
Volitve, dan odločitve za bodočnost naroda in domovine.
Moja beseda veljaj danes tistim mlač-nežem, ki se ne odločijo za volitve ter raje izostanejo, kakor pa da bi se udeležili volitev.
Dolžnost vsakega državljana je, da se udeleži volitev v prvo redno narodno skupščino. Da pa ne bo nespora-zumljenj, podajemo našim pristašem in prijateljem sledeča navodila:
L vprašanje: Kdo sme voliti?
Odgovor: Voliti sme vsak Jugoslovan, ki je že 21 let star in je vpisan v vo-livni imenik.
2. vprašanje: Kdaj bomo volili?
Odgovor: Dne 18. marca od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Vsi zavedni možje gredo glasovati predpoldne.
3.	vprašanje: Ali bomo obveščeni, da smemo voliti?
Odgovor: Ne! Nobena oblast ne ob-.vesti volivca!
4.	vprašanje: Ali dobimo v o 1 i v n e legitimacije?
Odgovor: Ne! Volivnih legitimacij sploh ni.
5.	vprašanje: Kaj vzamemo s seboj na volišče?.
Odgovor: Pozor! Vzemite s seboj eno osebno izkaznico. To je domovinski, krstni ali poročni list; zadostuje tudi delavska ali poselska knjižica, ali pa potni list ali uradna legitimacija, lovski ali orožni list, službeni dekret, obrtni list ali diploma. Veljaven je vsak javni dokument ali potrdilo županstva.
6.	vprašanje: Kaj povemo volivni komisiji?
Odgovor: Volivni komisiji povejte: Ime, priimek in poklic.
1. vprašanje: Kako oddam svoj g 1 a s ?
Odgovor : Vsak volivec dobi od komisije eno kroglico. Član volivnega odbora mu razkaže glasovalne skrinjice in imenuje vse kandidatne listine. Vsaka stranka ima svojo skrinjico. Slovenska ljudska stranka ima drugo. Ta skrinjica je označena z imenom dr. Anton Korošec. Volivec vzame nato kroglico v desno roko. Nato zapre roko in gre z njo v vse skrinjice, kar jih je na volišču. Ko ima roko v Skrinjici Slovenske ljudske stranke, roko odpre,, da pade' kroglica v drugo škrinjico. S tem ste oddali svoj glas stranki slovenskega ljudstva.
8.	vprašanje: ali je volitev t a j na?
Odgovor: Iz vseh škrinjic potegnite zaprto roko, tudi iz škrinjice Slovenske ljudske stranke, četudi ste kroglico že oddali. Nihče ne more ■ vedeti, v katero škrinjico ste spustili kroglico.
9.	vprašanje: Ali sem dolžan voliti?
Odgovor: Da! Vsak krščanskomisleči Jugoslovan je brezpogojno dolžan voliti.
10.	vprašanje: Za kaj bom šel na volišče?
Odgovor: Za življenske pravice slovenskega kmeta, delavca in obrtnika! — Za krščansko šolo in državo! — Za stranko ljudstva, ki hoče porazit kapitalizem! Za avtonomijo Slovenije! Za revizijo ustave !
Sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo.
Pretekli teden se je mudil v Bel-gradu predsednik avstrijske republike dr. Seipel s svojim spremstvom, kjer so med drugim razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih zadevajočih obe državi. Pri tej priliki so sklenili več sporazumov ali konvencij. Prva konvencija govori o uki-njenju sekvestrov nad imetjem avstrijskih državljanov v Jugoslaviji in nad imetjem jugoslovanskih državljanov v Avstriji. V tej konvenciji se eni in drugi državljani pooblaščajo, da smejo svoje premično premoženje in vrednostne papirje prenesti v svojo državo, ne da bi bilo treba plačati takso ali carino. — Glede obveznic predvojnih dolgov, ki so last naših državljanov, a se nahajajo na ozemlju Avstrije in katere je Avstrija hotela žigosati, čeprav so bile prijavljene naši državi, je došlo do sporazuma, da se te obveznice, ki dosegajo višino 680 milijonov predvojnih kron, morejo prenesti v našo državo in žigosa, z našim žigom. Druga konvencija ureja vprašanje dolgov, zasebnopravnega značaja, ki se glase v predvojnih avstrijskih kronah. Sklenjeno je, da se vsi dolgovi izplačajo na način, da se za vsakih 100 avstrijskih predvojnih kron plača 32 jugoslovanskih kron. Isto velja za prirastek vsote. Izvzeti pa so iz tega določila slučaji lombardnih poslov, ki so bili sklenjeni na avstrijske vojne dolgove. Ker so tedaj te vrste dolgov ne smatrajo za predvojne, se izplača za vsakih 100 starih avstr, kron 100 novih avstr. kron. Ker pa se la konvencija zelo tiče zasebnopravnih interesov državljanov, je naša vlada izjavila, da je ne more kratkomalo sprejeti, marveč mora prej poprašati za mnenje interesentov ter jo predložiti parlamentu v potrjenje. Izgovorila si je 15 dnevni rok za posvetovanje z interesenti. Isto je storila avstrijska vlada. Naša vlada si je izgovorila 15 dnevni rok osobito radi nasto t ljubljanskih gospodarskih krogov, ki so v tem vprašanju interesirani z milijoni. ■" dločno odklanjajo tako rešitev, razo.., tc se za 100a. K plača 24 j. K. Na način so ljubljanski gospodarski krog' odvrnili od sebe vsako odgovornost Jaj bo vlada 15 dnevni rok
porabila, da se z gospodarskimi krogi posvetuje. Tretja konvencija obravnava vprašanje tujih podjetij v Bosni in Hercegovini. V tej konvenciji je obseženo tudi vprašanje poslaniške palače na Dunaju ter tudi vprašanje 16 milijonov papirnatih mark, ki so shranjene v avstrijskih bankah. V teh vseh vprašanjih je bil dosežen po-polen sporazum. Avstrija odstopa dunajsko poslaniško palačo naši državi proti plačilu 10 milijonov Din. Kar pa se tiče 16 milijonov mark, je naša vlada popustila ter prepustila lastništvo Avstriji. Četrta konvencija rešuje vprašanje obvez tistih akcijskih družb, katerih last se na-haja v Jugoslaviji, a njihov upravni sedež v Avstriji. Sem spada tudi Trboveljska premogokopna družba. Sklenjeno je, da se imajo sedežijteh akcijskih družb v teku 6 mesecev prenesti v našo državo.
Novi poštni predpisi.
Ker se novi poštni Pravilnik uveljavi že s 1. marcem, navajam tukaj nekaj najvažnejših predpisov novega poštnega reda, po katerem se bo moralo občinstvo pri oddajanju in prevzemanju poštnih pošiljk ravnati. Pošiljatelj vrednostnega pisma mora na naslovni strani ovitka in sicer pod označbo vrednosti napraviti barvni odtisk svojega pečatnika, fako da se oblika in besedilo pečata, s katerim je vrednostno pismo zapečatil, natanko razloči. Ako je v tem odtisku besedilo pečata nejasno, se mora izpopolniti s črnilom. Vrednostna pisma z nenavadno debelimi pečati se ne bodo sprejemala. Pečati morajo biti oddaljeni od roba najmanj 5 mm ter se ne smejo drug drugega dotikati. Spremnice k vrednostnim paketom (označena vrednost 600 dinarjev in več) morajo imeti na odrezku razločen barvni odtisek pečatnika, s katerim je pošiljka zapečatena. Barvni odtisek pečatnika mora pošiljatelj napraviti tudi na vrednostnem paketu in sicer poleg označbe vrednosti. Ako je odtisk pomanjkljiv, se mora besedilo s črnilom izpopolniti. — Poštnine proste oblasti, zavodi itd. smejo priporočeno predajati samo taka poštnine prosta pisma, v katerih so nenadomestljive listine, posebno važni uradni spisi ter taka pisma, v katerih je določen kak rok. - Poštnine proste oblasti, zavodi itd. morajo pošiljati vse zneske do 1000 dinarjev po poštnih nakaznicah, a ne v vrednostnih pismih. Izvzeta so samo taka pisma, ki se pošilja v njih predmet kazenskega postopanja (corpus delicti). Vsaka stranka, katera preda obenem več ko dve nakaznici pa nima predajne knjige ali skupnega predajnega lista, mora izročiti uradniku z nakaznico in denarjem vred na posebnem listku zapisane in seštete zneske vseh nakaznic, razen tega mora biti na tem listku tudi popisan denar po številu, vsoti in vrednosti. — Ekspresne pošiljke v krajevnem (lokalnem) prometu niso dovoljene. - Nadomestna dostava paketov družinskim članom prejemnika je dopuščena samo glede navadnih paketov (z manj ko 600 Din vrednosti), nadomestna dostava nakaznic in vrednostnih pisem pa le do vrednosti 100 dinarjev. Ne smejo se pa nadomestno dostavljati družinskim članom niti prejemnikovim stalno nameščenim osebam : uradno priporočena pisma, priporočene pošiljke s povratnico, listine poštnih nalogov, poškodovane pošiljke in vrnjene pošiljke, katere so bile napačno izročene.
Vse te pošiljke se morajo izročiti naslovnikom samim, ali pa njih pooblaščencem. Oseba,, katera napačno izročena pisma ali napačno prevzeto priporočeno pismo (pošiljko) pridrži, se kaznuje zaradi kršitve pisemske tajnosti in pa prestopka zoper imovino, a razen tega tudi še po kazenskem zakonu. — Pošiljatelj mora pri prejemu vrnjenih nedostavljenih vknjiženih pošiljk * vselej izročiti sprejemni list (recepis) oziroma predložiti predajno knjigo, đa se vr-
nitev pošiljke v njej zabeleži. — Rok za reklamacije, ki je bil doslej 6 mesecev, se raztegne na leto dni. Ta rok se računi od dne, ko je bila pošiljka na pošti oddana. Pravico do odškodnine v roku 15 dni od tistega dne, ko je prejel obvestilo, da pošiljka ni bila izročena. Odškodninski znesek za izgubljeno priporočeno pošiljko znaša 50 dinarjev. V bodoče se bo plačevala odškodnina tudi za take pakete, kateri so bili po krivdi poštnega uslužbenca napačno dostavljeni, in sicer: za navadne pakete do 3 kg se bo plačalo največ 30 dinarjev od 3 do 5 kg največ 50 dinarjev, a preko 5 kg za vsak kg po 90 Din odškodnine. — Poškodbe in ople-nitve paketov, ki jih je prejemnik v roku 48 ur po dostavi pošti prijavil, vzame pošta v vednost, jih zabeleži ter obvesti pozneje naslovnika (prejemnika) o uspehu poizvedovanj. Odškodnino pa dobi prejemnik samo tedaj, ako preiskava dožene, da se je poškodba ali oplenitev paketa dogodila po poštni krivdi.
Volilni vestnik.
2. Zbori naših zaupnikov. Zadnje tedne pred volitvami bodemo še v vseh sodnih okrajih sklicali zbore zaupnikov. Na te zbore že danes opozarjamo in prosimo, da poskrbite, da se bo iz vsake občine vsaj en zaupnik sigurno udeležil.
VoHvni boj je v celi državi v najhujšem razmahu. Kar se posebno opaža po celi državi, je velikanska razcepljenost strank, velika množica kandidatnih list v isti stranki. Ta notranji boj med kandidati iste stranke je posebno ljut v radikalni in demokratski stranki. Ta strašna razcepljenost ima svoj vzrok pač v splošni nezadovoljnosti ljudskih množic, ki iščejo novih smernic in z novimi smernicami novih strank. Na drugi strani pa je znamenje velike korupcije, ki se je najbolj ravno uganjala v velikih vladnih strankah posebno v demokratski. Zakaj poslanci teh strank so vedno imeli priliko gioboko zagrabiti v državno korito in potem se sline cede še mnogim drugim demokratom. Dobro pa je, da ima ta vo-livni red to svetlo stran, da vse take stranke, ki so jih samo za volivno dobo ustvarili razni politični sebičneži, ne pridejo v pvštev. Zato bo razdrapanost v prihodnji narodni skupščini znatno manjša, kot se kaže v voiivnih Skrinjicah.
Lepljenje volilnih lepakov. Ker stojimo tik pred volitvami v narodno skupščino, opozarja policijsko ravnateljstvo v Ljubljani znova na določila § 23. tisk. zak., giasom katerega je nalepijenje lepakov dovoljeno samo na krajih, ki so oblastveno nalašč v ta namen določeni; nedopustno pa je vsako lepljenje na raznih javnih, kakor privatnih poslopjih in
Arbogast Reiterer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Ko je bila med tem peč dovolj razbeljena, pograbi stric v razburjenosti prvega otroka iz postelje, ga zadavi in vrže v peč na ogenj. Ko je prišla žendarmerija, je bil grozen čin izvršen.
Še en tak izbruh tajnega ognja iz človeške notranjosti. Bilo je poieti 1919 v moji sosednji občini Središče. Neka žena je pregovorila skupno s svojima hčerama moža, da si je šel umivati noge. Med tem ko je imel noge' v vodi, ga ie udarila žena s sekiro po glavi, potem so dale mrtvecu vrv okoli vratu, ga obesile v pritličju in takoj zagnale velik krik, da se je oče obesil.
V pozni jeseni 1. 1919. je umorila v bližini Ptuja neka ženska s svojim sinom očeta, oziroma moža; zagrebia sta ga v vrtu in rekla, da^se je preselil v Avstrijo. Pa slabo sta ga pokopala. po dežju se je prikazal čevelj iz zemlje ter izdal strašen zločin.
Ti. kraji so znani kot pobožnjaški, in nobenemu teh zločincev bi ne padlo v glavo, utemeljiti svoj čin z mislijo, da ni večnosti in povračila...
Trije skrivnosti.\ žareči zublji
napravah. — Ker so pri zadnjih občinskih kakor tudi prejšnjih volitvah posamezne stranke z agitatoričnimi napisi in naleplje-njem lepakov hudo poškodovala razna poslopja in celo posamezna volišča, se objavlja, da bo policijsko ravnateljstvo pri predstojećih volitvah vsako poškodbo tuje lastnine, za katero je odgovorna poleg storilca tudi politična stranka, po katere nalogu, oziroma v katere interesu se je izvršila, najstrožje 'zasledovalo.
Zaupnikom SLS. Povprašajte pri županu kje jè volišče za Vašo občino in potem o tem obvestite vse naše^ volilce. Pazite dobro, kajti v mnogih občinah so volišča drugače razdeljena kakor leta 1920. Ukrenite vse potrebno, da naši volilci ne bodo ostali doma. Vaša Skrinjica je druga.
Okrajno tajništvo SLS.
Naše brošure „Sodite po delih“ in „Za svobodo in pravo“ (Govori dr. Josipa Hohnjeca) bi morai imeti vsak inteligent in vsak somišljenik. Naročajte, čitajte in sodite!
Naša zborovanja. Okrajno tajništvo SLS je imelo že mnogo zborovanj in sestankov zaupnikov, ki vsi dokazujejo, kako vkoreninjena je SLS med slovenskim ljudstvom. — Zadnjo nedeljo so se vršili sestanki v Apačah, kjer se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. podoldne shod. Sestanku so prisostvovali možje iz sosednih občin. Isti dan se je vršil shod v Vratji vesi, kjer so kmetje sami odstranili rdeči demokratski plakat. — Shodi se vrše v pondeljek, 12. t. m. predpoldne v Drobtincih, popoldne v Lutvercili. — Dne 8. t. m. v Lešanih, 10. na Plitvičkem vrhu, druge nedoločene dni v Kapeli, Radincih in drugod. — V Kapeli se vrši 14. t. m. (sreda) pri g. Coblju volilni shod. — Vsi nameravani shodi se bodo še pravočasno razglasili. — Kjerkoli želite sestanek ali shod, sporočite nani po posebnem selu. To velja ie za gornjeradg. okraj. Naše delo, dasi naporno in težko, sijajno napreduje. Ljudstvo je z nami. Posamezne stranke še-le lovijo predstavnike svojih škrinjic, ki so večinoma še brez istih. Še teden boja in zmaga poštenosti je gotova ! Vsi na delo, vsi krščansko socijalno misleči !
Tedenske novice
Izpraznenje Sušaka. Italijanski kralj je podpisal santamargheritske konvencije in so bile uradno razglašene. Pasic je takoj naročil generalu Miliču, naj odpotuje v Benetke, kjer naj se dogovori glede evakuacije tretje cone in Sušaka. Izmena ratifikacijskih listin se izvrši 26. t. m. Na Sušaku je nastopila naša državna policija, ki vrši službo poleg italijanskih karabiner-jev. Na Reki in Sušaku je izzvalo to veliko radost. Naše čete ukorakajo. v mesto v torek ali sredo. Italijanske vojaške oblasti bodo uradno izročile mesto y roke naše vojske. Zvečer bo mesto svečano razsvetljeno. Medtem je mesto že od nas zase-
pr odirajo iz človeškega srca: poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja. Gorje, če jim spustimo vajeti! Zato pravi apostol Pavel: „Bičam svoje telo m ga pokoravam“, da se ognji ne morejo razviti. In apostol Janez: „Le kdor premaga, bo to podedoval.“
Poslušajmo dalje idealizem (Olhaverjevega Tomfohrde): „Dokaz nesmrtnosti zakriva v sebi preosnavljajočo silo, podati vsemu človeštvu enotno smer za višjimi smotri. Na mah bi bi!, brez besed, ustvarjen nujni vzrok, biti dober in resnicoljuben“. In še enkrat moramo reči: O sveta priprostost, nadčutni pojavi vseh časov pri vseh narodih so tolikrat podali dokaz popolne gotovosti, da je človek nesmrten; pri tem so pa neomajno verovali na večne kazni v peklu. Ali so biii radi tega vsi dobri in resnicoljubni? Ubogi Tomfohrde, kako slabo pač poznaš človeško srce z vsemi njegovimi nedopovedljivo vročini boji za resnico in dobroto!
„Vera v nesmrtnost, je bila vedno le nekaka omahljiva in nestalna posest“. — Tudi v rimskih katakombah? Tudi za časa najkrvo-ločnojših preganjanj, ko so tisoči s svojo krvijo zapečatili in podpisali vero — recimo raje: svoje znanje? Tudi v časih zažiganja copernic?
_ »In celo v tej slabotni obliki je vplival blažilno . .. Pobožnjaštvo in prenapeto navdu-
deno. Povsod vlada velika radost!
Premestitev. Iz Celja v Ljubljano je premeščen iz službenih ozirov g. policijski svetnik dr. Ivan Senekovič.
Za koroške Slovence. Predsednik „Gosposvetskega Zvona“ dr. Oblak je poslal na ministrsko predsedstvo naslednjo brzojavko: „Ob prihodu Seiplovem zahtevamo prostost kulturnih prireditev^ in političnih shodov, svobodo in zaščito slovenskega jezika v šoli iu uradu za koro-tanske Slovence“.
„Narodni Gospodar“, glasilo „Zadružne zveze“ v Ljubljani št. 2 je pra vkar izšla. Ima sledečo vsebino : J. B. : T ako se ne dela. B. I.: Avtonomija v zadružništvu. Zvišajmo deleže pri zadrugah z omejeno zavezo. Hrvatsko zadružništvo. Neprijazna finančna obiast. Medsebojne terjatve med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo. Vprašanja in odgovori. Zadružništvo. Člani Zadružne zveze dobe list brezplačno. Za nečlane je cena listu 25 Din na leto, za člane Zvezinih zadrug 20 Din na leto. List se naroča pri Zadružni zvezi v Ljubljani.
Koralni spevi za oficije Vel. tedna
priredil Vinko Lovšin Ljubljana 1923 Si. natis samozaložba. Cena 10 D. Naroča se v prodajalni Kat. tisk. društva (Nič-man) Ljubljana. Ker je pomanjkanje ofi-cija zza Vel. teden zelo občutno, je prireditelj nanovo izdal II. popravljeni natis, ker I. natisa že par let ni dobiti, povpraševanje po oficiju pa še vedno ocl več strani. Rokopis sta pregledala prvotno č. g. dr, Kimovec, sedaj č. g. St. Premrl in ga odobri! šk. ordinariat kot manuskript. Izdaja je izvleček iz velikega oficija in popolnoma zadošča vsem potrebam, ker so obsežene vse melodije in začetni verzi psalmov. Lamentacije so pa izpeljane v celoti. Odgovarja v vsem novim izdajam in cerkvenim zahtevam glede koralnih izdaj. Zato ga vsem gg. duhovnikom, bogoslovcem in organistom toplo priporočamo. Naročiti je treba, ker je čas do Vel. noč kratek in založba razpolaga takoj z omejenim številom izvodov. Denar najboljše poslati naprej. S poštnino L50 D več.
N. O.
Nov nemški dnevnik v Mariboru. Mariborski Nemci so sklenili, da pričnejo z izdajanjem novega dnevnika. Na ta način upajo ugonobiti „Marburger Zeitung“, ki stoji baje preveč* pod vplivom demokratov.
Predčasen odpust vojakov. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vsi oni aktivni vojaki, katerih rok poteče 15. junija, oopuste že 15. marca.
Izvoz tobaka. Belgrajska „Demokratija“ prinaša vest, d2 namerava monop«lska uprava izvoziti 1 miljon kg finega tobaka, ki ga pri nas ne potrebujemo. Proračunjeno je, da se izkupi zanj 20.000.000 frankov.
—L—...jggg'	• " "	BgBHBBBBgBBBBr
šenje . . . more nastopati le tako dolgo, doklei poznamo vero v nesmrtnost v tisti meglen; obliki, kakor jo Cerkev uči in pridiguje. Edin nekaj vredni sestavni del Cerkve je le še nauk o nesmrtnosti. .. Fa nauk pa je tako zabrisan, tako nedoločen, tako nejasen, da je povzročil neizmerno zmešnjavo“. ~ Spiritist, kako si pač prebrisan! Vsekakor pa te ni začela glava boleti pii učenju katoliškega katekizma ali pri razmišljanju o večnosti na podlagi lepih katoliških razprav.
Sedaj nastopa spiritizem. Ne samo, da u č i nesmrtnost, ampak podaja tuci; in predvsem jasen dokaz za njo. S tem je postala Cerkev nepotrebna in milijarde denarja ki jih leto na leto požre, se lahko porabijo za boljše namene. Vera in krščanstvo ostaneta reo-slabljena tudi naprej. Odstranita se veroizpove-danje in bogosiovje . . ., ks sta nad človeštvo starno prinašala neizmerno gorja... Cerkev je s svojo nemočjo povzročila, da preti velika nevarnost od materializma“. Spiritistični duh (Ol-haverjev) prostodušno izpove tu tehtno besedo. Cerkev mora biti pač res strašen nepridiprav ah nebodigatreba. Ni čuda, da ji je Kristus napovedal preganjanja notri do smrti. „Sovražili vas boco radi mene pri vseh narodih in vas morili.“ . . .
(Dalje prihodnjič.)
Časuprimerna šala. Sedim v kupeju. Razgovor se vrti o številnosti kandidatov ter o kvaliteti duševni in telesni raznih Jurkovičev in Nachtigalov. Hudomušni sopotnik sestavi sledeči oglas. SHS prodaje na drpbno in na debelo kandidate. Kilogram žive teže po 120 K avst. veijave. Izvoz v inozemstvo prost. — Žid, ki je poslušal razgovor, odvrne na inserat : Nachfrage gering! O ti ubogi Jurkovič . . . —
Demarša velike antante na Dunaju. Zastopniki velike antante so opozorili avstrijsko vlado, da je po določilih saintgermainske pogodbe prepovedano snovati oborožena udruženja in informacije. Demarša je v zvezi z zadnjimi spopadi monarhistov in deiavcev.
Novi češki finančni minister. Narodno-demokratska stranka je glede zasedbe finančnega ministrstva stavila vladi dvojen predlog in sicer parlamentarca inž. Bogdana Bečko in neparlamentarna Avgusta Novaka. Ker je ministrski svet vstrajal na svojem sklepu, da more postati naslednik dr. Rašina le član parlamenta, je vzela imenovanje inž. Bečka na znanje. Vlada ga je predložila predsedniku v imenovanje.
Pametna naredba — pa ne pri nas. Bolgarski naučni minister je prepovedal učenkam vseh srednjih šol obisk plesnih vaj, večernih zabav, učenje prenapetih modernih plesov kakor tudi striženje las. — Pri nas pa samo poglej kako „zabavo“ naše prenapete inteligence, ki dopušča šoloobvezne otroke na plesne zabave, katere se vrše pozno v noč. Vse to je vidni uspeh brezverske sokolske vzgoje po naših šolah. Ako bo ljudstvo pametno, bo na dan volitev pomedlo z demokratsko kliko, katere glavno prizadevanje je, da izpodrine iz šole verski pouk, ker je potem taka mladina najbolj dovzetna za strupene nauke jugoslovanskih demokratarjev! Bodite oprezni, 2. Skrinjica je naša!
Dopisi.
Gornja Radgona. (Raznoterosti.) Pri nas se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. ob 8. uri politični volilni shod Slovenske Ljudske Stranke. Govoril bo okrajni kandidat SLS vič. g. dr. Josip Hohnjec. Pridite mnogoštevilno vsi, ki želite samoupravno Slovenijo, vsi, ki odobravate težko borbo Slovenske ljudske stranke za pravico in svobodo slovenskega ljudstva. Vsak krščanskomisleči obmejni Slovenec naj pripelje s seboj omahljivce. Agitirajte vsi za obilno udeležbo. — Znani „vičekana idat“ Filip Jurkovič, katerega so zadnji teden pridno iskali orožniki (pri sodniji že vedo, zakaj) pridno „agitira“ seveda na svoj način. Stranka, kateri služi sedaj (Narodnaradikalna) s. tem človekom ni zadela posebne terne, ker je mož slaba reklamna znamka za katerosi-bodi stranko. Kmetje, ki so bili radi galice in tobaka s to radikalno veličino v stiku, pravijo: Ne v parlament, ampak v kriminal spada. Zdi se, da si je pot do istega že — ugladil. Čudno se zdi vsem, da Samostojna stranka (ali še , obstoji? Op. škrata) niti z eno črko ne napada uskoštvo svojega pristaša. .. Najbrž imajo maslo na glavi, kjjubtemu da jih jurkovič v „Naši vasi“ zmerja s propaiicami! — Civilna policija. V poznih nočnih urah se klati brezposelna civilna družba okoli mostne, stražnice, se razstavlja po grmovju in „kontrolira“ stražnike. Po čigavem nalogu? Svetujemo brezposelni družbi kontrolo lastnih dohodkov in ako imajo toliko smisla za polic, službo, naj se oglasijo in prosijo za vstop k policiji. — Kakor se poroča, je ta družba v zvezi z aktom glede tihotapstva dinarjev, z aktom, ki še danes ni rešen! Mi bomo tudi tozadevno storili svoje in oblast spomnili na stvar, ki je čudežno omolk-nila! Delajte, lenuhi — potem kontrolirajte ljudi, ki v mrazu in pomanjkanju vrš težko stražno službo!
Apače. Tu se vrši v nedeljo, dne
11.	marca ob 3. uri popoldne po večernicah v prostorih g. Vincenca Kern shod Slovenske ljudske stranke po § 2. Dostop imajo le vabljeni in oni v spremstvu vabljenih. Somišljeniki, skrbite za obilno udeležbo! Na shodu bo poročal dr. Josip Hohnjec.
Drobtinci. V pondeljek, dne 12. marca ob 9. uri se vrši pri g. Gustav Novaku javen shod SLS. Somišljeniki iz Žepovec, Žiberec, Vratje vesi, Podgorja in Konjišč pridite mnogoštevilno. Na shodu bo poročal g. dr. Josip Hohnjec.
Lutverci. Tu se vrši v pondeljek, dne 12. marca ob 2. uri popoldne v gostilni g. Jos. Kern volilni shod SLS. Govori : Okrajni kandidat dr. Josip Hohnjec. Shod je sklican po § 2 in naj prinesejo povabljenci svoja povabila s seboj. Agitirajte za obilno udeležbo.
Lesane. (Apačka kotlina.) V četrtek, dne 8. t. m. se vrši ob 9. uri političen shod Slovenske ijudske stranke. Zboro-vališče pri g. Troppenauer. Pridite mnogoštevilno. Na shodu govori okrajni tajnik SLS.
Kapela-Rađinei. V sredo, dne 14. t. m. se vrši v Kapeli pri g. F. Cobelj volilni shod SLS. Začetek ob 6 uri zvečer. Na shodu poroča okrajni kandidat dr. Hohnjec. Pridite mnogoštevilno! Shod v Radincih se pravočasno razglasi!
Črnordeči samostojni radikal, invalidi in še to in ono. (Dopis iz Murskega polja.) Znani samostojni priganjač, sedaj radikalec, nekdaj celo klerikalec, po ustnem izročilu pa še marsikaj drugega seje vsilil organizaciji invalidov za nekakega vodja, dasi ga noben vrag noče. Invalidska organizacija, ki je po svojih pravilih nadstrankarska bi naj služila sedaj novopečenemu radikalu kot agitacijsko torišče. Zato invalidi, pozor! Te dni so prejeli posamezni člani inv. organizacije vabila — na invalidski shod s štampiljko društva. Ako menja on svojo barvo trikrat v letu, misli, da je vsak tako značajen. Prej je inv. organizacijo istovetil s Samostojno, sedaj pa z Radikalno strankarsko institucijo. Počasi Filpek, da se ti osel z vozom ne spodtakne in se ti mleko ne razlije po cesti — — — ! Z „Našo vasjo“ pa nas nič ne nadlegujte! Mi dobro vemo, s kakim denarjem se tiska in kdo je dušni oče tega lističa enodnevnica. Torej roke proč od invalidne organizacije. Kuverte pa, ki so že franki-rane oddajte kar sodišču ter nas ne nadlegujte in nam ne vsiljujte drugega mnenja o Vas, kakor Vas poznamo. Shod invalidov je krinka za agitacijske kolobocije. Po občnem zboru smo neštetokrat zahtevali seje, pa zamanj — gospod vicekandidat (ako za parlament, bodo odločili voliici, ako za kriminai pa sodišče) je bil vedno „zadržan“ in seja se ni mogla vršiti, shod se pa lahko vrši. — Tudi za tobak se ne briga, za hišo, ženo in otroke tudi ne, ampak samo za stvari, ki ga nič ne pečejo!
Presika pri Ljutomeru. Izjava! Podpisani župan ohč. Presike sem bil brez moje vednosti od „demokratske“ kakor od „samostojne kmetijske“ stranke imenovan za predstavnika volilnih skrinjic za volitev v ustavotvorno skupščino za dne 18. marca 1923. Ker nisem in ne bom pristaš teh strank nikedar, izjavljam, da je to bila predrznost od zgoraj navedenih strank in prosim uredništvo Murske Straže, da to mojo izjavo raztolmači vsem čitateljem, da sem pristaš SLS ter si demokrati in samostojni naj predstavnika iščejo v drugi občini. Občina Presika, dne 5. marca 1923. Jakob Štampar župan.
Gornja Radgona. Na naslov Okrajnega glavarstva. Neštetokrat je naš list opozarjal ha to, da se naj nemudoma odstrani baraka ob mostu in postavi za prebivanje ljudi primerna koliba. Prišla je že komisija, pregledala to državno sramoto in izgleda, da je s tem stvar za drž. upravo končana. Sedaj, ko se topi sneg, imajo ubogi strežniki, ki so po naših „nazadnjaško-kleri-kalnih“ pojmih tudi ljudje — lužo v kolibi. Prosimo v imenu človečnosti, "da se delo pospeši!
Gornja Radgona. V torek, d né 13. marca se vrši v gostilni Karbaš redni občni zbor tukajšnje podružnice Jugosiov. Matice. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Volitev delegatov za pokrajinski občni zbor v Celju. 4. Predlogi in nasveti. Vsi člani in članice se uljudno vabijo, da se občnega zbora sigurno in polnoštevilno udeleže.
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živce? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 208 Din in 5% doplatka razpošilja : lekarnar Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
2
skrinjica z belo-modro-rdečim križem ie	~	■
,	1 naša!
VABILO
na
redni občni zbor
Gospodarske zadruge
za Prekmurje, Murko polje in Slov. gor., r. z. z o. z.
ki se bo vršii na Veliki četrtek, dne 29. marca 1923 ob ‘Ali. uri predpoldne v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa za leto 1922.
4.	Volitev enega čiana načelstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ta občni bor ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu določil § 31 zadružnih pravi! pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki sklepa veljavno pri vsakem številu zastopanih zadružnikov.
V Gornji Radgoni, dne 28. februarja 1923.
Načelstvo.
Praa deiMsm trgovina
Angela Čeli-M
v Ljutomeru
la Veliko noi
priporoča sledeče po želo nizkih cenah po najboljši kakovosti :
Šunk&riee
Krakovske Brunšvšske Krsssvks Krsniske Mostadelia SaSsmo 3. ogrsko ¥se vrste sira Sardine šokoEaeSe
Sifrone in oranže Fine fcosi&one Fino gtetivo
SrTvse druge špecerije.
Za postni čas :
SM$as sardine, sardaie, vse vrste sira, aifcere, rnrn in daimatiasko vina
Kolje
prvovrstno, se dobi v Ljutomeru, kje se izve v trgovini Fran Repič.
okoli 1300 m2 pripraven za stavbišče, biizu cerkve na najlepšem prostoru v Gornji Radgoni, se takoj proda. — Ponudbe na upravo „Murske Straže“.
Telovadni
drag
nekaj telovadnih čevljev in obleke, kakor tudi rdeče blago za srajce se odda. Vprašati pri g. AL Neudauer, G. Radgona.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
r. z. z n. z.
obrestuje vloge z 5% od sto, II daje raznovrstna posojila in vezane vloge tudi višje, j| izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168
Rftmmtu rnuimmonomw
PALMA
K&tičuk potpe tnilce in potplate
dobro in zapomnite si, da • kupite radi velikanskega B nakupa direktno iz naj- "
___	vejčih svetovnih tovarn •
sukno, volno, eefir, platno, hlačevino, robce, ter sploh vso manufakturno robo najceneje v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
Cenik zastonj.
Rje 9i kupujete?
Ure, verižice, prstane, rinčice, zapestnice, zlatnino in srebrnino, nakit in različne slične potrebščine ?
Že 20 let znana odpo-šiljalna tvrtka ur H. Suttner je uredila svoje odjemalce, tako, da more vsak vrniti predmet katerega ne želi
obdržavati, a za oni denar se mu pošlje vsaki drugi zaželjeni predmet. Nimate tedaj nikake rizike in morete lahko priti do dobre, zanesljive ure, katera vam prihrani popravke in jezo; ravno tako vam pošlje vsaki drugi predmet od zlata, srebra ali kovine v najlepši in najboljši izredbi. Tn najdete vse kar iščete za sebe ali za darila. Zahtevajte ilustrovani krasni cenik, za katerega vam je treba poslati samo 2 dinarja:
Odpošiljalni tvrdki ur
H. Suttner, Ljubljana št. 952, Slovenija.
Spoji h spojim!
Zavarujte
svoja poslopja, poljske pridelke, pohištvo, zaloge le pri požarnem oddelku, svoje življenje, otrokom doto, dosmrtno rento le pri živlienskem oddelku
Vzajemne zavarovalnice
v Ljubljani, Dunajska cesta 1?
ki je prvi in edini slovenske zavarovalni zavod.
Prospekt brezplačno in poštnine prosto.

: mn m : i i twt........... 11. if wsras sttttt
Filijalka v Ljutomeru
pri g. KUKOVEC, pek. mojster.
.............. ..........
Priporoča tudi sveže laško pivo in črno pivo (Bockbier) v steklenicah in sodčkih.
Transport klobas, mesa in piva na veliko in malo za gostilničarje in trgovce.
#a«aaa••••••••••••••••••••••••
MESNICA IN PREKAJEVALNICA*
IVAN 98IIP0TIG
Gornjo Radgona, Spodnji Bris št. 19.
Priporoča vse vrste klobas lastnega izdelka kakor:
Šunkarice, krakovske, brun-Šviske, hrenovke, kranjske, moz-tadella in posebne vrste klobase.
Priporoča tudi vse vrste mesa, kakor prekajeno in sveže svinjsko, telečje in goyeje, ki se dobi vsak dan po najnižjih dnevnih cenah.
Sprejmem
več nakupovalk (nakupovalcev) za jajca
s o_t ^ j* n.
Trima Josip Farkaš
Sv. Jurij ob Ščavnici
priporoča lepo novodošlo spomladno in letno blago v veliki izbiri, po zelo solidnih cenah.
Lepo posestvo
obstoječe iz njiv, travnika, lesa in sadonosnika. Zidana poslopja v dobrem stanju meri do sedem oralov proda takoj gosp : Franjo Kocuvan Trotkova št. 14 Sv. Benedikt Slov. Goricah.

I
I
V.
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIKu
v GORNJI RADGONI
SPODNJI GRIS Štev. 12
kateri plača po najvišjih
dnevnih cenah.
Kupuje tudi vinski kamen po najvišjih dnevnih cenah.
I
9
I

Kdor se poslužuje kakega oglasa (inserata), naj se sklicuje na to, da je istega žita! v „Murski Straži*'!
j *	”— —————   .........Pfflilll II   
(Slavenska banka d. d
>»mem
PODRUŽNICA GORNJA RADGONA
Oesniška glavnica In rezerva Oin SO,OOO.OOO-	vloge Jrez Oin 125.000.000-
PodPužniCR: Ä;*.BÄÄ’ÄÄÄÄ Ekspoziture: SJÄT agencije:	*. l^aeije:	k
izvršuje vse bančne posle naj k u lan tn e j e.
Maja Konzorcij: „Murska Straža“. - Urejue: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: j. Kovačii. - Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.