Lelo Vi., štev. 2S3
Lfublfana, nedelja 20. decembra 1925
Poštnina pavteltrana.	Cena 3 Din
asa l»h«ja ob 4. t|irtr»l. aa
Stane mesečno D ji 15-; sa Inozemstvo Din 40-— neobvesno.
Oglasi po tariftu Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta.
Stev, «6/!. — Teielon štev. jn. Nočna redakcija: od 10. ure naprej v Stnatlovi ol. št. 5/L — Tele ion m. 3*>
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Lipruviilštvo: Ljubljana, Prežemava ulica »t. 54. — Telefon *t. 36.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Prešernova uhca St. 4. — Telefon St. 49«
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavodu t Liub« Ijana št. u.S*« - Praha či slo 78.18c Wien,Nr. 105.141.
Ljubljana. 19. decembra.
.Ministru prosvete gosp. Radiču se ie v kratkih tednih svojega poslovanja posrečilo proti seb; razburiti vse prosvetne delavce. Demagoški diletantizem in neresna bahavost. s katero v vsem ?n vsakem izreka anodiktične končne sodbe. že oreseda j onim. ki so en čas upali da vendarle kaj novega prinese v upravo.
Prvo. kar je hudo presenetilo, je bik) 'menovanie celokupnega sorodsiva v državno službo. Ko je še hčerka postaia šef kabineta in se je za zeta ustvarilo posebno now mesto v ministrstvu, so bili razočarani tudi oni. ki so v Radiču videli vsaj idealista.
Nato ie začelo izmenjavanje nsazor-rikov in učiteljev. Seveda so prišli pred vsem pod nož samostojni demokrati iz Hrvatske, oa tudi iz Slovenije ni manjkalo intervencij in «ovadb». Neki gg. kmetijaci in drugi simnatizerji so mislili, da zdaj lahko igrajo šah h učitelji. Gosp. Radiču ;e pa uspelo le nekaj korakov v korist SLS. V v»!ilni dobi je bilo radi prenapetega separatističnega udejstvo-vania v šoli premeščenih par učiteljev, na č eavo želio in pritisk, ie znano, dasi so baš isti potem zavijali oči nad čl. 71. in se »zgražali*. Nič ne de. Prizadetim klerikalcem se ni v stvari nič hudega zgodilo, a radičevci so iim pomagali nazaj. Dalje pa ni bilo uspehov za i?>sp Radiča. Kajti naenkrat ie prišlo par uka. zov nazaj in pred »ukaznim komite-tom» tudi ni šlo več gladko.
Nato se je gosp. Radič spravil na zagrebške univerzitetne profesorje. Nazna nil ie. da bo odstavil vse one. ki ni.-« bili predloženi od večine akademskega senata, akoravno zagrebški štatut ne veže imenovania profesorjev na tak predlog. A tudi tu je gosp. Radič vgriz-nil v zid.
Obenem je začela otročja borba Proti univerzam. Gre za običajno demagogijo: kmetom treba dokazati, da visoke šole mnogo stanejo in zato se jih je v korist seljaku poklalo. Predvsem je vzel na piko ljubljansko univerzo.
V tem rogledu je gosp. Radič da! več bonfuznih izjav, ki jim je glavna misel, zadržati 'oziroma otvoriti!) v Ljubliani montanistično akademijo. Gosp. Radie je uporabljal razne argumente proti ljubljanski univerzi' predvsem, da je klerikalna in da se v njej eoji slovenski separatizem. Ko se ga še priieio. se je umikal, a dostavil, da bo HSS imela pogum to provesti. četudi ni to ljudem prav.
!z ust gosp. Radiča 2veni očitek separatizma posebno neprijetno. Ce kdo. on gotovo nima pravice Ljubljani to očitati. Saj ie isti na. da se ie teološka fakulteta v Ljubljani serazmerno raz-rastla in da so bili neki pojavi in celo nastopi na ljubljanski univerzi precej mučni. A bo so prehodni pojavi, kj sa izgubljalo. Izid volitev v akademsko reprezentanco je nanravil izvrsten utis. Manifest ljubljanske univerze istotako. Vseučilišče v Ljubljani je državen zavod. ono ni samo slovensko, še manj pa senaratistično središče. To univerzo naj v čim večji meri pohajajo i Srbi i Hrvati. Slovenci oa nai ne zamude učiti se tudi na drugih naših univerzah. Starši iz cele države moraio dobiti utis. da jim bodo sinovi vzgojeni v dobrem duhu. ako iih Došlieio v Liubliano. Vsak utis. da za liubliansko univerzo stoje strankarski interesi SLS ali pa kakšna «sa-moslo venska i teorija kitajskega zidu. bi bi! zlasti v tem trenutku usoden.
Sicer pa liublianska univerza sloni na zakonu. Te dni ie razpravlial tudi parlamentarni klub SDS o intrigah proti njej in o igračkaniu Sti. Radiča na prosvetnem poliu Poslanec dr. Žerjav ie poročal in bilo ie enodušno mišljenje, da ie država vprašanje obstoja ijublianske univerze rešila končno že tedaj, ko je bi! spreiet zakon, ki io ie ustanovi!, in da je imela pač takrat teme!'i6o premisliti. ker se rake odločitve sploh ie dajo več preklicati. Klub bo nazil. da gosp Radič ne bo napravii škode. V debati se ie ne brez grenkobe in hudomušnosti konštatiralo. da zdai en separatizem hoče drugega ubijati in da je za vse te Probleme vedno in preko trenotnih razpoloženj sposobna pravično soditi edi-r.ole ioialno iugoslovensko orijentirana jugoslovenska struia.
Pričakovati ie za integriteto naših visokih študij morda šc hudih bojev, ako se vlada — pred budžetom ne zruši . . .
Hoda zima v Italiji
Rim. 19 decembra, k. Temperatura v do« 'ina Piemonta je padla na 25 do 30 stopinj ;>od ničlo. Več oseb je zmrznilo. Od leta 1900. se prebivalstvo ne spominja tako ostre zime. V Rimu Je temperatura 4 sto« pinje pod ničlo.
Velik sneg v Nemčiji
Berlin. N. decembra, s. Skorai po vsej Nemčiii sneži že 24 ur. Nekateri vlaki so trne II do osem ur zamude. Več vlakov Je obtičalo v sneti. Posamezni kraji na Vzhodnen Pomeranskem so popolnoma odrezani od prometa, ker je saeg 2 n visok.
Burja na univerzah proti Radiču
Solidarnost vseh vseučilišč v obsodbi mariborskega Radiceve-ga govora in za očuvenje naših visokih šol. — Le Zagreb še molči. — Radičevci se z^ovarjajc broti Ljubliani s svojimi slovenskimi pristaši in s — «SIo vensko Matico«!
Beograd, 19. decembra, p. Vsi beograjski listi beležijo resolucijo slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij v prilog očuvan;a neokrnie-ne Ijublianske univerze, nekateri, tako aPolitika» jo objavljajo v celoti. Resolucija je povsod napravila globok vtis ter se v političnih krogih živahno komentira. Radičevci ugovarjaio, češ. da ta resolucija ne predstavna solidarnega mišljenja slovenskega prebivalstva, ker da se ji njihova stranka ni pridružila! Kot najjačji argument pa se s strani Z. Radiča navaja, da je tudi velik del kulturnih delavcev proti resoluc'ji. češ, da najstarejša slovenska kulturna institucija »Slovenska Matica«, ki je pred ustanovitvijo univerze bi'a tudi naiviš'i slovenski znanstveni zavod, resol-?c"e nI hotela podpisati. Ni dvoma, da je ta argument nanravil v političnih krogih precej vtisa. (V pozni večerni uri n'smo mogli proveriti. kako ie moglo nriti do škandala, da se ie «S'ovenska Matica* absentirala. Predsednik »Slov. Matice® je — prosvetni šef dr. Lončar. On. ur.)
Beograd, 19. decembra, p. Profesorski svet heograiske univerze objavila iziavo. v kateri pravi, da so. listi poročali o takih mariborskih Radičevih izjavah o naših vseučiliščih, kakršnih doslej še noben prosvetni mmister ni izrekel. Zaradi tega težko veruje, da so popolnoma točne In pričakuje, da j;h bo prosvetni m'n!ster v najkrajšem času demantiral. V nasprotnem sltraiu univerzitetni svet kategorično trdi. da Ra-dičeva sodba o faku'tetah v Subotici in Skopliu niti malo ne odgovarja pravemu stanju stvari. V tem pogledu se zato pridružuie protestu pravne fakultete v Subotici ln se smatra poklicanega k stičnemu protestu tudi v imenu filozofske fakultete v Skopliu. Univerzitetni svet sploh protestira, da se tako važna vsenčIUška vprašan'a obravnava!o v na?šlršl Javnosti h rez prejšnjih Informacij in brez ozira na težke in nezaželene efekte, ki moreio zaradi tega nastati. Univerzitetni svet se izreka za obdr-
žan;e vseh fakultet v Beogradu, kakor tudi filozofske fakultete v Skopliu in pravniške fakultete v Beogradu. Istotako se hoče zavzeti za to. da se hsdl v nobeni drugi univerzi ne izvrši nobena Izprememba v škodo snlošneaiu univerzitetnemu pouku v niej.
Skoplje, 19. decembra, p. Profesorji filozofske fakultete so na včer.vsnii svoji se:i sprejeli naslednjo resoluciio: «Pod pogojem, da so bi'e točno repro-ducirane besede g. prosvetnega ministra na zboru v Mariboru, svei filozofske fakultete z Indlgnaciio odbija od sebe n"egovo sodbo o sposobnosti! naših profesorjev, preišniih in sedanjih. 3 ravno tako tudi niegovo sodbo o znanstvenem de'u. ker ne ve. kakor se iasno vidi. niti kako so prišli do svojega no-loža'a. in ker tudi ni sposoben presojati nj'hovega znanstvenega de!a.»
Beograd. 19. decembra, p. Beograjski listi obiavliaio manifest, ki so ga podpisale politične stranke, kulturne in gospodarske orrani7aciie v Sloveniji z ozi rom na Radičeve izjave o ljubljanski univerzi.
Subotica, 19. decembra, p. Akademska om'adina v Subotici je na svojem protestnem zboru sprejela resolucijo, ki pravi, da sta se plodonosno delo in blagodejen vpliv subotiške fakultete občutita širom cele Vojvodine, kar bi moral v prvi vrsti vedeti minister prosvete, radi česar je nedostojno in ža'ostno. ako sam šef prosvete naziva to fakulteto sramoto. Nedostojne in demagoga e opazke St. Radiča o subotiški fakulteti ne moreio zmanišati niene vrednosti, ki jo pozna ves kulturni svet. ter so samo dokaz niegovega nepoznanja stvari. Om!ad?na ne poziva ministra prosvete. naj rfemantfra svoje Izjave, ker je no. koliko so njegovi demantiji vredni, pač pa ga poziva, nai dokaže svoje trditve. Ako tera ne stori, no so di'akl subofiške fakultete soglasne?* mnenia. da bi pošten človek brez obotavljanja odšel 2 njegovega mesta,
Krstna slava in 89 letnica N. Pašiča
Božična navza v razvoju režimske krize. — O^hod nrše delegacije v Ameriko--Omaj-no st-lišče ministrov Nikiča in Ra-
dojeriča*
Beograd. 19 decembra, p. V političnem življenju se opaža danes v presto-!ici popoln zastoj. Važnejših dogodkov ni bilo. ker se že poiavlja božično razpoloženje. Razen tega je danes pra7n>k sv. Nikole. in ie mnogo uglednih noliri-kov praznovalo krstno slavo. Zaradi predstoiečih božičnih prazn:kov tudi ni za prihodnje dni pričakovati posebnih dogodkov. V Beogradu ie prav malo poslancev, ker so se že skoro vsi odpeljali domov.
Vprašanje rekonstrukcije je sHno na dnevnem redu Pašič bo preko praznikov ime! priliko do dobrega pregledati srtuaciio. Mnogo se v tei zvezi komentira izjava dr. Laze Markoviča v Mo-starju na naslov radičevcev, o katerih je rekel, da irmjo še mnogo izpremeniti v svoji takt'ki in nolltiki. predno se bo moglo resno govoriti o skladnosti v sedanji vladni koaliciji. V rarlikal-ih krogih se z velikm interesom razpravlja o najnovejši senzaciji, ki soravlia ministra za šume in rudnike dr. Nik^a v zvezo s Trbovelisko družbo. Dr. Nikič se mnogo trudi, da bi demantiral tozadevne vesti. Izgleda on. da postaja njegov položaj iako težaven, zlasti ker je znano, da bi g. Radič na nie-ovo mesto rad spravi! svojega ožjega pristaša drja. Krnjeviča.
Danes slavi tudi ministrski predsednik Pašič svoio krstno sbvo ln ob~n-m svoio osemdesetletn:co. Ker Pa se bo vršila posebna proslava te osemdesetletnice spomladi, se iavnost danes tegi dne posebei ne sr>nm;nia in ti»di !'sfi te nišeio o niem. Pač pa ie prišlo v Paši-čev dom na krstno stavo Icfos posebno mno<n^ častilcev in pri'atel!ev sivolasega državnika Ob KI2. se ie nripel:a! krati ter ie Pašiču osebno čestital, nato so obiskali ministrskega predsedmka vsi v Beogradu se na'>aia;nči miiistrl ki so dopolJne imeli kratko seio, na kateri so razpravljali o jugoslovenskem posolilu v Ameriki in o ured;tvi državnih dolgov Zedinienim državam in Franciii. ki iih ti dve državi sedai od nas tiriata V to svrho odnottre morda že iutri finančni minister dr. Stoiadino-vič v Pariz. New York i i wash;ngon. da doseže sporazum glede od^lačevania našega državnega dolga in naiam'.-večje posoiilo. Za njegove odsotnosti ga bo naihrže nadomeščal zunanii minister dr. Ninčič. V zvezi s tem roiova-njem je sprejel popoldne kralj fina le-
nega ministra dr. Sto'actinovjča. ki mu ie obširno poroča! o fnančmh zadevah, z'asti na o stanju naš.h dolgov v inozemstvu.
Ker so seje zbornice odgodene dn konca iaiuaria. odnotuje predsednik Narodne skupščine Trifkovič prihodnje dni v Pariz, kjer ostane nekaj časa.
Beograd. 19. decembra, p. Politični krogi soglasno ugotavlja io. da je popnj. noma gotovo, da inženjer Anta Radojevič ne bo več do!go prometni minister. Kot njegovega naslednika imenujejo Krsto Milet;ča. sedaniega ministra za roljedelstvo. Radikali, ki so nezadovoljni z delovanjem vl?de. zafriujeio. da bodo spremembe v kabinetu precei obširne in da ho to imelo posledice tudi v ra7meriti med obema strankama vlad dne koalicije.
Pred novim komunističnim procesom
Beograd. 19. decembra p. Beograjska po-Icila je aretirala voznika in funkcij-marja »Rdeče pomoči* Cvetki Grbičn, ki je po za-trdHu policije zadnje čase zelo poensto potoval po državi ter r>os'l denar podružnicam "Rdeče pomoči*. Pred tremi trdni je v Zagrebu preje! od Rffce^a zaupnika 2 rt.0'0 Din, nakar se je vrni! v B^osrad, kjer je pričel zelo razsipno ?iveti. Po reki prrp't: noči je imel pri srhi s"mo 5e lOS.DOO Dm, naikar je odpotoval iz Herurrada. Včeraj se je vrnil nakar ea ie policija izs'ed'la tn aretirala. Denarja ni več n.^Sla pri npm. Izpovedal je, da ca je izročil pred odhodom nekemu z?upniku «(?deče pnnr-č'«. PoPeija vrd-1 sednj preiskavo, odkod je b'l denar in aii ie bil namenjen za komunistično propagand \ Ako se to nzotrrvi, bo aošlo do novega komunist čnega procesa.
Velika rudniška nesreča v Istri
Poreč, 19. decembra, e. V rudokopu za Foksit pri Castcliri sc je dar.es popoldra dogodila velika nesreča, ki je zaht-vala več človeških žrtev. Okoli dveh popoldne se jc v ri!aV:u iitrg 'a težka zrmcliska plast ter zasula drset r dariev Na !'ce meta do^pcj 1' re.š lni oddelki sr> izvlekli fwcm mrtvih in en~gi tc?' n ranpnegJi d -lavca. De^rt) drlivec je ostal po naključju ncpošl;odo« van.
Italija ne priznava narodnih manjšin
Značilna izjava faš'stovskega poslanca ob priliki debate o trgovinski pogodbi z Nemčijo. — Parlament odgoden za nedolo-
čen cas.
Rim, 19. decembra, e. Zbornica ie danes odobrila zakonski predlog, da se kraljevi odiok zakona za izvršitev itali-iansko-nemške pogodbe za trgovino in plovbo izpremeni v zakon. Poslanec B'anch je v svo;em govoru z zadoščenjem pozdravil sklenitev te pogodbe in izrazil prepričanje, da bo pogodba rodila samo dobre posledice, ako Nemčija iz nje ne bo črpala poguma, da bi pri Zvezi narodov nastopala z vprašanji, katerih lta'i;a ne dopusti. Med drugim, je deial B'anch, je iužna Tirolska, ki ji Nemci pravijo eSudtirol«. latinska po svoji zemljepisni legi kakor tudi po zgo-
dovini. Za Italijo ne obstoja vprašanie narodnostnih manjšin. Njena duša je tako velika in materinska, da mora vsakdo čutiti, da živi svobodno in dostojno v njenem naročju! Končno ie Blanch kot star skvaderist pozdravil zunaniega ministra. vei;kega voditelja fašizma.
Govoril je nato še minister za narodno gospodarstvo Belluzzo. nakar ie bil zakonski predlog spreiet in zbornica odgo-dena na nedoločen čas.
V senatu se je danes pričela razprava o zakonskem predlogu za odpuščanje državnega uradništva iz službe.
Briand o važnosti locarnskih pogodb
Optimistične izjave francoskega ministrskega oredsednika. Zanimiva Briandova izjava o razgovorih s Cičerinom,
pakt preprečil vojno. Pakt vsebuie Tisrm elementne varnosti, ki so za Evropo vsbndi le veliko upanje za bodočnost.
Clanl odsekov so vzeli izvaiania ministrskega predsednika soglasno za znanje.
V odgovoru na vpra.šanie komnnlsfa Ber-thona je Briand iziavil. da ie dal Ciče-inn zagotovilo, da locarnski pakt nikakor ni naperjen proti sov etski Rusiji ter da bo to tudi iavno v zbornici poudarjal. Poleg teej se bo potrudil, doseči ia Rusijo v Zvezi narodov stališče, ki bo enako onemu drastffe držav.
Pariz. 19. decembra, s. Ministrski predsed nik Briand ie danes dopoldne na skupni seli odsekov za zunanie zadeve in za vojno r.hraziožil vojaške posledice locarnskih pogodb.
Razpravlja! ie o merodajnih razgovorih glede garancijskega pakta ter 'e poudarjal odlično vlogo, ki jo ie izral angleški zunanji minister Chamberlain pri sestavi locarnskih pogodb. Locarnski pakt pomenla začetek nove dobe ker tvori medsebojno jamstvo med evropskimi državami v duho varnosti ln snlidaritete. Ministrski predsednik Biland je naglašal. da bi bi! leta 1914. sličes
Francoska industrija za koncertracijsko vlado
Industrijci s severa ponujajo vladi jamstvo za najetje posojila 10 milijard. — Zahtevajo sestavo vlade narodne sloge. — Odpor levice.
pravljetrt, da s svojimi tovarnami JamčJJo posojilo 10 tnflliard frankov v Ameefld te da osirurajo oferosti in amortizacijo v svrho stabilizacije franka. Pogajanja vlade so v feiku. Posledice te Mcijattve morejo bftS znatn«; predvsem bi se dalo ozko spojiti vpraSanje posoja Jn ureditve dolgov ter sklepa trgovskih pogodb, ki so zadele aad-r.je čase na veiike težave.
Porofia se. da Je finančni minister sprejo! ponudbo 13 da jo bo vnese! v svoj finaafc? načrt.
Po najnovejših vesteh se hoče i-a-zšhlti aiccija na celokupno francosko mdustrHo. Veliko vprašanje pa Je, kako bo pomidbo
spreie! parbmervt ker zahtevajo industrijci bale vlado nac!iona?tie sloge, kaieri tra-sprotujeno Herriotovl pristaši bi soctfaKst?.
Pariz. 19 novembra, e. Prancoski fndu-strijci so ponudili vladi sodelovanje pr! sanaciji financ. Pod vodstvom poslanca DcJjs-sallea se Je v četrtek zglasila pri predsedniku republike deoutaciia industrljcev. ki sta Jo nato sprejela ministrski predsednik Briand b finanči« mi-nister Doamer. Ponudili so svajo pomoj pri izvedb! sanacijskih načrtov in stabilizaciji franka ter so se izjavili pripravljene, da Jamčijo, kot so tO storili nemSki mdustriici pri uvedbi rentne marke, s svojim celokupnim Imetjem sa nalet) e posojila.
Večem-i listJ prinašajo tzjavo poslanca Deilassaliea, ki je vrucr* deputaciio industrljcev. On ie dejal: Industrije! s severa misV-jo. da moralo vse produktivne sile v državi stavifi na tehtnico svoj industrijski! kredit ia prihiteli državi aa pomoč. Zato so pri-
-35S-
Konferenca univerz
Beograd. 19. decerrbra. n. V nedejo. dne 27 t. m. se vrši v Zagrebu konieicnca zastopnikov vseh univerz in visokih šol Jugoslavije. zlasti tudi fakultet v Subotici in Skopliu. Na tei konferenci naj bi se razprav Ijalo o novi visokošolski prosvetni politiki.
Enotna organizacija vsega učiteljstva?
Beograd. 19. decerrbra. n. Širši glavni odbor U druženja iugoslovenskih učiteljev ima dne 28. t. m. seio v Beogradu, na kiteri bo razpravljal o nov! prosvetni politiki in o reorganizaciji udruženia. Govori se, da se med Jugoslovenskim in Hrvatskim itdrnže-niem širi gibanje za ustanovitev enotiega društva.
Delegati sodnikov v Beogradu
Beograd. 19. decembra, n. Delegati sodnikov iz Zagreba. Liubliane in Sarajeva so posetil! danes ministra pravde Gjuričiča ia mu Izraz li želje svoih udruženj. Imeli so tudi konference s srbskimi sodniki in razpravljali z n imi popoldne o raznih stanovskih vprašanjih. Zvečer so se vrnili domov. Slovenske sodnike jj zastopa! nadsv. Peter Keršič.
Upor silstrskih orožnikov
rond-vn. 10. decembra. 1. V Ulstru se ;e uprlo 3500 obmejnli orožmkov, ker bi morali biti na podlagi nedavne« rar.mej:tve-nega spiraziima med svobodno Irsko državo in lJ1*trom sednj odpuščeni. Orožniki so zasedli svoie kasarne, nvnicijska sklad'.šča ln shrarrbe živeža, aaprli svoje ofeirje in poslali Siru .lamesu Craigu. ministrskemu predsedrrkt: UNtra -jMimatnm, v krterem zahtevajo odškodnino 700.000 funtov šterlingov (približno 2H) mTjonov Din) torej 200 funtov na osebo. Iriavliajo, da se bodo primerno branil', ako bi j'h hotela vlada ukloniti s si'o. , Ulstrski kabinet jim je ponudil r.dpravrvTKi j v višini dvomesečne pleče. Vprašame pa je. če se bedi uporni orožniki z-dovo'!:!i s to p-Tiudbo. Ta afera je izzva- . la v celem Ulstru največje razburjenje. 1
Vojna v Maroka
Lotid°n. 19. decembra, s. Kakor poroča «Daiiy Telegraphs fcz Tangerja, sa Rifovci po zasedih! Aidirja postavili na višinah v okolici topove, s katerim uspešno obstreljujejo špansko taborišče. Ker nast^a Abd el Krim proti onim plemenom, ki so prešli k Spancem, teredrm nasilno, se le pleme Andjeras zopet priključilo njemu. V Angliji se smatra zsonja a&clia predsednika ri-fovskega komiteja kot oficitelna. ker Je prišlo do nje s pomočjo francoske vlade.
Fiagiran rop v Zagrebu
Zagreb, 19 decembra, c. Veliko pozor* ros t je zbudila popoldne po vsem mestu vest o velikem zločinu in ropu. V vež« bi» še v eni stranskih ulic na Sajmištu se je znašel sluga lesne tvrdke Ervin Weiss, ki je dejal, da so ga oropali. Slupa je dvignil v zagrebški podružnici Poštne hranilnice 200.000 Din, ki jih je dal v denarno torbo. V stranski ulici se mu je približal človek in ga nagovoril. Nenadoma pa je dobil po glavi močan udarec s kamnom, vsled kates rega ie izg-ibi! zavest. Ko se je zavede! Jc vide!, da ie v veži hiše, v bližini katrre ga je neznanec napadel in pohil na tla. Z gro« zo le sluga zapazil, da nima več torbe z denariem Policiia je takoj uvedla preiska« vo in je do večera že izsledila krivca. Iz» kazalo se je namreč, da je napad fingiran in da je sluga sam poneveril denar s po« močjo brata, s katerim sta bila dognv«re jena. Da hi zabrisal vsak sum Je iznašel baiVo o roparju. Policija je pri.ela slugo in njegovega brata.
Volkovi na železniški postaji
Rim. 19. decembra, k. »Olornale d' Itallac peročajo iz Trsta: Uradniki -naihne želez, postaje Prestranek so se mirali celo noč skrivati pred volkovi. Kmet 1 z okolica ^ namreč ubil velikega volka ter ea zaiisno spravil v tovorno skladišče na p<-st-,.?i Ob irraku pa ie prišio več volkov na po-tak) ter hotelo vdreti v skladišče. Uradniki, ki to bili brez ornžia. niso n-oeli npravllatl shiZ-be ter so se poskrili v postajnem poslopja.
Vprašanje Valone v italijanskem parlamenta
Incident med bivšim ministrskim predsednikom Giolittijem in fašistovsko večino. — Zakasnela obtožba. — Giolittijev zagovor.
raiiSče aH ta Haiijo a!! pa za kako ta Jo državo. Da prepreči poslednje je ukaza! zasesti otok Sasseno. ki teži neposredno pred Va!ono. Dok'er je Italija v posesti tega otoka. ne more postati Valona pomorsko oplra-Itšče kake tuje države. Da bi pa postala Valona pomorsko epirališče za Italijo, bi mora!! Itzii ani zasesti najmanj 20 km zaledis, kajti vsaka pomorska baza mora biti izven območja sovražnih topov. Tega pa Italija ni t?*oela storiti, ker bi imela milijardno škodo. V slučaju vojne z majhno državo ne potrebujemo Valone, ker morejo italijanske ladje odpluti !z Benetk, lz Pu!ja in iz drugih pristanišč. V stečaju vojne z državo, ki ima močnejšo mornarico, bi mora!! takoj zapustiti Valono, ker ne bi mogii poslati našim četam ne ojačenj in ne munlcije. Ako mora že ftajija potrošit! milijarde v interesu pomorskih moči. potem je bolje, da se potrošijo za izpopolnitev vojne mornarice. Po-rr.orska opirališča izven državnega ozemlja morejo imeti !e one države. Iti gcsoeduie-io nad morjem. Angtiia more imeti Gibraltir ln Sues. (Glasovi: Mi smo gospodarji Jadranskega morja!) Toda kdor ni gospodar mcrja. ne sme trošštl lastnega denarja na tujem ozemlju.
Poslanec Gray ie izjavil, da je govoril s stališča notranje politike in v tem oziru se Giolitti ne more opravičiti. Končro je zbornica sprejela konzularno konvencijo z Albanijo.
Rim. 19. decembra. L Ka včerajšnji seji parlamenta \i prišlo ob priliki razgovora o konzularni konvenciji z Albanijo do živahnega incidenta med bivšim ministrskim pred-sedsikorn Gioiittijem in fašistovsko večine.
Fašisiovski poslanec Ezio Gray ie kot prvi govornik omenjal, da je sklep konvencije z Albanijo v prvi vrsti politične važnosti, ker gre predvsem za italijansko-albansko sodelovanje proti skupnim nasprotnikom. Italija k bila primoraaa gieds Albanije pričeti popolnoma novo politiko. V svojih na-sadaljnlh Izvajanjih je očital Gioilttiiev! vla di. da se ie zbaia sccijalsstlčne agtaciie. Na Giolittijev protest je Gray priče! razlagati razvoj evakuacije Valone, kjer so italijanski vojaki vršiii važno politično misijo. Ome aH je opor vojaštva v Jaklnu. ki so ga vpri-aoriti socijalisti. da bi prisilil! vlado k odpoklica italijanskih čet iz Albanije in kar so v resnic! tudi dosegli. Zato ie dolžnost fašistovske vlade, da popravi, kar so zagrešile k jene predhodnice sporazumno z demagošk! al iii protinarodnimi strankami.
Po dolgem pričkanju je dobil Giolitti bese do t te ie v dolgem izvaiaBju pobijal trditve Jaiistovskega poslanca. Med drugim ie reže!: V čast:, ko so se pojavljali v notranjosti upori, se ni mogio razpravljati aH ie potrebno, da ostanejo italijanske čete v Vaion! aii ne. Zasedba Vaione ie pomenila vojno stanje s Albanijo, ki pod nobenim pogojem si hotela, da bi bili toici na nlenem ozem- | Ua. Valona »e mogla postati pomorsko op!«
ii
Božična številka »Jutra
izide v četrtek zlutrai.
tnserate za to itevilko sprejema oglasni oddelek
v Prešernovi ulici štev. 4 do
srede opoldan.
Posnele oddane oglase se bo priobiilo le. ako bo
io dopuiial žas.
Eazciscenje v urjuni
Vse posledice kažejo, da je gosp. Pribičevič storil prav. ko ie omenil, da bi nekateri radi Izigrali Oriuno na politično strankarsko polje, kar seveda pomeni izigrati io proti SDS. Da se to prečisti, ie priSel na pomoč še gosp. Leontič 3 zelo nerodnim korakom, ko je pozval na dvoboj gosp. Pribičeviča. t! Je erajal njegovo politično nedoslednost. Mož s« je s tem temeljito osmešil V ostalem pa smo vsaj zaenkrat zadovoljni vsi: Orjuna ogorčeno Izjavlja, da 33 odvisna od SDS. SDS pa že od nekdaj in sedaj trdi isto. Spor ie torej silno <globok. in se končuje na hrbtih onih. ki bi radi Oriuno spremenili v politično stranko in posadili na čeio svoje ose-biee,
Težke obtožbe prod dria. Leontiča.
Oosb. Božidar Anasiasijevič. član javnega odbora Oriuno in predsednik mestne Oriune Beograd Savamala-va-roš nam pošilja iz.iavo. v kateri pravi:
Nekai dni po obisku gosp. Leontiča pr! gosp. Pašiču sem prejel od dosedanjega oblastnega komisarja Jevgje-viča pismo, v katerem mi naznanja, da ga je, dr. Leontič odstavil in imenoval .•ta njegovo mesto Inšpektorja v zunanjem ministrstva nekega drja. Dimitrije vida.
Gosp. Anastasijevič ugotavlja, da je ^osp. Dimitrijevič mož Pašičevega za-auania. ki pripada radikalni stranki, a ni bil nikdar Oriutiaš. Zato nobeden beograjski Orjunaš ni stopil v zvezo z gosp. Dimitrijevičem.
NsdalJe očita gosp. Anastasijevič drju. Leontiču. da je sicer izročil uredništvo orjunaškega lista *Razgovor» uredniku radikalskega lista *Država*. ni pa dovolil nekemu Člana glavnega odbora, da vstopi v redakcijo demokratskega lista «2lvo t».
Končno obtožuje gosp. Anastasijevič dria. Leontiča. da namerava izvesti likvidacijo •Orjune*, odnosno io fuzijoni-??ti z radikali ter zatrjuje, da bo to tudi dokazal.
Priznati moramo, da so očitki gosp. Anastasjeviča Jako težki ia da zahtevajo nujno razčiščenje.
Vojvodinska * O ritma« proti driu. Ltontiču.
Not! Sad. 19. decembra. I. Glavni or-2an Oriun v Vojvodini In Srbiji «Vidov-dan» obiavlia danes iziave vseh Orjun v Vojvodini, k! obsojaio nastop predsednika direktorija drja. Leontiča.
Pred mednarodno razorožitveno konferenco?
Ženeva, 12. decembra.
Danes so bil! na iavnl seii Sveta Zveze narodov sprejeti skleni dede mednarodne razorožitvene konference. Za dne 15. februarja prihodnjega leta sc zaenkrat skliče v Ženevo .pripravljalna komlsMa ta razorožitveno konferenco*. Poleg držav, ki so zastopane v Svetu Zveze narodov (Velika Britanija. Francija. Italija. Japonska. Španija, ^daiia. Češkoslovaška. Švedska. Bra-
zilija in Urugvaj) so povabliene v komisijo še Poljska. Jugoslavija. Rumuniia. Bolgarija. Nizozemska in Finska. Naivečje važnosti je, da se pošlje povabilo tudi Nemčiji Zed'njenim državam in sovjetski	Vse druge nepovabljene države imajo pravico staviti pismene predloge !n te predloge potom svojih zastopnikov oštmeno braniti pred komis-iia.
Med vprašanji, o katerih se bo posvetovala pripravljalna komisija, je aa-slednje brez dvoma najvažnejše:
(Vprašanie 5.) Na katerih temeljih ss more določiti razmerie v oborožitvi posameznih dežel z ozirom na število prebivalstva, finančna sredstva, zemljepisni polozal paroplovne in železniške zveze, lego mej in ob me in fb mest. možnost preustPo!a iz mirovnega v voj no proizvajanje in obsega sigurnosti na katero more računati nos.£snezna de žela na temelju pakta Zveze narodov aii posebnih pogodb?
Postavitev tega vprašanja posvečuje zmago francoskega stališča, ki smatra, da ni zadostno, če se upošteva samo zunanja, vidna oborožena sila. posameznih držav, ampak tudi poiencijalna oborožitvena sposobnost. Mnogotera država, ki ima razmeroma majhno stalno vojaško moč. predsiavlja radi svoje visoko razvite tehnike znatne večjo silo v slučaju vojne kot pa manj razvite dežele z večjim Številom stalnega vojaštva.
Delo komisije ne bo omejeno, koi se ie prvotno glasilo. 22oli na suhozem-sko razorožitev, temveč bo razpravljala tudi o oboroženju na vodi lav zraku.
Pripravljalna komisija bo torej imela silno razsežno. zapleteno in delikat-no delo. 2e Se čuie iz Amerike vest. da bi Zediniene države s Simpatijo spremljale posvetovanja razorožitve na kopnem; če pa se bo konferenca pečala tudi s pomorsko razorožitvijo, bo Wa-shington zrl na njeno delo s krajno rezervo ... Če Amerika zavzame to stališče končnoveliavno. zgubi sploh raz-orožitvena konferenca praktičen pomen. Znižanje oboroženja se mora izvesti Istočasno na kopnem, na morja !« v zraku. Ne gre. da bi kopne sile odložile orožie. pomorske sile pa ga ohranile.
Razorožiivene konference se morajo udeležiti vse dežele sveta. Posebno brez Amerike in Rusije ne more biti govora o razoroženiu. Sam Llovd George n. nr„ ki ni nič kai nakfcmiei nasledstvenim državam. iz:avlja v svojem članku: •'Aii pride razorožitev?! sledeče: «Nfe more ?s pričakovati od Male antante, da ome]] svoio oborožitev. dokler ni urejeno rusko vprašanje* AH se bo Rusjia udeležila razoro-žitvene konference in iskre.10 podpirala njena stremljenja, to je poleg ameriškega zadržanja glavno vprašanje, od katerega odvisi celokupna mirovna akcija.
Razorožitev more biti le splošna ali pa ie sploh ne bo.
In tudi če sprejmejo to naziranje vse dežele, ie še vedno dovolien dvom. ali se bo našla formula ra omejitev oboroženja. ki jo bodo priznale vse države, mera. ki bo vpoštevala stotere faktor-
je. ki predstavljata bojno potenco posameznih dežel. Res je. ds se da manjše države prisiliti k razorožitveni konvenciji. kdo oa bo prisilil Ameriko, Rusijo, Anglijo?
Navzlic tak! ne prav optimistični perspektivi pa morajo vsi dobrohoteči ljudje pozdraviti napor Zveze narodov za redukcijo oborožitve. Države, posebno revneiše. omaguiejo pod ogrom iim vojaSkfm bremenom, če se to breme ne zmanjša aii če se ee!o še stop-nuje. je nemogočo finančno, gospodarsko ozdravljenj sveta. Nova voina. krvavejša. strašnejša od zadnje, bi pomenila katastrofo civilizacije beie rase. predvsem Evrope.
Politične beležke
-r Proti občinskim volitvam v LJubljani. Rad!čevci in grupa dr. Ravniharja sts boje občinskih volitev v Liubliani. Še letos se ve pojavil dr. Ravnihar kot nosilec klerikalne liste pod Imenom »samoupravna lista«. Silne so kričali, da volitve moralo biti takoj. Celo leto smo poslušali njihovo iamranje. ko pa so bile nazadnje volitve res razpisane, ie bit ogenj v strehi. Takoj je sledila intervencija. da se jih prepreči. Mi sm») se o stvari informirali na najmerodaj-nejšem mestu in izvedeli, da dotični in-terveniienti niti omenili niso. da nai bi se spremeni! občinski volilni red ljubljanski. Oni so le zahtevali da se volitve za božjo voljo odgode. češ. da fe strahovita nevarnost, da pri teh vo!it-vab zmaga SDS. Torej .nevarnost® je. da pride Ljubljana v roke nacijonalne stranke z naprednim in socijalnim programom. ne pa v roke klerikalni stranki. Gosp. Ivan Pucelj je zelo ponosen na to svoje obnašanje v nrid svoie-mu najmočnejšemu zavezniku gosp. Ravnih ar ju. Klerikalci pa se zadovoljno smehliak). markirate odpor zoper od-goditev. a žanjejo posledice tega postopka, Nam ie prav. da se vsa ta gospoda Dred vso javnostjo razgali, da jih bo vsakdo temeljito poznal. Da pa Ljubljana radi njih ne bo trpela, bo skrbela vsa narodna in napredna javnost.
-f Nov političen dnevnik v Ljubljani Z novim letom začne v Ljubljani Izhajati nov političen dnevnik. Smenoval se bo baje »Delavska politika«, izdajal ga bo bivši minister g. Anton Kristan, glavno uredništvo pa bo ime! znani sociialistični publicist in bivši poslanec 2. Rudolf Goiouh. Dnevnik, ki se bo tiskal v Blasnikovi tiskarni bo pisan v socialističnem duhu.
+ Prazni izgovori posl. PucUa. Kakor znano, se ie pretekli teden posl. Pucelj v izvrševanju politike seljaške demokracije izjavil v tarifni sekciji finančnega odbora za uvozno carino na pluge. Posl juraj Demetrovič je predlagal po polno odpravo te carine in njegovemu predlogu se je pridružila tudi ostala opozicija ter — radikali. Samo poslanec Pucelj In njegov radičevski tovariš sta bila za ohranitev carine na pluge, in sicer v polovični izmeri obstoječe postavke, ki se sedaj nahaja kot vladni predlog pred parlamentom, t. j. 168 Din, kar predstavlja še vedno 42 Din več, kakor pa je določala stara carinska tarifa. Sedaj piše .»Kmetski Ust* v zagovora posl Puclja. da je bil Demetro-vičev predlog postavljen samo z dema-goškim namenom in da v plenumu finančnega odbora ne bo potrjen, ker ga nobena vlada potrditi ne more. Mimogrede omenjeno, je načelo, da naj poslanec glasuje le 2a to. kar je vladi všeč. jako originalno in pravcati eseljaški de-mokratlzem*. V stvarnem oziru brani »Km. list* g. Pucl.ia s trditvijo, da stojimo pred neposrednimi pogajanji z Nem. čijo in da bi si izbili vsako sredstvo za uspešna pogajanja iz rok, ako bi se odpravila uvozna carina na pluge. Kdo naj verjame, da bo uvozna carina na pluge rešila trgovinsko pogodbo z Nemčijo, bržkone posl Puceli sam ne ve. Stvar pa je ta. da se je g. Puceli kot član vladne stranke smatral dolžnim zagovarjati vladni predlog, pri čemer se mu je dogodila nesreča, da so se radikali, ki so tudi vladna stranka, izrekli za Deme. irovičev, o katerem piše ^Kmetski Usti., da je bil postavljen le z demagoškim namenom. Menda ne bosta ^Kmetski listi in posl. Pucelj trdila, da so tudi ra dikali šn vse ostale stranke glasovaie za Demetrovičev predlog iz dema"oškib ozirov in da radikali koi vladna stranka niso bili vezani na vladni predlog. »Kmetski list* in posl Pucelj prav dobro vesta, da trgovinska pogodba z Nemčiio še ne bo kmalu sklenjena, saj piše ^Kmetski list* sam. da pride najprej na vrsto trgovinska pogodba s češkoslovaško, potem šele z Nemčijo. Pre tekli bosta morda še dve leti. predno bo sklenjena trgovinska pogodba z Nemči;o In zato. da bi posl. Pucelj reši! to pogodbo. naj bi kmetje ves ta čas plačevali visoko carino na pIupo a'l pa še nadalje oraii s slabimi plugi? To je res izborno pospeševanje poljedelske produkcije'
Iz demokratske stranke
Podpisano tajniSivo SDS prosi vs« go« spode člane n«čelstvs SDS da se udeleSe korporstivno pogreba g. viš. iivinoadrav. tsik* in ravnatelja podkovske šole ter čl a. nn načelstv« naše stranke g. Lovra Ttplne. Zbirališče na Se!u pred državno žrebčarao. Tajništvo SDS.
Dobova. Danes, dne 20. t. m. ob pol 4. sestanek somišljenikov SDS v Dobovi. v gostilni Kramer. na katerem se bo poro. čalo o kongresu stranke in današnjem po. liti Enem položaju.
Nova krajevna organizacije V neacTlo. 13. t. m. se je vrši v št. Petru v Savinjski dolini ustanovni občni zbor krajevne orga.
nizacije SDS. Okrožni tajnik g. ižafsfcsr iz Celja je referiral o spioSnem političnem po« ložajn ln o progremu SDS. Izvolil ae je sle« deči ocbor: Ivin Srebotr.jak, lesotrifcc, pred sednik; Zvonitnir Kobljur. tajnik; Ego Sri» bar, blagajnik; Simon Bančič, Ivan Ltnišek in gdč. Antonija škerbee, odborniki. Po obrazložitvi g. Žabkarjs o dolžnostih fcra» jevne organizacije je g. predsednik s pozi« voro članov na vztrajno dele zaključil nad d»-e uri trajajoče zborovanje.
Mladinska organizacija
Lesca. V nedeljo se Je vrši! informativni sestanek «Edinosth> v Lescah. Sestants se je udeležil delegat »Zveze* iz LjubSjane. Podal je smernice in orisa! namen in po« men organiiaeije. ?zvoli! se je sledeči pri« pravijalni odbor: predsednik: Drašlar Mir« ko; odbornik« Kunčič Francka. Dežman Anton. Drašlar Franc, Šerarl Ivan, Pofijan« šek Franc in Justin S •irofl. Za novo ot«i» nizacijo se kaže veliko zanimanje med do« mačo mladino in ji je uspefc zasiguran. kar nam priča odbor, ki bo šel z vso vnemo na delo. Živeli novi borci!
Po svetu
—	Protifašistovski italijanski dnevnik v Parizu. Z novim letom prične izhajeti v Parizu italijanski dnevnik «fOorriere oegli EtaliamV V odbora, ki bo izdajs! dnevnik so med drugimi general Garfhaldi. dr. Do« rstti. Nfittijev pristaš Aprato tsj Alceste de Ambfis, ki bo prevzel vodstvo dnevtiiks. Newi dnevnik bo široko zasnovano opozt« cijonalno glasilo, ki bo beležila razvoj do« gedkov v Italiji.
—	'izgon generala Brasiiovsi iz Moskve. Sovjetsk« vlada je dostavila znanemu ge« neralu B rušilo va ukaz. da mora takoj ztu pustiti Moskvo in da sa v dobi treh mesecev ne sme vrniti v mesto. Na ta način je kaznovala sovjetske vlada generala Brusi« lova, ker se ai hoteli udeležiti pogrebi ■roj« cega komisarji Frunzeja.
—	Mednarodne zveze strokovnih organi' zaeij. N«čelsfr»o mednarodne zve«« stre« kovnih organizacij je p' dilo g 14 proti 7 glasovi februarski sklep o odklonitvi brez. pogojnega priče tka pogajanj s sovjetskimi organizacijami .
— .Vov grškeviralijanski konflikt. Ir Atii. poročajo, da jc prišlo na otokih Dodela, neza do resnih spopadov med grškimi tt, cijonalisti tn italijanskimi orožniki. Spopa. de je povzročila italijanska akcija, da se morajo prebivalci priznati zs italijanske državljane. Italijanski generalni guverner je izda! zz otoka Karpathos tn Kalintnos po. sebne odredbe. Karabinjerji so streljali grške demonstrante ter ranili več oseb. Itg» lijansko izzivanje je zelo vznemirilo prebi» valce, ki bodo izročili zadevo Zvezi asro. dov.
.
Rusija in dogodki na Kitajskem
Moskva, 19. decembra, s. Z orirom na r inozemstvu zlasti v angleških listih razšir. jene vesti o koncentraciji ruskih čet ob mejah Mandžurije in o drugih vojaških pripravah sovjetske unije glede dogodkov na Kitajskem se s avtoritativne strani ugc* tovlja, ca ri odše! ns kitajsko mejo nobes roški transport in da se ne vršijo ob te' meji nobene voješkr. priprave sovjetske Rusije.
Bolezen italijanske kraljice-matere
Rim, K>. decembra, k. Včeraišnie ijtfcofJ. Sanje v zdravstvenem stanju kraljice mi. tere Margherite ni napredovalo. Današnji bulletm javlja, da vnetje ni izginilo. Bnlni. ca zelo težko dha. Splošno stanje je slabo Vendar pa je bolnica pri zavesti
Za božične p^zn'ks dobit« pitano perutnino
v perutninskem zavodu mm
SMET, Spodn?s Slika,
pO sledečih konkurenčnih cenzh r Purani 23-— Din. parice 26'—Din, 25'— D'a race 2 "— Dir,, kokoši 2>— Din, n-ščets 26-— Din, za kilogram zaklano in oflš eno. nareia ae iahko telefonlžno ii. 875.
Znižane cene
it ? msoerni kcimoii Jos. Rojina - Ljubljana
Prvo nagrado 10.000 Din je dobil Mariborčan
Včeraj popoldne se je vršilo v dnevni redakciji «Jutra> žrebanje jubilejnih nagrad III. serije za stare in nove «Jutrove» iaročnike. Žrebanje se je vršilo pod nadzorstvom posebne ko-nisije, ki so jo tvorili člani konzorcija, uredništva in upravništva i Jutra*. K žrebanju se je priglasilo 11.397 upravičenih starih in sovih naročnikov, Priglasov je bilo cele košare. Žrebanje se je čtšilo na ta način, da so prve vlečene številke dobile najmanjše lagrade, zadnja številka pa je dobila največjo nagrado 10.000 Din. Vseh razpisanih nagrad UL serije je bilo 1600 v skupni /rednosti nad 64.009 Din.
Prvo nagrado 10.000 Din v gotovini
fe dofefl g, IGNAC VIDMAR, »etniški paznik v MARIBORU, Frackopanska ulica št. 8.
Drugo nagrado 2500 Din v gotovini
e dobila g. LIZIKA TURNŠEK, dnevni kop, Retje št, 108- no-šta TRBOVLJE L
Nadalje je bilo vlečenih deset številk za
10 nagrad po 400 Din v skopni vrednosti 4000 Dir.
/saka teh nagrad obstoji iz 10 vezanih, doslej izišlih «Jutrov£h>-•omanov.
Te nagrade so dobili gg.:
i« Anton Petac, pekovski mojster Javornik;
2« Anica Votavecs poštna uradnica, Maribor, Koroška c. 99;
3» Ignacij Fratnik, Sv. Lucija ob Soči;
4. Andrej Jordan, progovni mojster, št. IIj;
5» Franjo Žekelj, starešina pošte, Paz?riČ pri Sarajevu;
6.	Emiss Lehmanova, učiteljica. Sv. Rupert, p. Sv, Lenart
v Slov, gcricah;
7.	Anton Jenko, železniški Čuvaj, Sevnica ob Savi 132;
8.	Matevž Brglez, tesar. Toplice- p. Zagorje ob Savi:
9.	Ivan CitUar, orožnik, Žiri;
10. Dnšan Srnovršmk, višji stražnik v p., Celje. Polule št, J. Izžrebanih je bilo nadalje
800 nagrad po 30 Din
f skupni vrednosti 24.000 Din. Vsaka teh nagrad je r>o r-. >vod •Jutrovegas. romana «Hčl papeža«. Končno ie bilo izžrebanih
788 nagrad po 30 Din
t skupni vrednosti 23.640 Din. Vsaka teh nagrad je po en izvod cJutrovega» romana «Ve!ikI inkvizltor*.
Imen izžrebancev za te manj5e kniižne nadrade zaradi po-nanjkanja prostora žal ne moremo objaviti. Vssk dobitnik bo »bvežčen s tem. da prejme do oošti svoio nagrado. Nagrade se jričnejo razpošiljati v oondelfe'* ter bodo do praznikov gotovo v rokah onih, ki so tokrat imeli srečo,
V božični številki bo «Jutro» razpisalo nove originalne »grade za svoje čitateljs tudi nagrade deco, na kar že
lanes osorni^mo,
JUTRO*
100% na čista mast iz kokozovih orehov, zajamčeno izčiščena in higijenična.
S
¥
maria (levo) v igri s češkoslovaškim prvakom, sedai ministriskim svetnikom v Pragi. Oldricliom Durasom. ki jc kot čini kmalu kapituliral.
vrsti seveda nas jugoslovenske državljane. Ra\ no te dni so zaprli še rudnik Westerho!d in Bergmannsgluck v Kass-lu, kjer ic bilo odpuščenih 1600 rudarjev, med njimi vsi naši.
Kaka usoda nas čaka. to naibolje ilustrira govor ministra Brauna dne 10. tega meseca v Berlinu, kjer je iziavil, da bo treba izgnati iz države okoli 400 tisoč delavcev. Jugoslovenskih rudarjev je v Nemčiji okoli 40.000. Večina med njimi se nahajalo tamkaj že leta in leta in so plačevali prispevke v bratovske skladnice v pokojninske in bolniške blagajne itd. Vse te težke naše žrtve so sedaj v nevarnosti, ker se bomo morali naibrže izseliti. Tako smo prepuščeni usodi in bedi, navezani sami nase, brez vsakih sredstev. Apeliramo na rojake v domovini, posebno na poslance in konzularne zastopnike Jugoslavije v Nemčiji, naj se kar najenergičneie zavzamejo za naše interese, kajti naša stiska je na vrhuncu in glad že pred durmi.
Milijonska tihotapstvo v Zagrebu
Manufai;turno b'ago v Zagreb, papir iz Zagreba.
Pred kratkim je prišlo na zagrebško carinarnico 6 vreč blaga, toda trgovec, na katerega je biio poslano, blaga ni hotel sprejeti, temveč ie isto poslal nazaj. Blago je bilo poslano od nekega dunajskega trgovca, in sicer potom spedi-cijske tvrdke v Leibnitzu. B!ago ie bilo označeno kot bombaževina. Pri preiskavi pa se je ugotovilo, da v vrečah ni bila bombaževina. temveč papir. Zato špediter v Leibnitzu blaga ni hotel prevzeti, temveč je poslal isto nazaj v Zagreb. Tu so blago zopet pregledali in ugotovili, da se v vrečah nahaja napir.
Carinske oblasti so pričele radi tega takoj sumiti o poštenosti akcije in so trgovca ovadile radi tihotapstva. Nato sledeča hišna preiskava je imela popoln uspeh. Pri trgovcu so zaplenili več faktur. iz katerih je razvidno, da ie bil v poslovni zvezi z dunajsko tvrdko, ki je poslala te vreče. Obenem se ie tudi dognalo, da dotična dunajska tvrdka ne trguje s papirjem, ter da so bile njene j le vreče, v katerih se je. nahaial papir.
Nadaljna poizvedovanja so dognala, da je prodala osumničenemu zagrebškemu trgovcu papir neka maniša zagrebška tiskarna. Lastnika te tiskarne so poklicali takoi na carinarnico, kjer je izjavil. da je v resnici prodal osumničenemu trgovcu oapir. Na vprašanje, koliko je bilo papirja i.i kakšen je bi', jc trgovec odgovoril, da bilo čez štiri tisoč listov rumenega papirja za pako- '
rike fregate; Ivžd Fras, Ivan Bajec, Veko slav Cerjak, Ivan Rupnik, Josip Klobuča: in Franc Oven za strokovne poročnike: podporočnik Josip Supančič za mornariško tehničnega poročnika; poslovodja 3. razrc^ da Ivan Stebla i za tehn. poslovodjo 2. raz reda; poslovodje Kvirin Košir, Ivan Hribar in Josip Galovič za poslovodje 3. razreda: dr. Ivan Fras za sanitetnega podpolkov> nika.
Vprašanje obstoja neokrnjene tehniške fakultete v Ljubljani
Podpisano Udruženje smatra za neobhodno, da objavi svoje stališče napram napovedani krizi v tehniškem visokem šolstvu. Obrača se do merodainih činfteijev s proS-njo, da se pri usodepo-lnem reševanja preureditve visokega šolstva zasliši in irvažu-je tudi njegovo mnenje kot mnenje predstavnika strokovnjakov. Vi rmajo na stvari strokovni in povsem idealni interes. Glede nadai.inega obstoja ljubljanske univerze v sedanji sestavi se v polni meri pridružuje enodiršnemu javnemu mnenju.
Udruženje j ugoslo venskih inženjerjev ;n arhitektov — sekci i a Ljubljana ugotavlja, ia je tehniška fakulteta na ljubljanski univerzi dovršeno deistvo ter čhtftel), katerega obstoj je potreben za nadaljnl raizvoj 5>i naioredek jugoslovenske ku'ture tembol; ker se nahaja v obmejni pokrajini, katere splošni narodno - gospodarski prospeb fe v tesni zvezi z obstojem In razvojem najvišje tehnične znanstvene institucije.
Okmitev ali ukinitev tehnične fakultete bi povzročila nepopravljivo škodo državi, namdu in njegovi kulturi. Sestava tehniške fakultete po strokovnih oddelkih mora v strokovnem in znanstvenem fnteresu osta<; taka. kakršna je in kakršno le narekovala zgodovina stoletnega razvoja tehnišnega vi sirkesra šolstva. Ako izmed obstoječih oddelkov naštejemo vse: gradbenega, arhitekt nega, strojnega. elektrotehničnega, rudarskega. kemijskega in geodetskega, moremo noudarfti, da v interesu kulturnega napredka, v iskreni želji po vsestranskem razvoju države, katerega pogoi je prosueh teli-niSne kulture, ne želimo in ne priporočam ukinitve niti enega izmed teh oddelkov, počen ši od matice -vseh to je od gradbenega oddelka, pa do ostalih, katere so se no zakonih zgodovine iz njega razvili. Na-ša zahteva je torej ta. da naj na ljubljanski univerzi ostane tehniška fakulteta popolna, neokrnjena, taka kakršna je v sedanji sestavi. Udruženje jugoslovensklh Inžsnjera 1 arhitekta — sekcija Ljubljana.
Pismo iz Debra
Debar, sredi decembra.
Sloveski vojak, ki služi pri 12. pes-polku v Debru v Macedoniji. nam je poslal sledeče pismo:
Katastrofalne povodnji. o katerih smo čitali v «Jutru» in ki so napravile v Sloveniji toliko škode, niso prizanesle tudi nam. Reka Radika je vs'ed de-ževia silno narastla in porušila vse mostove od Mavrovega do D^bra. Raz. drla je deloma tudi cesto. Močno na-rastli Črni Drim te odnesel znameniti Špiliski most in tako smo sedai popolnoma odrezani od sveta. Pošto nam orinašajo vsakih pet dni na oslih preko hribov iz Kičeva in takrat se čita na vse pretege. Jako težko ie to za nas. ki smo bili vateni. da smo dobivali vrak dan «Jutro». ki je nalpriliubljeneiše čti-vo slovenskih vojakov.
Vozi desno!
Novi cestni predpisi od 1. januarja 1926.
Z novim letom stopijo v veljavo novi restno — prometni predpisi, ki so bili uveljavljeni s čl. 33. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece december, januar, februar in marc.
Vsi vozovi moraio voziti cd novega leta dalje na desni strani cest in se morajo tudi izogibati samo na desno stran. Prehitevati smejo samo na levo. Ves cestni promet se vrši torej ravno nasprotno kakor doslej. Ker morajo vsa vozila voziti vedno na desni strani v smeri vožnje, je vsaka vožnja po sredi ceste nedopustna.
Novi predpisi veljajo za vso državo.
Da ne bo nesreč, je potrebno, da se od novega leta dalje drže vsi novih cest-noprometnih predpisov.
Vozi in izogibaj se desno, prehitevaj :ia levo!
Žrtev mraza
Nadučitelj Rojko Mežan — zmrznil, j
Izredno oster mraz. ki je vladal pre- j tečeni teden v naših krajih, je zahteval j tudi svoio žrtev.	i
Dne 16. t. m. ob 9. dopoldne je odšel j Rajko Mežan. vpok. šolski upravitelj v j Verdrengu v kočevskem okraju, po opravkih v Mozelj. Ker se proti večeru ni vrnil, kakor je imel vedno navado, ma je odšci tamošnii šolski upravitelj gosp. Etbin Klemente ob 8. zvečer nasproti: oh pol 10. zvečer se ie Klemente vrnil, ne da bi ga srečal. Domači kljub temu niso biij preveč v skrbeh, ker so mislili, da se je med potjo ustavil v Rajndolu in tam prenočil, posebno pa še. ker jc Rajko Mežan še pred odhodom rekel, nai nikar ne skrbe za.ii. ako se pravočasno ne povrne.
Ker ga tudi naslednji dan dopoldne še nj bilo domov, so se na prošnjo žene odpravili vaščani, da ga poiščejo. IJ res. še tekom dopoldneva so ga pripekali mrtvega, popolnoma zmrzlega domov. Našli so ga v šumi na mestu, kjer sta že dva človeka zmrznila. Ako bi bil šel Ie še kakili 20 korakov naprej, bi biJ prišel do ogljarske koče in do ceste.
Pokojni Rajko Mežan je bil star 54 let in šele nedavno upokojen. Njegova tragična usoda bo gotovo pretresla vse, ki so ga poznali.
Dr Milan Vidmar
Te dni praznuje univerzitetni profesor in sloviti šahovski mojster dr. Milan Vidmar trojni jubilej: 401etnico rojstva, 25 letnico šahovskega udejstvovanja in 20 letnico, odkar si je prvič priboril šahovsko mojstrstvo. Ljubljanski šahisti so mu priredili včeraj intimno proslavo, ki so se je poleg šahistov udeležili tudi mnogi drugi prijatelji in častilci našega odličnega znanstvenika.
Prinašamo danes sliko dr. Milana Vidmarja in fotografijo z ene njegovih slovitih šahovskih partij. Na drugem mestu objavljamo kratek sestavek o njego. vem delovanju na polju znanstva in v šahovski umetnosti.
umirjeni Jugosloveni, če se ne stepejo. kadar so že pijani v baru in oreveč navdušeni za prelestne plesalke.
Rdeča lampa visi Mariborčanom samo onstran živlienia. to ie onstran Drave doli pod starim mostom. Ker pa sem ravno v debati za čistost in nečistoto Pri grizetkah in v katekizmu, trdim, da tam še nisem bil in torei tudi ne morem
ničesar povedati, kako in kaj je tam. Enkrat sem se že itak dal brez potrebe vjeti in razkrinkati, ko sem tako na glas razkril, kaj me vsako leto enkrat zavleče na dr Robičev oddelek k «muzikontarcam». Sedai nai me pa še «Slovenčev» kritik pograbi: aha. že razumemo, hinc lacrimae . . . Jok. brate!	a. r.
Po mariborskih kavarnah
Maribor, 18. decembra.
Sedaj, ko prevažajo cele dneve skozi ulice visoke vozove debelega ledu in plavaio celo po Dravi dan in noč ledene plošče, preživijo meščani dolge zimske ure po kavarnah. Vse so tople in polne in vse enako zakaiene. Skoro. da nam iih primanjkuje. P>o prevratu so jih namreč malo reducirali v dneh. ko še niso mislili na slabše dneve, in niso kalkultrali. da bo kavarna bolj «si-gurna zaradas kot banka. Sedaj pa ie banka na Aleksandrovi cesti, ki se je vselila v bivšo kavarno, boli prazna, kot 'Evropa*, ki so jo šele lani odprli, pa sta obe ori kolodvoru. Kadar ima Kvropa» muziko, je celo prav polna :n veselo življenje ie tam. «Hummlas J so spremenili v «Jadran» m še pravkar lepo renovirafi. V poletju srebajo tam na novi verandi sladoled in prah. V zimi pa se zbira v intimnih kotičkih inteligenca iz graškega predmestja. Konkurenco pri »Meranu« so spremenili v trgovino s pohištvom in kažejo sedai lepe preproge za širokimi kavarniškimi okni.
Rendezvous mariborske inteligence ■e v Centralki. Tudi nio so lani pomladili in osvežili, pa je vedno dubko pu-na, čeprav nima muzike So že tudi enkrat poskusili z umetniško izobrazbo svoiih muzikaličnih gostov. Pa ni šlo. Naši politikarii. aktivni in ob strani stoječi tihi «motri1ci> in z vrha motreči opazovalci političnega gnjavliema z .'unanjimi politiki vred hočejo imeti pri čitaniu soglasno s kvartači absoluten mir Razen tega zahaiaio sem umetniki iz ledališča in drugih mariborskih umet-iških centrumov. pa tudi hočejo vsai • kavarni čuvati svoja utruiena ušesa. V Vetriniski ulici smo imeli še lani pri--tno zatočišče za urice, ko so zaprli Grajsko klet». V «šambrsepare» si ;tbko izginil in res jc marsikateri sicer jsdnostni mož zašel. Ob zastrtih luč-nh je igrala godba, dekleta so siregia. >n tudi nlesati so zna'a, če je bilo Pogreba. Pa vam je prišla čednostna Ka-'rca. vzela metlo in desinficirala, na-r:iala dekleta lažnivih oči. da smo zabeležili v kroniko mariborskih čednosti novo zvezdo, kavarno ori Katrci. Še sovražnik naših grizetk bi se lahko se-Jaj vsedel k tistim še vedno zapeljivo intimnim oknom, oa mu še na misel ne bi kanila — mesenost. da govorim v njegovem žargonu.
Tudi za naše purgarje so poskrbeli. Ostala iim ie Rotovška kavarna z obokanim strooom. marmornimi mizami in starimi stoli. V Koroškem predmestju smo dobili mesto kavarne slovensko čevljarsko industrijo. Tudi napredek Tja so zahajali krokarji. In končno imamo Pri državnem mostu reprezentanco. Veliko kavarno, ki je bila nedavno celo nalo lepša, ampak ob koroškem plebiscitu so ii pobili nekaj ogleda!, nekai tohištva pa zmetali skozi okno na trg. Tedai io je prevzel reprezentativni Kle-•'č. ubral takf;ko sporazuma kot zvesti sin Stipice rn šlo je. V bratski slogi mu oolnijo umetniške koncerte Nemci in
Prizor z mednarodnega turnirja 1. 1909. v Goeteborgu na Švedskem, kier je dobil tedaj šele 24 let stari dr. Vidmar prvo nagrado. Slika predstavlja dr. Vid-
Anketa za ureditev nedeljskega počitka
Minister za socijalno politiko je na podlagi pooblaščenja, ki mu ga da.ie za. kon o zaščiti delavcev, poveri! velikega župana, da sam v svojem okolišu uredi vprašanje nedeljskega počitka. Da zasliši veliki župan mnenje zainteresiranih delojemalcev in delodajalcev, je sklical za včeraj dopoldne anketo, katere so se udeležili referenti za socijalno politiko ter za trgovino, obrt in industrijo kakor tudi zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zveze trgovskih gremi.iev, Delavske zbornice, inšpekcije deia in Saveza zasebnih nameščencev iz Zagreba. Anketo ie vodil načelnik g. dr. F. Goršič, ki je uvodoma obrazložil namen ankete.
Sledilo je poročilo referenta in izjave zastopnikov. Po debati je, ker so bila mnenia. kaj naj tvori ožji predmet ankete. različna, prevladalo mnenje, da se je obrniti na ministrstvo za socijalno ro-litiko za pojasnilo. Zastopnik zbornice g. dr. Iv. Pless in zastopnik Zveze trgovskih gremi.iev g. Zebal sta specijelno glede nedeljskega počitka v trgovskih obratih izjavila, da ie ostati pri dosedanjem položaju, ki odgovarja najbolj potrebam. to je, da so trgovine na deželi tudi ob nedeljah dopoldne odprte, kar sicer dovoljuje zakon o zaščiti delavcev sam in kar se nikakor ne bi smelo omejiti. Načeln:k g. dr. Goršič je po resu-meju Izjavil, da bc o anketi poročal velikemu županu v svrho, da se eventualno obrne na ministra za pojasnilo. V kratkem se bo vršila potemtakem o tem vprašanju ponovna anketa.
Obupen položaj naših rojakov v Nemčiji
Beckhauseii, 16. decembra.
Od naših rojakov, ki so zaposleni po številnih rudnikih v Nemčiji, smo prejeli sledeči obupni klic:
Položaj slovenskih in sploh jugoslo-venskih rudarjev na Westfa1skem postaja že naravnost obupen. Upamo, da ste v domovini o tem vsaj že deloma informirani. Sedaj nas je zadel že drugi silno hud udarec, namreč brezposelnost, ki grozi, da nas spravi v popolno propast. Že poleti so zaprli veliki rudnik Horst-Emser. Odpuščeni so bili vsi rudarji, med katerimi je zelo veliko število naših rojakov. Domačini sicer dobivajo podporo za brezposelnost, mi pa smo ostali kar čez noč brez vsakih sredstev na cesti. Inozemee smatrajo nemški podjetniki in tudi oblasti za ta-kozvane »Lastige Aitslanden-, v prvi
vanje in tritisoč listov belega papirja. Pri štetju se je pokazalo, da tc navedbe trgovca odgovarjajo resnic?. Tiskar je izjavil, da je papir, ki je bil zaplenjen, najbrže oni, ki ga je on prodal.
Ako je bila v vrečah bombaževina, bi bilo treba plačati zanjo 200.000 Din carine, oziroma sedaj po carinskem zakonu, ker je bilo blago utihotapljeno, 10-kratno vsoto, t. j. 2 milijona dinarjev globe.
Lovro Tepina
Poročali smo včeraj o veliki izgubi, ki je zadela našo. zlasti pa napredno javnost s smrtjo ravnatelja podkovske šole g. Lovra Tepine. ki je nenadoma umrl v svoji najlepši dobi. Bi! je vnet Sokol, požrtvovalen delavec v mnogih drugih društvih, zlasti stanovskih, predvsem pa eden najboljših in najpopu-
larnejših predavateljev Zveze kulturnih društev. Njegovega pogreba, ki se vrši danes ob 3.30 popoldne iz njegovega stanovanja v državni žrebčarni na Selu, ( se udeleži zato vse narodno prebivalstvo Ljubljane. Kot rezervnemu oficirju mu izkaže zadnjo čast tudi vojaštvo.
Povodom svojega rojstnega dne je kralj Aleksander podpisa! ukaz o napredovanju v naši vojski in mornarici. Med drugimi so imenovani:
V	pehoti: Branko Pogačnik, Vladimir Vavhnik in Božidar Božič za majorje; Jo* sip Roje in Josip Brer.ee pa za poročnike.
V	arliljeriji: Frane Tome in Gvidon Bes nigar za majorja.
V	konjenici: Vladimir Seunig za podnols kovnika. Tone Kokalj pa za majorja.
V	avij.itik;: Josip Kos in Miroslav Navra« til za majorja, Fcrdo Gradišnik za kapeta; na 2. razreda.
V	ekonomski stroki: Vilko Fuchs za ma* jorja, Viktor BShm in Fran 3rus za kape* tana 1. razreda.
V	avijatično^tehnični stroki: Josip Ulča« kar za kapetana 2. razreda.
V	sanitetni stroki: dr. Rihard Jng za pob kovnika.
Pri žar.darmeriji: Rrdolf Schmidt in Vik« tor Novak za podpolkovnike.
T7 ffodbeni stroki dr. Josip Čerin za vi* šjega kanelnika 3. razreda.
V	vojni mornarici so imenovani: Bernard A. Jeločnik za kapetana boineg;'. hroda. Anton Lenarčič. Vladko Naglic in Anton Dcbevec za podočnike bojnega hroda I. raz reda; Janko Kregar za poročnika b>r>irega broda 2. razreda: Adolf Cvirn, Anton Osta* nek, Boris Slavik in Valter Kure za poroč=
Zakasneli fantje, ki so se vračali z dopusta, so vsled povodnji in poplav deloma ostali v Gostivaru, drugi pa so riskirali pot preko gorovja in jo prestali z velikimi nevarnostmi Tudi mi. ki odslužimo svoj vojaški rok dne 26. de-ccmbra. krenemo po isti poti v Gosti-var. Sicer nam tu ničesar ne manjka, toda dolgčas je in končno je vendarle vsakdo najraje doma.
Po dolgotrajnem deževju in snegu je nastopilo 1. decembra lepo vreme. Na oknih nam je napravil mraz polno zimskega cvetja. Ob vzhodu je solnce obsijalo bližnje albanske gore, pa tudi vrhovi našega Krčina so se pozlatili. Že zgodaj smo dobili poročila, da je voda odnesla znani Špiljski most ter z njim zadnjo vez s civilizacijo. Ob 9. se je formiral pred vojašnico kralja Aleksandra paradni vod in odkorakal s praporom na čelu v cerkev k slavnostnemu obredu. Ker nimamo svoje godbe, so jo nadomestovale trombe in boben. Po ko. silu je vsak vojak dobil četrt litra vina. Tako smo proslavili tudi mi ta za nas najvažnejši državni praznik.
Ravno te dni sta se vrnila z dopusta dva Prekmurca in opisovala strahote zadnje povodnji v prekmurskih pokrajinah. Ko sta se vračala, je vlak ozkotirne železnice, ki vozi iz Skoplja v Ohrid, skočil na nekem mostu s tira in je padel en vagon v potok. Več ljudi se je pri tej nesreči pobilo, mnogi pa so se opekli ob pečeh, ki so postavljene v vagonih. Maša dva prekmurska tovariša sta ime. la srečo; bila sta v zadnjem vozu in se jima ni ničesar pripetilo.
Dr. Milan Vidmar
(Ob 251etnici njegovega šahovskega udejstvovanja in 401etnici rojstva.)
V krogu ljubiteljev šaha. te visoke in koristne umetnosti, ki bistri razum, plemeni dušo in krepi sploh duševne sile, ie praznoval včeraj dr. Milan Vidmar. ed;TTi šahovski velemojster - amateur na svetu. 25!etnico svojega šahovskega udcistvova.iia. Njegov jubilej pada ravno v dobo. ko so se pričeli na šahovski pozornici uveljavljati z vso silo neoto-inanttki. ki imajo svoje najizrazitejše zastopnike v r.ovi ruski šoli. kar je pokazal zlasti zadnji veliki turnir v Moskvi. Dr. Vidmar ni privrženec moderne. popolnoma cksoresmnistične stru-ic. temveč nagiba bolj h klasični šoli, katere najslavnejša reprezentanta sta hita šahovska genija Steinitz in dr. Zu-ckertort m še živeči matador. šahovski starešina dr. Emanuel Lasker. Karakteristika in moč njegove igre _ obstoja v inicijativni agresivnosti, ki pa ie vedno umerjena in spojena s treznim pozicijskim presojanjem. Po svojih uspehih na mednarodnih turnirjih spada med šahovske mojstre I. razreda, kakor Capablanca. dr. Lasker, Aljehin. Bogoljubov. Mashall in Tore. In pri tem moramo imeti vedno pred očmi. da ie dr. Vidmar edini amateur med njimi, kj so vsi šahovski profesijonalcl Njemu šahovska igra ne pomeni vse v življenju. V prvi vrsti je znanstvenik, s šahom pa se bavi le en passant v življenja.
Dr. Miian Vidmar, sedaj univerzitetni prof. v Ljubljani, se je začel že v rmbertetni dobi zanimati za šah. Skromen. silno skromen je bil njegov poče-tek. Pri «Slonu» v Ljubljani se je zbiral krožek ljubiteljev šahovske igre. med njimi gg. Pfeifer, finančni svetnik Ni-ckerl in računski svetnik Poljanec, sedaj bančni uradnik v Ljutomeru, ki so mu bili učitelji in od katerih se je največ naučil. Si Iicetl Prva zanimiva šahovska poteza v njegovem življenju spada ravno v mladeniško dobo. Kot dijak VII. razreda gimnazije ie napravil 1. !902. kot privatist realčno maturo in odšel potem na tehniko na Dunaj in naslednje leto napravil že kot tehnik v Novem mestu še gimnazijski zrelostni izpit. Na Dunaju je vstopil takoj v 'Neuer Wiener Schachklub». ki je bil tedaj eden največjih na svetu. Štel je namreč okoli 7G0 čianov.
Prvič je nastopi! javno v močnem klubskem turnirju l. 1903. na Dunaju, na katerem si je priboril peto nagrado. Prihodnje leto se je že udeležil interna-cijonalnega, takozv. glavnega turnirja v Koburgu, kjer ie bil ex aequo prvi. S tem svoiim velikim uspehom si je izvohava! pravico, da je smel nastopati na internacionalnih mojstrskih turnirjih. Va internacijonalnem glavnem turnirju v Elberfeld - Barmen 1. 1905.. je bil le za pol točke za češkim prvakom Dura-som in poljskim velemojstrom Rubin-'ueinaom. ki sta si ex aenuo delila prvo in drugo nagrado. Njegov nastop je vzbujal pri tedanjih svetovnih mojstrih splošno pozornost in so vsi spoznali v dr. Vidmarju jako nevarnega konkurenta. Na intemacijonalnem mojstrskem turnirju v Niirnbergu 1. 1906. je v sijajni igr; potolkel dr. Tarrascba in je s tem še bolj zaslovelo njegovo ime. Uspehi so sledili ootem drue za drugim. Va Dunaju 1. 1907. je dobil tretjo nagrado. isto leto v Karlovih Varih šesto, !. 190S. v Pragi tretjo. L 1909. v Goete-borgu na Švedskem prvo. Kot njegov največji uspeh pa se more smatrati elitni intemaciionalrri turnir 1. 1911. v San Hebastianu na španskem, katerega so se udeležili sami tedanji velemojstri: Capablanca, Rubinstein, Marschall, Schlechter, dr. Tarrasch. dr. Bernstein. Snielman. Duras. Leonhard. Burn. Teich mann in Maroczy. Bil je najnevarnejši konkurent Capablance ln je dobil drugo darilo.
Pa svetovni vojni, ki je za nekaj let popolnoma ubila šahovsko življenje, se je 1. 1918. udeležil v «Wiener Schacb-Idubu* mojstrskega turnirja in odnesel prvo darilo: še Isto leto. meseca aprila.
Danes nepreklicno zadnjikrat
velefiim s petjem
i
Predstave ob pol 11, 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Od pondeljka 21. t m. dalje druga velika
senzacija
„Farmer iz Texasa"
(Aristokratske zablode) Drama v 6 velikih dejanjih. Režija znane« ga in slovitega režiserja Joe May (režiser nepozabnega velefilma »Indijski nagrobni spomenik*. — V glavni vlogi Madv Chri« s tiara in lepi Willi Fritsch.
Predstave ob 4., pol 6.. pol 8. in 9 uri.
kino »Ljubljanski dvor"
Telefon 730.
je zmagal tudi na manjšem turnirju v Berlinu in dobil avgusta na intemaci-ionalnem turnirju v Košicah za Rettijem drugo darilo. Znamenit in morda poleg San Sebastiana njegov nailepši uspeh pa predstavlia veliki mojstrski turnir avgusta 1. 1922. v Londonu, kjer je dobi! za Capablanco in Aljehinom tretje darilo. Velikega turnirja 1. 1924. v Ne\v Vorku in letošnjega v Moskvi se žali-bog ni mogel udeležiti, ker ie bil zadržan kot vseučiliščni profesor.
Pravkar pa stopa dr. Vidmar po triletnem odmoru znova v šahovsko areno. Koncem tekočega meseca odpotuie na turnir v Hastings na Angleškem, ki bo zanj nekak trening - turnir za veliki internaciionalni mojstrski turnir meseca marca 1. 1926. na Semmermgu, katerega se udeleže vsi znamenitejši svetovni šahisti. Da se je šahovsko gibanje v naši uiedinjeni domovini razvilo do znatne stopnje, je v prvi vrsti ravno zasluga jubilanta, ki je tudi predsednik Jugoslovenskega šahovskega saveza.
* •
Toda. kakor smo že omenili, se peča dr. Vidmar s šahom le en passant v svojem življenju. Jubilant, ki je šele 40 let star. je namreč predvsem znanstvenik, čegar ime ni znano samo Po naši ožji slovenski in ujedrnieni domovini, temveč po vsem kulturnem svetu. Dne 15. novembra 1907 je po dovršenih študijah na dunajski tehniki stopil kot, elektroinženier v prakso pri aGesell-schaft iur elektrisehe Industries v Wai-tzu pri Gradcu in vložil čez dve leti disertacijo o teoriji centrifugalnih sesalk. Julija 1910. je napravil rgoroz in pro-moviral na Dunaiu za doktorja rerum technicarum. Še pred doktoratom je objavil v raznih tehniških revijah celo vrsto znanstvenih razprav, ki so vzbudile splošno pozornost. L. 1912. ie stopil v službo E. A. G. Ganz v Budimpešti, kjer je bil poldrugo leto, nakar se je vrnil v svojo domovino in prevzel ^tehnično vodstvo pri strojni tovarni Kastelic & Zabkar v Ljubljani Njegov nastop v Ljubljani pomeni početek elektroindustrije pri nas. Pri tei tvrdki je zgradil dr. Vidmar prvih 10 komadov transformatorjev za elektrarno na Završnici. ki so še sedaj v funkcidi. L. 1915. je izšla v Braunschweigu njegova knjiga »Moderne Transformatorenfragen*. na podlagi katere je bil še isto leto predlagan za rednega profesorja za elektrotehniko na tehnični visoki šoli v Braunschwei-gu. Radi vojne oa je ostala zasedba te stolice potem in suspenso. Naslednje leto se je odzval vabilu z Dunaja, kjer ga je prof. Emde iz Stuttgarta predlagal za rednega profesorja za električno strojstvo. a do imenovanja iz nacijo-nalnih ozirov ni prišlo. Iz istih vzrokov je bilo isto leto preprečeno tudi njegovo imenovanje za rednega profesorja na nemški tehniki v Pragi. Kot nadin-ženjer pri Gesellschaft fur Industrie na Dunaju je bil med svetovno vojno kot konstrukteur motorjev za podmornike oproščen vojaške službe. Bil je namreč na tem mestu nepogrešljiv.
Po prevratu se ie zopet vrnil v Ljubljano in postal ravnatelj Strojnih tovarn, čim pa ie bila ustanovljena univerza, je bil takoj imenovan za rednega profesorja na tehniški fakulteti, kjer je v par letih kljub sil.iim neprilikam in zlasti finančnim težkočam ustanovil modern elektro - tehniški institut, čegar vodja ie še danes. Meseca juniia 1920 je ustanovil tovarno ^Transformator*, edino podjetje te vrste v naši državi ki se krasno razvija. Isto leto je izšla v Berlinu aiegova publikacija «Die wirtschait liche Aufbau der elektrischen Maschi-ne», ki je prestavljena že v ruski in^fran coski jezik, naslednje leto Pa ie izšlo v Berlinu njegovo dosedaj največje in naiznameniteiše delo «Die Transforma toren». ki mu je oridobilo svetovni sloves. Knjiga je izšla pravkar že v drugI izidaji, prihodnje leto pa izide še v angleščini. L. 1922. je izdal v Braunschwei gu še kniigo »Die Theorie der Kreisel-pumpe« Kot vnet pospeševatelj elektro industrije je ustanovil 1. 1923. s pomočjo Ljubljanske kreditne banke in drugih zavodov «E!ektro» v Ljubljani, ki je prevzela tudi del elektrifikacije našega mesta. Še sedaj je predsednik te družbe. dalje predsednik upravnega sveta «Volte» v Mariboru za izdelovanje žarnic. predsednik "Transformatorja* in predsednik Narodne tiskarne.
Naj zadostujejo te skromne vrstice o važni ulogl ki jo igra ta nadvse delavni učenjak tudi v znanstvenem svetu in našem gospodarskem življenju. Omejili smo se le na delo kronistov, v strokovno oceno se ne spuščamo.
Potnik Zuckerbacker
potuje"
Ljubljana, 19. decembra.
Novembra meseca se je zglasil pri trgovcu Antonu Merharju na Sv. Petra cesti okrog 40 letni neznanec, ki se je predstavil kot Hugo Zuckerbacker, trgovski potnik, in ga prosil za nameščenje. Ker je znal imenitno govoriti, predočujoč mu, da ima na Hrvatskem izborne trgovske zveze, je bi! Merhar z njegovo ponudbo zadovoljen. Dogovorila sta se glede pogojev in novi trgovski zastopnik je nastopil 1. t. m. svoje mesto.
Merhar mu je odštel takoj na roko 1000 Din, denar za potovanje in Zuckerbacker se je odpeljal z vzorci razno pleteno in leseno robo, kakor košaricami in sličnimi stvarmi, preskrbljen z naročilno knjižico in štampiljko, na Hrvatsko. Gospodar več dni ni čul o njemu nikake vesti, dokler ni dobil njegovega pisma, naj mu pošlje za nadaljnje potovanje po nekem drugem potniku, ki se bo zglasil pri njem. še 1500 dinarjev. Nekai dn: zatem je imel Merhar mir in mislil je, da dela njegov potnik za njega izborne kupčije.
Nenadoma pa je dobil sedaj od raznih ljudi iz hrvatskih mest pisma, v katerih ga prosijo, da poravna za svojim potnikom Zuckerbackerjem, oziroma Viljemom Jellinekom in Freundom dolgove. V pismih je bilo na dolgo in široko popisano, na kake načine si je Zuckerbacker izposojal denar in goljufal ljudi. Napravil je takoj v početku več dolga v Zagrebu, kjer se je dva dni v družbi sumljivih prijateljev in prijateliic sijajno zabaval, nato pa odpeljal v Va-raždin. Tam je 'oziral v hotelu «Jag-nje> kot Hugo Freund. Tamkaj mu žilica ni dala miru in ogoljufa! je pod neko pretvezo še sobarico za par sto dinarjev. Iz Varaždina jo je popihal v Čakovec. kier se ie nastanil najpreie v hotelu «Bagola» in ogoljufa! i iu hotelirja ter staro revno sobarico za vse prihranke. Nato se je Zuckerbacker. ki stanuie baje navadno v Zagrebu v Dugi ulici št. 32. vrnil v Zagreb in krenil potem bržkone v Slavonijo, kier dela sedaj enake kupčije na račun Merharja in tvrdke s ščetarskimi izdelki A. Šimenc, za katero tudi »potuje*.
Zuckerbacker je srednje postave, pla. vih las in nosi siv zimski suknjič s ko-žuhovlnastim ovratnikom ter temnosiv klobuk.
Porote
Ljubljana, 19. decembra.
Uboj v Logu ori Brezovici Sedem obtožencev.
Zadnja letošnja porotna obravnava se je vršila proti sedmim obtoženccm iz Loga in okolice hudodelstva uboja in je trajala od jutra do sedmih zvečer. Fantje iz dveh so« sednih vasi sc se sprli pri plesu in ogrela so se stara nasprotstva in sovraštva. Raz« delili so se v dve skupini, da varujejo svo« ja dekleta, nakar se je vnel spor, ki pa ni dozorel kot običajno v gostilni, marveč se je pokazal v organiziranem dogovorjenem nočnem obcestnem napadu. Domači fantje so počakali svoje sosede na povratku ob cesti in jih iz zasede napadli. Žrtev napada jc bil 21 letni Jernej Pleško, posestnikov sin iz Pleševice št. 34, ki je vsled težkih poškodb utnrl par dni nato v ljubljanski bolnici.
Na zatožni klopi so bili sledeči fantje: Janez Filipič, posestnikov sin iz Loga, ie* lezničar, Jože Francelj, p. d. Tičkov, po« sestnik in delavec iz Brezovice, Anton Filu pič, posestnikov sin rojen v Leobnu, zi« dar na Brezovici, France čamernik, p. d. «Frazerjcv», pos. sin in hlapec na Brezo» vici, Rudolf Ovsen, rojen v Ameriki, Mala« vašičev hlapec na Vrhniki. Franc Janša, p. d. Tomažev, tesar iz Brezovice in pa Maw ser Joško, posestnikov sin iz Pleševice.
Zasliševanje je trajalo jako dolgo, ker so ugotovili že pri preiskavi razna nasprotstva v izpovedanju raznih okoliščin. Prvi je bil zaslišan Janez Filipič, ki je povedal po» vsem odkrito, da so res sklenili, da napa« dejo sosedne fante. Postavili so se pred plotom ob cesti drug poleg druzega. On je imei ročaj od grabelj, katerega je dobil kar pred Lenarčičevo gostilno. Eden jc imel rovnico, drugi na dolge nasajeno matiko. drugi pa količke ali pa kole. Postavili so se za plotom in čisto tiho in mirno čakali, kaj bo. In res kmalu so prišli. Po dva in dva sta šla, pa precej daleč narazen. Prva dva para so pustili mirno naprej, tretja dva pa, kjer je bil Pleško, pa so napadli. Filipič je nato izjavil: »Kar udarili smo po njih, toda kdo je udaril prvi, nc vem. B:1 sem namreč š; za plotom, ko je Pleško padel. Imel sem v roki en ročaj, pa le bolj za strah kot za udar, ker sem bil uverjen, da jih bomo kar napodili. Takoj po napadu smo se razšli.*
oNo Farncelj Jože, hitro stopite in po« vejte, zakaj pa ste šli zraven?» — cZa po« moč sem šel gospod od zadaj, če bi sprednji padli. Oborožen sem bil z malim kolcem, vem pa, da so nam rekli, predno smo šli, da naj vzame kar nož, kdor nima kolca. Ko je padel, so ga posvetili, čs je pravi, na« to so ga pa še parkrat udarili. In rekel nam je tudi Avsenek: »Povedati ne, kdo ga je, če bo kdo kaj povedal, mu bom jaz r.ekaj zagodel.® Preds;dnik: «.Pri preiskavi ste pa malo drugače povedali?® — «E gospod, po« vedati sem hotel po resnici, pa sem sc ma* Io zmotil. Povem Vam pa, da sem čisto nedolžen.® — Tretji obtcžcnec, Anton Filit pič je izpovedal: «RekIi so mi, da jih bo» mo napadli in da jih bomo samo nabili. Eden mi je stisnil palico v roko, pa sem šel ž njimi. Kaj so drugi imeli tega nc vem. O napadu vem pa samo tole: Sence so sto« pile na cesto, pa jc zaropotalo in po njem
je bilo.» Predsednik: «No Čamernik, «edaj pa vi povejte! Kar korajžoo p« priznajte!* — »Ja, gospod, poklicali so me, češ da naj grem z njimi in jih bomo. Vsi hkrati smo ' planili na nje. Jaz sem tudi udaril, toda ne i po glavi, marveč po nogi. Francelj ga je pa | res z lajšto. Ko se mi jo prelomila prcklja, i sem pa reke! Janezu, naj mi kaj da. In da! mi je motiko. Tako je tudi Avsenek pri< znal, da jc udaril z rovnico toda tudi Ie po nogi ali pa k večjemu prav malo višje. — Nihče ni hotel namreč priznati usodnih udarcev po glavi. Na predlog državnega pravdnika, ki je obtožbo proti Janši umak: nil, kjer sploh ni bil pri napadu, kar so vsi potrdili, je senat takoj med obravnavo raz glasil glede njega oprostilno sodbo.
Nato je bila obravnava prekinjena in sc je nadaljevala popoldne ob treh. Zaslišanih je bilo nekaj prič, ki so v bistvu potrdile obtožnico. — Zdravnika dr. Novak in pa dr. Čermošnjik sta ugotovila, da je dobil Pleško tri rane na glavi, ki so bile vse tri smrtne in pa več ran na prsih in na spolo; vilih, skupno 10 ran. Smrt je nastopila vslea zastrupljeni« krvi. Senat jc stavil porotni* konj šest vprašanj, vsa zaradi hudodelstva uboja. Porotniki so vsa vprašanja soglasno ali z veliko večino potrdili, nakar so biil obsojeni: Janez Filipič, Franc čamernik in Rudolf Avsenik vsak na dve in pol leta, Jože Francelj na poldrugo leto in Anton Fi' lipič in Joško Mavser vsak na eno leto tei' ke ječe, poostrene z raznimi poostrili.
Senatu je predsedoval viš. dež. sod. svet dr. Ksiser, votanta sta bila sod. svet dr. Gaber in sod. dr. Juvanc, drž. pravdnik V. lavrenčak, zagovorniki pa: dr. Adlešič, dr. Pire, dr. Frlan. dr. Treo. dr. Vovk. dr. Tc« kavčič in dr. Jebnc. Sodna dvorana je bik ves dan nabito polna. S to obravnavo je bilo zimsko porotno zasedanje zaključeno.
Dopisi
VRHNIKA. Kraljev rojstni dan smo tudi pri nas slavili zelo slovesno. Popoldne je priredil Pomladek Rdečega križa pod vodstvom našega vrlega, naprednega učitelj-stva, krasno zabavo. Petje mešanega zbori učenk ta učencev, pod vodstvom s. učitelja Vuk a, je želo salve odobravanja. Naravnost solze v oči so nam privabile krasne in še krasne!še izvajane deldamacijc, po sebno ona »Soči>. Navdušenje je prMpelo do vrhunca, ko nam Je zapel tiaS slavčefe, kmservatoristtoja ga. Vuk-Sadarjeva. Vsakemu je lahko žal, da se b! uddežS te lepe zabave. Pohvalno je še treba omeniti naše učiteljstvo, da se je potrudSo olajšat: najrevnejšim učencem usodo z zbiranjem starih oblek pri bogatejših. Tu<3 pri nais je veH ko bede; zato Je zadnji čas, da se Je začelo delovati tudi na karitativnem polju. Seveda, učiteljstvo, čeprav Je tako delavno, ne zmore vsega. Tudi pri nas naj bi sa ustanovilo »Kolo jugosl. sester«, ki naj bi prevzeto socijalno delo. Upam, da sc bi našla tudi pri nas kaka organizatorka.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Priznati se mora. da prosvetni odsek naprednih društev Št Vid-Dravlje, vidoma napreduje. Z zadnjo predstavo drame »Madame Butter-fly» si je pridobil neomajno zaupanje občinstva. Vse je hotelo videti novo, lepo sce-nerijo nalašč za to igTo kupljene kostume, še bolj pa šentviške Japonce to Japonkc ter slišati šentviški orkester. Zato je napoiniio občinstvo veliko šolsko telovadnico do zadnjega kotička. Vsi so bili presenečeni, vse je tako dobro uspejo. Ne vemo koga bi bolj pohvalili. Nadejamo se, da bo pri reprizž dne 27. decembra dvorana zopet polna, ker je zanimanje zelo veliko.
DOA12ALE. Dramatični odseik t-Unije» gostuje d-ne 36. t in. ob priliki 30-let»ice obstaja sokolskega društva v Domžalah, z igrami *Tri maske* in *Kdo Se blažen* in s pestrimi fcomičmtni nastopi. Opozarjamo na priredite-.', ki bo gotovo vsakemu obiskovalcu nudila mnogo zabave.
TRŽIČ. Koncert gg. bratov Zika in gosp. Ravnika je uspel tako krasno, da je vsaka beseda hvale popolnoma vulgarna. Zbrano občinstvo, med njrnti mnogo odličnih glasbenih izobražencev, ni vedelo. aH naj občuduje tehniko treh er.ako\ Tednih umetrrikov. ali naj da prednost srčnemu pojmovanju glasbe, ali naj posluša zadnje ■ in zanemari prvo. Rečemo, da je bi! trio-koncert prvovrstna umetnina, za katero smo Tržfčaiii go s-podom umetnikom resnično iz srca hvaJeZ-
Svett večer' K pdnočni maši Družtaa gre, ic mraz ne piasi. io greje čaj; — in ko naza; se vrne, jo časa »Buddha- čaj!
ni. Ne bomo se spuščali v posameznosti po-daroh točk in rriih podrobno izvajanje, na; koastatiranio samo to, da občinstvo ni hotelo zapustiti dvorane prej, dokler ~isc dodali še odlomka iz Dvorakove vDtirakc . Razveseljivo dejstvo za napredek koncertne publike tržiške je dalje to, da it z res vzornim ponašanjem pokazala svojo vršhn j-a pojmovanje umetnosti, omeniti je posebno lopo ponašanje mladine Iz meščan;k-šole. Gospodje koncertanti so s: popoldr.: ogledal; dimo zimsko pokrajino Sv. A<wi-dofiue, okusili prijetnost sankanja, po koncertu pa se je razvila živahna zabava v ks-vanri «Lončar». Vsem, ki so priporaosl: d., krasnega večera, iskrena hvala, še posebr. hvaaa gdč. Klauerjevi za posojeni klavir.
BEGUNJE — GORENJSKO. Tukajšnjo raiado »Prosvetno društvo-, otvori dane;, dne 30. decembra v dvorani s. I. Avseniks svoj novi gledališ.k! oder s predstavo igre: c Cigani*. Pričetek točno ob 7. uri zveč--: Pri predstavi sodeluje gasSskj tamburas>. zbor. Nove dekoracije nam jc zelo okusr-napravil g. L. Magolič iz Ljubljane, K vabimo vse, ks" se hočejo par uric neprisiljeno zabavati. Zdravo!
ZAGORJE, Pripravljalni odbor za post:-vitev spomenika padlim vojakom v svetovni vojni v Zagorju, naproša roditelje, svojce ali sorodnike padlih vojakov iz ZagorM in okoliša, da se zglasijo s pristnimi do'.. -ment!, da nam bo mogoče navesti napi--vojnih žrtev na spomenik. Stranke na! «-zglase pri tajniku Rudolfu Drnovšku. Top' -ce št 153. — OdboT.
HRASTNIK. Danes, dne 20. decembra sp uprizori v Narodnem domu ob po! S. ur; zvečer v proslavo prve obletnice obstoja Nairodnega doma P. Slevernega drama v .3 dejanjih in 4 slikah »Spavaj moja deklica:. Drama Je bila spisana v svetovni vojn! ter jo Je v dobi svojega ujetništva na Ruskem preveJ v slovenski jezik g. Jakob Gerčar. uradnik želez, dtrokcijc v Ljubljani. Kr; igralci nastopijo po večini funkcionarji ko;-zorcfja, režfjo pa vodi prevajalec g. Gerča-Po tert se vrši plesna akademija; svt?a orkester domačega glasbenega društva.
RADEČE. V pondeljek, dne 14. decembra smo pokopali v Vrhovem pri Radečah občo spoštovanega to priljubljenega posestnika m gostilničarja g. Ivana Keržsna. pokojnik Je bil skrben gospodar in dober oče svojih otrok, katere Je vzgojil v strogo narodnem duhu. Nad vse častno spremstvo n;s njegovi zadnji poti je bil dokaz, kako *r -Ijublleo Je bil pokojnik. V Imenu gasilnegi društva Vrhovo, čegar ustanovnik Je bS, sc je ob odprtem grobu v iskrenih beseda poslovil od umrlega tovariša, gospod Knž-sik. Vzor moža ohranimo v častnem sp- -mirni! Preostalim naše sožalje!
TREBNJE. Bralno društvo v Trebnjem uprizori v nedeljo, dne 30. decembra v s» kolski telovadnici veseloigro <• Stari grehi. (štolba). Pred igro nastopi vijolin-«o!o s spremljevajijem klavirja, po igri pa bo svi-ral orkester domačega bralnega društva. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 7. uri zvečer. K mnogobroj-nl udeležbi uljudno vabi — odbor.
MALA NEDELJA. Narodno kultura" društvo uprizori na Štefanovo ob pol 4. ur popoldne v Društvenem domu narodno igrr <rKrivoprisesžtrik; to Saljfvi prizor »Opeharjeni žid». Med odmori nastop: po daljšem času zopet društveni tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi cenj. občinstvo odbor.
VERZEJ. Na Štefanova dne 26. decem-bra priredi Bralno društvo v Veržein v prostorih gostilne Alojza Seršena igro ^-Domeni, Saloigra v 5. dejanjih. Vse društvene prijatelje in društvu naklonjene, opozarjamo že sedaj na ta krasen igrokaj ic jili prosimo, da se te predstave sigurno udek-2e. Začetek ob poi šestih zvečer. ~ r.tfbot.
k lovu Mm športa.
ttrrisrike zahteva špecijainih' obutev. Pr znano slovite <rgojzerce>, smuške Specialne čevlje, športne čevlje izdeluje v Ljubljani samo tvrdka J. Brajer, LJnMjana. Bre?
štev. 1.
1360v
■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaEaaaaaaat
Vremensko poročilo
Diibiiana, 19 decembra i925.	Liubliana. 306 m nsd r.torjcn
Kra i onszovanja
ob
LiuM-ana Linhijana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . Praga . inomost
7. 14. 21. 7. 7.
n ( .
7.
7.
Zračni
tlak
7£6 3 763-6 761-1
763-7
764-8
757-8
Zračna temperatur*
3-8 26 3-7 20 1-0
3-0
Veter
sev. zap. zap.
jug. zap. brezv.
zap.
Oblačno 0—10
ob!.
dež
jas. več. jas.
obl.
Fadzvmc mm
1-0
Solnce vzhaja ob 7 33 zahaja ob 16-20, luna vzhaia ob 1044 nahaja ob 20-43 Barometer niž i, temperatura višja
Velika depresija, ki je pred tednom povzročila pri nas in tudi drugod po Kvropi južno vreme, je pričetkom tedna odšla preko Skandinavije na vzhod. Za njo je planil zopet proti jugu mrzli zrak s severnega Ledenega morja ter preplavil tekom tedna vso kontinentalno Evropo tja do Pirenejev in do Sredozemskega morja. Prevladovala je ves čas severna zračna struja in vedno zno va dovajala mrzle zračne plasti s severa. Pri nas mraz ni dosegel one stopnje kakor poprejšnji teden, drugod pa je bilo nekaj dni v tednu prav tako mrzlo kakor pred tednom: hud mraz je zavladal zlasti v Franciji.
Nad vso severno Evropo, osobito v severni Rusiji in Skandinaviji, so divjali sredi tedna silni snežni meteži; razširili so se preko Poljske daleč proti jugu ter dosegli izredno veliko intenzivnost nad Balkanskim polotokom. Kakor se v takih situacijah večkrat dogaja, smo ostali
mi za Alpami nekako v zatišju in sanv nenaden nastop burje v sredo popoldne ter vlažni, nizki oblaki, ki jib je podila po nebu. so pričali, da je že v naši neposredni bližini vreme mnogo nemirnejše
Koncem tedna ie nenadoma nastopilo iužno vreme: povzročila ga je velik;: depresija, ki se ic z Atlantskega oceana zapeljala v smeri preko Skandinavije ter se nepričakovano močno in naglo razširila proti jugu. V vsem obsegu so prevladali južnozapadni vetrovi ter od-pihali mrzli zrak tja v Rusijo, na njegovo mesto pa potegnili tople zračne plasti z oceana in s Sredozemskega morja. Podoba pa ie, da ostane vreme še zelo spremenljivo.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Temperaturne razmere malo Iz-premenjene. Oblačenje nesigurno. kasneje padavine. V prostih legah močni južnozaoadni vetrovi.
Domače vesti
NAŠE DOMAČE POZAVNE.
Ali ste že čeli. Kako ponoči piskajo piinove svetilke na kandelabrih? Ho, poleg tramvaia in kaldrmine. poučnih predavanj v tej sezoni in izvirnih predstav v teatrih smo dobili še breznlačne nočne koncerte, da jih ie milina poslušati.
Predsiaočnjim se v neodoljivo sveča, nem razpoloženju vračam od «Viharia» tako se namreč ne reče nobeni ljubljanski zostiltii. marveč Novakovi kompoziciji. ki sem io poslušal (a kje si bil po koncertu? Op. ur.) — pa me preseneti nenavaden prizor: neznan človek, očividno strašansko razburjen, je plezal z oriaško palico na kandelaber v bližini sodne palače . . . Takoj mi je šinila v glavo prijetna misel, da bodo Ljubljančani čita^i zjutraj pri kavi. kako se ie nekdo ponoči Iz obupa obesil. Stopim torej za hližnil grm. potecnem notes, da si kot vesten kronist na licu mesta zabeležim vse momente tragične smrti.
Toda senzacije ni bilo. vsai takšne ne. kakor sem jo pričakoval. Nočni plezalec je srečnu splezal ns kandelaber in s palico asrasnil luč — ne svoiega obuoneea živlienia. marveč — luč cvileče piinove svetilke.
To ie bilo vse in bi ne beležil teza dogodka, dasi ie menda po pra vitih občinstvu prepovedano n"ezati na kande-labre ln ugašati svetilke. Pa ml ie p'e-zalec sam pojasnil, da piinove svetilke zadnie čase vršijo brezplačne koncerte in da ie tudi ta pri sodni palači začda iz kolegrjalnosti muzicirati. in če ima človek stebe živce ir> po več noči ne more spati, ker mu svetilka piska pod oknom. ni vrag. da ne bi skočil iz nostel'e in šel s palico nad lahterno. Tokrat ii je prizanesel tn io samo ugasnil, prihodnjič jo bo pa brez pardona naklestil in eventualno tudi razbil.
Ali si sedaj lahko predstavljate, kakšne nadloge lahkn nonoči tarrt litihljan-skega meščana! Zurnalist pa mora nalašč iti poslušat to novo čudo. če ho e snlnh kaj slišati, ker zahaia domov, ko plinovke na ulicah ohičaino že preneha jo s svojo pooočno funkcijo.
M. A. C.
*	Odlikovanje. Kralj Aleksander le podelil
1	ukazom z dne 1. decembra dr. Josipu Kavčiču, inšpektorju ministrstva pravde, red sv. Save IV. razreda. Fran-u Vilfanu, namestniku stalnega delegata naše vlade pri mednarodni donavski komisiji v Bratislavi Pa red sv. Save IH. razreda
*	Imenovanje v zdravstveni službi. Z odlo kom ministra za narodno zdravje je dr. Jakob Turk Imenovan za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju ševntske-n.
*	Napredovanje poštnih uradnikov. S kra-l:evim ukazoii je napredoval g. Jože Dular, poštni uradnik v Ljubljani, Iz 3. v 2. skupino II. kategorije. Istotako Je napredoval poštni ambulačni uradnik pri pošti Beojrad 2.
2	Alojzij Knez. iz 4. v o. skupino 11. kategorije. Slednji ie naMajšl uradnik v državi v tem činu. Čestitamo!
*	Razpisana službena mesta. Rektorat ljub Ijanske univerze razpisale na tehnični fakul teti asistensko mesto pri stoRci za splošno s:rojes!ov;e in asistentsko pri stolioi za mine ralogijo in perirografijo. Asistent pri stoli-za splošno stroieslovje mora biti diplomiran inženir strojne stroke, asistest pri stolicl za mineralogijo in petrogtaiijo pa diplomiran filozof prlrodopistto-geograhke stroke. — Pr! okrajnem sodišču v Kamniku se odda mesto pisarniškega uradnika, na državni osnovni šoli v Dolnji Lendavi pa mesto šolskega sluge.
*	Za gradnjo In popravo Šolskih poslopij. Ma predlog ministra prosvete se za gradnjo in popravila šolskih poslopij dovoljeni nasled nji krediti: za Slovenijo 200.000. za lužno Srbijo ln Črnogoro 1.300.000, zs Bosno In Hercegovino 1.110.000. za Dalmacijo 900.000 za Hrvatsko In Slavonio 700 000 ter za Srbijo in Vojvodino 600 uOO Din
*	Smrtna kosa- Včeraj dopoldne je preminula v Ljubljani gospa Helena B a d 1 n r s. mati davčnega 'jpravitelJa g. Josipa Badiure v Ljubliani. Pokofciica i? bila skrbna In blaga mati ter ie vživala splošen ugled. Pogreb se bo vrši! iutri. dne 21. t m. oh 14 Iz hiše Jalostl Krekov trg 7. — V Slaptlncih pri Sv. Jurju ob Sčavnlcl ie umrl po da! ši bolezni dne 18. t m. stud. geod. Karol Pre-! o g. slušatelj ljubljanske univerze. 2 njim je legel v grob nadarjen in idealen akademik kot žrtev svetovne vojne. — Snoči ob 9. je strrla v liAljanski ženski bolnici gospa Terezija D e b e v c. roj. Jakopič vdova po bančnem ravnatelju, mati g. Stanka Debev ca, art kapetana I. razreda in sestra akad. •iikarja g. Rikarda Jakopiča. Pokojntca ja hila vrla narodna žena rouom iz ugledne Jakopičeve rodbine na Mirju. skrbna mati ia blagega značaja. Pogreb se bo vršil jutri v pondeljek ob 15. uri iz hiše žalost! Na .V.irja št. 4. na pokopališče k Sv. Križu. Blag jim spomir., težko prizadetim naše globoko sožalje!
*	Iz naše državljanske zveze so izstopili: Ida Kiesevvetter. učiteljica v Judenburgu, pristojna v Maribor; Gregor Morikovač v Borovljah, pristojen v Prevaije. Ivan Pregl, monter v Gradcu. pristojen pri Sv. MIkhvžu v mariborskem okraju; Ivan Jazbinšek. dim nikar v Hinterbruhlu. pristoien v Planinsko vas v šmarskem okraju; M!hae1 Spec, pek v Judenburgu pristoien v Jurkloštcr; Aston Trille'. učitelj v p. v Mletsdoriu. pristojen v Drobtinice pri Ljutomeru; Ivan Uršlč. pek v Gradcu, pristoien pri Sv. Petro pod Svetimi gorami, in Ivan Ctlenšek. porcelan tki mojster v Gross-Dubrau. pristojen v Gri le pri Celju.
*	Podpora akademski tnenzl v Zagrebu. Ministrstvo prosvete le podelilo centralni akademski menzi v Zagrebu subvencijo £0 tisoč dinarjev-
*	Izplačevanje pokojnin v inozemstvo.
Pravilnik, ki ga je izdala generalna direkcija državnega računovodstva določa med drugim tudi. da morajo politične oblasti vsakega upokojenca, ki dobi potni list, veljaven več kot 3 mesece, prijaviti on! blagajni, kier se ma pokojnina Izpl2čuie. da mu nadalino Izplačevanie pokojninskih preemkov ustavijo. Tak upokoienec ie dolžan zaprositi pri fir.ančnem ministrstvu, da se mu pokoinlna Izplačnie v inozemstvu. Prošnii je priložiti: 1.) domovinski list. 2.) overoviien prepis de kreta o odmerieni pokoinini in 3.) potrdilo o že Izplačanih pokojninskih prejemkih (do kdaj tn pri kateri blagalni). Prošnio in prilogo ie treba kolkovati !n oddat? pri velikem županu pristojne oblasti. Ker nekateri urad* sedaj izda:aio potne liste, veliavne ra 6 mesecev nai upokoienci vedno izrečno naprosijo. da nai se veljavnost glasi naiveč za 3 mesece, ker se iim drugače pokoinina ustavi in nastanelo z3 n e velike neprilike.
*	»Jutro« In oglasi. Naši cenj. ir.serenti se radi poslužujejo tudi notic v tekstnem dehi našega lista, navečkrat zato. da ž njimi opozoriio na svoie večje oglase v inse-ratnem dela »Jutra«. Oa se dotične notice ločiio od sestavkov, za kate-e odgovarja tredništvo in torej list kot tak. itn obeležujemo eblča no s posebnimi številkami, iz katerih je razvidno, da priporočila, ponudbe. naznanila Itd., ki iih vsebuiejo. niso napisana v imenu »Jutra« temveč izdana od strani i n s e r e n t a, torei neposredno in»e-resiranega faktorta. »lutro« se nače'no nevmešava vnobene poslovne zadeve, ako za to ne govorim višii na-od ni aii državni interesi. To sme smatrali za potrebno povdariti. povodom konkretnega sltičaia v včeraišnii številki našega .ista. v kateri ie naznamena otvoritev neke nove dtogeriie v Ljubliani. V dotični notic! stoji tudi. da »priporočamo« novo podiet ? za nakup daril. Inteligentni čitateln vedo, da te ta »priporočamo,: apel tvrdke n3 iavnist. ne Pa morda enostransko angažiranje »Jutra« za to ali za ono podietie. Notica ima povrii svoio številko in ie torej povsem očit no obeležena kot 1 n s e r a t.
° Vojni obvezniki letakov 1875 do 1905. ki iz kateregakoli razlosa doslei niso bili zaprisežen! se opozarjajo r,a razglas, ki je nabit ra mestni deski.
*	Zveza obrtnih zadrng v Ljubliani poživlja obrtništvo, da sc v čim večjem števila udeleži shoda proti previsokim taksam, ki se bo vršil danes dne 20. t m. ob 11. dnp. v mali dvvranl »Narodnega doma« v Ljubljani. Če tečimo pod neznosnimi davčnimi bremeni, poka ži to svoje nezadovoljstvo proti pretiranim pristojbinam s tem. da se udeležimo shoda v kar tiajobiinejšem številu.
*	Strokovno preiskovanje zdravil. V rrini-strštvu za narodno zdravje ie bi! te dni dovršen pravilnik o stalnem strokovnem svetu za preiskovanje zdravi'. Pravilnik ie že stepii v veljavo.
*	Na rednem občnem zboru Akademskega kiuba gradbenikov v Liubiianj je bil izvoljen sledeči odbor. Častni predsednik Ing. Jaroslav Foerster. poslevodeči predsednik Sproc Stamko. tainik I. Golias Marija, tajnik II Plemelli Albert, blagajnik Vatovec Bogdan. knjiSničar-gospodar Orein Josip, odbornik brsz mandata Pahor Danilo. 2212
*	XV. redni občni zbor Slov. lovskega društva v Ljubljani se bo vrši. dne 6. ianu-arja ob pol iO. v steklenem salonu res'av-raci e tia Glavne n kolodvoru v Ljubljini z običajnim dnevnim redom (Olej »Lovca« de-cemberska številka stran 5-1 0. Samostojne predi oge je poslati do vštetega 31. decembra 1925. predsedniku SLD. Miklošičeva cesta št. 8. — Odbor SLD.	2391
*	Slovenski biogralskl leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celeg3 leksikong plačao aH 500 Din tako! ali 90 Di;? za posamezni zvezek. Naročila sprejema in cddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in njen» pn^mž^ce.
° Usrtirijenlm srcem. Reven invalid. 100 odst. dela nezmožen oče šestih mladoletnih otroj;, brez službe, vedno bolan, se obrača do usmilienih src in dobrotnikov invalidov .7 uliudno prošnjo, da priskočiio njegovim nevnim otročičem za Božič na pomoč. S?o skoro nag! In bosi. Sprejme se vsak dar bodisi v blagu ali denarju Darovi na: se pošljejo na naslov: Janez Ivanu-ša. Hebenstreit št. 24. pošta Slov. Koniice.
*	SteivHne žrtve škrlatlce. V občini Sinj v Dalmjariji ;e v zadnjih treh mesecih 206 otrok pomrlo za škrlatico.
*	Mcftt preko Kolpe pri S"sku. Gradbeno ministrstvo ie odobrilo 1.200.000 dinarjev za poprav® velikega mostu preko Kolpe pri Sisku.
*	Dnaštvo za razlskavan!e Jam nam sporoča: Gospod dr. 1. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani, je pristopi! k Društvu za razlska-vanje jam kot ustanovnik in nam Izročil 500 D?n pod geslom: «Samo in edino v kulturi Idži meč slovenskega naroda». Iskrena mu hvala! Vnetemu prijateliu prirode in odličnemu kulturnemu delavcu želimo obilo posnemalcev!
*	Igra prirode. V Novskl na Hrvatskem !e tamkaišnii nadlogar Martin Zilar našel te dn! v državnem gozdu Bukvica tri popo'no-ma razvite zrele jagode. V tej letni dobi In z ozirom na mrzlo vreme v zadnjem času zelo redka prikazen.
*	Smrt zavednega koroškega Slovenca. V Pliberku je te dni umrl tamkajšnji kiobu-čarekl moister In posestnik Janez Ovčjak. zaveden Slovenec, ki ie zaradi svojega narodnega prepričanja mnogo pretrpel. Vlačiti so ga po ječah Blag mu spomin!
*	Zmrznil pastir In njegova čreda. Val izrednega mraza, ki se ie v zadnjem času po javil tudi v Dalmaciji, ie zahteva' že več žrtev. Tako so v okolici ?in:a seljaki v torek zjutraj našli zmrznjenega nekega pa stirja ter 16» ovac in dva vola. Pastir se Je 5 svojo čredo vračaj pod večer domov.
Zalotil ea ie hud snežni metež. pred katerim je iskal zavetja v prazni na po! podrti prlisVI kolibi kier e ponoči zmrznil.
*	Zima In volkovi. Poročila s Sušaka Isviialo. da ie nnaz v Prlmorju znatno popusti!. Pri Sv Pe'ru in Postojni le padlo mnogo snega. V notraniskih gozdovih so bili v zadnjih dneh ustreljeni štirje volkovi, ki so se bili približali Visem In napravili pri drobnici precej škode. Vlaki dohajao zaradi visokega snega z velikimi zamudami.
*	Samomor fcorvetnega kapetana Petro-
v'ča v ucogradu. Včerai popoldne se le ustrelil v gozdu na Topčlderu korvetnl kapitan Vojislav Petrovič, dodeljen gospodarskemu odde'ku ministrstva za voisko in mor narico. G. Petrovič se ie nrinelial okrog 2. popoldne s tramvajem na Topčlder In se js •lato dobro uro sprehajal. Potem je sedel na k!op. potegni! samokres in se ustrelil v pr-Takoi je priteklo na lice mesta neka! športnikov, ki so se v bli?i"i sankali, in roinfk. ki so težko ranlen« ga Petroviča ldnesli v boln!co. Zdravniki so ea tako; one irali. vendar je kljub temu niegovo stanje i-e^i—n-« V "-"k samomora ni znan. Na klopi so našli p:smo. v katerem kapetan Pe-"rvič nrosl. naj obveste o njegovem činu mater ln ženo.
8 Ogromno sodarsko delo. Velikansko kad Iz mecesnoveua lesa ie Izgotovi! te dni sodarski rroister g. Franc Medved, član š!-rem Sloveniie znane sodarske zadruge v Tacnu pod Šmarno goro. Kad le 470 cm visoka ter ima v premeru 420 cm. Debelina prsameznih dog in deščic znaša 12 cm. V k?d gre 50.000 litrov vode, za katere pre-pe!iavo po železnici bi se rabilo pet vagonov. Kad ie naročila tovarna tanina v Siskn. Zanimiv sodarsk! Izdelek si Interesenti lahko ogledaio cd danes naprei ter čez božične praznike v skladišču strome mizarske zadruge blizu kolodvora v Viž-rr.artih. Fra»no delo pač naiboliše priča c sposohnosii moistra. ki io 's IzgotoviL
*	Zaspanček razkndranček se p-iporoča za božič. Narvečie presenečenje za vaše malčke! Proti pošil atvi Din 24 poštnine prosto razpošilia založba »Naša Gruda«. Go sposvetska cesta 6. Liubljana.	2375
*	Ljudem, ki so telesno sl3bi, onemogli, za delo nesposobni, povzroča naravna Franc ložefova grenčica prosto krojenj? krvi in zvišuje njihovo miselno in delavno sposobnost. Prvovrstne kMnike dokaznieio. da ie Frsnc-.fožt-fova erenčica naisposohneiša sredstvo. na'višie medicinske vrednosti za odprtje čreves. Dohi se v vseh leki-nah drogeriiah, in trgovinah z mineralnimi vodami.
*	Norveško rlhle olje (Dorsch) In emti!-ziio. garantirano pristno. med:cinalno. prl-PvTroča lekarna Bahovec, L'Hbljana (pri Cev 'jarskem mostu).
*	Redka utodna prilika se nudi vsskorur pri naVtip« čevljev, ker tovsrns Peter Ko--Ina Ko. Tržič, razprodnis več tisoč parov •-s-rnovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler tr3'a zaloga Blago le garantirano naibo':še kvalitete, prodala se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, na Bregu f»->v.
Reklame
ne potrebuje
O.Bernatooič
Danes zada1! daa
predvijanie velke pustolovščine
človek fz železa
: prediznlc.
kt-r se blago radi svoje kvalitete tu cene samo priporoča.	— — —
Vsi javni aktivni nameščenci ter civilni in vojaški upokejsnei naj danes ob 10. dopoldne ma-nifest:rajo za svejs pravice! Zato v~'ja; parola; Vsak v ^.Ljudski drm»!
Iz Ljubljane
Dobri
Vam nrine f krasen 'e!ovn t< .^nll-over* iz ve' lo<tivp	damo In eo no^e tndi nnj-
bo'1'o S' kn;o 'n mo^e^ni dprn''' nlnšf i» n!P-covf s'_vt» r-^n-f "ti tvtdk' Fra>» Lu' lč« Pred Škofijo 19 — le piinorofite se mu!
Vse izpuščaje na licu.
lišaje, moz 'ie, zniedavfp. krvave podplutbe
soln'ne in rud"fe nege itd ?fliamčeno odstraninie ra^šks emu'ziia .V;sa-g ne Adcl na Pat I', etlino ner'e' tno in ne-«ki>dl ivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za nmivanle rolti, k' on°mo -očuK ^uba^ie kože ter daj.' obrazu m'adeniški izraz in svežost Vs-ik dan nr'ha'aio številna rrl-zna!na pisma. Dob va se v vs h !ekr>rnnh, dro-oerii.ih In pariumeriiah zs ceno O n 30"- za Cffk^n^i-o. G'avno skladišča ia Jugoslivlio Zagreb, Gajeva ulica 8.	«174-4
Na bo!) hv^t.fn« tn f»«n Krim.rn» bo£:£na in novo'etna rtapiH so 12S02 a
Wnm aor^a obJtiv in M\\i
mal denar nabavite v«e vrgje Isti" edinole v de-tj-ln tn»'»vln< konf^Vrliglce tovarn«-
FRAN OEREIOA a CIE., UU3UANA.
CutAiift < T«t Int 24<9 p.ruv^.v« mta 3
u— Na koncrri cfirafkpevskega od seka ljub'janskega udruženja grafičnih nameščencev. plovno opozarjamo !jith'i?n-sko občinstvo. Koncert se vrši v pondelb-k dne 21. t m. ob 8. uri zvečer v Fi barmo-nični dvorani (kino Matica). Mbdi, a agilni zbor strerm pod spretnim vodstvom prof. Grftbminga za čim boMSr. umetn'sko spopol-nitvllo In le d-tseeel že prav l"pe uspehe. Na koncertu sodeluje tudi godba Dravske divizije.
u— Božična drevp*ea tvorijo zop»t pravcati m^li park vzdolž Kongresnega trga onstran Zve7.de. Vrlo trmogo jih ie letos ne Izbiro, v poijubni velikosti, t>očenši od male priflfkave smrečice. k1 bo stHovala na miri. do visoke vitkorasle smreke ki bo v svojem bož!čnem okrasju segla kar od tal pa do stropa. Knpčiia tudi letos ni preslaba, pa bo te dni orrd bož:čem še boijša. Kjer so o-trod, pač božično drevesce mora biti v
| hiš"; udom^čJ se je ta nemški ofrič-ii tud; pri nas. In če si ne morem' privoščid ve-ITkomestnegs okrasja na b>žičn;h drevescih, j'h bivmo pač obložil' s pisan'm papir-|em, po-zlačenimi orehi, domačimi štnikf-ljč-kl in takimi svečkami, ki zvezde sipljcjo. Ali ne?
j u— Člane druš'va Kaz'ro poživljamo, da se v kar največiem štev"u udeležijo po-Errba pokojnega tovariša ravnatelja I^tvra Tepine, ki se vrši danes ob pol 4. url s Se-la na pokopališče pri Sv. Križu. — Ravnateljstvo.
i
I u— Krajevna oreanVacCa SDS v Mostah
poziva vse svoje člane tn s^mišlienike. da se polrtoštevilno udeleže danr>šnjej:a pogreba preminulega zvesteza člana, oziroma odbornika. g. i.ovra Tepine, višjega žlvino-zdravnika in ravrsateMa državne p^dkovske šole. Pogreb se bo vršil ob 15.30 iz državne žrebčarne na Selu na pokopališče k Sv. Križu.
j u— Kbrb lrt:b'tefjt>t> pf!č^r:ev v Ljubljani
prosi svoje člane, da se udeleže v čim večjem številu pogreba za k'ub velezns'užnega žlvpnozdravn;ka I ovrs Tep!na. Pogreb se bo vršil dan?« cb pol !6. uri izpred 2reb-čarne na Selu.
u— PravlTc za deco Še pr'd Božičem, v torek dne 22. t m. priredi «Atena» drugič epravlilce za decon. Za ta večer Je Atena naprosila go. Vsnck Gorčevo, ki je drage volje ob'i ubil;, svoje sodelovanje. Ga. Vands Gorčeva ki je samn mati in je bila tudi učiteljica, bo pripovedovala lepe pravljice rz svojega bog?tega zaklada tudi naši dsci, ki še ne oHsknje šo'e in iim raztolma-čila one p->jme, ki bi j;m b!'i nejasni. Pripovedovanje Je dec i mnogo bi?'je kakor re-citirarrje. Potom pripovedovanja so se nam pravljice ohranile. Željni poslušalci so se nekdaj zbrali okni i dobrega pripovedovalca, ki iim je z živo besedo odkrival prečudoviti pravljični svet Lepo pripovedovanje ie velik dar božji. Atena je zasnovala pravljične večere ns široki podlagi. Deco naj bi razvedrilo lepo in žfvo pripovedovanje. So! sk! mladini naj bi recitacija že zgodaj vzbudila smisel za umetnost; vendar bo pripovedovanje zanimalo tudi šolsko mladino. Naš! pedagogi naj bi se udeleževali pravljičnih večerov in nam priskočili s svetom
1 in dejanjem pri delu na pomoč! Starši naj bi pošHjali redno k vsakemu predavanju svoje otroke, ki bodo slišali — že po začetku sodeč — marsiksj lepega.
ti— Srečke loterije Jugoslovenske Matice so še danes do 12. ure nar>r<<daj v trafiki Sever, Selenburgova ulica. Žrebanje se vrši ob 3. uri popoldne in sicer javno v Narodnem domu. Prvi dve številki zndeneta vsaka po eno motorno kolo. ostalih 25 Številk vsaka po eno navadno kolo.
u— Klub Primork priredi dne 13. februarja prvo črno belo reduto.	2388
Od ponedeiika do srede
I! del in ko-iec te pustolovščine Predstave d-nes don. oh: s sli, po? ob: 5L
' 2.5., 6.. «/?<*. in 9. ur. V delavnikih ob; 3., ViS., 6., '/iS. in 9. tat
Kine Ideal
u— Orjuna Moste! Pozivamo članstvo naše in ses anih organizacij, da se udeleži danes poinostevilno pogreba nenadoma preminulega agi1n:ga podpredsednika br. Lov-ra Tepsie. Zbor v civilu z znakom ob treh iicrpoldne pred žrebčarno. — Zdrav«! 2387 u— Portugalka iz najboljših č Serijskih goric se toči v restavraciji hotela Štrukelj.
23R9
u— Gostilna pri «Fajmoširn» toC izbivr-
no dalmatinsko '.na z otoka Visa po II dinarjev liter
u— Običajna bcžična razstava je na vpo-gied vsak dan do 25 t m. v trgovini P. Magdič, Ljubljana. Cenj. občinstvo se uljud-no vabi na neobvezen obisk.	2352
c— Policijske prijave Od petka na soboto so bili prijavljeni policij' sledeči slučaji: l tatvina, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka kalienja nočnega miru 1 prestopek razgrajanja, 6 prestopkov cestnega policijskega reda in 3 prestopki obrtnega redn. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi prepovedanega povratka.
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Uršula Stergar, tobačna delavka v pok, 73 let — Blaž Mihelčlč, aeiavee, 51 let. — L5-bera KrapeS, nadpretntfkačeva hči. 11 let — Fran Sterie, kleparski pomočnik. 80 let — Marija Vozel, bivša šivilja hiralka, 55 let
—	Josip Trefalt, mestni grezničsr, 63 let
—	Martin Jane. posestnik. 48 let. — Ciri! Lobe, nadučrteljev sm, I leto.
u— Na lovu za suhimi češp'jamt Dne 15. dec&mbra ponoči je železniški uradnik šir-cerfj opozori! stražnika na Dunsiski cesti, d3 je bilo vlomljeno v neki vsgon, k! stoji na tkzv. prostem tiru za Ra-nzlngerjevim 6ktediščem. V vagonu so naši! tudi viomn-ca, čapečega za zabojem suhih češpeli. Bil je to 25-letni Scagnettijcv hlapec Ivan Ve-hovec, ki je izdal tudi sv^je komplice. kajti zlikovec ni še! sam na delo. Na mesta so potem ugotovili stražniki, da je bito ?ste noči vlom'jenih še v sedem drugih vagonov napolnjenih z vrečami, lanenitn semenom itd. Vehovčevi komplici so še Alojzij Pečjak, Viktor Kocjančič šn Alojzij Stramec, vsi že znani tatovi ter večkrat kaznovani vlačugarji, kt ps so bili zadnie tedne vs! zaposlen! pr! Scagnertiju. Policija Je preiskala hlev kjer so ptički spali ta naSla tacn več zabojev češpelj ter nekaj komadov ne-vin vojaških rjuh, ki so iih Lopovi bržkone ukradli iz vojaških skladišč.
u— Za perilom. Milka Kobav, stanujoča na Gltiicsh št 50, je sušila v noči na 18. de^ cemhra svoje perito na prostem na dvorišču. Priliko ie Izrabil neznan tat, se pogtia! čez ograjo tia dvorišču b izbral temed perila par boljših komadov, dvoje srajc tn dve skoro rtov i rjuhi v skupni vrednosti 450 Di«,
Nenatikriljivo v vsakem ^ospodinjstvt
Brezplačno in neobvezno predva.anje Vam pove zakai?
Efekfro-Lux
Centrala: Zajfreb, Strossmayerjeva 8. Prodajalna: Ljubljana, Dunajska c. 22. Teleion 247.
VeHKI francoski , Pathe film"
v»
"Jedem velikih dejanj Iz pariškega življenja.
'Juhezen aristokratinje in elegantnega apa-'.a. — Elegantni apaš Ballard kot ^modeK "nladi kiparici. — Sestanki elegantne Pari-:anke in lepega apaša v zloglasne-n nočnem okalu, zvanem »Mišolovka« — Apaš kot avalir. — V momenta nevarnosti reši apaš asi mlade dame na osobito originalen na-itt — Kolosalno je prikazana borba apa-yv s policijo in topništvom. — Fiim je mo-arn ter popolnoma nov. — Režija Je te» anredna. igra krasna, vsebina Imenitna. — cdelnjejo samo prvovrstni In Izbrani igral-i. Predstave se vrše danes v nedeljo ob: !. Vil, 6, In 9. Jutri v pondel ek odna-l ;o kina-predstave vsled koncerta »Grafike« >en programa: (Podpisovanje locrn« t!t mirovnih pogodb « ^ondonu( dne 1. decembra 1925. - ?ski državniki, k! bo se udeležili te t-onference.
Elitnem Kinu Matica
vodilni kino v Ljubljani
e—: Breznik O. !e otvorii novo iSeSraies-eo irgovteo v Sv. Flor H ar. a ulic! L 2383 St. Orehi, denar te drugo. Številni Bosanci, trgovci s staro obleko, s turškim medom, z raznim.' igračami ?td. delajo v Ljubljani očividno dobre kupčije, kajti vedno več jih je in vsakdo ponuja svojo specija-?teto. Neki Mehmed Je pripeljal v Ljublia-oo pred neka) dnevi tudi več vreč orehov, fc jih ic hotel spraviti v de«a?. Ker pa al imel sreče pri trgovcih, s« Jc končno tme-cS z blvlhn prodajalcem sladoleda, Voje-rlaivai« Radosavljevičem to Karlom Marež-sotn, da Jima Jih proda na drobno po hišah. Ta dva sta Wla tako* pripravljena, da se lotita poste. Stva; Jima je šla Izredno dobro izpod rok, kajti cena orehom ni Ma {OTtfra>na In sta Jih v sredo zvečer že fa«. prodala. Ker sta pa pri orehih precej profi-jjiraJa, sta hotela piti «llkof» in zašla v nese gostilno v Plorjanskl artci. kjer so Ju «bVobla navihana dekleta. Tam sta zaslužek pognala, na čudežen način pa Je SzgU af te ž ep s Radosavljeviča tudi Bosančev denar v znesku 1300 Din. Mehmed, nezaupljiv kakor Je. Je seveda SzroSH oba prodajalca stražniku in morala sta prespari noč aa policiji. Zjutraj pa se Je, kakor angel fe nebes, prikazala r.a policiji stara ubožna ženica !ss Izročila tamkaj tisočak ter pet Metuljev, rekoč, da J< našla denar v Flor= lanski uliet Mehmed, Id Je kmalu nato svoj denar v redu prejel, je bil seveda neznanko vesel, še bolj pa oba prodajalca, k! sta 'dokazala svojo nedolžnost Vseea krive so bSe samo Radosavljevičeve hlače, k! ima. 30 edzadaj mesto žepa razne druge odprt!-»e ter vtece te navihana dekleta po gostilnah, ki napravijo včasih kaj takega« da se rloveku roka trese.
Koristno božično darilo so
Ce kupita pri
LJUBLJANA, Krekov trg 10, i. nsdsi blago v ostankih, obfiečete se najceneje.
NAJVEČJA IZBIRA demskih ia ocrožkih predpasnikov iz kretosi«, klota, listra, Sifona te basista v različnih fasraab cudd najceneje F. te L Gorlčar, LJubljana. Sv. Petra cesta 29.
t~ Delovanje ttbcveljikcga Sokulskegc l gledališča. praiekk J-.:: so uprizorili član: Sukolskegii	Golarievo -Vdove
Rošlictcoi v hrss:n.:.::c-.ii X"i.rodnfc;u domu ia prav tiko tuči v 'Trbovljah v Sukolskem domu. Dočim jc bila dvorana v Hrastniku polna, je bilo v Trbovljah ztlo mulo ob« činstva. Ker fe bilo tega dne več prirediš tev naprednih društev, bi bilo dobro, da bš se društva v bodočo sporazumela glede prireditev, da ne bo prišlo vnovič do ko« lizij.
Iz Maribora
i— V smrekov gozdič so spremenil! vee--^šaji sobotni trg. Samo na Starem trgu iO prodajali zelenjavo, jabolka, nežplje, pa ..e^e te repo. Novi del, ki ga vsako soboto obrobljajo piške te gesi, pa so obložili prav na gosto s smrekami in tudi srebrne jelke no vmes. Samo par vijugastih cest sc pu-stBi za sname, Id hite, da spravijo drevesca daatov, predno se vrne radovedna deca iz šola Po hord izbirajo s visokih kupov in hvalijo dobro blago skoro tako živahno, kot M. ki je v bttžiui razprostrl »voj Šotor zim s:ka hlač te kričavo Hctttra. Trdi Pokore) so nežnejil. božični te tudi cenejši so letos. Za 3 dinarje že postavko prav tfubko smrečico aa sneg. Pj tudi visoka drevesa stojmo v iam našem gozdu, ki diši po vabljivem smrečju kos bi hodili k Mariborski ko. aL Koliko nežnih misli, radosti ia veselih presenečenj bo položi! Maribor te dni pod ije" la zapet bo naj'epši ravno ta teden pred saniavim večerom, ko bodo plemenita srca hitela skozi mrzie ulice te iskala, ko bodo drobni, meitkl prsti ovijali želemje, da os.»ečHo druge... Kakšna idila |e pravsa-prav vtastk to livHenle! Čemu se ne spomnijo ljudSa, da bi spremenili kar vseh 365 dni v same Miklavže, božične večere, rojstne dneve te godovanja? Morda bi se potem res približali — Človeku...
a— Mestna podjetja. Z ozirom na notico r <tee 38. t. m. o ukinitvi električnega toka .-.mo naprošenl zo objavo sledečega pojas. nila: »Mestno električno podjetje te trgovskih in varnostnih czrrov cmejuie o-dkiopit-ve ne minimum bi sicer ukine dobavo toka ob časti, ko industrija počtva ter tudi mali feocsnmeatl ne potrebujejo razsvetljave, to je ob nedeljah te praznikih ob dopoldanskih urah. Potrebna popravila, čiščenje, pregled ttaprav, izvršuje »odjeme ob priliki ko dobaviteljica toka, elektrarna Fala, odklopi za svoja popravila v električni centrali mesto .Maribor. Mestno električno podjetje vedno pravočasno obvešča koasumente o takih nameravanih odkiopitvahs.
a— Mestni lev. S tako lepimi dohodki Iz iova, ka%or jih imajo okoliške kmečke obči ne, se Maribor ravno ne more ponašati. Ima <33 vendar tud! svoj ribolov, za katerega mu pl3Čnie ©kralno ribas-sko društvo celih 37 Dte letno. Mesto pa Ima tudi svoj tev a divjačino, ki ga Ima deloma v najemo na levem bregu Drave neki Franc CKmko /i 375 Din. drugega pa lovsko društvo <Hu-berttssi za 500 Dia.
a— Snb>enclja za telovadno orodle. Na crediog stavbenega urada Je v novi proračun mariborske občine med šolstvom vnesena podpora 40.000 Din za nabavo in popravna teiovadnih predmetov v ljudskih a meščanskih šolah. Tud! ieios je občina v io svrho prispevala 30000 Din. lani pa -S752 Din. Poleg tega imajo še proračuni .posameznih šol večle zneske za naitup no-v>h dekrv šolske oprave ia orodja ter za vzdrževanje.	,
»— Predrago kopališče. Mestna občina •na v svojem kopališču še vedno Iste cene, ki jih Je nastavila pred dvema letoma v časa najboljše konjunkture. Čeprav so ee-ce od takrat že marsikje padle te se tudi občina bori za znižanje cen tam, kjer Je sa-:i2 prizadeta kot «a pr. na trgu aH pri po. stilih, vendar sama ne zntža cene. Kopa-l'Š£e stane na pr.: kabina I. razr. II Din. parna kope! celo 14 Din. Posledica te«a |e. Ja so bile včeraj v parni kopcH ves dan
Od danaa naore)
Pariške noči
Štiri osebe, torej precej manj. kot je vseh
nastavSJencev v kopališču. Pri takem gospodarstvu seveda mora občina doplaSeva* d, pa brez potrebe.
a— Otroški bazar. Podmladek Rčečeta križa priredi od 20. do 23. t m. v prostorih deklii&e šole na Cankarjevi ttllcl basat ročnih del in risarskih izdelkov, ki Jih Je izdala mladina, Razstavljena bo suha irdba, razne kasete s pestrimi narodnimi motivi, okvi? J! za slike, pobarvan! cvetlični lončki 3 cvet licami itd. V prid Podmladka se bodo razstavljeni predmeti tudi prodajal! co dnevnih cenah.
i— Oskrba meščanske šole. Prihodnje !«to bo občina kupila deški meščanski š«H pisalni stroj te model motorja. V to svrho je v proračunu znesek 8500 Din.
a— Maribor za strokovno šolstvo. Za prihodnje le® namerava občina zvišati svo |o podporo za obrtno-nadaljevalno šolo od 30.000 na 30.000 Dte letno. Poleg tega dob! trgovsko nadaljevalna šola 5000 Din in «o-stflnfčareka strokovna šola v Celju 3530 dinarjev.
a— Iz mariborskih knjižnic. Vodstvo študijske knjižnice (v gledališču) javlja, da knjlžntea o božičnih praznikih od 24. t m. do 3. Januarja ne bo postavala. V Ljudski knjižnic! pa ostanejo eradne ure tudš o božiču nespremenjene.
a— Prva čevllarka. Pr? zadnji skušnji po močnikov fz čevljarske obrti Je napravila k prsv dobrim uspehom Szpit tudi gdč. Hšlda Polančič, hčerka čevljarja Polančiča obmejnega Št. Ilja v Siovenskih goricah.
a— Hrepenenje po Maribora, iz žensk« kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem Je nšia neka Mici, ki Je tam služila petletno Ječo. Neodoijhra hrepenenje po očetnjavi Jo ie gnalo nazaj v Maribor, kjer pa jo je svoboda takoj zopet upiianila. da so jo pri no. \ tatvini zasačili in jo že pred božičem is-ročili v varstvo zaperov.
a— Planinski p!es. Mariborska prodružni-ca SPD prireci dne 2. februarja 1926. pri Ooetzu svoj plarrinsiki pies, ki je tekom let zaslovel kot ena najbolj priljubljenih drc-žabnlh prireditev v Mariboru. Gotovo bo tudi tokrat privabi! Mariborčane ln okolSa-ae v še večjem številu kot druga leta.
&— Veliki ples mariborske organizacije Jugoslovenskih naciionaipstov se vrši v soboto, dne 2. Januarja 1926. v Narodnem domu. Posebna vabrla se niso razposlala in se nacijnnalni Maribor pojiva k obilni udeležbi. Zdravo!
a— Božlčnica in Silvestrov večtr na Pohorju. Mariborski planine' proslave kot vsako leto oba večera pri Mariborski koči Za božič se obetajo koline, za Silvestrovo pa dnjge domače zabave.
Iz Celja
t— Uradniško zborovanje. Dar.es, ofo desetih dopoldne se bo vršil v tukajšnjem Narodnem domu shod društva Javnih nameščencev in upokojencev. Razgovor bo zlasti v napovedan! alternativi: aii redtikcija uradništva ali redukcija plač. Uradniške organizacije so pozvaie svoje člane, da se vsi udeleže sestanka.
e— Zbor starešinstva akatf. društva »Triglav«. Občni zbor starešinske zvese bfvših Članov jugoslovensketra akademskega društva .Trlglavi. v Mariboru danes ob Štirih popoldne, v posebni sobi Celjskega doma v Celju. Na dnevnem reda je premestitev centrale »Triglava* iz Zagreba v Ljubljano in premestitev sedeža starešinske zveze iz Maribora v Ljubljano,
e— Občni zbor Prve južnoštalerske vinarske zadruge v Celin bo dne 29. decembra v Zadružni pisarni v Celju. Dnevni red običajen. Začetek ob eni popoldne.
Iz Tr bo vel i
t— HffZijenski zavod v Ljubljani bo pri« redil v Trbovljah več protialkoholnih pre« davanj. V to svrho se bo vrši! v torek 22. t m. v šolski pisarni v Trbovljah sestanek šolskih upraviteljev in odposlanca higijen« skegg zavoda dr. Fedorja Mikiča.
t— Finančni oddelek v Trbovljah razgla« ša, da je dolžan vsak točilec alkoholnih pi« jač plačati točilno takso za prvo polovico t 1926. do 31. januarja prihodnjega leta. Ce ne bo plačal, se bo proti njemu kazen« sko postopalo. Enako se opozarjajo na toč« no vplačilo takse na račun gostov in sicer za vsak mescc prvega v mesecu. V' nasprot nem slnčaiu bo kazen petdesetkratna.
t— Ljudska visoka So/a priredi danes toč no ob 14.30 v veliki Forteievi dvorani pre« da vin je profesorja Dolžana o razvoju Siv« I jen it. ns kar prav posebno opozarjamo t"hovell"iko obfinstvo.
t— Trboveljska občina je naknadno pla« čali vsem članom Vomisiie za požarno pre« gicdovanle enako dnevnice, ki so se dopis« č»le onim. ki so mani prejeli. S tem je ta zadeva, ki ie vzbujala obilo prahu po pri» zadetih, končana.
t— T*vičar!l delavske skupine med »e« hoj. Rudi slihega obiska ie opusti! do*e» danii imetnik vinotoča v Rudarskem domu g. Alnizii Kerše svoi obrat Oh tej priliki ie prišla finančna oblast na sled neprsvil« nemil izvrševanju zakonskih predpisov po Rudarskem domn. kar je trradno ugotov« Meno. Celo sadevo ima sedni v rokah iu nanino ravnateljstvo v Mariboru.
Iz Primor ia
*	Smrtna kesa. V Puli je umri SSIetni nadzornik Matko Tončetič. Pokojnika je zadela cesreča v kamnoloma pri Sv. Stefa« nc, kjer je nadzoroval dele. Umrl jc za po škodbam!. Bi! je blag in miren človek te? zaveden Slovan. V Volosfcem je preminula ga. Francka Rajčičeva, rodoljubna dama in zavedna Hrvatica. N. v m. p."
*	FaSistovsko pozdravljanje v goriških, driaimih uradih. Goriška fašistovska orgaa nizscija je na svojem zadnjem sestanka sklenila, da ss morajo uradniki v državnih ursdih pozdravljati v bodoče po fašistov« sko, to je 2 šztegliajem roke. Za komedij jantstvo torej fašisti dobro skrbijo, kako rešujejo uradne posle, pa je seveda drugo vprašanje.
® Fsšlstcvski sindikat v Sežani. V Sežani se jc ustanovi! fsšistovski sindikat za kr& marje, trgovce in druge obrtnike. Da je bi! sindikat domačinom res potreben, o tem pri?a odbor, v ksterem sedijo: L. Mahcrčič, Franc Šmuc, mizar Jogan In drugi. Najvaea tejši agitator za sindikat je bil Fr. Smuč.
" Dva koncerta učiteljska Zveze za B©= žfč. Učiteljska Zveza v Trstu priredi za f-ožiev.o praznika dva koncerta. Prvi bo v Renčala ca Kanalskem, drugi pa v Ajdova ščini na Vipavskem. Program obeh prirej ditev obsega moderno slovensko glasbo.
" Če se obesiš za avtomobil... Pleskar* ski vajenec Karel Milkovič iz Trsta se je hote! poceni peljati z avtomobilom ter se je obesil nanj, da bi se peljal zastonj. Na ne» kem ovinku je skoči! oa tla, tods nesreča je hotela, da je v istem hipu pridirjai iz r.a« sprotne smeri drug avto, ki je dečka cc-drl. Fante je imel še toliko sreče, da ni prišel pod kolesi. Zadobil pa je kljub te« mu prcoej hude poškodbe ;n so ga morali prepeljati v bolnišnico.
*	Živa ptamenlcz. Železniški snažilec io« komotiv De Nuzio v Trstu je bil tako ne« previden, da se je približal lokomotivi, v kateri je še gorel ogenj z namenom, ds bi jo esnažil. Ker je bil oblečen v mastno oble fco in je buhni! plamea rz žrela, se je De Nuziova obleka vnela in mož je bil v hipu živa plamenica. Tovariši železničarji so mu priskočili na pomoč ter ga začeli polivati z vodo. Polaerv-ma so ucušili plamene, toda revež je zadobil po teles-u tako težke opek« i-nc, da bo najbrže umrl v tržaški bo!niš« niči.
Sokol
Iz Češkoslovaškega Sokolstva
Podrobne vesti Iz seje odbora COS.
Sočasno s selo ČOS Je bilo združenih več važnih sokolskih prireditev, med katerim!
bila najvažnejša otvoritev sokolskega muzeja. Otvoritev se ie Izvršila pred sejo ob 3. popoldne po starosti br. dr. Schel-neria. Češki sokolski mnzej le krasna zbirka sokolskih predmetov, k! jih ie zbral te ared!! br. Karel Vaniček. V sokolskemu muzeja je tudi spominska zbirka K. Havii-čka Borovskega. ki Jo je daroval br. Svoboda. Ist! dan Je bil otvorjen tud! sokolski hotel v Tyrševem dama te restavracija.
Sej! je predsedoval starosta br. Scheteer in se je pričela ob 4. popoldne ter se nadaljevala prihodnji dan ob 8. a!utraj. jugoslovenski Sokolski Sovez ie zastopa! na seji niegov tajnik br. dr. Fux.
Tainiško poročilo ie poda! br. dr. Urban. Njegovo poročilo ie bilo sprejeto brez debate. Med dragim ie navedel, da Je bilo ieics storjenih 45 novih sokolskih domov. Zanimivo ie. da ic v Narodni skupščini po novih volitvah 5! poslancev Sokolov, v senatu pa 29. V vladi je Izmed 16 ministrov 8 ministrov Sokolov. Po političnem nazira-n}u pripada Izmed poslancev In senatorjev Sokolov k republikanski stranki 22 poslancev in 14 senatorjev, k narodni soci alni 13 posla ncev te 8 senatorjev, k obrtniški stranki 9 poslancev te 8 senatorjev ter k narodni demokratski stranki 7 poslancev in 4 senatorji.
O prednjaških šolah, si se vršijo v Tyr-ševem domu, sta poročala načelnik br. dr. Vaniček ln sestra Msla. V prednjašk! šoli za člane se poučuje dnevno 10 nr. slušatelji pa so pridali sam! še eno oro za vežbanie z letnih prostih vaj. Od ustanovitve te šole v julija do decembra tekočega leta je bilo 317 slušateljev te 247 slnšateliic. Lep uspeh v teka pol leta. S tem Je napredek v češkem Sokolstva zagotovljen, zato ie br. načelnik zaključil svoe poročilo: »Bodi blagoslovljen Tyršev dom t«
O ustanovitvi Slovanske Sokolske Zveze je poročal br. Stžpanek, ki le zlasti obširno poroča! o poljskem Sokoistvu in zaključiš: »Hočemo z njimi sodelovati v pro-speh sokolske misli in v dobrobit obeh narodov.« Predlog »e bil sprejet z vsemi proti dvema glasovoma.
Obširno poroči!© o VIIL vsesokolskem zleto ie podal br. Schvarz. Poročal Je o finančni str aH zleta. c udeležbi, o vsporedc In o organizaciji zleta. Na zlet so vabljene sledeče telovadne organizacije: Belgijska telovadna zveza. Unija francoskih telovadcev. Unija luksenburških telovadcev. Danska telovadna zveza. Amaterska telovadna zveza v Londonu. Italiianska narodna telovadna federacija. Nizozemska telovadna zveza. Norveška teiovavna zveza. Poljska sokolska zveza. Ramenska telovadna federacij. Švedska telovadna zveza. Jngoslc-ver.ski Sokolsk! Saver. Švicarska telovadna federacija in Amaterska atletlčna aniia
Združenih držav. Sklenjeno ;e bila, da sta-a-ici nastopijo v slavnostnem •'.reč: pri vejij s palicami. Za članice ja
coioceso,
inje'.
Ujetnik od
ncseieza. sprevodi, tudi v narodnih noSah, sada le li osik žjp, kier je narodna eoši ša v navadi.
O delovanju zup v npraviitsrn is gospodarskem pogledu ie poroča! br. Sižpamk. v!!) članov ie bib sprejetih 38-63A Večinoma znaša žapn! prispevek po 3 Kč od člana. Gmotno stanje žup različno, iveša-ter! Izkazujejo veliko teteile, drage so zo-pet pasivn«.
izvoljena je bila kandidatska komisija, Id ima nalogo pri prihodnji!.' volitvah sestavit! kandidatsko listo.
Poročilo o TjTševeia doma s:a podala fcr. Petru in br. Stčpanek. Proračun zn Tyr-Sev dom se je znatno prekoračil. Stroški znašajo 18.550.000, plačanega is le 16 milijonov 350 tisoč. Poročevalec je potožil, da drtsšrva te ŽJpe niso izpolnile nade, dz bedo dala posojila na Tyržev dcr.%
Živahna razprava je biia pri obravnavi proračuna ČOS za prihodnje leto. Gospodarstvo ČOS ie ogromno, celotne potrebščine znašajo 2.247.000 Kč. med tem! 22 opravo 522.000, za prednjaSke šole 820.003, aa prosvetno delo 65.000. Prispe .-eic članstva je določen 3 Kč te t Kč za pred-njaške šole. Poškodben! fond je visoko aktiven. četudi ie bilo za leto i924. izplačanih 463.239 Kč, prebite?« ie znaša! 3S2.184 Kč. Zanimivo je, da ie poškodbenl fond za naraščaj pasiven, ra deco pa tudi 'nktlven. Vseh poškodb le blfo 1948, med aSa! devet smrtnih.
Določile so se podpore !z Narodnega, skia-da društvom v manjšinskih krajih.
Medalia za sokolske zasluge je bila priznana br. Jana Čapk! sa 40!ctno sokolsko delovanje te JSS. kar ie bilo z velikim tsa-vdešenjem sprejeto. Za to odlikovanje sa je zahval! zastopnik JSS br. dr Fss
V razpravi so bili poslovnik! za sokolske jezdne oddelke te sa smečarske odseke.
Sovi odbor S. K. Ilirija v Ljubljani. 10. t. m. se jc vršil redni občni zbor a* 14. poslovno leto pod predsedstvom klubqvega predsednika g. Gorca. Podrobno poročilo o poteku občnega zbo-a Se priobčimo Za 15. poslovno klubov leto. v katerem pra. zr.nje Ilirija svoj petnastietni jubilej, Jc bi! izvoljen sledefl odbor: predsednik dr. Janko Berce, ravnatelj Jadransko^podinsvske banke, podružnice Ljubljana: podpredsed* nifca Rihard Negovetič, inšpektor drl le. leznic in dr. Miroslav Senekovič. okrajni glavsr pri vel. županstvu. 1. tajnik Fran Je« rala, bančni ursdr-ik: IT. tsinifc Mirko Sir« cr!j, želez, uradnik; I. blagainik Viktor Ra» bič, bančni uradnik: II. blaga inik Ivan Ral. tesar, želez, uradnik: gospodar Albin Ro« tar. želez, uradnik: arh:var Ivo Komar, pri« vatni uradnik; zapisnikar Pantl Sbrizaj, bančni uradnik: odborniki: inž. ."»tanko Bli^J dek, irid-.strijalec; Joso Gorac, trgovec: Rudolf Sark. ravr. Kreditnega aivoda. Met
Sokol I. Bratje te sestre! Kruta smri ie zopet segla v naše vrste la nam ugrabila našega marljivega te zvestega sodelavca brata Lovra Tepino. Kot večletni odbornik obeh društev te kot predsednik raznih odsekov se je udejf ivoval tiho a vztrajno pri našem dete. Dolžnost naša Je. da dostojno počastimo njegovo poslednjo po*. Zato prosim te vabim brate člane, da se polnošieviteo ndeleže pogreba v kroja s pelerino. Zbira-™o se ob po! 3. na Tabora c-dkoder odkorakamo na Selo. — Zdravo! — Josip Tcrk, podst3rosta.
Soko! Moste. Bratie te sestre! Udeležite se v nedeljo polnoštevilno pogreba biagopo-kojnega požrtvovalnega br. Lovra Tepine, ki se vrš! ob pol 16. url iz žrebčarae na Sela. — Kroj dvfini 3 znakom! — Zdravo!
Sokol Žužemberk. Danes 20. £. m. ob 2. popoldne se vrši v gostilni g. Jeršeia izredni občni zbor Sokola. Dolžnost vseh članov je. da se občnega zbora korporativno »deleže. Vodstvo pa naj prervzamejo bratje. ki hočejo delati. Želeti pa ie. da 2e vendar enkrat poseže aktivno vmes tndi vsa rak. Inteligenca, ki je včlanjena pri Sokole. Z združenimi močmi bo lahko delati te se bo tuc"! marsikai doseglo.
Šport
iz službenih objav JNS,
(Sejd z dne 7. decembra t. 1.)
Upravni odbor je dobi! pismo, v katerem je odbornik St. Vrančič poda! svojo demi« sijo kot član odbora. To ostavko »temelju« je g. Vrančič nastopno: izjavijan^ da od« kgara svojo odborniško funkcijo v uprav« nem odboru, in siccr iz sledečih tjeziogcv: cLjubljana, odnosno S. K. Ilirija v Ljufeljs« ni me smatra za svojega eksponertts v sa« vezu ter zahteva od mene, da proli svoje« mu prepričanju podpiram njegove zadeve. Z ozirom ca ljubljanske razmere nočem de lati v savezu proti njemu — vendar pa teh zadev ne morem zastopati proti svojemu lastnemu prepričanju.® Upravni o4?bor je razpravljal o demisiji g. Vrančiča; ker pa je priše! do prepričanja, da g. Vriančič s ozirom na navedeno dejstvo nima vzroke na demisijo, ni vze! ostavke na znanje ter pozval g. Vrančiča, naj še nadalje izvršuje svoje funkcije.
Nadalje je upravni odbor zavrnil priziv ASK. Primorjs glede verifikacije prvenst« vene tekme s SK. Jadranom, te sicer radi tega, ker b! vsaka drug3 rešitev bila v proti slovju s § 25, točka 12 pravil in tfcer je upravni odbor dosedaj v enakih ojtecrih tako postopaL
Z ozirom na želje večine podsaveisov je odbor odgodi! izredno skupščina ki bo iz; premeni!« pravila te ki fe bila določi-na za mesec december, do druge polovice meseca februarja 1936 Pred to skupščino se bo vr« ti!a predkonferenca delegatov vseh flodsa« vezov. Podsarezi moraio svoje tozadevne predloge predložiti ssvezu brezpogojno do 1. januarja 1936.
ie že ii^rmi
Elitni iCino Maiica
ko J&nežič, beacsi prokarist; dr. Mardr Majcen, zdravnik; Josip Curr.v, koctroi&r dri. železnic ia Viktor Vodifck, seitz. urac nik. Sekcijski načelniki: nogomet Evgcs Betetio, priv3t. uradnik; lahka atletika profesor Janea Čop; dtrnska dr. Ernett Majrer, zdravnik; smuška Vladimir Vrančič, baoč< ai uradnik; drsalca ivac Jermac. baoč:. prokurist; plavalna cr. Fran Ksiidare, 00 vernik: tenis M. Bieivcis, polkovnik v. ti Revizorji: Erbi«; Bežek, tovsrniSici prolu. risr, Ksrl Pogorele, bančni urs<Jnik; Ju!;-Dču, pos-ij. uradnik. Razsodišč« dr. !vis Jesko, priniarij; dr. Jerne* Demiir, zdrar. tiik, dr. Jože Premer, zbornični tajnik; d: AL Praonačis, zobozdravnik, Zdfflko Vaia-šek, tovarniški ravnatelj. — OchcC, ici zdi^ aujo tako odlične representante i* pognane športne delavce, nudi najboljše jamstvo. Grbo S. K. fiirija izvršila velike aaSogt. ki jih zahteva jubilejno leto 1926.
Službeno iz LNP. (Seja u. o. z ono Tč XII. V.925.) Sporoča se vsem 5jtihlianskirr klubom, da dobe v najkrajšem fca&u izpi. *ek blsgainiškega stanja svojega kluba pr LN"?., kakor rudi pripadajoči de! prvev.. tekem, pri čemer se bodo upoštevali odbitki, kakor je bilo ohisviieno v službeni: objavah dne 15 XI!. $925. Na sivoječasno prošnjo S. K. Soštani se bo odgovorilo pi"-rcc.r.nri f5otom. — Tajnik L
Redna letna skuvščina ASK. Primorit v LiuMjsni. V smislu pravil sklicujem sa torek 5. januarja I92rl reono letno sVupSčt-. no ASK. Primorje v Ljubljani z n»*toT>nfr: dnevnim reoom: a.) nagovor predsednika, b) poročila furikciionariev. c) irprememn« pravil, d) eventua?nesti. SkupšEirs se vrši ^a univerzi. Kongresni trj,1, Jočco ob 15. uri Predsednik.
ASK. Primorjs. ("Kazenska sekdis ) Ci r.es točno ob 10. redni trening v K>Mi*ehr kateremu morate prisostvovati vse članice. Trener.
Mladinska drsalna teknns. Z.', drsa&t.
sa hočejo prijaviti k mladinski drsalni tekmi, raznisani za prilhodnio nedeljo 27 t. vn. prlred'	odsek SK. Tliriie v spo^
ra-umu s JZSS danes, v nedelio ob 9JO c^ ugodnem vremenu en o um i trcrrn^. na katt rem se bo prr<?ela! :e pojasnil razpisan"' program. — JZSS,
Kurzl v umetnem drsanju. S. K. Uhlji otvori prihodnji ted^rj na svoierr, športne-drsališču ob Celovški cesti kurze v umet* r.etn drsanju. Kurzi se bodo vršili za mit« dino v pcrroldsnskib erah. za ostale v ve. černih urah. Namen kurzov ie dvigniti po vprečno stopnio drsania v Ljubljani prek., vsakdanjega promenadnega drsania v lokir-tefr pripraviti tla in animirati širšo p"Mikc za ples in družabne prireoitv«. ns ledu. — Interesenti, dame ra goapodie. se naproša, jo v svrho podrobr.ejšeca dogovora na krč.« tek sestanek. !d se vrši danes, v neoeljc ob Si. uri v damskem salonu kavarne Erao aa. — S KL Ilirija
Za zimske športniket Letos trna50 Mac-carji idealno vreme. Marsikateremu aeod< IočneJu je zdaj žal, da se ci priučil tegi krasnega sporia. Kdor hoče popraviti zamudo. r.a i si nabavi učno fcni;eo eSmučar* zimskosportnega moistra R. Rad jure, v ka* teri najde vso smučarsko učenost od prvit korakov do popolnosti. Ilustrativno. lično vezano delce, se dobi v vseh dobrih knji garnah in pri založništvu Ig. Kleinmsjrr & Bamberg. družba 2 o. z. v Ljubljani ter stane 30 Din, s pošto 4 Din več.
Jugoslavija : Francija. Kakor doznavi iJutarnjš List* ie francoska nogometna federacija pozvala • našo reprezentanco, naj igra pri!:of?r; je leto proti francosVi repre« centanc-L Ta tekma naj bi sc vršila v Pa-rlrj.
Madžarsko nogometno emater*tvo e? krha. Vrhovni športni 6avez Madžarske je posla! madžarskemu nogometnemu ssvezc dopis, v katerem zahteva, ns! mu predlo? načrt, kako misli končtre rešiti profesi;©; nalno vprašanje. Vrhovni športni savez stoji na stališču, da amaterski klubi ne smete imeti profesiionalnih moštev, doflm pi je dolžnost profesijonalnih klubov, da morajo imeti tudi amaterska moštva.
Pravo amaterstvo. Belgrisici nogometr.-. ss ve z je sklenil, ca v bodoče ne bo dovolil svoiim igračem noben:b dnevnic in da r.e bodo dobili nobene od5Vonn'ne aa Škode. ki jih bodo imeli vs!ed igranja pri re* prezentativnia tekmah.
Zahtevajte pri Vas«h Božičnih nakupih izrecno
nrcizmdi dknMa&t
rknkala svinčniki od D-t3"naprej Naliv držala a kar. zlatim peresom od Din.120.-naprej
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi h:tro. skrbno in do na miz;: iarifi Rajko Turk. carinski oosrednik, L^bljana. Masarv'kova cesta 9.. nasproti carinarnice V«e informacije brezplačno!
Konec sveta?
je-li bližina kometa za zemljo nevarna?
Pred kratkim so pisali listi, da je milanska astronomska opazovalnica registrirala komet, ki se bliža našemu ozvezdju. Kakor se zdi, je ta komet na novo odkrit, ni pa izključeno, da «- ga že opaziH astronomi pred več stoletii, ko se je morda istotako nahajal v bližini naše zemlje kakor danes.
Novi gost zvezdnatega neba se dozdevno premika v smeri proti ozvezdju Kassiopeia, ki ga je, kakor znano, lahko spoznati po njegovi, dvojnemu v (w) slični obliki. Kometi so sploh čudaki med zvezdami in o njih je težko pove dati kaj gotovega. Komet je kakor lepa ženska: muhast in nepreračunljiv in astronomi, ki jim planeti in zvezde stalnice ob uporabi teleskopov in matematike ne delajo prehudih pregPvic, mora. jo osramočeni priznati, da kometom, tem nebesnim postopačem, niso kos. Kar se pa tiče zgoraj omenjenega nano. vo odkritega kometa, je eno gotovo: da bo njegov rep v doslednem času pometal preko zapadne Evrope — seveda če si medtem ne bo premislil in prekrižal račune astronomov. Ta ugotovitev utegne morda tega ali onega nevedneža prestrašiti in ga spomniti na fantastične romane, ki so mirne ljudi begali na primer ob priliki zadnjega bližanja Halley-evega kometa. Nekateri pa se bodo morda spomnili one fantastične slike, ki jo je podal veliki zvezdni poet Flam-marion v svojem romanu »Propast sveta».
Le nobenega strahu! Novi komet je povsem nedolžni nebesni vagabund, ki bi naši trdno zgrajeni zemlji ne mogel niti najmanj škodovati. Že iz tega vzro. ka, ker je njegovo jedro ne samo razmeroma zelo majhno, nego je tudi sestavljeno iz zelo redke materije.
Kakšna bi torej utegnila biti posledica, če bi se komet zadel, ob našo zemljo? Obilica meteoritov. To pa ni nič posebnega, saj imamo, kakor znano, vsako leto periode utrinkov, ki pa ne povzročajo ne dvo-, ne četveronožnim zemeljskim prebivalcem nikakega strahu. Opasno bi bilo sicer, če bi padali na zemljo več stotov težki meteoriti. Toda toliki meteoriti so zelo redki ln vrha tega padejo po večini v oceane, ki tvorijo mnogo večji del zemeljske površine kakor kontinenti.
Bojazljivejši duhovi se bodo morda bali, da vsebuje kometov rep strupene pline, ki bi utegnili v slučaju sokoba okužiti atmosfero našega planeta. Tudi tega se ni bati. Zakaj po dosedanjih opazovanjih novi komet ne vsebuje nobenih plinov, ki bi vsled svoje strupenosti mogli upravičiti le najmanjšo bojazen.
Kakor omenjeno, spadajo kometi (re-patice) med one nebesne objekte, ki so povzročali in še povzročajo zvezdo-slovcem največje preglavice. Ta okol-nost najde svojo razlago v svojevrstnem ustroju kometovih poti. Stari astronomi so bili mnenja, da se repatice gibljejo okoli solnca v parabolah. Kometi pridejo iz neskončne daljave, tako so si mislili, potujejo nekaj časa skozi naš solnčni sistem, potem pa zopet izginejo v neizmerne dalje vsemirja. odkoder jih pot nikdar več ne pripelje v našo bližino. To teorijo, ki se je dolgo časa vzdržala, je ovrgel neki komet, ki se je po dolgih desetletjih vnovič pojavil na nebesnem svodu. Izkazalo se je i. .mreč, da je novi komet identičen z repatico, o kateri so poročale kronike že pred stoletji Tako je astronomija nedvomno
Lepo božično darilo
pisemski papir v kasetah, pisalne garniture, namizne mape, albume vseh vrst, koledarje, polnilna peresa, božične okraske itd.
priporoča
Iv. Bonač, Liubliana
Danes t nedeljo dopoldne odprto.
ugotovila, da se tudi kometi, podobno kakor plameti, gibljejo okoli solnca v elipsah. Razlika med potmi planetov in kometov je le ta. da so elipse slednjih mnogo bolj zleknjene, vsled česar potrebujejo repatice no več stoletij, predno dovrše enkratno potovanje okoli elipsnega žarišča, t. j, solnca.
Antonio Mas
Poročali smo že o smrti španskega politika Maure, ki ie igral pred leti prvo violino v politiki Pirenejskega polotoka. Bil je ponovno ministrski predsednik. večkrat resortni minister, vedno pa do uvedbe voiaške diktature eden naiodločilneiših španskih državnikov. Po svojem političnem naziranju je bi! skraien reakcijonarec in to ne sa mo po programu, ampak tudi v sredstvih. Zato ni čudno, da je imel mnogo več sovražnikov kakor prijateljev. Tudi njegovi lastni pristaš; mu niso bili na-klonieni in so mu sledili naiveč iz strahu. Mržnja proti njemu je bila tako velika. da tudi v zadniih treh letih, kar se je bil po nastopu Prima de Rivere umaknil iz političnega življenja, ni izginila. ampak se je pojavila celo v komentarjih ob njegovvj smrti.
Turški zunanji minister Ruždi beg jc zastopal angorsko vlado v septembrskem in decembrskem zasedanju Sveta Zveze narodov pri sklepaniu o mosul-skem sporu. Kot znano, je Svet končno prizna! mosulski vilaiet arabskemu kraljestvu Iraku, oziroma njegovi zaščit-nici Veliki Britaniji Tako ostanejo mosulski petrolejski vrelci pod neposrednim angleškim nadzorstvom. Tak za Turčijo docela nepovoljen izid spora je v prvi vrsti zakrivila angorska vlada sama s svojo intransigenco. Mnogo ie zakrivil tudi nien zastonnik Ruždi beg ki ie pri pogaianiih nastopa! s pretirano samozavestjo in omalovaževalno za Zvezo narodov. Simpatije, ki so jih spočetka uživali Turki v Ženevi, je temeljito zapravil.
Morilci polkovnika Veitha obsojeni
Gotovo se čitatel.ii še spominjajo slučaja polkovnika dr. Veitha, bivšega člana avstrijske armade in znanega ka-čarja. ki je bi! od dveh pastirjev umorjen na svoji ekspediciii blizu Angore. Veith je bil strokovnjak v strategiji in naravoslovnih vedah. Slovel ie šfrom sveta: na zadnieni potovanju, kier ga je doletela smrt. je nabira! podatke in lovil kače za britanski muzej v Londonu. Na iutraniem lovu sta ga zalotila dva turška pastirja in ga umorila. Našli so ea šele čez par dni. Njegova smrt ie v Avstriji in pa vobče v vseh evrop-kih znanstvenih krosrih vzbudila sočustvovanje in ogorčenje.
Turčiia se je seveda na Dunaju takoj opravičila, krivca izsledila in iu postavila pred sodišče. In te dni sta bila morilca pred oknvnim sodiščem v To-katu obsojena: Glavni krivec, pastir Ahmed, ie bil obsoien na smrt, niegov pomagač Ibrahim pa je dobil s posebnim ozirom na svoja mlada leta le pet let ieče. -—--------—
Volismka Marta Moreuil
mm,
»Jutro« je že poročalo o veliki špi-jonski aferi v Parizu ki je dvignila toliko prahu v Franciji in drugod. Pariška policija ie nedavno vtaknila pod kl.iuč mlado Marto Moreni! in tri Angleže: Viljema Fisherja. Olivra Philip-psa in Johna Leather.ia. Marta sama je bila aretirana, ker jo ie izdal priložiost-ni ljubček in pustolovec Lionel \Viet, s katerim se ie seznanila v nekem pariškem hotelu ter mu zaupala svojo skrivnost. Pred preiskovalnim sodnikom je bila Marta silno zgovorna in je označila omeniene tri Angleže kot svoje pajdaše. Špiionirali so francosko avijatiko na račun Anglije. Prijeti Angleži so svečano protestirali in zagotavljali, da so le pošteni trgovci z rad;otelefonskimi aparati. Navzlic temu so jih pridržali v preiskovalnem zaooru. ker govori proti niim ne-le Martino pričevanje, ampak tudi deistvo. da so zapravljali ogromne vsote, čeprav iim trgovina ni nesla.
24-let.ia Marta Moreuil je bila go-jenka poboliševalnice in samostanov. Njena mati pripoveduje, da je bila Marta vedno »zamaknjena« in da ie že napol dorasla nag;bala k misticizmu. Starši so jo izročili redovnicam v vzgojo. Samostan ie izgnal iz nje mističnega duha. Deklico, ki je zapustila s 17 leti robožne sestre, ie odslej samo še divje žeialo oo življe.iiu in oustolovstvih.
Toda očetovska oblast ji je še enkrat pristrigla peruti. Marta se ie izučila za bolničarko in služila do klinikah in bolnicah. Postrežba bolnih in umirajočih Pa ni bila za nien temperament. Marta ie pobegnila in lepega večera se je po-iavila v veseli družbi na Montmartru. Odslej so ie bile polne kavarne, zabavišča in plesišča m l->"!variih ln predmestjih. Z velikim talentom in obču-dovalno naglico se ie vživela v novo sred:no. ki io ie krsten s poskočnim imenom «Mademoisel!e Foxtrott».
Tu se ie snn;;Tir>!a s snhim in bledim «Ang!ežem» Fislierjem. ki je po očetu Poljski žid. Postala ie njegova ljubica Fisher io je predstavil svojima dvema tovarišema in Marta ie vstopila v vo-!'. 'i.sko družbo.
Marta je bila izvrstna vohunka. Da sramotno izdaja svojo domovino, tega ni čutila. Veselilo jo je novo pustolovsko. burno in nevarno živlienje. Kot lepotica -ic kmalu našla dostop med letalske oficirje in nn aerodrome. Kako tudi ne? Sai ie bih Marta znamenita umetnica v skakanju s padalom. Z izbrano •••irt-",?noctio se ie znnli sovščn+i v veliki višini iz letečega zrakoplova. Celo tekmovala je v tej razburljivi umetnosti in priznanja je dobivala. Za vse vohunjenje, za foiografiie. za ukradene načrte in za smrtonosne skoke s padalom ie lena vohunka Marta dobivala čisto majhno nlačo. okoli 2000 do 3000 dinariev. Ali se je zato maščevala nad pajdaši?
Danes premišljuje gospodična Fox-trott minljivost pustolovskega in izdajalskega raiania v ieči Sv. Lazarja, stari. strahotni ietnišnlci za ženske. Tam cM? v ist.i	kier i« m »H voino ča-
kala na zasluženo smrtno kazen njena tovarišica po po-klicu. slavna plesalka in drzna vohunka Mata Hari.
Dr„ Erich Koch
Politične razmere v Nemčiji so tako nekonsolidirane. da se že tedne in tedne najod'ičieiši politiki zaman trudijo, sestaviti novo vlado. Med onimi, ki so poskušali svoio srečo, ie bi! tudi voditelj nemške demokratske stranke dr. Erich Koch. Tudi njegova misija se je ponesrečila radi prevelikih naspnotstev med sociialisti in Streseniannovo ljudsko stranko.
Kochov neuspeh je obžalovati ne samo s stališča nemške politike, ampak tudi s stališča evropske politike sploh. Dr. Koch je namreč ena najboljših glav nemške demokracije. Slovi po svoji zmožnosti, poštenosti in značajnosti ter ga radi tega spoštujejo tudi politični nasprotniki. Ako bi nemške politične razmere ne bile tako zastrupljene kakor so. bi niegova misija brez dvoma uspela v korist nemške in sploh evropske politike. Erich Koch ie star 50 let in ie bil roien v Bremerhavnu. kjer je začel tudi svojo politično karijero. Bil je član bremenskega senata, od koder ie prišel v prusko gosposko zbornico, po vojni pa v nemški parlament. Od oktobra 1919 do maja 1921 je bil nemški notranji minister in je kot tak vodil znano energično akcijo proti Kappove-mu moTiarhističnemu puču.
ki naj bo krasno perilo iz finega češke;.i blaga ali pa kras io pižamo za gospode, ki bo
vsakogar razveselilo, kupite najbolje pri
Drago Schwab - Liubliana Collarich v ječi
Istrski bandit Collarich je za javnost takorekoč mrtev. Pred kratkim so ga orožniki odpeljali skozi Trst in Benetke v kaznilnico Svetega Štefana (Santo Stefano Ventotene). ki stoji na skalo-vitern otočiču 70 milj daleč od mesta Napulja. Ta jetnišnica je podobna velikemu stolpu s podzemnimi hodniki. Nad zemljo se dviga pet nadstropij, pod zemljo pa je tudi malone toliko celic kakor nad njo. Čim opasnejši je zločinec. tem globlje ga zapro pod zemljo.
Collarichu so odkazali celico, v kateri je bil svojčas zaprt rokovnjač Mu-solino, strah in trepet Kalabrije. Njegova celica se nahaja v četrtem nadstropju ter je vlažna in temna. Drznemu morilcu Musolinu se je v tej celici omračil um: morali so ga oddati v norišnico v Montelunu, kjer čaka med drugimi nesrečniki svojega konca.
Iz Trsta so Collaricha prepeljali v Benetke s parnikom. Prvotno je bilo sklenjeno, da ga prepeliejo z vlakom, toda iz bojazni, da bi skušal bandit pobegniti, se je oblast odločila za prevoz Collaricha na krovu parnika. Bandita ie ves čas med vožnjo nanadala morska bolezen. Vilo ga je v želodcu in postalo mu je boljše šele. ko je stopil v Benetkah na kopno. Tam so sedli orožniki ž niim v vlak in se odpeljali proti Na-pulju.
Collarich ie bil med vožnjo zelo otožen. Molčal ie in le tu in tam globoko vzdihnil. Videlo se mu je, da mu ni nič kaj lahko pri srcu. ko ga vlak odnaša v neznane kraje, kjer bo delal trdo pokoro za neštete zločine, ki so ran prinesli dosmrtno ječo.
Venezuelci med seboj
V ameriški republiki Venezuela je živel pred nedolgim časom zabotehnik. Pa je prišel preobrat in val revolucije ga je dvigni! na vrsoko mesto generala venezuelske armade in guvernerja venezuelskega glavnega mesta Caracas. Temu zobotehniku in poznejšemu generalu je bilo ime Julio Hidalgo. Todii vzlic svojemu ponovnemu imenu ni ostal dolgo na vzvišenem mestu. Pri-hrumel je drugi val in ga odnese! zopet med plebeice. Ko je bi! gosnod še general, je imel zvestega prijatelja, polkovnika Aristida Galavisa. Ali nekega dne se ie pripetilo — v Venezueli se kaj takega često pripeti. — da so Galavisa iz Političnih vzrokov vrgli v temnico. Nehvaležnost je plačilo sveta, si je mislil odstavljeni polkovnik, ki je bil trdno uverjen (upravičeno ali neupravičeno, bogzna!). da mu je to uslugo pripravil niegov srčni prijatelj Hidalgo. Prepričan je bil tudi. da se mora svojemu priiatelju zahvaliti za lepo ravnanje. ki ga ie bil deležen v zaporu: jet-niški brivec ie namreč nesrečnemu polkovniku odstranil z aparatom za stri-ženie štev. 0 ne samo lase in brado, ampak tudi obrvi in trepalnice, in sploli ni prizanesel s preklicanim aparatom niti enemu delu njegovega telesa.
Polkovnik Ga'avis ni bi! krvoločen človek in bi bil nezvestemu prijatelju od srca rad odpustil vse njegovo ravnanje. toda tega sramotnega početja p:' le ni mogel pozabiti. Ko so ga izpustili iz ieče, se ie poln sovraštva in žejen osvete lad Hidalgom poda! v Pariz, kjer se ie posvetil trgovskim poslom. Žalitve, ki mu je bila prizadejana. pa ni pozabil niti trenutek, in notrpežliivo ;e čakal na trenutek, ko jo bo z obrestnr vred poplačal generalu Hidalgu. Ni mu bilo treba preveč dolgo čakati na priložnost. Ponudila se mu je prvega julija tega leta. Zvedel je. da ie bil niegov sovražnik odpuščen iz armade in da je izgubil mesto generalnega poštnega ravnatelia ter da se je poda! v pregnanstvo, v Francijo. Zvedel je tudi podrobnosti: da se ie njegov smrtni sovražnik že izkrca! v Saint-Nazairu in d? namerava izstopiti na pariškem kolodvora
Branislav Nušič:
Pokojni Serafim Popovic
Včeraj smo pokopali pokojnega Sera-fima Popoviča. Bili smo na pogrebu jaz, gospod Andrej Kaznačej, kapetan Jakov, inženir Ješa in mnogi drugi. Po posr^bu smo se vrnili v gostilno in se mnogo, mnogo pogovarjali o pokojnem gospodu Serafimu. Vsakdo je vedel o njem nekai povedati in inženir Ješa je pripovedoval take stvari, ki jim nismo mogli verjeti. Ali tega si nismo niti vzeli k srcu, ker smo že navajeni, da Ješa malo pretirava.
Sicer pa bi se to, kar je resnica in sicer prava resnica o pokojnem Serafimu. moglo povedati z nekaterimi besedami. On je bil šestinštirideset let uradnik. Kaj je bil pred tem in kako je postal uradnik, na to se menda on sam ni več spominjal. Bil je dvaintrideset let arhivar v načelstvu: bil je protokolist in re gistrator. Nekoč je zastopal blagajnika, dvakrat so ga hoteli postaviti za kon-cipista, ali so videli, da nima daru za to. To je bil uradnik od glave do pete. Vsaka dlačica na njegovi glavi je bila uradnik. Ako je hodil, se je potrudil, da hodi po uradniško; ako je jedel, se je potrudi!, da je jedel uradniško: in ko je mislil, se ie potrudil, da je mislil kot
uradnik in vsako misel, pa tudi če je bil sam v sobi. ki bi ne pristo.:a!a uradniku, je odločno odgnal od sebe.
Nad njegovim grobom bi se mogio z mirno vestjo napisati: »Uradnik od pete do glave«.
Siromak ni znal niti govoriti drugače z ljudmi, nego kakor da čita kakšne akte. Pozabil je vse fraze vsakdamega razgovora in se je tako okužil s pisarniškim jezikom, da so se mu zaradi tega večkrat posmehovali. Sreča! si ga na ulici in vprašal: »Kako. gospod Serafim. kako?« Dvignil je obrvi, pomaknil očala na čelo in rekel:
»V odgovoru na vaše vprašanje, hvala Bogu. zdrav sem.«
Nato. kakor da se je na nekaj spomnil. ie nadaljeval:
Z ozirom na prejšnji moj odgovor, vam morem na vaše vprašanje reči, da me nekoliko nadleguie nahod.«
Dal je na primer slugi, da nese domu, kar je kupil na trgu in je rekel:
»Priporočam ti. da dostaviš te stvari moji ženi. s tem. da me ona o njih prejemu pristojno obvesti.«
Tako vsaj pripoveduje inženir Ješa, pa tudi če malo zaokroža, vendar je tako, ker sem se tudi sam o tem prepričal.
Prihajal sem tudi v pokojnikovo hišo. On je že davno izgubil ženo in živi v hiši s sinom, ki je zdaj praktikant v srezki pisarni. Živi mirno, tiho, penzijo-narsko.
Ko so ga upokojili, kakor je sam zahteval. je bil močno užaljen. Nič mu ni bilo tako težko ko slovo od pisarne. On je v resnici poHubi! delovodni zapisnik in je prosil g. načelnika, da mu je — za spomin — poklonil črtalo, ki ga je on rabi! v pisarni ravno šestnajst let.
Prve dni svojega nenziionarskega življenja je bil kakor pobit: vstajal je rano kakor prej, oblačil se in nestrpno gledal na uro. da ne zakasni, ko pa je prišel na ulico in se je spomnil, da nima iti in kai delati, se ie vrnil solznih oči domu. stopil je k oknu in gledal — gledal kako hodi.io uradniki v pisarno in sam pri sebi je mislil: Blagor njim!
Nazadnje, ko ga je začelo hrepenenje po pisarni naravnost moriti, se je snom. nil na lek — uvedel je pisarno v svoji hiši in začel upravljati hišo povsem po uradniško.
Njegova spalna soba je imela razen postelje, omare, obešala in ptice v kletki. med okni tudi podolgovasto klop. na kateri so ležali trije odprti protokoli. Na veliki mizi sredi sobe so ležali celi dan akti, pisalna priprava, peresa in črtala
— tudi ono šestnajstletno črtalo. Videl sem ga sedečega za mizo, suhljatega z zelenkastimi očmi. ki so se skozi debelo skalo naočnikov, vedno čedno obritega in s čistim, belim oprsnikom.
Kar je vsakomur najprvo udarilo v oči v tej čudni pisarni, ie bila velika pola papirja na zidu. na kateri ie bilo z ve likimi črkami naDisano: »Hišni red.« Evo nekoliko odredb iz tega reda: Cl, 1. V hiši mora biti vedno snaga in red.
Cl. 2. Prepovedano je v kateremkoli
delu hiše pljuvati na tla. Čl. 3. Mlajši se ne smejo nrepirati v hiši in mi ne smejo ugovarjati, ako jih ozmerjam. Čl. 4. Glavna vrata se imaio zapirati vsak večer ob 8. in odpirati zjutraj kadar iaz odredim. Čl. 5. Moj sin ima prihaiati domu najkasneje do 9. zvečer. Čl. 6. Služkinja Katra mi ima polagati račun o nakupovanju na trgu vsak dan ob 9. dopoldne, čl. 7. Vsako soboto dopoldne se ima hiša prezračiti in počistiti. Pri tej priliki je počistiti tudi dvorišče.
V tem hišnem redu. ki ima 32 členov, so bile še druge odredbe; nosil ie tudi številko »Dnev. št 19« s podpisom »Hišni starešina Serafim Popovič«. Ali
poleg tega hišnega reda ie izdaiai Serafim vsak dan še posebne naredbe in za. hteva! pojasnila, delal zaznamke, vpisoval v delovodnik. reševal spise in imel tako vedno polne roke posla.
Tako na primer ie prišla Katra in rekla:
»Gospod, včerajšnji veter je razbi! dve stekli v kuhinji.«
»Dobro vem, videl sem,« je odvrnil Serafim, vzel polo papirja m napisal sledeče:
»Danes se je predstavila Katra in izjavila, da sta dve stekli v kuhinji razbiti. Ker sem se tudi sam na licu mesta o tem prepričal, kakor tudi o tem, da ne zadene Katre nobena krivda in ker je zares potrebno, da so ti dve stekli nadomestita, ker bi se sicer Katra v najkrajšem času prehladila. o d r e i a m : da se še danes pozove Matija Klozer z naročilom, da v roku dveh do treh ur vloži v kuhinji nova stekla in naknadno predloži račun za izplačilo. To odredbo je priobčiti Katri v svrho izvršbe.«
Potem ie odprl delovodni zapisnik, vpisal rešitev pod št. 114. izpolnil še register in odredil izvršitev odloka.
Ali na primer, je prišla Katra in rekla:
»Kupiti moramo kakih sto glav kapu-sa. zdaj ie poceni, da ga pripravimo za zimo.«
Orsay. Galavis je odšel tistega dne že ob sedmih ziutrai na kolodvor ter ie toliko časa promen i ra! po pločniku pred
postajo, da je prispel vlak. In ko je bivši general in bivši generalni poštni ravnatelj izstopil iz kupeja v spremstvu svoje žene in otrok, tedaj se je Galavis vrste! nanj in začel udrihati po niem s palico, tako da je Hidalgo ves potolčen in okrvavljen obležal na tleh. Odnesli so ga v bolnico, kjer se ie zdravil osem dni. Galavisa Pa so aretirali.
Posledica tega maščevalnega akta je bila razprava pred sodiščem, kateri sta prisostvovala oba udeležena Venezuel-ca in dva slovita zagovornika: maitri de Moro-Giafieri (poznan kot eden najboljših iranooskih odvetnikov; njegovo ime je zaslovelo širom sveta v Landru-ievem procesu) kot zastoonik obtoženega Galavisa in predsednik odvetniškega udruženja He.iri Robert kot zagovornik tožitelja Hidalga.
Galavis. mož visoke postave in bledeča obraza, elegantno oblečen po najnovejši modi. ie bil obtožen, da ie napadel Hklalga in mu prizadeial več lahkih poškodb. Hidalgo, suhljat mož. nagubanega obraza, ie obravnavi prisostvoval kot zasebni udeleženec. Njegov zgovorni zagovornik ie poudarjal, da je bil napad izvršen z izredno divjostjo in da je bil dobro premišljen. Bodčrtaval je dejstvo. da je napadenec pomembna osebnost in da je Hidalgo osebni prijatelj predsednika venezuelske republike Go-meza. Zahteval je, da se toženec ostro kaznuje, da bodo mnogoštevilni iio-zemci. ki so bili gostoljubno sprejeti francoskih tleh. v bodoče vedeli, kako se morajo obnašati. De Mono Glafferi pa ie stvar vzel z zabavne strani. S komično resnostjo je razpravlja! o aferi in skuša! na ta način onravičiti Galavi-sovo ravnanje. Končno oa si je ironično i<jposodil samega Hidalga, »prijatelja predsednika venezulske remblike«, češ da se ie le-ta uril v poveljevanju ve-nezuelskih čet na ta način, da je v Cara-casu izvrševal zobotehniško obrt in .ic pridno puli! zobe na vseh straneh.
Seveda ni nič pomagalo. Napad se je iz.vršil, napadalec ga je priznava! in sodišču ni kazalo drugega, kakor da vročekrvnega Venezuelca obsodi. In tako ie dobil Galavis osem dni pogojnega za-pora in bo mora! olačati ptovrhu še kazen tri tisoč frankov. General Hidalgo pa ie dobi! en frank odškodnine, ki io •e zahteval.
Tako se je končala tragikomična afera, ki je Parižanom nudila obito zabave.
Zanimiva porotna obravnava
Pred porotnim sodiščem v Gorici je te dni sedel na zatožni klopi mlad fant, še ne dvajsetletni Leopold Marinič iz Šmartnega. Bil je obtožen, da je ubil lastnega očma.
Zgodovina tega nenavadnega zločina je naslednja:
Mariničeva mati se ie po smrti prvega moža ponovno omožila. Vzela je Valentina Peršoljo, nasilneža in pijanca. Sprva je bi! zakon srečen in družinskega življenja niso kalili prepiri. Čim dalje pa ie trajalo njuno skupno življenje, tem nasilneiši ie postajal Peršolja. Začel je pretepati svojo ženo in tudi na otroke ie večkrat padla niegova težka roka.
Lani nekako ob enakem času ie neki prijatelj PerŠolje napravil dobro kup čijo in je povabil sosede na «Iikof». Pili so obilno in prigrizovali gnjat s klobasami in kruhom. Peršol.ia se je pošteno napil. Kljub temu. da ga ie imel že dovolj pou klobukom, pa je bil pripravljen še sodelovati pri uničevanju alkohola. Šel je n~ e: domov, da se pre-obleče. Za nji-- > prišli sosedje, da ga odpeljejo na vuto. Žena, ki je vide'a, da je mož pijan, r>a je sosede pregovorila, naj ga ne jemljejo s sabo. Njena prošnja je bila uslišana. Peršolja je medtem prišel iz sobe, kjer se je preoblekel in ko so mu prijatelji povedali, da ne gredo nikamor, se je strašno razjezil. Vrgel je ženo na tla in pretepel je služkinjo. Razgrajal je kakor divjak. Na koncu prepira ie potegnil krivec in grozil, da bo ž njim prerezal svoji žer.l vrat V tem usodnem hipu je stopil v sobo Leopold Marinič, prvi zakonski sin Peršoljevkc. Videvši opasen položaj matere, je stekel po samokres in dva-
On. se razume, je zopet vzel polo, re šil, da se kapus brez licitacije nabavi in »pristojnim potom okisa«, vpisal številko in registriral.
Ta register je bilo vredno prelistati. Izgledal je po priliki tako: Kapus glej Z i m n i c a Kisle p a p r i ke glej Z i m n i c a Okno poprava 114 Zim niča 74, 92, 109, 126, 127. Ključ poprava 12 Krokanie mojega sina 7. 9, 21, -13. 52. 62, 69. 71, 72, 73. 84. 102, 111, 129, 131 Sunka kupljena 32 Čebula glej Z i m n i c a Kožica glej Katra Plača Katrina 49 Katra razbila kožico 37 Milo glej Marica Marica perica, glej p r a n j e 63 Dolg mojegasina glej k r o k a-n j e
Iz vseh teh predmetov oglejmo si spise pod št. 131, ki so registrirani pod krokanje mojega sina. Proučiti hočemo te spise prav tako, kakor bi, recimo. odvetnik prouči! kakšne sodne spise, ker, če smo že stopili v pisarno pokojnega Serafima je prav, da se tudi mi po pisarniško obnašamo. Iz spisa št. 7 se vidi, da je Katra 5.
krat ustrelil na očeta. Peršolja se je zgrudil na tla; odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer ic naslednji dan izdihnil.
Leopold Marinič je prišel radi uboja pred poroto. Nad leto dni je sodišče zbiralo podatke o njem. Dokazi, ki so mu bili na razpolago, niso vedeli povedati o Mariniču nič slabega. Nasprotno: bil .ie dober fant, ki ga je usodnega dne vznemiril preteči pokolj v domači hiši, čigar žrtev bi bila domala postala njegova mati.
Kar se redkokdaj zgodi na porotni obravnavi, je državni pravdnik predlagal oprostitev Mariniča, ker ie izvršil dejanje v silobranu. Porota je obtoženca oprostila soglasno in Marinič je sedaj po enem letu preiskave prišel zopet na svobodo.
Okradene ameriške milijonarke
Pred par dnevi so neznani banditi navalili na ameriškto milijonarko, gledališko igralko Amelijo Bonghamovo v njenem letovišču v Hobokenu blizu New Yorka. Bingnamova je bila baš na šetnji v spremstvu dveh svoiih služabnic Napadalci so žrtvam najprej zamašili usta. nato pa iih vrgli na tla. povezali z vrvmi ter strgali z njih dragoceni nakit, vreden 15.000 dolarjev. Vendar iim ie pri tei priliki ušel dragocenejši del plena, 20.000 dolariev. katere je imela milijonarka pri sebi v ročni torbici. Naključje ie hotelo, da je oadla Binghamova baš na torbico z denarjem in medtem, ko so roparji trgali z nje dragocene predmete, se je igralka spretno valjala semintja. da niso banditi opazili torbice, temveč orej pobegnili. ker se iim je zelo mudilo.
Še bolj senzacionalna tatvina se je Pred kratkim nripetila v hiši znane ameriške bogatašinie. miliionarke miss Vanderbildtčve. Milijonarka je povabila svoie prijateljice na čaj. Prišla je tudi mrss Clarkova, ki je ostala v druž bi deli časa. Ko je dama hotela oditi ter vzeti biserno ovratnico, obstoječo iz 75 biserov, vrednih 40.000 dolariev. je s strahom konštatirala. da je biserni nakit neznano kam izginil. Poklicali so policijo, ki je nemudoma preiskala celo hišo. toda o nakitu ni bilo duha ne sluha. Tudi tu so storilci previdno ušli in neka pravice iih še ni dosegla.
Conan Doy!e in vedeževalka
Conan Doyle si je znal s svojim slavnim, nezmotljivim Sherlockom Holme-som ustvariti širok krog ljubiteljev in prijateljev. Pozneje mu je njegov junak postal očividno premalenkosten; zato je opustil svoje dotedanje p;«ateljevanje in se podal na spolzko in nerealno pot spiritizma. Ta njegova metamorfoza mu je ugrabila precejšnje število oboževalcev, ki pa so jih brž nadomestili novi, za spiritizem in podobne fantazmago- > rije ogrevajoči se ljudje. Conana Dovla j že več let sem nihče več ne omenja i v zvezi s Sherlockom Holmesom, zato pa se njegovo ime imenuje stalno, kadar nanese beseda na spiritizem. Mnogo resnih mož pa je mnenja, da bi bilo za Conana Doyia in za njegov sloves bolje, da je ostal pri svojem starem poslu.
No. te dni se je Conan Doy!e znova zaplete! v neko afero, spiritistično seveda. V Londonu se je namreč počel proces proti eni izmed najbolj poznanih vedeževalk milijonskega mesta, ki si je znala pod imenom madam Estella pridobiti obsežno kiijcntelo. Da svoje iobrti» ni opravljala zastonj, menda ni potrebno dostavljati, nasprotno, dona-Sala ji je mnogo več, kakor je bedna vedeževalka potrebovala za svoje ne baš skromno življenje. Angleški sodniki so konzervativni, londonski nič manj. in tako se je zgodilo, da ie bila madam Estella kaznovana na občutno denarno globo.
Vse to bi bilo končno v redu. Pa je prišel neizogibni Conan Doyle, ki misli, da bi bilo spiritizma konec, če bi se on ne potegoval zanj. In je izdal v svet mogočno izjavo, v kateri označuje razsodbo kot krivične. «Ne potegujem se sicer vobče». pravi avtor Hoimesa v tem pisanju. «za vedeževalke, smatram pa vendar za svojo dolžnost, stoniti na branik madam Estelle. Gospa Estella ni storila ničesar, s čimer bi mogla komur-
Kapitalistl, pozor 1
Ze obstoječe, zelo dobičkanosno trgovsko podjetje se preosnovi vsled povečanja v delniško družbo. V poštev pridejo samo večji delničarji, ker bo število delničarjev zelo omejeno. Predvidevan osnovni kapital 2 do 3 milijone dinarjev. Reflektanti, ki resno mislijo pristopiti, naj javijo takoj naslov z navedbo kapitala, s katerim bi se udeležili, na upravo »Jutra« pod »Delniška 300 Ljubljana.
l^Bsgs	i '—4—■■ ■ 11 i MB saaaM
koli škodovati. Kdor je prišel k niej. je prišel prostovoljno, nihče ga ni silil, nihče ga tudi ni prosil, da nai verjame njenim besedam. Dejstvo pa je — in tega ne morejo utajiti vsa sodišča sveta —. da so gotove osebe potrdile isti-nitost Estellinih napovedi. Jaz sam sicer ne poznam nobene vedeževalke, nač pa dovolj medijev, ki so iih, razen mene, izpraševale tudi druge, ugledne osebe v bodočih stvareh, in vem. da so ti mediji pogosto izpovedali uprav čudovite stvari. Za madam Estelle govore mnogotere nenavadno dobro pogodene prorokbe, ki so se pozneje vse izpolnile. Nadvse čudno se mi zdi. da sodiš-e protipostavno ni hotelo zaslišati ljudi, ki bi te prorokbe lahko nod prisego potrdile. Madam Estella je bila obsojena zgoli na podlagi izpovedb dveh policijskih agentinj. ki sta vedeževalko po. setiii le, cla jo ujameta v zanjko. Taka sredstva so britanske justice nevred- j na. Zato pa zahtevam javno, da se razprava proti madam Estelli obnovi in '
da se postopa v skladu z zakonom. Uverjen sem, da mora biti gospa Estella oproščena.*
In iako dalje. Videti je, da je Conan Doyle nepoboljšljiv. Zanimivejši pa ie bil vsekakor, ko je še pisal detektivske zgodbe.
X .Vovc obravnava proti grofici Botfu merjevi. Ko je bila potsdamska grofica Bothmerjeva obsojena na leto dni zapora, smo poročali, da je vložil njen branitelj priziv proti razsodbi Zahteval je, da se proces obnovi, ia je res dosegel, da je vzklicno sodišče ugodilo njegovi zahtevi. Obravnava se je ponovila tc dni. Med pri« čami je bilo najbolj interesantno zaslišea vanje vojaškega stotnika Hefterja in moža grofice, grofa Ludovika Bothmerja. Stot« nik Hefter ni hotel ničesar izpovedati in tudi grof Bothmer se je topot vzdržal sle« herne izjave. Grofica je namreč v zaporu vložila zoper njega tožbo in je zahtevala sodno ločitev njunega zakona. To je prine« slo v obnovljeni proces toliko novili mo« žnosti, da je zadeva postala še bolj senzs« cijonalna kakor je bila v prvi obravnavi.
X Plodovitna matL V Trierju v Porcnju je rodila žena zidarja Spanga svojega dvaj. setega otroka.
X «Peer Gint* v italijanskih rokah. Po poročilih iz Hamburga ie prešla ena naj« večjih nemških prekemorskih potniških la« dij aPeer Gint» v lastnino italijanske paro« plovne družbe. Prodajna cena znaša okrog 16 milijonov lir, t j. 3 milijone zlatih mark. j Ta vsota pa ne bo v celoti izplačana v go= tovini, ker dobi nemška družba na račun I plačila tri tovorne ladje.
govori, da mu je ime Nikolaj PodovLč in da je brez posla, ker je bil odpuščen iz službe. Pravi tudi, da mu ie 24 let, da je neoženjen in da nima otrok.« . Na vprašanje: ali je on v noči od 7. decembra sploh krokal in se nahaja! izven hiše, prizna, da ie to storil, ali ne s slabim namenom«.
Na vprašanje: ali se je on v tej noči vrnil domu ob 3. uri in 40 minut in ker ni imel pri sebi duplikat ključa od glavnih vrat, ki mu je bil odvzet z mojim sklenom št. 21. preskočil zid ln ob tej priliki, kakor se vidi lz krajevnega oile-da pod št. 62. okrnil na zidu okrajek — izjavi Nikolaj, da ie moral preskočiti zid, ker bi drugače ne mogel priti v hišo.«
Na poziv, da svojeročno podpiše ta spis, Nikolaj ne samo, da ni hotel spisa podpisati, ampak se je še smejal.«
Tako se glasi ta spis, a spis št 71 se tiče poprave okra.ika in v registru tudi toji: okrajek, poprava, glej krokanie mojega sina.
Iz spisa št 72 se vidi jasno, da je ^imenovani Nikolaj, ker ni imel pri sebi cuplikat ključa od glavnih vrat, nadaljeval redno s preskakanjem zidu.
V spisu št 73 je izdal Serafim sklep, da se naprosi sosed Mita Krojač, da mu posodi za nekaj noč! svoio osičko, kl »c
mnogo večje, lepše in racijonalneie zgraic. no. Načrti so v ta namen že izdelani.
V ameriških filmskih krogih prevladuje mnenje, da bo. čim se bo začelo i gradnjo novega filmskega aorada, mnogo filmskih zvezdnikov m zvezd, ki delujejo danes v Hollywoodu in Los Angelesu, zapustilo svo« je staro bivališče in sc preselilo v Holli;. Med prvimi seveda Douglas Fairbanks ir. Mary Pickford. Seveda pa je šc veliko vprašanje, če bodo filmski produkti, ki jih bodo izdelali v Holiisu. mogli konkurirat: s hollywoodskimi. Zakaj znar.o je, da so svetlobne in atmosferne prilike v Kalifor« niji daleko najboljše in najugodnejše med vsemi kraji na svetu. In končno igrajo te prilike za kakovost in ceno filma mnii^o večjo vlogo kakor filmski zvezdniki maker tudi Fairbanksovc ali Pickf^rdine kvalitete.
Pabcrki
Romati maie pericc Je naslov a»esa izmed najnovejših Pickfordovih filmov. Ma-ry Pickford si je v nJem nadela tako srd': masko, da gledalca naravnost odbija. Tod: svojo vIoko igra tako mojstrsko, da se mera človek istočasno diviri.
Biografijo sester Talmadge Je napisal s tn izdala pred kratkim njihova mat. Knjig: Je v Ameriki doživela ogromen uspeh. Rodbina Talmadse šteje, kakor je našim žita teli em znano, tri sestre, k! so vse fiin;-ske igralke: Normo, Constanco in Natalijo. Poslednja je poročena s slovitim komiko-r Busirom K ca tonam.
Zamenjava. Znani avstrljsko«nemški re žiserji Kertcsz, Corda in Murnau odidejo v A me rito, v Evropo pa prideta Mac Mur rav in Fattv Arbucklo.
Torreador je naslov novemu Paraniouc tovemu filmu. V glavni vlogi igra Ricardc Cortez, režira! pa je film R. Walsh, reži ser aBagdadskega lopova*.
Covarrubias jc ime najslavnejšemu ameriškemu karikaturistu. Zlasti znane so nje* gove karikature filmskih igralcev. Nedav< no je v Newyorku priredil izložbo svojih slik, ki je doživela velik uspeh. Kmalu zatem pa je izdal veliko zbirko svojih karu k«tur pod naslovom »Filmske zvezde v kri-vem ogledalu*. Zbirka stane 30 dolarje* (1700 Din). Za naše prilike vsekakor pre draga.
Karijera Rlcarda Corteza. Ricardo Cor. te» je neobičajno hitro splezal po lestvic; fi'mske karijere. Ko je Rodolfo Valentiuo pred meseci dal Paramountu slovo, so bili vodje tvomice precej v skrbeh, kje naj me najdejo naslednika, tembolj ker je bil žanv Velentinovih filmov pri publiki še vedno v velikih čislih. Zakaj nobeden Paramouc-tovih igralcev ni hotel oz. si ni upal pre= vzeti njegove vloge. In tedaj je priskoči: slučaj na pomot Lasaky, eden glavnih rav. nateljev podjetja, je nekega večera opazi: v baru mladega plesalca, kojega postava in igra ga je na mah osvojila. Bil je Ricardo Cortez. Lassky ga je poklical k sebi io mv ponudil mesto pri Paramountu. Čez par dni je bile podpisana pogodba in Paramount Je dobil naslednika za vse Valentinove vloge. In kar je glavno: Cortez je boljši igralec, aimpatičnejše vnanjoeti in lepši kako-Valentino.
Ljubimkanje ▼ gar nizi ji
V slavni vlogi Harry Uedke-
Sodobna filmska literatura ie gotovo bogata na delih dramskega žanra, ali pravih veseloiger nima mnogo. To dejstvo dokazuje, da Je sorazmerno lažje napisati dohr? filmsko dramo (naglašam filmsko!), kaker pa uspelo veseloigro. Zato vedno z veseljem pozdravimo, kar sc dobrega pojavi ns tem polju. »Ljubimkanje v garniziii« se smelo uvršča med najboljše tozadevne proizvode. Delanje se vrši še pod staro Avstrijo, ko je ime »zarniziji« lme!o še svo! posebni prizvok, ko je bila s tem imenom Se združena predstava veselega ln lahkomiš-Ifenega življenja tedanjih častnikov in njitr po mišljenju sorodne družbe. V veseloigri nastopajo tipi, ki so še dobro znani iz ue-davnth časov vsem tistkn, ki so nosili vojaško suknjo ali na kakoršenkoii način prišli z njo v stike. Nerodni rekrnt, prefrigaiv oficirski sluga, lahkomišlieni oficirček, mrk: stotnik, to so figure, kojih komične stran-90 nam znane in ki s svojim humorjem 1 tei veseloigri spravijo gledalca v neprisiljeni smeh.
Kot glavni interpreti briljirajo na prven mestu lepi Harry L i e d k e. Lilian H a r-vey, Mary Kid in Junkerman. Fflir se bo predvaial za božič v Kinu Matica.
3342 b
znana v mestu kot zelo popadljiva. y. dostavkom, da je Nikolaju potom Katre priobčiti, da bo Mitina psička na dvorišču in da ne bo odnese! zdrave kože ako bo tudi v bodoče preskakoval zid.
Iz spisa št 84 se vidi, da je Nikolaj sc nadalje skakal preko zidu in da je psič!:. mirno gledala, »še več, spriiateljila se je z njim in postala s tem kolikor t "'-• sokrivka« — z ozirom na to, odreja, da se psička i-kot neuporabljiva-.- vrne Mit Krojaču.
Iz spisa št 102 se vidi. da se je krč-mar Janko znova zglasil pri Serafimu in se pritožil, da ie Nikolaj prejšnjo noč ne samo pil na upanie. ampak tudi streljal z revolverjem, razbil eno svetiljko. tri vinske čaše. en krožnik in razseka' prt na mizi. Na zaledju spisa stoji rešitev: »Zavrnjen iz istih razlogov, ki so navedeni v mojem sklepu z dne 24. novembra št 43 in poučen, da se lahko pritoži p-i pristojni oblasti.«
Spis št. 111 se glasi: Danes se zglasi Katra in iziavi. da se ie včeraj popoldne, ko je ona brisala okna. splazil mej sin Nikolaj v kuhinjo, izvlekel men zaboj, ki je pod posteljo, odprl ga ln ukradel iz njega tobak, ki ga ie kupila Katra od svoiih prihrankov in ga prodal trafikantu Avramu za 8 dinariev.« Na zaled ju tega spisa stoji;
novembra javila Serafimu, da je njegov sin Nikolaj dne 3 novembra prišel domu ob 2. ponoči. Na zaledju tega spisa stoji ta rešitev: »Pozvati je Nikolaja in ga zlepa ali po očetovsko posvariti, da v bodoče tega ne stori, potem je ta predmet položiti ad aeta.«
Iz spisa št 9 se vidi. da je Nikolaj tri dni po tej »očetovski posvaritvi« prišel domu ob 3. ponoči. Na zaledju tega spisa je napisano: »Pod današnjim sem ozmerjal Nikolaja tako, da mu ne bo več padlo v glavo nočno pohajkovanje.«
Iz spisa št 21 se vidi, da ie Katra 17. novembra javila Serafimu, da ie Nikolaj sinoči še! mimo hiše spremljan po godcih: to je bilo okoli 3 ponoči, potem je šele okoli štirih prišel domu. Na zaledju tega spisa stoji sledeča rešitev: »Poskušati ie zopet na blag način prepričati imenovanega Nikolaja, mojega sina. da je takšen način življenja zdravju škodljiv. Istočasno mu je odvzeti duplikat ključev glavnih vrat, ki se nahaja v njegovi posesti.«
Iz spisa št 43 se vidi. da se je 24. novembra predstavi! Serafimu krčmar Janko in zahteval, da mu plača Serafim enajst litrov vina. ki jih je lzpil njegov sin ob raznih prilikah, ni pa plačal ničesar ln noče plačati. Na zaledju tega spisa stoji:
1 ^Prošnja Jankova na podlagi polno-i letnosti mojega sina zaslužena: obenem i priporočeno prosilcu, da mojemu sinu, v spisih imenovanemu Nikolaju, ne da več pijače v svoji gostilni.«
Spis št. 52 se glasi od besede do besede tako: »Danes zjutraj se ie zglasila Katra in mi sporočila, da je moi sin Nikola. ker ni imel duplikata kliuča glavnih vrat, prišel nocoi domu ob 3. uri in 40 minut in pri tei priliki skoči! čez zid. Ker se moj sin Nikolaj predvsem ni ravnal po očetovskih nasvetih, kakor se to vidi iz spisa 7 in 21 in ni niti vplival nanj moj strogi opomin pod št. 9 in odvzetje duplikata ključev od glavnih vrat, odre-j jam — na podlagi moje rešitve, v koli-■ kor se ta nanaša na njegovo krokanje in novi kazenski prestopek — preskakovanje zidu — da se o tei stvari uvede naj strožja preiskava.«
Iz spisa št 62 se vidi, da ie šel Serafim na lice mesta, t j. obšel ie dvorišče in se pri tej priliki prepričal, da ie »imenovani Nikolaj« o priliki preskaka-nia okrnil okrajek na zidu.
Spis št. 69 moramo v celoti prepisati, ker ie to zaslišanje »imenovanega Niko-! laja«, v stvari preskakanja zidu. Glasi j se sledeče:
-<N'a poziv sc zglasi danes moj sin Ni-' kola in na vprašanje, ksko se zove. od-
Kino
Kaj igrajo drugod?
V ZAGREBU:
KraiJ šoferjev (Carlo Aldini). — Pazite, roditelji! (Četrta božja zapoved.) — Pat in Patachon kot muzfkanta (veseloigra v 6 dijaniih). — Hči greha (Ijabavna drama v 7 dejanjih).
V	BEOGRADU:
Izgubljeni svet (po romanu A. Conana DoyIa). — Pot okoli sveta. — Krvava arena — Žrtev zakona. — Materina uspavanka.
V	GRADCU:
Bela umetnost (film zimskega športa, posnet deloma s Časovno lupo; Hannes Schneider. Hans Schneeberger). — Cvetke pustinje (avanturistična drama; Bčbž Daniels). — Ženitveni goljuf (Relnhold Schun-
PAZITE1
8ER1TE1
»REŽITE 1
SHRANITE!
Menite, kdo da sem!!
PRif« H&GHA&U. 6 tnestce brezplačni ložni sedež za vse vsporede.
DRUGA NAGRADA 2 meseca brezplačni ložni sedež za vse
vsporede.
TRETJA NAGRADA 1 mesec brezplačni ložni sedež za vse vsporede.
Rešitev se mora poslati najpozneje do 30. decembra 1925 v:
Elitni Kino Matica
vodilni kino v Ljubljani.
zel, Ema Morena, Margarete Cupfer). — Poželjive moške roke (nravnostna drama; Gloria Swanson, Tom Moore). — Rosita (Mary Pickford). — Mož o polnoči (Kella Moja, Olaf Fjord). — Lov za mPžem (veseloigra; Colleen Moore, Sldney Chaplin). — Ljubezen maharadže (Ivan Možutita, Natalija Lisenko). — Ljubav ob zvokih trom-be (film starega Dtmaja; Harry Lfedtke, Lilian Harvey).
NA DUNAJU:
Nantas (francoski film po Istoimenskem nomanu Emila Zoie). — Vrt ljubezni (tra-gedlla; El. Boardman, Adolptie Meniou, Conrad Nagel). — 2ena v ognju (Asta Nie!-sen. Alfred Abel). —• Pariške metrese (režira! Charlie Chaplin). — Smelou se kava-lir (Natalija Kovanko). — G6sta Berltag (po romanu Se!me Lagerlof). — Nemogoča žena (6dejanka); Gerald Grope). — Iz vaga-bundovih spominov (Bemhard Ooetzke, Rosa Valetti). — Buster Keaton.
V PARIZU:
Madame Sans - G&ne (Gloria Swanson: Paramount). — Bedniki (Les Lls<rables; po romana Vlctorija Huga). — Bandolero (film šoansklh bfkoborb). — Trgovec z obleko (Jackie Coogan). — Razsipni otTok (Paramount). — Fantom v operi (Metro-Gold-wyn). — Salammbo (po Istoimenskem Flaubertovem romanu). — Lov za zlatom (Charlie Chaplin).
Novo filmsko mesto
Kot najznamenitejše filmsko mesto »los vi danes Hol!ywood, predmestje Los An« gelesa v Zedinjenih državah Severne Anse« rike. V tem mesta žive in delujejo največji ameriški filmski igralci in režiserji. Zdi pa se, da bo slava Ho!lywooda kmalu zatem= nila. Listi poročajo namreč, da nameravajo zgraditi v Zedinjenih državah novo film« sko mesto, ki pa ne bo ležalo na zapadu dr. žave, nego na vzhodu, namreč v bližini Long Islanda pri Newyorku. Seveda se no« vi filmski paradiž ne bo nahajal v nepoe sredni bližini milijonskega mesta, temveč precej daleč od njega na gozdnatih gričih globoko v notranjosti otoka. Med tistimi, ki so napravili načrt za novo filmsko mesto in ki so pripravljeni njegovo izvedbo tudi finansirati se eujejo zelo znana imena. Ta* ko imenujejo listi slavnega filmskega igral« ca in podjetnika Douglasa Fairbanksa, da« Ije politika in odvetnika Mac Adoo*ja, ze» ta pokojnega predsednika Wilsona, in v Ameriki dobro znana realitetna posredoval« ca Josefa Dava in Augusta Heckscherja.
Zemljišče, ki bi naj služilo zgradbi nove« ga filmskega mesta, je kakor zatrjujejo IU sti že kupijeno. Leži v bližini naselbine Hollis in meri okrog osemsto akrov ter jc povečini poraslo z gozdovL Novo mesto naj bi obstojalo zgolj iz vil ter bi na zunaj nalikovalo Hollywoodu, samo da bi bilo
Kraljestvo mode
Moda in božična darila
Pa zopet moda, in še takorekoč ob jaslicah, pod božičnim drevescem! Sicer je jasno in po sebi umevno, da se ji ravno tu ne da umakniti.
Staro in mlado se veseli Božiča m ga pričakuje s tihim nadejanjem na malo presenečenje, pripravljeno v obliki božičnega darila; naj je darilce še tako neznatno, samo da tolmači ljubezen in prijaznost Vsako pričakovanje je prav za prav blažena neumnost, toda če se izpolni, povzroči radost iti srečo, razodene simpatijo in ljubezen, bodi že materinsko. očetovsko, detinjsko, prijatelj, sko ali kakršnokoli. Poleg važnega vprašanja, kaj se pričakuje ali kaj se da za božično darilo, je obenem treba tudi vedeti, kako se da. Torej: kaj damo, v kaki obliki in s kakim razpoloženjem?
Najskromnejše darilce, kakor rečeno, lahko ustvari najboljši utis, ako je podano okusno in prisrčno, dočim lahko drago darilo, puščobno izročeno, Izzove le siabo voljo aH nesporazum. Vprašanje, kako izročiti, je pač vedno odvisno od okusa in srčne kulture.
Pri izbiranju in poklonitvi božičnega darila se torej pos'uži svoie srčne kulture, dobrega okusa in modnih nasvetov. Božični trg nudi pač dovolj veliko izbiro velikih in malih, preprosto praktičnih in elegantnih predmetov. Izbira ni težka, če so sredstva pri roki, toda dober premislek je vselej potreben, ker darovanje iahko v kateremkoli pogledu postane delikatno. Vprašanje, kaj naj dajo starši otrokom in obratno, je lažje, ker se tu večinoma upošteva praktična stran. Težavneje pa je uganiti, kaj naj da gospod mladenki, kai dama gospoda. A tudi tu sc (poleg okusa in modnosti) uveljavlja praktična stran, ki zaiamču-je dolgotrajnost Samo eno darilo izključuje praktičnost in modo. jn sicer cvetlice.
Cvetke so itak po sebi izraz pozornosti, nežnosti, okusa, sočasnosti in s tem vedno tudi modnosti. Ako pa je na okusno, moderno in z ljubeznijo dano božično darilce položen lep svež cvet, ima darilo dvojno vrednost ln pričakovan ie dvojno izpolnitev. M. Šarčeva.
Dnevna družabna obleka
Vsaka prireditev, ki se prične ob 5. ali 6. (sprejemi, čajanke, plesne ure •:td.\ velja za popoldansko zabavo in zahteva tako imenovano malo družabno t-oaieto v nasprotju z veliko večerno toaieto (za tnoške frak ali smoking. za dame dekoltirana obleka brez rokavov in brez klobuka).
Družabna popoldanska toaleta za dame je lahko podobna promenadni obleki z dolgimi rokavi ali pa plesni brez rokavov. Odkar imajo dame ostrižene lase, ni klobuk niti prepovedan niti zahtevan. Vendar ga distingvirana dama kai rada pridrži.
Popoldanska družabna obleka je črna; zelo temno siv sako ali žaket. enak telovnik, temno sive progaste hlače, bela srajca, ki je lahko tudi mehka, bel frd ovratnik jn čevlji iz finega črnega usnja.
Zelo moderne za dame so poleg svilenih tudi kombinirane popoldanske obleke z dolgimi ozkimi rokavi. Plesalke pa nosijo raje brezrokavne obleke. Te orezrokavne obleke se po kroju prav malo razlikujejo od večernih oblek, pač pa ie velika razlika v okraskih. Po-v-Jdanska obleka mora biti skromnejša. ne preveč okrašena. Mlajšim damam pristoiaio svetle, starejšim pa iz-k!juč/K> temnejše obleke. Za črne, odnosno temnejše obleke se rabi navadno krep satin, faille, fulgurant, krep ■naroken, krep romen, za svetlejše pa krer> dešin, krep žoržet popelin aii krep satin.
V Parizu se je pojavilo zadnje čase tudi mnogo baržunastih popoldanskih oblek. V veliki modi pa so. kakor itak znano, zopet najrazličnejše čipke, ki se po možnosti ujemajo v barvi z blagom. Domala vsi novi modeli popoldanskih oblek so spodaj široki m zelo 'ratki. Najnovejši pariški modeli kažejo tendenco, prenesti pas višje v njegovo naravno lego. kar pa le počasi napreduje.
Nazorna pridiga proti modi
«Quotidien» priobčuje zanimivo poročilo o irskem župniku Nicholsonu. ki je nastopil na prižnici proti današnji modi ali bolje rečeno proti nekaterim njenim izrodkom. V župni cerkvi Porta4owu na Irskem, kjer pase svoje ovčice Ni-cholson. se je pripetil slnčai. kakršnega menda ne pozna zgodovina gonje
proti modnim novotariiam. Župnik Ni-
cholson je tako vernikom nazorno pokazal, kako škodljivo je drveti za modo.
Po vseh cerkvah se je začel zadnje čase pokret proti nedostojni modi. v prvi vrsti seveda proti ženski modi zakaj moškim modnim novotarijam niso tako podvrženi. Vse cerkvene oblasti se strinjajo v tem. da ženski spol v modi pogosto pretirava. Povsod se čuie s prižnic. pa tudi pastirski listi pišejo proti dekoltiranim ženskam, pnoti kratkim krilom, bubi - frizuram iti Pobožni župnik Nicholson ni mogel več kro-
titi notranjega glasu, ki se je protivil temu pohujšanju njegovih ovčic.
In tako je stopil nedavno nedeljo s sveto jezo na prižnico v globoko izrezani košulji in zelo kratkih hlačah z golimi koleni, kakor jih nosijo športniki pri nogometu. Svojo pridigo je pričel tako-Ie: »Poglejte torej, dragi verniki, zlasti pa ve. drage sestre v Kristusu, kam bi prišli, če bi se hoteli vsi oblačiti tako. kakor se oblačite ve!» Poročilo "Ouotidienas ža! molči, kakšen utis je napravila ta vzorna nazorna pridiga na presenečene vernike.
Za zimski šport

Vremenski preroki se niso zmotili, ko so nam napovedovali hudo zimo Vendar oa je tudi zima prav mnogim dobrodošla, ker iim prinaša priljubljeni zimski šport. Pri nas se je zimski šport zadnja leta zelo razvil. Vrste smu čarjev in drsalcev se množe, sanka se staro in mlado: in tako bi delali zimi krivico, če bi jo kar pavšalno obsojali. Razveseljivo dejstvo je, da se v zimskem športu vedno bolj udejstvuje tudi naš damsk: svet.
Zimski šport zahteva seveda posebno obleko. V tem pogledu je tudi ta žaba-a draga, toda kaj hočemo, človek je menda že tako ustvarjen, da se želi zabavati. pa naj ga stane še toliko. Najvažnejšo vlogo igrajo pri zimsk. športu dobri, trpežni, nepremočljivi čevlji, izgotovljeni tako, da se lahko noga v njih svobodno giblje. Brez takih čevljev si rimskega športa ne moremo misliti. Čez navadne nogavice se nosijo še posebne kratke tople nogavice iz volne ali kozje dlake.
Moda predpisuje dvojni smučarski dies. Prvi je po švicarskem, drugi ra p > rorvt škem vzorcu. Norveški dres je temno moder, z dolgimi hlačami, švicarski pa ie iz sivkastega ali rjavega blaga in zahteva kratke hlače. Norveški dres spominja po obliki na vojaško uniformo: suknjič je podoben vojaški bluzi, hlače so zgoraj široke, od kolen dalie pa zožene ali pa so tudi pod koleni široke in samo spodaj podvezane. Slednje je najnovejša moda, take hlače so bolj praktične, vendar pa jih ne smejo nositi preveč okrogle dame.
Smučarski dres po švicarskem cku. su je pravzaprav turistovska obleka v nasiednji izgotovitvi: suknjič je lahko iz težjega blaga, kakor hlače ali pa tudi iz nepremočljivega gabardina odnosno koverkota. Tak nepremočljiv suknjič je neobhodno potreben pri vsaki smučarski obleki Za šport se ne smemo >bla-čiti preveč toplo, ker se pri gibanju v prosti naravi itak dovolj razgrejsno. Suknjič mora imeti rokave, ki se ?a
pestjo zapenjajo z jermenčkom. in
ovratnik, ki se zapenja za vratom. Pod suknjičem naj dame ne nosijo ij''kinih bluz, ki se zmečkajo tako, da kmalu niso več za rabo. Pod lahnim suknjičem se najprikladneje nosi puilover, ki je enako moderen za moške in za ženske. Okrog vratu je ovit poljuben šal, ki varuje vrat in prsa pred mrazom ter ie, zavezan v obliki kravate, zelo praktičen tudi za moške.
Poleg pulloverja je pri smučarjih zelo priljubljen športni telovnik iz svet-lorjave kože. Tudi k modremu norveškemu dresu spada okrog vratu pestro tkan ali pleten šal, ki se lahko zaveže preko suknjiča tako, da tvori neke vrste pas. Važno vlogo igra pri obleki za zimski šport tudi flanelasta bluza, ki nadomešča srajco, k norveškemu dresu saa-da čepica iz istega blaga. Sicer pa nosijo smučarji pletene volnene ali suknene čepice, pri katerih je priporočati harmonijo barve. Za drsanje je najboljši seveda sviter in top'a volnena čepica, naj-elegantnejši pa je vendar bogato zvon-čast s kožuhovino obrobljen drsalni l:o_ stum. Za dame priporoča moda tudi bri-čes-hlače in sicer dvojne. Ene sedajo samo do kolen, druge pa do čevljiv. Dolge bričes so bolj praktične, ker ni nositi ovojnih gamaš ali dolgih volnenih nogavic. Takozvane »knickerbocker« ali pump-lilače so pač dobre za drsanje ali sankanje, nikakor pa ne za smučanje.
Z zimski šport je treba imeti v prvi vrsti 2 do 3 angleške bluze iz kockastega flanela. Te bluze so zelo enostavne. Kroj je gladek in raven preko pasu. pod vratom nizek ovratnik in samoveznica pestre barve. Ko odložimo v gorah plašč, je treba obleči kaj toplega, da se ne vrnemo prehlajeni in bolni. V ta namen nam služijo volneni, že imenovani, pleteni telovniki, ki so še najbolj praktični in priljubljeni, ali pa puliovri, ki so sicer praktični, vendar pa ne tako ko-modni. kakor običajni športni sukn:iči. Puilover se namreč ne zapen:a. Oblačiti ga je treba čez glavo, kar ni posebno prijetno. Poleg pletenih jopičev so
moderni tudi usnjeni telovniki s svilenimi rokavi
Kot važen predmet zimskosportne obleke je smatrati že omenjene tople nogavice, ki jih obujemo čez navadne nogavice in zavihamo nazaj v primeren zavoj, da ne propuščajo mrzlega zraka v čevlje. Tudi na rokavice ne smemo pozabiti Najvažnejše so zgornje rokavice iz nepremočnega blaga, ki imaio samo en palec, ostali štirje prsti so pa skupaj. Pod njimi se tiosiio druge tanjše rokavice. Kdor hoče biti oblečen tio-top, si kupi norveške volnene rokavce s pestrim vzorcem na zgornji strani. Ostanejo nam samo še pestro tkane ali pletene gamaše, ki imajo na enem koncu trak, s katerim jih pritrdimo na čevelj, da ne more sneg do nog. Po potrebi lahko vzamemo s seboj Še rezervno čepico, ki jo rabi smučar vedno, kadar mu postane v norveškem dresu prevroče.
0 sanjah
Ne samo ljudje, tudi živali in morda tudi rastline znajo sanjati Iz brezzvez-nih glasov, ki jih izpušča pes v spanju, spozna izkušen lovec z lahkoto, koga pes v sanjah preganja: zajca, lisico ali volka. Tudi nekateri ptiči, na primer kanarčki in papige se v spanju oglašajo. Čimbolj je človek inteligenten, tembolj komplicirane so njegove sanje. Sanje divjakov so fantastičnega značaja.
Človek misli neprestano; njegova možganska baterija je napolnjena ves čas njegovega življenja do smrti in funkcijonira dan in noč. Človeške misli so vedno odete v obliki, ki jih črpa domišljija iz spomina. One izvirajo iz sluha. okusa, vonja, tipa in vida.
Drugače pa je v sanjah. Sanje se ne pokoravajo logičnemu mišljenju, ne poznajo zakona privlačnosti ln časa, niti ne kontrole resničnosti. Fantazija, ki se mora v budnem stanju podvreči diktaturi misli, postane v sanjah brezobziren gospodar, ki ne pozna nobene discipline.
V sanjah plavamo takorekoč v zraku. Govorimo n. pr. z medvedom, ki se v naslednjem trenutku izpremeni. recimo v sestro. Ali pa valimo po strmini stekleno kroglo, ki pa že ni več steklena krog la. ampak krasen park. V sanjah povzroči včasih ena sama nepremišljena beseda strašno grozo. V snu se kratek trenutek zdi kakor cela večnost
Recimo, da zaspiš pri odprtem oknu. Čuvaj na sosednem vrtu izstreli slep streL Ta strel bo vzbudil v tebi dolg sen in doživel boš celo vrsto dogodivščin, ki jim pa strel ni izhodišče, ampak že konec. Potem si se zbudil in v ušesih ti bo še vedno brnel odjek strela.
Kdo se ne spominja sanj, ki jih je imel v vročici pri 40 stopinj Celziia? Te sanje utegnejo biti po obliki med seboj različne, po občutku pa so si enake. Najprej se pojavi občutek neugodja, kakor da bi poslušal koga, ki neprestano govori; nato nastane gibanje, ki se vedno bolj veča. dvigne se vihar, valovi rastejo in padajo, kamenje se kupiči v gore — in potem se naenkrat vse Dole-že. Ali veš, kaj je vzrok temu viharju in poznejši tišini? Krvna cirkulacija. Pri utripu 120 na minuto napolni srce dvakrat tvoje arterije z vročo krvjo, 'va-krat se kri, ki ti drvi k srcu. zopet pomiri. iii ravno toliko časa traja vročična fantazija v tvojih možganih. Ves poten se zbudiš in pogledaš na uro. Mislil si, da si ležal cele ure v mrzlici, v resnici pa je trajalo jedva par minut V sanjah čas ne eksistira, preteklost ln sedanjost se vrstita kakor v filmu. Le bodočnost je zaprta tudi sanjam.
Najfinejši občutki in misli, ki jih človek doživi v sanjah, postanejo dolgočasne, kadar govorimo o njih. Nekateri ljudje pogosto sanjajo, da zlagajo krasne pesmi, toda ko se zbude, ne vedo o pesmih ničesar. Spominjajo se le toliko, da so bile pesmi lepe. Kdor pa rmc svoje sanje kontrolirati in se bo v trenutka, ko se bo zbudil, spomnil nekaterih verzov, ki jih je v snu ustvaril, bo dognal, da so nesmiselni. Sen pozn^ tajne lepih barv in zvokov in ustvarja lepoto iz ničesa.
♦Bon ton"
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem življenji!. 1926. Založila Tiskovna zadruga v Ljubijar ni. Str. 280.
Broširana velja 65 Din, v celo platno ve. zana 80 Din, poštnina 3.50 Din več.
Slovenci smo imeli že več knjig o Ieperr vedenju. Pred vsemi temi ima «Zkm ton> to prednost, da upošteva najnovejše pred--pise in običaje, ki so prišli v navado v za« sebnem in javnem življenju že v povojnem času. Zlasti se ozira na dolžnosti, ki jih imamo v lastni državi ob različnih prilikah napram kralju in kraljevski rodbini, mini< strom, poslanikom, konzulom, ob raznih sprejemih itd. Bon ton je opisan po lastnih izkušnjah ter na podlagi najnovejših in naj odličnejših Bon tonov tujih literatur. Bon ton razpravlja o vedenju ob veselih in ža» fostnih dogodkih, o obnašanju na ulici, v družbi, pri koncertih in v gledališču ter tu plesu, o vedenju v gostilni in kavarni, ali na posetih in ob obiskih.
Posebna poglavja so posvečena stanova« cju in njegovi opremi. Druga govorijo o go spodarjih in poslih, družini, taščah, tretje zopet o pravilnem oblačenju itd.
Knjiga je pisana v lepi slovenščini ter jc izšla v jako elegantni opremi. Zato bo dobrodošla vsaki slovenski družini, izvrstni-bo služila doraščajoči mladini, ki se šele uvaja v kraljestvo olike in omike, pa tudi odraslim, ki dostikrat potrebuje io vestnega svetovalca, ko se ne morejo odločiti kako se naj vedejo ali oblečeio.
Knjigo, ki jo jc izdala agilna knjigarra Tiskovne zadruge v LJubljani, prav toplo priporočamo.
pisemski papir, flne pisalne mape, tintnike, sromin. knjige, albume za razg ednice in slike. okraske za božična drevesca, jaslice in razglednice po nainižjib cenah v veliki ln okusni izbiri nudi
H. Tičar, Ljubljana,
Seienourgova ul. 1 in Sv. Petra cesta 26
»Ker Katra ni dolžna trpeti zavoljo učvrednosti mojega sina, se ji ima odkupiti tobak od trafikanta Avrama in izročiti meni v shrambo, ne pa da ga še nadalie hrani po zabojih, ki se tako lahko odpirajo.*
Iz spisa št 129 se vidi, da je »imenovani Nikolaj« ukradel s podstrešja Sera fimovo zimsko suknjo in jo prodal, denar pa zapil.
Spis št. 131 vsebuje nekoliko zločinov »imenovanega Nikolaja« in na zaledju tega spisa, ki je tudi poslednji o tem predmetu, piše: »Moj sin se ima prepustiti sam sebi in predmet položiti ad aeta. ker ni ničesar več rešiti.«
Tako izgleda ta sveženj spisov, ki je v ostalem tudi naidebelejši v arhivu pokojnega Serafima Popoviča.
Poslednja številka v delovodnem zapisniku, do katere je pred svoio smrf«'o prišel, je št. 196. ali vidi se, da je poslednjih deset petnajst številk vpisal v vse večj;h in večjih razdobjih. Tako na primer št 191 je vpisana pod 4. marcem. št. 192 pod 11. marcem, št 195 pod 16. aprilom, a št. 196 pod 2. majem.
Št 193 se glasi: »Danes se zglasi Katra in mi naznani, da je kanarček crknil. Bog mn daj mir in pokoj.« a na zaledju tega spisa stoji rešitev: »Ukazano Katri,
da mrtvega kanarčka zakoplje na vrtu in da ga ne zavrže, ker bi ga sicer »mačke pojedle.«
Št 194 se glasi: »Ker se počutim danes zelo slabo in ker mi vsa zdravila, ki mi jih je Katra doslej pripravljala, re pomagajo — odrejam, in sicer po nasvetu Katre same, da se pozove zdravnik.« Na zaledju tega spisa piše: »Nabaviti je zdravilo po zdravniškem receptu in držati se točno njegovih predpisov.«
Št. 195 se glasi; »Ker je danes ravno sedem let odkar je moja dobra žena Marija umrla, je izdati Katri 7 grošev, da zapali svečo na groba in da posode svečenika, da okadi grob.« Na za-sdju tega spisa piše: »Izvršeno. Ad aeta.«
A št 196 se glasi: »Danes se zglasi Katra in mi naznani da se ji moja bolezen ne dopade in da bi trebalo pozva ti zdravniški konzilijum. Dasiravno sem proti temu. vendar uvidevši. da so Katrini razlogi kolikortoliko opravičeni — odrejam, da se za popoldne ob štirih pozove zdravniški konzilijum.«
To je obenem tudi poslednji sois pokojnega Serafima Popoviča, a št 196 je poslednja v njegovem delovodnem zapisniku.
Nezakonski otrok
(Pripovedka iz Koreje.)
Svoje čase so Korejci razlikovali med zakonskimi in nezakonskimi otroki, sedai pa velia pri niih vsako dete za zakonsko. Dolgo časa sem poizvedoval, kai iih je dovedlo do te spremembe. Neki star mož pa mi je povedal sledečo zgodbo: Žive! ie minister, ki ni imel nobenega zakonskeea otroka. Na Koreji pa je tedaj v^dala -navada, da mora vsak državni dostojanstvenik brez zakonskega otroka posinoviti kateregakoli potomca iz kroga svojih sorodnikov in ga postaviti za dediča svojega premoženja. Ta minister si je torej izbral sina svoiega brata. Posi-novljenie se ie izvršilo z velikim sijajem in bliščem in pri tei imenitnosii so bili zraven najvišji mogotci in celo sam vladar. Ko so se zbraii v slavnostni dvorani, je vstopil med nje tudi desetletni ministrov nezakonski sin. V naročju je nosi! košek priostrenih paličic in jiii podajal zbranim odličnikom.
»Izbodite in: oč? s to palico. Ce mi morete i:ta?-fi. da nisem očetov sin!« je klical.
Mnogi so se odzivali: »Sni vemo. da si očetov sin!«
»No. pa mi iztaknite oči. če mi morete dokazati, da je posinovljenec očetov sin!«
Enoglasno so odkl!cavali: »Res je. res ie. vsi vemo. da ni njegov, temveč da ie sin tvojega strica!«
On pa je vrtal vanje, vprašujoč »Čemu ste mi torej odvzeli očeta in mi odrekate pravico do njegovega nasledstva ?«
Vladar, h kateremu je stopil ostroumni deček, mu ie odvrnil: »Dragi moj, to veleva naš zakon, po zakonu si namreč nezakonski sin!«
»Morda pa nisem nezakonski sin. amoak zakon ie nezakonit« je odgovarja! neupogljivi razumnež.
»Tudi to je mogoče, dragi moj!«
»Kdo pa piše zakone, svetli vladar?«
»Ljudie iih pišelo,« je car odgovarjal.
»Ali so vsi tu zbrani imenitniki in ve!možie — ljudie?«
Po tem vprašanju so začeli po vsej dvorani šepetati, in prevdarjali sem in tja ter se slednjič zedinili: »Seveda smo ljudie!«
Desetletni neugnanec pa je dejal:
»Torej od visi samo od vas. da spremenite nezakonit zakon!«
Po tei izjavi, ki je bila tako jasna ko beli dan. se je vladar dvignil in spregovoril: »Vidite, to ie pa prav zares bistroumen deček. AH ne bi ntorda spremenili krivičnega zakona?«
In res: spremenili so zakon in od tedai ni več v Koreji nezakonskih otrok.
Po slovansl
Ameriški Slovanski institut v Pragi
Po informacijah glasila čsl. legi-jonarjev «Narodni Osvobozeni» se je novoimenovani poslanik ČSR. v Wa-shingtonu Zdenek Fierlinger energično zavzel za ustanovitev Ameriškega Slovanskega instituta v Pragi. Poslanik Fierlinger se je posvetoval o tem važnem vprašanju s članom kongresa Co-lom, ki zastopa državo Jowa. kjer je mnogo čeških kolonistov. Cole ima med njimi mnogo prijateljev. Pismenim potom se je obrnil Fierlinger tudi na ameriškega poslanika v Pragi L. Einsteina. Cole namerava predložiti na prihodnji seji kongresa načrt zakona, ki bi omogočil ameriški vladi porabiti za institut del palače ameriškega poslaništva v Pragi. Akcijo za ustanovitev Ameriškega Slovanskega instituta v Pragi bo podpiral tudi Carnegie in Rockefeller-jev institut. Kura toriju bodo načelo vali učenjaki svetovnega slovesa, tako na primer profesor Columbia University Nicholas Murray Buttler in prof. Jos. Brawn Scott. Državni tajnik Kellog in minister Hoover sta načrtu zelo naklonjena. Na predlog poslanika Fierlin-gerja bodo v kuratoriju zastopani vsi češkoslovaški znanstveni krogi v Ameriki Namen novega instituta bo v prvi vrsti študij slavistike. Zato je izbrana kot sedež instituta Praga, ki je bila s slovanskimi narodi vedno v tesnili kulturnih stikih. Praga je že po svoji zemljepisni legi ustvarjena za središče slovanske kulturne vzajemnosti in je tudi doslej edina pravilno formulirala moderno koncepcijo te vzajemnosti.
Ni dvoma, da bodo praški oficijelni in znanstveni krogi aktivno sodelovali pri ustanovitvi novega slovanskega instituta. Institut bo ogromnega praktičnega pomena, ker bo dejansko pospeševal sodelovanje med Ameriko in češkoslovaško z ene ter ostalimi slovanskimi državami z druge strani. Kakor v Ame. riki, tako je zbudila Fierlingerjeva akcija tudi v oficijelnih češkoslovaških krogih veliko zanimanje. Prezident Ma-saryk, prof. Niederle in zunanji minister dr. Beneš so že obljubili svojo pomoč. da se načrt ustanovitve Slovanskega instituta čimprej uresniči.
Prosveta v novodobni Rusiji
Marksistični kriticizem. cenzura, seksualna pedagogika.
Sovjetski komisar za prosvetne zadeve Lunačarskij se je pred kratkim mudi} v Nemčiji in je debatiral z novinarji o stanju šolstva in prosvete v svo. bodni Rusiji. Dejal je:
V Rusiji dela šola na to, da se mladina razvija v smeri kolikor mogoče čistega kriticizma. Osnovo tega kriticiz-ma tvori marksizem. Marksizem ni isto kar dogmatizem. Cerkev je sežigala svoje nasprotnike na grmadi. Rusija postopa drugače. A znanost mora biti po mišljenju ruske vlade prepojena s pro-letarskim duhom kakor ie bila prej prežeta z meščanskim duhom.
Ko je neki časnikar očital Lunačar-skemn, da v Rusiji zatira cenzura svobodo besede, je komisar odgovoril takole:
Cenzura v Rusiji res eksistira, toda ne za klasično literaturo in za velike pisce. Klasične literature se še ni nihče dotaknil s krivično roko. Ne le rusko, temveč tudi izvenrnsko klasično slovstvo je boliševiški Rusiji sveto. Na pobudo sovjetske vlade se na priliko nri-pravlja serija zbranih snisov Leva Tolstega. ki izide v 91 kniieah. Vse kar je Tolstoj naoisal. bo natismeno v tei zHr_ ki, nič ne bo prečrtano ali kraišano. kakor je bilo ood carističnim režimom. Tudi soisom Dostoievskega ne dela vlada nobene sile. Niegova dela se ne tiskalo le radi te?a. ker zaenkrat zadoščajo stare izdaie. Olede živečih lite-ratov pa je stvar drugačna. Tem ie cen.
svetu
zura potrebna. Vlada jih hoče obvarovati škode, katero si pripravljajo sami. Vere pa ne sme nihče več zasmehovati in se ji rogati. V ruskih šolah se ne predava moralka, zato pa je v praksi nov pedagoški sistem, ki jo popolnoma nadomešča. Seksualna pedagogika zavzema lepo mesto v novem učnem načrtu, na žalost pa niso današnji učitelji do-rastli svoji nalogi, katero bi morali vršiti in poučevati mladi svet v teh kočiji, vih vprašanjih.
Dragoceni prsti virtuoza Paderewskega
Paderevvski. virtuoz svetovnega slovesa in bivši prezident poljske republike. je te dni priredil velik koncert v nexvyorškern Carnegie - HoM". Tn sredi pjp,},, , !.. ....... •	ia
j se tiska v novi tiskarni na Crawford j Avcnue. Lastnik in duševni oče lista je I najpopularnejši kolonist Geringer. ki ! pozna malone vsakega Čeha v Cbicagu, če ne osebno pa vsaj po imenu in ve, kdaj je kdo prišel v Ameriko. Okrog njega se suče vse življenje češkoslovaške kolonije.
Veliki monolit za Prago
Na Hradčanih, kjer biva prezident češkoslovaške republike, bodo v kratkem postavili veličasten spomenik, posvečen osvobojenju češkoslovaškega naroda. Spomenik bo imel obliko obeliska, rezanega iz enega samega kosa. in bo sta! na dvorišču gradu.
Prevažanje tega ogromnega kamna je bilo silrjo težavno. Na sličnem prevo-
zu sta se zlomila že dva podobna kosa. Prevoz sedanjega monolita je potreboval poseben vlak z 8 vagoni, med katerimi ie specijalni vagon ia osmih parih koles imel nafogo. da donese monolit v Prago nepoškodovan.
Seveda so Ijudie povsod na železniški progi občudovali veliki kamen ter so ga krasili z venci in posvetili. Vlak z monolitom ie vozil skraino oprezno ter je bil na poti samo podnevi. Spremljal ga je poseben štab želez tiskih uradnikov.
Češkoslovaška javnost spremlja prevoz monolita, ki bo predstavljal simbol češkoslovaške svobode, z velikansko pozornostjo. V Pragi bodo kamen pozdravili z velikimi svečanostmi. Veselje pa bo še večie. ko bo obelisk srečno postavljen na Hradčanih.
Iz Zveze biiifurnili društev u Ljubljani
nezgoda: težko si je ranil mali pi.-. na desni roki. Ko ie namreč pri nekem taktu močno udaril na tipke klavirja, se mu je odlomil noht. Prst je začel krvaveti, toda Paderewski je navzlic krvav-Ijenju in bolečini igral dalje. Žel je velikanski aplavz, a dogleden čas ne bo več mogel nastopati. Ranjeni prst zdaj brižno lečijo zdravniki - specijalisti.
Prsti virtuoza Padere\vskega so že pred vojno bili osigurani s pet milijoni dolarjev: a do vojni, kakor se zdaj do-znava. je Paderewski desetkratno povišal zavarovalnino, če bi se torej tudi zgodilo, da Paderevvski ne bi mogel več koncertirati, bi ne trpel pomanjkanja.
Čehoslovaki v Chicagu
V Chicagu je nad 250.000 Čehoslova-kov. Politično in gospodarsko predstav. Ijajo važen činitelj javnega življenja v tem bogatem ameriškem mestu. Politič no pripadajo večinoma demokratski stranki in imajo v občinskem svetu približno 10 odst. Glavna politična zastopnika češkega življa v Chicagu sta občinska svet. Čermak i Červenka. Gospodarska moč Čehoslovakov v Chicagu je razvidna iz tega. da je v čeških rokah 10 velikih bank, med katerimi ima n. pr. Kašparjeva banka 20 milijonov dolarjev osnovne glavnice. Poleg tega imajo Čehi tudi več dobro situira-nih tovarn in trgovin. V Chicagu izhaja 29 čeških in 6 slovaških listov. Najbolj razširjen ie Geringrov dnevnik «Svor-nost» («Edinost»). ki je slavil nedavno 50 letni jubilej. Sokol, ki je središče na-cijonalnega življenja češkoslovaške kolonije. je priredil 28. junija 1925. prvi zlet češkoslovaškega Sokolstva v Ame. riki. Na telovadišču je nastopilo 1400 članov in članic. Gledalcev je bilo 45 tisoč.
Literarno in umetniško življenie je koncentrirano v Češkem umetniškem klubu, čigar organ ie revija eEnkrat v določenem času». Ime je dobila reviia zato. ker izhaja res samo enkrat v določenem času. Člani kluba so med drugimi kipar Albin Polašek, slikarij A. Sterba. I. Tomanek. C. Svoboda in K. VVilimovskv. V društvu književnikov so glavni zastopnik; Jnromir Gšenka. dr. Vo.ian in dr. Nykl. Dnevnik «Svornost»
To fe veselje, taka pena!
Kdor uporablja .GAZELA*« milo, ima prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z .GAZELA*- milom.
Nove igre in poinnožitev slavnega arhiva:
Sporočamo vsem včlanjenim društvom, da smo svojo zalogo iger zopet pomnožili za nekai že opetovano zahtevanih in zaže-('Ijeratfi dramskih de!, ki so odslej vsem društvom na razpolago. Te igre so: «Rev-ček Andreieek-, cM lin ar m njegova hfii», «Kajn». «Magdalena» in «Mefistov izum». V najkrajšem času slede še druge, katerih naslove bomo še pravočasno objavili. Opozarjamo pri tej priliki vsa društva na našo že večkrat izraženo željo in prošnjo, da nam stavijo predloge glede onih iger. ki so lahke za igrati, brez posebno komplicirane scemerije, ki pa so imele uspeh med podeželskim ljudstvom. Ker vemo, da je j takih iger vse polno po arhivih naših podeželskih odrov, prosimo društva, da nas tozadevno informirajo in nam stavijo igTe na razpolago, da jih prepišemo in z njimi seznanimo tudi širšo javnost in ljudstvo na deželi. Prav isto velja tudi glede eno-dejank ter kratkih komičnih prizorov an burk, ker osobito v tem pogledu vlada na naših odrih veliko pomanjkanj e. Vse to bo Zveza kulturnih društev kar najvestneje zbirala ln urejevala, da bo društvenim zahtevam in željam lahko vselej ugodila. Za-i to pričakujemo od naših članov poŠti ega odziva; vsako društvo naj da na razpolago karkoli ima, ker s tem koristi skupnosti in tudi sebi.
Vračanje Izposojenih Iger Iu plačevanje izposojevalnic:
Glede vračanja izposojenih isrer moramo društva zopet fn zopet opozarjati n-a točnost in disciplino. Igre je vrniti najkasneje po preteku enega meseca. V interesu vseh naših društev zahtevamo, da se vsi tega roka točno drže, ker smo v slučaju zakasnitve primorani brezpogojno zaračunavati po ofoč. zboru določeno globo v višini še enkratne izposojevalnice društva pa, ki se glede tega opetovano pregreše, do nadalj-nega izposojevanja iger izključiti. Tudi glede plačevanja teposojevalnine so dTu-štva jako netočna. Prosimo zato vsa naša društva, ter jih pozivamo da nam nemudoma vrnejo čez mesec dni izposojene igre in plačajo zaostalo izposojevalnico. Mislijo naj na velike dobrote, ki jih uživajo ob požrtvovalnem in nesebičnem delovanju Zveze kulturnih društev, kj se ne straši nikakega truda ln nikakih zaprek na svoji poti, k! prireja z velikimi stroški zvezana predajanja v oddaljenih krajih porpnlnoma brezplačno, k! snuje na deželi knjižnice, gledališke odre, tamburaške odseke itd. Ako društva mislijo na vse te stroške, s katerimi se ima boriti Zveza kulturnih društev, smo prepričani, da bodo tudi ona storila svojo člansko dolžnost in takoj poplačala zaostale dolgove.
Predavanja:
Veliko je še društev, ki nam do danes še niso sporočila svojih želja glede predavanj v letošnji sezoni; zato naročamo istim zadnjikrat, da to čimprej e store, ker se na prepozno došle prijave in prošnje glede predavanj ne bomo mogli ozirati Seznam predavateljev in njih tem je društvom razposlan; iz tega naij si Izberejo serijo predavanj. ki jih žele imeti do konca sezone ter naj točno navedejo kraj. čas in dan predavanja. Društva, ki programa še niso prejela, naj nam to nemudoma sporoče ln zahtevajo novega. Pri izberi podeželskih predavanj opozarjamo zlasti na higiienska predavanja, ki so zelo podučna, zanimiva in ljudstvu nadvse potrebna. Ker so za vsa ta predavanla tla razpolago lepe ski-optične slike in filmi, naj nam društva, ki imajo lastne skioptične ali filmske aparate na ra-zpolago, v svojih dopisih to navedejo. Pri vseh predavanjih pa prosimo društvene faktorje, da tudi oni v polni me-ri store svojo dolžnost, da z najvztrajnejšo agitacijo In reklamo od moža do moža za"nieresiraio Hudi za snov predavanja in preskrbe člmvečjo udeležbo. Ker so stroški. ki j!h ima Zveza kulturnih društev s svojimi predavanji ogromni, morajo na drugi1 strani društva s-Vrbetf v polni meri vsaj za to, da imajo vsa predavanja res velik uspeh, ki tem stroškom m žrtvam vsaj deloma odgovarja.
Naročba r.a list «Zdravje». Po državnem higijenskem zavodu v Ljubljani naprošeni. obveščamo naša društva, da bo izdajal higijenski zavod v Ljubljani list »Zdravjem, ki bo izhajal od 1. januarja prihodnjega leta dalie ta prinaša! nad vse poučne članke o naših zdravstvenih razmerah in potreb? h. List bo širil pouk o osnovnih pojmih higijene dajal v poljudni obliki navodila in nasvete za pravilno hi-gijensko vzgojo ;er nauke za zdravje v življenju. Razširjal bo znanje o zdravju in boleznih, o vzrokih jn o pogojih za ohranitev zdravja. Ta list, ki bo izhajal v obliki mesečnika, vsem društvom kar naj topleje prii»ročamo.
Knjižnice.
Glede kuj.žnic opozarjamo vs:' društva, ki si nameravajo ustanoviti novo knjižnico
ali že obstoječo kompletiratl, da nam svoje želje glede tega čimpreoe sporoče, dokler traja še stara zaloga knj!g. katere moremo oddajati še po stari nizkih cenah. Pogoji za dobavo knjižnice so nadvse ugodni, osobito, ker se dovoijuje odplačevanje knjižnice v obrokih. Vsled tega bi ne smelo biti nobenega društva na deželi brez večje ali manjše knjižnice. Vse knjige so poljudne La zanimive vsebine ter je društvom njih fe. bera dana na razpolago. Uporabljajte in ne zamudite ugodne prilike, temveč segajte pridno po njih!
Taaiburaški odseki.
Tudi nova od ZKD ustanovljena tambu-raška društva uspevajo že nad vse lepo. Instrumenti, ki smo jih priglašenim diušt-vom dobavili, so tako glede nizkosta cen, kakor tudi glede izdelave m lepega tona brezikotikurenčni ter v veliko veselje igralcem sn njih okolici. Pričakujemo še nadalj-nih tozadevnih prijav in želja, katere bomo kar najhitreje in z veseljem izpolnili.
POZIV VSEM NAPREDNIM DRUŠTVOM.
Končno opozarjamo šc, da je še veliko število sokolskh, or junaških, Crit- Metodovih, učiteljskih, bralnih in izobraževanih, pevskih tn glasbenih društev, čitalnic ter nebroj naprednih krajevnih organizacij in kulturnih institucij, katerih prosvetni odseki še niso včlanjeni pri ZKD. Vsa ta društva vabimo ln prosimo ob zatonu letošnjega leta, da to čimpreje store m popravno zamujeno. Letna članarina je tako malenkostna, da jo z lahkoto zmore vsako društvo, dočim so ugodnosti, ki so v zvezi s članstvom pri ZKD za društveni razvoj in pro-cvit velikega pomena in največje koristi. Poleg vsega tega naj se naša napredna društva še zavedajo, da je člrnstvo pri ZKD, ki fe skupna centrala in ognjišče vseh naprednih kulturnih ustanov, nih narodna in napredna dolžnost. Le če bomo vsi skupaj združeni v velikem kulturnem bnju. katerega biiemo že celo vrsto tei, b^mo k^s svoji veliki nalogi ter izvojevali zmago in uspehe!
Filateiija
Preklic
Znani trgovec z znamkimi Ernst Szčcsi is Subotice te v opisu slovenskih znamk v avgustov; številki »Donaupost« objavi! o postanku 15- in 2i>krcnskih znamk za ljubljansko poštno direkcijo, pokojnega direktorja dr. Debelaka in za vse urednike, ki so pri tisku sodelovali, skrajno žaljiv napad, kljub temu. da so vsi dTugi pisci, n. pr. A. Oaber, dr. Petrič i. dr. o takoimenovani II. plošči te znamke izrekli čisto nasprotno mnenje. Mrtve je sicer lahko napadati, čeprav ni častno, a obrekovalci imajo gotovo svoje prav tehtne vzroke. V tem ze!o razši-jenem listu je namreč Szecsi napisal sledeče:
»Druga izdaja pravzaprav ni trradna. Naročil jo je namreč neki poštni direktor-' v »namene zbiralcev«, pozneje je bila pa iz neznanih vzrokov pomešana z ostalimi znamkami prvotne izdaje in pri poštnem okencu pravilno prodajana. Ta druga izdaja se imenuie tudi »nedeljska izdaja«, ker je bila izgotovljena po zaključku delavnega časa. ponoči >n o praznikih «
Z obiavo višin naklade za I. izdajo pri 15 K znamki z 28.500 in 60.000 komadi pri 20 K znamki ter s po 10.000 komadi vsake zramke II. izdaje, je gospod Szčcsi obdolžil poštno direkcijo tudi. da je tiskala oziroma prodala mnogo več znamk, kot izkazujejo uradni računi.
V najnove;ši številki »Donaupost* od 5. t m. se je pa g. Szecsi skesal in objavlja sledeči, s kurzivo tiskani
»Popravek.
Jaz sem v 7/8 številki tega časopisa od 1. avgusta t. 1. trdi! o drugi izdaji znamk po 15 in 20 K. da so bile te znamke naročene v zbiralske namene od nekega poštnega direktorja, pozneje pa iz neznanih vzrokov z ostalimi znamkami prvotne izdaje pomešane in pri poštnem okencu praviino prodajane.
Ta informacija se je izkazala v toliko kot nepravilna, da je cela stvar potekla brez vednosti tedanlega poštnega direktorja in poštnih uradnikov. Postanek te druge plošče bi se po tenn smel izvajati iz čina tedanjega tiskarniškega osob-ja, kjer so,bile znamke narejene, pri kte-rem pa — kakor že zgoraj rečeno — n: bi! nobeden član tedanje poštne direkcije udeležen.
Ernst Szecsi, Szabadka-Subotica.«
Osobje poštne direkcije je s tem prekli-com dobilo pcpcino zadoščenje, a Szecsije-vi Informatorji in opravljivci. ki šepetajo po Ijublianskih vogalih, naj molče ali pa svoie senzacionalne talnosti obiaviio z dokazi v domačih listih s svojimi podpisi.
A. G.
| O naših novih znamkah poroča Seme. i »III. Br. Journal«, da bodo tiskane v držav-; ni tiskarni v Beogradu v knjigotisku po i osnutkih tiskarniškega graverja \Vagnerja. Na znamkah bo podoba kralia obrn;ena na desno. Galvani bodo izdelani na Dunaju i;i tudi papir pride lz Avstrije. V ministrstvu pošt so torei še vedno mnenja, da je najboljši reprezentant naše umetnosti v tiskarni nastavljeni graver, ki bo pač !e celemu svetu pokazal, koliko smisla za umetnost in kak okus imajo visoki beograjski poštni go-spodje.
Papir naše modre 10 K znamke je —
kakor znano — zelo razHčne vrste ta debelosti. Najnavadnejši je tanki, luknjičavj papir in pa fini. močni, popolnoma beli papir razne debelosti. Redkejši je že temu podobni papir, ki pa ai tako gladek in fin ter se mu posebno na zadnji strani pozna siv-kasti ton. še redkejši je cunj as t! papir in posebno pri nerabljenih znamkah zelo redek je beli karton razne debelosti, a naj-redkejši je gotovo tanki, gladki papir slonokoščene barve, katerega je šele pred kratkim opazi! g. ravnatelj Avgust Jug v .Mariboru pr! dveh nerabljenih komadih svoje bogate zbirke. Ker je barva papirja rumenkasta, se tudi modra barva znamke razlikuje od barve znamk r.a drugih papirjih. Tudi rabljena je ta anatnka mnogo redkejša kot znamka na kartonu.
»Grosser Ganzsache Katalog«, katerega četrti del je Izdal dr. AscheT s svojimi so-trudniki v založbi Roberta Noske v Borni pri Lipskem, obsega celine dežel od črke H (Honduras) do črke M (Mittelkongo). obsega torej tudi našo državo, k! ie radi množine različnih pretiskov posebno zanimiva. Ker je zbiranje celin pri nas mnogo preveč zanemarjeno, naj bi knjigo, ki nevezana s poštnino vred stane le 1.90 zlatih mark, naročila vsaj naša društva, ki bi gotovo s tem dvignila zanimanje za to polje filatelije, ki ni nič manj hvaležno kot so naše znamke. Na vsak način pa spadajo v vsako specialno zbirko tudi celine, ker drugače zbirka poštnih vrednotnic ni popolna.
Razprodaja v Mayiairu najdenih znamk je privabila v London kupce s oelega sveta. Za svoio najdbo je dobila lady Naylor-Leyland blizu enega milijona in pol dinarjev, pred šestdesetimi leti so pa vse te znamke stale kakih 300 dinariev. Na dražbi pri firmi H. R. Harmer, kjer so bile prodane tudi druge redke znamke, je biio skupijenih čez dva milijona dinarjev. Najvišjo ceno je dosegla poia 240 komadov po 2Yz d. Britanske Kolumbije s 750 angl. funti.
Naši v Ameriki
Chlcago, koncem novembra-
Mati v smrt, sin na vešala.
Da se Slovenci v Ameriki nahajajo tudi v najzadnjih poklicih v mestnih nižinah, potrjuje slučaj Mary Beauchampove, Slovenke s Štajerskega.
Pred meseci je vdova Beauchamp, stanujoča v boljšem delu razvpitega čikaškegu predmestja Cicera, odprla v svoji sobi plin in se na ta način rešila nadležne policije, ki je pred kratkim prijela nekega mladeg.t Fernekesa (Ferniča) radi ropa ln uboia. Za Beauchampovo so dognali, da je vzdrževala tajno shajališče tolovajev in najdrznejših velemestnih roparjev. Ko so preiskali njeno stanovanje, so našli pri njej veliko skritih dragocenosti, pa tudi celo skladišča streliva, samokresov, nabojev in bomb. Beauchampova ie bila aretirana, nato so jo zopet izpustili. Ko so pa prijeli Fernekesa, ki se je pri njej shajal in je bil po domnevah drugih Slovencev vdovin sin ter je bilo Beauchampovi treba na sodniio k pričevanju in zagovarjanju, se je usmrtila s plinom. Fernekes je bil na sodišča spoznan krivim uboja. Kaznovan bo s smrtjo še pred koncem letošnjega leta.
Zgodovina Beauchampove je zavita v meglo. Slovenci, ki so z njo občevali, sami ne vedo, odkor je bila poštama, reiena in z dragulji okinčana vdova s štajerskim naglasom. Vedo pa povedati, da je bila poročena petkrat, nekdaj z Ircem, drugič s Hrvatom, tretjič s Slovencem. Francozom i" še nekim drugim. Eden njenih sinov, Frank Brady. zobozdravnik v Chicagu, se je po materini smrti oglasil, da dobi de! dragocene pokojnine. Njegovo slovensko ime ie baje Franc Bradeli. Brady bi bržkone lahko še največ povedal iz zagonetne materine zgodovine in njene družbe s tolovaji (angleški listi so io ob smrti imenovali »kraljico banditov«), pa on se drži večinoma angleške družbe in je med Slovenci popolnoma neznan.
Nesreča z avtom. Clevelandski Slovencc Frank Japelj se ie vozil z avtom iz Clevc-landa v Toledo. Na križišču električne železnice ga je dohitela nesreča. Pade! je pod kolesa brzega vlaka, ki ga je razseka! na kose. Njegova smrt ie tembolj tragična, ker se je imel v kratkem poročiti.
Jugoslovan ameriški nogometni star. Bruno Merkobrad. bržkone Hrvat, vsekakor pa Jugoslovan, je v ameriškem nogometu slovita »zvezda«- (star). On velikokrat igra pri najbolj znanih nogometnih tekmah, stalno Pa živi v Detroitu, kjer prinaša časopisje skoro vsak dan na prvi straneh njegovo sliko v najrazličnejših pozah in ga s tem iz-berno priporoča.
Kultura. V Co!lin\voodu igra dramsko društvo »Lilija« koinedi:o »Ploha«. V \Vesi Parnu, Ohio, izvajajo slovenski godci s havajskimi kitarami humoresko > Barbka-. Društvo »Ljubljanski vrlu v Detroitu pripravlja dramo »Mati..
Smrtna kosa. Avtomobil e povozil Toneta Petroveca na cesti v Chicagu. Marija Normali, rojena Snicrajc iz Dev. Marije v Pol u pri Liubljani, siara 45 let, ie umrla v Newburgu, Ohio. Vincenc Dernach. doma iz Leskovca pri Krškem na Dolenjskem, star 34 !ct. je umri v \Villocku. Pa. V Ple-asant Va!Ieyju, Pa.. ;e uinr! rFanz Raz-P&tnik.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Nedelja, 20.: ob 15.: »Pegica mojega sreaa. Ljudska predstava po znižanih eenah. Iz« ven Ob 20. »Druga mladost«. Ljudska predstava po znižanih eenah. !rv
Pondeljek, 31-: *Krpaa mlajši*. E.
Ljubljanska opera
Vedel ja, 20: ob 15.: »GlumačU. »Pavnpva eoJj, «Sv»tovac». Ljudske predstava po znižanig cenah. Izv.
?ondeijek, 21.: Zaprto.
Torek, 22.: *Evs». Gostovanje g. Zdenk* Keittla. F.
Mariborsko gledališče.
Vedel it. 20.: »Vesela vdovaa. Kuponi. (Na» stop g. Urvaieka).
Pondeljek. 21.: Zaprta
Torek, 22.: Zaprto.
Sreda. 23. ob 19.: «TrnjuI«cs». Otroška predstava.
Marljouetno gledališče »Atena* v Narodnem domu v Ljubljani.
Nedelja. 20.: »Ravnateljev sen» (M. Jarc). Začarani princ (Pocei). Prva predstav« ob 3. druga ob pol 6. v mali dvorani Na* rodnega domu,
t d ajariborsko
nim silam odgovarjajoč videč. Da 5$ j! to v ceicfi ni posrečilo, je zakrivil to pot režiser e. Isajlovič. Njegovemu ostro reali-sttčnema pojmovanja Je predvsem manjkal amisei za poezijo, kar !e povzročilo mesto, ma precej trdo. okorno interpretacijo. Vrh tega ni protiikni! do umetniškega živca Shakespearjeve tragedije. Režiserjeva natančnost in vestnost ni bfia zmožna odtehtati pomanjkanje tvornega zamislefca, vsled česar ie bila vprizoritev razbita, kakor brc* srca. Neprijetno so vplivale tudi operacii* z masami, posebno poizkus markiranja armade. Nekateri igralci so it svojimi kreacijami segli daiec nad povprečnost, dasi so bili v okolici brez zadostnega sozvočja prisiljeni k marsičemu neizdelanemu, nejasnemu bi »edovršenemu. Najmočnejši so bili: Oavri3ovič kot Cezar, Radenkovlč kož Brut in D. Milutimovid koš Antonij. Govorniška scena nad Cezarjevim truplom bi go-fovo imela visoko umetniško vrednost, Ce bi Je tis kvarila nedostojna masa. K.
Kolektivna razstava i, Ra-
Beograjska drama
Beograd, sredi decembra.
Od živrrrrin de!, kJ so biia doslej vpri-jorjeca,, Je gotovo reladvno cajresnejša drama N. Prediča: «P u k o v n i k J e i i 軄 Predlč. zman po večjih dramskih delih, posebno po »GoJgoti», se Je po petnajstih letih -zopet cgrei za dramski sujei kj napisa! jek> z obrežjem tz povojne dobe. Osrednja oseba, kjer se stekajo vse nHi dramatičnega zaple<ljaja. je poUkovnts Jelič, ki se ie ■mil h strahot svetovnega pokolja v družilo hi k mladi zdravi ženi kot tnvaiid, brez desne roke in z levico, kl se suši žn pa t -etotna zrahljanim duševnim ravnotežjem, dasi pisatelj ni tega Jasno povdaril. Boli za, d3 sicer zdrav, ne more biti več ono, kar je brJ, zdravo kolo v celotni organizaciji, moi, čigar Sme nosi celo neki hrib. kjer je izvršil velika Junaštva. Izviečen is vojaškega življenja, se mrk ta iiporesn odreče dražbe in žene, prevzet od ene same •deje: da pokaže svesa da ni mrtev, da "i že gaden, da sivega pokoprjejo bi pozabijo, pač pa, da se proslavi, da znova zarije njegovo ime, živo in spoštovano. Loti se pšsanja knjige o preporodu družbe in ta knjiga Je ves njegov up. edina roo-žno«* rehabilitacije. Toda knjiga ostane skoro ceopažena. Strt iw brez opore posluša na-?ve; svojega svaka, da &e porrtrri z žena V trenutku, ko ji hoče prožiti roko. Jo najde v objemu drugega.
Delo v svojem osnovnem zamisleku m Jasno ia enotr.o, vsled česar peša tudi njegova -amesniška vrednost Solidno sta grajena prva dva akta, dasi Je Jefcčev problem sam po sebi literaren brez eiementar-ne resničnosti ta torej slaboten teme!} za travnoveženo zgradbo, iz istega vzroka je iadi iiavna oseba zabrisana trs neizrazita, 3n ti slabost zamisleka radi zmedenosti tretjega ln četrtega dejanja, kjer se razcepi enotnost Sn Je konec bled tn prelahek. NajboljSs risano Je obileije, kjer se giblje par krepko začrtanih oseb; tekoč Je tudi dialog. Pisatelj oči tuje podrobno poznavanje odra. vrsiea česar je tehnična stran drame izredno dobra, igralci so vestno izpolnili svoje naloge tn uspeK so posebno oni, M so Iim bile poverjene kreacije 5z Jdičeve okoitce.
Draga zanimiva noviteta Je biia vprizoritev Shakespearjeve tragediie »J u t! i Cesar«. Vsi odri danes s podvojeno pažnjo vprlzarjajo Shakespearjerva dela in Jih poskušajo približat! današnji družbi, s pomnč-jn novo pojnmvar.ih oderskih ali Sgratekih problemov. Beograjska drama ie že lani dosegla v te; smeri znatne uspehe in tudi ,'etos s «vrsj!m =.lu:ijem Cezarjem« nadaljuje započeto delo. Manj v smislu rasnib novotartj. pač pa glavno z namenom, da nndi resen, harmonično zaokrožen, nje-
dovica v
Beograd, 14. decembra.
Pod okriljem društva »Cvijete Zuzorid* je bila pred tednom o Beogradu otvorjena kolektivna razstava slikarja iv. Rsdoviča iz Samonora. Razstavljenih jc do 50 večjih eSjnatih slik in skoro istotoliko risb in manj ših študij. Celotna razstava priča o teme» Ijiiem strokovnem znanju in močnem umetniškem talente, ki je baš v novejših delih prioei iskati definitivnega izraza « večjih kompozicijah dekorativnega pojmo* vania. Ta intenzivni polet je umetnik« v večilh ozirib ocidvoji! od resničnosti doiia vetia in ga zapeljal v prekoračenje obliko« vainffo sposobnosti svoje notranjosti. Vsled tegs vpiiva mnogo teh kompozicij hladno in neorganično Kljub znaniu in zunanjemu ravnotežju pogrešajo intenzivnost tvorne suverenosti, dočim so gotovi detajli polni življenja. Ivanu Radoviču je življenie, re<* ničnost še zastrta pokrajina, ki ji oko še ni našlo notranjega. Radoviču»č!ovek*J odgo« variajočega živca. To razkrivajo najbolj risbe, kier je poleg talenta in znanja očita ns zmedenost srca pred predmetom in se bori z iiričn:ro pojmovanjem dekorativno in tudi konstruktivno hotenje. Vendar ie Rsdovič še mlad in njegov prlrodni talent vzhuia upanie. da si v botu ia svoj obraz pribori jasnost in ravnotežje.,	K.
Koncert »GraPkec v LJcbFani. V pondeljek zvečer ob 20 se vrši v Pflharmonični
dvorani na Kongresnem trgu koncert ljubljanske »Grafike«. Društvo, ki nastopi, se je na zadnii produkciji v Zagrebu zelo čas-t-no odrezalo. zaio opozariamo občinstvo še enkrat na to prireditev, ki zasluži rsb-lnega poseta.
Nedeljske Uudske predstave v Ljnbl"anl.
Opozariamo na ljudske predstave, ki jih priredi Narodio gledališče v Ljubljani v nede. ijo, dne 23. t. m. po znatno znižanih cenah. V drami se vp-izorita dve veseloigri sicer ob treh popoldne »Pegica mojega srca«, zvečer ob osmih pa »Druga mladost«. V o$>e rl fco predstava ob treh popoldne. Vprizori se Leoncavaliova opera »Glumači« z g. Ho-iodkom v vlogi Tonia in dva baleta »Favno-va noč« in »Svatovac».
Nastop g. Urvaieka v mariborski »Veseli vdovi«. Danes, v nedelio nastopi v operet! »Vesela vdova« z. Urvalek kot »Danilo« G. Urvalek ie nastopil v tej vlogi že preko 4C.6 krat na najrazličnejših odrih z največjim uspehom.
Premijera »Trnjnlč!ce« za božične praznik« v Mariboru. V sredo, dne 23. t m. se vrši v Mariboru premi era zabavne otroške igre Trnjulčica v režiji g Rada Žeieznika. Pri predstavi, ki bo vseskozi bogato opremljena. sodeiuje tudi godba, vpletene so plesne točke itd. Skapno bo nastopilo okolu 50 oseb. Predstava se vrši izjemoma ob 19. (sedmin), tako da bo deca še faliko pravočasno doma. — Ker sodeluje pri predstavi velik aparat, veljajo povišan? dramske cene.
Današrtl predstavi Marijo«etnetra gledališča « Narodnem tforao. Liubliansko gledališče za lutke bo danes v nedelio ponavljalo program, kl Je bi! na sporedu že danes osem de L Igrala se bo enodejanka »Ravnateljev sen«, delce Miran« Jarca in Poccl ie v a tro-oejanka »Začarani princ«. Piva igrs nam odkriva križe in težave našega odrs zs lutke. drag« pa nam prikazale pijanca, kl se Pod čudežnim vplivom vitjih moči izpreobr-ne fn postane trezen človek. Prva predstava ie ob treh. druga pa ob šestih popoldne. Za božične praznike pripravila marllonetno gle aaiišče naši dec! lepo presenečenje.
Druga gledališka predstava ia kmečka prebivalstvo v Zagreba b) dne i janutrji. Kakor prvič nastopi tudi tooot prid predstavo z govorom prosvetni minister Stjepan Radič.
Nova doma£a apereta v Noven Sada.
V sredo ie bf!a na novosadskem gledalcem odru premijera originalne domače operete •.Knežja nevesta«, katero- Je nacissi in z1*>> Sti dirigenj novosadskega gledališča, g. Ra-henič-Racha.
Kdo bo pravzaprav gledališki rntendant v Zagreba? Poroči! o izpremembih na vodilnih mestih zagrebškega Nar. gledališča ni kakor noče b't! konec. Po vsem. kar 'e znano. stoii le to. da bo upravnik dr. Julij Bene šld razrešen svojih dosedanfih Innkcll. Najnovejše ves'i pravijo, da bo Imei nalogo delat! za kolturno zbllžanie «m*d ingoslavijo in Poljsko. Ker je ravnatelj drame dr. Branko Gaveila pozvan v Beograd, je treba na nle-govo mesio imenovati nekoga drugega. Kan didata za to službo sta hila dva. režiser Ivo Raič In administrator Josip Bach. Kakor Izgleda. bo zmagal poslednji. Upravo zavoda 53 prevzane v začasno vodstvo dr. CIMaF -Nehaiev. kl ie bf! doslej urednik »Jutarnie-za Usta«. Med R''m fn med bivšim zagrebškim županom Treščecem-Baranisklra se bo končno odločalo o tem kdo zasede mesto gledališkega intendanta za »žalno.
Proslav« petindvajsetletni« smrti Janka Vesednovlča. Dne 22. decesibra se be vršila v Beogradu proslava p»f-id '.^.etiet-nice smrti pisatelia Janka Vesilln iviči. kl je podaril srbskemu naroda na bjijše \e-sti za ljudstvo. O Veselinoviča ie »Jutro« obširneje pisalo poleti. Beograjska Pi«,»avi !ma nastopr.! spored: V torek dopc i ie S»c siavnostRa akademija v prostorih univerze. Govor! profesor Mile Pavlovii in čita se Povesi »Mestr«. Ob štirih popoldne bo spomin ska seja Učiteljskega društva Oanko Vese-lirovič je bi! po poklicu naiprej učitel1) in slavnostni govor. Zvečer bo predstava v Na rednem gledališču. Po uvodnem govoru g. Bogdana Vasiča bo čita! 'graiec Tlija Sta-noievič »Spomine ria Janka«. Nato se bo igrala priložnostna igra »V redakciil Zvezde« od Mihaila Sretenovlča. po Igri bo prikaz Vesellnovlčeve proze »Fant« v stilu irscenacij Cehovih kratkih proz. Program bo zaključilo »Preloj iz Ig. e »G ido«, nakar se bo vršil sestanek Veselinovičevih časti! cev v »Imperialu«.
Razstava sllkarfa Avgusta Černlgola v GoricL G. Avgust Cernigoi. ki je ietos poleti razstavil svoja dela v Jakopičevem pa vil ionu priredi od 16. do 22. t ni. rszstavo svojih de! v Gorici. Cernigoj ie kot sHkar zastopnik smeri aktivistov.
Igralka Grammatlca v Shawovl »Sveti Ivani« v Trstu, Dne 10. decembra ie nastopila v Trstu največja sodobna ttalilanska dramska umetnica Grammatica v Shaw<ivl »Sveii Ivani«. Grammatica, kl ie že ostavi-ia gledališke deske, se je vrnila na oder baš radi te vloge, katero fzvrstno predstavlja.
Goncourtova nagrada podeljena Genčvoi-xa. V sredo 16. t ns. Je bila po petem skruilniju s slabo večino (5:9) podeljena Gon oourtova nagrada Mavrieiju G6nivol*u. Akademija Goncourt šteje redno 10 članov, toda io pot Je prisostvovalo tradicijonalne-mo zajtrku samo 8 članov, kaiti eno mesto je izpraznjeno po nedavni smrti Eiemira Beurgesa. eden pa (Descaves) Je glasoval pismeno. Mavrlcii GSnivoix. ki ie dobi! 'e-po nagrado za letošnjj božič, je star 35 let ter ie žive! vedno daleč od francoske pre-stoilce. G<nčvoix ni modernist temveč pisatelj v slogu mojstrskih romanopiscev piete klega stoletja od Balzaca do Maapassanta. Kot vojni invalid ie napisa! več vojnih romanov kakor »Pred Verdunom«. »Vojna noči« in droge. Delo. ki mu je priborilo Gon-courtovo nagrado Je roman i-Raboliot«, kJ Je izšel to jesen.
Božični pozdravi naših vojakov
Naši fantje, ki zvesto služijo kralju in domovini po raznih garnizi ah naše prosirme uiedinjene države, se povodom bSižtiočih se božičnih praznikov tudi leios v duhu spominjajo svoie ožje domovine ter žele stari-šem, svojcem, prijateljem in znancem ter vsem čitateljem priljubljenega »Jutra« vesele božične praznike in srečno Novo 'etx
Kakor vsake Seto, s»o preieii tudi letos celo vrsio pozdravov Iz raznih garnlzii, ki jih bomo sproti objavljali.
Sarajevo, slovenski fante služeči v 4. zrakopiovj skupini: Anton Roz.nan iz Luž pri Kraniu. Vinko Piber iz Gorij pri Bijau. Alojz Resm3c iz Zapuž pri Bledu, Joško Zorko (z Leskovca pri Krškem, RikJoH Sa-nole iz St Vida pri Ljubljani.
Sibenik, gojenci bredraske podoficirslcc So te kraljeve mornarice-, mornarji 1. razreda: Adoii Bezlaj. Alojz Peiicon, Vinko Oven, Fsanjo Korene. Makso Zidar. France Korošec, Gusti Gianini, Lojze JerŠan, Milan Mir-uč. Ivo Bučar. Stane Golob, Lado Le;kovic, J< iko Zesnljak, Tinče Pisk. Josip Veble, Edo Verdonik. Maks Drozg. Erntst Srabotnik. Prane Molk, Srečko Kfanjc, Jožs Tom-ižič, Baro Pire. Bcrci Glavač, Anton Petrin. — Mornarji: Jakob Gašperič iz Žabjeka pri Siov. Bistrici. Vilim Haine. Matija Tome, Mi hae! Preželi in Franc Lampret iz Ljubljane. Josip Pere. Rafae! Krušič in Franc Horvj-tič iz Novega mesta, Anton Omrzelj iz Me-tilkc. EdvaTd Smuk iz Velikih Lašč. Franc Opara Iz Trebnjega. Va!ent in Biz;an iz Po-doijnice pri Vrhniki, Franc Mevec z Jezera pri Cerknici. Alojz Stare iz Gorič nad Kra-fjem. Franc Boianiič iz Glinia pri Kranju. Fr. Bečan iz Tržiča. Alfred Ojmič Iz Zg. Bistrice. Janez Blagovič iz Ljutomera. Fr. Ptteiinšek !z Ptuia. Ludvik Muršec iz S«?. Martina pri Maribora. Franc Stanič iz Ormoža. Rudolf Darovec Iz Straže pri Novem mesto.
Boka Kotorska, pomorski hidroavi:atičar-?! iz Kumburja: Slavko Loboda. Josip V> lunšek. Franjo Vičar. Avgust Klemene. Marcel Cermeli. Lovro Ažman. Ignac Joit. Alojz Plohi. Martin Najžar, Josip Kadunc, Alojz Skulj. Anton Sršen.
Užice. mitra! eska četa 4. pešadijskega po! ka »Stevan Nemanja«: kaplarji Stanko Sii-ver Iz Kranjau Josip Vidmar iz Atnlirasa. Martin Luzar iz Gabria. Ivan KocianJič iz D M. v Polju, redovl: Alojz Seišek. Danfiel Burkelca. Feliks Čuda. Ivan Vldergar iz D. M. v Pnljo, Jos. Ponikvar. Anton Zalar. Andrej Cankar, Franc Stražišar. Franc Mann-iek z Iga. Franc Ah!in, Anton Goišič. Ra-doM Poderžai. Anton Seme. Josip Rus "z Grosupljega. Josip Fr'r?žar. Alojz Zoreč iz Šmarja. Franc SedeJ, Ivan Pleško. Peter Si-benfk iz Brezovice.
Skopfje, fantje 21. polka: Janez Rupar iz Škofje Loke. Josip Antončlč iz Loža. Anton Hafner Iz Biten}. Martin Kolar iz Medna. Hugo Marusig in Josip Lnževee iz L"jh!iane Karo! Jereb iz Srnarce. Anton Vrhovnik iz
Konjic, Miha Dime Iz Depalje vasi. MoJa Renrškar iz Lukovice. Alojz Mikše iz Cerknice, Miha Jermzn iz Homca. Avgust Barie iz Preske, Janez Karpe iz Most. Miha Gregor!« iz Lukovice. Avgust Vidmar Iz Ljubljane. Ivan Košir Iz 2irov. Edvard Krameršič Janez Ziherl in Blaž Jugovič Iz Škofje Loke, Matevž Slamnik z Jesenic. Ferdinand S trans !z Javomika. Oto Vončina iz Bohinja. Ed-vsrd Plevei. Ivan Sašteršič. Prane Krašna, Srečko Kunei. Anton Podgornik in Alojz 5&-ver iz Lijbiiane, Stanko Žnidar, Matevž Slamnik z Jesenic. Andrej Brane iz Mojstrane. Andrej Jakelj iz Podkorena, Aloiz Zupan iz Kranjske gore, Janei Pogačnik is Miha Kunčič iz Gori'1 pri Bledu. Franc Zad-nikar Iz Brezovice. Stanko Mulei in Anton Potek z 3!eda. Josip Noi in reier Tdtt.až Ig Javornika. Franc Pižem iz Žežemberka. L ti Govik Dovčan iz Mojstrane, Franc Mertell z Dovjega in Franc Žerjav iz Kranjske goro.
Debar. vojaki 12 pešpolks: narednik Fr. Lasnik ln rrdovi: Janko Brank. Joško Nergt Ferdo Trop, Ernest Mohorko. Jakob Blagovič. Ivo Trop. Vinko Brunčič, Vitomlr Cf-!enšek in drugi.
GJenovič v Boki Kotorskl, mornarji TTL hidroplanske komande: Kokall Anton. Ferdo Pavlic. Matko Rabič. Hinko Kndrič. Leopold Tonejec. Ivan Kraševec, Slavko Skvarča. Franio Reberšek, Ivan Bukovec, Pr. Krem-žar. Andrej Stefančič. Albert Gobac. Rudolf Rak-jša, Leopoid Arhar. Stevo Krelia. Josip Pshulja. Aiojz Pioj, Josip Ferš, Ivan Kožuh.
ČupriJa v Srbiji: kapetan Janko Hrast, naredniki: Martin Da.ičman. Stanko Čeh. Iv. OžbaK. Slavko Ožbalt :n Knafiič. službuje« v artilierijskl podoflclrski šoli.
Priština, slovenski fantje 31. pešpolks: Matija Šnelier In Ivan Simončič iz Sinjega Vrha, Jurij P>rtun !n Peter Žagar Iz DamelJ. Ivan Butala, Peter Perše. RudnH Merež Ir Peter Sterk iz Starega trga. Ivan Rudkovlč Iz Semiča. Ivan Gorše in Jožef Lakner Ss Ohrha. Matiia Ktinič. Matija Matkovič fc Franc Likovič iz Kvaslce. Peter Jakobčič iz Suhnria In Jure Muhič iz Drežnika.
Albanska gran'ca. orožniki službuiočl v inžnih kraiih. kaplar Konrad Jakop. narednik Franjo Bravec. podnarednik Kario Ogrin kaplari: Pranjo Robič. St2nko Jerkovlč. Ignacij PoJigai in narednik Anton Župnek.
TucqueenletJt v Franci'1. Slovenci železo-radarii: Anton Mirt iz Raiherborga. Jožef Brdrk iz Novega mesta. Martin Kočevar. Dominik Bajda. Mih3ei Mlinar. Alojz Mlinar Josip Medved in losi" Brezovnlk iz Zidanega mosta. Aloiz So!n in Aioiz Gracar Iz Raj-henburga. Mar-in Zacirkovnlk !n Josip Bec iz Celja. Anton Reboli iz Krania. Franc Host nik iz Kozjega in Vinko Požun Iz Vidm« ob 5avi.
Terrenolre ob Lotrel v Franciji, Slovenci
rudarji: Joško Snkret Iz Sv. Petra ra Medvedjem selu. Anton Bučar iz Grosnplja ie Josip Levstik od Sv. Gregorja m Dolenjskem.
A. M. Dostojevski j: Zapisld iz mrtvega
doma l/H. del. Golar: Brat'« in sestre v Oospedo, sanje
poletnega jutra. Hamstia-Albreht: Oladj roman.
Vsi navedeni romani so ravnokar izšli
v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8.
Sportae čepice (češka volna) najboljše blago v vseh modernih fazonah se dobijo zaradi izredno ugodnega nakupa več tisoč komadov pri tvrdki
Mfan Pres csr, Svr. Poln testa 14
aasasgbaaaaeabbaa
Splošna zadovoljnost vlada povso),
odkar se zopet Sob jo ubome ..PekaleU" in sicer nutroni, špageti, rezanci ii snega drugih vrst 22 juho in priknha.
O »oz ar jat« ««. da eden paf
ncgavlc z žigom in ztuintk^ (rdečo, modro aH zlato)
„kiju£u
fnifa kakor štirje purf tfrttglf^ Kupite eden par in prepričajte se. — N .gavlce brez žig« .ključ* so ponarejene.
M-«D
Beograjska sezona
Beograd, 12. decembra.
Pred mesecem, oziroma le malo prej. je pričel tudi Beograd z intenzivnim življenjem modernega mesta. Letovišča so vrnila zadnje goste in sredi 2Kabnih alic, sredi mnogih novih hiš ali vsaj pre-novijenh pročelij je pričelo utripati srce sodobne družbe — sezona!
Beograd se vsako sezono vidno bliža sodobni Evropi. Čuti se stremljenje, da postile evropsko veliko mesto In vidna je tnJi do' za danimi vzori. Naravno je ta razvoj v zunanjostih mnogo lažji in hitrejši. Tam kjer je lani podrtija kazila »lico se letos košati petnadstropna palača. vsa pisana reklam in naznanil. Mnogo kafanic z nizkimi okni in neprijaznimi sobami so zamenjale letos kolikor toliko moderne restavr. z ruskimi zbori, jazz-bandom itd. Ker je konkurenca močna, so si nekateri gostilničarji omislili kar cele varijeteje v svojih lokalih. Prideš, naročiš Dijačo in čakaš. Na gornjem koncu dvorane črn zaetor. kier se čez nekaj časa odigravajo lahke burke z lahko muziko. Bibabo! In povsod drugod nehroj enako ekscentričnih. enako »modernih« imen. oznanjajočih zabave. Par leoin nožic se premetava po odru. glas. ki mn oprostiš hrapavost zaradi njegove gospodarice, par sentimentalnih romanc, balet in podobno. To ie repertoar zabav, ki se nenavadno hitro izpopolnjuje. Trem varijetejem in barom sta se pridružila letos še dva. In tod povsod sluii mednarodna družba
t>!esalk. komedijantov in akrobatov svoj ne baš težki kruhek, da zabava beograjsko publiko. Nova ie ietos tudi opereta, kjer marširaio preko desk »staroslav-nec figure raznih »Bajader*. »grofov Luksenburškihc. in druge. Poleg prenovljenih kinematografov so bili otvor-jeni i novi. Zdaj jih ima Beograd že osem — teh genijalnlh ustanov za brez. poselnost in dolgčas. V eni sami palači delujeta zdaj kar dva. In eden celo z baje največjo dvorano v državi. Ta izredni razvoj zabavišč v srcu mesta je pričel polagoma vplivati tudi na predmestja. kjer se že poraja težnja po modernizaciji. Lani te je zanesel korak v simpatično, predmestno kafano. odkoder ie zvenelo petje hripavih pevk in trušč cigttisHh orkestrov. Tu je živel in se veselil stari Beograd. Beograd razinah-njenih src in razpaljen:h instinktov, Beograd rase in krvi; Beograd brez biaziranosti. včasih rnalo divji, toda iskren in priroden. Deklic« z razpušče-nimi lasmi si dal banko (deset dinarjev), da je zapela cel venec v srce segajočih sevdalink in turških pesmi, ali pa ti je zaplesala priijublieni erotični ples »čo-ček« (trebušni ples) ob zvokih demonifi-ne ciganske »frule«. Tedaj si videl kakor oglje žareče oči. od strasti razvnete obraze, možake, ki so na stoleh In po tleh z nerazumljivimi kretnjami spremljali razburljivo drgetanie Dlesalkinega telesa in ki so vsi. ko ie stopila med nje. da pohere denar, odštevali svoi oholus. ne da bi se je kdo dotaknil. Večino teh orkestrov in pevk-plesalk so že danes nadomestili »soMaeiši« tamburaški zbo-
ri. Vsaj v bližini mestnega srca. Na periferiji seveda še vztraja stari genre. ki ga bo naraščaioče mesto bržkone zmi-rom vztrajnejše odrivalo od centra. Bog ve. kakšna usoda čaka že v najbližji bo dočnosti vas. »Tri liste dubana«. in »Staro sabljo*. »Tri ključe«. »Devet kočiia-žev« in še toliko drugih vaših sestric, kafanic iz starega sveta! Beograd je željan zabavišč modernega tina in postrež-Ijivi podjetniki mu jih daiejo. 2mirom bolj evropske, zmirom velikomestnejše, od onih pa, ki zabavajo beograjsko publiko vsako noč, je gotovo dve tretjine Rusov. To ie ena glavnih nalog, ki so jo prevzeli emigranti v tem mestu, kier se poje. in igra, v varijeteiih. posebno pa ki>fsi.ah — skoro povsod Rusi in zopet Rusi. Čuden odnošai!
S početkom sezone ie oživel tudi ples. Beograd pleše mnogo, ob vsemogočih prilikah, v vsakovrstnih lokalih. Kdo bi naštel vse plesne šole. kjer se poučujejo najmoderneiše plesne novitete s starimi vred in kjer ne usahnejo cele mesece, iz dneva v dan. »melodije« jazz-banda! Šolam se družijo neke vrste plesni sestanki. narkrat na teden, ool zahave. pol šole. običajno do zore trajajoče raian!e. Da seveda še posebej ne omenim plesnih zabav: letos Je otvoril njihovo vrsto — bolj v predmestju — ples društva vdovcev ln vdov. Smotreno In človeko. Ijubno društvo! Pa kie povsod se Se pleše! Beograiska posebnost so mati-nee-ji raznih društev — novih in staromodnih. s netiem. ignsnjem in seveda s plesom. PleSe se v gosposkih kavarnah vsak daa popoldne, od pate ure dalje:
pleše se v gosposkih restavracijah, vsak dan po večerji. No. saj tam se ples r.i umaknil letu; na odrih, zgraienih v restavracijskem vrtu. je vztrajal preko suhe sezone — preganjale «o ga le poletne plohe — do njemu nakloniene zime. Pleše se tndi — pa to so že nekakš ni družabni vrhunci, kier se «lia'a elita in bogastvo. Mislim razne klube, ki so se močno pomnožili in kamor je dostop dovoljen le članom in njihovim gostom. S članarino ie zarisana meja. ki varuje stil in duha. Tam se poleg plesa živahno razvija Beograičanom zelo priljubljeni šport: igra. Beograd ima menda že tri gosposke igralnice, popolnoma v stilu Monte Carla. Vendar naletiš tudi v predmestjih prav lahko na pisane, od vseh vetrov znešene družbe, ki se v ostri hazardni borbi medsebojno praznijo in polnijo žepe. Ta strast ie globoka kakor gonja za denarjem in ni malo dru žin. ki maio kar doma svoje roulete, za zabavo gostov...
Istočasno s sezono zabav je pričela tudi sezona kulturnih prireditev. V to smer je pot težja Jr. naporneiša. vendar je nao-edek že od lani znaten. Posebno v glasbenem oziru. Ta stroka ima nai-več nublike in sicer dobre, hvaležne publike, kakor lani. le v večjem številu, posečaio Beograd tudi letos razni umetniki evronskeea slovesa, kakor pevci Psturlj. Baklanov. pianist Weingartner ln drogi. Vendar važnejše se mi zdi ustanovitev beograiske filharmonije, domačega simfoničnega orkestra, ki edini lahko stvori bazo domačega glasbenega življenja. Doslei edud orke&ter
kraljeve garde je sicer prirejal simfoni6-ne koncerte, vendar ni mogel biti ono, kar lahko postane orkester, ki služi izrecno umetniškim ciljem in vzgoji obenem. Poleg tega novega orkestra napoveduje ta mesec še orkester pevskega društva »Stankovič«. združen z orkestrom »Prijateljev g!asbe» svoi prvi koncert. V tej stroki so se torei domač« sile nričele koncentrirati in prevzemat? glasbeno življenje v svoie roke in to je zdrav in pomemben pojav v srbskem narodnen razvoju. Upodabljajoča umetnost ie večia sirota: zanjo se šele pripravljajo tla in je še zmirom obsojena na veliko nerazumevanje. Pomemben je trud društva »Cvijeta Zuzorič«. ki je morda malo brez sistema — pričelo vrtraino prirejati razstave ln utirati tej otroki pot v širšo javnost. Spomladi baie že namerava pričeti z zidaniem lastnega umetniškega pa vil ona. ki bo izpolnil občutno vrzel tukaišnih kulturnih stremljenj. — gledališke še oos^bej omenjati kot glavni faktor kulturnih prireditev bi bilo odveč. Pač pa Narodno univerzo. k< prireja vsak dan poljuJna prjcV ai.ja o vsemogočih Dre i.netih in kl So »mirom dobro ohisknna PrjJ i ja-n.ie prireja tudi francoski klub. razna druga društva in posamezniki. Ce pripišemo letos že precej prebujeni int ;res za zimski šport — evo. beograjske sezone v glavnih obrisih. letos že imsiit-neiše in mnogostranejše kakor lanL z nebroj klicami razvoja v bodočem l-fla.

Tedenski borzni pregled
Mrtvilo na tržišču zasebnih vrednot — Prijaznejše razpoloženje ra Vojno škodo. — Devizno tržišče brez poseb. nlh sprememb. — Valovanje francoske-ga franka in poljskega zlatnika.
Zagreb. 19 decembra.
Na efektnem tršišču je dalie vladalo veliko mrtvilo. V močnejših bančnih vrednotah ie prišlo nekoliko večkrat do zaključkov. Praštediona je celo poskočila na 950. dočim so dragi močneiši papirji ostali brez sprememb. Še manj je bilo zaključkov v industrijskih papirjih. Izvenkulisni papirji so bili brez prometa.
Nekaj več prometa beležijo ta teden državne vrednote, in to največ nod vpi vom čvrstega razpoloženja v Beogradu, kjer je v torek Narodna banka nastopila z močnimi intervencijami, ki so tudi popravile tečai preso 320. V naslednjih dneh se je Vojna škoda dvignila: promptna na 324 do 326. za ultimo decembra pa na 325 do 327. Včeraj je Vojna škoda zopet nekoliko osiabela.
Devizno tržišče ie bilo ta teden brez posebnih sprememb. Dinar ie bil v no-četku tedna nekoliko slabši, kar se je odrazilo v neznatnem napredovanju deviz v Zagrebu, včeraj pa so devize zno va oslabele pod vplivom močneiše notice dinarja v Curihu. B'aga ie bilo ved-no dovoli in Narodni banki ni bilo treba intervenirati. Deviza na Pariz ie v pondeljek močno padla, in sicer na 2^3. do-tem pa se ie zopet popravila. J^nako velja za poliski zlatnik. Proti koncu tedna so v Newyorku nazadovale vse evropske devize rszen švicarskega franka.
V aanašniem svobodnem prometu se v privatnih vrednotah ni pos!ova'o. Prav tako ni bi'o večiega zan-manja ■/.a Vojno škodo. Culo se ie samo blago: promptno po 325.50. za uUimo t. m. pa po 326.— Na deviznem tržišču je bila v svobodnem prometu tendenca tiesnre. rnerrena. Promet minimalen. Tečaii brez večiik sprememb: ie deviza na Pariz je i:natne'e poskočila, tako. da je denar zabeležil 215. Vzrok temu ie močneiši porast na mednarodnih tržiščih, kar se spravlja v zvezo z imenovaniem noveea francoskega finančnega ministra Dnu-
merja. od katerega se pričakuje, da bo spravil v red francoske finance. Blaga je bilo v Zagrebu dovolj. Cule so se za blago naslednje taksacije: Dunai 796. Itaiija 227.75. London 273.75, Praga 16725, Švica 1089.75.
Ljubljanski trg
T« teden »o hile o Ljubljani naslednje eene: Af»«o: goveje !5 — 19. teletin. 17 —
20. svinjina 20 —27. slanina 22.50 — 2">. mas* 30 — 31, Snnka 35 — 37. prekaieno
meso 30 — 35. koštrunje meso 14 — 15. k» zličevina 20. konjsko meso 7 — 9. krakov, sfce klobase 45. hrenovke in safatade 33. sveže in polprekajere kranjske 32 — 40. S'he kranjske 67. prekaieni slanina 30 — 35 D'n kg Peroinira: piščanec 15 — 25. ko> koš 25 — 35. petelin 30 — 40. raca 30 — 35. nepitana gos 60 — SO. nitana gos 120 Din komad. Domači zsici: 15 — 25 Din komad Divjačine: divji zaiec 25 — 60. potiska |e> rebica 15 — 18. gozdna 25 D;n komad, srna 20 — 35 Din kg. Rihe: krapi 26 — 32 V), lin je in ščuke 25 — 30. snlci 50, klini 13.50
—	15. mrene 17.50 — 20 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 3 — 3 50 Din liter, sirovo maslo 45, čnino 60 — 64. fcvhnno 45. bo. hiniski sir 3S Din kg. Jsjca: 2 D;n komad Sndfe: jabolka luksuzna 8. I. 6, 11. 4 — 5. ril. 3 — 3.50. hruške: luksuzne 12. !. 10. II. R, III. 6. maroni 8 — 12. orehi 10. luščeni 35, suhe češplie 10 — 12 D;n kg šnecerij. sito blago: kava 42 — 74. pra?ena .56 — S8. kristalni sladkor 12.50, v kockah 15. riž 10
—	13. testenine 10 — 14. čaj 75 Din kg Mlevski Izdelki: pšenična mol:« «0» 5.25 — 5 50. kaša 6 — 6.50. jeSprenl 6.50 — 7, jeS. prer.ček 9 — 14. konična moka 3 — 3.50. koruzni zdroh 4 — 5. pf<*n!?ni zdrob (V50 — 7 aidova mn'-s 7 _ 0 SO D;n kg. Žito: pše. niča 340 — 350. rž 2*0 — 200. i<-čmen 24n
—	260, oves 245 — 2*0. proso 275 — 3W. koruza 230 — 235. ajda 300 — 325. fižol 350 — 360. grah 400 — 500. leča 600 Dir za 100 kg. Gorivo: nremmi 40 — 46 FUn za 100 kg: trda drva 160 — 1P0. mehke 100 Din za kubični meter. Krma: sladko seno 80 — 100, polsladko 75. kislo 60. slama 50 za 100 kg. So n v je in zelenjava: endiviia 15 — 18. motovileč 20 — 25. radič 15. zelie 1 — 1.75, kislo zelje 3. ohrovt 2 — 3, karfijola 8 — 15, kolerabe 0.75 — 1, špinača !0 — 15. pa. radižniki 15, čebula 3, česen 15, krompir i 25 — 1.50. kisla repa 2.50 Din kg.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali iUuin.rji na trg 62 vozov t mesom po 12.50 — 25 Dm kg. Z«, klanih svinj je bito 166 po 15 — 1750 [>n kg. Nadalje so pripeljali kmetje 12 vozov krompirja, ki se je trgoval po 1 — 1-50 Dm kg.
Ostale cene: Perotnina: kokoši 45 — 50, piščanci 16 — 39, gosi 70 — HO. race 35 — 40. purani 65 — 125 Dm komad. Domači zajci: 10 — 40 Din komad. Zelenjava In sočivje: česen 12 — 18, ohrovt 1 — 5. kis!« zelie 3. kisla repa 2 Din kg. »veže »elje 1 — 3 75. endivija 0.75 - 1 25 Din glav® Sadje: taholka 5 — 8. hruške 6—10 Dm kg — Mlečni proizvodi: %metana 14 — 16 Din za liter. Jajca: 2 25 _ 2JO Din komad.
Dalie so pripeljali kmetje 8 vozov sena in 7 vozov slame. Cene: seno 75 — 80, sls. ma 52-50 — 60 Din zs 100 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna b"rza 09. t m.)
zaradi pravoslavnega praznika sv. Nikoie ni poslovala.
Dunaiska borza za kmetijske produkte (18. decembra.) S rhlcaške rze prlhalajo poročila o znižanih tečajih kar ie poraro-čflo na Dunaju mlačnejše razpoloženje. Notirajo v šilingih za 100 kg vlcljučno bla«ov-n-mprometn! davek hrez carine na debelo: pSenlca: domača 40 — 41, marchfildks 38.75 — 39.25. madžarska potiska 45—46.SO: rž: domača. n*archMd*ka 30 - 30.50; ječmen: domači 35 — 42: euršftca: nova 22.50 — 23.50: oves: domači 28.50—30.50, madžarski 27.50 — 29.50.
— Razdružitev. V torek 29 t m. ho Imela Kreditna zajruea. r. z. z c. z. v Lluhljanl. v posvetovalnici Hipotekarne banke tz-ednl občni zbor. na kateTem se bo sk'epalo o u dražitvi zadrege.
= Nova pokrajinska banka. V Prijedoru v Rosni se te irstanovPa Pollmska banka 2 delniško glavnico 2 milijona dlnariev Konsti tuiraloča glavna skupščina se bo vršila 21. svečana 1926.
= Plačilne fežkoče praške bančne 'vrdke. Praška bančna tvrdka Adamovlč & Go. Je prišla v piačllne fežkoče In hoče doseči t2-
vensodn'is!<o poravnavo
—	Premestitev madžarske šampanjske
tvornice v Beograd, la Budimpešte poroča-V tukajšnjih stiokovnlh kroitlh le ra2itr-lena vest. da bo tvornica lampanica v Pec-Drihodnlo pomlad prenesla »voj obrat v Beograd. Sroj! bodo demonthani tn prepeljani v Jugoslavijo.
= Cen-) v nik za zavarovanje valute ob iz »ozn blaga, veljaven od 15. do 31. t. m. le objavljen v (Uradnem listu* it. 112.
= Konkurz je razglašen o imovini Toma Veldina. trgovca v Grabah pri Središč« Prvi ehor upnikov bo pri okrajnem sodtščj v Ormožu 29 t. m. ob 9.
= Odprava konkarza. Konkurz. razglase« o Prekmurski gospodarski zadrugi, r. z. z 1. z v Dolnil Lendavi, ie odpravljen ker je bila vsa masa razdeljena.
= Naknadni ugotovitveni narok. Za ugo-t»»v!tev naknadno prijavljenih terjatev kik-jr ti.di za razpravo in sklepanie o prisilni poravnavi v isdevi prez.adolžencj Franca Mrnilaja. posestnika In trgovca v K'jgarie-vemi, se določa narok na 31. t m. ob tO. pri okralnem sodMčii v Kamniku.
—	Uvedba not'ranJa červonca na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Pogajanja med Avstrijsko narodno banko bi ruskim rtuvčaničnhn zavodom glede n<»tiranja červonca na Dunaju. so v glavnem končana. Najbrže bn ruski červonec začei n<»riraci na Dunaju 2e s počefkom prihodnjega leta.
—	Krepak porast francoskega franka. Deviza na Psri-z, ki je v Curihu predvčerajšnjim porasla na 19 18 in pol, je poskočila včeraj dalje na 19.995 Čvrsta tendenca za frank prihaia iz Londona. Vzrok so Ji baje ve«ri o pred stoječi h pogajanjih za zunanje postilo Francije.
= Konkurenca češkemu steklu r Jugoslaviji In Rtimunij!. fz Prage poročajo: V če-<kos!ovašklh interesiranih krogih vihala v zadnem času veliko pozornost dejstvo, da v /?;rm!inii! In Jugoslaviji zelo Iščejo kvalificiranih češkoslovaških steklarjev. V Rumu-nill nastaiaio namreč nove tvornice stekla enako sc le v Jngosfavtil zgradila novs tvor nlca stekla v Zaječarlu. Na ta način ie Ezvoi češkoslovaškega ssskla na Balkan resno ogrožen.
= Obtok novčanic v Češkoslovaški se le zmanjšal v drugem tednu t. m. za 206 mili-'(nov na 7519 m'!'ionov Kč.
~ potrditev prisilne poravnave v bonkttr-ra. Potrlena te poravnava, ki Jo fe »kleti! nrezadolženec Davorin Rrečko. posestnik v Savskem Brestovcu (Ralhettburg). s «vojS-ml upnik! es 30% njihovih cersatev bres obresti.
= Milijonska Insolvenca v Berlina. Velika berlinska tvrdka damske konfekcije L6.vc~-thal & Levjr, c. d., is zaprosila za ooslovno nadzorstvo. Pasiva znašajo okrog 1.5 milijona mark.
= Zvišanje davčnega mini m a v Nemčiji.
V Nemčiji sc ie minimum za obdavčenje delovnega zaslužka dne 3. t. m zviša! od S? r.a 100 d*žavnlh mark mesečno.
=: Praški akord o predvojnih dolgovih. Do 15. t. m. so irrele posamezne države ratificirati v Pragi sklenjeni akord o ureditvi predvojnih dolgov in javiti to reparacijsk! komisiji. V Avstriji se je to že radn'e dni zgodilo, tako da bo. ako se to Izvrši Je s strani dregih držav, Avstrija začela v ianu-ariu s predvidenimi plačili. Kakor poroča io. ie 2e madžarska vlada ratificirala ta dogovor in bo vplačala prvo rato (3—4 mlliione zlatih kron) 2. januarja v skupno blagajno v Parizu.
= Omejitev dolgoročnih Inozemsk h poso. lil italilanskemo zasebnemu gospodarstvu. S
kralievim dekretom se ie v Italiii odredile, da ne sme noben zavod in nobena trgovska družba al! trgovska tvrdka vzeti v inoze-r-stvu posojila, ki teče preko enega teta. ne da bi se prosilo poprei za izrecno dovoljenje s strani finančnega ministrstva. To dovoljenje se bo podellevalo samo. sko se bc dokumentarično obrazložil! povodi za p"»so-itlo in niegovi pogoji. Samo taka prošnja ima izgiede. da se bo upoštevala.
= K poloma Italllanske banke v Bondi, Nad rimsko barko Bondi. ki se Pdhaia kakor znatto že dalje časa v plačilnih težkočah. je razglašen bankrot. Prvo zborovanje upnikov bo 2. Jacuaria 1926.
Borze
(9. decembra: CURIH. Beograd 9.t«S. Berifn 123.30. Kewy.rrk 517.75, London 25125. Pariz 19.995 Milan 2U.89, Praga 15.35, Budimpešta 0.007260. Bukarešta 2.405, Sofija 3.775, Varšava 55. Dunaj 73
TRST. Efekti: obligacije JuHJsfce Krajin« 68, 2ivmjstensk4 278, .Aislcurazioti; Oares-ali 7590. Lloyd 1005, Oceana 161, Splvt eemem 462. Devize: Rencrad 43.90 do 44.10, Dunaj 345 — 355. Praga 73.50 do 74, S^d*«! 12n.i0 - 120.25, Parts 95.50 do 96, Newyork 24.75 — 24.85, Curih 477 dc 480. Valute: dinar?,I 43.50 - 44 dolarji 34.70 — 24.S0. 20 zlatih frankov 94 — 97, slata S5ra 478.64.
BERLIN. Beograd 7.425. LonoVm 20.352, Newywrk 4.195, Curih 8!, Dunaj 59. J 8, Milan 16925.
jp n eveč se nana'ati na srečo ?drr.vja misleč: .Meni se ne more ničesar zgo' t I" Nl^omn še nI bilo oh zibelki so eno. d' ga ravno n'lid->r ne bodo zad le bolečine. Najmanjl prep'h često zadostuje, da se dobe občutne reumat;čne bolečine. trganje zbadanje, zo^obol ali nadležen
n»sod. Prrv dni I "d e ma o vedno v hiši Fellerjev b'a podiš, čl ,.E'saflulii", ki iih zava-ru)e zo"ff nemile slučaje. Tudi naš'm fitateljem prporočamo to prelzl<u'eno, stsr« dobro do * ače sredstvo In kosmeMkum. Močnejše In večjega dclovama kot francosko žganje In ie najboljše
sredstvo te vrste 6 dvojnatih aH 2 »elikt e peci jal nI steWien'ci za 63 Din, S2 dvojnatlh ali 4 velike specijatne »tekleniee za Din, Sft dvo nat h sil 12 specliainih ateklenie n 230 Din Je obenem z sabeiem In pc«tntno :»*po-
<i1ia po puvsetm »t! twotl vnno»ei pustanem dmarja lefcarnar Eugen V. Eellef v Stubici Dunjl, Bsstrf 245, Hrvatski. Ns drobno se dobe (tektenMe po tO Dta v »«eto lekarnih ir. •orodnih trgovtnah.
Kupimo
13590 a
brzojavne droge
borove, smiekove in jelove, obeljene, 25°/o od 7-5 «3o 9 m, 75% od 10. M ln 12 m, vrh 13 du 15 em. Obvezne ponudbe na e ibom množine, časa in cene f;anko meje ftaliia poslati na
I. Krali i sinovi, Zagreb, Mediašna 5.
š Dobra ur sfna vinska !i3«ljp
Naš nadvse Ijubije«! soprog tn predragi oče, stari oče m tast, gospod
se toči vs/<k ras v HSarlboru, T.žašks _ cesla 3 , Fri veselem kmetu «j j
□ istotam garantira domača kuharica za ■ jj=j iz borna gorka in mrzla jedila. I24S3 a | Ig Zi obilen obisk se priporočata 17	gostilničarja.
V aafem se odda v prometnem kraju
ifiinrgiifeBiiineastlo1.
Poboji ugodni. Pismene ronudbe pod .Dobro" na ALOMA COMPANV. Ljubljana, Canlcarjev-o nabrežje 1. i2Sči a

ie danes, vdan v voljo božjo, previden s tolažiti sv. vere v 80. letu | svoje starost! mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika I se vrši v nedeljo, 20. t m. ob '.415. ] uri fe tifše žafosti, Sp. Šiška, Vodnikova c. 13 na pokopališče k sv. j Križu.
Ljubljana VII 18. dec. 1925. Žalujoče rodbine Sterletove.
CREVU
vsakovistna, po najugodnejši ceni kakor </sako teto vedno v zalogi Kupim tcdl surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvi.-ji dnevni ceni.
jes. BER6M8N, Uubljana, Poljanska c. 85.
letnikov 132i, 1923 in 1924 prodaja od 56 1 naprej in cele vagone po ugodni ceni
Oluro Vatiak
— »Grajska Met" ——
Maribor
u.it o ii.ii.xjmLiLM-iJaocnmrCTX3Liucx
Na obrok« In posodo
prv? svttovn: lebrlUaln ETEnrWAY, fCKSTEB. BOSESSOK
FE:^ Orlgina! STti.GL itd dubite le« pri acrikc-5irolcovo;:l!u (bivšen očltstju aiasben* Matica)
ALFONZ BREZNIK
Dcbljssa, CSstlal trg S,	tn«i(!i!rat»
biotim cajbagatejša t:bera vsakovrstnih eqčzU cojsS£SS viollo (s oajtineiiib iinin.
tvrdka Jugoslavija!	JI«
iščemo za nastop 15, ianoarfa ali 1. iebr. 1926
stare;šo moč, ki obvlada popolnoma slovenski in nemški jezik, slovensko in nemško stenografijo in strojepisje. Začetna plača Din 2000, oziroma po dogovoru. — Dopise s prepisi spričeval o šolski
izobrazbi in praksi prosimo nasloviti na .Korespondentka št. 111" na upravo sJutra".
Preselitev.
Uliudno naznanjam svojim cenj. naročnikom, da sem se preseiil v svoio novo ed stavbae zadruge ,,Hera"
2' ra eno fc So na Hodeiieveni in se naj opleje priporočam še za nadaljno naklonjenost.
P<*«el Pogla en, krojaški mojsier, Kodelievo.
j Na Dunaju izučena
jimrKo
telesno in obrazno masažo
se cenjenemu občinstvu najlopleje pnpoioča.
Antoniia Burger
ftlihiasičeva cesta a 7, IH. nadatr.
eaBHBeaasnaBM
cjutrova roman
LUCIFER
tatHrHjja tkoztnxkor (Ufeta *«*>tiina ornjit^tfo« • fao U«tiAaiQ:t »{J^tlfaji i>1 u ^Ktk« <1. dcn>'» ti (irina oavtltifl^at-mo Mtatnljo t (pter«w»t>tnim raoetri »*cij»-c v-nk Qi|
E oa b> «J«H11 ras oAaraajc io kun^tf*ra«rt)a .t» toi-H iirH^n^Bj* teko
<o	Qf«tr(»(io i>r»Aa
kovali r««ko oa«talh**ao> romana f» <Kt«| to «• do htva pri C{>rsvi c J etra« •
Ljubljani
V s! ki so ga ettafi ta onf. ki niso imeli te prilike, naj si ca tako) n a r o č e za domače knjižnice ioi) zabavati Vas ne nore nobena knilga?
Zahvala.
V globoki bolesti vsled nenadne izgube našega srčnoljub-| Ijenega soproga, gospoda
Petra Forcešina
izrekamo tem potom iskreno za hvalo vsem, ki so mi izrazili svoje sožalje in vsem onim, ki so me tolažili ob bridki izpuhi ter onim. ki so spremili pokojnika k večnemu počitku.
Žalujoča soproga in sinček.
Gospodinje, ilvllje, obrtniki I
B.ud.1 ■aomkoaljlvl
Šivalni •troji
K6HLER
s da«etl«tn!m lam.tvora
Z moderno vezenino v
mizni vlogi pod steklom
se dobe v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, kroječe ln čevljarje pri tvrdki
IVAN AUERHAMMER,
Ljubljena, Kolodvorska ulica Slov. 3.
Zatoga za Gorenjsko: tovro Rebolj v Krasi" Prodaja se tudi na obroke!
1
m
m a
V-aa 0» 'UM llrnftirvna C.
U Oh & Oir
aaaaaaaaaaaaas
Tužnim srcem naznanjamo, da Je | sinoči po dolgi jp mučni bolezni, pre-videna s tolažili sv. vere preminula naša dobra mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, stari mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Terezija Debeoc roj, Jakopič
vdova po bančnem ravnatelju
v soboto, 19. t. m. ob 21. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 21. t tn. ob 15. iz hiše žalosti na Mirju št. 4, na pokopališče pri Sv. Križu.
M iše 7adušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Janeza Krstni k a v Trnovem.
Bl.igi in nepozabni materi bodi ohranjen trajen spomin!
L'nbl:ana, dne 19. decembra 1925. Stanko Debevo, art kap. I. ki., sin, Tillj Dobavo, roj. Lah, sinaha — Josip in Rihard J a Stopi 6, brata.
Pogreb nepozabne bo v pondeljek popoldne ofc 3. uri iz Hiralnkt sv. Jmžefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k sv Krtžu. Ljubljana, 19. dec. 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
SI jb I abiteliev sporimb psov v L ubllani, naznanja svojim članom in prijateljem tužno vest, da je njegov ustanovitelj, najmarlj.vejši odbornik in urednik, gospoi
lovro Tepina
dne 18. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb se vrši dne 20. decembra ob pol 4. popoldne iz žrebčarne na Selu.
Ohranimo ga v trajnem spominu.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1925.
Fr. Michelitsch
= modna trgovina = Maribor, Goi ~oika ul. 14
7„	nudim veliko tet sKrbno sorlt-
La DUilv, ,ann zalogo. Blago raoUcke, ftanete za blu^.e, sukno za olaščr Crep de chln ln taft za p e t obleke Ci^ke. ?late in srebrne vo'aiits. Žepni rahel, platneni polpatnenl In batis\ Nogavice, nlnene, modne v vseh modnih • aiv^b Rokavice, pletene in t: ko. Telovnika za dinit iu
go pode. Lovske no a - ce. doke! mce :n modne k1 stke mtaavice. Pu lovera u eni^ode In ilame. Spo^n'e perilo ta : -rr;l: Cttoi e špo tnf obtoke. Modfrnt čer) ce. Srajce, bri z sosp^de in »moking. Spod je hlače, spaine sraice in naramnice
Bogat« zaloga kravat Ost.ir.ki irvarndne niike cene
Solidne eene. Točna postrežba.
Tel. 128.	12451 a
Sax Rohmcr:	1
Rčeči četektiu
PRVI DEL.
Kazina, razlagalec sanj.
1. poglavje. Novica za Monte Irvina..
Monte Irvin, mestni svetovalec in bodoči londonski župan, je nemirno hodil po bogati knjižnici v svoji hiši v Prince's Gate. Med zobmi je mečkal ostanek ugasle smotke. Suh prepeličar ie ležal pred kaminom. Njegove biserno svetle oči so sledile nervoznim kretnjam hišnega gospodarja.
Monte Irvin je imel petinštirideset let in je bil videti zdrav. Nekateri so ga celo smatrali z lepega moža. Imel je krepko telo, ki pa nikakor ni bilo debelo. Skrbno počesani črni lasje, brke in sveži, skoraj sirovi obraz, ki pa je kazal dostojanstvo vsega njegovega obnašanja, so mu dajali skoraj nekaj vojaškega. Kot bivši rezervni oficir je skrbno čuva! svojo vojaško zunanjost, čeprav ni nikoli služil in tudi v svoji skromnosti nikoli ni uporabljal svojega vojaškega čina.
Način njegovega smeha in orientalski izraz njegovih črnih oči, kojih trepalnice so bile napo! povešene, sta razodevala delno semit-sko pokolenie, kar pa se vobče ni opazilo v njegovem obnašanju, ki ni bilo prostaško, temveč obnašanje moža, ki je imel lepe uspehe v svojem življenju.
V istini je Monte Irvin uspel v vseh zadevah svojega življenja, razen v žalostni izjemi svojega zakona. Ni bilo dolgo, kar so se pojavile gube na njegovem čelu. Njegovi tovariši, ki so ga poznali kot vzdržnega človeka, so opazovali v restavraciji mestne hiše, kjer je vsak dan kosil in kjer je bil znan kot jedec, da v zadnjem času malo je, a mnogo pije.
Nenadoma se je prepeličar dvignil z mrzlično nemirnostjo, značilno za te vrste psov, in je začel lajati.
Monte Irvin je obstal in poslušal
— Lezi! ie dejal. Miruj!
Pes je tekel k vratom in strastno vohal. Iz daljave so se začuli nerazločni glasovi. Irvin, ki se je za trenotek obotavljal, je stopil naprej in odprl vrata. Pes je hitel, hlastajoč v razburjenju skoz! vrata, z Irvinovega obraza pa je izginila zadnja poteza upanja, ko je zapazil veliko, lepo dekle, ki je stalo na hodniku in govorilo s prvim lakajem Hinkesom. Oblečena je bila v umazan nepremočljiv plašč, imela je rumeno-rjave visoke čevlje in koničasto čepico vojaške vrste. Irvin bi se bil najrajši umaknil, toda dama se je okrenila in ga opazila pri vhodu v knjižnico. Prisiljeno se je na-smehljal in se ji približal.
—	Dober večer, Miss Halley, je dejal in skušal govoriti veselo, kajti od vseh prijateljic svoie žene je imel že najrajši Margareto Halley. Ali ste mislili, da je Rita doma?
Dekletov obraz je razodeva! zmedenost Njena lica in njene bistre oč! so kazale, da je popolnoma zdrava, toda ta večer so se ii oči Izredno blestele, njena lica pa so bila bleda.
—	Da, je odgovorila, mislila sem, da bo doma.
—	Žal vam ne morem povedati, kdaj se bo približno vrniia. Toda prosim, vstopite. Hočem povprašati...
—	O ne, nikar se ne motite, nimam časa, hvala. Upam, da mi bo telefonirala, ko se vrne.
—	Ali ji lahko kaj sporočim?
—	Dobro — obotavljala se je trenutek — lahko ji poveste, če že hočete, da sem se šele ob osmih vrnila domov, zato nisem mogla priti prej.
Naglo je pogledala Irvina, vgriznila v ustnico in je tiho rekla:
—	Rada bi jo bila videla.
—	Ali je hotela z vami osebno govoriti?
—	Da. Popoldne mi je pustila pismo.
Pri teh besedah je dekle spet zmedenp pogledalo Irvina.
—	Dobro, kaj se hoče, je dejala in mu z nasmehom ponudila roko: Lahko noč, Mr. Irvin. Nikar se ne motite in ne spremljajte me do vrat
Toda Irvin je še! mimo Hinkesa z Margareto Halley do duri. Vlažna megla je valovala okoli cestnih svetilk in majhnega avtomobila, ki je stal pred hišo in kojega motor je glasno ropota!.
—	Kakšna noč! je dejal Megla in vlaga!
—	Vražje vreme, kaj ne? je reklo dekle smeje in se obrnilo na stopnicah, tako da se je luč, ki je sijala iz veže. zasvetila na njenih belih zobeh in dvignjenih očeh. Natikala si je velike kožuhaste rokavice in Monte Irvin je na tihem primerjal ta sveži, atletski tip lepote z nežno, eksotično ljubkostjo svoje žene.
Odprla je vrata majhnega avtomobila in se odpeljala, pozdravljajoča z roko, oblečeno v debelo rokavico, Irvinu, ki je sta! med vežnimi vrati in gledal za njo. Ko je rdeča zadnja luč avtomobila izginila v megli, se je vrnil v hišo in še! nazaj v knjižnico. Če bi Ie vse prijateljice njegove žene bile take kot Margareta Halley, si je dejal sam pri sebi, bi mu bile morda prištedene vse nervozne slutnje, ki so ga spravljale naravnost v obup. Njegove misli so spet navdajale te zastrupljene slutnje in spet je začel hoditi po knjižnici, v strahu in pričakovanju onega, ki naj bi potrdilo njegova najtemnejša domnevanja. Niti opazil ni, da je bi! ves čas svojega pogovora obdržal ostanek ugasle smotke med zobmi. Se sedaj ga ni odložil, korakajoč po dolgi sobi od enega konca do drugega.
Potem pa je prišla pričakovana novica. Telefon je zazvonil
Monte Irvin je stisnil pesti in globoko vzdihnil. Barva njegovega obraz se je tako spremenila, da bi bilo to dejstvo vzbudilo zanimanje zdravnika. Vendar se je obvladal in stopil k mizici, na kateri je stal apart. Porinil je konec smotke v levi kot ust in dvignil slušalo.
—	Halo!
—	Gospod, nekdo, ki se zove Brisley, želi...
—	Zvežite me ž njim!
—	Dobro, gospod.
Sledil je kratek presledek, nato pa je dejal Monte Irvin:
—	Da?
—	Ime mi je Brisley. Imam poročilo za Mr. Monte Irvina.
—	Monte Irvin govori. Ali imate kakšno novico, Brisley?
Irvinov krepki moški glas je pričal, da se komaj obvladuje.
—	Da gospod Gospa se ie odpeljala v avtotaksiju od doma do Albermarle Street.
—	A!
—	Šla jc v stanovanje Sira Luciena Pynea...
—	Da!
—	Dvajset minut pozneje je prišla ven v njegovem spremstvo. Šla sta v Old Bond Street. Tam jih je srečal Ouentin Gray...
—	A! je vzklikni! Irvin.
—	Ravnokar je izstopil iz taksija. Vsi so nato odšli v stanovanje vedeževalca in razlagalca sanj Kazme.
Barva Monte Irvinovega obraza se je začela spreminjati. Ko je bi! zazvonil telefon, je precej prebledel, sedai pa se mu ie vračala njegova navadna sveža barva.
—	Naprej! je zapovedal govorilcu, ki je napravil presledek
—	Sedem minut pozneje, je nadaljeval nosljajoči glas, je prišel Mr. Gray sam na cesto. Poklical je mimohiteč taksi, toda voznik se ni hotel ustaviti. Mr. Gray je bil videti silno razburjen.
Nevidni govornik ie čital iz beležnice, zato je bil njegov glas enakomeren in stavki skrajšani. Poročilo se je čulo. kot bi ga dajal policijski stražnik svojemu predstojniku.
—	Naglo je odšel v smeri Piccadilyja. Tovariš mu je sledil. V bližini Ritza je dobil taksi. Vrni! se je ž njim v Old Bond Street. Tekel je po stopnicah navzgor in ostal zgoraj štiri in pol do pet minut. Nato je prišel na cesto. Bil je zelo bled in vznemirjen. Odslovi! je voz in odšel Tovariš mu je sledil Videl je, kako je vstopi! Ar. Gray v Prince's Restaurant V veži je srečal Mr. Gray neznanega gospoda. Po kratkem pogovoru sta sedla v restavraciji k večerji, kjer sta še sedaj, kot je ugotovil moj tovariš, ki jima je sledil. Govorim vam iz postaje Dover Street podzemske železnice.
—	Dobro, toda moja žena?
—	Neki inozemec, skoraj gotovo Egipčan, menda kak služabnik Kazme, je prišel iz njegovega stanovanja nekaj trenutkov potem, ko je bil Mr. Gray poiskal taksi, in je odšel Sir Lucian Pyne in gospa žena sta še vedno v stanovanju Kazme.
—	Kaj je vzkliknil Irvin, potegnil iz žepa uro in pogleda! nanjo. Saj je vendar osma ura že minula.
—	Da, gospod, vse ie zaprto, druge prodajalne v hiši so zaprli ic ob šestih. Kazmina vrata so zakljena. Potrkal sem nanja, a nisem dobil odgovora.
—	Nemogoče, kar mi pravite! Mora biti še kak drug izhod?
—	Ne. gospod... Moj tovariš je ravnokar prišel. Javlja mi, da ja zapustil oba gospod pri vinu v restavraciji
w Kdor oglašuje, Sa napreduje!
ijo SE m velika božična prodaja
R. STERMECKI, CELJE, do 24. decembra po strahovito znižanih cenah.
Tekstilna rob«.
Vzorčast Etamln 53 cm Modni Etamta 95 cm Vzorčast Krep 70 cm Pisan Cefir 68 cm Bela na tur tkanina 80 om Fini močen Sifon 93 cm Belo platno za proče .Modni parhant 70 cm Krasni flane! 75 cm Polvolna z efektom 100 cm Trpežni ševjot 105 cm Karo-voina za kostume
140 cm Modni ševjot 110 cm Damsko sukno 135 cm Sukno za plašče 132 om ševlot-Kamgarn 142 cm Močno sukno 142 cm Trpežni kamgarn 142 cm
Konfekcija.
	
Din	6,—
>	17.—
%	9,—
»	8-50
»	U—
»	15.-
»	25JO
»	15.-
»	14.-
>	24.—
a	29.—
»	44.—
»	38.—
»	45.-
»	74.—
»	49.—
>	75.—
»	86.—
■v..;.;-	Dekliške parb. oblekce	Dta	42.—
t-?-	Fantovski sukneai kosttan		190.
	Fantovska pelerina		90.—
	Plašči za deklice		170,-
	Damski plašč		360.—
žt	Športna flanel bluza		60.—
	Sukneno športno krito		75.—
	Damska flanel obleka		150,—
	Modne moške hlače		100,—
fev	Jahalne hlače		135.—
	Suknena moška obleka		520.—
ti?	Moška kratka suknja		400,—
Moški klobuki.
Volneni, ozki krajci Volneni, modna obHka Modni volneni klobii Fini volneni klobuk Plišasti klobuk fini Klobuk n zajčje dlake Specialiteta >11 a« Faatovski klobuki
Obutev.
Din 68—
»	76—
»	108—
»	125—
»	m—
»	200—
»	240—
Din	45—63
Otročji močni čevlji 19/25	Dta	30—
Otročji močni čevlji 26'29	>	76—
Otročji močni čevlji 30/35	t>	102—
2enski nizki iz telet	V	140—
Ženski nizki Iz boksa	>	175—
Ženski nizk! te ševreta	»	205—
Ženski trizk! !z laka	>	270,—
Ženski visoki iz telet	»	155—
Ženski visoki rz boksa	»	185—
Zelo močni gojzerjl 36—39	»	160,—
Zelo močni zojzerji 40—46	B	240—
Delavski čevlji	>	155—
Mo.sk! iz teletlne	»	160,—
Moški iz bnksa	»	185—
Moško perilo.
Damako perilo.		
Srajca iz platna	Dta	44.—
Srajca iz Sifona	»	50—
Srajca Iz fin. ba tista	>	96—
Hlače iz Sifona	>	50—
Hlače iz batlsta	»	76—
Kombtaeža krilo	>	72—
Komblneža hlače	»	96—
Pletenina.
Nogavice otročje	Din	7^0
debele zimske	»	10—
1 dinar za vsako leto		
Moške nogavice	»	9—
MoSke volnene nogavice	>	30—
Damske bomb. nogavice	>	13.50
Damske flor nogavice	>	23—
Damsko modno marm.	>	27—
Modni svilen! šali	>	35.—
Damske rokavice	>	18—
MoSce rokavice	»	23—
Cepiče otročje	»	14—
Cepiče dekliške	>	20—
Cepiča ta šal	»	60—
Damske male	»	31—
Damske reform hlače	>	27—
Mo?ka srajca	>	58.—
Moška maja		54—
Telovnik moški	t	130—
Telovnik za fante	%	50—
Sveater za moške	>	140—
Sveater za fante	»	57—
Damski žemper	»	65.—
Damski telovn!fc		135—
Modna roba.		
Plet svil. samoveznica	Dta	10—
Svilena samoveznica	>	20—
Težka modna svila	»	47—
Modema kravata	>	14—
Trpežne naramnice	»	17—
Moške podveze	»	7—
Damske podveze s paisora	»	30—
Moderna soortna kapa	»	36—
Dam«ki žep. robci tuc.	»	39—
Mo?ki ?eoni robci tuc.	»	42—
Svileni ž ep" i robci kom.	>	7.50
Svflenp 3t>n?ke šeme kom.	»	147—
Namizni prt 120/120	> 52—
Frottir brisače	» 17—
Klot odela s klot podlago » 235— Flanel odela (bomb.)
125X180 cm	» 50.--
Odeia mod. rožasta
130X180 cm	»	123—
Voln. flan. odeja
125X180 cm	»	290—
Stenska preproga 70/175 cm s	162— Prcdoostelinik smyrna iralt
50/100	» 67—
Lepi juta tekači 65 cm > 31— Lepi Juta tekači 90 cm » 62— Sobna preproga 140/220 cm
smyrna im!t.	»	310—
200/300 *	660.— LSnoleum tekači 6R cm » 51.— Linoletim tekači 70 cm > 56— Lfrtnletrm tekači 100 etn » 95.—
Jeklena in nožarska roba.
PonEklani lasostrižnik	Dta	35—
Škarje za strlž. >Soltngen«	»	29—
Jeklena britva		10—
Jeklena britva 0na	>	20—
Brivn! aparat	»	15—
Brivni noži 10 kom.	>	23—
Škarje za vezenje	»	S.—
Škarle za šiville	>	13—
Manfklr garnitura	>	25—
Garnitura pa šivanje	»	54—
Žepni nož iekleni	»	3.40
JedMno orodie tuc.	>	70.—
Jedilno orodie ponikljano	»	170.—
Altrmin. ir!!ce tuc.	>	32.—
žgalne škarje	»	2.60
Kosmetični predmeti.
Torbarska roba.
Močna listnica »kroko« Fina Ustnica bstik »Kr«ko« denarnica ■»Krokrn forbica Fina lak torbica DamsV? lak. pasi 2 cm Darn^k! lak pas! 3 om namski lak. oasi 4 cm osrledala
Dte	42.-
»	50,-
»	3K-
>	38.-»	50,-
4.-
>	(?.-
» 8.-
&-
PosteU^a in namizna onrema,
Razno.
Harmonike na meh': ennredne	Din 240.—
dvoredne	» 400 —
Ustne harmw1ce 8 ffias. » 2.50 Ustne harmonike 14 elas. » 4— Ustne harmonike 16 trla«. » 7— Ustne harmnn^e 3? elas. » 12— Krtače za ob'eke Din 10. 15. 20— Vrtače za lase Din IR._. 25— Krtače za zobe Din 4.V). 5.50. 9,— OlavnM žesoni	D^ 1.50. 4.25
ffavnflrl *a orali Din 6.—. 7.50 OlavTrfk Sesalni	D>n 5.—. 9,—
Za vožnjo se povrne pri nakupa Din 1000,— Din 20: pri Din 2000.— Dla 50: Din 3000.— Din 80: Din 4000.— Din 120: Din 5000.— Din 170: Din 6000 Din 225: Din 7000 Din 300: Dta 8000 Din 400: Din 9000 Din 550; Din 10.000 Din 700: Din 15.000 Din 15C0 v blagu. Celje leži v sredini Slovenije ter je radi zelo ugodnih zvez z vlaki prihod v Celje Iz vseh strani Slovenije zelo poceni in prijeten, '/laki prihajajo ta odhajajo od vseh strani zjutraj, opoldan In zvečer. Postrežba ta odprema za časa veiike prodaje se vrii zelo natančno ta hitro, ker Je na razpolago celo pritličje in celo prvo nadstropje velike vogalne hiše ta 40 do 50 uslužbencev.
Srajca pis. prša	Dta 37—	Posteljna garnitura	Din 310—	
Bela pike srajca	» 58—	K?vna gamftnra. barv.	»	66—
Pisano modna srajca	» 86—	Platnena ledilna garnitura	»	200—
Fina frak srajca	» 128,—	Madras zastor garnitura	»	120—
Trpežne mo1'no hlače	» 23—	Bel! servflet! 60'60 cm tuc.	>	103—
Bele grad! hlače	» 42—	Barv. senr. 40/40 cm tuc.	»	43—
Ftai parfum	Din	4—
Fini »Flida, parfum	>	12—
Kovinska vr>da	»	15—
Zobna krema	>	8—
Znbni prašek	>	6—
O dol za zobe	€	35,—
Fino toaletno rnflo	*	2.10—
nivcerln' mflo	»	2.60
Soeick milo	>	4—
Fau de Coiogne milo	>	9.60
Fini S^ampoon	»	1.75
Fml »E'idi»« Shampoati	»	3.Ž5
Brhmo milo	»	2.90
■ okroglimi pečmi, novimi •troji > Klinom in žago ns prometne® kraja ec poi »elo agodnimi poeofi *s-ds. Ponudbe ns Pnblieins d. <3. ogl&snj eavod, Zagreb, GnndaliCeva ni. 11.
JAKOB PERHAVEC
tovarna za Izdelovanje likerjev, dezertnlh vin In slruoov
Maribor, Meljska cesta 3
54t a
priporoča svoie najfinejše likerje vseh vrst, dezertna vina, kakor Vermuth, Maršala in Marsalett.
Istotako je v zalogi vedno pristna slivovica, brinjevec, rum ter konjak
Moderne naslanjače, garniture, divane, otomane, žimnice in tapetniške izdelke nudi najceneje
Bndol! Radovan,
tapetnik,
Uubilana, Krekov trg 7.
shž.j/hi
SUHL
MARIBORA
Kompletna gar-tura, 12 kom-akor na sliki oti predplačilu ali povzetju • iranko na dom.
Cerkveni zvonovi, armature, surovi odlitki.
ZLATO
vsebnje v Vaši roki se nahajajoča
ZLATOROG-
terpentinovo milo!
V vsak tisočeri komad se vpreša
en zlatnik za 10 frankov.
Poskusite, kupite komad pristnega
ZLflTOROG-terpentinovega mila
in prepričajte se o njegovi nepre-kosljivi kakovosti! Mogoče, da najdete pri pranju tudi Vi
zlatnik
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Žeoitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—, Najmanjši znesek Dia IO*—v

Italijanske ure
t zameno za angleško kon-verzacijo dajo diplomirana učiteljica. Ponudb« na npr. « Jutra* pod šifro «Kon-verzacija».	32483
Inštrukcijo
nudi akademik - filozof proti staovanju. Ponudb upravi »Jutra« pod i Duševen polet«.	32697
Pouka
v italijanščini
želi gospodična. Ponndbe pod »Perlekten« na opravo »Jetra-;.	32692
Dobro učiteljico nemškega jezika
želi gospodična. Ponudbe ua upravo »Jutra« ]tod »Nemščina*:.	32693
Klavir in nemščina
se poceni pončuje. Naslov povo oprava cjntra«.
32701
Gramofon
t 10 ološčami 50 proda za •100 Din. — Istotako tndi L-ramoton s 40 slovenskimi in novimi plesnimi ploščami m 1300 Din. — K. Dejak, Rimska cesta 10. 32362
Harmonij
ilobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod ^Harmonij« na npravo »Jutro«. 32671
Gramofon in 2 violini
(koncertna in šolska) ter :'0 pIoSč, naprodaj. Lah, Si). šiSka, Gasilska ul. 15, IT., (zraven šole). 32670
Pianino
prodam. Cena po dogovoru. Ponndbe pod značko »Dobro ohranjeno it. 112« na upravo »Jutra«. 32656
Vtolinceilo
dobro ohranjen, ee proda po nerodni ceni. H. Gorup, • - - "	44, U.
Aleksandrova cesta uadstr., Maribor.
32613
Citre
dobro ohranjene, se	poceni
prodajo. Naslov v	upravi
> Jntra«.	32695
Klavir
zelo dobro ohranjen, dober 5IM, radj razmer se jako ceno proda. Naslov pove npn*3 »Jutra«. 32718
Klavir
kratek, Srn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov pove nnrava »Jutra«.
"2720
Cfrrt
Vulkanizira
vso vrste g o m » j a parna vulkamaacija P Škafa! v Ljubljani. Rimska cesta II 271»
Modna šivilja
Marija Krmelj, Ljubljana, Bethovnova aPca štev. 9/11 izdeluje po meri večerne ter promtnadne obleke, ko->'ume, plašče, bluze, vsa popravila ter moderniziranja. Cene zmerne 551
Dvokolesa
otroški vozički in šivalni stroji 60 sprejemajo v popolno popravo in prenovo za poniklovanje in etnajli-ranje z ognjem ter shranijo čez zimo najceneje (posebni oddelek) «Tribuna> F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta ši. 4 31217
Mesnica v Mariboru
ilobro idoča, na prometni cesti z vm opravo ee odda e 1. januarjem v najem. — Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Mesnica». 32437
Brivnica
r inventarjem na prometnem krajn. se takoj ugod-no proda. Naslov v upravi »Jutra«.	32838
Brivnico
kupim v okolici Ljubljane ali kje drugje, Ce mogoče s stanovanjem, za 9000 do 12.000 Din., lahko tudi več. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: M Gjurin, Varaždin, Graberje br. 7. 23678
Športne sanke
prvovrstne, izdeluje M. Fajfar, kolar. Trnovo. — 02694
Gospa ali
gospodična
z lepim nastopom, se išče za obisk privatnih 6trank samo v svrho ugotovitve demonstracije nove metode po akviziterju — proti plači in proviziji za takojšen nastop. Predsiaviti so osebno do ponedeljka zvečer pri »Elektro-Lttx« Dunajska cesta 22 med poslovnimi urami.	32399
Tri učenke
se sprejmejo za šivanje ženskega perila. Ponudbe na Domačo tvornico dam-skega perila in vezenin, r. z. z o. z., SelenburcrovM ulica 1.	32569
Večje trg. podjetje
sprejme: dve prodajalki za mannfakturo in galanterijo, eno prodajalko ea čevlje, eno za špecerijo in eno prodajalko za peMStvo. — Keflektira se na samostoj-ne moči. Ponndbe z referencami in zahtevki plače pod šifro «Detail» na npr «Jutra».	33881
Agilnega potnika
pri specerij. trgovcih dobro vpeljanega iščem za takoj. Dopise na upravo «Jutra» pod «Kemični izdefki».
32299
Potnik
ki bi obiskoval trgovce t mestih in vaseh e e išče proti proviziji Ponndbe na poštni predat 44 v Zagreba
(do&ej
Agilne gospode
r svrho demonstracij nove metode pri privatnih strankah za Ljubljano in Ma-/ibor išče proti plači in proviziji »Elektro-Luz«. LJubljana, Dunajska cesta B2. Predstaviti ge po motnosti „sebno do ponedeljka »večer.	33596
Potujoči uradnik
se išče. Vpraša se Eoorne et Co., Selenbargova a. — 32700
2 trg. sotrudnika
resnega značaja in agilna. strokovno izobražena v le-iezsini, vojaščine prosta, sprejme tvrdka Fr. Stupi-ca v Ljubljani. 32489
Starejšo kuharico
prvovrstno in sposobno za vodstvo gospodinjstva uradniškega klnha na večjem rudniku iščemo Ka nastop z 10. januarjem 1926. Stanovanje in hrana v hiši Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja in z zahtevki plače poslati na npravo «Jutra> pod značko »Gospodinja«.	S2444
Mesarski pomočnik
so takoj sprejme. Naslov v upravi «Jutra».	32441
Učenko
»prejme «Voika», d. d. v LJubljani.	32403
2 jamska paznika
z radarsko srednjo šolo, 2 dobrimi spričevali in najmanj dveletno prakso, SHS driavljana, ne nad 30 let stara sprejme takoj Sent-janški premogovnik And. Jakil, Krmelj. Dolenjsko. Ponudbam je priložiti prepise spričeval in navesti točne zahtevke. Prednost imajo samci.	32530
Železollvarje
popolne strokovnjake. sta~ rejše moči z večletno prakso, iščemo za stalno name-ščenje. Naslov se Izve v upravi »Jutra«.	38615
Išče se oseba
k otroku 1 in pol leta staremn na deželo Biti mora zdrava, pametna in preprosta; nastop takoj Pismene ponudb« na- RuJi-ro Janeilčevo. Zupeievee, Brežice	32642
8 minerjev
za akosdoo delo v kamnolomu izven Ljubljane in 1 kovača ta iopravo orodja sprejme O. A. Merliak, Friškovec 3, — Ljubljana.	32637
Slaščičar delovodja
strokovnjak, se išče za tovarno keknov. Prednost imajo oni. ki so bili ie v enakom podjetju zaposleni. Ponudb, na npravo »Jutra« pod »Delovodja«. — 32580
Postrežnica
se išče za takoj. Naslov v upravi »Jutra«.	32672
Postrežnica
ali sluikinia čez dan se sprejme- Rožna dolina pot
V. št. 35.	32685
Natakarica
začetnica, za takoj, se išče. Predstaviti se je v hotelu Tivoli.	32683
(išžeio)
Mesarski pomočnik
vešč vseh mesarskih poslov, e dobrimi spričevali, išče primerne službe Gre najraje na deželo. Onjra* ponudbe oa saelov: Jan.t S t u i a r. Podlog, p. Krka nad Kranjem.
30.000 Din
sodim tistemu podjetju. J me sprojme v stalno službo. Cenjeno ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Trezen in zanesljiv«. — 32571
C
Absolventinja
državne dvorazredne trg. šole z enoletno prakso, vešča »lov. in nemške stenografijo, strojepisja in vseb pisarniških poslov, ieli mesta v kaki pisarni. Cenjene ponudbe na unra-vo »Jntra« pod: »Martjjv® 6t. 16078«.
Vdova
srednjih let, čisto sama, zdrava in krepka, perfektna v trgovini in vseh gospodinjskih delih, dobra kuharica. išče mesta v kakršnokoli trgovino, trafiko ali kot samostojna gospodinja; najraje v mestu ali industrij, kraju. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na npravo «Jutra» pod značko «Agilna o».	32347
Gospodična
povsem samostojna pisarniška moč, sedaj v neod-povedani službi želi spremeniti svoie mesto. Resna, daljša praksa, lep nastop. Cenjene dopise pod značko •Industrija*' na upravništvo «Jutra».	S2329
Delovodia-strojnik
starejša in zanesljiva moč, zelo dober strojni ključavničar in 6trugar, dobro iz-vežban monter, z dolgoletno prakso pri vsakovrst-nfh strojih žeti sluibo spremeniti. Nastopi lahko takoj ali s 1. januarjem 1926 — Dopise na upravo »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč«.
S2311
Prodajalka
starejša moč, izvežbana v vseh strokah, pridna in poštena, išče 6lužbe za takoj. Ponudbe na upravo «Jntra» pod značko «Za-nesljiva 16033*. 32509
Gospodična
izveZbana v vseh strokah, želi Bpromeniti službo kot hlajrajničarka ali proda- j jalka. Cenieno ponudbe na > upravo »Jutra* pod znae- I ko »1. I. 1926?. 32388 i
Mladenka
poštenih staršev, s ^rav dobrim Šolskim izpričeva-lom, išče mesta kot učenka v trgovini z mešanim Kn-gom z vso oskrbo v hiši. Naslov pove uprava ;Ju-tra« Celje.	32344
Kot učenka
bi po Novem letu vstopila v trgovino 151etna deklica. Hrana ia stanovanje v hiši — Gro tudi na deželo. Naslov pove unrava cJutra* 32542
Absolventinja
meščanske šole io trgov, tečaja na lice ju s 6inesečno prakso, išče službe bodi?i blasrajničarko event. tudi plačilne natakarice. Naslov v upravi »Jutra« pod »Poštena 33«.	32517
Mesto kuharice
išče mlada samostojna Zrna, ki bi opravljala tudi drucra bhišna dela. Govori nemški in slovenski. Naslov: Ana Winter, Pod-sreda, Slovenija. 32689
Strojepiska
za slovenski in nemški jezik, z večletno prakso, išče sluibo. Ponudbe pod »Zelo izvežbana« na upr. »Jutra«.	32633
Samostojna
gospodinja
išče službo za takoj, ker je dosedanji gospodar — umrl. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »800«. 32652
Plačilna natakarica
pridna in poštena, ieli nastopiti službo. Cenjene ponudbe na upravo »Jntra« pod »Zanesljiva — 16118«.	82654
Gospa
stara 28 let, Seli mesta gospodiaje pri samskem gospodu, najraje izven Slovenije. Naslov povo upr. »Jutra«.	32666
Boljše dekle
srednjih let, išče službo kot gospodinja ali sobarica v boljšo hišo. Nastop i. januarja t926. Pftnudbe pod značko »Gospodinja 16045« na upravo »Jutca«.
82386
Mlad trgovski pomočnik
išČo služb« 9 trgovini z metanim blagom. Gre začasno brezplačeuo. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Marljiv 16066«. — 32578
Mlada vdova
vajena kuhanja in vseh drugih del v gospo-linietvu, ilče službo kot postrežnica. Naslov v upravi »Jotrac.
32627
Lesni industrije!!
Kdor rabi izkušenega samostojnega žagovodjo. Žagarja, naj piše na upravo »Jutra« pod značko »Zanesljiv 30«.	32540
Kolarski vajenec
dobro Izurjen, želi nadaljnjega pouka v Ljubljani-Gre tudi na delelo Ponudbo oa Ivan Jenko, Fuifno B, Spod. Hrušk*. 32458
Gospodična
s trgovsko prodizobrazbo ieli mesta v trgovini samo protl^ oskrbi Nastop 1 januarja. Gre tudi na deželo. Cenjene dopise na: Bogdano Matolič, Vete*J«.
32639
Knjigovodja
z znanjem slovenske in nemške korespondence, — Išče službe. Ponudbe po<i »1. januar it. 16151« na upravo »Jntra«. 32675
Pisarniška moč
z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vajena vsega pisarniškega dela, iščo mesta kjerkoli. Cenjene ponudbe pod »Solidna 100« na upravo »Jutra«, Ljubljana. 32674
Gospodična
zmožna samostojno voditi knjigovodstvo — perfektna korespondontlnja ln dobra strojepiska išle primerne služlie. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra« pod znatfeo »Zanesljiva 5000«. 32684
Inteligentna
gospodična
iz odlične rodHe, velča slovenščina angleščine. — nemščine in glasovirja, želi slnfbe vzgojiteljice za dopoldanske ali popoldanske nre k otrokom v boljši hiši. Cenjene ponudbe pod »Novo trto« na opravo — »Jutra«.	3270!
Strojn? tehnik
absolv. vfflje strojne šole v LjnMjani, iWo primerne služ e v katerikoli pokrajini države Ponudbe prosim pod »Buln« na upravo »Jutra«.	82699
Trgovski pomočnik-kontorist
mlad, vojaščine popolnoma prost, vešč špecerijske in barvarske stroke, zmožen strojepisja ter vseh drugih pisarniških del, z večletno pomočniško in pisarniško prakso, želi premenitj mesto. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Zanesljiv 16164«.	3?707
Boljša gospa
srednjih let, bi (radi stanovanjske taizeTne) gospodinjila bolje situirknemu gospodu event. gospej, najraje v Mariboru ali v Celju, samo za hrano in stanovanje. — Ponudbe na upravo >Jutra« pod »Zavetje« — C2717
Pošteno dekle
srednjih let, z daljšim iz-pričevalom, vajeno vsakega dela, zniožno voditi vsako gospodinjstvo pri navadno preprosti družini, želi primerne 6lnžbe. Naslov povo uprava »Jutora«. — 32712
Trg. pomočnik
pravkaT dovršil učno dobo, želi vstopiti v mannfnk-turno trgovino kot prakti-kant za 2 meseca brezplačno, da se priuči manu-fakturne stroke. Naslov se zve v n pra vi »Jutra« pod »Praktikant«.	32728
Fina kuharica
izobražena oseba, iščo vo-dilnesra me«ta. Perfektna v nemščini, šla bi tudi v hotel. sanatorlj ali le fini družini. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Samostojna moč«. 32723
Kaj je «Gorkodar»?
Gorkodar jo nastavek na lončeni peči aH štedilniku, ki prihrani 50 % na kurjavi in da v 20 minutah toplo sobo. — Naročite in oglejte Gorkodar pri tvTd-ki Jože Mihelič in drug, Ljubljana. Dnnaiska cesta Št 41 Telefon št 777 -Joško Rataje. Maribor. Po-brežka cesta 8.	32131
KOKS-ČEBIN
Woifova im. Telefon 56 431 im
Drva In žaganja
teT hrastovo odpadke od parketov in žase dostavlja na dom po znatno znižanih renah parna žara V. Sca-g-netti za gorenjskim kolodvorom.	542
Vrhniško opeko
premog in drva dobite najceneje pri Vinko Krletu. Trnovski pristan Stev. 22.
540
Lekarna
dr. G. Plccoll
Ljubljana, Dnnaiska c. 6 priporoča Želodčno tinkturo. katera krepča lelodec in niinkuje odvajalno Naročila so točno izvršujejo.
480/m
Opreme za neveste
store, zastore. jedilne in spalne trarniture namizna in posteljna pwffrinj3la ter vso vrste verenln veže ročno najceneje H Zof Ježek. Ljubljana Stritar jeva ulica 7 Prevzame vse komhinaclje iz motivov — Predtiekanje Največja it bera načrtov.	408
G. Čadež. Ljnhllana
prodaja klobuk* najboljših znamk: BorsaUso, I ta, PWe. Sešir itd.	32148
Moška zimska suknja
jjroda.
■e ceno ulica 82,
Streliška
Pozor!
Božične raarlednlce. okraske ter drug« pisalne potrebščino prodaja po zelo •ndanih cenah konfcurtna masa I. Omerza. Dunajska cesta 6.7. Dopise na konk. upraviteiia S. Boh, LJubljana. Gosposvetska c. 2.
Čopiče in ščetke
dobite najceneje pri Hinko Šimencu, Kongresni trg. 8. poleg kino »Matice«. S2254
Ia Remscheidske žage
znamke <Saegeki)nig>, pol-sojarmenske vodne, krožne, ročne itd., aajamčene. ima »edoo v zalogi tvrdka «Jeklo>, Ljubljana, Stari trg Ua.	£8494
Zaradi pozne sezije
pri vsakem klobuku 15 % popusta v modnem salonu Stuchlj-Maške, Židovska ul St. S.	32499
Auto «Fiat» 501
v izhomem stanju se radi nakupa večjega proda za 48.000 Din. Ponndbe pod «Fiat 501» na npr. «Jntra» 32465
Zlat medaillon
okrašen z velikim briljan-tom, ruski izdelek, sfe po zelo nizki ceni proda. — Ogleda se pri Fr. Čuden, Prešernova 1.	33451
Madrace
vsakovrstne, žične vložka, Otomane, divane, klubske garniture dobite in izvrSuje
po naročilu priznano solil-no in najceneje Rudolf Sever, Gosposvotska 6. — 32393
Velik Meccano
komplet,-n, Kichterjev — »Steinbaukasten«, velik format in parni stroj, vse v prav dobrem stanju, naprodaj. Naslov povo upr. »Jutra«.	' 32549
Lepa vitrina
lesen, pozlačen lestenca, raznovrstni kozarci, miniature in drucri za darilo primerni predmeti na prodaj ponedeljek ves dar., torek od 3. do C. nre Knafijeva ulica 13, III.. vrata 10. — 32638
Pozor!
Prodam srednjeveškega — konja z opremo. 4sedežnc sani in zapravljivček. Na zahtevo pridem na dom. — Ponudbe pod »5t. 100« na upravo »Jutra«. 32643
Primerna božična darila:
SO cm dolga postelja, SO cia visoka omara, 1 umivalnik z ogledalom za lutke (belo) naprodaj. Poizve se v pekariji na Sv. Petra o. 9.	32459
Zimska suknja
nova. črna, se proda, —z Naslov povo uprava. 32648
Opekarna
(poljska peč), se odda v najem event. proda. Naslov povo unrava .Jutra«.
32663
Dieselmotor
ležeč, 11 HP, popolnoma opremljen, se proda. Naslov pove uprava »Jutra«.
32667
Moška zimska suknja
kratka, s kožubovino, salonska obleka, in čevlji šte. 40, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«.
32686
350 m* bukovih drv
napol suhih, cepanic. malo okrogtic, proda Ger-movšek, Ponikve pri Trebnjem	32581
Slamoreznica
ročni stroj, »e proda. Poizve se Tomačevo 17, pri Ljubljani.	83279
Nov siv plašček
za lOletn^a dečka se proda za iSl Din. Kje. pove uprava »Jutra«. 32618
Otomano
skoio novo, pocesi prodam. Naslov v opravi »Jutra«.	S2688
Najlepše božično darilo
sa deklice je Weekov aparat za otroke. »Fructns«, Ljubljana, Krekov trg »0.
32577
Jedilno orodje
kompletno, v pravem srebru, moderne fazone. se ugodno proda (occassios). Vpraša in ogleda «e pri F. Cuden-Sin, Selenbargova 7 32448
Otroški voziček
nerabljen, skoro nov. pripraven tudi za potovanj«, se cono proda. Vprašati: Poljanska cesta 8, I. nad. strepje.
Pozor peki!
Stroji ta delitev testa — (Teigt»n«naschln«i) ta ročni in parol pogon patent A-stria. 15 do 30 delni (Ttmlegitlinder) a izbolj-Sano noževo glavo Stroji ta Biešanje (Visch- nnd KnetmaseMnen) Stroji za drabttne ta ročni pogon, velikost A B. iz znane tovarne pekovskih strojev hie. Emil Plewa, Wien. XVn. se naročajo pri tvrd. ki Iran Komatič. zastopstvo in prodaja strojev. LJubljana. Gradišče U. — Zanesljivim plačnikom na otmke.	32681
Redka prilika
Krasno božično darilo! — Proda m telo lep* perzijska preproga u 10.000 D. Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Perzijska preproga«.
Ugodno se proda
modna moška eiva obleka, črna obleka — kompleten frak — žaket in cilinder, vse Se skoraj novo. slov ▼ upravi »Jutra«. —
Dekoracijske
blazine
slikane, lopo ročno delo, se prodajo. Na ogled pri H Treo, slaščičarna. Se-lenburgova ulica. 32538
30 odstotkov
popusta
Radi razprodaje zalogo prvovrstnega toaletnega — mila dobi vsak pri odjo-mu enega originalnega kartona 80 odstotkov popusta, dokler traja zaloga. — A Lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 22. 32691
2 para drsalk
! moške. 1 ženske, se proda. Spende, Bethovnova 15, L, levo.	32701
Prstan iz platine
• lepim brilantom (solitčr) so proda po primerni ceni. Poitvedeti v upravi »Jutra« pod »Ugodna ccna«.
S2716
Preproge za pod
palčice iz medi in 1 prava smirnska preproga, velikost 880 X 810. se prodajo. Poizvedeti v n pravi »Jutra« pod »Priložnostni nakup«.	32715
Lepa zibelka
so ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra«. 32708
Damski smuški dres
popolnoma nov. se proda za 450 Din. Naslov v npr. »Jutra«.	32713
Trije električni motorji
dobro ohranjeni, vo 7 in pol, 5 tn 1 HP, "za isto-smerni tok. se po ugodni ceni prodajo. Naslov: Až-mau Karol, strojno mizarstvo, Kranj.	32737
Jaslice
krasne, umetniško izdelane, z električno razsvetljavo, so naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra«.	S2739
Blagajna
5t.0—3, rabljena, se kupi. Ponudbe ua upravo »Jutra« pod »Blagajna 15948«.
32386
Kupujem kože
od divjačine po najvišjih cenah. Peter Semko, I. jugoslovenska barvarija. krz-narstvo in strojarnica v Ljubljani, Turjaški trg 1.
32500
Juto
od embalaže in jutine krpe kupujemo. Ponudbe na npr. »Jutra, pod »Juta«. 32573
Bukove plohe
sveže in suhe. v vseh debelinah od 40—100 mm, ne-ožaraane, v dolžinah od 2 m naprej in v širinah od 16 cm dalje kupujemo. — Ponudbe na tvrdko Sker-bec & Bartol, Ljubtjana, Kralja Petra trs štev. 3.
£2528
Bukov In hrastov les
hlode za žago, kupim vsako množino. — Ponudbe t ceno in U3ve^bo množine ter termina dobave na naslov: Ivan Siška^ tovarna parketov v Ljubljani, Metelkova ulica 4. 32538
Pisalni stroj
rabljen. toda v dobrem stanju, kupim. Znsmka — »Remington« ima prednost. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Nujno rabim«. — S265S
Ameriško pisalno mizo
kupim. Ponndbe na upravo upravo »Jutra« pod — »Jutra« pod »Amerikar,-ska«.	32545
Lahko kolo
dobro ohranjeno, lahko tekoče, ev motorno do 4 HP, se takoj kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kolo /33«.	31785
Radioaparat
štiri- ali več^evni, se kupi. Ponudbe takoj pod »Radio« na upravo »Jntra«.
Auto
osebni ali majhen hiter tovorni kupim. Cenjene ponudbe e navedbo znamke In starosti ter cene pod značko »Anto« na upravo »Jutra« v Mariboru. 32682
Divjačino
kupuje ia prodaja Anton Vertiič. LJubljana, Stritar-Jeva ulica 2.	32738
Lep poslovni lokal
v pritličju, obstoječ iz treh prostorov, e velikimi It-lotbsml v Gledališko ulico, odda ta nizko najemnino Pokojninski zavod v Ljub. ljani.	519
Več lepih p:sarnišk)h sob
v n. nadstropiu odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica. • SOS
Delavnica
t dvema manjšima prostoroma sa išče u takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Lokal 16085«. — 32606
Trgovski lokal
obstoječ iz večje dvorane in dveh manjših sob, pripraven tudi za kako obrtno podjetje se odda v najem v večjem trgu ob južni železnici blizu Ljubljane na najlepšem prostoru sredi trga. Ponudbe pod značko «Lokal 5» na upr. «Jutra».
S24I0
Gostilna
na prometnem kraju v mestu ali na deželi se vzame na račun. Ponudbe na upravo »Jntra« ped »Prometna 16076«.	32592
UZk
Prazno sobico
z elektriko išče gospodična. Ponudbe pod »Uirni študij« na npravo »Jutra«.
32600
Stanovanje
3 sob, s pritiklinami, v novi vili, prvo nadstropje, takoj na razpolago. Ponudbe pod >-:000« na upr. »Jutra«.	32813
Soba
se odda gospodu. Kje, pove uprava «Jutra».	320C0
Dve sobi
v pritličju ali I. nadstropju se iščeta za pisarno. — Ponudbe pod «Pisarna» na upr. «Jntra».	31850
Soba
se odda 2—-3 gospodom takoj aH s 1. jan. 1926. — Nadov pove uprava cJutra* 32434
Zakonski par
brez otrok, išče stanova^ nje 2 sob in kuhinje. — Plača pol lota naprej. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Stanovanje — 16074«.	32583
Gospodična
išče malo opremljeno sobo, če mogoče s posebnim vhodom. Pomiba na upravo ►Jutra« ood rnačko »Soba 16051«.	32552
Sostanovalka
snažna, ki bi bi cama kuhala, se sprejme. Naslov v upravi »Jutra«. 32630
Prazno sobo
oddam. Sprejmem sostanovalko. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 16107«.	82631
Dijakinja
ee 6prejme s 1. januarjem na stanovanje in hraDO. — Naslov povo uprava »Jutra«.	82649
Dijaka
srednješolca, sprejme ▼ popolno dobro oskrbo boljša rodbina v sredini mosta. Velika, zračna soba na razpoago. Naslov po
uprava »Jutra«.
32660
Dva dijaka
ali gospoda se sprejmeta v vso oskrbo. Naslov v upravi »Jutra«.	32625
Prostor
za 4 konje in stanovanje, obstoječo iz 3 prostorov, oddaljeno 10 minut od gl. pošte, oddam stalno v pod-najem. Premene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Podnajem«.	32626
Gospod
akademično naobražen, iščo s 1. januarjem mirno mesečno sobo s posebnim vhodom In električno razsvetljavo. — Ponudbe pod značko »F. M.« na upravo »Jutra«.	32628
Opremljena soba
e posebnim vhodom in elektriko se odda. Naslov povo uprava »Jutra«.
Prazna soba
event. 2 vrtom, po odda Vpraša 6e v upravi »Jutra« v Mariboru. 32607
Opremljena soba
ee odda. Naslov v upravi »Jutra«.	32676
Soba in kabinet
z vso oskrbo za tri o«ebe se odda pri reaki Naslov v upravi »Jutra«. 32690
Lepo stanovanje
3 sob s pritiklinami, sredi mesta, v solčni legi, se zamenja s stanovanjem 4 sob s pntklnami in kopalno sobo. Odkupnina ni izključena. Ponudbe pod »Zamenjava 1926« na upravo »Jutra«.	32687
Stanovanje
v Mariboru
lepo, solnčno, opremljeno aR prazno, 2 sobi in kuhinja, se takoj odda od hišnega gospodarja proti 6me-«#čnemn predplačilu. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Lepo stanovanja«.	S2688
Sobico
Učem oziroma grem kot soatanovalec k mirnemu — gospodu. Ponudbo upravi »Jutra« pod »Visokošo-lec«.	82696
Stanovanje
soba in kuhinja, opremljeno, te odda takoj. Krekov trg 10.	82714
2 opremljeni sob!
išče gospod za takoj pri mirni stranki. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Soba 16165««.	82710
bo sprejemal oglasni oddelek v PreSernovi ulici it, 4
do srede oooldne.
i	. ;
S	Pozneje oddane ogiase se bo priobčilo le, ako bo i
»	dopuščal čas. »
»	s
•	■
•	■
■	m
■	K
■	m ^»•^•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■EBBSsaaagib
Opremljena soba
in ena parketirana, z električno razsvetljavo in kopalnico, blizu kolodvora, se takoj odda Naslov povo uprava »Jutra«. 32711
Separarirana soba
se odda s 1- jannarjetn 2 uradnikoma. Naslov pove uprava »Jutra«. 32732
Kot sostanovalec
se sprejme gospod s posebnim vhodom v sredini mesta. Poizve se v a nravi — »Jntra«.	32719
Dijak
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava »Jutra«.	32729
Dijak
se sprejme v popolno oskrbo. Naslov v upravi »Jutra«.	32744
Sobo
išče gospod s 1. januarjem. Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe je nasloviti na — upravo »Jutra« pod značko »Akademik«.	32740
Opremljena soba
z dvema posteljama, s« odda. Istotam se sprejme tud gospod kot sostanovalec. Naslov v upravi »Jutra«. — 32721
Mala separirana soba
so takoj odda. Naslov v upravi »Jutra«.	32730
Hiša (vila)
tik kolodvora Poljčane, 3 sobe, predsoba, kuhinja, veranda, 2 kleti. Pri hiši vodnjak, različno sadno drevje .vrt ia zelenjavo, njiva in vinograd z ame-rikanskim nasadom, noseč letno do 17 bi vina, z vinsko posodo vred, se proda za 63.000 Din. Stanovanje takoj na razpolago. Josip Sterk, Poljčane. 02604
Vinogradniki!
Samostojna dama išče — čedno staovanjsko hihšieo z vrtom in majhnim kosom vinograda, vse v lepi legi, ev. kupi ali vzame trajno v najem. Event. prevzame tudi nadzorstvo večjega vinosrrada — Ponudbe pod »Skrbna in stro-eo zanesljiva« na upravo »Jutra«.	32682
Radi nakupa prostora
prodam prav po ugodni ceni trgov«ko hišo z lokali, primernimi za vsako obrt, na zelo prometni cesti. — Kupen je ob&lmo stanovanje na razpolago. Zorž F., Vič. Tržaška c. 13. 32161
Družabnik(ca)
z 250.000 Din kapitala aH z garanHjo za dobička-nosno podjetje, se ifčo. Ponudbe pod »Novi Sad« na upravo »Jutra«. C2668
Družabnike
iščem za dobro Idoče podjetje Vešč sem špecerijski. delikatesne in vinske. delikatesne in vin-tisoč Din. Tudi posodim pod iet ja proti obresti« in službi s 1. jauarjem Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv 16002« na upr. »Jntra«.	32445
»Srečen božič !«
Gospodična M B., prosim danes ponovitev pe-stanka. - V. G. 32650
»Mojmir«
Dvignite pismo v upravi »Jutra«!	82641
Katera dama
bi hotela nujno pomagati mlajšemu samskemu višjemu privatnemu uradniku^ ki je zaradi bolezni seda; popolnoma ozdravel, prišel v zadreeo. Cenj. ponudbo pod »Iskrena hvaležnost* na upravo «Jutra». 32555
Mlada vdova
Zeli znanja i dobro Eitui-ranim gospodom za skup-o pomoč v življenju, najraje izven Slovenije Naslov pove uprava »Jutra«.
32665
G. Margaritta
Naproša se Vas za odgovor na «Henriko». 319-19
Srečen dom 28
Pojasnilo leSi v upravi »Jutra«.	32640
»Srečen dom 40«
Dvignite v upravi »Jutra«!
S2653
Privatna uradnica
27 let stara, neomadeie-vane preteklosti, mirnega temperamenta, želi znanja z gospodem državnim uslužbencem, ki bi imel vesolje do družabnega življenja. Le resne ponudbe pod »Jelka 17« na upravo »Jutra«.	3264G
Državni uradnik
26 let star Zeli resnega znanja z gospodično, bfva-jočo v Ljubljani. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo »Jutra«.	82657
Usmilite se
4 smučarjev iu pridružite se jim % izletom na tro-renjsko za božične praznike. Vesele in podjetne športašice naj takoj pri-smukajo, čeprav brez — smučk pod značko: >Ko-rajža velja« na upravo — »Jutra«.	32629
3 gospodične
izobražene, dobro situira-no, želijo v fcvrko razvedrila dopisovati z inteli-
Sentnimi gospodi. Cenjene opise je poslati ca upravo »Jntra« pod imeni »Sonja«, »Nadja«, »Llljana«. 32580
Gospoda
trgovsko naobražeua, lepe zunanjosti, želita dopisovati z fctotakima od 17 do 24 lot starima gospodičnama. Dopise na upravo »Jutra« podružnica — Celje pod značko »Lukeo ln Smukec«	32545
Vdova
srednje starostu inteligentna, lepe zunanjosti, ve-e-lega temperamenta želi zr.a-nja z istotakm boljšim gospodom v starosti od 4.' do 50 let v 6 vrh o poznejše nitvo. Prosi pe polni "naslov s sliko. Tajno?t zainmčn«* Dcrnse pod Šifro «Ruža> ia podružnico «Jutra» v Mariboru.	32502
Zasebni uradnik
s stalno eksistenco v 1 r-vat>kem Z.agorja, blira Z.i-greba, z lepo urejenim stanovanjem, 48 let star. zdrav. Seli zanstva s st;»-rejšo^ Slovenko, lepe zunanjosti, neomadeževane prt?-teklosti, dobrega srca, svrho ženitve ali skups ga življenja Dop^e ? najnovejšo sliko. ki sc pod Častno besedo vrne. ,-e prosi na upravo »Jutra« — pod »Cinovnik«. 3;MC1
Dekle
se Želi ^ poročiti z vdovcem, ki podeduje ?vo'" hišo s kmetijo. — Deri = pod značko »110« na ur-'*: vo »Jutra«.	S25"
Trgovec v
Makedon?^
(Slovenec) to želi pori čitj s samostojno gospod-;: no aH vdovo, ki ima snJ-sel za špekulacijo ia ima nekaj premoženja. Ka« : žepitve je prišel v Slovenijo. Dopisi ca upraro »Jutra« pod značko »Mac -doneč 25« z naslovom r svrho nataDone-TŠic pisir,.'-nih informacij. ' 32591
Pekovski mojster
izobražen, prvovrsten str-kovnjak, samostojen, premožen, samec. 50 let star. ieli poročiti jro^podično ali vdovo s pekarijo. PonuoV na upravo »Jutra« pod »Pebiriia«.	?2*>r
Samostojen trgovec
blizu Ljubljano, želi radi pomanjkanja znanja por čiti gospodično, staro ' 26 let, e nekaj premoŽenj;; Resne ponudbe 6 sliko poc »Lep3 bodočnoet 1597?« upravo »Jutra«. r.211v
Trgovec
starejši, samec, inteligenten, dobro ohranjen, z ličnim posestvom, želi znan-ftva s 85- do 45!etno inteligentno. duševno izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, lične postave, s premoženjem. Ponudbe pod značko »Odkrit in plemenit« na unravo »Jntra«.	32572
Gospod
plemenitega značaja, želi tihega, ljubeznivega znanja z resno mislečo gospodično s primerno doto. Polne ra-•lovp pod zna.r-ko »Srečen Božič« na podružnico »Jutra« Maribor.	32781
Belo vino
leta 1924.. prav dobro — fokleteno * LjnMjani), se radi potnarikanin prostora ueodno proda. Naslov je oddati v opravi »Jutra« — pod »Štajerski rizling«, na kar ee pošlje vzorce in ceno.	32706
Maska ura
je našla Dobi se Kri-
Dečka
10 mesecav starega odda:i za svojega. — Naslov jx>r» unrava «Ju!ra». 3217!
Pozor!
Radi bolezni se prod? koncesijonirana etarinarn* z mnogovrstnim blagom. — Gall. Maribor, Koroška c. 6t. 18/1.	32473
Pletilni stroj
štev. 8/'60 imam, grem delat na dom ali prevzamem delo. Naslov v upravi *Jj-tra«.	3256."
Dojenček
se sprejme v dobro osl.r-bo. Naslov v upravi »Jr tri«.	' 83624
Za božične praznike
si želite nekaj bolf^eg;-!
Restavracija Mikiič
nasproti glavnemu kolodvoru Vam nudi uber^ bela. rdeča In črna vina po izredno nizkih eenab.
Otrok
SO vzame v rejo. Vpra^:--v uriravi »Jutra«.
i»i-iho''—10
Xa fino domačo hrano
se spojni" V0<; gospode , istotam so odda meblova-. na soba ta 2 gospoda. — ževniška ulica 9, pritličje. Naslov v nnr.n1 »Jutra«.
327ft.i	326-04
'—lici"	"""" ■
Its Miftti! fn npoletno darili
znatno znižane cene v modni trgovini Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg 18
Pull-overs, g8i*con-blouset (bubl) Tunika, sveateri, telovniku volnene In svilene iopc, nogavice doko'enice. rokavice, športne čepica! mo<M klobuki, moško in damsko perilo, d.imske torbice, listnice, narfuv-f-no milo, itd	Velika izbira kožuhov!rt.
O a o ■ C3 ■ C3 ■ ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ C> ■ O a C3 ■ C3 B C.-V
____ _ | >
Micilsko podjetje .Jusonort
Liubliana, Tavčarjeva ulica 3.
s podružnicami na SuSaku, Jesenicah in Rakeku se pr^
porofa vsem ceni. trgovcem in industr ialcem za vse špedicijske in carin, ske poile. Za selitve so pohištveni vozovi na razpolago. Vsakojakc informacije brezplačno.
Družabnika
nrcicvro ff/joeoba^gi, e '.f/i-^j ksoitab isJSe ra Csrc-tio-rsij fcM«i n'aj»s v<lo-»c.. ?ct«'IH* po<1 »B B. .3386« 3* uttsto >Jotra«.
£261»
Gospa
lig. ucltnuata, s čaljfo stanu rTst«o> H pstMtaj* j* Stl.ftVi Din kipitil«. h--Site priFto^ri kot .irff&ih-sr.anjfce.fi, c. £ itohro -limfne po-ljeij. v uvrhc >č'iitlovM)j». Porurthe po<i B. r'-> sa ose. <Jctn*.
RfeO
Golobe
;:o?»2t!-f	A fc.
bele mc^ir.e krolarj? 0-i-■U Scstej. LjnMJana VTJ. X«fraiov» S3 (Sp. Slika)
Velik pes
Eovaj. volčir- [^'ffiv. n»o*.r.. k« proiia. Našlo* v oi»»»i >Jatr»c.	bi*K
Kanarčki
hweerj!. sa ffcjh^r. s« c«. eo pro'Ijijo zantili preselitve. Sbec! od So do !<*v srnice fo Oifi — S Goj2Bit£7. tvosjnža« aH-*. u h., trasvo. s2ss4
Psica
rolJf;« pif.ro.	sivo
črnikasta. v* j,- zatekla Pote*«* g« pri vratarja f* trovart« Dnioa.
Lovski pes
t* j« es^ii a BAatnkc. — fiajrfit(*|ja p opravi
»Jftrtra«, Naveefc* dtetilko
ittftTikg.	S2534
Doberman
etar. efciic nadela j S^sitv povo apr»va »Jutra«. $2877
StlepuSta
»sata
namočena
B. II, Lil
nesproti hotela .Union*
*
r1
Zahvala.
Tem potom se najfopieje zs-bvaliajem s. H. Watzkeju, pri-tnariju celjske javne bolnice na gk!. oddelka, ra težko trebušno operacitc (Kaiser-Schnitf; moje žene. Spretna roka gr. specialista je operacijo tako temeljito izvršila, da je moja žena tekom dveh mesecev popolnoma ozdravela^ krnske tepli«, 17. det. 1925.
GoJoS? JCaroS, ffisatac Tfe pra. OSŽte. SoJ«?!* Jtasipina PskSap. pcsgsisits
V*hS7 c
p-
Valovite lase, m ravne in lepe
kod e, stal"e rn do^olrajne d«-;2ete i „l3oSsSe"»«ikom proti visgi in \sakemci slabemu vre-. ienu. Steklenica zadostuje za več
(' /•> mesecev In stane Din f>5. Lepe In S V sijajne oči d"blte :: čistim, vege-J&> * Jbilmm sokom .Diamant*, ki je «3tč.i.:!u .' ntškodljiv ter stane Din SO. Nemd-knii:v azijs«: >ok za rast lepih obrvi Jn trepalnic Stane Din 45. „Wibra* daje' gosto rast obrvi, ki obciera ba:va v temni barvi tei slane Din KO. ,Cn A* udstranjaje v naj-c a#em ča«o rde-Sco nosa, i'c in rok ter stane Din 55. Glavna iaOga: Schi5de.--Schenke, -'»ris Wien. 2asto-> siv« 23 Ju^o-lavijo: Milan K Kojka. Zagreb <akOv!čeva ulica 8 a. Zahtevajte cenik! t.'4£C a
kupuje
po r ai vigjih cenah
tmm i. Kit
Židovska ulica.
liOlf Lflii'. «9 830 It?
tvormlki nov: rii gene* rsoari?anl ta Ivorničkim jaasstvom takcij« a
UJjSO.
mmmmi i
mwm \
m mmM i
^ 13391« j
at»?raino tastasstn | ftoiorestslHHt Dsi-nsiaot
MlSr!
PosMt« na5a sklaaiit«
Piatevna pola3n Kcrnp"eUia montažs
ir
Najprimernejše	H	darilo	•oooo • e o e •
S		cT"	
so mati božični zatopil s Šampanjcem in vinom V buteljkah znamke
@'otar $ouuier
(Sor. JZaclgona).
Dobe se v vseh delikatesnih trgovinah v CjuSijanL
j»ajm.iw

T "«Kmnnnramnn>m>m»
Damske kožuhovina ste plaite in iope ter vsa modna krzna pri
L ROT sedai testni trg Sf nasproti tvrdke Kenda Za Boli! posebno zniiane cene S
KUPIM
'iti! S ISbliilil
ZA6Rw3 PanTftaS t B.

v sredini mesta Litibliane. V poštev pr'de tudi privatna hiša., v kateri bi se Inhko restavriralo trgovske prostore. Ponuibe: LJUB'JAMA. postni predal 85
»»»»>»»»»»♦» t » t>l
Zima se komaj
pričenja, mraz bo hujS!"
Kožuhovina
Vas veruje
mraza.
Božična darila
vseh vrst koVihnvIne ro znižan'*1! cenah pri trrdld
ELEGIJ EBEff, krznar, Ljubljana.
Kongresni trg.
r
'ZjO hnš d ziiiznnp cene ori stareznani solidni f jrdfc
Gričar 4" Mejač
konfekcija samo Seicnburgoi-a ulica S.
Vajenemu občinstva vljudno naznanjam, da sem otvori! poleg to obstoječega brivskega salon« tudi damsk: Sesalni salon. Ker sem ■ji zagotovil 13. svoj obrat res same prvovrstne moči. tspam, da bc« -fen. rco^el cenj. dame vsestransko zadovoljiti.
Poleg tega imara tudi veliko nalogo parfumerije in kosmetik« od jvetovnoznane tvrdke «D r i a y» Pariš, ter prodajam koloajske "•ode ;c vse vrste parfumov tudi ns grame.
Cenjenemu občinstvu se priporoča aa Obilen pese?.
TUBH? feHvee !n irlzs?,
Ljobrasa, Mikloilčeva cesiaT
_v paiaii Vsajemnts potelilnlta --
Dr. A OetbsF*!ev
ccivni prašek ^ u Vanili;cv siaSkor
fcvetia glsv^.	>
imata svetovni glas. Dobila se povsod in v glavni zalogi
Jfos. Selclls Maribor
Knjiga receptov na željo brezplačno in poštnine prosto.
Velike prednosti
nove Zeissove zrcalne svetilke, armirane z mlečnim steklom in s širo<o vzhočen>» za-kinpno s'-odel co lz motnega stekla Od^a-de o vsi deli armature, ki bi u'egn H dela<i stneo (res ično dokončna izraba Iu6) Intenzivno raz veli u e prostore in rge ob dale-ko»e?nem iziarivan u svtt obn h iarkov in
d rektnem osveil eniu stropa obenem ZaJnji napredel; na turiiču ra^svetlievauja z acaino rais,e i«vo Zahteva te iiustrovani katalog .Bel* 402.
jjroBln«
pomeni aafveSte <xobllfa la£t ob lato časnem prihranka toka za 'ilotbena okus, ra.st« vn« in orodataln« prostora, pisarne Čitalnica, delavnice, topa, re-stavracl a t«A.
Zastopnik:
Feraasd Bore, B »ograd,
Knez Miha jo v Veaac >3.'l±.
tMm
Zahtevajte povsod
.2306 S
NAZNANILO IN ZA1VALA,
Žalosti potrt naznanjam, da ie naž ljubi oče, gospoc
lurii Gnieida
posestnik In trgovec v Gor. Kanomlji pri Idrij:
v tceV. dne 15. decembra po do'g? !n težki bolezni, previden s> svetn{3jsM za umirajoče, v 81. letu svojega trudapolntga življenja mimo preminul.
Pokojnikovo truplo so poio?1IJ k večnemu počitka 11. decembra na pokopališče v S->. Idriji.
Srčns hviila vsem blagim srcem ia sočutje, pocebno pa čč. dobcvSč nI ter prijateljem in znancem, ki so nepozabnega rajnika spiemlli na' njegovi zadnli poti.
Utfju. iS. s« 59C	Prof n»K oras in tM tmiiiiki.

szicienov
ki ga lahko teaplš do> ceneje kod drugje S Oglej si bogato zalogo naimodemojših, najfinejših, kakor tudi prip»oetib klobnko« pri
Jos. Pok nasl. A. Jamnik, Ljubljana, Stari trg 14.
Veletrgovina
Trgovski dom v Mariboru
nudi ze nefeup božičnih daril izvan« redno nizke cene.
Novo!	Novo!
Otvor tev novih velikih trgovskih lokslov v suterenn. Ta se bode prodajalo na tisoče raznih ostankov blaga po novi reklamni ceni. Za obilen obfek se priporoča 12373	Ivan Pregrad.
Sa pespsdes
za obleko (3 mtr. močnega ločna)
Hlače ingotov!jene iz finega črtastega fcamganzs	»	2
» jahalne iz močnega štruk&t	» 1
* navadne	n	i
Telovniki pleteni	*	II
Srajce rimske ple*e«č	»
Jopice spodnje pletene	»	:
I llače spodnje pletene	»
s< » iz belega platna s borduraic:	»	;
a s iz porhata	» .
u .-» i/ molino	»
Srajce iz cefirja z dvems ovratnikoeoi,	> i
» bele s trdimi tirsmi	»	<
ji iz flanele skaufske z visoktH« si" tttzkim ovratnikom *	i
» iz eefirja navadne	a	'
Samov,eznice fino pletece	*
Nogavice barvane	t
Rokavice »	;
2epni robci	*
Za ženske:
Za plašče (3 metre finega velčrorsuSrna -f vseli harvaTi) >	3.'
* obleke (3 metre močnega ieviota 130 cm) v vseh barvah »	i;
» * {3 metre močnega gaberdena 100	cm) v vseh barv. i>	~<
k m (4 metre modnega porhata	»	7(
Jopice iS volne, dolge, v modnih barvah	u
Vestije is volne v modnih barvah	»	H
Jopice iz volne, kratke, v sodnih barval;	»	f
Srajce iz belega platna	»	1
u ftanele	»	i
s> zimske pletene:	»	?
Hlače »t	%	t
Jopice spodnje pletene	»	3
Predpasniki iz klota	»	4
» iz tiskovine	»	1
Nogavice črne ia ruj«v»	»	1
Rokavice	»	3
ta otroke:
Vestije pletene za dfeJfte	»	t
» » » deklice	»	8
Srajce'za d.»čke >» cefira in flanela	»	3
Hlače za dečke »gornje kratke in doige	t	<J
Oblekce za deVlice (iz volne pletene^	v	4
Oblekce r.a deklice iz porhata	»	2
l>redpasn>ki 13 klota	•	2
Oblekce spodnje za dečke in elekliee pletene	»	3
Nogavice črne in rujave močne pateat	v
Srezkonkarenčne cane:
Platno za rjuhe l.VI cm Široko bek>	»	2
» za perilo 75 cm širofeo belo	T
» s-irovo 68 coa	»
Tiskovina	a.	J
Planeta /a perilo	»	1
Porhst za obleke	»	1 , Svilene rute in Serpe po tovarniški ceni. TotU n« debelo}
Vse blago se na Jelio po«lie tudi po	poitl proti povaetjo
f,Spectrum(f d. d.
it Ispia. IM) io Krst t
tvornica ogleda! in bmšenega stekla LJUBLJANA VII,
Medveduva ulica 38, telefon 7S5
Zagteb. Beograd. Ostjek. SrediSnjica: Zagreb.
Zrcalno steklo* poriaino steklo, mašlnsko sleklo 5-6 mm, ogledala, brušena v v»eh velikosti'! in ( b! ka'n, kakor lu2l brufiene pio/ome šipe, l/bočene ploSfe, »slekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala.
znamenite svetovne tovarne
„TOBLER" (Bern-Svioa)
fcMratas B$t8jst?o ia sklad Ue »	LI.L
„oborot"
Beograd. Knegmje Ljubice ulica 15, Teieton 31 89l	Zahtevajte ceniki
parjume,
[ kollnsko vo9o, toaletno |mib, brivske poireblcinc,
itd kot pripravne predmete za bo- j žično ia novoletno darilo pripori.ča
PHRFUfficRiJH e STRTJIOLI" ! LJIIBLJHHR. Pod TraaCo £t I
12663 t _ _
^ygDagnaixiyijoDC
«——■—»■———■■—»»■■»» • ■
■ osah oeSjili mestih drZaoe ;
iSCcmo	a J
cene vsemu blagu dokler traja za og» znIZane. — Lepa izbira klobukov, čepic* srajc, spodnjih hlač, dr. JSgeria perila, damskih reformnih h'ač, ovratnikov, kiavat, ftoga- ■ vlc, svilenih bluz In šalov, trikotaže, fine parhimenie in drugega bla^a.
Stranka, tal kuoi sa pratao SO Olil blaga, dobi poleg sniZana cone le v blagu rabata.
B, Voselfnoaift A Komp., Maribor,
Gosposka uliea 20. 469« ■ «n»»—■■■■■■«■»■■■««»»■—«■»«»»«———sss
Trgovci I
zahtevajte eenik tn vzorce,
čudežnih sveč za božič,
edini slovenski izdelek, najcenejSt <n naiholjgL bengal čne žveplenke, bengalične gvetico.
Bengalični ogenj
v vseh barvah brez žvepla in smradu za mi« klavževe večere in gledal ike odre. Lovske pa«
trone vseh kalibrov v rasi. bengal barvah. Aparat proti vlomu, za vinograde in drugo Cenite ognj metnik predmetov pošle se na zahtevo.
prva jugoslov. pyrotehnična tovarna v Celju.
Pyrota,
j jj a a a 1x3:3^3:3 a
EEEEEEEE-I
Grajski trg.
M. Feldin.
Maribor.
za prodalo moSbiti in lensliili blagoo ter belega platna Itd. proti proviziji. Pismene ponndbe na tordho
JMuIes', B. Kolin, M
Hatzooa nllca 10-12.
\
Ravno dospeli«
Najboljši šivalni stroji
z 15 letno garanciio in r>o«k v rezenfn brezplačno. — Po nizkih cenah in na obroke. Ceniki na razpolago.
Samo pri Jos. Šelovln-Čadeo,
Ljubljana, tteatnl trg 13.
Posestniki hiš v Gradcu
maui 111 ...................................................
se obrnejo, ako nameravajo
hiše na hitre e prodati
na poznano tvrdko
BoalltitoDbftro Viosor ft Komp. Oras I, Juagferngasse t
Nikakih stroškov, samo provizija
ako se zaključi kupčija.
J
F. B« L.
LJUBLJANA i
Kar lovska ceste 4,
44 ŠIvaini strofi ) Otroški vo/ičk)

ca f.'om*Uj rabo širila, krojač hi čevljarja —
lit ^ lik* ki cel^l-i i vplik® is bir« v*atovratoih so<1flo* po oa4o«ik> mislih eeoaa
Dvnko*esa
sa '»vokel« e.*. Boiorjo (t otroško ao2»?k# is oajfolj. lib n«wHk!b. franro«ki^ fo to^ara, aa vaU-
ko la oalo.
Sprejemajo se po ara vila i
i I zračni vozički In i stoOce za otroke
Ia njnSja
Mehanična delavnia
Pow-t.nl o<!<1»l«i u pein-
nlnlk rtrojcT. otioOlh »o- ' ^oiiji*« W rtoli.k la at-■Vko. IW ftm.HrT.pJ* * lira M w »rili Ko.TItl — «r«Hn -	AvokslM 1|tfiM MaKkl tri n* *
M popoln««« pr»»o»* t« roljvl-Bj Milko. II n dohj-
akiaalj» Sa« siae., jo
fT-Men^erjl
Motorji
Tricltljl In ma]L-a
u	Id 'trkllrt u>l 4
■to 8 M s. dobijo pa prav ol*U mai
.Frw». I«	.nvt»Vk«.
».ml. « »'»(I. »lika H- | Mr* m koakaratvth m*K

CENIKI
(t*okolw, nkol orjfi. o< ro-Itl!. !«	rotlfkov.
|T>ln*h itrajf. ta 4#lo« teofc*. tn<Uj» •• atevte.
d.ck^ Is »Sekiii-«. s* krogljliolli lotMiih. J «rt fo. firlrtafi. kol cormliu
« um ja »biiki
Znižane cene pri
M
U)
F. B. L
Zaradi opustitve obrata se bodo od dne 10. dec. ti. razorodaiale vse Mcasta ln plišaste igrate, pančke ln dr. lastnega izdelka, tako tad velika množina gumiia, celuloida in sneh. igraš z 28% po* pustem. Razprodala se vrši d» nadalfnega v trgovini Karla Worsche, Mar bor, Gosposka ul. 8. kier se bodo Igrate todi prekapcem oddatale po izredno nizkih ce-iah. Nepovralllto kupna priložnost.
prva ]fl$os!imnulio tovarna otroških Igrač
12SS3—t
Radi preuredbe gospodarskega obrata ima na
prodaj Franc ICošak, posestnik na Grosupljem, več lepih plemenskih tn m >lzn!h krav
(tudi s teleti) in telic lastne reje od izbranih staršev Proda se tudi 1 zeio lep plemenski bik, 2 in pol ieti star, simodoiske pasme in 1 par lepih, težkih, vseskozi zanesljivih konj (pramov konj in kobilah Istotam je naprodaj tudi več dobrih, težjih sank, več lojtersk h in drugih gospodarskih voz, 1 nov samski voziček (zapravljivček) in 1 iep koleseli, nekaj novejšega poljedelskega orodja, kakor njivskih bran in Sjckovih plugov ter drugega gospodarskega orodja. Vse si je treba na mestu ogledati.
12512 s
galanterija, pariutnsrifa, srebraina, sanjati Izdelki, per i©, trikotaža, itd.
0 "
■
o ■
o	, =
o Oaspar6!
oddelekc Oetail
ingeb* o
g	oooeieK c ueiaii	Q
« Klapibor	Aleksandrova cesta 23 ■
0	o
oeosoioioioioioiotoioioioioio
i*. n. bančnim zavodom ter industrijskim podjetje??! dobavljam postavne knjige itd. po posebnem nanoč lu v fini in trpežni vezavi v najkrajšem času*
Knjigoveznica in črtalnica
A. Janežlč9 Ljubljana
Florjanska ulica 14
v •	•
Najboljše in nacenejše ii
dobite v parni pekarni
VILJEM BIZJAK,
Gosposvetska cesta 7« Podružnica: Marijin trg štev. 3.
POZOR! Direktna prodaja iz tvomice v Rogaški Slatini,
Naipooolneiii so novi
" taMli stroii.
Za vsakovrsno obrt in industrijo najbolj priporočljivi.
Večletno jamstvo.
Brezplačen pouk v vezenju Znižane cene Plačljivo na obroke
m. VOK,
Ljubljana	riovo mesto
■J*
Zveza knltnrnlh drnitev javlja svotemu članstvu, da je preminul njen požrtvovalni član in predavatelj
Lovro Tepin
višji iivinozdravnlSs In ravnateli dri. podkovske S®!e»
Blagemu pokojniku ohranimo časien spomin. Ljabljaoas dne 19. decembra 1925.
Predsedstvo Z. K. B.
'fllrt nagrobni križi, vrtne ograje iz litega železa, i I lili vsj (jjii^j jz sjve železne litine od Din 5
za i kg dalje.
Uctanovlieno 1852.	Ustanovljeno 1R.S2.
j j, „mw„; TEODOR KORN, LJU3LJANA
Poljanska cesta it. 8 (preje Henrik Kom) 7"a73
Krovec, stavbni, ealanierij^ki in okrasni klepar — Instalacija vodovod jv — Naprava strelovodov — Kopališke in klo-;e ne naprave — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (fkatls) za konzerve.
sna
K.
R. JEŽEK, torrna stroiev, livarna železa in kouin
Maribor, Melje 103.
m-s
Najlepšo božično dar«!© je brezdimno preizkušena lovska paškas
katero dobite že od 1000 Din napre' samo pri tvrdki P. Raknee^, Ce ie. |
SUMARSICi PRISTAV
Dne 1. januara 1926. ima se popuniti kod vu-kovarskog vlastelinstva u Sremu jedno mjesto šumar-skog pristava. Reflektanti moraju biti absolventi Jamarske visoke ili šumarske srednje škole (akademije), ie državljani SHS.
Ponude sa prepisima svjedočaba neka se šalju do 25 decembra 1925. na „Šumarski ured vlastelinstva Vukovar u Sremu".
Samski nred nlastelfnstua Vnkoisar.
U Vukovarts, dne 10. decembra 1925. Broj 594—1925.	,
	
	
is?	
@eihoce (isvcflfctija v afel/e/a
nastanejo navadno v mračnih jesenskih In zimski dneh T<krai polaga vsak naivečjo važnost ravno na fotografske plošče, ■ a dobi lepe, izrazile negative, neoporečne gradacije
Agfa - Ultra - S pedal - plošče
so tud v takšnih slučaj b naibolj pt.kiadne za slikanje, posebno portretov ker so zi lo občutil ve imajo dovršeno sto metanje tona n veliko rostost r>r' osve'lien a, a rx> eg t. ga še izvrstno gradaciio. Zelo prikladne tudi za umetno luč Zahtevajte prostv kt A 6 brezpla no pri gen. zastopstvu VILJEM BRAUNS CELJE	6911-a
AGKA - BEKI.IN S. O. flG.
precizen faiirikst 2 lo 4 sedežen
»o
iwr sizd
pr hranfes
99
OPEL" po5*®8aica
2SS EB, illca 73
Sššemo zasfoonika v Ljubliani

2 vprašanji prosim!
Ali so Vam zaaae
velike ugodnosti naše božične reklamne prodaje?
Ali ste se Isto i« ndeleilU ?
Ako še ne, stor te ;o nemudoma. Uverjeni smo, da bodo naše pošiljke napravile Vam kakor Vašim dragim neizmerno veselje. Tudi Vi bo-
dete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročili, o čemer narn priča nebroi pri-znalnih dopisov, od katerih nekatere spodaj navajamo.
Da seznanimo širšo publiko z našo izbomo spe-cijaliteto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izvar.redne ugodnosti.
Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor naroči
6 steklenic naffin. „ODEO!T parfuma
lepo sortiran v kartonu za samo Din 65.— (namesto Din 90"—) za sledeče :
L) Na udeležbi pri razdelitvi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku:
1	nagrada v skupni vrednosti
9 nagradi po Oin 10.000
4 nagrad« po Oin S OOO
2	nagradi po Oin 2.000 10 nagrad po Oin 1 OOO 41 nagrad po Oin 800
2.1 Na razdel<tvi 5000 posebnih nagrad v skupni vrednosti Oin 450.000 na ta način, da mora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razven tega pa v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50 000 D n.
Polti te r«dai takoj po nakaznici aH v denarnem psma znesek Din 65 fnarefi (f lahko iadl več kartonov naenkrat}, nakar dobite obratno našo krasno zbfrko 6 steklenic .ODEON* parfuma. Vsaki poSiijk' ie priložen kupon s tekočo Številko ter razdelilni načrt za nagrade, s koilm <e smatra strinja'oom se vsak naročn-k. Vlaganje ozir. porazdelitev kuponov za velike nagrade =e vrši pod nadzorstvom kr. notar!«
Kako pišejo naši naročniki i
V časopisu sem hraa Vaš oglas za nagrade. Ker sem se pri svoj h znancih prepričala, ds so Vaši pa-fumi. kljub ni-ki ceni res fini, naročam en karton. 65 dinarjev Vam pošiljam posebej , . .
Vaša poslika ml ie napravila niči veliko veselje — Tako lepe izbere 6 steklen e za samo 65 dinarjev nis<-m pričakovala V enem ovitku sem našla priznanico za "osebno nagrade. Pošljite mi, prosim še dva kartona po 6 sttk euic. Znr>ek Din 130 — pr lagam . . . __M P. Liubliana.
Zelo veliko srečo sern tmeta. Pri prvi pošiiiatvl sem dobila priznanico za posebno > aerado. Ko sem vnovič naročila 2 kartona na sem r.ašla v enem zopet I prznan'Co. Pošljite mi pro Im takoj «e dva kartona. Tadi več mojiti priiateijic »e |e odločilo za naročilo ...	B. U Beograd.
Naročite 'nrei nemudoma, ka:t' naša reklamna prodaja traia samo do 27. decambra. Tudi Vi bodete i našo pošiljko zadovoljni!
„0DE0N", fovanra Uiw\\M Izdelkov in parfumov
Uubliana, Vegova ulica Stev. 8/«-
>wš
Din SO OOO
Din 20.000 Din 20.000 Din 4.000 Din tO.OOO Din 20.500
r
Da rmopoilmo todl p. n. I ubilaeskemu obfiinsivn udoben oaknp svojih priznan h, deloma scetevno-znanih specHalitei,
smo otvorili 19. decembra
svojo podružnico
v Prešernovi ulici 5. m l® al mmi
V tej. po Izvirnih umetniških načrtih docela novo opremljeni prodajaVni borno nudili svojim p. n. ljubljanskim odjemalcem-vse obifialno droserijsko blasn, tako kemikalije, zdravstvene in kozmetične preparate kakor vsakojake potrebščine za postrežbo tn neeo bolnfknv. dojenčkov Itd. v bogati izberi in kar najboljši kakovosti.
Še posebej si csojamo opozoriti cenjene dame na svojo teredoo dobro asortira-no • zal ono najizhranejšili francoskih mil, parfumov tn drugih lepottl.
P. n. fotografom ln ljubiteljem fotograf i|e smo na razpolago z aparati, ploščami. pap;rji in drugimi potrebščinami najslavnejših francoskih ti nemških tvornic.
Za točno postrežbo ?a solidne eer.e jamčimo s polnim ug!eA>m. katerega si Je stekla naša tvrdka v svojem dosedanjem poslovanju širom Jugoslavije.
Drogerija
Sanitas, Celje

j