ZSMS
Tudi to je Evropa
Po skoraj desetletju gospodarske krize in družbene krize, ko smo vsi skupaj ugotavljali, da obstoječa obli-ka samoupravljanja nikakor ne pri-speva k ekonomski učinkovitosti go-spodarstva, je tudi zakonodajalec na-redil pomemben korak. Z novo za-konodajo (Zakon o podjetjih) je raz-veljavil velik del (dotedaj skoraj sve-tega) Zakona o združenem delu.
Sedaj izginjajo TOZD-i, POZD-i, SOZD-i in ostali OZD-i. Poraeni pa nova zakonodaja vsebinsko še nekaj - dosedanja neučinkovita oblika sa-moupravljanja v gospodarstvu je ob-glavljena.
Nove zakonske rešitve se ozirajo po zahodnih vzorih. Uvajajo se del-niške družbe, družbe z omejeno od-govornostjo (poznane kot GMBH) in ostale, na zahodu že dolgo uve-ljavljane oblike podjetij. Spet je do-voijena beseda »dobiček« in kar je še takšnih izrazov iz gnilega kapita-lizma.
Pri vsem tem pa zakonodajalec ni natančno vedel kako naj uredi pravi-ce delavcev v upravljanju in vodenju podjetij. Na zahodu je udeležba de-lavcev pri odločanju v podjetju ureje-na z zakonom. SOODLOČANJE (participacija - pa ne zdravstvena), kakor lahko sklop pravic delavcev poslovenimo, je npr. v ZR Nemčiji natančno urejena. Delavci volijo t. i. obratne svete (Betsiebsrat) preko katerih lahko vplivajo na ravnanje lastnikov in direktorjev podjetja.
Soodločanje je v zahodni Evropi točno opredeljeno in omejeno, ter prav zato postavlja podjetja tudi v tem pogledu v enakopravni tržni položaj.
Če je torej naš zakonodajalec veči-no rešitev v Zakonu o podjetjih uspešno prekopiral iz učinkovitih za-hodnih (recimo nemških) zakonov, pa je glede soodločanja delavcev to
priložnost izpustil. V vseh podjetjih, ki niso v »čisti« družbeni lastnini je soodločanje delavcev neustrezno urejeno. Verjetno zaradi naše »sa-moupravljalske tradicije« je predpi-sano, da npr. v skupščini delničarjev delniške družbe v mešani lastnini »sedijo« tudi delavci te družbe, ki niso delničarji. S takimi določbami smo spet postali edinstveni v Evropi. Naša delniška družba spet ni taka kot so delniške družbe povsod po svetu, spet je nekaj posebnega - to-rej jugo-delniška dnižba.
Po drugi strani pa država delavcev ne ščiti niti toliko, kot je to v navadi po svetu. Pri načrtovanju personal-nih sprememb (odpuščanje delavcev, razporejanje na druga delovna me-sta...), se vodstvo podjetja v večini primerov ni dolžna ozirati na predlo-ge delavcev, kako naj se take spre-membe izvedejo kar najmanj boleče.
Ker je tako stanje po našem mne-nju nedopustno in pod ravnijo razvo-ja delavskih pravic v Evropi, OK ZSMS Lj. - Šiška sproža zahtevo po doslednji izpeljavi SOODLOČA-NJA delavcev v podjetjih, pri četner se mora dosedaj izrabljeno samou-pravljanje korenito spremeniti. Zah-tevamo tako obliko in vsebino pravic delavcev, ki bo kompatibilna (združ-ljiva) z ureditvami v Evropi. Hkrati smo že na kongresu v Portorožu v programu nove ZSMS zapisali tudi zahtevo po nepolitični zaščiti in par-ticipaciji   mladih   delavcev.
ZSMS ZAHTEVA:
- UMIK VSEH STRANK IZ PO-DJETIJ
- SINDIKALNO SVOBODO IN
-   SOODLOČANJE  (PARTICI-PACIJO)   DELAVCEV   PO   ZA-HODNEM VZORU
-  MEZDE (plačilo za delo) PO ZAHODNEM VZORU
Jani Braune