Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo jela Št. ;k0- Drn, >do. bo ob- ne- sla ne nov alci aff uk« « v 3 5. j te! Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutla, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 [ m Leto XX. - Štev. 31 (1011) Gorica, četrtek, 1. avgusta 1968 - Trst Posamezna številka L 50 Boleča skrb staršev za bodočnost otrok STRAH PRED PRAGO sl*1 sn)i 3V' & ►B)= vic11 Cof jdi« Ufi . na)' rli)i uit h , d* 0* , te n<&' ,lcov' bi le^ ,rW .vit lit' iziF l.OO0 &’• si^ f \pc> Pogostokrat se starši zlasti tedaj, ko otroci začenjajo srednjo šolo, pritožujejo. “Kaj bo z našim otrokom? Doma se ne Uči, ne dela nalog, v šoli ne pazi, samo zabava mu roji po glavi. Tako dobiva slabe rede, zato ni zdelal, ali pa mu grozi, da bo padel.« Kje naj iščemo vzroke tega, za starše tako perečega problema? Večkrat je temu vzrok skromna nadarjenost otrok. Otrok v šoli ne razume, doma pa nima nikogar, da bi mu pomagal, triu dajal poguma in zato ne zaupa več vase, se sploh ne loti učenja, se ne spravi k pisanju nalog, češ saj je itak vse brezuspešno. Takim otrokom je treba predvsem vlivati pogum, jim pomagati in razložiti, kar ne razumejo. Treba jih je tako rekoč voditi za roko kot majhnega otroka, ko začenja prve negotove korake. Nič ne pomaga tarnati in se jeziti, češ saj je že dovolj velik. Sedaj bi pa že moral vršiti svojo dolžnost samostojno, ko imamo vendar toliko skrbi in dela. Res je, da starši Premnogokrat tega tako odgovornega dela zaradi prevelike zaposlenosti ne zmorejo, včasih je pa tudi res, da ne obvladajo Predmetov, ki se jih tedaj učijo v šoli, ker se jih nekoč niso učili, marsikaj so Pa tudi že pozabili. Včasih je pa šibka ali nestalna volja ^rok neuspeha. V takih primerih potrebuje otrok neprestanega spodbujanja, treba mu je predpisati stalni dnevni red in fe na druge načine podpirati šibkost ali "estalnost njegove volje. Skrb za vsakdanji kruh pa premnogim staršem ne dopušča, da bi se od jutra do večera ubijali z otrokom in se zanimali, kaj dela; prepustijo ga samemu sebi, kar čisto gotovo ni koristno ne za otroka niti za starše. Nekateri otroci so pa zaradi šibke volje raztreseni tudi v šoli. Ker ne pazijo, marsičesa ne razumejo, dasi so še zadostno nadarjeni, da bi lahko razumeli. Takim je potrebna dvojna pomoč: spopolnjevati je treba vrzeli, ki so nastale zaradi nepazljivosti v šoli, obenem pa krepiti njihovo voljo k stalnosti. Neredkokrat se starši čudijo nenadni spremembi otroka. Prej je bil vedno vesten ter natančen pri učenju in nalogah, sedaj pa postaja površen, nereden, ne ljubi se mu več učiti. Prej je bil pozoren hi pazljiv, sedaj pa raztresen in zasanjan. To so nekateri znaki dozorevanja. Starši morajo biti še prav posebno pozorni na te pojave in o pravem času poseči vmes Prijazna beseda in ljubezniva pomoč bosta še največ dosegla in otroka uravnovesila. Na vsak način je treba te pojave temeljiteje proučiti, če se hoče otroku UsPešno pomagati. So zopet nekateri otroci, ki nimajo zadostne podlage iz prejšnjih šolskih let. ^ej pomanjkljivosti je lahko vzrok skromna nadarjenost ali pa šibka volja. Izhod te težave pa je isti, kot je bilo prej Povedimo. Če bodo starši na ta način podpirali Svo]e otroke pri učenju, tedaj bodo njihovi uspehi gotovo bolj zadovoljivi. Najmanj, kar se zahteva od staršev, če hočejo, da bodo otroci napredovali, je pa sltrb, da se prepričajo, če so se otroci "aučill za naslednji dan in če so napra-vi,i naloge. Če pa starši ne zmorejo tega nehvaležnega in sitnega dela, kaj naj vendar Potno? Ali naj vržejo puško v koruzo in Pfepuste otroke njihovi usodi misleč, da ^ nobene rešitve zanje? Ne tako! Položaj ni brezupen. Še je mogoče nuditi otroku rešilno desko, ki naj privede v pristan srednješolske matu-te> kar je v naših časih skoro neobhodno Potrebno. Vsa prej omenjena skrb za pomoč pri l|čenju in za krepitev šibke ali nestalne v°*.le, kakor tudi vodstvo mladostnikov v Poraščajoči dobi, je na razpolago v vzgoj-zavodih, kjer kvalificirane osebe polagajo, spodbujajo, nadzorujejo in vodijo dojenca, da doseže svoj cilj in pride do diplome ter tako premaga vse težave, ki se mu v teh letih postavijo na pot. Ves dnevni red v zavodu je tako urejen, da se učenje in zabava menjavata v tako harmonično enoto, da gojenec ne čuti prevelikega odpora do učenja in da napreduje, čeprav le polagoma. Taki katoliški zavodi v naših krajih so za dekleta Zavod sv. Družine v Gorici in Zavod šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu, za fante pa je v Gorici Alojzije-višče, na Opčinah pri Trstu pa Marijanišče. Marijanišče na Opčinah sprejema dečke za 4. in 5. razred osnovne šole in za 1. razred enotne srednje šole. Na razpolago so tudi sobe za visokošolce. Učni uspehi v minulem šolskem letu so bili zadovoljivi. Večina gojencev je izdelala, četudi so bili nekateri skromno nadarjeni, drugi pa s šibko ali nestalno voljo. Pišite takoj, ali pa vsaj do 15. avgusta na naslov: MARIJANIŠČE, OPČINE - 34016 (Trieste). Znebili se boste morečih skrbi za bodočnost svojih otrok. I. D. Komunistična diktatura proletariata ima vse znake totalne diktature, ki ne pusti človeku nobene svobode. Misli, da ga mora voditi od rojstva do smrti in da mora biti že srečen, če jo sme ubogati. Seveda potrebuje taka diktatura tudi neko idejo vodnico. Komunizem jo je našel v naukih Marxa in Lenina. Ker so pa ti nauki vse prej kot lahko umljivi, obstaja vedno nevarnost, da jih posamezni komunistični voditelji, pa tudi cela partijska vodstva po svoje tolmačijo. Dokler je živel Stalin, je s svojo močno roko in s svojimi brezobzirnimi čistkami skrbel, da je imel komunizem enotno ideološko podlago. Po njegovi smrti je ta ideološka enotnost izginila. Z njenim propadom pa so se začeli pojavljati nacionalni komunizmi: najprej Titov, potem kubanski, nato kitajski, ob Papež se je izrekel o urejevanju rojstev Zadnji ponedeljek je bila v Vatikanu objavljena nova papeška okrožnica (enciklika), ki no&i kakor običajno ime po prviih dveh začetnih besedah ter se zato imenuje »Humanae vitae« (Človeškega življenja) in razpravlja o urejevanju rojstev. V enajsti točki te enciklike je jasno rečeno, da ni v nobenem primeru dovoljeno nobeno kontirakoncepcijsko sredstvo. S tem je bila obsojena tudi uporaba tablet (»pilule«), čeprav v besedilu o njih ni naravnost govora. Dovoljeno je samo zatekanje k ženski naravni mesečni nerodo vitoasti, katerega metodo sta odkrila profesorja Ogino tar Rnaus. Msgr. Ferdinando iLambruschini, znan teolog, ki je časnikarjem novo encikliko predstavil v vatikanski tiskovni dvorani, je upravičeno poudaril, da papeževa odločitev mogoče ne bo povsod z razumevanjem sprejeta, toda papežu ni šlo za popularnost, zato je treba občudovati njegov veliki pogum to popolno jasnost v odločanju ter razsojanju. Papeževa beseda sicer v tam primeru me nosi pečata ne- Umrljivost prebivalstva v Biafri narašča Rogor Gallopin, glavni ravnatelj mednarodnega odbora Rdečega križa je te dni izjavil, da trenutno vsaj en milijon prebivalstva v Biafri, zlasti žene to otroci, trpi silno lakoto; ne da ise sicer ugotoviti, koliko oseb dnevno zaradi lakote umre, a eno je gotovo, da je umrljivost v porastu. Žal se bodo pogovori med Nigerijo to Biafro pričeli šele 5. avgusta v Addis Abebi, če bo do njih sploh prišlo. Gre zlasti za »hodnik usmiljenja«, po katerem naj hi začeli dovažati prebivalstvu Biafrc potrebno pomoč, zlasti hrano to zdravila. Nigerijske vojaške sile .so do sedaj streljale na vsako letalo, ki je hotelo prinesti pomoč žrtvam vojne v Biafri. Papež Pavel VI. je objavil prejšnji teden, da je Vatikan najel letala, ki naj bi bila v službi mednarodne katoliške podporne organizacije Caritas. Njen direktor duhovnik Kari Bayer je izjavil, da so ti poleti skrajno nevarni zaradi protiletalskega ognja nigerijskih čet. Ta letala letajo samo ponoči, pa tudi tedaj jih skušajo nasprotniki s pomočjo radarja odkriti. Jasno je seveda, da opravljajo to delo le plačanci, ki so 'jih dale Vel. Britanija, Sovjetska zveza to Egipt na razpolago napadajočim nigerijskim četam. Res nekaj »človekoljubnega«, streljati na letala, ki gladujočim nosijo pomoč! zmotljivosti, ne dopušča pa med katoličani mnenj, ki bi bila v nasprotju s tem, kar je izrekel papež. Tudi pariški 'dnevnik »La Croix«, ki papeževo encikliko (vseskozi odobrava, v začetku zapiše, da bodo mnogi rekli: »Ta zakon je trd.« Gotovo bo papežev »ne« slabo sprejet tudi pri protestantih, ki stoje glede uporabe antikoncepcijskih sredstev na zelo liberalnem stališču ter prepuščajo zakoncem vso svobodo ravnanja. Msgr. Lambruschtoi je tudi povedal, da je papež sprejel mnenje manjšine v komisiji, ki jo je leta 1964 sam imenoval. Ta manjšina je bila soglasna, oaj vse ostane pri starem nauku, večina pa je bila silno neenotna v tolmačenju, kako daleč naj bi segala sprememba dosedanjega nauka. Vsa komisija je imela štiri skupine. V prvi so bili teologi, zvečine duhovniki to redovniki. Drugo skupino so sestavljali zdravniki to znanstveniki, tretjo demografski strokovnjaki, ki se baivijo s problemom naraščanja prebivalstva, četrto pa zakonai, večinoma zdravniki. Zadnje tri skupine so imele bolj informativno in svetovalsko vlogo, teologi iz prve skupine pa so imeli nekak vodstveni položaj in prvenstvo nad ostalimi. Njih mnenja se je sv. oče v glavnem držal, ko je moral sprejeti dokončno stališče. Ni bilo lahko zanj in zato velja za nas vse, kar je dejal nizozemski škof Zwartkruis iz Haarlema, da marajo verniki s spoštovanjem sprejeti papeževo odločitev to ji zvesto slediti. njem romunski in sedaj še češkoslovaški. Komunističnim režimom so se začeli upirati kar po vrsti umetniki, pisatelji, znanstveniki, prosvetni delavci, v prvi vrsti pa kot vsepovsod študentje. Bistvo znanosti je, da vedno vrta in išče novih smeri. Zato je znanost načelna nasprotnica vsake dogme, torej tudi vseh komunističnih. Čeprav se je komunizem proglasil za »znanstveni socializem«, mu pa ni uspelo, da bi znanstvenike prisilil k molku. Pomaga si s tem, da se krepko opira na cenzuro pa tudi na tako imenovane »administrativne« ukrepe. Uradni komunizem dobro ve, da je kulturna svoboda, ki vsebuje svobodo pisanja, govora, televizije in radia, hudo nalezljiva bolezen, ki kaj rada in hitro preskoči tudi na politično torišče. In ne samo to. Če se pojavi v eni komunistični državi, se lahko hitro preseli še v druge. Je kakor požar v viharju, ki ne pozna meja. Vse to moramo imeti pred očmi, če hočemo razumeti, zakaj vse vzhodne države s Sovjetsko zvezo na čelu tako pritiskajo na vodstvo češkoslovaške partije, naj vendar ne gre naprej po poti demokratizacije, temveč se ustavi in zavre za komunizem nevarni razvoj, ki lahko pripelje do popolnega razkroja sedanjega še dokaj monolitnega vojaškega, političnega in gospodarskega sovjetskega sistema. NOVA ČEŠKOSLOVAŠKA POT V KOMUNIZEM Demokratizacija razmer na Češkoslovaškem ima v glavnem značaj kulturne revolucije, potem šele politične. Novi režim Dubče-ka si ne želi nobenih sprememb v češkoslovaški zunanji politiki, prisega še zmeraj na Marxa in Lenina, izpoveduje še vedno svojo mednarodno proletarsko solidarnost. Toda imeti hoče več neodvisnosti v zadevah, ki se tičejo notranje politike, izrezati hoče iz češkoslovaškega življenja le to, kar se je pokazalo kot škodljivo, popraviti hoče krivice bivših oblastnikov, ki jih ni bilo malo. Želi si stika z ostalim, zlasti svobodnim svetom, pa ne zato, da bi od njega prevzel njegove ideale, temveč da bi imel od njega koristi. Politika torej, ki ni usmerjena zoper Sovjetsko Rusijo ne proti njenim satelitom; pa se vendar v Moskvi nad novo praško politiko močno razburjajo. Razlogi so Mir - toda kakšen? Pravite, naj kaj več pišem, ker da rojaki radi berejo novice iz Vietnama. Bojim se, da jih imate še preveč po vaših časopisih, vprašanje pa je, kakšne. Pri vas tam se vedno bolj uveljavlja »mirovno gibanje«, ki je sumljivega porekla. Saj miru si vsi želimo, najbolj mi tukaj, pa ne takega, ki vlada na pokopališčih. Od vseh strani prihajajo sem nasveti, naj vendar s komunisti dialogiramo. Kdo bi to rajši kot mi tukaj, če bi dialog z njimi bil sploh mogoč! Ali je dialog v tem, da nam ukažejo »Roke kvišku!«? Oni ga le tako pojmujejo. Na tolika povabila sv. očeta seveda ne smemo biti brezbrižni napram temu vprašanju. Vietnamski duhovniki — med njimi imamo tudi nekatere zelo brihtne glave — proučujejo to vprašanje sožitja in ga osvetljujejo od vseh strani. Na splošno pa vam bo vsak duhovnik odgovoril, da s komunisti ni mogoče imeti resničnega dialoga, ker oni drugačnega mnenja sploh ne priznavajo, vedno hočejo le svoj prav. Tukaj so silno radi imeli pokojnega kardinala Spellmana. Da bi videli, kaj ljudi se je zbralo k maši zadušnici po raznih cerkvah! Hvaležni so mu, ker jim je pomagal, ko so morali bežati s severa, pa tudi pozneje, ko so se kot begunci potikali tod okrog. Tudi v svojem mnenju so se z njim strinjali; želijo namreč mir, pa ne kakršnega koli, marveč pravičnega. Vsi smo veseli, da se obe strani iščeta in želita začeti razgovore. Ali nam bodo pogajanja zares prinesla mir? Tu marsikdo zmajuje z glavo. P. Andrej Majcen SDB očitni: bojijo se, da bi se ideje, ki danes vladajo na praških ulicah, lahko pojavile tudi na moskovskih in varšavskih, pa tudi v Vzhodnem Berlinu in v Budimpešti. Praški dnevnik »Prače« kar naravnost pove, kje Sovjete čevelj žuli: »V bistvu gre za to, da bi s trdo ali najtršo roko ukrepali proti vsem, ki so jih na varšavskem sestanku — kjer zastopnikov Češkoslovaške ni bilo zraven — ter po pismu peterih komunističnih partij označili za "desničarske in protisocialistične sile”, da bi prepovedali "protisocialistične organizacije”, ukinili svobodo tiska in sploh mišljenja, da bi iz javnega in partijskega življenja odstranili vse tiste, ki so "krivi za kršitev temeljev marksizma-leninizma”, skratka vse tiste, ki so jasno nastopili proti konservativni zamisli socializma.« Zlasti pa je moskovske kroge vznemiril razglas »Dva tisoč besed« pisatelja Ludvika Vaculika, ki je pogumno zapisal: »Spodbude in sedanje prizadevanje demokratičnih komunistov so le odplačevanje dolga vse partije do nekomunistov, ki so bili potisnjeni v nepravi položaj. Komunistična partija si zato ne zasluži nobene zahvale. Rečemo lahko samo to, da si prizadeva izkoristiti priložnost, da bi rešila svojo nacionalno čast. Obnovitveni proces ne prinaša nič hudo novega. Prinaša misli in predloge, izmed katerih so mnogi starejši kot zmote našega socializma. Samo komunisti lahko poravnavajo velike krivice, saj imajo le oni na razpolago izkušene funkcionarje, odločujoča sredstva in sredstva pritiska v svojih rokah. Zato se demokratični preporod brez komunistov ne bo dal doseči. Ne sme se jih izključiti iz javnega dogajanja.« SOVJETSKI ODGOVOR Pisatelj Vaculik je pameten. Ne zahteva izločitve komunistov, ampak da popravijo, kar so zagrešili. Toda za Moskvo so te besede krivoverske. Komunistična partija je nezmotljiva, ona ne more pogrešiti, nihče nima pravice obtoževati je. Odtod sovjetsko rožljanje z o-rožjem, navzočnost elitnih sovjetskih čet na ozemlju Slovaške, ki se še niso umaknile po končanih manevrih za češkoslovaške meje, razbrzdana gonja sovjetskega, bolgarskega, vzhodno-nemškega in poljskega tiska, namigovanje, da se lahko ponovi Budimpešta iz leta 1956, to je poseg sovjetskih čet, in sestanek, ki se je na sovjetsko zahtevo pričel zadnjo nedeljo v kraju Čierna na Slovaškem blizu ruske meje med Dubčekom in sovjetskimi vlastodržci. Tako zdaj majhna socialistična država s strahom pričakuje nove poteze velesile, ki toliko govori o svobodi in neodvisnosti držav in poveličuje državno nedotakljivost in obsoja vmešavanje v notranje razmere drugih držav, kadar gre za tiste, ki ne spadajo v njeno interesno območje. Odlikovan Jud Vseučiliški zavod sv. Jožefa v Filadelfiji je podelil častni doktorat ravnatelju ameriškega judovskega odbora za medverske zadeve Rabi Tannebaumu za velike usluge, ki si jih je pridobil za zboljšanje odnošajev med katoličani in judi v ZDA. Kot smo že omenili, je bila Bavarska do leta 1919 kraljevina. Kraljev sicer v Mtinchnu ni več, ostala pa je kraljeva palača, ki jo izletniki — domači in tuji — radi obiskujejo. Mogočna je tudi sodna palača in mestna hiša v gotskem slogu ter z visokim 80-metrskim stolpom, v katerem. so figure, ki bijejo čas na zvonove. Bolj kot mesto starodavnih spomenikov in stavb pa je Miinchen danes pomemben kot trgovsko in industrijsko središče. Prav zaradi tega je Miinchen danes že milijonsko mesto, tretje največje v Zahodni Nemčiji. Da bi še bolj pritegnili poslovne ljudi nase, so se mestni očetje ponudili, da leta 1972 (letos bodo v Mehiki) organizirajo poletne mednarodne olimpijske igre. Munchenska stolnica, Frauenkirche imenovana in Materi božji posvečena, je stara že nad petsto let. Ima tri ladje, dolga je 99 m, Široka pa 36 m. Po obisku dachauskega taborišča so se naši tržaško-goriški romarji vrnili v mesto. Dan je bil sila vroč in malo vabljiv za ogled bavarske prestolnice. Toda s časom ni bilo za šariti in programa se je bilo treba držati. Ta je za sredo popoldne 10. julija predvideval dvourno vožnjo po mestu, za naslednji dan pa izlet h Chiem-skemu jezeru. NEKAJ O MtlNCHNU Mesto Miinchen leži ob reki Isar na ravnem svetu, zato je prostorninsko zelo raz-sežno. Stari del mesta obiskovalec kaj kmalu prehodi, ker je strnjen na majhen prostor. Sam položaj mesta je dal Miinchnu značaj važnega prometnega vozla, saj pomeni prehod iz severa na jug Evrope ter Z vzhoda na zapad. Odsev te prometne pomembnosti je zlasti munchenska železniška postaja, zelo moderno zgrajena in s številnimi peroni. Skozi njo se vsak dan razvrsti nad tisoč vlakov. S same postaje do starega mesta ni daleč. V bližini je Karlsplatz, ki je za Miinchen nekaj takega kot Goldonijev trg v Trstu. Na Karlsplatz se stekajo ulice od vseh strani in zopet razhajajo. S tega trga se pride skozi Karlova vrata (Karls-tor) na glavni trg, ki nosi Marijino ime. Na levo stoji stolnica imenovana Frauenkirche (Frau = gospa), ker je posvečena Gospe vseh gospa, Materi božji. Mogočen izraz dajeta stolnici dva skoraj sto metrov visoka stolpa. Sama stolnica je bila od bombardiranj v zadnji vojni zelo poškodovana in njena notranjost še danes ni popolnoma izdelana. V njeni kripti počiva znani borec proti nacizmu kardinal Faul-haber. Tudi sedanji miinchenski nadškof kardinal Dopfner uživa velik ugled. Na zadnjem vatikanskem koncilu je bil eden od štirih moderatorjev. Od ostalih munchenskih cerkva so vredne ogleda krasna cerkev sv. Mihaela, v kateri zelo gojijo cerkveno glasbo, pa cerkev teatincev blizu stolnice ter zelo znana cerkev sv. Pavla z visokim stolpom, od koder je mogočen razgled po vsem mestu. Pri Karlovih mestnih vratih najdemo jezuitsko cerkev, v kateri je pokopan p. Mayer, ki je umrl v sluhu svetosti leta 1945. Nad šest tisoč ljudi obišče dnevno njegov grob. iifetv'. Cerkev sv. Pavla v Miinchnu. V njeni bližini se nahaja Theresienvviese (Terezijin travnik); prostor je leta 1960 služil svečanostim med 37. svetovnim mednarodnim evharističnim kongresom Olimpijski odbor je ponudbo sprejel in danes je vse mesto že v mrzličnih pripravah na to prireditev. Najbolj tujec to opazi po razkopanih cestah, kjer se gradi podzemska železnica. V smeri proti Dachauu je že videti na prostem, kjer bodo osrednje olimpijske igre, visok stolp, imenovan Olympia. PIVO IN ZOPET PIVO Miinchenčani so delavni ljudje, ljubijo tudi umetniške predstave in glasbo, a najbolj imajo smisel za brezskrbno uživanje piva, ki je narodna pijača v polnem pomenu besede. Nobena dežela nima toliko pivovarn kot Bavarska (Briiu jim pravijo = izg. broj) in noben kraj tako ogromnih pivnic kakor bavarska prestolnica, kjer si lahko tisoč pivcev naenkrat svojo Žejo pogasi. Ni čuda, da je osrednja prireditev mesta tudi s pivom povezana. Vsako leto se vrši v začetku oktobra v Miinchnu svetovnoznani »Oktoberfest« — praznik piva, ki traja dva tedna nepretrgo- ma in ki da mestu pridih karnevalskih dni. Goriška skupina in nekaj udeležencev s Tržaškega so vse dni jedli v karakteristični restavraciji Mathdserbrau blizu glavne Železniške postaje. Že pri vhodu se nekateri opivajo z rumeno pijačo, bolj ko obiskovalec prodira v notranjost poslopja, večji prostori se mu odpirajo in povsod vse polno ljudi, na mizi pa vrček pri vrčku. In ko si prekoračil vrsto večjih in manjših dvoran, prideš preko odprtega dvorišča, kjer je tudi vse zasedeno, v ogromno pivnico. Sprejme te težak zrak, prepojen od cigaretnega dima, ki peče v očeh in glasno govorjenje tisočglave množice. Sredi dvorane je oder z godci, ki pridno ubirajo poskočne viže. Pivci navadno poprimejo besedilo in naslonjeni drug na drugega se v taktu pozibavajo okrog mize. Od časa do časa kdo zavriska, se dvigne z enolitrskim vrčkom in napra- vi globok požirek. Naj omenim, da ni mogoče v tej pivnici naročiti manj kot litra piva na osebo. To stane 1,70 DM, t. j. 265 lir. Pa ne mislite, da pivci ostanejo pri enem litru! Tri litre na osebo je nekaj normalnega, pet pa nič nenavadnega. Seveda pa vsi taki junaki ne izvozijo dobro. Od piva se je težko opiti, toda če nekomu to uspe, se tri dni ne bo rešil pijanosti. Videli smo posameznike, ki so jih morali naravnost nesti ven, ker so noge čisto odpovedale pokorščino. Toda vrli Miinchenčani so mislili tudi na te vrste »nezgod«. Pred vhodom pivnic so neprestano na preži taksiji. Dovolj je, da še zmore tak junak povedati, kje je doma in da se skobali na sedež in vsa zadeva se srečno konča. Čez nekaj časa pa se lahko začne znova. Tak je torej veseli in brezskrbni Miin-chen, kot tak znan po vsem svetu. Ni to naš način veselja in tudi naša vinska kapljica je vse nekaj drugega kot motno pivo, toda poučno in zanimivo je videti tamkajšnje ljudi, ki jim pivo polni glavo in želodec, prazni pa žepe. Zato je naše romarsko vodstvo na večer pred odhodom iz Miinchna za udeležence pripravilo večerjo prav v tej pivnici, da bi spoznali bavarski način zabave in hrane. Naši skupini na čast je godba na pihala zaigrala dve Avsenikovi polki, g. Jakomin pa je bil od dirigenta povabljen na oder, da je en komad sam s svojo taktirko z godci odigral. Uspešno je opravil svojo nalogo, občinstvo pa mu je navdušeno ploskalo. Seveda so mu slovenski rojaki še posebej gromko dali priznanje. Miinchen, ki je leta 1947 obhajal 800-letnico obstoja in doživel med zadnjo vojno 66 bombnih napadov, živi svoje življenje naprej. Ni vse v njem samo zabava, pivo, ples. Temne strani odkrije tisti, ki se v njem dalj časa mudi. Zato ne zavidamo onih, ki v njem živijo. Za nas ostaneta sončna Goriška in nasmejana Tržaška nekaj, kar ne nudi noben tuji kraj: košček naše lastne duše. RAZNE NOVICE Skupni radijski program Katoličani, anglikanci in člani uniatske Cerkve v Kanadi so pripravili skupni radiofonski program za dobo dveh let. Doslej so izvedli že uspelo serijo oddaj po televiziji, ki ima naslov Spectrum. ir.-to nft-urr Huda usoda beguncev Po zadnjem štetju 18. aprila 1968 je bilo na jordanskem ozemlju 360.000 beguncev. Za 223.000 beguncev skrbi jordanska vlada, za preostale pa organizacija Združenih narodov za palestinske begunce. Po besedah enega izmed članov posebne komisije, ki je pripravila poročilo, še posebno težko živijo tisti begunci, za katere skrbi ta mednarodna organizacija. Medtem ko jordanska vlada zagotavlja tistim beguncem, za katere skrbi, na dan vsaj 2300 kalorij — trdi član jordanske komisije — pa dobe begunci, za katere skrbi UNRWA, samo 1500 kalorij na dan. Zato bo jordanska vlada v kratkem zahtevala od glavnega tajnika ZN, naj odpokliče sedanjega predstavnika UNRWA v Jordaniji, ki mu Jordanci očitajo, da »ne razume stanja, v katerem je kraljestvo in ne stori nič, da bi se zboljšale življenjske razmere palestinskih beguncev«. V poročilu med drugim piše, da je samo v letošnjem marcu pribežalo čez Jordan 5500 beguncev, 160 naj bi jih pribežalo iz Cisjordanije, skoraj 4000 pa iz področja Gaze. V prvih petnajstih dneh aprila se je v okviru akcij mednarodnega rdečega križa vrnilo na od Izraela okupirano ozemlje 457 beguncev, 1336 pretežno starejših ljudi pa se je vrnilo v okviru akcije »združevanje družin«. Jordansko poročilo pravi, da so morali mnogi begunci, ki so se hoteli vrniti na okupirano ozemlje, podkupiti izraelske uradnike. Menda se je že ustalila »tarifa« 2000 izraelskih funtov na osebo. Zelo pa se je zmanjšalo število tistih, ki se skrivaj vračajo na svoje bivše domove: novi izraelski zakon namreč predvideva za take povratke tudi do petnajst let ječe. Jordansko poročilo tudi opozarja, da nikakor ni pričakovati upadanja pobegov z okupiranih ozemelj. Zaradi večnega izraelskega rožljanja z orožjem se število prebegov čez Jordan praktično ne zmanjšuje. Hkrati pa poročilo tudi opozarja, da ■se bodo življenjske razmere beguncev v (prihodnje še občutno poslabšale. Sedaj namreč prihajajo v taborišča tudi tisti begunci, ki so lahko doslej živeli z Širite »Katoliški glas4 lastnim denarjem ali pa gostovali pri sorodnikih. Zato komisija in z njo seveda tudi jordanska vlada pozivata mednarodne organizacije in prijateljske države, da bi še bolj priskočile na pomoč. UTRIP CERKIH iiiiiNiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiimiiiiiiuii11 Smrt najstarejšega misijonarja v Vietnamu V Južnem Vietnamu je umrl najstarej^1 misijonar, frančiškanski pater Mavrieij Bertin, star 98 let. Bil je -sprva mornar, potem pa je zapustil vojaško službo i® postal frančiškan. V Vietnamu je deloval od leta 1930. Ustanovil je štiri samostane- Enotna redovniška revija V skladu s koncilskimi priporočili je 25 španskih ženskih redovnih kongregacij' ki se posvečajo pouku mladine, ukinil0 vse svoje revije in ustanovilo eno san10 založbo, ki bo izdajala za vse enotno Pu" blikacijo. Novo revijo bodo izdajali v 12® tisoč izvodih. Na ta način bodo znatD0 zmanjšali stroške, tako da bo nova revij3 lahko imela 56 strani. V njej bodo prika' zani vsi vidiki življenja, običaji, delo« študij in razvedrilo, ki zanimajo mlad® dekleta. Pravoslavni bogoslovci v Nemčiji V Nemčiji študira 18 pravoslavnih goslovcev katoliški bogoslovni nauk. davno so se srečali v Regensburgu z ne katerimi katoliškimi bogoslovci in ra*' pravi j ali o temi: Evharistija — znamenj® edinosti. Pravoslavni bogoslovci se mudi' jo v Nemčiji na povabilo nemških škofa'' Katoličani v Pakistanu Katoliško prebivalstvo v Pakistanu se f v zadnjih desetih letih povečalo za 40?®' Vseh pakistanskih katoličanov je danes 373.000. Razdeljeni so v deset cerkven^ okrožij Zapadnega Pakistana in v šti*1 cerkvena okrožja Vzhodnega Pakistan3' Škofija, ki ima največje število katolik nov je Lahore, kjer jih je nad 110.000. I V zas< Ijei jun t je -lak kor vez »il sku D vla ten jezi Pre ter hiti dež da vrs žela sed jul vat Pri Poj H ie želi ttj« Sv! Zapoj veselo, o kristjan! Pogled na paviljone, v katerih se razvija vsako leto na jesen praznik piva, Oktoberfest imenovan. V ozadju cerkev sv. Pavla. Bolj preprosti obredi Istega dne kot papeževo pismo o znakih škofovske oblasti, to je 21. junija, je obredna komisija izdala določbe, ki poenostavljajo škofova obredna opravila. Pri obrednih opravilih naj bo le toliko strežnikov, kolikor jih je res potrebnih. Škofov sedež pred oltarjem naj se ne imenuje več tron ampak katedra. Škafov sedež naj bo na takem mestu, da je škof viden po celi cerkvi, škofov sedež naj bo brez baldahina. Obredna kongregacija opušča nekatera škofova oblačila, škof naj se napravi za sv. obrede v zakristiji. Ce se napravlja pred oltarjem, naj obleka ne bo na oltarju. Opuščajo se pokleki pred škofom, opušča se sveča, ki jo je doslej držal strežnik škofu zraven knjige Gibanje pred oltarjem in po prezbiteriju naj bo brez mitre ta brez škofovske palice. Neugodno sorazmerje Po statističnih podatkih Kongregacije za širjenje vere je porastlo v deželah, za katere skrbi omenjena kongregacija, t. j. v Evropi, v obeh Amerikah, v Tuniziji, Alžiriji in na Filipinih v letih od 1961 do 1964 število katoličanov za 26 milijonov oseb. Število duhovnikov pa se jc povečalo samo za 1243, kar je očitno premalo z ozirom na porast števila vernikov. V afriških in azijskih škofijah pride en duhovnik na 10.000 vernikov. Nastanek glasbe je med drugim v tesni zvezi z magijo. »Nadnaravni« govor, pogovor z vladarji prirodnih pojavov, prošnje v jeziku božanstev in slavospevi bogovom — to je bilo eno bistvenih področij razvoja glasbe. Tudi v današnjih verah ima glasba eno vodilnih vlog. Zaradi tradicije je Cerkev posebno konservativna za sprejem novega glasbenega izražanja, čeprav je možnost »vstajanja krivih prerokov« v »običajni, stari« tonski snovi prav tako velika. V primerjavi z dosedaj uporabljeno tonsko snovjo nam je elektronska glasba obogatila sluh za neprecenljivo lestvico višine (melodije in harmonije), barve, jakosti ta prostornine, nam dosedanje ritmično in metrično pojmovanje razširila na neomejeno dolga, oziroma kratka trajanja ter tako dala slišati (zaznati) razsežnosti tona, ki jih v glasbi še nismo poznali. Nove zvočne iznajdbe so pospešile razvoj ter novo uporabo že obstoječih »klasičnih« glasbil, človeški glas pa je (denimo) ostal isti. Posegno negativno »ista« je ostala vokalna glasba v cerkvi, izrazito zakrnela na Slovenskem. Dandanes je v slovenskem božjem hramu moč zaslediti (milo rečeno) le zelo enostavne melodije in harmonije v dvo in trodelnem taktu, o kontrapunktu, o polifoniji ni sledu. (?) Na škodo dobre glasbe je mejo med okusom in kičem prav težko postaviti. Po koncilu je tudi slovenska Cerkev ugotovila, da je (tudi uradno) nastopila nova doba sakralne glasbe. Kje začeti z obnovo? Modernizirati stare pesmi in besedila in jih preroditi v nekoliko »sodobnejše« popevke (šlagerje) bi bilo prav tako nesmiselno kakor uvajti jazz, črnsko duhovno ali kitajsko glasbo. Poizkušati ponovno doseči umetnost Gallusove polifonije ali posnemati njegove harmonije bi bilo tako nesmiselno kakor uvajanje Bachovih koralov ali gregorijanskemu ko-ralu »podlagati« slovenska besedila. Seveda stare glasbe ni kar tako vreči v koš — od Trubarja pa do Antona Lajovica je gotovo veliko skladb po krivici pozabljenih. Nekako pred desetimi leti sem pr*^ poizkušal napisati neko skladbo za zb°r mariborske stolnice, pa je prof. Zafošfl^ moj revni poskus zavrnil z obrazložitvijo da to ni v slogu cerkvene glasbe. Na*0 sem prav naivno pristavil: »Ja, ja, kvena glasba mora biti bolj počasna, ' celinkah napisana, mora se "bolj vleči’’-'1 Ravno nasprotno pa bo držalo — več ljenja ji je potrehno. Liturgično petje n®) bi izražalo današnjega človeka. Poleti 1967 sem z manjšo skupino P®' cev potoval po slovenskem in hrvaške111 Primorju, po Koroški ter po notranjo5*1 severne Jugoslavije. V cerkvah smo i jali retrospektivni spored mojih skladb1^' Kjer so orgle imele zakrpan meh in vefl1 del piščali uglašenih, smo prvi del koir certa izvajali na koru, sicer pa smo P6 pred oltarjem «a cappella» in ob sprei'1' ljavi harmonija. Program je obsegal najst točk ta s spremno besedo trftr eno uro. Na teh »vajah duhovne glasih sem mogel opaziti, kako so vsakovrst®1 ljudje z zanimanjem prisluhnili neka“ rim »novim« poskusom: atonalitetn0stl' serielni tehniki, clusterjem (tonskim g11®2 dom), neobičajni zasedbi oz. instrument ciji, poliritmiki, metriki, istočasnemu P®1 ju v več jezikih. Kajpak poslušalci I&0 bili obveščeni o »načinu skladanja« in ^ slišali »le« glasbo. Ob robu omenjenih koncertov sem ^ beležil pričujoče bežne misli. Na tem stu nisem imel namena obširneje razpr£l'_ ljati ter dajati napotkov in »receptov« »novi način glasbenega mišljenja«. GO& vo je, da z vodno novimi uglasbitva111 zastarelih besedil po starih vzorcih ne ^ koristi, čeprav tudi škoditi že ni v mogoče zapuščenemu vrtičku sloveni glasbe. Trenutno stanje naše cerkve11 glasbe bi lahko označili »s časom Zaostalost pa ima tudi svoje prednosti v ljudeh ni zakoreninjena neka doloČ^’ predstava o dobri glasbi, ni predsod^0' iz tradicije(?). Ali je komu do tega, da se sest**, kvalitetna in obsežna pesmarica, slovenska psalmodija in vzgoji okus n3-pevske dežele...? . Janko Jezov1 Lep uspeh slovenskega deželnega poslanca IVAN MOHORIČ Živ- os« zv* Ibk ■S totf peli * a)* sb^ ■stJti ■fitf ost’1 ,roS' uta- pef nisf i iv ir»'“ « T> igffl ve^ ni*’ ti ' jen5 0 str n?5 V petek, 26. julija se je končalo prvo Usedanje deželnega sveta, ki je bil izvoljen 26. maja ter je imel prvo sejo 15. junija. Ce bi hoteli narediti kratek obračun, kaj je dala dežela v tem času Slovencem, bi lahko rekli, da je naredila vsaj kratek korak naprej. To vprašanje je tesno -povezano z delom, ki ga je v tem času oprati! novo izvoljeni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Dr. Štoka je že na prvi seji 15. junija vložil predlog zakonskega osnutka o Latenskih predpisih za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Podoben predlog je Predložil že dr. Jože škerk, a je obtičal ter zapadel v parlamentu in je moral biti zdaj vnovič predložen. Predsedstvo ieželneva sveta je dr. Štoki zagotovilo, ba bo njegov zakonski osnutek prišel na Vrsto v začetku jesenskega zasedanja 'deželnega sveta. Med svojo programsko izjavo je predsednik deželnega odbora dir. Berzanti 1. julija povedal, da namerava odbor zahte-vati od države, da pospešeno sprejme Primerne ukrepe za vprašanja, ki še niso Popolnoma rešena za slovensko manjšino v tržaški in goriški pokrajini. Vztrajal pa ie pri načelu, da država ne dopusti de-iedi reševanja manjšinskih vprašanj. Ta ■zjava je imela eno pozitivno in dve negativni točki za Slovence. Pozitivno je, da Pas je imenoval s pranrim imenom, 'to je slovenska manjšina. Negativno pa je, da ti omenil Slovencev v videmski pokrajini da je pasivno sprejel stališče o dzključ-državni pristojnosti glede manjšinskih rašanj. Na odločne pripombe dr. Štoke nekaterih drugih svetovalcev 'je dr. ti v svojem odgovoru dne 12. ju-'ia priznal tudi obstoj Slovencev v videmski pokrajini. To je prvo uradno priznanje Slovencev v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini in ima gotovo zgodovinski pomen. Tudi na tem zasedanju je torej deželni svet hočeš nočeš moral kar obširno razpravljati o Slovencih, 'kar je gotovo posledica političnega pomena in pritiska Slo-'eriske skupnosti in vse slovenske javnosti 1 teh letih. Naj še na kratko dodamo, da je tudi deželni svetovalec Colani, ki je feščanskademokratski tajnik v Trstu, poudaril, da hoče njegova stranka razvoj in de asimilacijo slovenske manjšine, kar podtoni zanjo prisotnost slovenske manjšine °bogatitev naše dežele. Te besede so pocenile odgovor na besede, ki jih 'je vsebovala programska izjava dr. Draga Štole. So sicer le besede, a včasih tudi teh Uismo slišali in zato nedvomno pomenijo dosežek za Slovence. Isto lahko rečemo 0 dr. Berzantijevem načelnem priznanju Slovencev v videmski pokrajina. Seveda b°do morala besedam slediti dejanja. Iz delovanja dr. Štoke naj še omenimo, da je temeljito posegel v razpravo o ustanovitvi odbora za gospodarska in socialna vf>rašanja. Zahteval je med drugim, naj Ufi de v ta odbor tudi Slovenec kot strokovnjak za posebna (to je manjšinska) vPrašanja. Njegov popravek je osvojila večina, ki ga je nato predlagala in odobrila. Na žalost iz bojazni, da ne bi bil *akon razveljavljen v Rimu, ni v popravku izrazito rečeno, da bo četrti -strokovnjak Slovenec. Tu pa gre za večje načelno 'Prašanje, ki ga bo dežela nekoč morala teŠiti, če noče sama zožiti svoje pristoj- nosti. Dr. Štoki se je vsekakor posrečilo zagotoviti, da pride v komisijo tudi Slovenec. Dalje naj omenimo, da je bil dr. Štoka izvoljen za člana komisije, ki upravlja tako imenovani »fondo Trieste«, to je deset milijard lir. Poleg njega so bili izvoljeni za člane komisije še svetovalci Co-loni, Ramani, Pittoni in Cuffaro. V tej važni komisiji doslej še ni hilo nobenega Slovenca. Dr. Štoka je med sedanjim zasedanjem deželnega sveta tudi interveniral na od-bomištvu za javna dela glede gradnje mosta čez Sočo na Stražicah, posegel v -splošno razpravo o tržaškem gospodarskem stanju, kjer je v glavnem branil stališče, ki ga zastopajo sindikati, zahteval poseg dežele glede grozeče razlastitve zemljišč v Boljuncu za gradnjo tovarne Grandi Motom in še enkrat poudaril, da bi -tovarno prav lahko postavili pri Orehu; udeležil se je splošne razprave o vojaških služnostih z zahtevo, naj jih odpravijo ali vsaj tako omejijo, da bodo lastniki obremenjenih površin lahko zadihali. Pred koncem zasedanja je dr. Štoka vložil na odbornika za kmetijstvo dr. Co-mel-lij-a dve vprašanji, ki posebno zanimata naše kmetovalce na Tržaškem in Goriškem. Prvo se nanaša na škodo, ki jo dela -divjad, predvsem sme -i-n fazam v vinogradih, njivah, vrtovih, drevesnih nasadih itd. škoda je zelo velika, pri lovski zvezi pa se kljub številnim zahtevam nihče ne zgane, da bi jo povrnil. Tako je kmet popolnoma brez moči pred divjadjo, ki mu odjeda vsakdanj-i kruh. Zato je dr. Štoka vprašal pristojnega odbornika, kaj namerava narediti za zaščito koristi -kmetovalcev. Zahteval je nujno rešitev tega vprašanja. Drugo vprašanje se nanaša na -izredno slabo stanje ali pomanjkanje poljskih poti. -Ljudje, ki živijo v pasu od Mačkovelj do Barkovelj, zlasti pa dalje do Kontovela, Proseka, Sv. Križa in Nabrežine zelo težko -pridejo na polja in v vinograde, ker zlasti tržaška občina -ne popravlja cest, sami pa seveda še manj zmorejo sredstva za njihovo vzdrževanje in popravljanje. Dr. Štoka je naslovil na pristojnega -deželnega odbornika vprašanje, kaj namerava storiti za ureditev položaja glede poljskih poti in če spada -to vprašanje v pristojnost več krajevnih ustanov ter organov, kako misli vzporediti njihove posege za ureditev poljskih cest. Našemu poslancu dr. Štoki, ki skrbi za pravice vseh Slovencev, čestitamo, -saj je -v razmeroma kratkem času veliko naredil in -se trudil -ter si nabral tudi tri lepe uspehe: priznanje dr. Berzantija, zagotovilo, da pride Slovenec v odbor za -gospodarska in -socialna vprašanja ter njegovo imenovanje za člana komisije »T-rst«. Zontama železnic ni Staienskem Slovenska Matica v Ljubljani je pred kratkim izdala obsežno znanstveno delo, -posvečeno zgodovini železnic na Slovenskem. Knjiga ima 598 strani velikega formata, je okusno vezana, tiskana na finem papirju .opremljena s številnimi slikami in je založnici lahko v resničen ponos. Za člane naročnike stane 9000 S dinarjev, knjigotrška cena je pa 11.000 S dinarjev. Avtor knjige je Ivan Mohorič, znanstveni sodelavec ekonomske fakultete v Ljubljani. V povojnem času je že objavil vrsto del s področja gospodarske zgodovine slovenskih krajev, npr. Mežiške doline, Tržiča, o zgodovini rudnika živega srebra v Idriji, pripravljeno pa ima za natis tudi zajetno zgodovino železarne na Jesenicah. Pojav železnice je pomenil za narode v 19. stoletju velik mejnik, ki je odločilno -vplival na dotedanji tok življenja in ga bistveno spremenil. Železnica je zbližala narode in njihovim izdelkom odprla nova tržišča. Pospešila je industrialilizacijo krajev, mimo katerih je tekla. Omogočila je množični prevoz lesa, premoga in gradbenih potrebščin. Ustvarila je nove možnosti za zaslužek, nove poklice in nove vrste zaposlitve. Tudi v Sloveniji je bilo tako. Toda pri nas je bilo čutiti še nekaj drugega: železnica naj bi ustvarila preko slovenskega narodnega ozemlja nemštvu most do Jadrana. Zato so pri trasiranju prog večidel odločale tuje koristi in ne naše. Trinajst let potem, ko je stekla na Angleškem prva železnica, so zasadili tudi na Slovenskem ozemlju lopato za graditev proge šentilj-Maribor. V letu 1846 je proga dosegla Maribor, leta 1849 Ljubljano, leta 1857 Trst. Pisatelj Mohorič je knjigo razdelil na tri dele: prvi obsega obdobje od izuma lokomotive do slovenskega programa graditve železnic (1825 do 1872), drugi obdobje vračanja na sistem državnih železnic (1873-1918), tretji -del (1918-1967), ki se konča z dograditvijo proge iz Prešnice v Koper, pa prikazuje problematiko železnic na Slovenskem v času kraljevine Jugoslavije, položaj železnic med okupacijo, obnovo železniških naprav po vojni, modernizacijo prometa in reorganizacijo železnic z uvedbo samouprave v njenih podjetjih. Zgodovina stoletja železnic je tako ne-razdružljivo povezana s kulturnim, družabnim, gospodarskim in političnim dogajanjem slovenskega naroda. Ta zgodovina nam tudi daje izčrpen odgovor na številna vprašanja o vzrokih naših gospodarskih neuspehov in o brezplodnih naporih naših prednikov. Bili so še prešibki, da bi se postavili na lastne noge, čeprav so že imeli lasten program in terjali zase pravico upoštevanja. Res, knjiga je izredno zanimivo branje in zelo poučna, saj zajema časovno razmeroma kratko obdobje treh rodov. Kdor se bo poglobil v njene strani, se bo nedvomno notranje obogatil in tudi dogodke zadnjih desetletij laže razumel. Dobil bo obsežen pogled na silnice, ki so oblikovale narodovo usodo ter odkril, da so tudi železnice bile vpliven dejavnik, ki je po svoje pripomogel k rasti in uveljavljanju slovenskega naroda. Knjigo vsem priporočamo, zlasti pa naj bi jo prebral mladi rod slovenskih izobražencev, ki se sedaj oblikuje med nami in vstopa v življenje. Pojasnilo o nekem „izstopu ii Izlet slovenskih maturantov Pretekli teden je 30 slovanskih maturantov odpotovalo na enotedenski dzlet po Jugoslaviji. Izlet je bil izveden v okviru dogovora mešane jugoslovansko-italijanske komisije za kulturne -izmenjave. Maturante spremljata prof. L. Abrami in prof. A. Šušteršič. Prenovljeni gostinski obrat V -Dolini je Lovrenc Štrajn prenovil svoj gostinski obrat ter na otvoritev novih prostorov povabil mnogo gostov. Prostore je blagoslovil dolinski župnik A. Grmek. Ker so nas nekateri člani tržaške Slovanske demokratske zveze (SDZ) spraševali, kaj je z »izstopom SDZ iz Slovenske skupnosti«, se je naš tržaški dopisnik obrnil s -tem vprašanjem na tajništvo Slovenske skupnosti. Dobil je sledeči odgovor: »Svet Slovenske skupnosti je na svoji zadnji -seji vzel na znanje izstop dveh članov tržaške SDZ«. To je ves uradni odgovor. Po neuradnih virih so sklep o »izstopu« sprejeli največ trije ljudje. Ostalo članstvo je zvedelo zanj šele iz časopisov. T-ržaška SDZ je igrala važno vlogo v času, -v katerem je nastala. To zgodovinsko vlogo vsi radi priznavamo. Na žalost so njen-i idealni 'pobudniki umrli. Tudi razmere so se bistveno spremenile. Za slovensko narodno manjšino v Italiji so nastali novi časi z novimi problemi in potrebami. Vodstvo, ki je po sm-rti ustanoviteljev načelovalo tržaški SDZ, se ni prilagodilo novim potrebam. Preteklo je precej let, ko se ni več zanimalo za nobeno vprašanje, ki tare Slovence v Italiji. Le zadnje čase je začelo razmišljati, kako bi spet dobilo vpliv na -volivce Slovenske skupnosti, ki so v času njegove nedelavnosti narasli od 2800 na preko 6000. Nekateri nižji člani nekdanje agilne SDZ pa so ves čas pomagali pri skupnem delu. Nekateri od njih so prav -pri zadnjih sklepanjih v svčtu Slovenske skupnosti glasovali celo proti organizacijski in kandidatni politiki, vsebovani v zahtevah »vodstva« SDZ. U-radna izgovora za »izstop« iz Slovenske skupnosti sta dva: da Slovenska skupnost ni spremenila svojih pravil ali statuta in ni poslušala »vodstva« SDZ pri sestavljanju S TRŽAŠKEGA kandidatne liste za nedavne deželne volitve. Statut Slovenske skupnosti res ni popoln, kot ni popolna nobena stvar na tem svetu. Na podlagi izkušenj ga bo kdaj treba izboljšati. Pri tem bo treba upoštevati dvoje: potrebo po enotnosti vseh demokratičnih Slovencev in želje -sodelujočih strank, odnosno skupin, da na določenih -specifičnih področjih tudi same delujejo. Združitev obeh potreb ni lahka in je zato potreben -temeljit študij za -izboljšanje pravil Slovenske skupnosti, ki zahteva svoj čas. Tako na primer ni lahko rešiti vprašanja, kakšno veljavo naj dobi skupina treh ali štirih ljudi, naj so še tako pametni in sposobni -ter kakšna druga skupina, ki predstavlja morda več tisoč pristašev. Tudi pravica skupin v tajništvu do veta bi bila nevarna. Kakšna skupinica, te bi lahko namreč narasle, bi s pravico veta sploh onemogočila vsako resno delo Slovenske skupnosti in to morda celo z denarno podporo neslovenskih sil, ki bi rade razbile Slovensko skupnost in slovensko enotnost. Glede sestave kandidatne liste za deželne volitve pa je javnosti dovolj znano, da je bila demokratična in odobrena v svetu z ogromno večino, poleg tega pa so jo potrdili slovenski volivci, ki so s preferenčnimi glasovi kljub nelepi nasprotni propagandi omenjenega »vodstva« jasno pokazali, komu zaupajo. Skoro vsi člani tržaške SDZ ostanejo v Slovenski skupnosti. Javnost lahko po našem mnenju mimo zaupa Slovenski skupnosti, ki bo znala braniti slovenske koristi in pravice, pa -tudi slovensko enotnost. -jn Sestanek o onesnaženju morja že veliko časa razpravljajo o onesnaženem morju v tržaškem zalivu. Pred kratkim so celo preizkusili neke naprave, ki naj bi vodo očistile, vendar ni nobena teh naprav bila uspešna. Sedaj se je problema lotila tudi deželna uprava. Tako je bil pretekli -teden na odbomištvu za turizem sestanek, na katerem so ugotovili, da povzroča onesnaženo morje veliko škodo turizmu. Potrebno bi bilo zato nadzorovati ladje med plovbo v pristanu in ko so zasidrane. Razen tega hi bilo potrebno vodo čistiti. Ravnatelj -inštituta za -higieno na tržaški univerzi prof. Maiori je med razpravo dejal, da morja ne okuži samo nafta, marveč tudi industrijski -in mestni odpadki. Zadnja seja tržaškega občinskega sveta Pretekh teden je bila zadnja seja -tržaškega občinskega sveta pred poletnimi počitnicami. Z glasovi demokristjanov in socialistov so sprejeU pravilnik o poslovanju openskega tramvaja. Prometne nesreče Na cesti, ki pelje v Drago, se je pretekli torek zgodila huda nesreča: trčili sta dve lambreti, na katerih so se vozili Bruno Stopar in njegova štiriletna hčerka s Scale San-te ter Zvonko Petaros iz Ric-manj. Vsi trije ponesrečenci so zadobih tako hude poškodbe, da so jih sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Dva Tržačana, Salvatore da Falco in Mario Dor dalo, sta postala smrtni žrtvi pri cestni nesreči v Romuniji, kamor sta šla na izlet. Mario Dordolo je končal slovensko učiteljišče. Družini izrekamo globoko sožalje. V soboto pa je izgubil življenje upokojenec Antonio Messina, ki se je peljal v avtomobilu, kateri je trčil v vlak na nezavarovanem železniškem prehodu pri Her-peljah. Sopotnika Bruno Marcan in Ra-nieri Picco sta pri nesreči zadobila več ran. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 4. do 10. avgusta 1968 Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša. 16.00 Kolesarska dirka Lazio—Bolzano (Božen). 21.00 Zasliševanje komisarja Maigre-ta. — Drugi program: 21.15 Ameriške krasotice. 22.15 Samov san, westem telefilm. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Alibi je bil popoln, film. 22.30 Pozabljena Evropa: otok Vikingov, dokumentarij. — Drugi: 21:15 Prva stran. 22.15 Pianist in dirigent izvaja s svojim zborom koncert o Mozartu. 23.15 Tebi in zate. Torek: Prvi: 21.00 Nepoznani svet: Do-remy. — Drugi: 21.15 Mlada Evropa. 2220 Mama, zbogom! Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. — Drugi: 21.15 Film »Lo svitato«. četrtek: Prvi: 21.00 Brez mreže. — Drugi: 21.15 Kalifornija — dežela ameriške bodočnosti. Petek: Prvi: 22.00 Živeti skupaj: Danijel. — Drugi: 21,15 Postrezite si sami! 22.15 Modri svinčnik. 23.00 Iz konjskih dirk v Ceseni. Sobota: Prvi: 16.00 Kolesarska dirka skozi -tri vareške doline. 21.00 Pridem tudi jaz, glasbeni nastop. 22.00 Bitka pri El Alameinu. — Drugi: 21.15 Junaki Divjega Zapada, telefilm. 22.15 Vstajenje. 'OSEFINE STEGBAUER 76 Prevedel J. P. la Sl«val« Zvezda***? M Nazadnje pa se še stara gospa Poli ni 'bogla premagati, da ne bi spregovorila nekaj besedi. »Pri vseh teh hvalah in zahvalah,« je ^jala, »ne smemo pozabiti na mojega ljubljenčka, na Razvito. Kar -je Gretica, •bislkn reči Razvita, v tem letu za mene sI°rila, ne smemo pozabiti. In to bi rada !iedaj pravilno pokazala.« In stara gospa Je s prisrčno preprostostjo začela praviti, ^ako je Bog naložil Rozviti težke nalo-katere je mogoče rešiti in doseči sa-r9o p0 trpljenju in z žrtvami. Živela je ^°t stara, zagrenjena gospa, ki je bila sebi *n drugim v napoto. % Rozvitini ljubezni pa se je tudi srce *e stare gospe zbudilo in začelo ljubiti. *9 bil le »izgubljeni sin«, za katerega so Vsi mislili, da je mrtev, a ga je ona, Rozvi-*a> spet pripeljala k materi nazaj. Osam-lieni ženi je bila Razvita leto in dan lju- beča hčerka in ji tako pomagala v samoti, sedaj ji je pa še pripomogla do nove — kakor upamo — trajne sreče. Vse to je Rozvita dosegla z žrtvami in trpljenjem. Vse leto je bila ločena od dragih staršev, -po njih je hrepenela, a ni vedela, če še žive in kje žive. To trpljenje, te žrtve, to hrepenenje je 'bilo potrebno, da je Rozvita toliko dobrega z božjo pomočjo mogla storiti za druge. Saj je bila njena najlepša pesem vselej: »Veš li število zvezda...?«. Ta pa, ki je vse zvezde preštel in jih v rokah drži, je preštel tudi dneve, ki jih je -morala Rozvita preživeti ločena od staršev, pa tudi vse žrtve, ki jih je doprinesla gospa Thorn za osirotelega otroika. Danes bi Rozvita na noben način ne hotela, -da bi ji bilo to trpljenje prihranjeno, danes je Bogu hvaležna za vse te težke preizkušnje, tako hvaležna, kakor so tudi vsi ostali, ki so se danes tako veseli tu zbrali. »Vsi se hočemo Bogu zahvaliti in še vnaprej zaupati Njegovi dobroti in ljubezni,« je stara žena zaključila svoj govor. »Naj nas čaka v bodočnosti veselje ali trpljenje, mi bomo trdno -verovali in zaupali, da nam bo Bog za vse to tudi moči dal in vse v dobro obrnil. Zato bi predlagala, naj nam Rozvita v slovo še enkrat zaigra svojo najljubšo pesmico.« Albert je stekel po svoje gosli in kmalu je zvenela preko sončnega dehtečega vrta preprosta melodija ljudske pesmi, ki izraža trdno vero in močno zaupanje v božjo Previdnost. Naslednje jutro se je Rozvita s starši in babico odpeljala domov. Vsi člani »My-steria« so se zbrali na postaji. Rozvita je stala med starši pri oknu vlaka. V rokah je držala šopek temnordečih vrtnic, zadnji pozdrav zvestih prijateljic. Melanija je prišla z materjo. Gospa Ker-sten je -postala sedaj Rozvitina teta. Rahločutni Melaniji so solze neprestano lile preko lic. »Da me le ne boš pozabila!« je med solzami naročevala Rozviti. »Kmalu nam piši!« je naročevala Lore, ki si je tudi morala ves čas brisati solze. »Članice "Zvestobe” ti bodo redno poročale, kaj se tu godi. Verjemi, hudo in težko nam bo -brez tebe!« Senta se je zakasnila in je šele sedaj vsa brez sape pritekla. Takoj je pomolila Rozviti -podolgovat zavitek: »Lepe pozdrave od gospoda profesorja Schreinerja. In na- ročil je, da na noben način ne smeš opustiti igranja na gosli. In tu notri je kompozicija, ki jo je on zložil in jo tebi posvetil.« »Jaz sem ti pa še nekaj narisala,« se je oglasila Inge. »Na, tu imaš, pa nikar ne pozabi name!« Narisala je sliko, na kateri je bilo -videti z zvezdicami posejano nebo in pa okno, na katerem so ležale gosli. »Nikoli, nikoli vas ne bom pozabila!« je obljubljala Rozvita. Komaj je še zadrževala solze. »Zdaj bom spet smela vaditi, Senta! In pozdravi gospoda profesorja Schreinerja!« Zdaj se je preril še Mirko v ospredje: »Vse najboljše na življenjski poti, Rozvita!« je dejal. »Tu ti poklanjam malenkost v spomin« On seveda ni jokal. Saj bi se za mladega fanta in bodočega pesnika to tudi ne spodobilo. Toda v notranjosti mu je bilo zares hudo. Kako lepi časi so bili, ko je naskrivaj pisal svoj prvi roman. Najbrž ne bo mogel nikoli več s takim pričakovanjem in uspehom pisati. »Čudovita pesem je!« se je oglasila Marta, ponosna na brata. »Beri jo pa šele potlej, ko se boste že odpeljali. Takrat boš imela več miru.« Zdaj so -sprevodniki že zapirali vrata in postajenačelnik je dvignil signal za odhod. Počasi je potegnil vlak, zaropotala so kolesa... Otroci so potegnili robčke in začeli mahati v pozdrav. Rozvita je gledala skozi odprto okno nazaj, dokler je le mogla še kaj videti. Tam je stala še mala Marjetica in vihtela visoko nad glavo svojo rdečo čepico. Poleg nje so stali njeni starši in Rozviti prav tako mahali v slovo. Rozviti se je zdelo, da še sedaj vidi solze, ki so tekle njeni nekdanji »materi« po licu. »Ne pozabi nasl« so kričali otroci venomer. Rozvita je držala v roki robec, ki je veselo plapolal v vetru. Ne, nikoli ne bo -pozabila teh dobrih ljudi. Zdaj so se tudi njej ulile solze po licih. »Pozdravljena, pozdravljena!« je še slišala kot oddaljen odmev zadnje pozdrave zvestih prijateljic. Takrat pa so zacvilila kolesa pod njo, vlak je zavozil na ovinku v majhen gozdiček in skril ljudi tam na postaji, med katerimi je smela preživeti to leto in ki so jo obdajali s tolikšno ljubeznijo. KONEC Poi Uspel koncert holandskih slavčkov na goriškem gradu V okviru poletne kulturne sezone so v ponedeljek nastopili na goriškem gradu mladi holandski pevci iz Oosterhouta pod vodstvom P. Ficka. Holandski »slavčki« so v svojem bogatem repertoarju pokazali veliko zavzetost in resno naštudiranost zlasti polifonske glasbe. Izvajali so zahtevne motete iPalestrine, van Berchema, Svveelincka, Dalalanda ter odlomek iz Handelovega oratorija »Juda Maccabeus«. Predvajali so nato pesmi raznih narodov, tako klasične kot narodne. Na koncu so mladi Holandci nastopili s folklornim plesom v narodnih nošah dn holandskih coklah. Nizozemski »slavčki« so si res zaslužili navdušen aplavz, saj so pokazali, kaj vse zmore 'tudi doraščajoča mladina z resnim študijem. Nizozemske goste je z nekaj pesmimi -pozdravil tudi goriški moški zbor »Seghizzi«. V petek bo na goriškem gradu nastopil simfonični orkester iz Vidma. V sklopu teh prireditev bo še nekaj koncertov. Tako bomo lahko 19. avgusta slišali znameniti mešani zbor iz Prage, ki je lani odnesel prvo nagrado na tekmovanju »Seghizzi«. Čestitamo! V soboto, 27. julija je na medicinski fakulteti v Bologni doktorirala z najvišjo oceno in pohvalo gdč. Franka Visiintin, hči našega vzornega prosvetnega delaivca urarja g. Jožeta Visintina. Tudi letos bo v Gorici srednjeevropsko kulturno srečanje Od 21. do 25. septembra je spet na programu »Srednjeevropsko kulturno srečanje«, ki bo letos že tretje po vrsti. Prvo tako srečanje je bilo maja 1966 na goriškem gradu ter je bilo posvečeno poeziji. Drugo je bilo septembra 1967 ter so ga namenili pripovedništvu iz dobe po drugi svetovni vojni. Letošnji spored pa predvideva temo »Vrednost in naloge tradicije v kulturi«. Tudi letos so k udeležbi -povabili dele- Tiskovni konferenci v časnikarskem krožku Na sedežu časnikarskega krožka je (ravnatelj Gorenjskega sejma v Kranju Alojz Okorn imel tiskovno konferenco, na kateri je seznanil tržaške časnikarje z značilnostmi sejma in njegovim pomenom. Skupno število razstavljaleev na letošnjem sejmu je 285, od katerih 13 iz naše dežele. V istem krožku je bila naslednjega dne tiskovna konferenca avstrijskih zastopnikov, ki so predstavili 17. koroški mednarodni lesni sejem, na katerem razstavljajo tudi podjetja dz naše dežele. Čestitamo! Na univerzi v Modeni je pred kratkim diplomiral za doktorja medicine in kirurgije Srečko Simoneta. Na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu pa je z odličnim uspehom diplomiral Franko Drasič. Novice iz Boljunca EPIT pripravlja vse potrebno za začetek zidanja tovarne -Grandi Motorii na slovenskih zemljiščih. Vladni komisar je izdal odlok o začasni zasegi zemljišč, kar pomeni, da lahko pričnejo z deli. Cene za zemljišča, hiše in trte so precej dvignili, vendar pa niso takšne, kot bi ljudje želeli in ki bi odtehtale veliko škodo, katero bo prinesla izguba teh zemljišč. EPIT menda ne bo začel z razlaščevanjem. Zdaj se posamezniki pogajajo za cene. Kdor bo vztrajal, bo dobil več, kdor bo popustil, bo dobil manj. širijo se govorice o zanimivi pobudi nekaterih ustanov, kot so Kulturno-gospo-darska zveza, Kreditna banka in nekatere gospodarske organizacije. Da se ne bi porazgubil denar, ki ga bodo ljudje dobili za zemljišča, ampak da hi jim še dalje služil kot vir dohodkov, so baje dale te ustanove hvalevredno pobudo za pametno naložbo tega denarja — seveda na prostovoljni podlagi — v nekatere dejavnosti, ki bi ljudem še naprej prinašale koristi. Nekateri lastniki zemljišč pa imajo novo neprijetnost. Kot je znano, bo razlaščeno tudi športno igrišče v Boljuncu. Ni točno znano, kako je z lastništvom parcel, na katerih stoji sedanje igrišče. Dolinska občina trdi, da je to igrišče njena last, ker ga je priposestvovala. Zato je vložila priposestvovalno tožbo proti 21 lastnikom. Ne zdi se prav, da se ni prej s temi ljudmi pogodila, ampak jih je kar presenetila s tožbo. Komunistično občinsko upravo zastopa proti lastnikom odvetnik dr. Branko Agnedetto. Sindikalne vesti Pretekli teden so kovinarji ponovno stavkali. Stavko so oklicali, da bi opozorili odgovorne oblasti in javnost na nevarnost nezaposlenosti ter da bi protestirali proti načrtu CIPE, Prejšnji teden so stavkali tudi uslužbenoi tovarne za konfekcijo Beltrame, da bi preprečili številne odpuste in zaporo ene delavnice. Požar na proseški postaji Pred dnevi je na proseški postaji izbruhnil močan požar ter uničil 7000 stotov slame in sena. Gasilci so imeli zelo težko delo pri gašenju ter je požar povzročil približno 20 milijonov lir škode. Popravek V naši prejšnji številki se je vrinila med obvestila o nedeljskih slovenskih mašah v Trstu pomota. V Podlonjerju ni večerna maša ob 18. uri, ampak ob 19. uri (v zimskem času ob 18.30). Pri Sv. Ivanu pa mašuje ob 10. uri ig. dr. Vrečar. Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov’ z znastvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1968/1969 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda - Strada di Guardiella 13/1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1968. gacije iz Češkoslovaške, Madžarske, Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. Vsaka delegacija bo imela največ deset članov. Izkušnje zadnjih dveh srečanj bodo velik doprinos k letošnjemu, saj postaja vedno bolj jasno, da te vrste sestanki veliko pomagajo k izboljšanju odnosov med soudeleženimi državami ter k spoznavanju narodne biti sodelujočih narodov. Cestna povezava Gorice z Ljubljano Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici je bilo zadnji ponedeljek dopoldne pomembno srečanje treh delegacij: iz Ljubljane, Nove Gorice ter italijanske Gorice. Posebno je pritegovala pozornost udeležencev razprava o avtomobilski cesti, ki naj bi vezala Gorico z Ljubljano 'ter šla naprej preko Maribora proti Gradcu do avstrujske meje. Na italijanski strani so se prva dela pred nekaj dnevi že pričela. Cesta Villesse-Gorica-mejni prehod pri pokopališču bo dolga 20 km, gradila se bo v etapah in je upanje, da bo končana v treh letih. Mednarodni prehod ob tržaški cesti (trikot cesta, pokopališče in železnica proti Šempetru) je še v stanju načrtovanja ter bo skupno delo italijanskih in jugoslovanskih izvedencev. Njegova posebnost bo skupno carinjenje ter veMk avto pank. Računajo, da bo šlo preko novega prehoda lahko dva milijona ton blaga letno, medtem ko znaša zmogljivost sedanjega prehoda pri Rdeči hiši samo letnih 700.000 ton. Dasi bi nekateri tržaški gospodarski krogi zaradi krajevnih interesov radi speljali avtocesto v Ljubljano preko Trsta, so pa slovenski predstavniki odločno -mnenja, naj bo Slovenija v avtomobilski cestni mreži povezana z Italijo preko Gorice; o -tem govori tudi zakonski predlog v 'slovenskem parlamentu, ki bo že letos sprejet. Po navedbah iz jugoslovanskih krogov obstajajo do sedaj trije udeleženci, ki bodo gradili avtomobilsko cesto iz Gorice v Ljubljano. Po 40 odstotkov bodo sodelovale italijanske finančne skupine in mednarodna banka, dvajset odstotkov pa bo prispevala Slovenija. RADIO TRST A Spored od 28. julija do 3. avgusta 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 4. do 10. avgusta 1968 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Roseov godalni orkester. 11.15 Oddaja za najmlajše: Lantieri-Be-nedetti: »Naskok na gorske velikane«, (4) »Možje šeste stopnje«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera 'in naš čas. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Z. Tavčar: »Gaber nad prepadom«, radijska igra. 16.50 Revija orkestrov. 17.30 Vabilo na ples. 18.30 Obletnica meseca: Jeza »Paul Claudel, pesnik in komediograf«. 18.45 Čajkovskij: Italijanski capriccio, op. 45. Milhaud: Sau-dades do Brazdi, plesne suite za orkester. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Zbor »J. Gallus« iz Trsta. 20.30 Zabavali vas bodo Mauriatov orkester, pevec Dorelli ter Mc-Partland in njegovi »Dixielanders«. 21.00 Operetne melodije. 21.45 Sodobna glasba. Izvaja jo ansambel »S. Osterc« iz Ljublj. Ponedeljek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Kitarist Pizzigoni. 12.10 Poletna srečanja. 17.00 Orkester Oasamassima. 18.00 Ženski polifonski ansambel iz Gorice. 18.30 Iz Sibeliusovega in Kodalyjevega opusa. 19.30 Vodeb: S Plečnikom po Italiji (6) »Siena, Pistoia in Bologna«. 20.35 Enriquez in njegovi »Electronic Men«. 20.50 Zgodbe prve svetovne vojne: J. Tavčar »Paolo Monelii«. 21.10 25 minut popevk. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz slovenske folklore: Rehar: »Mati buožja, prid’m na pomuč«. 12.25 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Russov ansambel. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«. 18.00 Moški zbor iz Repentabra. 19.10 Lovrečič: »Plošče za vas«. 20.35 Zajc: »Nikola Šubic Zrinjski«, opera v treh dejanjih in osmih slikah. Orkester in zbor Hrvaškega narodnega gledališča. Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Trobentač Farmer. 12.10 Kalan: »Pomenek s poslušavkami«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 18.30 Kumer: »Ljudske pesmi«. 18.50 Mac Strittmatter in njegov ansambel. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 20.35 Simfo- nični koncert. Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Znane melodije. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Orkester Bevilacqua. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«. 18.00 Furlanski kvartet: »Stella alpina« iz Cardenonsa. 19.10 Otroci na počitnicah. 19.30 Motivi, ld vam ugajajo. 20.35 Gyarfas: »Preizkušnje zvestobe«, radijska igra. Petek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Harmonikar Wolmer. 12.10 Penko: »Gospodinja nakupuje«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 17.00 Pacchiorijev ansambel. 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«. 18.30 Dela slovenskih skladateljev. 18.50 Orkester »The Medallion Strings«. 19.20 Prijetne melodije. 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Na električne orgle igra Griffin. 12.10 »lz beležnice fotoreporterja Magajne«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 14.45 Glasba 'iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio. 16.30 Mladi solisti. 16.50 Karakteristični ansambli. 17.40 Otrokov pravljični svet: Gozzi »Turandot«. 18.00 Ljudske pesmi v Venturinijevi predelavi. 18.30 Mojstri jazza: George Russel. 19.00 Poje Mina. 19.10 Poletna srečanja. 19.20 Zabavni ansambli na Radiu Trst. 20.35 Teden v Italiji. 20.45 Gogol: »Taras Bulba« (2) »Na Zaporožje«. OBVESTILA Uredništvo sporoča: Da se da osebju, ki sodeluje pri Kat. glasu, možnost zasluženega počitka, naš list v četrtek, 15. avgusta ne bo izšel. Da pa zvesti bralci ne bodo preveč prikrajšani, bo prihodnja šte-vilka imela 6 strani. Duhovne vaje za dekleta v Trstu. Vršile se bodo v provincialni hiši slovenskih šolskih sester v Trstu, ul. dalle Docce 34, od srede, 14. avgusta zvečer do sobote, 17. avgusta zvečer. Vodil jih bo jezuitski pater iz Slovenije. Vzdrževalnina za vse tri dni 3.000 lir. Za praznik Marije Snežne v Doberdobu 4 avgusta, bo odpeljal s Travnika avtobus ob 18. uri. Šel bo skozi naše vasi. Vpisovanje pri fotografu Kleindienstu. Romanje v Loreto in Assisi bo od 24. do 26. avgusta. Vpisovanje in podrobnosti pri fotografu Kleindienstu na Travniku. Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu obvešča, da se vrnejo dečki iz gorske kolonije